Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Pogled v znanost Dr. Jana Krivec: "Šah krepi kognitivne sposobnosti."

Šah ni le družabna igra, ampak tudi dragocen pripomoček za raziskovanje kognitivnih dejavnosti. Kot pravi predavateljica na fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in šahovska velemojstrica dr. Jana Krivec, šah krepi kognitivne sposobnosti. Zato ga preučuje znanost. Na tem področju so v pomoč tudi računalniški šahovski programi.

Neposredni prenos Vlak št. 1 2 3 v bodočnost – predstava ob 120. obletnici Srečka Kosovela z neposrednim radijskim prenosom

Slovensko stalno gledališče v Trstu in Kosovelov dom v Sežani ob 120. rojstnem dnevu pesnika Srečka Kosovela napovedujeta predstavo z naslovom Vlak št. 1 2 3 v bodočnost. Odrska uprizoritev bo zaživela tudi na valovih Programa Ars Radia Slovenija in Radia Trst A. ''Vlak, ki drvi v bodočnost, je neusmiljen. Zažaritve podob in zadonitve zvokov Človeka in Družbe skozi Čas so vseprisotne. In vendar jih ne vidimo, ne slišimo. Ne dojamemo, da se je vse to nekomu, nekoč, nekje že zgodilo. Iz množice silhuet, iz disharmonije slišimo glas. Jasen, iskren glas. Kdo je to?'' ''Ko mi je Srečko prvič zares zazvenel, sem se začudil kot tista mačka, ki je skočila na klavir. Iz črk je namreč vstal in me zaobjel ves svet fanta odprte duše in neizmernega duhá.'' Tako je zapisal soscenarist predstave Rafael Vončina, soscenaristka Mateja Kralj pa, da je metaforo vlaka izbrala za naslov zato, ker simbolično predstavlja drvenje sodobne družbe, a tudi možnost novega začetka. Premiera: ponedeljek, 18. marca 2024, ob 20.00 v Kosovelovem domu v Sežani On, človek: igralec Matej Zemljič Ljudstvo: skupina pod vodstvom koreografinje Petre Štolfa Ona, umetnost: sopranistka Marta Fabris Režiserka predstave: Jasmin Kovic Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen Scenarista: Rafael Vončina in Mateja Kralj Glasbenik: Aleksander Ipavec

Ženske v svetu glasbe Pianistka Zdenka Novak ob 90-letnici rojstva, 1. del

Pianistka Zdenka Novak bo izvedla skladbe Janka Ravnika, Alojza Srebotnjaka, Karola Pahorja in Franca Pollinija.

Ars humana Prihodnost galerij in razstavljanja umetnin

Pomen in smisel razstavljanja materialnih in nematerialnih umetniških del v fizičnem prostoru galerije v današnjem času, vključevanje galerije kot fizičnega prostora v razširjeno polje sodobne umetnosti, novih medijev in družbe ter možnosti umetnikov, galeristov in kustosov, da vzpostavijo učinkovit odnos s krajevnim občinstvom – to so bile iztočnice novogoriškega posveta, ki so podlaga pogovora, nastalega v sodelovanju Programa Ars, slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. Sodelujeta likovni umetnik, teoretik in umetnostni zgodovinar Ivan Žerjal in akademska slikarka, urednica ter predsednica Društva likovnih umetnikov Ljubljana, Mojca Zlokarnik. Foto: Gregor Podlogar

Medenina in patina Belgijske kraljeve godbe v spomin na prvo svetovno vojno/prvič

Komaj desetletje je minilo od zaznamovanja spomina na stoletnico velike vojne, ki je v Evropo prinesla nesluteno uničenje, trpljenje in več milijonov žrtev ter apokaliptične družbene pretrese. Vzklikalo se je: Nikoli več! Zdaj se spet na glas govori, da bo treba na novo zakuriti uničujoč požar. Flandrija je bila eno najhujših bojišč zahodne fronte, prostor, na katerem so se prvič uporabljali bojni plini in na katerem so bila prava polja smrti in uničenja. V tej in prihodnji oddaji iz niza Medenina in patina boste lahko slišali poseben projekt belgijskih Kraljevih vojaških godb, posvečen spominu na uničenje vojne. Najprej boste slišali skladbo Et in Terra Pax Jana Van der Roosta v izvedbi Kraljeve godbe belgijskega letalstva in zbora Kalliope s pevovodjo Sabine Haenebalcke in kapelnikom Mattyjem Cilissenom, potem pa še priredbo stavka Jupiter iz slovite suite Planeti Gustava Holsta, dela, ki je nastalo med veliko vojno.

Esej na radiu Aleš Čeh: Ivan Cankar v očeh Srečka Kosovela

Pisatelj in urednik Aleš Čeh je doma s Ptuja, diplomiral je iz slovenistike v Mariboru, v katerem je bil urednik študentske literarno-jezikoslovne revije Liter jezika. Ukvarja se z didaktiko književnosti, integracijo otrok priseljencev iz Kosova in premisleki o medsebojnih vplivih literature in videoiger. Za svoja literarno-kritiška premišljanja je leta 2017 prejel nagrado mladi kritik. Njegov esej Ivan Cankar v očeh Srečka Kosovela je izšel v reviji Zvon leta 2020. ''Srečko Kosovel Ivana Cankarja največkrat predstavlja kot literarnega revolucionarja in literarnega genija, ki bi slovenstvu kazal pot v lepšo prihodnost. V eseju Umetnost in proletarec piše, da je Cankar revolucionaren pisatelj, čigar umetnost je tako močna, da je zmožna popolnoma preobraziti človeka, saj se lahko ob njegovi umetnosti prerodi in prenovi. V drugem eseju, Kriza človečanstva, Cankarja postavlja ob bok Romainu Rollandu in Rabindranathu Tagoreju (oba sta slovita pisatelja, Nobelova nagrajenca), češ da bodo ti avtorji prebudili človeka, pokazali ,nova pota', ko bo zahodna civilizacija ,končno' umrla in se znova sestavila v boljši obliki. Ob sedmi obletnici Cankarjeve smrti je napisal Manifest svobodnim duhom, v katerem vse živeče avtorje in pisatelje poziva k boju za obrambo pravice in proti gnili kulturi, ki uničuje duhovnost zahodnega človeka. V eseju Kaj je kulturno gibanje piše, da hkratni vzpon Cankarja in socializma ni naključje, v spisu Pesnikovo poslanstvo pa, da narod, ki je rodil Cankarja, ne bo umrl … Vse te omembe kažejo, da je Kosovel Cankarja izjemno spoštoval, hkrati pa mu je v slovenskem literarnem prostoru odmerjal odločilen vpliv.'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, to so odlomki iz Elegije za klavir Vasilija Mirka v izvedbi Acija Bertonclja. Oblikovalec zvoka eseja je David Lap, bralca Mateja Perpar in Jure Franko.

Aktualno

Ars aktualno Kosovelov vlak kot simbol drvenja sodobne družbe, a tudi možnosti novega začetka

''Ko mi je Srečko prvič zares zazvenel, sem se začudil kot tista mačka, ki je skočila na klavir. Iz črk je namreč vstal in me zaobjel ves svet fanta odprte duše in neizmernega duhá.'' Tako je zapisal Rafael Vončina, soscenarist predstave Vlak št. 1 2 3 v bodočnost, ki jo bodo ob 120. rojstnem dnevu Srečka Kosovela premierno uprizorili ob 20. uri v Kosovelovem domu v Sežani. Kot pravi soscenaristka Mateja Kralj, je metaforo vlaka izbrala za naslov zato, ker simbolično predstavlja drvenje sodobne družbe, a tudi možnost novega začetka. Predstava, ki jo lahko spremljamo tudi v neposrednem radijskem prenosu na Arsu in Radiu Trst A, je nastala kot plod čezmejnega sodelovanja v koprodukciji s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. Pogovarjali smo se z režiserko in scenografko Jasmin Kovic.

Ars aktualno Valovanje vode. In ženske.

V Cankarjevem domu se danes začenja 27. Pripovedovalski festival, ki ga letos zaznamuje voda, krovna tema se namreč glasi Morje v meni. Program je zasnovala nova programska vodja Tjaša Koprivec Vuga, ki na tokratnem festivalu zavestno, namerno in z veliko navdušenja daje glas ženskam.

Ars aktualno Sebastiao Salgado poziva k ohranitvi amazonskega zaklada

V nekdanji tržaški ribarnici je na ogled razstava Amazônia priznanega brazilskega fotografa Sebastiãa Salgada. Več kot 200 črno-belih fotografij obiskovalca popelje skozi divjo lepoto narave in življenja v amazonskem pragozdu. Gre za poziv k ohranitvi zaklada pomembnega za celotno človeštvo pravi 80 letni fotograf, ki upa, da njegove fotografije ne bodo postale podobe izgubljenega sveta. S skupnimi močmi se moramo zavzeti za ohranitev tega raja na Zemlji, najobsežnejšega vira sladke vode na našem planetu z izjemno biotsko raznovrstnostjo, pravi brazilski fotograf, ki se je dokumentiranju amazonskega pragozda posvečal več kot sedem let. Razstava nas v oddaljeno deželo najprej zapelje s fotografijami posnetimi iz zraka: na velikih formatih občutimo veličino pragozda, meglice in oblaki ob skalnatih vrhovih nam približajo vlažno subtropsko podnebje, vijugaste struge pa nas spomnijo na spreminjajočo se rečno gladino. Ko se ustalimo, nas fotograf povabi, da spoznamo prebivalce, vztrajne branitelje neokrnjene narave. V objektiv je ujel vsakodnevni utrip življenja dvanajstih plemen. Od lova, ribolova in ognjišča, do tradicionalnih obredov, običajev, plesa in družinskih portretov. Črno belim podobam utrip na razstavi vlivajo zvoki narave: šumenje dreves, žvrgolenje ptic, oglašanje opic ter človeški dih – posebno skladbo je za razstavo ustvaril francoski glasbenik Jean – Michel Jarre. Razstava, ki je gostovala v Rimu in Milanu, ter drugih evropskih prestolnicah, bo v Trstu na ogled do 13. oktobra. Foto: "Contrasto", Sebastião Salgado, vir: https://salgadoamazonia.it/en/, izrez fotografije

Ars aktualno Oppenheimer s sedmimi oskarji po pričakovanjih, kar nekaj favoritov pa je ostalo skoraj ali povsem praznih rok

Z nekaj zamude zaradi propalestinskih protestov so pred nekaj urami v gledališču Dolby v Hollywoodu podelili 96. filmske nagrade oskar. Zlati kipec za najboljši film, ki ga je podelil Al Pacino, je pričakovano prejel Oppenheimer, ki jih je vsega skupaj odnesel sedem, kar nekaj favoritov pa je ostalo praznih rok, na primer Morilci cvetne lune. Najboljša igralec in igralka sta postala Cillian Murphy in Emma Stone. Prireditev je že četrtič vodil komik Jimmy Kimmel, ki je poudaril, da je za nami leto odličnih filmov a tudi ene najdaljših stavk v zgodovini filmske industrije.

Ars aktualno V Narodni galeriji odprli razstavo Umetniška zbirka Kroples

Razstava prinaša izbor slovenski likovnih del – z izjemo najstarejši slike, ki jo je ustvarila avstrijska slikarka Berta Zois Moro – iz zasebne zbirke Kroples. Nekaj umetnin iz zbirke je sicer že bilo razstavljenih, a velika večina je javno predstavljena prvič. Na razstavi je skupaj 66 del, ob omenjeni slikarki pa je na razstavo vključenih še 30 slovenskih umetnikov in umetnic. Razstava, ki je na ogled do 14. julija, ni osnovana samo na kronološkem zaporedju, temveč so dela razporejena v več vsebinskih skupin, ki ustvarjajo sklenjeno pripoved in določajo njen tok. Foto: Narodna galerija

Ars aktualno Tekma med filmoma Barbie in Oppenheimer pri letošnjih oskarjih

V noči z nedelje na ponedeljek bodo v gledališču Dolby v Hollywoodu kot vsako leto podelili nagrade ameriške Akademije filmskih umetnosti in znanosti – oskarje. Tokrat že šestindevetdesetič – prvič so jih podelili leta 1929, kar pomeni, da gre tudi za najstarejšo podelitev nagrad v okviru zabavne industrije na svetu. V nekaj kategorijah so favoriti bolj ali manj jasni – na primer, oskarja za stransko igralko bi lahko dobila Da’Vine Joy Randolph za svojo vlogo v Bartonovi akademiji, kjer upodablja mamo, ki žaluje za sinom, padlim v Vietnamu. Oskarja za glavno igralko večinoma napovedujejo Lily Gladstone za nastop v filmu Morilci cvetne lune, tako bi postala tudi prva ameriška staroselka s to nagrado. Oskar za najboljši tujejezični film, bi denimo lahko pristal v rokah ustvarjalcev filma Interesno območje. Na splošno pa se kot veliki zmagovalec noči izrisuje Oppenheimer. Spomnimo: Minulo leto je zaznamoval fenomen, ki so ga na družbenih omrežjih in nato še v medijih poimenovali kar »Barbenheimer«; dva mega-uspešna filma, Barbika in Oppenheimer, sta lansko poletje občinstvo po pandemiji spet množično pritegnila v kino in pri prodaji vstopnic podrla vse rekorde. Skupaj sta dobila 21 nominacij za oskarje – Barbie oz Barbika osem, Oppenheimer pa trinajst. Več Tina Poglajen.

Ars aktualno Filmski opus Metoda Pevca na ogled na festivalu v Bergamu

9. 3. se začenja že 42. izdaja Bergamskega filmskega festivala oz. srečanja, ki bo trajalo do prihodnje nedelje. V okviru devet dnevnega programa obsega 2 tekmovalni sekciji za celovečerne igrane filme, sekcijo Close-up, posvečeno dokumentarcem, retrospektivni del, ki je tokrat namenjen francoskima ustvarjalcema Éricu Rohmerju in Sachi Guitryju in še sekcijo Evropa, zdaj – Europe, now, v kateri se osredotočajo na reprezentativni del opusov treh ustvarjalcev: danke Frederikke Aspöck, šveda Lukasa Moodyssona in Metoda Pevca, s katerim se je o njegovem bergamskem nastopu in tudi novem filmskem projektu pogovarjal Matej Juh.

Ars aktualno Pred vrati je 26. izdaja Festivala dokumentarnega filma

Mesec marec je v prestolnici tradicionalno namenjen dokumentarnemu filmu in tako bo tudi letos. V Cankarjevem domu, Kinodvoru in Slovenski kinoteki bodo med 13. in 20. marcem predvajali 29 celovečernih in krakih dokumentarnih filmov. V tekmovalni program je programski direktor Simon Popek uvrstil pet celovečercev, ki se posredno ali neposredno dotikajo teme človekovih pravic. Med njimi je otvoritveni film Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna režiserke Maje Weiss, s katerim se bo festival v sredo tudi odprl. Prispevek je pripravil Urban Tarman.

Ars aktualno Zmago Jeraj: Z visokim korakom prestopim okensko polico

Na delih Zmaga Jeraja je vedno navzoč človek – tudi ko ni upodobljen, pravi Gregor Dražil, kustos razstave Jerajevih del v Mednarodnem grafičnem likovnem centru z literarno obarvanim naslovom – Z visokim korakom prestopim okensko polico. Ta morda nakazuje občutek ob ogledu – nelagodje, pričakovanje, neznano in skrivnostno se prepletajo v izbranih slikah, fotografijah in grafikah iz konca šestdesetih in sedemdesetih let, ko se je Jeraj ukvarjal z odnosom med notranjim in zunanjim prostorom. Ob vstopu v razstavne prostore MGLC-ja se na videz znajdemo v zatemnjenem stanovanju iz približno šestdesetih ali sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Jerajeva dela v poltemi skoraj težko razločimo, počakati moramo, da jih oplazi snop premikajoče se svetlobe. Dramatično in gledališko postavitev podpisuje Toni Soprano Meneglejte, kustos razstave Gregor Dražil pa poudarja, da so želeli vzpostaviti novo dojemanje Jerajevih del in se hkrati približati njegovemu razumevanju lastne umetnosti. Čepav je leta 1937 rojeni Jeraj znan kot ekspresivni figuralik, pozneje pa se ga povezuje tudi z novo podobo, ob sprehodu skozi razstavo opazimo bolj malo figuralike – in še tedaj, ko se človek pojavi, je prej izginjujoča silhueta kot polnokrvna oseba. A tudi kadar človek na njegovih delih ni navzoč, ga je mogoče čutiti, je prepričan Dražil. Ob slikah in grafikah so na ogled tudi Jerajeve črno-bele fotografije, v katerih so ga prav tako zanimali odtujeni, zapuščeni svetov, okna in prehodi. Deloval je v okviru Mariborskega fotokluba in velja za enega od predstavnikov avtorske, neoavantgardne fotografije pri nas. Bil pa je tudi oblikovalec, scenograf, pisal je o umetnosti in se zanimal za literaturo. Navdušen je bil nad poljskim pisateljem Brunom Schulzem – njegovo pisanje se mi je zdelo slikovito, Schulz pa je bil tudi likovnik in je kdaj ilustriral svoje knjige. Citat iz ene od njegovih zgodb je tako postal naslov razstave – Z visokim korakom prestopim okensko polico. Prehajanje med prostori lahko pri Jeraju razumemo metaforično. Morda pa v Jerajevih delih pri tem ne gre le za prostor, temveč to velja tudi za življenje, v katero stopimo, in naj bi se počutili domače, ampak se morda ne. V prostore Zmaga Jeraja pa lahko v MGLC-ju z visokim korakom čez okensko polico stopite še do 16. junija. Foto: Jaka Babnik, arhiv MGLC, izrez fotografije

Ars aktualno SNG Drama Ljubljana se bo za čas prenove preselila na Litostrojsko 56

Po tem ko je jeseni leta 2022 Vlada Republike Slovenije projekt prenove ljubljanske Drame uvrstila v okvir rebalansa proračuna za leto 2023, so v Drami pričeli iskati nadomestne prostore, ki bi gledališču tudi med obnovo omogočili neprekinjeno izvajanje programov. Kot so sporočili iz Drame, so kot najustreznejšo izbrali Družbo Alterna Intertade, lastnico prostorov in podjetja L56, na Litostrojski cesti 56. Sklenilo so triletno najemno pogodbo z možnostjo podaljšanja, mesečna najemnina pa bo znašala 71.000 evrov bruto. Lastnik prostorov bo opravil tudi izvedbo obsežnih prilagoditvenih del, ocenjenih na 1,4 milijona evrov. Kljub temu da ministrstvo še ni pridobilo gradbenega dovoljenja, podlage za objavo javnega razpisa za izvedbo del, in torej še ni jasno, kdaj se bodo gradbena dela na Erjavčevi cesti 1 sploh pričela, ministrica zagotavlja, da vsi postopki potekajo v skladu s predvideno časovnico in bo prenova končana konec leta 2026.

Ars aktualno V fokusu letošnje Fabule Hub in mednarodnega rezidenčnega projekta je španski avtor Pol Guasch

Pol Guasch, rojen leta 1997, je katalonski pesnik in pisatelj. Na King’s Collegeu v Londonu je zaključil magisterij iz sodobne književnosti, kulture in teorije, trenutno pa se ukvarja s svojo doktorsko disertacijo o ljubezni in poetiki na Univerzi v Barceloni. Je avtor pesniških zbirk Tanta grana in La part del foc, s svojo poezijo je sodeloval na mednarodnih pesniških branjih od Južne Afrike do Švice in Nemčije, so zapisali v besedilu ob njegovem gostovanju na Fabuli. Njegov roman Napalm v srcu je izšel v prevodu Veronike Rot. O knjigi se je z avtorjem pogovarjala Petra Meterc.

Kultura

Esej na radiu Aleš Čeh: Ivan Cankar v očeh Srečka Kosovela

Pisatelj in urednik Aleš Čeh je doma s Ptuja, diplomiral je iz slovenistike v Mariboru, v katerem je bil urednik študentske literarno-jezikoslovne revije Liter jezika. Ukvarja se z didaktiko književnosti, integracijo otrok priseljencev iz Kosova in premisleki o medsebojnih vplivih literature in videoiger. Za svoja literarno-kritiška premišljanja je leta 2017 prejel nagrado mladi kritik. Njegov esej Ivan Cankar v očeh Srečka Kosovela je izšel v reviji Zvon leta 2020. ''Srečko Kosovel Ivana Cankarja največkrat predstavlja kot literarnega revolucionarja in literarnega genija, ki bi slovenstvu kazal pot v lepšo prihodnost. V eseju Umetnost in proletarec piše, da je Cankar revolucionaren pisatelj, čigar umetnost je tako močna, da je zmožna popolnoma preobraziti človeka, saj se lahko ob njegovi umetnosti prerodi in prenovi. V drugem eseju, Kriza človečanstva, Cankarja postavlja ob bok Romainu Rollandu in Rabindranathu Tagoreju (oba sta slovita pisatelja, Nobelova nagrajenca), češ da bodo ti avtorji prebudili človeka, pokazali ,nova pota', ko bo zahodna civilizacija ,končno' umrla in se znova sestavila v boljši obliki. Ob sedmi obletnici Cankarjeve smrti je napisal Manifest svobodnim duhom, v katerem vse živeče avtorje in pisatelje poziva k boju za obrambo pravice in proti gnili kulturi, ki uničuje duhovnost zahodnega človeka. V eseju Kaj je kulturno gibanje piše, da hkratni vzpon Cankarja in socializma ni naključje, v spisu Pesnikovo poslanstvo pa, da narod, ki je rodil Cankarja, ne bo umrl … Vse te omembe kažejo, da je Kosovel Cankarja izjemno spoštoval, hkrati pa mu je v slovenskem literarnem prostoru odmerjal odločilen vpliv.'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, to so odlomki iz Elegije za klavir Vasilija Mirka v izvedbi Acija Bertonclja. Oblikovalec zvoka eseja je David Lap, bralca Mateja Perpar in Jure Franko.

S knjižnega trga Koban, Filipić, Koder

Dejan Koban: Pre_več, Neli Filipić: Srečni konci, Helena Koder: Krošnja z neznanimi sadeži. Recenzije so napisale Silvija Žnidar, Miša Gams in Staša Grahek.

Svet kulture 120 let Srečka Kosovela: Vlak št. 1 2 3 v bodočnost

Ob 120. rojstnem dnevu Srečka Kosovela v Kosovelovem domu v Sežani premierno uprizarjajo predstavo Vlak št. 1 2 3 v bodočnost, prisluhniti ji bo mogoče tudi na programu Ars in radiu Trst A. Pred tem smo pred mikrofon povabili režiserko in scenografko Jasmin Kovic. Pesniku so se poklonili tudi v Trstu. V Kino Šiška pa so na sporedu izvedbe sodobnih elektroakustičnih kompozicij v prostorski zvočni postavitvi. Zavod Cona je v goste ponovno povabil akuzmatičnega zvočnega umetnika Patricka K. H., ki na Dunaju vodi zvočno galerijo Floating Sound Gallery.

Eppur si muove - In vendar se vrti Tehnologije zajemanja ogljika in koliko lahko pri tem pomagajo slovenski gozdovi

Evropski voditelji so se zavezali, da bo Unija do leta 2050 postala podnebno nevtralna, letos so dodali vmesni cilj o zmanjšanju izpustov za 90 odstotkov do leta 2040. Ob tem je Evropska komisija odločila, da je treba v prizadevanja za upravljanje emisij ogljika v industriji vključiti za nekatere sporne tehnologije, ki omogočajo zajemanje in shranjevanje ter tudi vnovično uporabo ogljika, češ da ničelna stopnja izpustov ni mogoča v vseh industrijah. Obstajata dve možnosti zajemanja ogljikovega dioksida; zajemanje pri viru, na primer v cementarnah, in neposredno iz atmosfere. Na kateri stopnji je razvoj teh tehnologij, smo preverili med obiskom pilotskega projekta zajemanja ogljika iz ozračja v Nemčiji. Glede na veliko gozdnatost Slovenije pa smo se vprašali tudi, kakšna je sposobnost naših gozdov kot naravnih nevtralizatorjev ogljika. Kot boste lahko slišali, so lahko naravni ponori tudi dvorezen meč.

Ars humana Prihodnost galerij in razstavljanja umetnin

Pomen in smisel razstavljanja materialnih in nematerialnih umetniških del v fizičnem prostoru galerije v današnjem času, vključevanje galerije kot fizičnega prostora v razširjeno polje sodobne umetnosti, novih medijev in družbe ter možnosti umetnikov, galeristov in kustosov, da vzpostavijo učinkovit odnos s krajevnim občinstvom – to so bile iztočnice novogoriškega posveta, ki so podlaga pogovora, nastalega v sodelovanju Programa Ars, slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. Sodelujeta likovni umetnik, teoretik in umetnostni zgodovinar Ivan Žerjal in akademska slikarka, urednica ter predsednica Društva likovnih umetnikov Ljubljana, Mojca Zlokarnik. Foto: Gregor Podlogar

Pogled v znanost Dr. Jana Krivec: "Šah krepi kognitivne sposobnosti."

Šah ni le družabna igra, ampak tudi dragocen pripomoček za raziskovanje kognitivnih dejavnosti. Kot pravi predavateljica na fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in šahovska velemojstrica dr. Jana Krivec, šah krepi kognitivne sposobnosti. Zato ga preučuje znanost. Na tem področju so v pomoč tudi računalniški šahovski programi.

Kulturna panorama Dimenzije, pripovedi, pisave, Dobre novice in še kaj

Prebuja se pomlad in z njo spomladanska sezona festivalov. Spregovorili bomo o Pripovedovalskem festivalu, Bobrih ter se pogovarjali s pisateljico Marijo Stepanovo, ki jo gosti festival Fabula. Velika tema tega tedna je tudi novi prevod Svetega pisma – prevod iz izvirnih jezikov, v slovenščino. Na področju likovnih umetnosti bosta v ospredju razstavi sodobnega slovenskega kiparstva Dimenzije ter mednarodna razstava sodobne umetnosti Dobre novice, nekoliko širše pa bomo segli s pogledom v največji univerzitetni znanstveni muzej in na druge zaklade kulturne dediščine v Padovi.

Naši umetniki pred mikrofonom Tomato Košir, prejemnik nagrade Prešernovega sklada: "Jedrnata forma je skladna z modernimi časi - pri vizualnih komentarjih pa tudi z naravo medija."

Tomato Košir je še kot študent oblikoval idejno zasnovo za logotip Ministrstva za kulturo, ki ga je pozneje tudi dovršil in se še danes razpenja po stavbi. Celostne grafične podobe je zasnoval za številne organizacije, njegova specialnost so tudi tako imenovani vizualni komentarji. Ustvarja za naš Dnevnik, pa za tuje medije, kot so britanski Guardian, italijanski Internazionale in ameriški Politico. Kot so utemeljili ob nagradi Prešernovega sklada, ''področje vizualizacij za naslovnice časopisov od avtorja zahteva zelo hiter odziv na družbena dogajanja ter s tem omejen čas za iskanje in izvedbo rešitev.'' Dodali so, da imajo njegove ilustracije ''izredno sporočilno moč''. So intelektualno pronicljive, pogosto z elementi humorja in ironije, in tudi tehnično-tiskarsko inovativne. Sam pravi, da se dobrega oblikovalca vidnih sporočil težko prepozna po slogu, saj podobo prilagaja vsebini in ne sebi.

Likovni odmevi Klavdij Sluban: "Kadar fotografiram, se vsega otresem in ostane samo jedro, ki je v meni"

Klavdij Sluban, eden od mednarodno najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu z osebno vizualno govorico raziskuje kraje, kjer sta čas in prostor strnjena: države z zgodovinskimi ranami, otoke ali zapore. A pri tem ne gre za dokumentiranje, temveč je zavezan umetniški fotografiji, ki bolj kot opisuje posreduje določen občutek. Ostaja zvest črno-beli estetiki in poetično zrnatemu slogu s preigravanjem sivin in temnin. Svojih fotografij pa ne vidi kot temačnih ali pesimističnih, tudi Marija Skočir, kustosinja njegove pregledne razstave Nekje drugje Tukaj, govori o odstiranju. Vse fotografije na razstavi so bile izdelane prav za to priložnost kot avtorjeva donacija zbirki Muzeja in galerij Mesta Ljubljane, več kot 150 izbranih del pa predstavlja vrhunce več kot treh desetletij njegovega ustvarjanja. Več pa v pogovoru z umetnikom in kustosinjo, ki je nastal še pred odprtjem razstave v Galeriji Jakopič z naslovom Nekje drugje Tukaj. Fotografija: Svetišče Icukušima, Mijadžima, Japonska, 2016 © Klavdij Sluban; vir: spletna stran Galerije Jakopič, izrez fotografije

Svet kulture 27. Pripovedovalski festival v znamenju vode in žensk, mi pa tudi o položaju samozaposlenih ustvarjalk v kulturi

V Cankarjevem domu se začenja 27. Pripovedovalski festival, ki ga letos zaznamuje valovanje vode, krovna tema se glasi Morje v meni. Program je zasnovala nova programska vodja Tjaša Koprivec Vuga, ki namerno in z velikim navdušenjem daje glas ženskam. Kot pravi, "je voda priklic mnogočesa in tedaj tudi nekoga, torej nje ženske''. In ženskam se posvečamo še z eno temo: položajem samozaposlenih ustvarjalk v kulturi. Potem pa še nekaj o koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki bo prav poseben – Bachov Pasijon po Janezu bodo izvedli na način, kot ga v Sloveniji še nismo slišali.

Gremo v kino 26. Festival dokumentarnega filma

V Ljubljani se je pričel že 26. Festival dokumentarnega filma, ki ga je odprl film Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna Maje Weiss, prvi slovenski v celoti arhivsko kolorirani celovečerni dokumentarni film – ki tekmuje tudi za nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic Amnesty International Slovenije. To pa ni edini slovenski film na letošnjem festivalu: pred mikrofon smo povabili Majo Prettner, ki je posnela z dvema vesnama nagrajeno Duhovnico, film o svobodomiselni evangeličanski duhovnici Jani; ta se sooča z življenjsko dilemo, ali naj zapusti duhovniški poklic. In še - oglašamo se iz grškega Soluna, kjer prav tako poteka festival dokumentarnega filma.

Glasba

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti 18:00

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Nove glasbene generacije Talita Sofija Komelj, Blaž Stajnko in Lan Meden na koncertu projekta Musit

4. decembra je bil v Betettovi dvorani Kazinske palače v okviru cikla Tutti otvoritveni koncert projekta Musit, ki z glasbo povezuje Slovenijo in Italijo, na njem pa je nastopil Simfonični orkester Furlanije - Julijske krajine z dirigentom Paolom Paronijem in solisti, študenti ljubljanske akademije. Na koncertu so nastopili trije, in sicer sopranistka Talita Sofija Komelj, ki je izvedla dve ariji Violette iz opere Traviata Giuseppa Verdija, basbaritonist Blaž Stajnko, ki je za svoj nastop izbral glasbo iz opere Porgy in Bess Georga Gershwina ter Divji lovec Alberta Lortzinga, in saksofonist Lan Meden, ki je poustvaril Balado Franka Martina.

Medenina in patina Belgijske kraljeve godbe v spomin na prvo svetovno vojno/prvič

Komaj desetletje je minilo od zaznamovanja spomina na stoletnico velike vojne, ki je v Evropo prinesla nesluteno uničenje, trpljenje in več milijonov žrtev ter apokaliptične družbene pretrese. Vzklikalo se je: Nikoli več! Zdaj se spet na glas govori, da bo treba na novo zakuriti uničujoč požar. Flandrija je bila eno najhujših bojišč zahodne fronte, prostor, na katerem so se prvič uporabljali bojni plini in na katerem so bila prava polja smrti in uničenja. V tej in prihodnji oddaji iz niza Medenina in patina boste lahko slišali poseben projekt belgijskih Kraljevih vojaških godb, posvečen spominu na uničenje vojne. Najprej boste slišali skladbo Et in Terra Pax Jana Van der Roosta v izvedbi Kraljeve godbe belgijskega letalstva in zbora Kalliope s pevovodjo Sabine Haenebalcke in kapelnikom Mattyjem Cilissenom, potem pa še priredbo stavka Jupiter iz slovite suite Planeti Gustava Holsta, dela, ki je nastalo med veliko vojno.

Ženske v svetu glasbe Pianistka Zdenka Novak ob 90-letnici rojstva, 1. del

Pianistka Zdenka Novak bo izvedla skladbe Janka Ravnika, Alojza Srebotnjaka, Karola Pahorja in Franca Pollinija.

Skladatelj tedna Sodobna ameriška simfonija, 1. del

Circus Maximus, orjaški hipodrom sredi antičnega Rima, je bil kraj, na katerem so pred uprizarjali najnasilnejše in najbolj krvave orgije in zabave, da bi potešili kruha in iger željne gledalce ter jih v bedi vsakdanjosti ohranjali v sladki pozabi. Tak pa je tudi naslov Simfonije št. 3 Johna Corigliana, izjemno angažiranega dela z neverjetno močjo nagovora, zvočne zaušnice sodobnemu človeku.

Glasbena skrinjica Umetnine, ki so navdihnile glasbo XLI: Fibichova galerija umetnosti

Danes si bomo privoščili glasbeni sprehod po galeriji umetniških del, ki so navdihnila češkega skladatelja Zdenka Fibicha. Ta je leta 1899 v ciklu Študije slikarjev opus 56 uzvočil dela petih slikarjev. Gre za slike, ki so nastale v časovnem okviru od 15. do 18. stoletja, in sicer za prizore na prostem: v vrtovih, gozdovih, na mestnem trgu ali v zasebnem parku. Pri ustvarjanju zvočne slike te umetniške galerije je Fibich uporabil različne sloge, da bi prikazal najboljše iz umetnosti slikarstva in glasbe. Cikel klavirskih skladb bomo slišali v izvedbi češkega pianista Radoslava Kvapila.

Obiski kraljice Posnetek koncerta organista Martina Sturma v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani - 1. del

V okviru srebrnega abonmaja je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nedavno, 3. marca letos, nastopil nemški organist Martin Sturm. Predstavil se je z zanimivim in pestrim programom znanih in manj znanih orgelskih skladateljev, pa tudi z lastnimi improvizacijami, ter navdušil s svojo poustvarjalno močjo.

Musica noster amor Kian Soltani, Cristian Măcelaru in Simfoniki Zahodnonemškega radia v Kölnu

Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, njegov šef dirigent Cristian Măcelaru in prodorni avstrijsko-iranski violončelist mlajše generacije Kian Soltani so 20. oktobra lani nastopili v kölnski Filharmonični dvorani. Tam je za uvod zvenel Koncert za violončelo v e-molu, op. 85, zadnje veliko delo Edwarda Elgarja, nastalo takoj po koncu 1. svetovne vojne, v drugem delu koncerta pa še romantično obarvana Simfonija št. 3 v a-molu, op. 44 Sergeja Rahmaninova.

Nedeljsko operno popoldne Operna muza

... v odlomkih del Dvořáka, Verdija, Händla, Bacha, Salierija, Hasseja, Masseneta, Davida in Offenbacha.

Evroradijski koncert Harfist Xavier de Maistre, Simfonični orkester Berlinskega Radia in dirigent Matthias Pintcher

Berlinska filharmonija je 25. februarja na koncertu gostila Simfonični orkester Berlinskega radia in solista, harfista Xavierja de Maistra. Koncert je vodil dirigent Matthias Pintscher, na sporedu pa so bili Siegfriedova Idila Richarda Wagnerja, Koncert za harfo Petra Eötvösa ter skladbi Clauda Debussyja: Preludij k favnovemu popoldnevu in suita Iberia iz Treh slik za orkester.

Sobotni operni večer Gioacchino Rossini: Viljem Tell v neposrednem prenosu z Dunaja

Libreto temelji na istoimenski Schillerjevi drami, ki pripoveduje o švicarskem junaku.

Jazz

Jazz avenija Bobnar John Marshall – spominska oddaja

V oddaji se bomo posvetili ustvarjanju enega najpomembnejših evropskih jazzovskih bobnarjev Johna Marshalla. Za vedno se je poslovil 16. septembra lani, star 82 let. Zaigral je v praktično vseh pomembnih angleških jazzovskih zasedbah. Začel je leta 1964 v Alexis Korner’s Blues Incorporated in nato pet let igral v zasedbi Grahama Collierja. Leta 1969 je skupaj s trobentačem Ianom Carrom zasnoval skupino Nucleus ter kariero nadaljeval še v zasedbah Mika Gibbsa in Jacka Bruca. Na začetku leta 1972 je začel dolgoletno igranje v zasedbi Soft Machine. Pozneje je posnel tudi nekaj samostojnih albumov.

Samo muzika Pianist Dejan Pečenko

V oddaji bomo poslušali glasbo Dejana Pečenka, enega naših najboljših pianistov. V svoji dolgoletni glasbeni karieri je posnel preko štirideset nosilcev zvoka, tudi nekaj solističnih z izključno avtorsko glasbo. V svojem igranju združuje elemente klasičnega jazza, bluesa, klasike in sodobne improvizirane glasbe in jim dodaja osebno noto z modalnim igranjem.

Jazz Ars Bobnar Max Roach – ob stoletnici rojstva

Letos je minilo sto let od rojstva enega utemeljiteljev sodobnega jazza in enega najpomembnejših jazzovskih bobnarjev vseh časov - Maxa Roacha. Nocojšnjo oddajo bomo namenili njegovi glasbi. Max Roach je razširil meje improvizirane glasbe, v jazz je vključil elemente drugih umetniških tradicij in narodov, pa tudi poezijo in sodobni ples.

Tretje uho Abdullah Ibrahim - The Balance

V svoji bogati karieri je sodeloval z nekaterimi največjimi, med njimi so bil Don Cherry, Randy Weston, Carlos Ward, Ornette Coleman, Pharaoh Sanders, Max Roach, John Coltrane. Cecil Taylor in Archie Sheep. Njegova vzornika sta Duke Ellington in Thelonious Monk.

Jazzovska jutranjica Milan Stanisavljević - intervju

Pred koncertom v ljubljanski Cukrarni, v okviru cikla Jazz Ars All Stars, 17.3.2024, je bil gost Jazzovske jutranjice pianist Milan Stanisavljević. O novi plošči Inner Light in še o marsičem se je z njim pogovarjal Hugo Šekoranja

Jazz avenija Trobentač Dave Douglas

V oddaji se bomo posvetili ustvarjanju enega najpomembnejših jazzovskih trobentačev – Dava Douglasa. 12. marca se bo s svojo novo zasedbo predstavil na nastopu v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Nocoj bomo slišali le izsek iz njegove bogate in obilne diskografije.

Samo muzika Pianist Milan Stanisavljević

V oddaji bomo poslušali glasbo srbskega pianista Milana Stanisavljevića, ki si je novo domovanje našel v Sloveniji. Poučuje na glasbenem konservatoriju in snema avtorsko glasbo. Izdal je dva albuma v triu ter zadnjega Eastern Star v kvintetu.

Jazz Ars Saksofonist James Brandon Lewis

V oddaji se bomo posvetili ustvarjanju enega najpomembnejših saksofonistov Jamesa Brandona Lewisa. Njegov prepoznavni slog so sooblikovali čustvena moč gospela, bluesovska robatost ter ekspresivna, čustvena moč glasbe Alberta Aylerja, Johna Coltrana in Sonnyja Rollinsa. V reviji Downbeat ga uvrščajo med najbolj obetavne jazzovske glasbenike. Jazzovski patriarh Sonny Rollins je zapisal: »Vedno ko ga poslušam, se mi zdi, da slišim Budo, da slišim Konfucija in da slišim globlji smisel življenja. Lewis ohranja svet v ravnotežju."

Tretje uho Stacey Kent - Summer Me, Winter Me

Vodilna jazzovska revija Downbeat je cedejko pospremila s samimi superlativi, prav tako so jo odlično ocenili v drugih najpomembnjejših glasbenih in kulturniških medijih.

Orkestralni jazz Maria Schneider - The Thompson Fields (2018)

Za Schneiderjevo kot komponistko je orkester inštrument. Pa vendar pušča na široko odprta vrata svojim izjemnim solistom. Plošča The Thompson Fields je leta 2018 osvojila naslov Plošča leta po izboru kritikov ameriške revije Downbeat.

Jazz session UMO Jazz Orchestra & Robben Ford

Finski nacionalni jazzovski orkester je združil moči s kitarsko legendo Robbenom Fordom. Fordove skladbe je priredil umetniški vodja orkestra Ed Partyka.

Radijska igra

Radijska igra Ivan Cankar, Borut Trekman: Kurent

Gre za radijsko poustvaritev istoimenske zgodbe Ivana Cankarja kot alegorije slovenskega naroda. Avtorja radijske igre, prirejevalec Borut Trekman in skladatelj Uroš Krek, pa sta svojo vizijo Kurenta zastavila kot radiofonsko pesnitev z zvenom besede in glasbe. Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Tonska mojstra: Metka in Vinko Rojc Izvajalci glasbe: člani Komornega zbora in Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Marka Muniha Glas – Polde Bibič Kurent – Janez Hočevar Oče – Sandi Krošl Mati – Ivanka Mežan Starec – Jože Zupan Kmet – Marjan Hlastec Dekle – Mojca Ribič Fant – Dare Valič Tri sosede – Mira Danilova, Angelca Hlebce, Slavka Glavina Grbec – Jurij Souček Smrt – Štefka Drolc Sodelujejo še – Damir Hribar, Marjeta Gregorač, Jožica Avbelj, Neža Simčič, Jerca Mrzel, Alja Tkačev, Jana Osojnik, Mina Jeraj, Filipina Jerman, Brane Ivanc, Božo Vovk, Srečo Špik, Vladimir Jurc Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra, novembra in decembra 1976

Kratka radijska igra Franz Kafka, Vilma Štritof: Zavrnitev

V igri se sredi velemesta srečata ženska in moški. Njuno bežno srečanje vodi v paralelna notranja monologa – vsak ogovori drugega z besedami, ki jih najbrž nikoli ne bi glasno izrekel. Prevajalec je Štefan Vevar. Režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Nastopata Saša Mihelčič in Benjamin Krnetić. Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015

Radijska igra Helena Šukljan: Proge

Vsak človek skozi življenje potuje po svoji progi in na njej doživlja različne izkušnje. Niti dve progi si med seboj nista enaki, prav tako ne vse izkušnje, ki jih na naših progah doživimo. To velja tudi za izpovedi v radijski igri Proge. Gre za pet najrazličnejših oseb, katerim je skupno to, da so bile žrtev spolnega nadlegovanja. Helena Šukljan je dramsko besedilo napisala za Avdiofestival Radia Slovenija, ki je oktobra 2023 potekal v Cukrarni. Režiser Klemen Markovčič pa je zasnoval živo, torej festivalsko izvedbo radijske igre, a vzporedno tudi njeno, nekoliko razširjeno studijsko različico. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Helena Šukljan Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Sandra – Marijana Brecelj Pia – Gaja Filač Marko – Primož Vrhovec Robert – Klemen Kovačič Nataša – Ajda Smrekar Koprodukcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in ŠKUC gledališča, oktober 2023. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2023.

Kratka radijska igra Suzana Tratnik: Lep dan še naprej

V središču dogajanja kratke radijske igre sta brezdomki Vanja in Iva, ki domujeta pod drevesom na zelenici med bloki, a ju tamkajšnji prebivalci socialno izločijo. V realistični dialog, ki odstira konflikt med brezdomci in družbo, pa se vpleta tudi medsebojni odnos brezdomk. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vanja – Nataša Tič Ralijan Iva – Iva Krajnc Bagola Ženska na oknu – Vesna Jevnikar Delavec – Blaž Šef Otroci – Lucija Križ, Miha Vidmar, Nina Ambrožič, Neža Dvorščak, Kaja Vrakelja Ljuboja Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2011.

Radijska igra Ivor Martinić: Moj sin samo malo počasneje hodi

Igra se z zgodbo o fantu, ki je zaradi bolezni priklenjen na invalidski voziček, domači in drugi bližnji pa mu skušajo vzbuditi vsaj nekaj motivacije za življenje, giblje na družbenem obrobju. Hrvaški avtor Martinić se tudi sicer pretežno ukvarja z zelo čustvenimi dramskimi situacijami, vendar pri tem ni sentimentalen, prav obratno. Lahko rečemo, da je odrešujoče grob, a ne brezizhoden. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mia – Silva Čušin Branko, njen sin – Jure Kopušar Robert, njen mož – Ivo Ban Doris, njena hči – Lena Hribar Ana, njena mama – Ivanka Mežan Oliver, njen oče – Brane Grubar Rita, njena sestra – Marijana Brecelj Mihael, Ritin mož – Aleš Valič Sara, prijateljica Doris in Branka – Nika Rozman Tin, prijatelj Doris – Jurij Drevenšek Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2013.

Radijska igra Henrik Ibsen, Mateja Koležnik, Rok Andres: John Gabriel Borkman

Igra je priredba istoimenske drame norveškega dramatika Henrika Ibsena iz leta 1869. V njej bančni direktor, egocentrični stremuh zavrača odgovornost za svoja pohlepna dejanja, tako pa posredno razbije tudi svojo družino. Prevajalka: Mojca Kranjc Avtorja priredbe: Mateja Koležnik, Rok Andres Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pianist: Klemen Golner John Gabriel Borkman – Igor Samobor Gunhild Borkman – Nataša Barbara Gračner Ella Rentheim – Saša Pavček Erhart – Klemen Janežič Fanny Wilton – Pia Zemljič Wilhelm Foldal – Pavle Ravnohrib Sobarica – Maša Grošelj Frida – Sara Gorše Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015

Kratka radijska igra Mark Twain, Bogdan Gjud: Grlovka

Satira na čezmerno starševsko skrb za otroka, ki po navadi naredi iz muhe slona. Čeprav v času še vedno permisivne vzgoje to lahko zveni tudi precej anahronistično. Avtor radijske priredbe: Bogdan Gjud Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Nastopata – Polona Juh in Uroš Smolej Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1998

Radijska igra Igor Likar: Privid na rdečem otoku

Napeta zgodba o usodi profesorja morskih ekosistemov in njegovih dveh asistentov. Ti postanejo žrtve prikrivanja resnice o nenadnem pojavu neznane halucinogene sluzi v morskih globinah, kot neželene priče v spopadu med represivnim in naprednim pa so izolirani in odstranjeni. V igro je tematsko vključen tudi radio. Ta namreč namesto sredstva za razkrivanje dejstev postane zelo priročno orodje za manipulacijo javnosti in prikrivanje. Medij torej, ki zlahka zabriše mejo med resničnostjo in fikcijo, dejstva predstavi tudi kot izmišljeno zgodbo, dokumentarne posnetke pa, če je treba, predvaja kot zaigrane. Režiser: Igor Likar Tonski mojstri: Miro Marinšek, Sonja Strenar, Sašo Romih, Aleks Pirkmajer Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Profesor Karl – Radko Polič Simon – Gašper Tič Diego – Lotos Vincenc Šparovec Damjan – Marko Mandič Direktor Oceanografskega inštituta – Janez Starina Vojaški izvedenec Herman, Poveljnik obalne zaščite – Uroš Smolej Notranji minister – Ivo Ban Doktor Schield – Boris Ostan Morena – Nataša Tič Ralijan Otoški ribič Delvecchio – Polde Bibič Ribičeva žena – Ljerka Belak Modreatorka v radijskem studiu – Mija Škrabec Arbanas Radijski novinar v studiu – Andrej Karoli Magister Eiselt – Boris Bergant Tonska tehnika – Jon Čergan, Stane Košmrlj Žana – Nevenka Sedlar Prvi specialec – Vojko Zidar Drugi specialec – Robert Vertovšek Kapitan ladje – Andrej Nahtigal Glas oddajnika opazovalnega centra – Zmago Frece Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studih Radia Slovenija in potapljaškem centru Manta v Primoštenu med oktobrom in novembrom 2009.

Kratka radijska igra Ana Svetel, Kaja Blazinšek: Beležnica

V igri se mlajši moški iz sočutja do starejše gospe odloči, da jo bo, čeprav bo zaradi tega zamudil igro odbojke, odpeljal do njenega doma. A ni vse tako, kot se zdi na prvi posluh. Avtorica radijske priredbe: Kaja Blazinšek Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Svetovalka za jezik: Saša Grčman Ona – Marinka Štern On – Benjamin Krnetić Mož – Sandi Pavlin Pripravilo Uredništvo igranega programa, posneto v studiih Radia Slovenija marca 2020.

Radijska igra Smiljan Rozman: Hiša

Junak radijske igre je človek brez svojega lastnega obraza, ki ne spreminja le oblek, temveč tudi obraz glede na obleko in obraz vsakokratnega šefa. Znajde se v položaju, ko bi moral poiskati svoj pravi obraz, pa ga med zavrženimi in zaprašenimi obličji ne najde več. Rozmanova metafora o konformizmu je pisana z ironijo in humorjem, kar le še poudarja njeno satirično ost. Igra je tudi poklon dramskemu igralcu Juriju Součku, ki se je januarja 2024 poslovil od tega sveta, a nam zapustil neverjetno dediščino več kot 600 vlog, s čimer je bil tudi igralec z največjim radijskim opusom vlog pri nas. Režiserka – Rosanda Sajko Tonski mojster – Mladen Fortič Nastopata – Duša Počkaj in Jurij Souček Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1965.

Radijska igra Dominik Smole, Goran Schmidt: Antigona

Antigona Dominika Smoleta je nastala v času, ko so se v jugoslovanski in slovenski socialistični družbi začela na novo in ne brez političnih odporov odpirati vprašanja posameznika in njegovega svobodnejšega odnosa do političnega sistema. Del takratnih intelektualcev si je namreč prizadeval postati sogovornik vladajoči partiji, česar pa jim ta neposredno ni pustila. Zato je svojo identiteto poiskal v moralni superiornosti in zvestobi visokim, nemalokrat zelo abstraktnim moralnim načelom. Smoletova ANTIGONA je to duhovno podnebje ujela v celoti, njeno moralistično in sentimentalno humanistično sporočilo pa blaži in plemeniti avtorjeva ironija. Ob tem je pomembno ključno dejstvo, da je Smole argumente posameznika in oblasti tehtal, oblikoval skrbno, nepristransko v prostem verzu in briljantnem slogu. Fabula sloni na starogrškem mitu. V bratomorni vojni padeta Polineik in Eteokles. Prvi obvelja za izdajalca, drugi za junaka. Novi tebanski kralj Kreon v skladu z običaji ukaže, naj izdajalčevo truplo zgnije pred obzidjem, junakovo pa naj bo pokopano z vsemi častmi. Temu se upreta sestri bratov Antigona in Ismena, sklicujoč se na še starejši zakon, po katerem morajo biti pokopani vsi mrtvi. Bo obveljal moralni zakon ali zakon države? To je bilo izhodišče že Sofoklove tragedije in je tudi izhodišče Smoletove, le da je Smole obogatil svojo igro še z dramaturško iznajdbo – naslovna junakinja, Antigona, se namreč v drami sploh ne pojavi, o njenih mislih in dejanjih govorijo drugi, s tem pa je njena misel še bolj prisotna in aktualna. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Ismena – Maša Derganc Kreon – Ivo Ban Haimon – Jurij Zrnec Teiresias – Vlado Novak Paž – Uroš Smolej Stražnik – Aleš Valič Glasnik – Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2005

Verstva

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Prenos svete maše iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal bo frančiškan p. Pavle Jakop, pela pa dekliška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Na orgle bo igrala Ana Kokotec Kresal.

Musica sacra … Ki je trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen...

To je stavek, vzet iz apostolske veroizpovedi, ki je skozi različna glasbena obdobja navdahnil mnoge skladatelje. Ustvarili so slogovno različne skladbe, a z enako vsebino in naslovom - Crucifixus. Na letošnjo tiho nedeljo bodo zvenele v različnih izvedbah in zasedbah.

Sedmi dan Nov prevod Svetega pisma

V postnem času so katoličanke in katoličani v Sloveniji dobili nov prevod Svetega pisma, svoje temeljne verske knjige. Gre za prvo celotno izdajo novega prevoda knjige knjig iz izvirnih jezikov; pravijo ji tudi jeruzalemska ali katoliška izdaja. O razlikah med standardnim prevodom Svetega pisma iz sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja in najnovejšo izdajo premišljujejo prevajalec, teolog Jože Krašovec, celjski škof Maksimiljan Matjaž in novomeški škof Andrej Saje.

Sledi večnosti O ramazanu z imamom Zinaidom Mahmutagićem iz Maribora

Tudi muslimani so vstopili v postni čas, v sveti mesec ramazan, kot obdobje duhovnega premišljevanja o smislu svojega življenja, o bistvu duhovnosti, svoje vere, iskanja notranjega miru. To je tudi mesec poglobljenega branja Korana, svete knjige za muslimane. O vsem tem z imamom Islamske skupnosti v Sloveniji Zinaidom Mahmutagićem, ki duhovno oskrbo zagotavlja muslimanom v Mariboru.

Bogoslužje Prenos maše iz Celja

Iz stolne župnije svetega Danijela v Celju na četrto postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje stolni župnik Tadej Linasi.

Musica sacra Bachov Pasijon po Janezu - tokrat z Gallusovim motetom Ecce quomodo

Na letošnjo tiho nedeljo,17. marca bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma Zbor in orkester Glasbene matice Ljubljana, z vokalnimi solisti in dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom izvedel Bachov pasijon po Janezu, ki se bo sklenil z Gallusovim motetom Ecce quomodo (Glejte, kako umira pravični). Taka je bila izvajalska praksa 17. stoletja na veliki petek in tako izvedbo naj bi prvotno predvidel tudi Bach. Več v pogovoru glasbene urednice Polone Gantar z bas baritonistom Marcosom Finkom, pevsko pedagoginjo Tanjo Rupnik in dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom.

Sledi večnosti Duhovnost in starejši

Bili smo gosti v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah - najstarejšem slovenskem domu starostnikov. Kako skrbijo za duhovno vzvalovanost stanovalcev; o tem v oddaji razmišljajo: direktorica doma Irena Vozlič Stjepčević, duhovnik Tone Furar ter stanovalki 83-letna Majda Zabukovšek ter 92 - letna Angela Pem.

Sedmi dan Teorija spola skozi prizmo sociologa in teologa

Sociolog dr. Roman Kuhar in teolog dr. Gabriel Kavčič o teoriji spola. Kaj je teorija spola? Ali je to znanstvena teorija ali politični koncept? Kako je biološki spol družbeno konstruiran? Zakaj imajo mladi vse več težav na področju spolne identitete?

Bogoslužje Evangeličansko bogoslužje

Evangeličansko bogoslužje na tretjo postno nedeljo. Pripravila ga je evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip.

Musica sacra Oj, glava vsa oblita – protestantski koral v uglasbitvah Felixa Mendelssohna Bartholdya in Maxa Regerja

O Haupt voll Blut und Leiden je eden najbolj izvajanih protestantskih postnih koralov, ki temelji na srednjeveški latinski himni Salve mundi salutare. Obravnava posamezne dele Kristusovega telesa na križu, zadnji del pa opisuje Kristusovo glavo. Avtorstvo pripisujejo Bernardu iz Clairvauxa in Arnulfu iz Leuvena, nemško različico pa je prepesnil Paul Gerhardt, z namenom, da bi ljudi spodbudila k bolj osebnemu razmišljanju o Kristusovem trpljenju. Navdahnila pa je tudi mnogo skladateljev, med njimi Felixa Mendelssohna in Maxa Regerja.

Sedmi dan O izmišljenih religijah z Alešem Črničem

Že nekaj let smo priča pojavu izmišljenih religij, ki sprožajo različne odzive v družbi. Ali se ustanovitelji in člani izmišljenih religij norčujejo iz tradicionalnih religij; so družbena šala, ali pa izmišljene religije odpirajo tudi legitimna vprašanja o naravi in vlogi religije v sodobnem času? Kakšen je današnji vernik v zahodnem – močno sekulariziranem svetu, kako veruje, o vsem tem z rednim profesorjem religiologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Alešem Črničem.

Literatura

Lirični utrinek William Stanley Merwin: Marec je

Ameriški pesnik William Stanley Merwin se je rodil leta 1927, umrl je leta 2019. Napisal je kakih petdeset knjig poezije in proze. Pesem Marec je prevedel Miha Avanzo. S prav posebno metaforiko govori o posebnem doživljanju subjekta pomladnega meseca, v katerem smo tudi mi. Interpretacija: Boris Ostan.

Literarni nokturno Literarni nokturno

Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 11/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga. O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Lirični utrinek Srečko Kosovel: Pesem s krasa

Na današnji dan pred 120 leti se je v Sežani rodil Srečko Kosovel. Je ena najpomembnejših osebnosti slovenske zgodovinske avantgarde, ki je z njim dosegla uspešno zlitje različnih prvin. Kosovelovi pesniški začetki pa so bili impresionistični, v tem je nadaljeval izročilo slovenske moderne, predvsem Ketteja in Murna. Vendar že v impresionističnih pesmih impresije iz zunanjega sveta dobijo ekspresiven pomen. Poudarjene so osebne bivanjske teme osamljenosti, nemoči, groze smrti in tragičnega odnosa do sveta; v Pesmi s Krasa, ki je iz omenjenega obdobja, pa zvenijo tudi spodbudnejši toni. Interpretira Slavko Cerjak. Produkcija leta 2006.

Literarni nokturno Jože Snoj: Janez Krstnik

17. marca 1934 se je v Mariboru rodil Jože Snoj, slovenski pesnik in pisatelj, pa tudi esejist, urednik in kritik. Umrl je 7. oktobra 2021. Bil je, kot večina njegove generacije, pripadnik modernizma v literaturi, vendar je najizrazitejša posebnost njegove lirike v osemdesetih in devetdesetih letih močna težnja po resakralizaciji poezije in mističnem čaščenju pesniške besede ter neposrednejšem nagovarjanju transcendence. Tak je tudi cikel pesmi z naslovom Janez Krstnik. Tisti, ki je Jezusa krstil v Jordanu in o katerem pravi Snoj: "In ve, da prvi sam je z njim – odrešen." Igralec je Zvone Hribar, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, režiserka: Elza Rituper, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2003.

Literarni portret Sasha Marianna Salzmann

Nebinarna dramatičarka, esejistka, pisateljica in kuratorka iz judovske družine Sasha Marianna Salzmann, ki je svoje moško ime prevzela po pokojnem dedu, se je rodila leta 1985 v Volgogradu. Zgodnje otroštvo je preživela v Moskvi, nato je s starši zaradi naraščajoče nestrpnosti do Judov emigrirala v Nemčijo. Prebivala je v več državah, zamenjala več stanovanj, zato na vprašanje, od kod prihaja, največkrat odgovori kar z besedama "iz gledališča". Gledališču je posvetila sedemnajst let življenja, nato jo je pot zanesla v turško prestolnico; tam je nastal njen prvi roman Iz sebe (Außer sich). Leta 2021 mu je sledil drugi z naslovom V človeku mora biti vse čudovito (Im Menschen muss alles herrlich sein). Stična točka obeh pri kritikih izjemno dobro sprejetih romanov je razmislek o udušenem človeku, ki ga je oblikoval sovjetski socialistični režim in ki se pečata svoje vzgoje ni nikoli otresel. Avtorica oddaje in prevajalka je Ana Grmek, interpretka Mojka Končar, bralec Aleksander Golja, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef. Produkcija leta 2024. Urednica oddaje je Staša Grahek.

Spomini, pisma in potopisi Nora Ephron: Starševanje v treh fazah

Nora Ephron je najbolj znana po scenarijih vrste izjemno uspešnih hollywoodskih romantičnih komedij in melodram: Romanca v Seattlu, Ko je Harry srečal Sally, Ko boli srce (scenarij za ta film temelji na prav tako izjemno uspešnem istoimenskem romanu te avtorice, v katerem je opisan propad njenega zakona s Carlom Bernsteinom). Nora Ephron je začela svojo kariero kot novinarka, preden je zajadrala v svet filma, poleg tega je napisala več knjig esejev, vedno na podlagi svojega doživljanja in izkušenj, ki si jih je pridobila v karieri, zvezah, pri kuhanju, staranju, pa tudi starševanju, kot boste slišali v razmišljanju, naslovljenem Starševanje v treh fazah, ki smo ga vzeli iz zbirke Moj vrat mi gre na živce in druge misli o tem, kako je biti ženska. Interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvok in montaža: Matjaž Gruden, Urban Gruden in Sonja Strenar, režija: Saška Rakef, redakcija: Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2024.

Humoreska tega tedna Bohumil Hrabal: Stregel sem abesinskemu cesarju

Bohumil Hrabal se je rodil 28. marca pred 110-imi leti v Brnu, umrl pa je leta 1997 v Pragi. Sodi med najpomembnejše češke pripovednike druge polovice 20. stoletja. Bil je nadaljevalec značilno češke humorne pripovedne proze, kakršno je tako prepričljivo uveljavil Jaroslav Hašek s slavnim Švejkom. Tudi tokratna Humoreska tega tedna je namenjena Hrabalovemu romanu Stregel sem angleškemu kralju iz leta 1974, ki je neizčrpen vir humorja. Kako se je torej njegovemu junaku po imenu Jan Ditĕ godilo, ko je služil v hotelu Pariz in stregel samemu abesinskemu cesarju? Prevod: Nives Vidrih, interpretacija: Uroš Smolej, glasbena oprema: Nina Kodrič, tonski mojster: Miha Jaramaz, režija: Špela Kravogel. Urednica oddaje je Staša Grahek. Leto produkcije: 2014.

Lirični utrinek Robert Bly: Koža na konjevem vratu

Pokojni ameriški pesnik Robert Bly je napisal več kot 20 avtorskih in prevodnih knjig poezije. V domovini velja za enega ključnih avtorjev, ki so pripomogli k uveljavitvi in priljubljenosti pesmi v prozi kot posebne literarne zvrsti. Avtorjeve pesmi v prozi so v svojem jedru poetične bivanjske refleksije in čeprav temeljijo na nazornih vizualnih podobah, pogosto vzetih iz sveta narave, kaže pomen njegove poezije iskati globlje, bolj na abstrahirani kot na dobesedni pomenski ravni. Pesem v prozi Koža na konjevem vratu je vzeta iz avtorjeve zbirke Seganje k svetu. Interpretira: Branko Jordan, prevod: Tina Kozin, produkcija leta 2017.

Literarni nokturno Antun Gustav Matoš: Soneti

Antun Gustav Matoš (rojen je bil leta 1873, umrl je leta 1914) je bil hrvaški pesnik, pisatelj, esejist in kritik, ki je na prehodu iz 19. v 20. stoletje odprl hrvaško književnost sodobnim literarnim iskanjem in rešitvam. Ob 110. obletnici smrti se ga spominjamo s kratkim izborom njegovih sonetov. Prevajalec je Drago Bajt, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija leta 2024.

Lirični utrinek Uroš Zupan: Priprave na prihod aprila

Pesem Priprave na prihod aprila je izbrana iz Zupanove pesniške zbirke Odpiranje delte, za katero je leta 1996 prejel nagrado Prešernovega sklada. Napisana je v impresivni, poetični govorici in v skoraj slovesnem tonu tematizira zorenje, prihajanje nekega novega, drugačnega časa. Interpretira jo Matej Recer. Produkcija leta 2014.

Ocene

Ocene

1836 epizod

Neli Filipić: Srečni konci

6 min

Helena Koder: Krošnja z neznanimi sadeži

7 min

Dejan Koban: Pre_več

7 min

Lutkovno gledališče Ljubljana: Mišek Julijan

1 min

Daša Ličen: Meščanstvo v zalivu

6 min

Nina Dragičević: Ampak, kdo?

5 min

B-AIR

B-AIR Glasba, jezik in možgani

Dr. Daniele Schön je študiral violončelo na glasbenem konservatoriju v Padovi in se nato izpopolnjeval pri Teodori Campagnaro, učenki Antonia Janigra in pri Menahemu Meiru, učencu Aleksandra Aleksaniana in Pabla Casalsa. Bil je član različnih ansamblov baročne, klasične glasbe in jazza. Najljubša mu je bila komorna glasba, predvsem pa godalni kvartet. Preden je odšel iz Italije, je na Univerzi v Padovi študiral tudi nevropsihologijo glasbe. Doktorat iz nevroznanosti je opravil po raziskavah med Marseillem, Trstom in Ljubljano. Od leta 2004 deluje kot raziskovalec francoskega Nacionalnega centra za znanstvene raziskave (CNRS) v marsejskem Inštitutu za nevroznanost sistemov, kjer se zanima za odnos med glasbo, jezikom in možgani s posebnim poudarkom na patologiji jezika in govora.Z gostom se pogovarja primarij dr. Igor M. Ravnik.

B-AIR Zaznavanje glasbe glede na kulturno ozadje

Magistrica psihologije Ana Kuder se je kot strokovna sodelavka projekta B Air leta 2021 udeležila sedme mednarodne konference na temo nevroznanosti in glasbe v Aarhusu na Danskem. K pogovoru o glasbi in kulturi je povabila dva doktorska študenta, ki sta svoje delo predstavljala na konferenci: Erico Flaten, doktorsko študentko v Laboratoriju za slušni razvoj na Univerzi McMaster v Kanadi, in Mathiasa Klarlunda, doktorskega študenta v Centru za glasbo in možgane na Univerzi v Aarhusu na Danskem. Skozi pogovor so poskušali razumeti ali je glasba univerzalni fenomen. Zaznavanje in všečnost določene zvrsti glasbe se namreč lahko razlikujeta glede na kulturo. V zahodnih kulturah smo denimo bolj privženi dvodobnim taktovskim načinom, medtem ko se v nekaterih kulturah, kjer imajo prebivalci manj stika z zahodno glasbo, pogosteje pojavljajo različice trodobnih taktovskih načinov. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Telo - ura, ki tiktaka z glasbo

Oddaja Telo - ura, ki tiktaka z glasbo je del cikla B-AIR Zvočenj, kjer se s strokovnjaki pogovarjamo o uporabi glasbe v zdravstvenem kontekstu. V tokratni oddaji se je magistrica psihologije Manca Kok, ki je na sedmi izvedbi konference Neuromusic, osredotočeni na temo Povezovanje z glasbo skozi različna življenjska obdobja predstavljala projekt B-AIR, pogovarjala s tremi strokovnjakinjami, ki so svoje nedavne raziskovalne projekte prav tako predstavljale na konferenci. Skozi pogovor so poskušale razumeti, kako poslušamo glasbo, kako bi jo brez telesa poslušali povsem drugače in kakšno vlogo igra pri tem srce kot naš stalni ritmovnik. Z novimi odkritji na tem področju lahko bolje razumemo, kako glasba spodbudi vznemirjenost ali gibanje v telesu, ali pa ga, nasprotno, umiri in upočasni. Ugotovitve so ključne za uporabo v zdravstvenih kontekstih, kjer lahko glasbo uporabljamo za lajšanje stresnih medicinskih postopkov ali spodbujanje gibanja pri motnjah gibanja. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Raziskave Laboratorija za analizo možganov iz Brna

Primarij dr. Igor M. Ravnik tokrat gosti člane Laboratorija za analizo možganov iz Brna. To so profesor Jiri Mekyška ter doktorska študenta inženir Tomaš Kiska in inženir Štepan Miklanek, ki delujejo na Tehnološki univerzi v Brnu. Njihovo delo je tesno povezano z multidisciplinarno raziskovalno nevroznanstveno skupino, ki se ukvarja s širokim razponom nevroznanstvenih problemov, od temeljnih znanosti in tehnoloških vprašanj ter informacijske znanosti do klinične nevrološke obravnave iz rehabilitacije oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi. Del svoje pozornosti pa posvečajo tudi raziskavam o vplivu glasbe na delovanje možganov. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O pozitivnih učinkih glasbe pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni

Glasba in ritem sta tesno povezana z gibanjem, zato bi lahko glasbene intervence ciljno uporabili pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni, ki v največji meri prizadane prav gibalne sposobnosti. Sodelujoči pri projektu B-AIR, psihologinji Ana Kuder in Manca Kok, glasbenik Jaka Škapin, zdravnika nevrologa Dejan Geórgiev in Igor M. Ravnik ter vodja projekta B Air, režiserka Saška Rakef, so pri osebah s Parkinsonovo boleznijo želeli preučiti trenutno uporabo glasbe ter njihova stališča do uporabe glasbe v zdravstvenem sistemu oziroma do sodelovanja pri nadaljnjem raziskovanju možnih učinkov glasbenih intervenc na blaženje simptomov Parkinsonove bolezni. Pri raziskavi je sodelovalo tudi Društvo Trepetlika (Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami). Raziskavi je sledila pilotna izvedba delavnice gibalno-vokalne improvizacije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je vodil umetnik in glasbenik Jaka Škapin. Ta je po izvedeni delavnici pripravil radijski dokumentarec, ki ga danes premierno predstavljamo v oddaji B Air Zvočenja. Pred tem bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več o raziskavi povedala magistrica psihologije, Ana Kuder. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Fondazione Mariani, ustanova za otroško nevrologijo

V oddaji B Air – Zvočenja danes predstavljamo italijansko ustanovo, namenjeno otroški nevrologiji, z imenom Fondazione Pierfranco e Luisa Mariani. Ustanovljena je bila v Milanu z dobrodelnim financiranjem družine Mariani. Posveča se celotnemu spektru bolezni in motenj v otroški nevrologiji, ki se začne z nego in strokovno pomočjo bolnim otrokom in njihovim družinam v diagnostiki, terapiji in rehabilitaciji pa tja do usposabljanja kadra v italijanskem zdravstvu ter poučevanja o strokovnih temah v italijanskem in mednarodnem krogu. Ukvarja se tudi s podpiranjem raziskovalnega dela. Poseben poudarek je namenjen raziskovanju možganov v povezavi z glasbo. Zaradi bližine in visoke ravni strokovnih dogodkov je fundacija igrala pomembno vlogo tudi v izobraževanju srednje in starejše generacije slovenskih pediatrov - otroških nevrologov. Gostji primarija Igorja M. Ravnika sta tokrat muzikologinja dr. Maria Majno in pediatrična nevrologinja in nevrofiziologinja dr. Luisa Lopez. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O besedi, jeziku in govoru z dr. Clémentom Françoisem

Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O interakciji človeka in računalnika ob delu z glasbo

Docent dr. Matevž Pesek je učitelj in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Od leta 2009 je tudi član Laboratorija za Računalniško grafiko in multimedije. Raziskovalno se loteva modelov, ki izhajajo iz biologije, iz globoke arhitekture vključno s hierarhičnim modeliranjem, zanimajo ga interakcije med človekom in računalnikom, multimodalne zaznave ter inteligentni uporabniški vmesniki, generiranje glasbe in vizualizacije za audio-analizo. V pogovoru s primarijem dr. Igorjem M. Ravnikom dr. Pesek predstavlja interakcijo človeka in računalnika ob delu z glasbo. Kako iz glasbe nastane digitalizirano - matematično obvladljivo gradivo, ki ga potem modelirajo, analizirajo, se z njim igrajo ter iz njega potegnejo sklepe, ki po prevedbi nazaj v svet človeške percepcije in izvedbe glasbe dajejo zaznavno in tudi praktično zanimive rezultate. Denimo z generiranjem glasbe ali – kot na primer s projektom Trubadur – pomagajo študentom glasbe pri urjenju slušnih sposobnosti z melodičnimi in ritmičnimi nareki. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Obrazi avtizma 2. del

Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavlja nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Pripoveduje o srečanju z improvizacijo, lastnem ustvarjanju in komunikaciji prek glasbe, ki lahko poveže tudi starše in otroke. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Radiofonski esej je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Obrazi avtizma 1. del

Nov cikel oddaj B Air Zvočenja začenjamo z radiofonskim esejem Obrazi avtizma. Ta govori o učnem in ustvarjalnem procesu treh učencev z motnjo avtističnega spektra in odpira spoznanje, kako lahko glasba ustvari igriv prostor za sporazumevanje, izražanje in rast na različnih področjih. Kaj narediti, ko se zaveš, da načini poučevanja, katere si se priučil in verjameš, da so edini, ne delujejo pri vseh? Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, bo ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavila nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Slišali bomo, kakšno moč ima glasba, če do nje pristopiš na pravi, sebi lasten način, in kako je to dosegla s svojimi učenci. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Radiofonski esej je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Petra Strahovnik: Sense-S, B-Air koncert za dojenčke in malčke

Cikel novih simfoničnih del, ustvarjenih z mislijo na dojenčke, malčke in ranljive skupine, bo sklenil projekt Sense-S Petre Strahovnik. V okviru projekta B-AIR je slovenska skladateljica, ki deluje na Nizozemskem, ustvarila novo delo za najmlajše občinstvo, ki ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Stevena Loya izvedel v Studiu 26 Radia Slovenija. Prostor, prilagojen za sproščen in udoben obisk dojenčkov, malčkov, njihovih staršev in spremljevalcev. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Video

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Jazz Ars All Stars Jure Pukl - Octoplus

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba našega mednarodno priznanega saksofonista, tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Povsem nov projekt je zasijal pod geslom "Glasba za lepši in boljši jutri". Nastopili so Jure Pukl (saksofoni), Nina Strnad (vokal), Žan Hauptman (vokal), Fani Posa (rog), Jani Moder (kitara), Saša Mutić (klaviature), Miha Koren (bas kitara) in Gaj Bostič (bobni).

Neposredni prenos Kromatika 4: Simfoniki, Davorin Mori in Tim Jančar

Četrti abonmajski koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija prinaša mojstrovine ruske romantike, ki sta jih izvedla izvrstna slovenska glasbenika mlajše generacije. V Rahmaninovem Tretjem klavirskem koncertu, ki velja za enega najbolj priljubljenih in tudi najzahtevnejših klavirskih koncertov v celotni simfonični literaturi, je kot solist nastopil pianist Tim Jančar. Koncert je sklenil cikel Slike z razstave Modesta Musorgskega, v mojstrski orkestraciji Mauricea Ravela. Dirigiral je Davorin Mori.

Jazz Ars All Stars Ecliptic

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba Ecliptic. Trobento je igral Tomaž Gajšt, kitaro Jani Moder, bas Jani Hace, bobne Žiga Kožar, "beatboxal" je Murat. Predstavili so vinilno ploščo Trash Society.

Ars in Drama QuatroPorTango & Ana Bezjak

Sloviti argentinski bandoneonist in skladatelj Astor Piazzolla sodi med najpomembnejše glasbenike dvajsetega stoletja. Skorajda vsakdo pozna vsaj njegov Oblivion ali Libertango. Tradicionalnemu tangu je tudi z elementi jazza in klasične glasbe vdahnil novo življenje in ga popeljal v nuevo tango. Piazzollovi glasbi se že vrsto let posveča skupina QuatroPorTango – bandoneonist Ratko Žižić, pianist Jan Sever, violinist Matjaž Porovne in kontrabasist Marko Turšič. Vrhunsko prepletajo virtuoznost s poetiko ter skupinsko igro s solističnimi vložki. Improvizacija in stroga forma postaneta eno. Na koncertu, posvečenem glasbi Astorja Piazzolle, v ciklusu Ars in Drama se jim je pridružila naša eminentna vokalna solistka, tudi tango specialistka, Ana Bezjak, znana iz zasedbe Papir.

Jazz Ars All Stars Steve Klink Trio & Mia Žnidarič: Trilogy in Blue

Novo, že tretjo sezono koncertnega cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni je otvoril trio ameriško-slovenskega pianista Stevea Klinka. Gostja je bila vokalna solistka Mia Žnidarič. Predstavili so ploščo Trilogy In Blue.

Najbolj poslušano

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 11/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga. O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Pogled v znanost Dr. Jana Krivec: "Šah krepi kognitivne sposobnosti."

Šah ni le družabna igra, ampak tudi dragocen pripomoček za raziskovanje kognitivnih dejavnosti. Kot pravi predavateljica na fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in šahovska velemojstrica dr. Jana Krivec, šah krepi kognitivne sposobnosti. Zato ga preučuje znanost. Na tem področju so v pomoč tudi računalniški šahovski programi.

Ars humana Prihodnost galerij in razstavljanja umetnin

Pomen in smisel razstavljanja materialnih in nematerialnih umetniških del v fizičnem prostoru galerije v današnjem času, vključevanje galerije kot fizičnega prostora v razširjeno polje sodobne umetnosti, novih medijev in družbe ter možnosti umetnikov, galeristov in kustosov, da vzpostavijo učinkovit odnos s krajevnim občinstvom – to so bile iztočnice novogoriškega posveta, ki so podlaga pogovora, nastalega v sodelovanju Programa Ars, slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. Sodelujeta likovni umetnik, teoretik in umetnostni zgodovinar Ivan Žerjal in akademska slikarka, urednica ter predsednica Društva likovnih umetnikov Ljubljana, Mojca Zlokarnik. Foto: Gregor Podlogar

Samo muzika Pianist Dejan Pečenko

V oddaji bomo poslušali glasbo Dejana Pečenka, enega naših najboljših pianistov. V svoji dolgoletni glasbeni karieri je posnel preko štirideset nosilcev zvoka, tudi nekaj solističnih z izključno avtorsko glasbo. V svojem igranju združuje elemente klasičnega jazza, bluesa, klasike in sodobne improvizirane glasbe in jim dodaja osebno noto z modalnim igranjem.

Esej na radiu Aleš Čeh: Ivan Cankar v očeh Srečka Kosovela

Pisatelj in urednik Aleš Čeh je doma s Ptuja, diplomiral je iz slovenistike v Mariboru, v katerem je bil urednik študentske literarno-jezikoslovne revije Liter jezika. Ukvarja se z didaktiko književnosti, integracijo otrok priseljencev iz Kosova in premisleki o medsebojnih vplivih literature in videoiger. Za svoja literarno-kritiška premišljanja je leta 2017 prejel nagrado mladi kritik. Njegov esej Ivan Cankar v očeh Srečka Kosovela je izšel v reviji Zvon leta 2020. ''Srečko Kosovel Ivana Cankarja največkrat predstavlja kot literarnega revolucionarja in literarnega genija, ki bi slovenstvu kazal pot v lepšo prihodnost. V eseju Umetnost in proletarec piše, da je Cankar revolucionaren pisatelj, čigar umetnost je tako močna, da je zmožna popolnoma preobraziti človeka, saj se lahko ob njegovi umetnosti prerodi in prenovi. V drugem eseju, Kriza človečanstva, Cankarja postavlja ob bok Romainu Rollandu in Rabindranathu Tagoreju (oba sta slovita pisatelja, Nobelova nagrajenca), češ da bodo ti avtorji prebudili človeka, pokazali ,nova pota', ko bo zahodna civilizacija ,končno' umrla in se znova sestavila v boljši obliki. Ob sedmi obletnici Cankarjeve smrti je napisal Manifest svobodnim duhom, v katerem vse živeče avtorje in pisatelje poziva k boju za obrambo pravice in proti gnili kulturi, ki uničuje duhovnost zahodnega človeka. V eseju Kaj je kulturno gibanje piše, da hkratni vzpon Cankarja in socializma ni naključje, v spisu Pesnikovo poslanstvo pa, da narod, ki je rodil Cankarja, ne bo umrl … Vse te omembe kažejo, da je Kosovel Cankarja izjemno spoštoval, hkrati pa mu je v slovenskem literarnem prostoru odmerjal odločilen vpliv.'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, to so odlomki iz Elegije za klavir Vasilija Mirka v izvedbi Acija Bertonclja. Oblikovalec zvoka eseja je David Lap, bralca Mateja Perpar in Jure Franko.

Neposredni prenos Vlak št. 1 2 3 v bodočnost – predstava ob 120. obletnici Srečka Kosovela z neposrednim radijskim prenosom

Slovensko stalno gledališče v Trstu in Kosovelov dom v Sežani ob 120. rojstnem dnevu pesnika Srečka Kosovela napovedujeta predstavo z naslovom Vlak št. 1 2 3 v bodočnost. Odrska uprizoritev bo zaživela tudi na valovih Programa Ars Radia Slovenija in Radia Trst A. ''Vlak, ki drvi v bodočnost, je neusmiljen. Zažaritve podob in zadonitve zvokov Človeka in Družbe skozi Čas so vseprisotne. In vendar jih ne vidimo, ne slišimo. Ne dojamemo, da se je vse to nekomu, nekoč, nekje že zgodilo. Iz množice silhuet, iz disharmonije slišimo glas. Jasen, iskren glas. Kdo je to?'' ''Ko mi je Srečko prvič zares zazvenel, sem se začudil kot tista mačka, ki je skočila na klavir. Iz črk je namreč vstal in me zaobjel ves svet fanta odprte duše in neizmernega duhá.'' Tako je zapisal soscenarist predstave Rafael Vončina, soscenaristka Mateja Kralj pa, da je metaforo vlaka izbrala za naslov zato, ker simbolično predstavlja drvenje sodobne družbe, a tudi možnost novega začetka. Premiera: ponedeljek, 18. marca 2024, ob 20.00 v Kosovelovem domu v Sežani On, človek: igralec Matej Zemljič Ljudstvo: skupina pod vodstvom koreografinje Petre Štolfa Ona, umetnost: sopranistka Marta Fabris Režiserka predstave: Jasmin Kovic Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen Scenarista: Rafael Vončina in Mateja Kralj Glasbenik: Aleksander Ipavec

Svet kulture 120 let Srečka Kosovela: Vlak št. 1 2 3 v bodočnost

Ob 120. rojstnem dnevu Srečka Kosovela v Kosovelovem domu v Sežani premierno uprizarjajo predstavo Vlak št. 1 2 3 v bodočnost, prisluhniti ji bo mogoče tudi na programu Ars in radiu Trst A. Pred tem smo pred mikrofon povabili režiserko in scenografko Jasmin Kovic. Pesniku so se poklonili tudi v Trstu. V Kino Šiška pa so na sporedu izvedbe sodobnih elektroakustičnih kompozicij v prostorski zvočni postavitvi. Zavod Cona je v goste ponovno povabil akuzmatičnega zvočnega umetnika Patricka K. H., ki na Dunaju vodi zvočno galerijo Floating Sound Gallery.

S knjižnega trga Koban, Filipić, Koder

Dejan Koban: Pre_več, Neli Filipić: Srečni konci, Helena Koder: Krošnja z neznanimi sadeži. Recenzije so napisale Silvija Žnidar, Miša Gams in Staša Grahek.

Ženske v svetu glasbe Pianistka Zdenka Novak ob 90-letnici rojstva, 1. del

Pianistka Zdenka Novak bo izvedla skladbe Janka Ravnika, Alojza Srebotnjaka, Karola Pahorja in Franca Pollinija.

Ars aktualno Kosovelov vlak kot simbol drvenja sodobne družbe, a tudi možnosti novega začetka

''Ko mi je Srečko prvič zares zazvenel, sem se začudil kot tista mačka, ki je skočila na klavir. Iz črk je namreč vstal in me zaobjel ves svet fanta odprte duše in neizmernega duhá.'' Tako je zapisal Rafael Vončina, soscenarist predstave Vlak št. 1 2 3 v bodočnost, ki jo bodo ob 120. rojstnem dnevu Srečka Kosovela premierno uprizorili ob 20. uri v Kosovelovem domu v Sežani. Kot pravi soscenaristka Mateja Kralj, je metaforo vlaka izbrala za naslov zato, ker simbolično predstavlja drvenje sodobne družbe, a tudi možnost novega začetka. Predstava, ki jo lahko spremljamo tudi v neposrednem radijskem prenosu na Arsu in Radiu Trst A, je nastala kot plod čezmejnega sodelovanja v koprodukciji s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. Pogovarjali smo se z režiserko in scenografko Jasmin Kovic.

Radijska igra Ivan Cankar, Borut Trekman: Kurent

Gre za radijsko poustvaritev istoimenske zgodbe Ivana Cankarja kot alegorije slovenskega naroda. Avtorja radijske igre, prirejevalec Borut Trekman in skladatelj Uroš Krek, pa sta svojo vizijo Kurenta zastavila kot radiofonsko pesnitev z zvenom besede in glasbe. Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Tonska mojstra: Metka in Vinko Rojc Izvajalci glasbe: člani Komornega zbora in Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Marka Muniha Glas – Polde Bibič Kurent – Janez Hočevar Oče – Sandi Krošl Mati – Ivanka Mežan Starec – Jože Zupan Kmet – Marjan Hlastec Dekle – Mojca Ribič Fant – Dare Valič Tri sosede – Mira Danilova, Angelca Hlebce, Slavka Glavina Grbec – Jurij Souček Smrt – Štefka Drolc Sodelujejo še – Damir Hribar, Marjeta Gregorač, Jožica Avbelj, Neža Simčič, Jerca Mrzel, Alja Tkačev, Jana Osojnik, Mina Jeraj, Filipina Jerman, Brane Ivanc, Božo Vovk, Srečo Špik, Vladimir Jurc Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra, novembra in decembra 1976

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt