Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predvajamo posnetke zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertne ali arhivske, vedno pa – kakovostne.
Poslovil se je dr. Edo Škulj. Glasbeniki si ne bi mogli predstavljati slovenske glasbene krajine brez njegovega dela, saj je transkribiral večji del opusa Iacobusa Handla Gallusa: 16 maš, 100 madrigalov in več kot 300 motetov. Prav po njegovi zaslugi lahko segamo po Gallusovem katalogu in Gallusovem zborniku Clare vir. Ampak to je le del Škuljevega bogatega opusa, kajti v njem najdemo tudi zbirko Slovenskih protestantskih napevov, zbirko Slovenskih cerkvenih ljudskih napevov, Leksikon cerkvenih glasbenikov, knjige o Orglah na Slovenskem, o skladateljih Gregorju Riharju, Franu Gerbiču in še in še … Tokratno oddajo posvečamo spominu na dr. Eda Škulja, zanjo pa smo izbrali Gallusova dela, saj je bilo transkribiranje skladateljevega opusa osrednje Škuljevo delo. Predvajali bomo Gallusov Pasijon po Janezu in Mašo po motetu Očenaša.
Psalma št. 12, op. 24, in št. 23, op. 14, v uglasbitvi Alexandra Zemlinskega in Himna št. 2, op. 34 Richarda Straussa: to je program zborovskega mozaika, ki zveni ob glasovih Nizozemskega komornega zbora, Vokalnega ansambla Jugozahodnonemškega radia iz Stuttgarta in Zbora Danskega radia.
Oddajo posvečamo dvema francoskima skladateljema, ki sta se odlikovala ne le v komponiranju, temveč tudi kot orgelska virtuoza. Za nadaljevanje smo izbrali Slovesno mašo v cis-molu, op. 16 Louisa Vierna, Duruflejevega učitelja in prijatelja. Za sklep pa se vračamo k učitelju Durufleju in njegovim Štirim motetom na gregorijanske teme, op. 10.
Legenda pravi – dokazila o njeni pravilnosti so prav tako številna kot o njeni nepravilnosti – da je na veliki petek leta 1555 papež Marcel zbral okrog sebe pevce in jih zaprosil, naj bo poslej glasba za veliki teden primernejša vsebini praznikov ter naj bodo besede in prepevanje kar se da razumljivi. In legenda pravi, da je Palestrina zložil mašo, s katero je "rešil večglasno cerkveno glasbo".
