Iskanje
Predstavitev knjižnih novostih, predvsem s področja literature v ožjem pomenu besede, pa tudi humanistike (zlasti literarne in umetnostnozgodovinske vede, kulturologije, zgodovine, filozofije itd.). Knjigo osvetli avtor ali avtorica, prevajalec ali prevajalka.
Tomaž Grušovnik je po poklicu filozof, ki pa svoje filozofske in znanstvene ugotovitve pogosto povzame in približa sleherniku z esejističnimi besedili. Tako je v esejistični zbirki Argumenti na krožniku (zbirka Klasična Šerpa, LUD Šerpa) argumentirano in berljivo predstavil prevladujoč odnos do živali in zakaj je tak odnos še kako problematičen. V pogovoru z Markom Goljo med drugim opozori, da »kjer koli se dogajajo krivice živim bitjem, je to slabo za vsako živo bitje, tako za človeka kot za živali.« Nikar ne zamudite.
31 min • 11. 12. 2025
Na knjižnem sejmu smo lahko videli pet knjižnih novosti iz najnovejšega, šestega letnika zbirke Klasična Beletrina (Beletrina), v tokratni epizodi Izšlo je pa lahko izveste več o morda najbolj zanimivem romanu petega letnika. To je roman Slivov cvet v zlati vazi, ki naj bi ga oziroma ga je napisal Lanling Xiaoxaiosheng. Domače bralke in bralci poznajo roman pod naslovom Lepe gospe z bogatega dvora, ki je izšel v kar treh izdajah. Omenjeno verzijo je iz nemščine prevedel Ivan Skušek, najnovejšo pa je prevedla iz izvirnika Katja Kolšek. Roman, ki je zelo obsežen in vsebuje sto natančno strukturiranih poglavij, lahko tako beremo v zgolj v izsekih: Skuškov prevod (leta 1965 je izšla tretja izdaja) vsebuje uvodnih devetinštirideset poglavij romana, objava Katje Kolšek pa od vključno dvainšestdesetega poglavja do vključno devetinsedemdesetega. Morda je kdo ob tem podatku pomislil, da je škoda, da ni izšel še obsežnejši izbor ali pa celoten roman, toda tudi tako objavljeni roman nudi bralki in bralcu otipljiv vpogled v zelo zanimivo literarno delo, ki med vrsticami pripoveduje o družbenem in osebnem razkroju v dinastiji Ming. Romaneskni junak Ximen Qing je povzpetnik in ne pozna meja, tudi v ljubezenskem življenju ne. Tako sprejme afrodiziak od indijskega meniha, afrodiziak, zaradi katerega pozneje tudi umre. Zaradi erotičnih prizorov avtorica spremne besede v naslovu omeni tudi sintagmo obscena literatura. Več o romanu pa pove Katja Kolšek v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa še kratek odlomek iz romana v kitajščini in daljši v slovenščini. Nikar ne zamudite.
30 min • 04. 12. 2025
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni ženski junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira-čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite.
28 min • 27. 11. 2025
Zgodovinarka in publicistka dr. Mateja Ratej v svoji najnovejši zgodovinski monografiji z nekoliko literarnim naslovom Foltrefer in s podnaslovom Instinkt preživetja v Mariboru v štiridesetih letih 20. stoletja piše o usodah ljudi, ki so se v narodnostno mešanem mestu ob Dravi uprli okupatorju, nekaj let po koncu vojne pa so se znašli v sodnih procesih, obtoženih sodelovanja z gestapom. Nekaterih njenih protagonistk in protagonistov se v Mariboru še spominjajo, nekaterih verjetno premalo. Avtoričina podoba medvojnega Maribora je definitivno drugačna od precej znanih podob življenja med vojno drugje po Sloveniji; prav zato je branje monografije (tudi o sodelavcih gestapa) zanimivo. Več o tematiki in monografiji, objavljeni pri Beletrini, pove dr. Mateja Ratej v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
29 min • 20. 11. 2025
Jezikoslovec in esejist Kozma Ahačič je pri Cankarjevi založbi objavil svojo drugo zbirko esejev z nekoliko skrivnostnim naslovom KA. Avtorjev značaj se razkriva tako v njegovem jezikoslovnem delu, še bolj pa v njegovih esejih. Je zvedav opazovalec sveta, ki preudarno odmerja svoje poznavanje jezikoslovne tematike, nikoli ne pretirava, hkrati pa je zanimiv in berljiv. Morda še bolj zanimiv je kot opazovalec današnjega sveta in odličen poznavalec sodobne glasbe, pa tudi drugih umetniških praks. Njegova naveza na film Sanje japonskega režiserja Akire Kurosawe je res elegantna, in takih potez je v zbirki še več. Poklon umetnosti, analiza družbenih pojavov, jezikoslovna ilustracija in oseben odnos so v njegovih spisih eno, preudaren in argumentiran pa je tudi v pogovoru z Markom Goljo, tudi ob zagatnih vprašanjih, na primer o detoporišizaciji ali molku. Nikar ne zamudite.
28 min • 12. 11. 2025
Likovni kustos in pisatelj Sarival Sosič je svoj najnovejši roman Izpovedi erotomana objavil v prepoznavni knjižni zbirki Aleph pri Centru za slovensko književnost. Zanimivo besedilo na zavihku knjige je prispevala Tina Kolenik, naslovnico pa Iztok Sitar. Roman pripoveduje prvoosebni pripovedovalec v visoki starosti. Njegova pripoved morda ni vedno zanesljiva, je pa zagotovo natančna v opisu seksualnih prizorov. Vendar Sosičev erotoman ni zgolj strastno predan človeškemu telesu, ampak tudi (samo)premisleku. Več o romanu pove avtor v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
29 min • 06. 11. 2025
Pesnica in prevajalka Ana Makuc, dobitnica Veronikine nagrade, je pri založbi Sophia objavila prevodno pesniško zbirko Žena sveta britanske pesnice Carol Ann Duffy. Prva lavreatka Velike Britanije je zbirko zasnovala kot niz tridesetih pesniških monologov, ki jih govorijo znane ali manj znane protagonistke, od Rdeče kapice do Demetre, sopotnice znanih protagonistov. Njihovim pogosto dramatičnim nastopom je skupno, da spretno in sugestivno in tudi duhovito sprevračajo podobe o slavnih protagonistih, kot jih poznamo iz tradicionalnega literarnega, kulturnega, zgodovinskega in mitološkega izročila. Pred njenim skalpelom ni varen nihče, ne Sigmund Freud in ne Charles Darwin in ne … Prevajalka je zbirko pesniških monologov pospremila z zanimivo in bogato spremno besedo, več o njej pa pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Dodajmo še podatek, da je prepoznavno in opazno naslovnico za knjigo prispevala Samira Kentrić. Nikar ne zamudite (knjige in oddaje).
28 min • 30. 10. 2025
Pesniška zbirka Vse, kar ti moram povedati je izšla kot 124. knjiga v ugledni knjižni zbirki Aleph pri Centru za slovensko književnost. Njena avtorica, pesnica Špela Setničar je prvenko smiselno razdelila na nekaj tematskih sklopov. V uvodnem ciklu Vzgoja kanarčkov piše o otroški izkušnji, skoraj praviloma travmatični, pri tem pa najde prepoznavno ravnovesje med pričevanjem, spominjanjem in izpovedjo. V njeni poeziji imajo čustva pomembno mesto, vendar pesnica v svojem izražanju ni nikoli sentimentalna. To je razvidno tudi v ciklu Lasje sujejo, ki vsebuje pesmi o osebni izkušnji raka. Več o svoji poeziji in pesniški zbirki pove pesnica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, občuteno pa prebere tudi kar nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.
29 min • 23. 10. 2025
Pisateljica Vesna Lemaić piše kratke zgodbe in romane. Debitirala je leta 2008 s pripovedno zbirko Popularne zgodbe in z njo nemudoma opozorila bralke in bralce, da smo dobili dobro pisateljico. Za zbirko je dobila nagrado zlata ptica, pa nagrado za najboljši prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu in Dnevnikovo fabulo, predvsem pa je že v prvenki pokazala, da ima razvit čut za portretiranje literarnih likov in da ne miži pred socialno tematiko. To velja tudi za njeno šesto knjigo, za roman z naslovom Obraz (objavljen pri Cankarjevi založbi). Naslov romana je na prvi pogled preprost, neambiciozen, vendar ga pisateljica s svojo pripovedjo več kot opraviči. Njena romaneskna junakinja, Bruna, ima brazgotinast obraz, ki morda že simbolizira njeno rastočo stisko. Kot študentka, ki vse manj študira in se vse težjo preživlja, najde svoje prenočišče v skvotu nekje v Ljubljani. Toda tudi tam ona in njeni znanci potrebujejo denar za popravilo strehe, ki neusmiljeno pušča. Pisateljica tako zastavi roman kot pripoved o osebni stiski in o socialni stiski mladih, nato pa pripoved presenetljivo zasuka v srhljivko: telesa osrednjih protagonistov pokažejo zobe, pa tudi soba, v kateri naj bi strašil pokojni predsednik Tito in tako prispeval k prenovi strehe, postaja vse bolj strašljiva. Več o romanu Obraz pove Vesna Lemaić v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
25 min • 16. 10. 2025
Blaž Kutin (1970-2025) je bil vsestranski umetnik: pisal je scenarije in pripovedna dela ter snemal filme in abstraktne fotografije. Ob njegovi prezgodnji smrti vabljeni k poslušanju Izšlo je. Umetnik je v pogovoru z Markom Goljo, prvič objavljenim 1. avgusta lani, predstavil svoj roman Kenozoik. V pogovoru je zelo preudaren, neposreden in dialoški, na vprašanje: »Zakaj medčloveški odnosi?« pa zgoščeno in povedno odgovori: »Kaj pa?« in tako pove vse.
28 min • 09. 10. 2025
Blaž Iršič je bil nekoč panker, pevec in avtor skupine Pogo, zadnja leta pa je predvsem dober pesnik. To je dokazal tudi s svojo tretjo pesniško zbirko Parada heteroseksualcev, z energično poezijo, v kateri so modrostni prebliski, provokacije, neposrednost in modernistična igra eno in še kaj. Skratka, poezija, ki jo lahko berete večkrat, se k njej vračate in odkrivate nove in nove pesnikove domisleke. Več o zbirki Parada heteroseksualcev, objavljeni v zbirki Prišleki pri LUD Literatura, pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
28 min • 02. 10. 2025
Prevajalka in publicistka Urša Zabukovec je odlična poznavalka življenja in dela Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. To je dokazala tudi s podrobnimi analizami v svoji najnovejši knjigi La Routine, Dostojevski in transhumanizem, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. S primerjavami današnjega sveta in sveta Dostojevskega je prepričala tudi žirijo za Rožančevo nagrado. Z letošnjo Rožančevo nagrajenko se v Izšlo je pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.
29 min • 25. 09. 2025
Pisatelj Avgust Demšar je svoj trinajsti roman Vrelec življenja objavil (tako kot nekaj predhodnih) pri založbi Pivec. Tudi z najnovejšim romanom si je pisatelj zadal kar nekaj izzivov in tudi tokrat mu je uspela vrsta potez. Roman se začne s sanjskim prizorom, ob katerem se bralka in bralec lahko sprašujeta Kdo sanja. Nakar sledi niz prizorov v zdravilišču (hote brez navedenega imena): ko bralec spoznava obiskovalce in obiskovalke spoznava romaneskne like z zavestjo, da bo prej ko slej kdo izmed njih mrtev in kdo drug morilec. Toda pisatelj si vzame čas in tako se truplo pojavi šele na devetdeseti strani. In ker je truplo odkrila Vrenkova soproga, Vrenko sam pa je na terapiji, se upokojeni detektiv hitro znajde do vratu v primeru. Preiskovalec posluša svoje občutke, toda hkrati je upokojenec in zato ima precej zvezane roke. Sicer ni prvič, da Demšar razplete zgodbo z obširnim epilogom, toda tokratni epilog ima vsaj nekaj vznemirljivih potez. Morda bosta bralka in bralec tvegala z odgovorom na vprašanje o sanjavcu (ki ponuja iztočnico za še kak roman), morda se bosta znašla v etični dilemi, morda pa bosta samo čakala na nov Demšarjev roman. Avtor ga že piše, več o romanu Vrelec življenja pa pove pisatelj v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.
28 min • 17. 09. 2025
Danski pisatelj Peter Høeg je zaslovel z romanom Gospodična Smilla in njen občutek za sneg. Roman je poslovenil Janko Moder, po njem so posneli tudi film, ki kljub solidni igralski zasedbi ni vzdržal koraka z literarno predlogo. Tudi z romanom s skrivnostnim naslovom Otroci skrbnikov slonov je Høeg dokazal, da zna ustvariti napeto, razgibano, že kar brbotajočo pripoved. Romaneskna zgodba se zaplete najverjetneje na izmišljenem danskem otoku, razpleta in razplete pa se v danski prestolnici, da bi se literarni vrvež umiril v domačem kraju in na pragu domače hiše. Likov v romanu je kopica, tako kot je v njem vrsta zapletov in zastranitev, toda v ospredju so trije mladi, brata in sestra, ki iščejo izginule starše. Roman pripoveduje najmlajši brat (do 128. strani ne izvemo, kako mu je ime), predvsem pa pripoveduje z izjemno kondicijo, z vrsto domislic, tudi pikrih. Ali je takšna pripoved verjetna, ostaja dilema, ni pa dvoma, da je berljiva. Roman je izšel pri založbi Sodobnost International, poslovenil ga je Darko Čuden. Več o romanu in nekaj malega o sebi pove prevajalec v pogovoru z Markom Goljo (v Izšlo je). Nikar ne zamudite.
28 min • 11. 09. 2025
Zbirka Kondor ima zelo pomembno mesto v slovenskem literarnem sistemu. Uvrstitev slovenskih avtoric in avtoric v zbirko lahko namreč pomeni korak h kanonizaciji avtorice ali avtorja. V minulih letih sta tako izšli knjigi izbranih pesmi dveh slovenskih pesnic, zagotovo nekoliko prezrte Ade Škerlj (1924-2009) in Saše Vegri (1934-2010). Knjigo izbranih pesmi Saše Vegri z naslovom Obhod v času je uredila Varja Balžalorsky Antić. Izbor ob običajnem aparatu vsebuje pesmi iz vseh pesničinih zbirk in odlomke iz njenih refleksij. Urednica izbora je v pogovoru z Markom Goljo (med drugim) poudarila, kako je pesnica iz zbirke v zbirko razvijala svojo poetiko in da je vsaka zbirka prelomno dejanje; z zbirko Konstelacije je najverjetneje ustvarila enega izmed vrhuncev modernistične lirike na Slovenskem. Več pa v Izšlo je, ki vsebuje tudi dve pesmi Saše Vegri v pesničini interpretaciji. Nikar ne zamudite.
28 min • 03. 09. 2025
V zbirki Črna skrinjica pri Literarnem društvu IA (njen spiritus movens je pesnik, organizator pesniških dogodkov in montažer na Televiziji Slovenija Dejan Koban) je že pred časom izšla pesniška zbirka z naslovom Jaz in jaz in jaz in jaz … Zbirko je napisala pesnica in dijakinja Ana Štular, spremno besedo je prispevala Hana Bujanović Kokot, pod ilustracije se je podpisal Andrej Štular, knjigo pa je še v temi prepoznavno in elegantno oblikoval Gal Grobovšek. Več o svoji pesniški prvenki – ki zagotovo nadaljuje tradicijo vznemirljivih pesniških zbirk, objavljenih v Črni skrinjici –, pove pesnica v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.
29 min • 27. 08. 2025
Leta 2005 je prevajalka in indologinja Vlasta Pacheiner Klander (1932-2025) v prestižni zbirki Kondor objavila antologijo vedskih pesmi z naslovom Ko pesem tkem. Istega leta je v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je predstavila odmaknjeni svet vedske poezije. S ponovitvijo omenjene oddaje se tako spominjano izjemne prevajalke, Sovretove nagrajenke, ki je obogatila slovensko prevodno književnost z vrsto dragocenih knjig (tudi s prevodom Bhagavadgite), arhiv Radia Slovenija pa z vrsto odličnih literarnih oddaj. Nikar ne zamudite.
23 min • 21. 08. 2025
Pesnica Miljana Cunta se je s svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (objavljeno pri Slovenski matici) ponovno predstavila kot odlična pesnica, v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je pa se predstavlja kot občutena razlagalka poezije in pesniške izkušnje. Njun pogovor je bil najprej objavljen na Programu Ars 28.12.2023.
30 min • 14. 08. 2025
Na naslovnici knjige Jutro ni bilo v načrtu je fotografski portret (delo DK) pesnika Toneta Škrjanca; pod naslovom je natisnjen podnaslov Zbrane pesmi 1977–2023. Skratka, na prvi pogled je knjiga že kar spomenik pesniku, vendar tak vtis nekoliko zavaja: Škrjančeva poezija kljub resnobnemu videzu knjige ni resnobna, pompozna, preresna, nasprotno. Njegova poezija je nekaj najbolj blagega, prepišnega, lahkotnega, presenetljivega, lepega, navdihujočega, sugestivnega, razpršenega. (To ne pomeni, da pesnik ne pozna robnih trenutkov, na primer z verzom danes je rana odprta.) Pesnik z osupljivo lahkoto ustvarja različna razpoloženja, svoje zapise o lastni življenjski izkušnji in doživljanju trenutkov pa zmerom znova prevede v univerzalne in hkrati enkratne podobe. Skratka, poezija, ki si zasluži Prešernovo nagrado. Več o knjigi, ki je izšla pri LUD Šerpa, poeziji in glasbi pove pesnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. (Prvič smo ga predvajali 11. julija 2024.)
29 min • 07. 08. 2025
Zdenka Kaplan v knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prvič objavljenim 30. junija 2022.
31 min • 31. 07. 2025
