Iskanje
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo ter se pogovarjamo z njihovimi avtoricami in avtorji.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
30 min • 11. 03. 2026
V tokratni oddaji Srce šansona nas bo tu in tam odneslo tudi v bolj rokovske vode, saj je gost, ki je bil z mano v studiu, velik del glasbenega srca prepustil prav tej glasbeni zvrsti. Andraž Hribar je že zelo mlad s petjem in doživetimi interpretacijami večkrat prepričal strokovno žirijo, tudi s svojimi pesmimi v slogu šansona. Glasbo in besedila za svoje pesmi po večini piše sam. Ob prelepih pesmih pa se je pogovor prevesil tudi v ugotovitev, kako pomembno je, da si dovolimo biti večni otroci, ter o vse bolj iskanem in potrebnem dušnem miru, ljubezni, sreči, povezanosti z naravo in nostalgiji (pon.).
30 min • 04. 03. 2026
Prisluhnili bomo nemškim in avstrijskim kabaretistom, ki so se uveljavljali v petdesetih, ko je nemški prostor začel okrevati. Helen Vita, Dva Wolfganga, Georg Kreisler, Cissy Kraner in Wolf Biermann bodo razgalili bedo povojnega opustošenja in obljube gospodarskega čudeža, za moderno moralo odkrivali stare ideologije in v novih tegobah nekdanja hrepenenja.
27 min • 25. 02. 2026
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
28 min • 11. 02. 2026
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
28 min • 04. 02. 2026
Povojna Nemčija je morala po letih nacistične represije svobodo govora odkriti na novo. Sredi hladne vojne, z Američani na eni strani in Sovjeti na drugi, so kabaretisti s šegavo norčavostjo obračunali z “nelagodji” nemške polpreteklosti, hkrati pa začeli račune polagati norostim novih časov.
25 min • 28. 01. 2026
Sam je dejal: »Moja kantavtorska kariera je zelo smešna žival, ki se je začela zelo spontano in zelo na hitro.« A še zdaleč ne deluje le v glasbenih vodah. Razložil bo, kako spretno in zanimivo kolobari med svojimi neskončnimi ustvarjalnimi svetovi in strastmi. Tokratni gost, Boštjan Narat – znani glasbenik, pisatelj, publicist, moderator in igralec –, ki je po izobrazbi doktor filozofije in profesor zgodovine, bo v pogovoru med drugim razkril, kaj mu pomeni DOM ter kako je v koronskem času sestavil zanimivo čredo znanih glasbenikov, s katero je ustvaril uporniško glasbeno kreacijo Kdor ne dela, naj ne jé. Na koncu pogovora je sproščeno prijel kitaro in zapel …
29 min • 21. 01. 2026
Voditeljica, improvizatorka, moderatorka, komičarka, žirantka, lutkarica … in tudi šansonjerka. Z albumom Ciao, šanson! si je podarila darilo sama sebi – avtorsko delo, pod katero se podpisuje tako z besedili kot z glasbo. Ko pričakujemo humor, dobimo nekaj drugega: nežnost, rast in ljubezen.
29 min • 14. 01. 2026
Irena Z. Tomažin je pevka, improvizatorka, plesalka in raziskovalka glasu v širokem spektru zvrsti in medijev, predvsem pa v globini iskanja njegovih pomenov in povezav. Po plošči Crying Games (Zavod Projekt Atol), na kateri je leta 2011 razgrnila glasbo fragmentov, posnetih na diktafone, ljudskih prepevanj, avtorskih pesmi in zvočnih eksperimentov, je nedavno izdala Another Crying Game (Kamizdat). O nadaljevanju Še ene igre solz, o globokih pomenih pesmi, njihovih drugačnih zvočnih in aranžerskih oblikah in razširjanju glasbe v predstavo se bomo pogovarjali z avtorico projekta.
30 min • 07. 01. 2026
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo ter se pogovarjamo z njihovimi avtoricami in avtorji.
23 min • 17. 12. 2025
On je virtuoz, vajen svetovnih odrov, eden naših najopaznejših flavtistov, ki ostaja tudi profesor na Oddelku za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot boste slišali, sam prizna, da se je zgodba s flavto 'zgodila kar sama' … in ga ponesla na izpopolnjevanje v svet: od Švice, Francije vse do Kanade in Združenih držav. Prejemnik več odmevnih nagrad za umetniške dosežke kot virtuoz na slovenskih tleh: od Betettove Društva glasbenih umetnikov Slovenije do zlatega znaka Univerze v Mariboru, pa je zašel tudi v pevske in skladateljske vode. Pohvali se lahko z izdajo samostojnih zgoščenk, preizkusil se je tudi kot avtor glasbe za več dokumentarnih in igranih filmov. V pogovoru se dotaknemo le njegove zadnje. Ta je drugačna. Album Razpihal sem nebo je nežno potovanje, ki ga je ustvaril z avtorico besedil oziroma pesniške zbirke Metko Ravnik-Glavač, in na njem poslušalci doživimo preplet misli in zvokov, ki odpirajo srce, vodijo v mir in radost ter razkrivajo enost bivanja.
28 min • 10. 12. 2025
Šansona na slovenski glasbeni sceni si brez vsestranske umetnice Vite Mavrič ne moremo predstavljati, tako da lahko v tej oddaji prisluhnete nekaterim njenim izvrstnim interpretacijam in izvedbam pesmi različnih avtorjev v različnih obdobjih.
30 min • 03. 12. 2025
Od zdravilnih kur in plesnive kulinarike do zakotnih ulic in kozmopolitstva – prisluhnili bomo kabaretskim pesmim, ki pod drobnogled jemljejo koščke naše vsakdanjosti in pokažejo njihove humorne in trpkejše plati.
25 min • 19. 11. 2025
Izraz šanson ali šansona uporabljamo tudi za francoske posvetne večglasne pesmi srednjega veka in renesanse in za peto oddajo iz cikla Srce šansona smo izbrali burgundske šansone štirinajstega in petnajstega stoletja. Najzgodnejše šansone so bile namenjene dvema, trem ali štirim glasovom, pred šestnajstim stoletjem so bile najpogosteje triglasne. Zasnovane so bile kot balade, rondeauju ali virelaji. Pevce so včasih spremljala glasbila in na podlagi tovrstnih skladb je nastalo nešteto instrumentalnih priredb in intabulacij. V tej tradiciji se je pozneje razvila tudi kancona kot samostojna glasbena oblika za solistično glasbilo ali instrumentalni ansambel. Toda na začetku je bila beseda.
28 min • 12. 11. 2025
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
26 min • 05. 11. 2025
Namesto v kabarete bomo zahajali v germanske gozdove, namesto piva bodo stregli samo še medico, namesto brkih deklet pa bodo plesale valkire. Tako so kabaretisti predvojne Nemčije napovedovali tretji rajh – in za svoje napovedi plačali bridko ceno.
28 min • 29. 10. 2025
Ni samo pevka in besedilopiska ter snovalka glasbe. Je tudi igralka in lutkarica, ki je bila zaposlena v Berlinu, kjer je nastopala v muzikalih. Z njo tokrat ne bomo nabirali vijolic, ki so ji prinesle prepoznavnost na domačih tleh in zaradi katerih so jo označili celo za prešuštnico in tisto fračo, ki s pesmijo razdira zakone: v pogovoru bomo začutili, zakaj se v glasbi tako rada igra. V tem čisto samosvojem prepoznavnem glasbenem slogu rada zahaja v džezovsko interpretacijo in šanson ter obenem razloži, kako in zakaj se v muzikalu poje drugače ter kako interpretacija sama narekuje tehniko – tam pa se počuti najbolj domače.
28 min • 22. 10. 2025
Kako je, ko se človek z zorenjem dotika različnih žanrov in po dolgih letih ugotovi, da je pravzaprav najbolj smiselno, da se nauči in tudi najbolj zaživi takrat, ko začne besedila v glasbi pravzaprav še bolj poglobljeno podajati, jih čutno interpretirati. Jadranka Juras je pevka, ki je ni treba posebej predstavljati, videvali smo jo na različnih, žanrsko pestrih odrih. Tokrat se spet predstavlja v novih glasbenih sferah. Rojstvo novega albuma Dva črna vrana prinaša neverjetno glasbeno zrelost: zrelost v besedilih, njihovi sporočilnosti, instrumentalnih pripovedih in ne nazadnje: tudi v sodelovanjih med glasbeniki.
30 min • 15. 10. 2025
Zasedba Patetico kljub imenu ne ustvarja patetične atmosfere, pač pa s senzibilnim, nadvse posebnim glasom pevke premišljeno glasbeno tapiserijo in čutno kemijo, ki jo odsevajo glasbeniki. Ustvarja ozračje zdravilne terapije, predvsem za 'zdravljenje' ranjenih src. Blues, džez in swing, zaviti v žlahtna besedila….in že smo pri šansonu.
30 min • 08. 10. 2025
Kar nekaj časa je bila del gledališko-plesne skupine Betontanc in že takrat je obiskovala tudi Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Danes jo poznamo s filmskih platen, iz nadaljevank in z gledaliških odrov, že leta je zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču. Je prejemnica številnih nagrad, od študentske Prešernove do Župančičeve nagrade, prejela je tudi že tri Borštnikove nagrade in številne druge. Opazna igralka, ki pa je nase pred leti opozorila tudi s petjem. In to večkrat. Tokratna gostja Janja Majzelj je spregovorila o svojih začetkih v pevskem svetu in pobliže predstavila svoj avtorski projekt – večer šansonov Svetlane Makarovič Krizantema na klavirju.
29 min • 01. 10. 2025
