Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Kar dvajset let se je odvrtelo od dne, ko so fantje tako za šalo, brez obveznosti in ciljev, prvič stopili skupaj kot zasedba Suha južina. A se je stvar obrnila v drugo smer. O vseh spremembah in zorenju zasedbe tokrat v pogovoru z akademskim glasbenikom, ki že leta prijateljuje s kontrabasom, Benjaminom Pirnatom. Benjamin, ki je pred kratkim stopil na čelo na novo preimenovane zasedbe, pa se že leta spogleduje tudi s poezijo in jo pretaka v še kako zanimive melodije, ki jih odeva v pisane priredbe.
V tokratni oddaji Srce šansona se bomo posvetili kompilacijski izdaji Blues, ki zajema izbor del francoske ikone popularne glasbe Françoise Madeleine Hardy med letoma 1962 in 1993. Poleg pokojnega Sergea Gainsbourga, ki mu bomo namenili oddajo prihodnji teden, je sestavljala jedro gibanja yé-yé – južnoevropske alternativne kulture, ki je navdih zajemala pri britanskem in ameriškem rokenrolu, vanjo pa so prodirali eksotični ritmi ter pop, džez in francoski šanson.
Ob oddaji Srce šansona bomo današnji večer preživeli s Catherine Sauvage, francosko igralko in pevko, ki je s svojim glasom mamila ušesa v sredini 20. stoletja.
Oddajo v dveh delih o brazilsko-nemški pevki Astrud Gilberto nadaljujemo v letu 1966, ko se je združila s klaviaturistom Walterjem Wanderleyem na ploščku A Certain Smile, A Certain Sadness. Med drugim bomo prisluhnili skladbam Nega do cabelo duro, Windy, Beach Samba ter Let go.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Senzibilna, nežna, zafrkljiva in brez dlake na jeziku. V glasbi brezmejna. Čeprav deluje umirjeno, ji petje ne da miru, v glasbi se ne ustavi. Zanimiv splet okoliščin jo je pred dobrim desetletjem presenetil, v roke ji je podal prelep šanson in od takrat ima veliko zvestih poslušalcev. Kot sama pravi, s petjem zdravi sebe in se ob tem zaveda, da zdravi tudi prisotne na koncertih. In kot je še dejala: »Enostavno se priklopimo na eno tako skupno vibracijo in pokrpamo rane …vsak svoje.«
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
V tokratni oddaji nadaljujemo predvajanje glasbe Tina Rossija.Starši so zgodaj prepoznali njegov dar in mu dali kitaro; z njo je v svojih prvih kariernih letih nastopal po barih v rojstnem Ajacciu. Sledila je pot v Marseille, delal je v restavracijah, dodaten zaslužek pa je pridobival z nastopanjem v kabaretih francoske riviere. V tridesetih letih 20. stoletja se je preselil v Pariz in v nekaj letih dosegel znaten uspeh. Pridružil se je založbi Columbia, ki je vključevala največje zvezde tistega časa, med njimi Lucienne Boyer, Mireille, Jeana Sablona in ekscentrično milijarderko la Môme Moineau.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
V tokratni oddaji se bomo posvetili trem različnim albumom, katerih rdeča nit so besedila enega najbolj vsestranskih slovenskih umetnikov 20. stoletja. Pesnik, pisatelj, igralec, satirik, režiser, komik in šansonjer, po katerem je naša radiotelevizija poimenovala nagrade, ki jih podeljuje vsako leto, je za seboj pustil veliko zapuščino. Za kar nekaj oživitev njegovih besedil, ki jim je skrbno izbrano glasbeno oblačilo vdihnilo dušo šansona, pa je poskrbela Nana Milčinski. Seveda govorimo o besedilih Frana Milčinskega - Ježka, ki jih je njegova vnukinja tudi zapela.
Plesni začetki so močno vplivali na razvoj glasbenega okusa Nicole Croissile. Poslušajmo raznovrsten izbor njenih skladb.
V tokratni oddaji Srce šansona nas bo tu in tam odneslo tudi v bolj rokovske vode, saj je gost, ki je bil z mano v studiu, velik del glasbenega srca prepustil prav tej glasbeni zvrsti. Andraž Hribar je že zelo mlad s petjem in doživetimi interpretacijami večkrat prepričal strokovno žirijo, tudi s svojimi pesmimi v slogu šansona. Glasbo in besedila za svoje pesmi po večini piše sam. Ob prelepih pesmih pa se je pogovor prevesil tudi v ugotovitev, kako pomembno je, da si dovolimo biti večni otroci, ter o vse bolj iskanem in potrebnem dušnem miru, ljubezni, sreči, povezanosti z naravo in nostalgiji.
