Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Izšlo je

646 epizod

646 epizod


Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.


22. 9. 2022

Anja Štefan: Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra

Anja Štefan je leta 2007 v zbirki Čebelica objavila slikanico Štiri črne mravljice. Petnajst let pozneje so njene črne mravljice še bolj zrele, simpatične in posrečene – kot takšne jih spoznamo v avtoričini letošnji zbirki z nekoliko dopolnjenim naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra (prav tako objavljeni pri Založbi Mladinska knjiga). Pozorna bralka in bralec teh vrstic sta seveda opazila, da se njihov avtor izogiba zvrstni oznaki (so objavljena besedila pesmi v prozi in s kakšno rimo ali pa so kratke kratke zgodbe?), toda najmanjšega dvoma ni, da so besedila zelo simpatična in berljiva, da bodo pritegnila bralke in bralce različnih generacij in jim dala precej, k simpatičnosti zbirke pa svoje prispeva tudi ilustrator Tomaž Lavrič. Več o njih pove Anja Štefan v pogovoru z Markom Goljo, omeni pa tudi izziv, s katerim se je borila dolga leta in se še bori in vztraja; prebere pa tudi precej besedil iz zbirke, tako da bi lahko imel tokratni pogovor naslov Literarni večer Anje Štefan. Nikar ne zamudite.


15. 9. 2022

Marta Verginella: Ženske in meje

Zgodovinarka dr. Marta Verginella je s knjigo Ženske in meje (s podnaslovom Med preteklostjo in koronavirusom, objavljeno pri Založbi Univerze v Ljubljani, prevedel jo je Mišo Renko) napisala hkrati berljivo pričevanjsko in zgodovinsko delo. O izkušnji zaprtja meja na začetku epidemije in drugih nepredvidljivih situacij piše avtorica, ki je bila ob njenem izbruhu v tujini. Kar je bilo dan pred epidemijo nekaj najbolj vsakdanjega, je postalo kmalu po njej precejšnja neznanka, tako tudi prečkanje meja. Od tu do analize pomena meja v usodi žensk, predvsem žensk, ki so nekoč redno prestopale mejo, je samo še korak, in avtorica ga seveda napravi. Tako svojo osebno izkušnjo prečkanja meja dopolni s predstavitvijo usod žensk, ki so v preteklosti prečkale predvsem mejo med Jugoslavijo in Italijo, ki so odpotovale čez več meja v Egipt ali ki so bežale med prvo svetovno vojno z mejnega področja med Avstro-Ogrsko in Italijo na vzhod, po njej pa v Kraljevino Jugoslavijo, vse do Malega Trsta (kot so nekateri v tistih letih pravili Mariboru). Pogovor Marka Golje z avtorico je tako spominjanje na epidemijo, njen komentar, predvsem pa možnost za seznanitev z manj znanimi stranmi zgodovine. Nikar ne zamudite.


8. 9. 2022

Tina Vrščaj: Na Klancu

Pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj je za roman Na Klancu zasluženo dobila odkupno nagrado modra ptica Mladinske knjige Založbe – v roman je spretno in berljivo vtkala vrsto tem (od materinstva, medsebojne odtujenosti med njo in njim, ekologije in socialne problematike), izmislila si je nekaj novih besed, na primer stranmisli, moškodlak in ženskodlak, ter s poimenovanjem ene izmed nastopajočih s priimkom Vrščaj najverjetneje izrekla poklon bližnji sorodnici in še marsikaj. Več o celostnem in všečnem romanu pove Tina Vrščaj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi erotičen odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.


1. 9. 2022

Petrarca: Canzoniere

Petrarkova ljubezen do Laure je po zaslugi Franceta Prešerna znana vsakemu bralcu in bralki Prešernovih Poezij. Pred meseci pa je izšla integralna izdaja Petrarkove poezije z naslovom Canzoniere in z zafrkantskim podnaslovom Rerum vulgarium fragmenta (Fragmenti o vulgarni zadevi). Knjiga (dejansko knjigi) vsebuje več kot tisoč strani, izdaja je dvojezična in lično urejena, vsebuje uvodno študijo, opombe in še kaj, skratka, knjiga je res lepa poteza založbe Goga. Petrarkovo poezijo je prepesnil Srečko Fišer, ki je tudi napisal spremno študijo oziroma prevajalsko avtopoetiko. Prevajalec je s svojimi prevodi – med drugim – Eca, Ishigura, Faulknerja, Michelangela, Shakespearja, Tassa, Becketta, Calvina, Sveva, Jamesa in Virginie Woolf že večkrat obogatil slovensko prevodno književnost, to pa mu je zagotovo uspelo tudi s prevodom Petrarke. V pogovoru z Markom Goljo predstavi Petrarko, prevod in še kaj. Nikar ne zamudite.


25. 8. 2022

Avgust Demšar:Tajkun

Pisatelj Avgust Demšar je leta 2007 objavil svojo prvo kriminalko Olje na balkonu, letos pa že enajsto. Njegov trenutno zadnji roman Tajkun vsebuje vse odlike njegovega pisanja. Roman je napet (bralec in bralka lahko kar več deset strani ugibata, kdo bo žrtev umora, nato pa sledi spretno sestavljena pripoved o iskanju odgovora na vprašanje Kdo je moril). Pisatelj ob suverenem pletenju in razpletanju skrivnosti precej časa posveti medčloveškim odnosom v skupini kriminalistov, pa tudi v družini, ki jo je prizadel umor. Ob psihološko izdelanih likih (kriminalist Drago je tokrat sicer nekoliko bolj umirjen v svojih izjavah, inšpektor Vrenko je kot svež upokojenec nekje na obrobju, inšpektor Miloš enako, pomembno mesto v romanu ima Ivana, ki najprej začasno prevzame delo vodenja kriminalistične skupine) roman vsebuje kar nekaj družbenokritičnih drobcev, zgodbo pa pripoveduje značilni in prepoznavni demšarjevski vsevedni pripovedovalec. Več o romanu (objavljenem pri Založbi Pivec) pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi zgovoren odlomek. Nikar ne zamudite.


18. 8. 2022

Kaja Teržan: Nekoč bom imela čas

Pesnica Kaja Teržan v svoji najnovejši pesniški zbirki Nekoč bom imela čas (izšla je pri Centru za slovensko književnost, naslovnico je oblikovala Jerca Oblak, Diana Pungeršič je napisala spremne vrstice na zavihkih) ubesedi silovito, občuteno, neposredno, nežno, vznemirljivo, samosvojo, prepoznavno in še marsikakšno introspekcijo, hkrati pa ne miži pred svetom in njegove drobce spretno vpiše v pesmi. Več o zbirki in še čem pesnica pove v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.


11. 8. 2022

Ana Svetel: Marmor

Pesnica, pisateljica, esejistka in antropologinja Ana Svetel je prvo pesniško zbirko Lepo in prav objavila leta 2015 (ponatisnjena je bila 2017!), leta 2019 svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba (ponatis 2020!), letos pa (pri Beletrini) še pesniško zbirko Marmor. Več o njej pove Ana Svetel v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.


4. 8. 2022

Selma Skenderović: Zakaj molčiš, Hava?

Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je (prvič predvajani 17. februarja), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


28. 7. 2022

Andrej Morovič: Okoliščine

Andrej Morovič (1960-2022) je bil odličen pisatelj, bil pa je tudi mirovnik, aktivist, organizator, popotnik, avtor dokumentarnih filmov, fotograf in še kaj. Pisatelju v poklon vas vabimo k poslušanju pogovora, ki je bil prvič predvajan 11. decembra 2008. Takrat se je Marko Golja pogovarjal s pisateljem o njegovi pripovedni zbirki Okoliščine in njegovem romanu Progres, predvsem pa je pisatelj več povedal o svojem pripovednem jeziku in domnevno avtobiografskem statusu svoje proze. Nikar ne zamudite.


21. 7. 2022

Franjo Štiblar: Covid-19 in Slovenci

Dr. Franjo Štiblar v svoji znanstveni monografiji Covid-19 in Slovenci (s podnaslovom Ekonomski in širši družbeni vidiki boja s pandemijo), objavljeni pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, pandemijo celostno analizira. Tematiko monografije predstavi avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 18. maja letos, odgovori pa tudi na marsikatero vprašanje o njeni tematiki in širše. Nikar ne zamudite.


14. 7. 2022

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

Pisateljica, prevajalka in urednica portala Disenz Dijana Matković je leta 2013 objavila zbirko kratke proze V imenu očeta, pri Cankarjevi založbi pa svoj prvi roman Zakaj ne pišem. Avtofikcijski roman je nabit z energijo, z voljo po preživetju in življenju: pisateljica se zaveda meja, ki lahko hromijo pri ustvarjanju, pravzaprav se z izjemno prenicljivostjo zaveda svojega življenja, razmerij z bližnjimi in v svetu. Pri pisanju prehaja od avtofikcijskih vrstic k esejističnim in nazaj, osebna izkušnja in odnos do nje sta eno. Avtobiografska knjiga bo verjetno marsikoga opogumila, tudi navdušila, koga pa tudi vznejevoljila. Nikar ne zamudite. Foto: Nejc Fon / Cankarjeva založba


7. 7. 2022

Alenka Kepic Mohar: Nevidna moč knjig

V zbirki Bralna znamenja (izdaja jo Cankarjeva založba) je pred kratkim izšla monografija dr. Alenke Kepic Mohar z naslovom Nevidna moč knjig in s podnaslovom Branje in učenje v digitalni dobi. Avtorica, sedanja direktorica Cankarjeve založbe, že leta deluje v založništvu, in razume pomen knjige širše kot marsikateri založnik, urednik ali profesor, hkrati pa se zaveda vloge, ki bi jo lahko odigralo založništvo v sodobni slovenski družbi. Več o tematiki pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


30. 6. 2022

Zdenka Kaplan: Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin

Zdenka Kaplan v svoji najnovejši knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


23. 6. 2022

Andrej E. Skubic: Krasni dnevi

Andrej E. Skubic je leta 1999 objavil svoj romaneskni prvenec Grenki med in takoj opozoril nase s svojo pisavo (s še kako izdelanim sociolektom). Prvencu, nagrajenemu s kresnikom, je sledilo še nekaj romanov in še trije kresniki, ob njih pa je Skubic doktoriral iz jezikoslovja, objavil vrsto zahtevnih prevodov in še marsikaj. Lani je pri založbi Beletrina objavil svoj osmi roman Krasni dnevi in v njem z dodelano pripovedno strategijo lepo razčlenil odnose med bližnjimi. Romaneskni junak Dušan Šauta v svojih poznih letih poskuša rešti, kar se da, predvsem odnos z odtujeno hčerko Lejo, skratka, poskuša biti boljši, kot je bil njegov oče Marjan Šauta, ki je bil do sina strog, prestrog. Več o intenzivnem romanu pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi precejšen odlomek iz romana in tudi tako predstavi svoje protagoniste. Nikar ne zamudite.


16. 6. 2022

Roman Rozina: Sto let slepote

Roman Rozina je z romanom Sto let slepote, objavljenim v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi, zgolj na prvi pogled ustvaril roman o Zasavju. Kot pove v intervjuju z Markom Goljo za oddajo Izšlo je, si je poskušal izmisliti Zasavje, kot si predstavlja, da je bilo. Zato je vpisal v romaneskno tkivo s stoletnim razponom vrsto izrazitih, literarnih epizod. V središču romana je slepi harmonikar Matija (njegova slepota nekoliko pojasni naslov romana), ob njem pa se zvrsti široka in bogata galerija človeških usod (med njimi je vrsta izrazitih in zanimivih ženskih usod). Nikar ne zamudite.


9. 6. 2022

Davorin Lenko: Triger

Davorin Lenko se je v slabem desetletju uveljavil kot prepoznaven avtor literarnega univerzuma, v katerem igrajo glavno vlogo (med drugim) erotika, seks, pornografija, različna razmerja in še marsikaj. To velja tudi za njegov najnovejši roman Triger (izšel je pri LUD Literatura). Romaneskna junakinja Aleksandra doživi silovit telesni odpor do partnerja Adama, nato pa se (med drugim) prepusti svoji priljubljeni snovi, obsesiji – serijskim morilcem. Več o romanu pove Davorin Lenko v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


2. 6. 2022

Brane Mozetič: Aktivistovi zapisi

Brane Mozetič je pesnik, prevajalec Rimbauda, urednik in večdesetletni aktivist LGBTQ+ skupnosti. O svoji aktivistični izkušnji, o družbi, ki se spreminja, in nasilju nad geji je napisal pesniško zbirko z naslovom Aktivistovi zapisi (izšla je Založbi ŠKUC v zbirki Lambda). Več o pesmih (pesnik jih sicer imenuje zapisi, tako kot Tone Pavček v zbirki s tem naslovom) in dogajanju v slovenski družbi pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi tri pesmi s širokim tematskim razponom (prva izmed njih je refleksija družbenih sprememb, druga predstavi nasilneža, tretja pa brezbrižnost družbe). Nikar ne zamudite.


26. 5. 2022

Tomo Podstenšek: Površinska napetost

Pisatelj Tomo Podstenšek se je že podpisal pod več zbirk kratke proze in romanov ter zmerom znova dokazal, da je dober pripovedovalec. To mu je uspelo tudi z romanom Površinska napetost, objavljenem pri založbi Litera. V njem je ubesedil stisko ženske, ki je najprej napisala pismo ljubimčevi ženi, nato pa poskuša odposlano pismo prestreči. Pisatelj je dogajanje romana zgostil v nekajurni pripovedni tok s smiselnimi retrospektivami, vanj pa je diskretno vpisal tudi nekaj zastranitev na mestu. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.


19. 5. 2022

Jedrt Maležič: Napol morilke

Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je svoj drugi roman Napol morilke objavila pri založbi Goga. Toda še preden je roman izšel pri omenjeni založbi, je imela avtorica že podpisano pogodbo z založbo Beletrina. To je bilo obdobje napadov na nekdanjo direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida. Jedrt Maležič se je v Dnevniku odzvala na dogajanje s kolumno Ugovor vesti: ali lahko avtorski honorar spominja na izdajstvo? (https://www.dnevnik.si/1042934418), v kateri je med drugim zapisala, da »knjiga ni zgolj papir, ki splava ali potone med drugimi, knjiga je zaveza o nemolčanju. Če bi v tem hipu tiščala jezik za zobe, bi imela občutek, da sem jo izdala. To pa ni moja služba.« Sledila je prekinitev pogodbe z založbo Beletrina, nato pa sodelovanje z založbo Goga in uvrstitev romana o usodi tržaških begunk treh generacij med deseterico, ki se poteguje za kresnika. Z Jedrt Maležič se o romanu Napol morilke pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.


12. 5. 2022

Dušan Šarotar: Zvezdna karta

Dušan Šarotar je pisal knjigo Zvezdna karta (izdala jo je založba Goga) verjetno med epidemijo, morda jo je snoval vsa leta po izidu romana Biljard v Dobrayu (2007), morda vse svoje življenje, morda – cum grano salis – še prej. Zvezdna karta je namreč knjiga o ljudeh, ki so živeli, dihali, načrtovali, upali, nakupovali v časih, ki so bili iz dneva v dan temnejši. Avtor je poznal ljudi, o katerih piše, vsaj po pripovedi, fotografijah in dokumentih, kdo bi celo rekel, da v knjigi ni nič izmišljenega (za vrsto podrobnosti se je naslonil na časnike iz let 1932–1944), kdo drug pa bi dodal, da je vse ustvarjeno. Šarotar namreč piše o ljudeh in dogodkih z elegično lepoto, z zavestjo o minljivosti, končnosti, nepreklicnosti. Njegove vrstice so melanholične tudi takrat, ko izražajo gotovost. Ko piše o usodi prekmurskih Judov v letih pred in med drugo svetovno vojno, ne piše o holokavstu, piše pa o življenju ljudi v njegovi naraščajoči senci. In če so nacisti in njihovi kolaboranti različnih narodnosti iztrgali prekmurske Jude iz naše sredine, jih pisatelj poetično, sublimno, nežno, občuteno in presunljivo vrača med nas, pa tudi drobce iz tistega časa. Več o knjigi Dušan Šarotar pove v oddaji Izšlo je (Marku Golji).


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt