Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo ter se pogovarjamo z njihovimi avtoricami in avtorji.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Nakup čevljev z očetom se nekoč ni posrečil. Nakup kitare namesto le-teh pa je obrodil neverjetne sadove. In zdaj je za njim, med drugim, tudi 30-letna kantavtorska kariera. V času, ko so njegove uspešnice tako rekoč ponarodele, je obul še čevlje igralca in močno zagrizel v pisanje filmske glasbe. S svojo glasbo je poljubil in očaral celoten Balkan in šel daleč onkraj meja ter v vseh teh letih s skrbno izbrano glasbeno ekipo ustvarjal odrsko popolnost. A tokrat se z njim ne bomo sprehajali po svetu, ampak bomo vzeli pod drobnogled njegova besedila. Tradicijo koncertiranja na božični dan, tudi ponudbo koncerta po spletu, je letos opustil, zato sva se odločila, da kanček povezanosti njegove glasbe s tem dnem vseeno ohraniva.
S šansoni, ki se grejejo in drgetajo v prazničnem vzdušju, nas bodo skozi december pospremili Barbara, Mireille Mathieu, Edith Piaf, Charles Aznavour, Catherine Sauvage, Tino Rossi in Placido Domingo.
O tem, kako nemočni in ranljivi so včasih ljudje, prepeva Ani Frece v pesmi Hotel za srečo. Pevka, glasbena pedagoginja, pianistka, organistka in glasbena ustvarjalka, ki ima za seboj res veliko nastopov, je skupaj z izbranimi glasbeniki izdala album, s katerim pravzaprav stopimo v fiktiven, butičen glasbeni hotel, v katerem se lahko sprehodimo po tematskih sobah in uživamo, kot so glasbeniki sami zapisali, v različnih glasbenih zvrsteh, razpoloženjih in zgodovinskih obdobjih. Pomembno vlogo pri samem nastanku albuma ima tudi Marko Mozetič - Mozo, skladatelj, aranžer in kitarist, ki je podpisan prav pod vsako skladbo na albumu, več o ozadju pa v sproščenem pogovoru z obema glasbenikoma. (Ponovitev.)
Senzibilna, nežna, zafrkljiva in brez dlake na jeziku. V glasbi brezmejna. Čeprav deluje umirjeno, ji petje ne da miru, v glasbi se ne ustavi. Zanimiv splet okoliščin jo je pred dobrim desetletjem presenetil, v roke ji je podal prelep šanson in od takrat ima veliko zvestih poslušalcev. Kot sama pravi, s petjem zdravi sebe in se ob tem zaveda, da zdravi tudi prisotne na koncertih. In kot je še dejala: »Enostavno se priklopimo na eno tako skupno vibracijo in pokrpamo rane … vsak svoje.« (Pon.)
Prvi kabaret, Le Chat Noir, se je rodil na Montmartru. Njegov oče je bil Rodolphe Salis, priložnostni umetnik in prekanjeni konferansje, ki je utemeljil ta edinstveni žanr in z njim tlakoval pot umetnosti ter popularne kulture 20. stoletja. V drugi oddaji iz niza o zgodovini kabareta bomo prisluhnili zgodbi njegovega izuma.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
V naši domišljiji se ob besedi »kabaret« porajajo podobe zakotnih ulic in zakajenih nočnih klubov, polnih sumljivih likov z robov in vrhov družbe, ki so prišli po zabavo in je dobili več, kot so naročili. Nekaj tipičnih značilnosti te zvrsti bomo spoznali v prvi iz niza oddaj, v kateri bomo raziskovali njeno stvarnost in mitologijo.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Od mladostne igrivosti, nasmejane popevkarske poezije nas zapelje v svet popolne preobrazbe … glasovne, slogovne. In potem se vprašamo … je to sploh šanson? Malce posebno popotovanje si bomo danes privoščili s pevko, ki je na šolanje odšla na Konservatorij za jazz v Amsterdam, se tam večkrat 'notranje' izgubila. Ko se je predramila in se zavedela, kdo in kaj je, je odšla tja, kjer lahko končno sproščeno izhaja iz sebe – domov, v Slovenijo. Nina Virant je po letih izkušenj, ki jih je nabirala na odrskih deskah, leta 2023 izdala album niei, ki ga je ustvarila z zasedbo VIRA. Na omenjenem albumu se ne predstavlja samo kot pevka; podpisuje se tudi pod besedila in glasbo, ki nas popelje skozi različne glasbene svetove. Z umetnico je zaradi prijateljskih vezi pogovor potekal v sproščenem duhu, zato sva si privoščili tikanje.
Akademska pianistka in profesorica klavirja, ki je že pred leti začutila neverjetno moč izražanja skozi petje, se je podala na povsem novo glasbeno pot. Danes svojih čustev občinstvu tako ne podaja več samo z igranjem klavirja, pač pa jih skrbno in premišljeno zliva tudi na papir v obliki besedil in svoje glasbe. Nastalo je kar nekaj žanrsko pestrih skladb, ki so pristale na plošči z zasedbo Proteus. Nekatere izmed njih bodo zazvene v tokratni oddaji, med njimi tudi skladba Odklop, za katero je zasedba na 38. festivalu Melodije morja in sonca prejela nagrado Danila Kocjančiča za najbolj obetavnega debitanta. (pon)
Priznana igralka in dolgoletna članica ljubljanske Drame, ki je nastopala tudi v celovečernih filmih, je velik pečat pustila tudi v glasbenem svetu, saj se je z veliko strastjo predajala šansonu. V oddaji bodo tako zazvenele pesmi na besedila Toneta Pavčka, ki jih je uglasbil Silvester Stingl, pod aranžmaje pa se je podpisal Jože Privšek. (pon)
Od vseh letnih časov nas jesen že od nekdaj najhitreje zaziblje v melanholično svetobolje. Pogledujemo čez ramo, da bi videli, kaj smo pustili za seboj, in v daljavo, da bi videli, kaj nas čaka za vogalom. V tokratnem Srcu šansona nam bodo pri tem pomagale zamišljene pesmi v izvedbah Franka Sinatre, Charlesa Aznavoura, Billie Holiday in drugih.
V tokratni oddaji bomo gostili pevko Ditko in 'največjo zvezdo popa' med slovenskimi pisatelji in pesniki, Ferija Lainščka (ponovitev).
Prisluhnili bomo uglasbenim pesmim, ki so jim dajali glasbeno podobo ali jih izvajali znani tuji šansonjerji. Ibrica Jusić bo pel Shakespearja, Charles Trenet Verlaina, Mariza Pessoo, iz Nemčije pa se bodo oglasili verzi Kurta Tucholskega in Ericha Kästnerja v izvedbah Trude Hesterberg in Anne Sofie von Otter.
Zanimivo je, da včasih nekatere stvari postanejo stalnica, čeprav prvotno sploh niso nastale s tem namenom. Lani je bila 20-letnica, odkar se je na hitro in spontano sestavljena zasedba prijavila na sodelovanje na literarnem večeru, posvečenem pesniku Janezu Menartu. Zasedba Same babe je namreč iz čistega užitka uglasbila Menartova besedila in zaradi odobravanja občinstva in splošnega zadovoljstva članov zasedbe se je stvar ohranila ter uspešno plula naprej. Idejni vodja, gonilna sila, pozneje tudi avtor besedil in glasbe je bil Viktor Škedelj, glasbenikom znan kot Viki Baba. Žal pa življenje pluje svojo pot in Vikiju ni prizaneslo, tako da se je prerano poslovil od tega sveta. Fantje Marko Jelovšek, Uroš Buh, Marko Voljč, Matjaž Ugovšek - Ugo ter Miha Nemanič so tako 20-letnico delovanja skupine z grenkobo praznovali brez kapetana, a s številnimi gosti, ki bodo Vikija zagotovo imeli v lepem spominu. (ponovitev)
V oddajo Srce šansona smo tokrat povabili še enega igralca, ki se že leta s strastjo predajala tudi glasbi. Nadvse simpatični, topel in zgovoren gospod, ki je decembra lani dopolnil 60 let, je v krogu igralcev izjemno cenjen, saj je izvrsten interpret v predstavah sodobnega in tudi nebesednega gledališča. Janez Škof, Borštnikov nagrajnec, ki ga srečamo tudi v filmih, širšo medijsko prepoznavnost pa je dosegel z vlogami v nekaterih televizijskih oddajah in nadaljevankah, je med drugim tudi glasbeni samouk. Njegova posebnost je namreč igranje na diatonično harmoniko, ki mu služi pri interpretiranju slovenske poezije. (ponovitev)
V primežu poletne vročine se bomo hladili ob šansonih, ki jih je zasolilo morje. S Charlesom Trenetom, Robertom Murolom, Arsenom Dedićem, Eleftherio Arvanitaki in Amalio Rodrigues se bomo sprehodili po evropskih obalah, z Gilbertom Gilom pa jo mahnili tudi na drugo stran Atlantika
