Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Glasbena jutranjica

94 epizod

94 epizod


Resna in jazzovska glasba, primerna za začetek dneva, kratki komentarji, včasih tematska rdeča nit


29. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 3. del

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


29. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 2. del

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


29. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 1. del

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


28. 9. 2022

Jesen v glasbi, 3. del

Glasbena jutranjica je v znamenju jeseni in glasbenih umetnin, ki so nastale pod vplivom tega letnega časa. Poslušamo glasbo Edvarda Griega, Richarda Straussa, Einojuhanija Rautavaare, Astorja Piazzolle in jazz priredbo Vivaldijevega Koncerta za violino in orkester št. 3 v F-duru – Jesen v priredbi za jazzovski trio Jacquesa Loussierja.


28. 9. 2022

Jesen v glasbi, 2. del

Glasbena jutranjica je v znamenju jeseni in glasbenih umetnin, ki so nastale pod vplivom tega letnega časa. Poslušamo glasbo Aleksandra Glazunova, Alphonsa Hasselmans, Petra Iljiča Čajkovskega in Toruja Takemicuja.


28. 9. 2022

Jesen v glasbi, 1. del

Počasi odhajamo iz septembra, meseca, ko se poletje poslovi, s porumenelimi listi pa nas že pozdravlja jesen. Ta melanholični letni čas je navdihnil tudi številne skladatelje, ki so v rumenih in oranžnih barvah gozdov, krajših dneh in daljših nočeh ter v pripravi na zimski počitek našli navdih. Najslavnejši glasbeni opis jeseni je Vivaldijev koncert za violino, v Glasbeni jutranjici pa spoznavamo, kako so jesen uglasbili tudi drugi skladatelji, v prvi uri Joseph Haydn in Cécile Chaminade.


27. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 3. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


27. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 2. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


27. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 1. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


26. 9. 2022

Sibeliusova scenska glasba k igri Kralj Christian II.

Podrobneje predstavljamo Sibeliusovo scensko glasbo k zgodovinski igri Kralj Christian II., ki jo je spisal skladateljev prijatelj Adolf Paul. Igra se osredotoča na ljubezensko stanje Kralja Christiana II., vladarja Danske, Norveške in Švedske na začetku 16. stoletja, ki hrepeni po navadnem kmečkem dekletu z imenom Dyvecke. Med poudarki sklepnega dela Glasbene jutranjice so še Ponchiellijev Ples uric, Smetanova simfonična pesnitev Vyšehrad, Suita za trinajst pihalnih inštrumentov v B-duru, op. 4 Richarda Straussa in Simfonični intermezzo iz Puccinijeve opere Madame Butterfly.


26. 9. 2022

Haydnov Ravnatelj

Vzdevek 'Ravnatelj' Haydnove Simfonije št. 55 v Es-duru je »zakrivil« počasni drugi stavek, ki naj bi glasbeno portretiral dve plati ravnatelja. Ritmično poudarjeni začetek tako opominja na ravnateljevo bolj strogo, pedantno plat in njegov žugajoči prst, občasni dolce oziroma sladkobni lirični nastopi pa naj bi prikazovali ravnateljevo vzneseno, zaljubljeno plat. Delo izvaja Simfonični orkester RTV Slovenija, spored 2. dela Glasbene jutranjice pa dopolnjuje še Fantazija za flavto in harfo, op. 79 Gabriela Fauréja.


26. 9. 2022

Od Wassenaerja do Telemanna

Uvodni del prinaša Koncert št. 4 v G-duru Unica Wilhelma van Wassenaerja, marijansko antifono Salve Regina v uglasbitvi za dva glasova, godala in b. c. Johanna Adolfa Hasseja, Orgelski koncert v B-duru manj znanega nizozemskega skladatelja klasicizma Johannesa Colizzija in Telemannovo Suito v D-duru.


25. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 3. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


25. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 2. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


25. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 1. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


24. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 3. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


24. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 2. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


24. 9. 2022

Glasbena jutranjica

V nov dan z glasbo Sebastiana Bacha, Albinonija, Haydna, Händla, Genina, Giulianija, Schumanna, Richarda Straussa, Paganinija, Beethovna in Nováka.


23. 9. 2022

Neoklasicizem

Dela nekaterih skladateljev 20. stoletja so ideološko, strukturno in melodično zajemala iz glasbe prejšnjih obdobij. Začeli bomo s Paulom Hindemithom, ki je deloval v Nemčiji. Sicer si je prizadeval za revitalizacijo uveljavljenega harmonskega oziroma tonalnega sistema, vendar se je v svojih delih vseeno obračal tudi v preteklost. Za neoklasicistična lahko označimo nekatera njegova komorna, orkestralna in celo operna dela, recimo opero Slikar Mathis. PAUL HINDEMITH: SIMFONIJA SLIKAR MATHIS \t1. ENGELKONZERT (ANGELSKI KONCERT) \t2. GRABLEGUNG (POKOP) \t3. VERSUCHUNG DES HEILIGEN ANTONIUS (SKUŠNJAVA SV. ANTONA) SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: PINCHAS STEINBERG Neoklasicistično estetiko v Italiji je spodbujal Alfredo Casella, ki se je izobraževal v Parizu in tam živel do leta 1915, nato pa se je vrnil v Italijo, da bi poučeval in organiziral koncerte, na katerih je predstavljal modernistične skladatelje, kot sta Stravinski in Arnold Schoenberg. Ti koncerti so povzročili ostro nasprotovanje konservativnih krogov v Italiji, vendar se Casella ni dal in je leta 1917 ustanovil Nacionalno glasbeno združenje oz. Italijansko združenje za moderno glasbo. Hitro je pridobilo podporo umetnikov, kot so Malipiero, Pizzetti in Respighi. Namen društva je bil omogočiti izvajanje glasbe mladih skladateljev, obnavljanje glasbe preteklosti in vzpostavljanje mreže stikov z drugimi društvi zunaj Italije. ALFREDO CASELLA: SICILLIENNE ET BURLESQUE Flavta: ALEŠ KACJAN, klavir: ANDREJ JARC Še enega italijanskega skladatelja bomo omenili v današnji Glasbeni jutranjici, v kateri zvenijo predvsem dela, napisana v neoklasicističnem duhu. Tudi Casellov kolega Mario Castelnuovo-Tedesco je pisal neoklasično navdahnjena dela, ki zajemajo iz zgodnje italijanske glasbe in klasicističnih oblik. V njegovem Concertu italianu v g-molu iz leta 1924 za violino in orkester odmevajo Vivaldi ter italijanske pesmi iz 16. in 17. stoletja, njegov priljubljeni Koncert za kitaro št. 1 v D-duru iz leta 1939 pa se zavestno zgleduje po Mozartovem slogu. MARIO CASTELNUOVO TEDESCO: KONCERT ŠT. 1 V D-DURU ZA KITARO IN ORKESTER, OP. 99 \t1. ALLEGRETTO \t2. ANDANTINO ALLA ROMANZA - LARGO \t3. RITMICO E CAVALLERESCO AKADEMIJA ST. MARTIN IN THE FIELDS, kitara: PEPE ROMERO, dirigent: SIR NEVILLE MARRINER Iz Italije gremo v Španijo, v kateri je deloval Manuel de Falla. Njegov Koncert za čembalo, flavto, oboo, klarinet, violino in violončelo iz leta 1926 so njegovi sodobniki dojemali kot izraz "univerzalizma", pogosto pa ga obravnavajo kot vzorčni primer misticizma: takega, ki izvira iz španske verske tradicije ter stroge in asketske oblike neoklasicizma, ki je v velikem nasprotju s frivolnim neoklasicizmom Igorja Stravinskega. MANUEL DE FALLA: KONCERT ZA ČEMBALO IN PET INSTRUMENTOV Flavta: FEDJA RUPEL, oboa: STOJAN DOKUZOV, klarinet: IGOR KARLIN, čembalo: MARINA HORAK, violina: KOSTADIN KIRKOV, violončelo: EDI MAJARON, dirigent: MARKO MUNIH Poleg de Falle so v poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja v Španiji v neoklasicističnem duhu ustvarjali še Roberto Gerhard ter člani skupine Generación de la República, znane tudi kot Generacija 27, npr. Julián Bautista, Fernando Remacha, Jesús Bal y Gay in Salvador Bacarisse. SALVADOR BACARISSE: SEJEMSKA BIKOBORBA, BALETNA SUITA \t1. UVOD \t2. USPAVANKA, PRIZOR IN PRVI PLES \t3. PRIZOR IN DRUGI PLES \t4. MOLITEV, TRETJI PLES IN FINALE ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: SIMON KREČIČ Zdaj pa še v Brazilijo, v kateri je deloval Heitor Villa-Lobos, avtor priljubljenje skladbe Bachianas Brasileiras, pa tudi številni drugi, poznejši skladatelji, ki so še posebno povezani z neoklasicizmom, recimo Edino Krieger, plodoviti Camargo Guarnieri ter Radamés Gnattali, neoklasicističen še posebno v svojih poznejših delih, kot je recimo tudi ... RADAMÉS GNATTALI: SONATA ZA KITARO IN VIOLONČELO \t1. ALLEGRETTO COMODO \t2. ADAGIO \t3. ALLEGRO (CON SPIRITO) Kitara: ALJAŽ CVIRN, violončelo: ISABEL GEHWEILER Za konec Glasbene jutranjice pa še najbolj sodobno zveneče delo znanilca atonalnosti Arnolda Schoenberga, kajti tudi na njegovo umetnost so vplivale neoklasicistične ideje. Potem ko je njegov zgodnji slog "pozne romantike" (ki ga ponazarja godalni sekstet Verklärte Nacht) izpodrinilo njegovo atonalno obdobje in tik preden je sprejel dvanajsttonski serializem, so bile oblike Schoenbergovih del, predvsem opusi 23, 24 in 25, opisane kot "odkrito neoklasične" in pomenijo željo združiti napredek zgodnjega 20. stoletja z dediščino 18. in 19. stoletja. V teh delih je Schoenberg poskušal poslušalcem ponuditi strukturne referenčne točke. ARNOLD SCHÖNBERG: SUITA ZA KLAVIR, OP. 25 \t1. PRELUDIJ \t2. GAVOTA, 1. DEL \t2. GAVOTA, 2. DEL \t2. GAVOTA, 3. DEL \t3. INTERMEZZO \t4. MENUET: MODERATO - TRIO - MENUET DA CAPO \t5. ŽIGA Klavir: MAURIZIO POLLINI


23. 9. 2022

Aci Bertoncelj

Pianist in pedagog Aci Bertoncelj je umrl na današnji dan pred 20 leti. Na glasbene odre je stopil kot čudežni otrok. Študij klavirja je začel pri Zorki Bradač na ljubljanski srednji glasbeni šoli, diplomiral pa je na ljubljanski akademiji za glasbo v razredu Hilde Horak. Izpopolnjeval se je še v Salzburgu, njegova mentorja sta bila Carlo Zecchi in Hans Leygraf, ter v Parizu pri Pierru Sancanu in v Rimu pri Guidu Agostu. Vrsto let je uspešno nastopal doma in v tujini kot solist, komorni glasbenik in član Tria Tartini, deloval pa je tudi kot profesor na ljubljanski akademiji. Bil je eden najpomembnejših pianistov takratnega jugoslovanskega glasbenega prostora. Predvsem se je posvečal sodobni glasbeni literaturi, improvizaciji in tudi džezu. GEORGE GERSHWIN: KONCERT V F-DURU ZA KLAVIR IN ORKESTER \t1. ALLEGRO \t2. ADAGIO - ANDANTE CON MOTO \t3. ALLEGRO AGITATO SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, klavir: ACI BERTONCELJ, dirigent: UROŠ LAJOVIC


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt