Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Operna jutranjica

4 epizod

4 epizod


Operni iztek četrtkove jutranjice poleg takšnih ali drugačnih opernih tehnikalij prinaša tudi antropološki, literarni, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.


26. 1. 2023

Panslavizem z italijanskim vplivom

Za Viktorja Parmo je bilo slovenstvo pravzaprav odločitev, kajti njegov oče je prihajal iz Slavonije, mati pa je bila Italijanka. Med letoma 1876 in 1881 je na Dunaju vzporedno študiral pravo in kompozicijo in kot je znano, je bil njegov profesor Anton Bruckner, čigar vpliv pa v Parmovem glasbenem slogu iščemo zaman, saj se je po umetniškem temperamentu razlikoval od svojega učitelja. Parmov ideal je bila predvsem lepa melodija, težišče izraza spevna, velikokrat učinkovita in tehnično zahtevno zasnovana vokalna linija, vzor pa italijanska romantična opera, kar pa nikakor ne pomeni, da je bil samo posnemovalec; njegovemu opernemu slogu bi lahko prej pripisali oznako panslovanskosti.


19. 1. 2023

Prva srbska opera, 2. del

Enodejanka OB SVITU Stanislava Biničkega je imela zgodovinski pomen tako v obdobju nastanka kot tudi leta pozneje, saj je prinesla nov glasbeni žanr, ko v Srbiji še ni bilo možnosti za razvoj glasbenega življenja – kajti kot je znano, prvi poskusi opernih uprizoritev, ki so nastajali od srede 19. stoletja naprej, niso zagotavljali dovolj trdnih temeljev za tako bogat repertoar, kot je cvetel v zahodni Evropi in Rusiji. Prvič zato, ker srbski skladatelji tistega časa niso imeli ravno veliko predhodnikov, po katerih delih bi se lahko zgledovali, drugič pa tudi zato, ker ni bilo profesionalnih reproduktivnih glasbenikov, zato tudi občinstvo ni bilo vajeno te oblike umetnosti, saj še ni minilo prav dosti časa, odkar je knez Miloš porajajoče se beograjsko meščanstvo seznanil s klasično glasbo. Ravno zaradi takih okoliščin je Binički sprva hotel kar odpovedati premiero svoje opere, a si je potem premislil, saj se mu je vendarle zdelo, da je skrajni čas, da tudi v Srbiji opera požene korenine. Tako njegova enodejanka ne pomeni le edukacijskega instrumenta, s katerim je hotel občinstvo seznaniti z novo glasbeno obliko, pač pa je hkrati tudi njegov prispevek k razvoju nacionalne zavesti.


12. 1. 2023

Prva srbska opera, 1. del

Medtem ko so nekateri drugi slovanski narodi že ustvarili in razvili nacionalno opero, se je v tridesetih letih 19. stoletja gledališka umetnost v Srbiji šele začela, čas za opero pa je bil zrel še pozneje, šele v prvem desetletju 20. stoletja. Pot do nje so tlakovale spevoigre, in ker je bila njihova snov ali domoljubna ali je temeljila na ljudskem izročilu zgodb iz ruralnega življenja, je ta nacionalni element skladatelje tako rekoč prisilil, da so se pri komponiranju oprli tudi na ljudsko melodiko. Željo intelektualcev, da bi tudi v Beogradu ustanovili nacionalno gledališče, so krepila pogosta gostovanja gledališča iz Pančeva, Nemškega gledališča in Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada. Njihova prizadevanja so se uresničila leta 1868, operno produkcijo beograjskega Narodnega gledališča pa zaznamujeta dve obdobji: prvo, med letoma 1882 in 1903, ter drugo, od leta 1903 do začetka prve svetovne vojne.


5. 1. 2023

Kapljice

Donizettijeve Kapljice za ljubezen so veliko več kot navadna komedija: zaradi skladateljeve lirske narave so tudi topla in ganljiva zgodba o ljudeh, ki so (čeprav njihovi značaji niso izrisani kdo ve kako izrazito oziroma izvirno) dovolj prepoznavni in predvsem izjemno simpatični. Od ljubezni bolnih tenoristov v operni literaturi kar mrgoli, toda Nemorino je zagotovo eden najprikupnejših v tej kategoriji.


Domov V živo Podkasti Spored Kontakt