Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.
Gerard Manley Hopkins sodi med najpomembnejše angleške viktorijanske pesnike, bil je inovator tako v formi kot v vsebini. Živel je v letih od 1844 do 1889, umrl je na današnji dan. Njegovo pesem z naslovom Božja veličastnost je prevedel Veno Taufer, pomemben slovenski pesnik in izvrsten prevajalec, ki je umrl pred dnevi. Pesem Gerarda Manleyja Hopkinsa interpretira dramski igralec Milan Štefe.
Ameriška pesnica Gwendolyn Brooks, ki se je rodila na današnji dan leta 1917, umrla pa leta 2000, je leta 1950 kot prva Afroameričanka prejela Pulitzerjevo nagrado. V svoji poeziji je pozornost namenjala težkim eksistencialnim razmeram, ki so zaznamovale življenja številnih temnopoltih Američanov – pri tem se je z izpovedjo pogosto približala svoji lastni izkušnji. Tudi v pesmi Kuhinjska zgradba, v kateri je tematizirala diskriminatorno stanovanjsko politiko. Pesem sta prevedla Kristina Kočan in Samo Šalamon, interpretira jo dramska igralka Asja Kahrimanović.
Na današnji dan leta 1799 se je v Moskvi rodil Aleksander Sergejevič Puškin, pesnik, prozaist in dramatik. Pogosto ga imenujejo največjega ruskega pesnika in začetnika moderne ruske literature. Pesem z naslovom A.P. Kernovi je za ruskega pesnika Aleksandra Puškina značilna čustveno-razmišljajoča pesem. V uglajenem tonu izpoveduje romantično razumevanje idealne ljubezni. Pesem je prevedel Mile Klopčič, interpretira jo dramski igralec Branko Jordan.
Španski pesnik in dramatik Federico García Lorca se je rodil na današnji dan leta 1898, komaj 38-letnega so ga na začetku španske državljanske vojne umorili nacionalisti. Oblikoval je izjemen opus, njegov prispevek k španski poeziji 20. stoletja je neprecenljiv, čeprav ni ustvaril veliko. Motna cestna svetilka sodi med Lorcove mladostne pesmi, nastala je leta 1919 ali 1920. Prevedla jo je Alenka Bole Vrabec, interpretira jo dramski igralec Zvone Hribar.
Tomaž Šalamun (1941–2014) velja za enega najbolj uveljavljenih slovenskih pesnikov. Od prve, prelomne pesniške zbirke Poker (1966) je objavil več kot štirideset samostojnih pesniških zbirk. Njegova poezija je ves čas ohranjala svežino in igrivost ter enega izmed vrhuncev dosegla v pesniški zbirki Mera časa (1987). Objavljamo eno njegovih bolj poznanih pesmi z naslovom Pastir iz te zbirke. Interpretira jo Željko Hrs.
Argentinske pesnice Alejandre Pizarnik (1936–1972) ni mogoče uvrstiti v nobeno pesniško smer. Gre za izjemno osebnost, katere življenjska in umetniška pot sta nadvse zanimivi. Pesnica, potomka ruskih emigrantov judovskega rodu, se je rodila v Buenos Airesu, več let pa je živela tudi v Parizu. Njen pesniški opus nadaljuje bogato tradicijo španskoameriških pesnic, vendar se po drugi strani odmika od njihovega sentimentalizma in se bolj usmerja v samosvoj nadrealizem, potopljen v notranji človekov univerzum. Ta univerzum pa pesnica raziskuje in upesnjuje izrazito osebno in to velja tudi za njeno pesem L'obscurité des eaux, ki jo je prevedel Ciril Bergles, interpretira pa jo Neva Jana Flajs.
Skoraj vse pesmi Emily Dickinson (1830 – 1886) so izšle posthumno. Pesnica je namreč v svojem življenju objavila le sedem pesmi. Danes so njene pesmi oštevilčene, vseh je 1775, predstavljajo pa enega najpomembnejših opusov ameriške poezije. Objavljamo njeno pesem, ki začenja z verzom Za mano se potaplja večnost in upesnjuje veličastno izkušnjo doživljanja sveta. Pesem je prevedel Mart Ogen, interpretira jo dramska igralka Pia Zemljič.
Veronika Dintinjana (1977), pesnica in prevajalka, po poklicu pa kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno pesniško zbirko Rumeno gori grm forzicij (2008), uveljavila kot izstopajoča avtorica. Njen pesniški jezik je jasen in v svojem izrekanju natančen ter prav zato ustvarja intenzivne, slikovite podobe. To velja tudi za pesem Blizu mestnih vrat iz omenjene pesniške zbirke. Interpretira jo dramska igralka Vesna Jevnikar.
Aleš Šteger (1973), večkrat nagrajeni avtor številnih knjig, mnoge od njih so tudi prevedene, praznuje petdeseti rojstni dan. Ob avtorjevem jubileju objavljamo njegovo pesem Vrnitev domov, ki jo zaznamuje samosvoj modernistični pristop k upesnjevanju in oster, samosvoj jezik, sicer značilen za njegovo pesniško zbirko Proturberance (2002), v kateri je bila objavljena ta pesem, ki jo interpretira avtor.
Francoski pesnik Stéphane Mallarmé (1842–1898) je razvil samosvoj pesniški simbolizem. Njegova poezija še danes velja za eno pomembnejših referenc v sodobni poeziji. Pesem Svetnica je iz njegovega zgodnjega obdobja ustvarjanja, a ni zato nič manj dodelana, nasprotno: v njej je Mallarmé razvil elemente, ki jih je pozneje pogosto uporabljal pri pisanju poezije. To so zvočnost, abstraktnost, nove jezikovne zveze, predvsem pa usmerjenost v neizrazno vsebino, ki se izmika vsakdanjemu človeškemu jeziku. In prav vse omenjeno nakazuje tudi pesem Svetnica, ki jo je prevedel Boris A. Novak, interpretira pa jo dramski igralec Željko Hrs.
Jurij Hudolin (1973), ki se je najprej uveljavil kot pesnik, pozneje pa tudi kot romanopisec, praznuje petdeseti rojstni dan. Ob tem avtorjevem jubileju objavljamo njegovo pesem Že dolgo, zaznamovano s temnim simbolizmom, značilnim za Hudolinovo poezijo. Pesem interpretira dramski igralec Saša Tabaković.
Trinajstega maja je pesnik in igralec Tone Kuntner dopolnil osemdeset let. Bralce navdušuje z iskreno izpovedjo o naravi, človeku, domoljublju, pristnih vrednotah sveta, v katerem živimo. Taka je tudi pesem Razcvete se cvet v interpretaciji Ivana Rupnika. Ob občudovanju narave je tudi misel na tisto, kar njo, nas, presega.
Pogumno drevo je naslov pesmi beloruske pesnice Ljudke Silnove, prevedel jo je Silvo Torkar. Ljudje posegamo v naravo, odkar smo se pojavili na zemlji, na žalost s pohlepno in trdo roko. Zato pa nas narava ves čas opozarja in kriči tisto, česar ljudje skoraj ne slišimo. Z izjemo pesnic in pesnikov. Zato tokrat: Pogumno drevo, pesem, ki jo interpretira dramska igralka Nina Skrbišek.
"V ognju groze plapolam" je naslov posthumne pesniške zbirke Franceta Balantiča, označuje pa strašno usodo pesnika, ki je umrl v zubljih napadene domobranske postojanke v Grahovem leta 1943. Balantičeva pesem Marjetica je daleč od tega občutja. V njej so mladost, pomlad in ljubezen. Interpretira jo dramski igralec Ivan Rupnik.
Zelena barva je simbol za nešteto stvari: pomlad, ljubezen, optimizem, globino in še nešteto pojavov in stvari - v slovarju simbolov so popisani na več straneh. Toda kot lahko slišimo v Zeleni pesmi poljskega pesnika Wladyslawa Broniewskega, se zeleno od želje prevesi tudi v neizogibno ... Zeleno pesem v prevodu Rozke Štefan interpretira dramska igralka Helena Peršuh.
Marjan Strojan je pesnik in prevajalec tako temeljnih besedil v angleščini, kot so Beowulf, Chaucerjeveve Canterburyske zgodbe in Miltonov Izgubljeni raj. Je pa tudi avtor osmih pesniških zbirk, nekatere so objavljene tudi v prevodih. Tokrat bomo slišali pesem Mirno raste drevo v interpretaciji dramskega igralca Pavleta Ravnohriba.
Marija Rus je bila legendarna profesorica francoščine na gimnaziji v Novi Gorici, bila pa je tudi klasična filologinja. In pesnica. Objavila je eno samo, vendar dragoceno zbirko z naslovom Pesmi in časi, in sicer leta 1998. V njej smo našli tudi pesem Zajetje. Interpretacija: Saša Mihelčič.
Drevo na samem je naslov pesniške zbirke Ceneta Vipotnika iz leta 1956, enak naslov ima pesem, ki jo najdemo v knjigi. Pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik je morda znan po svoji socialni naravnanosti v literaturi, vendar je pesem Drevo na samem izključno osebnoizpovedna; je soočenje človeka z usodo in bližajočo se nočjo v metaforičnem pomenu. Interpretacija: Tines Špik.
Leta 1950 rojena Jorie Graham velja za eno najbolj spoštovanih pesnic ameriške poezije 20. stoletja. Znana je po svojem globokem zanimanju za zgodovino, jezik in zaznavo. Kritik Calvin Bedient je o njej dejal, da je v nenehnem dialogu z vsem in izjemna v zastavljanju velikih vprašanj. Za svoje pesniško ustvarjanje je leta 1996 prejela tudi Pulitzerjevo nagrado. Pesem Površina je prevedla Tina Kozin. Interpretira dramska igralka Darja Reichman.
Ana Svetel se kot literarna ustvarjalka spretno giblje med poezijo in kratko prozo: za knjižni prvenec, pesniško zbirko Lepo in prav (2015), je bila nominirana za najboljši knjižni prvenec leta, knjiga je bila razprodana in ponatisnjena, kar je za pesniške knjige slovenskih avtorjev redko. Enaka usoda, torej ponatis, je dočakala njeno drugo knjigo, zbirko kratkih zgodb Dobra družba (2019). Leta 2022 je izšla njena druga knjiga poezije Marmor, ki je bila nominirana za Veronikino nagrado. Ana Svetel v njej lucidno, brezkompromisno razpira vprašanja, ki jih pred nas postavlja bivanje. Inteligentna, do neke mere celo intelektualna poezija, a tudi polna nežnosti, sočutnosti – in vedno na svetli strani življenja. Iz knjige Marmor je tudi izbrana pesem. Interpretira dramska igralka Iva Krajnc Bagola.