Čembalist Tomaž Sevšek z ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja

Komorni studio

194 epizod

Predstavljamo posnetke koncertov raznovrstnih komornih zasedb umetnostne glasbe: od solističnih recitalov do komornih koncertov slovenskih zasedb in gostujočih mednarodno priznanih glasbenikov ter izbranih komornih orkestrov, ki nastopajo v Sloveniji in izvajajo zanimive in inovativne koncertne sporede komorne glasbe. Programsko se poglobimo v radijske pogovore z glasbeniki – s solisti in komornimi skupinami, predstavimo zgodovinsko pomembne glasbene teme v razvoju komorne glasbe in skladatelje, ki se posebej posvečajo komorni glasbi. Oddaja je namenjena tudi predstavitvi novih glasbenih izdaj na nosilcih zvoka s komorno glasbo ter knjižnih publikacij o komorni glasbi in napovedim odmevnejših glasbenih dogodkov, posvečenih komorni glasbi.

25. 04. 2024 85 min

Čembalist Tomaž Sevšek z ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja

Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.

Koncert v Komornem studiu izvaja čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami. Kot koncertni solist in komorni glasbenik se posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Nato je študiral orgle na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. V Sloveniji je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Nocoj igra na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom. Ob tem čembalu predstavlja klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih čembalist predstavi v pogovoru med koncertom, na katerem izvaja pester spored skladb: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha, ki jo izvaja na klavikordu, ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija kot čembalski Koncert v D, št. II.
Koncert spremljate v zvočni podobi glasbenega producenta Borisa Renerja, mojstra zvoka Mitje Kržeta in zvokovnega tehnika Josipa Coleta Morettija ter v slikovni podobi mojstra videa Matjaža Šerclja, povezujeta ga napovedovalec voditelj Igor Velše ter scenaristka in urednica oddaje Tjaša Krajnc.