Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Izšlo je

664 epizod

664 epizod


Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.


2. 2. 2023

Primož Čučnik: Niti v sanjah

Pesnik, esejist, prevajalec, urednik in založnik Primož Čučnik je v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura objavil novo pesniško zbirko z naslovom Niti v sanjah. Več o zbirki, njeni zasnovi, pa tudi o pesmi z ustreznim naslovom Tok pove v Izšlo je. Nikar ne zamudite.


26. 1. 2023

Mitja Velikonja: Podobe nestrinjanja

Študija z naslovom Podobe nestrinjanja in s podnaslovom Politični grafiti in street art postsocialistične tranzicije ter s kopico fotografij grafitov in street arta ni prva monografija o sodobni urbani vizualni kulturi na Slovenskem, je pa zagotovo zelo temeljito in sistematično delo. Monografijo je napisal kulturolog dr. Mitja Velikonja, ki ga (to pove v intervjuju z Markom Goljo) privlačijo robovi. Grafiti (in street art) zagotovo sodijo v takšno robno subkulturo. Mnogi grafiti nastanejo čez noč in hitro izginejo, mnogi mimoidoči jih niti ne opazijo, toda zagotovo so samosvoj medij, ki omogoča njihovim ustvarjalcem sugestivno in izzivalno izražanje političnih stališč. Več o monografiji (objavljeni pri Mladinski knjigi), njeni metodologiji in pomembnejših ugotovitvah, pove dr. Mitja Velikonja v Izšlo je. Nikar ne zamudite.


19. 1. 2023

Ivana Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho

Gledališka režiserka Ivana Djilas je pri založbi Goga objavila zbirko esejev z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pa med drugim izreče stavek: »Preprosto me je sram biti tiho« in tako najlepše pojasni širok tematski razpon svojih esejev, pa tudi zakaj piše, kot piše: neposredno, pogumno, vztrajno, izzivalno, prenicljivo in srčno, za nameček pa s svojimi eseji odgovori tudi na naslovno vprašanje. Nikar ne zamudite.


12. 1. 2023

Aljaž Primožič: Čisto potiho

Pesnik Aljaž Primožič je svojo pesniško prvenko Čisto potiho objavil v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Naslov je programski – pesnik namreč v svojih pesmih zapisuje intimne trenutke, doživetja, reminiscence in razpoloženja. Več o svoji poeziji pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj svojih pesmi in tako najlepše približa poslušalki in poslušalcu svojo poezijo. Nikar ne zamudite.


5. 1. 2023

Jedrt Maležič: Križci, krožci

Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je v svojem tretjem romanu Križci, krožci (objavljenem pri založbi Goga), ustvarila psihološko pretanjeno podobo ženske, ki se ji ob razpadanju zakona spodmikajo tla pod nogami. Toda ker gre za ločitev lezbičnega para, ki ima hčer, je psihološki roman tudi političen, oziroma kot poudari pisateljica v pogovoru z Markom Goljo, ji je ugotovitev Osebno je politično zelo blizu. Spremembe, ki jih doživlja romaneskna junakinja Giga, je pisateljica sugestivno ubesedila ¬– tako kot se spreminja Gigino življenje, se spreminja tudi njena govorica. Predvsem pa se je pisateljica odločila za nelinearno pripoved, za vzvraten pogled. Njena Giga je tako na začetku romana v hudi krizi, nakar bralka in bralec spoznavata, kako je prišla vanjo, kako se je zgodba razvijala oziroma začela. To pa še ni vse: pisateljica tudi prebere odlomka iz romana in tako lepo ponazori svoje odgovore. Nikar ne zamudite.


29. 12. 2022

David Zupančič: Življenje v sivi coni

David Zupančič je po poklicu zdravnik, po duši pa tudi pisatelj. Njegovo literarno prvenko Življenje v sivi coni (Mladinska knjiga) so obiskovalke in obiskovalci 38. Slovenskega knjižnega sejma v spletnem glasovanju izbrali za naj knjigo leta 2022. Nagrajena knjiga o življenju in napornem delu zdravnika v dneh in mesecih epidemije pritegne z osebno intonirano in razumljivo, tudi blagohumorno pripovedjo, za nameček pa je avtor nekoliko opisal tudi svojo očetovsko izkušnjo. To pa še ni vse: avtor argumentirano in slikovito pojasni, zakaj je počitek presneto pomemben. Več o knjigi in še čem pove David Zupančič v Izšlo je. Nikar ne zamudite.


22. 12. 2022

Alojzija Zupan Sosič: Nekaj o megli nad reko

Dr. Alojzija Zupan Sosič je s svojo literarnovedno monografijo Nekaj v megli nad reko ali literarna interpretacija (maturitetnih) besedil (Litera, 2022) napisala zelo dragoceno knjigo. Precej strani posveti branju, natančneje: literarnemu bralcu, pa literarni interpretaciji in čustvom, v drugem delu pa interpretira nekaj literarnih tekstov in na koncu odgovori na vprašanje, ali jo moti, da slovenske dijakinje in dijaki doslej še niso pisali maturitetnega eseja o literarnem delu, ki bi ga napisala slovenska avtorica v slovenščini. Nikar ne zamudite.


15. 12. 2022

Ian Fleming: Moonraker

Ian Fleming je leta 1955 objavil svoj tretji roman o Jamesu Bondu. Roman Moonraker je precejšnje presenečenje. Dogaja se zgolj v Veliki Britaniji, znameniti tajni agent z licenco za ubijanje pa se spopade s premožnim poslovnežem Hugom Draxom, ki si kupi mesto v smetani britanske družbe z vesoljskim projektom (vam zveni sodobno?). Odlično spremno besedo k prevodu, objavljenem v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi, je napisal Marcel Štefančič, jr. Več o Bondu, Jamesu Bondu pove prevajalka in pisateljica Maja Novak. Nikar ne zamudite.


8. 12. 2022

Zapuščina miru in resnice

Zbornik z naslovom Zapuščina miru in resnice ima zgovoren podnaslov Študije o življenju in delu Mahatme Gandhija. Dvojezični zbornik (v njem sodelujejo tuji in domači avtorji) je izšel pri Založbi Univerze v Ljubljani, uredila ga je dr. Nina Petek. Ob razpravah je vanj uvrstila tudi odlomke iz Gandhijeve Avtobiografije in njegove fotografije. Več o zborniku, predvsem pa o Gandhiju in njegovi živeti resnici, pripovedujeta dva izmed avtorjev v zborniku objavljenih študij, dr. Nina Petek in dr. Andrej Ule, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


1. 12. 2022

Damjan Prelovšek: Zacherlova hiša na Dunaju

Dr. Damjan Prelovšek je odličen poznavalec opusa Jožeta Plečnika. O njem je objavil že vrsto znanstvenih monografij, pred kratkim tudi študijo Zacherlova hiša na Dunaju. Študija je izšla kot 23. zvezek v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC. V omenjeni zbirki je dr. Prelovšek že objavil študiji o Plečnikovem NUK-u in cerkvi svetega Mihaela, v tokratni študiji pa predstavlja Mojstrovo morda manj znano stvaritev. Zakaj si Zaherlova hiša zasluži uvrstitev v všečno zbirko in zakaj je pomembna za umetnikov opus, bo dr. Prelovšek pojasnil v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.


17. 11. 2022

Marcel Proust: Petinsedemdeset listov

Petinsedemdeset listov je natančen naslov. Po smrti literarnega zgodovinarja Bernarda de Falloisa je arhiv Francoske narodne knjižnice leta 2018 dobil Proustov rokopis (75 listov), zapiske, ki predstavljajo zametek pisateljevega romanesknega cikla Iskanje izgubljenega časa. Proustovi zapiski so pred kratkim izšli pri založbi Beletrina z izčrpno in odlično spremno besedo prevajalke, pisateljice in literarne zgodovinarke dr. Katarine Marinčič. Nikar ne zamudite pogovora z njo.


10. 11. 2022

Simona Klemenčič: Hiša brez ogledal

Ko zdaj gledam nazaj, vem, da je bil peti avgust tisti dan, ko se je moj svet pričel sesedati. Tako začne Simona Klemenčič, jezikoslovka in pisateljica, svoj prvi roman Hiša brez ogledal (objavljen pri Literi), rezko distopijo, v kateri se svet spreminja na slabše iz vrstice v vrstico, iz poglavja v poglavje do … konca. Spremenila se je klima (nastopila je dolga polarna zima), namesto v sedanji državi pa ljudje živijo v katoliški, natančneje klerikalni federaciji petih nekoč suverenih držav. Te tektonske družbene in naravne spremembe pisateljica zelo spretno in diskretno odmerja, kajti njeno romaneskno junakinjo Suzano, tudi prvoosebno pripovedovalko, bolj vznemirja družinsko življenje (prihod tašče) kot rastoči fašizem. Tako je Simona Klemenčič napisala zelo berljiv in vznemirljiv roman, več o njem pa pove v oddaji Izšlo je. Z njo se pogovarja Marko Golja.


3. 11. 2022

Nataša Velikonja: Prostor sred križišč

Letošnja Jenkova nagrajenka Nataša Velikonja je lani objavila dve knjigi: esejistično zbirko Poezija še vedno ni luksuz in nagrajeno pesniško zbirko Prostor sred križišča (obe pri Založbi Škuc v zbirkah Vizibilija in Lambda in obe s prepoznavnima naslovnicama Samire Kentrić). V pesniško zbirko Prostor sred križišča je uvrstila pretežno intimno, ljubezensko liriko, ki pa ni nastala v neopredeljenem, abstraktnem prostoru, nasprotno: njena ljubezenska lirika je hvalnica ljubezni ljubimk, ki se zgodi in živi v urbanem svetu. Več o zbirki in še čem Nataša Velikonja pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi nekaj svojih pesmi.


27. 10. 2022

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in Založba ZRC sta pred časom objavila Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, njegov prvi zvezek, ki razlaga besede od A do D. Več o slovarju bo povedala sourednica in soavtorica dr. Andreja Legan Ravnikar v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.


20. 10. 2022

Vesna Lemaić: Trznil je, odprla je oko

Pisateljica in aktivistka Vesna Lemaić, dobitnica nagrade novo mesto, je že večkrat dokazala, da je odlična pripovedovalka, nazadnje s knjigo, z zbirko zgodb oziroma romanom Trznil je, odprla je oko (objavljeno pri Cankarjevi založbi). V njej občuteno pripoveduje o razmerju med dedkom in vnukinjo, med preteklostjo in sodobnostjo. In takšna je Vesna Lemaić tudi kot gostja v oddaji/podkastu Izšlo je. Nikar ne zamudite.


13. 10. 2022

Max Brod: Franz Kafka

Kot že 60. knjiga v zbirki Labirinti (izdaja jo Literarno-umetniško društvo Literatura) je izšla biografija Franza Kafke spod peresa njegovega dolgoletnega prijatelja, književnika in politika Maxa Broda. Biografija ponuja verjetno najnatančnejši prikaz Kafkovega življenja, hkrati pa ponuja podobo pisatelja, ki bo za marsikatero bralko in bralca zagotovo presenetljiva. Več o knjigi, Kafki in Brodu pove prevajalec in pisec spremne besede dr. Tomo Virk v pogovoru z Markom Goljo za oddajo/podkast Izšlo je. Nikar ne zamudite.


6. 10. 2022

Chamfort: Maksime in misli

V zbirki Kondor (pri Mladinski knjigi) je pred kratkim izšla knjiga Maksime in misli francoskega moralista/filozofa Nicolasa de Chamforta. Kot prevajalec Chamforta in avtor spremne besede se je podpisal Primož Vitez. Ta je pred kratkim pri založbi Sanje objavil tudi knjižico francoske filozofinje Simone Weil z naslovom O ukinitvi političnih strank (ob naslovnem besedilu vsebuje knjižica še avtoričino besedilo O molitvi Oče naš). Obe knjigi predstavlja Primož Vitez v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, Chamforta izčrpno in Simone Weil nekoliko manj. Nikar ne zamudite.


29. 9. 2022

Ajda Bračič: Leteči ljudje

Ajda Bračič je po izobrazbi arhitektka, po izidu njene pripovedne prvenke Leteči ljudje v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura pa zagotovo tudi pisateljica. V svojih zgodbah piše o nelahkih temah, pogosto o tesnobah, o srečanju s smrtjo, toda o izbranih temah piše izbrušeno in izvirno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Saj bo in mojstrsko miniaturo Trenutek nepazljivosti. Nikar ne zamudite.


22. 9. 2022

Anja Štefan: Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra

Anja Štefan je leta 2007 v zbirki Čebelica objavila slikanico Štiri črne mravljice. Petnajst let pozneje so njene črne mravljice še bolj zrele, simpatične in posrečene – kot takšne jih spoznamo v avtoričini letošnji zbirki z nekoliko dopolnjenim naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra (prav tako objavljeni pri Založbi Mladinska knjiga). Pozorna bralka in bralec teh vrstic sta seveda opazila, da se njihov avtor izogiba zvrstni oznaki (so objavljena besedila pesmi v prozi in s kakšno rimo ali pa so kratke kratke zgodbe?), toda najmanjšega dvoma ni, da so besedila zelo simpatična in berljiva, da bodo pritegnila bralke in bralce različnih generacij in jim dala precej, k simpatičnosti zbirke pa svoje prispeva tudi ilustrator Tomaž Lavrič. Več o njih pove Anja Štefan v pogovoru z Markom Goljo, omeni pa tudi izziv, s katerim se je borila dolga leta in se še bori in vztraja; prebere pa tudi precej besedil iz zbirke, tako da bi lahko imel tokratni pogovor naslov Literarni večer Anje Štefan. Nikar ne zamudite.


15. 9. 2022

Marta Verginella: Ženske in meje

Zgodovinarka dr. Marta Verginella je s knjigo Ženske in meje (s podnaslovom Med preteklostjo in koronavirusom, objavljeno pri Založbi Univerze v Ljubljani, prevedel jo je Mišo Renko) napisala hkrati berljivo pričevanjsko in zgodovinsko delo. O izkušnji zaprtja meja na začetku epidemije in drugih nepredvidljivih situacij piše avtorica, ki je bila ob njenem izbruhu v tujini. Kar je bilo dan pred epidemijo nekaj najbolj vsakdanjega, je postalo kmalu po njej precejšnja neznanka, tako tudi prečkanje meja. Od tu do analize pomena meja v usodi žensk, predvsem žensk, ki so nekoč redno prestopale mejo, je samo še korak, in avtorica ga seveda napravi. Tako svojo osebno izkušnjo prečkanja meja dopolni s predstavitvijo usod žensk, ki so v preteklosti prečkale predvsem mejo med Jugoslavijo in Italijo, ki so odpotovale čez več meja v Egipt ali ki so bežale med prvo svetovno vojno z mejnega področja med Avstro-Ogrsko in Italijo na vzhod, po njej pa v Kraljevino Jugoslavijo, vse do Malega Trsta (kot so nekateri v tistih letih pravili Mariboru). Pogovor Marka Golje z avtorico je tako spominjanje na epidemijo, njen komentar, predvsem pa možnost za seznanitev z manj znanimi stranmi zgodovine. Nikar ne zamudite.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt