Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
Kar zadeva zgodbo in dogajanje, sta Mozart in libretist Emanuel Schikaneder v Čarobi piščali postavila umetniški spomenik prostozidarstvu, nekateri pa so jo videli tudi kot v alegorijo odeto kritiko tedanjih posvetne in cerkvene oblasti.
Zaradi Donizettijeve lirske narave so njegove Kapljice za ljubezen tudi topla in ganljiva zgodba o ljudeh, ki so (čeprav njihovi značaji niso izrisani kdo ve kako izrazito oziroma originalno) dovolj prepoznavni, predvsem pa izjemno simpatični. Od ljubezni bolnih tenoristov v operni uri kar mrgoli, toda Nemorino je zagotovo eden najprikupnejših v tej kategoriji; občinstvo ima namreč na svoji strani že dolgo pred svojo znamenito romanco.
V središču bo dunajska opereta, točke pa boste slišali v interpretaciji čeških izvajalcev, ki jih bodo tudi peli v maternem jeziku, torej v češčini. Za sklep pa se bomo, kar operno ustvarjalnost zadeva, preselili še na domača tla.
Zlatorog Viktorja Parme ima prav posebno mesto v zgodovini slovenske ustvarjalnosti za glasbeno gledališče; z njim je Parma omogočil kvalitativni preskok, ki so ga v naslednjih letih, takrat seveda že iz sodobnejših izhodišč, v domačo opero prinesli Savin, Osterc, Kogoj in Bravničar.
