Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Glasbena jutranjica

91 epizod

91 epizod


Resna in jazzovska glasba, primerna za začetek dneva, kratki komentarji, včasih tematska rdeča nit


24. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 3. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


24. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 2. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


24. 9. 2022

Glasbena jutranjica

V nov dan z glasbo Sebastiana Bacha, Albinonija, Haydna, Händla, Genina, Giulianija, Schumanna, Richarda Straussa, Paganinija, Beethovna in Nováka.


23. 9. 2022

Neoklasicizem

Dela nekaterih skladateljev 20. stoletja so ideološko, strukturno in melodično zajemala iz glasbe prejšnjih obdobij. Začeli bomo s Paulom Hindemithom, ki je deloval v Nemčiji. Sicer si je prizadeval za revitalizacijo uveljavljenega harmonskega oziroma tonalnega sistema, vendar se je v svojih delih vseeno obračal tudi v preteklost. Za neoklasicistična lahko označimo nekatera njegova komorna, orkestralna in celo operna dela, recimo opero Slikar Mathis. PAUL HINDEMITH: SIMFONIJA SLIKAR MATHIS \t1. ENGELKONZERT (ANGELSKI KONCERT) \t2. GRABLEGUNG (POKOP) \t3. VERSUCHUNG DES HEILIGEN ANTONIUS (SKUŠNJAVA SV. ANTONA) SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: PINCHAS STEINBERG Neoklasicistično estetiko v Italiji je spodbujal Alfredo Casella, ki se je izobraževal v Parizu in tam živel do leta 1915, nato pa se je vrnil v Italijo, da bi poučeval in organiziral koncerte, na katerih je predstavljal modernistične skladatelje, kot sta Stravinski in Arnold Schoenberg. Ti koncerti so povzročili ostro nasprotovanje konservativnih krogov v Italiji, vendar se Casella ni dal in je leta 1917 ustanovil Nacionalno glasbeno združenje oz. Italijansko združenje za moderno glasbo. Hitro je pridobilo podporo umetnikov, kot so Malipiero, Pizzetti in Respighi. Namen društva je bil omogočiti izvajanje glasbe mladih skladateljev, obnavljanje glasbe preteklosti in vzpostavljanje mreže stikov z drugimi društvi zunaj Italije. ALFREDO CASELLA: SICILLIENNE ET BURLESQUE Flavta: ALEŠ KACJAN, klavir: ANDREJ JARC Še enega italijanskega skladatelja bomo omenili v današnji Glasbeni jutranjici, v kateri zvenijo predvsem dela, napisana v neoklasicističnem duhu. Tudi Casellov kolega Mario Castelnuovo-Tedesco je pisal neoklasično navdahnjena dela, ki zajemajo iz zgodnje italijanske glasbe in klasicističnih oblik. V njegovem Concertu italianu v g-molu iz leta 1924 za violino in orkester odmevajo Vivaldi ter italijanske pesmi iz 16. in 17. stoletja, njegov priljubljeni Koncert za kitaro št. 1 v D-duru iz leta 1939 pa se zavestno zgleduje po Mozartovem slogu. MARIO CASTELNUOVO TEDESCO: KONCERT ŠT. 1 V D-DURU ZA KITARO IN ORKESTER, OP. 99 \t1. ALLEGRETTO \t2. ANDANTINO ALLA ROMANZA - LARGO \t3. RITMICO E CAVALLERESCO AKADEMIJA ST. MARTIN IN THE FIELDS, kitara: PEPE ROMERO, dirigent: SIR NEVILLE MARRINER Iz Italije gremo v Španijo, v kateri je deloval Manuel de Falla. Njegov Koncert za čembalo, flavto, oboo, klarinet, violino in violončelo iz leta 1926 so njegovi sodobniki dojemali kot izraz "univerzalizma", pogosto pa ga obravnavajo kot vzorčni primer misticizma: takega, ki izvira iz španske verske tradicije ter stroge in asketske oblike neoklasicizma, ki je v velikem nasprotju s frivolnim neoklasicizmom Igorja Stravinskega. MANUEL DE FALLA: KONCERT ZA ČEMBALO IN PET INSTRUMENTOV Flavta: FEDJA RUPEL, oboa: STOJAN DOKUZOV, klarinet: IGOR KARLIN, čembalo: MARINA HORAK, violina: KOSTADIN KIRKOV, violončelo: EDI MAJARON, dirigent: MARKO MUNIH Poleg de Falle so v poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja v Španiji v neoklasicističnem duhu ustvarjali še Roberto Gerhard ter člani skupine Generación de la República, znane tudi kot Generacija 27, npr. Julián Bautista, Fernando Remacha, Jesús Bal y Gay in Salvador Bacarisse. SALVADOR BACARISSE: SEJEMSKA BIKOBORBA, BALETNA SUITA \t1. UVOD \t2. USPAVANKA, PRIZOR IN PRVI PLES \t3. PRIZOR IN DRUGI PLES \t4. MOLITEV, TRETJI PLES IN FINALE ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: SIMON KREČIČ Zdaj pa še v Brazilijo, v kateri je deloval Heitor Villa-Lobos, avtor priljubljenje skladbe Bachianas Brasileiras, pa tudi številni drugi, poznejši skladatelji, ki so še posebno povezani z neoklasicizmom, recimo Edino Krieger, plodoviti Camargo Guarnieri ter Radamés Gnattali, neoklasicističen še posebno v svojih poznejših delih, kot je recimo tudi ... RADAMÉS GNATTALI: SONATA ZA KITARO IN VIOLONČELO \t1. ALLEGRETTO COMODO \t2. ADAGIO \t3. ALLEGRO (CON SPIRITO) Kitara: ALJAŽ CVIRN, violončelo: ISABEL GEHWEILER Za konec Glasbene jutranjice pa še najbolj sodobno zveneče delo znanilca atonalnosti Arnolda Schoenberga, kajti tudi na njegovo umetnost so vplivale neoklasicistične ideje. Potem ko je njegov zgodnji slog "pozne romantike" (ki ga ponazarja godalni sekstet Verklärte Nacht) izpodrinilo njegovo atonalno obdobje in tik preden je sprejel dvanajsttonski serializem, so bile oblike Schoenbergovih del, predvsem opusi 23, 24 in 25, opisane kot "odkrito neoklasične" in pomenijo željo združiti napredek zgodnjega 20. stoletja z dediščino 18. in 19. stoletja. V teh delih je Schoenberg poskušal poslušalcem ponuditi strukturne referenčne točke. ARNOLD SCHÖNBERG: SUITA ZA KLAVIR, OP. 25 \t1. PRELUDIJ \t2. GAVOTA, 1. DEL \t2. GAVOTA, 2. DEL \t2. GAVOTA, 3. DEL \t3. INTERMEZZO \t4. MENUET: MODERATO - TRIO - MENUET DA CAPO \t5. ŽIGA Klavir: MAURIZIO POLLINI


23. 9. 2022

Aci Bertoncelj

Pianist in pedagog Aci Bertoncelj je umrl na današnji dan pred 20 leti. Na glasbene odre je stopil kot čudežni otrok. Študij klavirja je začel pri Zorki Bradač na ljubljanski srednji glasbeni šoli, diplomiral pa je na ljubljanski akademiji za glasbo v razredu Hilde Horak. Izpopolnjeval se je še v Salzburgu, njegova mentorja sta bila Carlo Zecchi in Hans Leygraf, ter v Parizu pri Pierru Sancanu in v Rimu pri Guidu Agostu. Vrsto let je uspešno nastopal doma in v tujini kot solist, komorni glasbenik in član Tria Tartini, deloval pa je tudi kot profesor na ljubljanski akademiji. Bil je eden najpomembnejših pianistov takratnega jugoslovanskega glasbenega prostora. Predvsem se je posvečal sodobni glasbeni literaturi, improvizaciji in tudi džezu. GEORGE GERSHWIN: KONCERT V F-DURU ZA KLAVIR IN ORKESTER \t1. ALLEGRO \t2. ADAGIO - ANDANTE CON MOTO \t3. ALLEGRO AGITATO SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, klavir: ACI BERTONCELJ, dirigent: UROŠ LAJOVIC


23. 9. 2022

Obletnice. Trobila in klavir

23. septembra 1952 se je rodil ameriški trobentač Rolf Thorstein Smedvig, ustanovitelj trobilnega kvinteta Empire Brass, ki je slovel po izjemnem tonu in natančni intonaciji. JOSEPH HAYDN: KONCERT V ES-DURU \t1. ALLEGRO \t2. ANDANTE CANTABILE \t3. FINALE: ALLEGRO ŠKOTSKI KOMORNI ORKESTER, trobenta: ROLF SMEDVIG, dirigent: JAHJA LING Argentinska pianistka Íngrid Fliter danes slavi 49 let. Klavir se je učila pri Elizabeth Westerkamp, prvi recital je izvedla pri 11-ih letih, debi v Teatru Colón pa je imela pri 16-ih. Zmagala je na več tekmovanjih, leta 2000 je prejela srebrno medaljo na XIV. mednarodnem Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi. FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 5 V FIS-MOLU, OP. 44 Klavir: INGRID FLITER Sovjetski in armenski skladatelj in pianist Aleksander Arutiunian se je rodil 23. septembra leta 1920 v Erevanu v Armeniji in študiral najprej na Erevanskem državnem konservatoriju, nato pa še v Moskvi pri Genrihu Litinskem. Po diplomi se je vrnil v Erevan, da bi poučeval na tamkajšnjem konservatoriju, bil pa je tudi umetniški vodja Armenske državne filharmonije. ALEKSANDER ARUTIUNIAN: KONCERT ZA POZAVNO IN ORKESTER \t1. ADAGIO MAESTOSO E ANDANTE SOSTENUTO \t2. ALLEGRETTO \t3. ALLEGRO BERLINSKI FILHARMONIKI, pozavna: BRANIMIR SLOKAR, dirigent: LIOR SHAMBADAL Robert Helps se je rodil na današnji dan leta 1928, bil pa je pianist in skladatelj. Študiral je na univerzah Columbia in Berkeley, kompozicjio pri Rogerju Sessionsu, ki je močno vplival nanj, poleg tega pa se je navduševal tudi nad deli Frédérica Chopina in deloval kot profesor. ROBERT HELPS: HOMMAGE A FAURÉ Klavir: ALAN FEINBERG Angleški skladatelj sir Malcolm Henry Arnold je umrl na današnji dan leta 2006. Ustvaril je pisan opus del za različne sestave. Njegov slog je tonalen, odlikujejo pa ga živahni ritmi, briljantna orkestracija in neposredne melodije. SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: TROBILNI KVINTET, OP. 73 \t1. ALLEGRO VIVACE \t2. CHACONNE: ANDANTE CON MOTO \t3. CON BRIO NEOBRASS KVINTET: Trobenta: JERNEJ MAČEK in KRISTJAN ZUPAN, rog: MARKO ARH, pozavna: ŽAN KOPŠE, tuba: UROŠ MENEGATTI


22. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 3. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


22. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 2. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


22. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 1. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


21. 9. 2022

Planeti Gustava Holsta

Tretji del Glasbene jutranjice začenjamo s samospevom Fear no more the hear o' the sun Geralda Finzija na besedilo Williama Sheakespearja v izvedbi sopranistke Elisabeth Ritchie in pianistke Jennifer Purvis. Nadaljujemo pa z glasbo angleškega skladatelja Gustava Holsta, ki se je rodil na današnji dan leta 1874. Danes je najbolj poznan po orkestrski suiti Planeti, čeprav je sam ni nikoli štel med svoja najboljša dela. Pogosto se je celo pritoževal, da je s svojo priljubljenostjo povsem zasenčila njegove druge skladbe.


21. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 2. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


21. 9. 2022

Glasba italijanskih skladateljev

Izbrali smo dela Giuseppa Torellija, Francesca Saveria Geminianija, Arcangela Corellija in Luigija Cherubinija.


20. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 3. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


20. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 2. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


20. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 1. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


19. 9. 2022

Beethovnova 8. simfonija

Osrednjo pozornost bomo v 3. delu namenili Beethovnovi 8. simfoniji, ki jo je skladatelj ustvarjal poleti med oddihom v zdraviliškem mestu Teplice na današnjem češkem ozemlju. Spored dopolnjujejo španski ples Navarra Pabla de Sarasateja, Preludij za klavir Sergeja Rahmaninova, Briljantna fantazija za rog in klavir na Schubertove teme Carla Czernyja, Verhulstova Uvertura v c-molu k igri Gijsbrecht van Aemstel, Lirični sekstet Marca Eychenneja in Nielsenov Koncert za klarinet in orkester.


19. 9. 2022

Dvoržakova Violinska sonata in Mangoréjeva Molitev

Drugi del Glasbene jutranjice namenjamo komorni glasbi Antonina Dvoržaka in Agustína Barriosa Mangoréja. Najprej je na vrsti Dvoržakova Sonata za violino in klavir v F-duru, op. 57, potem pa bo zvenela še Mangoréjeva Molitev za kitaro solo.


19. 9. 2022

Od J. S. Bacha do W. A. Mozarta

Uvodni del prinaša Preludij in fugo št. 12 v f-molu iz prvega zvezka Bachove zbirke Dobro uglašeni klavir, Koncert za fagot, godala in basso continuo v F-duru Antonia Vivaldija, Clementijevo Trio sonato v D-duru št. 2, op. 27, arijo Arminia iz opere Germanik v Germaniji Nicola Porpore, Telemannov Kvartet v d-molu za flavte in basso continuo iz zbirke Tafelmusik II in Andante za flavto in orkester v C-duru, K. 315, Wolfganga Amadeusa Mozarta.


18. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 3. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


18. 9. 2022

Glasbena jutranjica, 2. del

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt