Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Esej na radiu

406 epizod

406 epizod


Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.


6. 2. 2023

Tomislav Virk: Naloga literature

Profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti ter esejist Tomislav Virk je doktoriral s področja literarnih ved. V revije Literatura je leta 1997 objavil esej Naloga literature. " Toda katera naloga literature kot umetnosti je prava? Zgodovina odgovorov na to vprašanje je seveda zgodovina literature, njenih estetskih premikov in njenega razvoja. Zdi se, da pri tem obstaja neka splošna zakonitost: dobam, ki so izraziteje uveljavljale imaginacijo, subjektivnost in estetsko avtonomijo, sledijo tem nasprotujoče usmeritve, ki zanikajo "esteticizem, larpurlartizem, artistični eskapizem" in od literature terjajo dejavno vključevanje v aktualno družbeno problematiko in zrcaljenje ne-fiktivne, domala dokumentarne, preverljive stvarnosti. Ta nihanja niso vedno odvisna le od estetskih premikov, ampak tudi od družbene konstelacije: uradna ideologija v totalitarnih režimih zahteva ideološko "pravo", bodrilno, »resnično« in »stvarno« literaturo ter pri tem ne zanika le ideološko sporne, ampak (npr. v bivših socialistično-komunističnih državah) tudi takšno, katere princip je absolutna subjektivnost. Vmesni glasbeni vložki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Nokturna – 2. stavka Koncerta za violino in orkester Janija Goloba v izvedbi violinista Primoža Novšaka in Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Kissóczyja. Tonski mojster Maks Pust, bralca Ajda Sokler in Renato Horvat.


30. 1. 2023

Salman Rushdie: V obrambo romana

Salman Rushdie je pisatelj in esejist z britansko-indijskimi koreninami. V njegovih delih se prepletata magični realizem in zgodovinska fikcija. Najpomembnejše teme, ki jih zajame, so politika, postkolonializem, migracije in nemiri med zahodnimi in vzhodnimi civilizacijami. Njegov esej V obrambo romana v prevodu Igorja Bratoža je bil objavljen v reviji Literatura leta 1998. "Ali ni pravzaprav brez pomena, od kod prihajajo veliki romani – pomirjajoče je že to, da sploh prihajajo. Kakšen je sploščen planet, na katerem prebiva dobri Profesor, ob njem v središču izčrpani Rimljani, z obrobja pa prežijo nanje strašljivo nadarjeni Hotentoti in antropofagi? Zemljevid v glavi profesorja Steinerja je imperialistični zemljevid, vendar evropskih imperijev ni nikjer več. Polovica stoletja, s katerega literarno produkcijo Steiner in Naipaul dokazujeta zaton romana, je tudi prvega pol stoletja postkolonialne dobe. Kaj ni preprosto to, da nastaja novi roman – postkolonialni roman, razsrediščeni, transnacionalni, medjezikovni, medkulturni roman – in da v tem novem svetovnem redu oziroma neredu lahko najdemo boljšo razlago za zdravje sodobnega romana od Steinerjevega nekoliko pokroviteljskega heglovskega stališča, ki razlog za ustvarjalnost v 'oddaljenem krogu' vidi v tem, da so to območja, "ki so na zgodnejši stopnji buržoazne kulture oziroma sploh v zgodnejši, surovi, bolj problematični obliki?" Vmesni glasbeni vložki, izbral jih je Mihael Kozjek, so odlomki iz skladbe Black Earth Fazila Saya v avtorjevi izvedbi. Tonski mojster je Maks Pust, bralca Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič.


23. 1. 2023

Josip Osti: Kosovo petje o magiji življenja

Slovensko-bosanski pesnik, pisatelj in prevajalec Josip Osti je ob izidu pesniške zbirke Vladimirja Kosa, ki je v 99. letu umrl v Tokiu 18. julija lani, pri založbi Obzorja leta 1998 objavil esej v reviji Literatura z naslovom Kosovo petje o magiji življenja. "Čeprav so nekatere razlike med načinom življenja in mišljenja na Zahodu in Daljnem vzhodu skoraj nepremostljive, jih Kosu v najsrečnejših in najbolj uspelih trenutkih njegovega pesnjenja uspeva srečno približati. Morda najbolj občutno s kozmizmom, če lahko tako imenujem njegovo pesniško razkrivanje magije življenja oziroma vrednot in lepot v vsem, kar obstaja in kar je obsijano z lučjo pogleda Boga Človeka. Prav ta luč svetilke srca, ki, čeprav je v njem živa rana, sprejema in oddaja močno svetlobo in prijetno toploto, objema fizično in duhovno okolje njegovega nekdanjega, spominskega in sedanjega, življenjskega doma oziroma zapuščene in izbrane domovine, ki pripadata zelo različnima kulturnima tradicijama. Skupaj z njunimi lepotami in medsebojnimi, ne le zemljepisnimi razlikami, pa tudi številnimi nasprotnostmi, ki so enkrat bolj, drugič manj izpostavljene, enako kot so bolj ali manj temačna oziroma razsvetljena obdobja njegovega lastnega življenja." Vmesne glasbene vložke je izbral Mihael Kozjek – ti so odlomki iz skladbe To the Edge of Dream – K robu sanj za kitaro in orkester japonskega skladatelja Toruja Takemicuja v izvedbi kitarista Johna Williamsa in orkestra London Sinfonietta pod vodstvom Esa-Pekka Salonena. Tonski mojster Janez Ahlin, bralca Eva Longyka Marušič in Jure Franko.


16. 1. 2023

Ivo Svetina: Odgovor poeziji

Pesnik, dramatik, prevajalec in esejist Ivo Svetina je ustvaril obsežen opus. Ob poeziji ustvarja tudi poetične drame, ki so postavljene v oddaljene zemeljske, mitološke in duhovne svetove. Njegove ideje izhajajo iz vzhodnih kultur, religij in filozofskih sistemov. Objava njegove pesmi Slovenska apokalipsa v Tribuni leta 1968 je sprožila odziv vodilnih slovenskih kulturnikov v pamfletu Demokracija da – razkroj ne!. V oddaji boste slišali njegov esej Odgovor poezije, s katerim se odziva na stališča nekdanjih vodilnih slovenskih kulturnikov. Izšel je v reviji Primerjalna književnost leta 1991. "Če sledim Pirjevčevi analizi tako 'prešernovske strukture' kot 'strukture' poezije, ki se je '(po)vrnila sama k sebi', pridem do ugotovitve, da poezija ni storila nič drugega, kot le izpolnila eno izmed Baudelairovih zapovedi, tisto namreč, da je najvišja tista pesem, ki nastane iz čiste radosti do same pesmi (pisanja pesmi), ker pač poezija nima kaj opraviti z resnico! A prav tu je kleč! Poezija ima opraviti z resnico, še več – poezija je resnica sama. Resnica človeškega bitja, katerega edino pravo bistvo je prav nihilizem. Čisti nič, ki ga doseže, ko je njegova zavest samo še zavest o sami sebi, ko doseže stanje Popolne praznine. Razsvetljenja in Nirvano ter je tako odrešena ciklične eksistence, ki jo uzakonja Kolo življenja s svojim nenehnim vrtenjem." Vmesni glasbeni vložki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz skladbe Erika Satieja Gnossienne št. 1 v izvedbi pianista Bojana Goriška. Tonski mojster Vojko Kokot, bralca Maja Moll in Igor Velše.


9. 1. 2023

Vicenç Pagès Jordà: Zakaj pišem v katalonščini?

Katalonski pisatelj in literarni kritik Vicenç Pagès i Jordà je bil profesor jezika in estetike na univerzi Ramona Llulla. Objavil je vrsto romanov, zbirk zgodb in esejev. V slovenščini sta pri Sodobnosti izšla dva romana: Sreča ni popolna in Pismo angleški kraljici. Svoj esej Zakaj pišem v katalonščini je podal na univerzi v Rennesu leta 1999. \n\n"Živimo potopljeni v tržno logiko. Pisatelj, ki ustvarja v katalonščini, se zaveda, da brez prevoda nima dovolj bralcev. Vsekakor pa za večino pripadnikov mlajše pisateljske generacije, ki piše v katalonščini, literatura ne pomeni vira zaslužka in tudi ne nacionalistične dejavnosti. Zase zagovarjam stališče, da je književnost predvsem igra, čeprav resna igra. Nekakšno igrivo duhovništvo."\n\nEsej je z glasbenimi vložki opremil Mihael Kozjek; to so odlomki iz katalonske tradicionalne Pesmi ptic v priredbi za violončelo solo Pabla Casalsa – igra Bernardo Brizani. Tonski mojster Vito Plavčak, bralca Lidija Hartman in Jure Franko.\n\n\n


2. 1. 2023

Vilko Novak: Odgovornost prevajanja iz madžarščine

1 januarja 2023 je dvestota obletnica rojstva madžarskega pesnika Petőfija. Sándor Petőfi velja za narodnega pesnika in je bil ena ključnih osebnosti madžarske revolucije leta 1848. Rodil se je 1. januarja 1823 v Kiskőrösu v slovaški družini. Njegov oče Štefan Petrovič je bil mesar in gostilničar. Oktobra 1824, ko je bil star štiri leta, se je družina preselila v Kiskunfélegyházo, ki jo je Petőfi pozneje imel za svoj domači kraj. Mladi Petőfi je od leta 1828 obiskoval osnovno šolo v Kecskemétu, od leta 1833 evangeličansko gimnazijo v Pešti in končno do leta 1839 srednjo šolo v Aszódu. Leta 1838 je družina obubožala zaradi poplave Donave, zaradi česar je moral zapustiti šolo. Petőfi je bil kljub očetovemu nasprotovanju komik. V Narodnem gledališču je igral stranske vloge. Od 1839 do 1841 je služil vojaški rok. Svojo literarno pot je začel mlad, ustvarjal je revolucionarno poezijo po temah in oblikah glede na pesniško tradicijo svoje domovine. Temeljni temi njegovih besedil sta bili ljubezen in svoboda. Napisal je obsežno pripovedno pesem z naslovom Vitez Janoš. To delo mu je prineslo uspeh in priljubljenost. Umrl je leta 1849 v bitki pri Segesváru (zdaj Sighişoara v Romuniji), eni od bitk madžarske osamosvojitvene vojne leta 1848, in je med Madžari priznan kot narodni heroj in pesnik. Etnolog, slavist in literarni zgodovinar Vilko Novak je leta 1971 pripravil prispevek Odgovornost prevajanja iz madžarščine, ki je izšel v Jeziku in slovstvu. Z glasbenimi vložki je prispevek opremil Mihael Kozjek; to so odlomki iz suite Hary Janoš Zoltana Kodalyja v izvedbi Čikaškega simfoničnega orkestra pod vodstvom Neemeja Järvija. Tonski mojster Janez Ahlin, bralca Lidija Hartman in Jure Franko.


26. 12. 2022

Marko Pavliha: Ni sklepal gnilih kompromisov

26. decembra leta 1990 je predsednik skupščine dr. France Bučar slovesno razglasil rezultate plebiscita za samostojno Slovenijo. V spomin na ta dan 26. decembra praznujemo državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. Priznani pravni strokovnjak, politik, profesor in publicist Marko Pavliha, avtor več knjig in številnih člankov, je pred leti objavil esej o Francetu Bučarju z naslovom Ni sklepal gnilih kompromisov. Besedilo je izšlo v reviji Pogledi decembra 2015."Razen utrinkov iz otroštva ostaja Bučarjevo zasebno življenje skrivnost, čeravno javnost mika, da bi ga bolje spoznala še po tej plati. Njegova učna leta zaznamuje pripetljaj, ki pomenljivo izpriča prirojeno dostojanstvo, svojeglavost, impulzivnost, pogum, drznost in občutek za pravičnost. Prefektu Škofovskih zavodov se je nekoč pritožil, da je jabolko za malico gnilo, in ker mu je ta zabrusil, da on ni nič boljši, mu ga je zalučal v hrbet. Začuda ni bil kaznovan, ga je pa pozneje takšna borba za pravico skorajda stala glave, kariere in družbenega položaja."Vmesni glasbeni vložki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Belokranjskih pisanic Danila Bučarja v izvedbi Simfonikov RTV Slovenija in dirigenta Marka Muniha. Tonski mojster Robert Markoč, bralca Jasna Rodošek in Bernard Stramič.


19. 12. 2022

Andrej Rot: Preobrazba in mehurčki

V času prihajajočega novega leta avtor eseja razmišlja o izzivih sodobnega človeka, o odklonih od tradicionalnosti, iskanju identitete in nenehnem preobražanju v tem hitrem svetu. "Po navadi sebe dojemamo kot nespremenljive, zato pa nas drugi opozarjajo, da smo se spremenili. Z opažanjem se sicer strinjamo, a stvarno ne zaznavamo, koliko in kako. Zase vem, da si že leta prizadevam preveriti in spremeniti nekatere vedenjske drže, ki sem jih od mladega oblikoval. Vsaka generacija ima namreč vzgojo, iz nje sprejme osnove, sklepa kompromise in poskuša preseči neživljenjske elemente. Pri tem imam včasih občutek negativnega obračuna, ker je v njej preveč naivnosti in pritrdilnega odzivanja na druge. Altruizem je zame na vrhu vrednot. Učili so nas, da je treba pomagati drugim, pri tem pa pozabljali uravnavati nauk s stvarnostjo. Prepričevali so nas o pravilnosti kozmičnega principa Vse se vrača, vse se plača. Kozmično ali božje načelo, ki je pogosto pokazalo še drugo plat – komično."Vmesni glasbeni vložki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Cavatine – počasnega 5. stavka Beethovnovega Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru v izvedbi članov kvarteta Guarneri. Tonski mojster Vojko Kokot, bralca Jasna Rodošek in Jure Franko.


12. 12. 2022

Javier Marías: Thomas Mann – skozi svoje trpljenje

Pisatelj, prevajalec in kolumnist Javier Marías se je rodil leta 1951 v Madridu, mestu, v katerem je letos septembra umrl. Je avtor številnih romanov, knjig kratkih zgodb, zbirk člankov in življenjepisov. Večkrat je bil nagrajen za svoj ustvarjalni opus. Poučeval je na Univerzi v Oxfordu in na Univerzi Complutense v Madridu. V slovenščino je prevedenih več kot deset njegovih knjig. Letos je pri Sodobnosti izšel prevod knjige Napisana življenja, zbirke biografskih skic znanih literarnih osebnosti. V njej je tudi esej Thomas Mann – skozi svoje trpljenje, ki ga je prevedla Barbara Pregelj."Šibkost Thomasa Manna je bila, da je verjel, da se ne jemlje resno, medtem ko je iz njegovih romanov, esejev, pisem, pa tudi dnevnikov očitno, da je bil povsem prepričan o svoji nesmrtnosti. Da bi ovrgel pretirano hvalo, ki jo je Smrti v Benetkah namenil neki Severnoameričan, mu na pamet ni padlo nič drugega kot te besede: "Ne nazadnje sem bil tedaj, ko sem to napisal, šele začetnik. Z obrtjo sem sicer že začel, a vseeno nisem bil drugega kot le začetnik." Ko to ni bil več, je verjel, da je sposoben velikih stvari, in v nekem pismu kritiku Carlu Marii Webru je samozavestno govoril o "veličastni zgodbi, ki bi jo nekoč lahko napisal".Vmesni glasbeni vložki, izbral jih je Mihael Kozjek, so odlomki iz drugega stavka Hindemithove Sonate za violino in klavir v izvedbi violinista Karla Žužka in pianista Milivoja Šurbka. Tonski mojster Jernej Boc, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja.


5. 12. 2022

Maša Ogrizek: Novoletno obdarovanje med magijo in potrošništvom

Miklavžev večer je navdih za ponovitev prispevka pisateljice in kritičarke Maše Ogrizek z naslovom Novoletno obdarovanje med magijo in potrošništvom. V njem zapiše:"Danes je način obdarovanja postal stvar odločitve. Po Juulovem mnenju je pri različnih 'slogih' obdarovanja bolj kot to, kako nekaj počnemo, pomembno, zakaj to počnemo. »Če otroku kupite določen izdelek, ker se želite izogniti konfliktu, ali iz želje, da bi vas imel rad, potem ste v težavah. Če pa mu podarite majico s podobo Spidermana preprosto zato, ker mu radi podarjate stvari, to ni problem.« Tudi kupovanje zaželenih izdelkov za nagrado je po njegovem mnenju zgrešeno. »Če vam je tak način starševstva všeč, ga seveda lahko gojite še naprej, vendar pa se morate zavedati, da se bo vaš otrok najpozneje v puberteti znašel v težavah. Tako ravnanje namreč razkriva, da se ne zavedate, da si otroci od vsega začetka želijo predvsem osrečiti svoje starše. Z nagradami jim sporočate, da ne verjamete, da bi kaj naredili tudi brez njih. To je seveda obžalovanja vredno sporočilo."Glasbeni vložki, te je izbral Mihael Kozjek, so odlomki iz Fantazije na temo greensleeves angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa v izvedbi Akademije St. Martin in the Felds pod vodstvom sira Nevilla Marrinerja. Oblikovalec zvoka Blaž Kumše, bralca Lucija Grm in Aleksander Golja.


28. 11. 2022

Jaro Dolar: Cankar in trivialna literatura

Pisatelj, bibliotekar in profesor Jaro Dolar je bil doma iz Maribora. Esej Cankar in trivialna literatura je napisal za Glazerjev zbornik leta 1978. "Črtica Sreča pripoveduje o razočaranju mladega pesnika, ki založniku zaman ponuja svoje pesmi. Nazori založnika so čisto trgovski. "Pratike, molitveniki, povesti za narod in za mladino – to še gre za silo. Ali kar malo cika v umetnost – zaman, izgubljeno, zapravljen denar! Samo lahkomiseln trgovec, idealist in zapravljivec bi se ukvarjal z moderno literaturo. Nesreča je, da se zanimajo za to literaturo samo tisti ljudje, ki nimajo denarja. In ti ljudje so nam trgovcem nezanimivi! Spišite mi, dragi gospod, kakšno Jamo nad Dobrušo, kakšnega Izdajalca domovine — potem se pomeniva ..."Esej je z glasbenimi vložki opremil Mihael Kozjek; ti so odlomki iz Fantazije za violino in klavir Matije Bravničarja v izvedbi violinista Dejana Bravničarja in pianistke Mojce Pucelj. Tonski mojster Vid Jenko, bralca Lidija Hartman in Igor Velše.


21. 11. 2022

Janja Vidmar: To in ono o knjigah za mulce

Profesorica slovenščine in pedagogike Janja Vidmar si prizadeva za afirmacijo in promocijo mladinske literature in z istomišljeniki skuša postaviti mladinsko literaturo v ospredje književnosti. Njen esej To in ono o knjigah za mulce je izšel kot uvodnik v reviji Literatura oktobra 2022. V njem poudari:" … dr. Matjaž Kmecl naj bi kmalu po našem vstopu v Evropsko unijo na vprašanje, kaj lahko Slovenija presežnega ponudi Evropi, odvrnil: Ponudite ji našo otroško in mladinsko književnost."Z glasbenimi vložki je esej opremil Mihael Kozjek; ti so odlomki iz Pepelke – mladinske suite za dva klavirja Bojana Glavine v izvedbi klavirskega dua Excentury, v katerem igrata Tamara Ražem Locatelli in Aleksandra Češnjevar Glavina. Tonski mojster Robert Markoč, bralca Eva Longyka Marušič in Igor Velše.


14. 11. 2022

Ina Ferbežar: Besedila Avsenikovih ali popevčice milemu narodu

Ina Ferbežar je profesorica slovenskega jezika in etnologinja. V svojem eseju Besedila Avsenikovih narodnozabavnih popevk ali popevčice milemu narodu poudari tudi ta vidik: "Umetniško vredno produkcijo že od nekdaj spremlja tista bolj "industrijska", množična, takšna, ki predvsem zaradi ekonomskih razlogov (podlega pač potrošniški miselnosti) oblikuje svoja merila estetike; njen ustvarjalec je blagovni proizvajalec – bolj upošteva svojega naslovnika, "naročnika" – ta pa potrebuje zabavo – in manj poetiko. Prav zato se je držijo slabšalni izrazi trivialnega, kičastega, klišejskega ipd. K tovrstni »industriji zabave« bi lahko prisodili tudi narodnozabavno glasbo – z besedili vred. Prav besedila vsakršnih popevk zastopajo liriko v trivialni literaturi. Pri nas se je, in to bržkone prav zaradi negativnega odnosa do pojava, le malokdo ukvarjal z njimi – morda še en razlog več za vnovičen besedilni pretres narodnozabavnih popevk, t. i. viž." Besedilo je bilo objavljeno v reviji Traditiones leta 1995. Z glasbenimi vložki ga je opremil Mihael Kozjek; ti so odlomki iz valčka Spomin bratov Slavka Avsenika in Vilka Ovsenika v priredbi za simfonični orkester Bojana Adamiča in v izvedbi Simfonikov RTV Slovenija pod vodstvom Marka Muniha. Tonski mojster Jernej Boc, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja.


7. 11. 2022

Josep Playà Montaner: Samostojna Katalonija: 1.200 let do razočaranja

Katalonski časnikar Josep Playà Montaner je za svoje prispevke, objavljene v časopisih Hora Nova, Avui, La Vanguardia in drugih, prejel več nagrad. Objavil je veliko prispevkov o slikarju Dalíju. V svojem eseju Samostojna Katalonija: 1.200 let do razočaranja, prevedel ga je Andrej Rot, zapiše: "Sam sem ljubitelj zgodovine in še posebej se me dotakne preučevanje obeh svetovnih vojn. Zavedam pa se, da sem mislil, da nikoli ne bom videl padca Berlinskega zidu in razpada Sovjetske zveze. »Če bi sovjetski imperij, ki se je zdel nezlomljiv, padel, bi lahko še marsikaj. Vse je mogoče. Če vidim to, lahko odlično vidim neodvisnost Katalonije." Vmesne glasbene vložke je izbral Mihael Kozjek. Ti so odlomki iz skladbe Recercadas sobre tenores (Variacije na različne teme) Diega Ortiza v izvedbi uveljavljenih mednarodnih glasbenikov pod umetniškim vodstvom katalonskega gambista in strokovnjaka za glasbo starejših obdobij Jordija Savalla. Tonski mojster Vito Plavčak, bralca Lidija Hartman in Jure Franko.


31. 10. 2022

Geza Erniša: Sveto pismo, ekologija, varovanje stvarstva

Evangeličanski duhovnik in prvi škof evangeličanske cerkve na Slovenskem Geza Erniša je v reviji Stati inu obstati pred dvema letoma objavil prispevek Sveto pismo, ekologija, varovanje stvarstva. V njem zapiše: "Vendar tu prihajamo do ključnega: človekova uničevalna nezmernost je stalna nevarnost za stvarstvo. Ta nevarnost sicer v nobenem primeru ne razveljavlja božje volje za ohranitev njegovega stvarstva, kajti Bog zemlji zagotavlja že prej omenjeni cikel in življenjski ritem, vendar nam vedno znova v vest in zavest kliče našo ohranitveno odgovornost za naš lepi planet. Naloga obdelovati in varovati vrt torej neizpodbitno ostaja ena od naših najpomembnejših nalog. Danes se mora ta naloga seveda razumeti dvojno: na ravni osebnega angažmaja tam, kjer sem in kjer živim, in na ravni kolektivne odgovornosti človeštva za celotno zemljo. Če se človeštvo tej zadolžitvi izmakne, ga lahko Bog tudi prepusti zakonu njegove samouničujoče nezmernosti." Vmesne glasbene vložke je izbral Mihael Kozjek. Ti so odlomki iz koralnega preludija Nun komm' der Heiden Heiland – Prihaja zdaj, odrešenik ljudstev Johanna Sebastiana Bacha v klavirski transkripciji Ferruccia Busonija. Igra Alfred Brendel. Tonski mojster Robert Markoč, bralca Ajda Sokler in Igor Velše.


24. 10. 2022

Josif Aleksandrovič Brodski: Nobelovsko predavanje

Rusko-ameriški pesnik, esejist in dramaturg Josif Aleksandrovič Brodski je dobitnik Nobelove nagrade za književnost leta 1987. Ob podelitvi je imel predavanje. Prevedel ga je Janko Moder, v reviji Sodobnost je izšlo leta 1988. "Če nas umetnost sploh česa uči, potem nas gotovo zasebnosti človeškega bivanja. Ker je najstarejša oblika zasebne podjetnosti, hote ali nehote spodbuja v človeku ravno občutek individualnosti, enkratnosti, posameznosti, saj ga iz družbene živali spreminja v osebnost. Marsikaj je mogoče deliti: kruh, posteljo, prepričanje, ljubico – ne pa pesmi, recimo, Rainerja Marie Rilkeja. Umetnina, še posebno leposlovje in pesem, se obrača na človeka iz oči v oči in stopa z njim v živ stik brez posrednikov. Ravno zato pa vneti zagovorniki skupne lastnine, gospodarji množic, glasniki zgodovinske nujnosti nimajo posebno radi umetnosti na splošno, še posebno pa leposlovja in predvsem poezije." Vmesne glasbene vložke je izbral Mihael Kozjek. To so odlomki iz skladbe Dumbartonski hrasti Igorja Stravinskega v izvedbi Komornega orkestra Orpheus. Tonski mojster je Jernej Boc, bralca Mateja Perpar in Jure Franko.


17. 10. 2022

Erica Johnson Debeljak: Hrepenim po hrepenenju

Pisateljica, esejistka in prevajalka Erica Johnson Debeljak se je leta 1993 preselila v Slovenijo. Leta 2014 je za Mednarodni literarni festival Vilenica napisala esej Hrepenim po hrepenenju, v katerem govori o tem, kako je po preselitvi v Slovenijo odkrila pojem nostalgije, ki ga dolgo ni doumela, njegov pomen pa zdaj odkriva v stiku s slovenskimi pisatelji in Ludvikom Hartingerjem. Iz angleščine je esej prevedla Julija Potrč, prebrala ga je Ajda Sokler. Vmesne glasbene vložke je izbral Mihael Kozjek. Ti so bili odlomki iz počasnega stavka Simfonije št. 3 v F-duru Johannesa Brahmsa v izvedbi Berlinskih filharmonikov pod vodstvom Herberta von Karajana.


3. 10. 2022

Nonsens in družbeni kontekst

Pisatelj in literarni zgodovinar Peter Svetina je doktoriral iz starejše slovenske poezije. Izdal je več knjig za otroke in mladino, piše strokovne in znanstvene članke o starejši slovenski in mladinski književnosti, o kriminalkah in romanih. V oddaji boste slišali njegov esej Nonsens in družbeni kontekst. Izšel je v reviji Otrok in knjiga leta 2015.


26. 9. 2022

Agata Tomažič: Blues rdečega svinčnika

Pisateljica in prevajalka Agata Tomažič v eseju Blues rdečega svinčnika spregovori o lektorskih licencah in poskusih regulacije lektorskega poklica. Objavljen je bil v časopisu Pogledi leta 2013. Za radijski medij so esej oblikovali: napovedovalca Mateja Perpar in Aleksander Golja, tonski mojster Nejc Pipp in glasbeni urednik Mihael Kozjek. V oddaji slišimo odlomke iz skladbe Ogledala Milka Lazarja.


19. 9. 2022

Robert Kuret: Ali lahko dela ločimo od avtorja?

Pisatelj Robert Kuret objavlja pri Airbeletrini, Literaturi, na Radiu Študent. Je soavtor pesniške zbirke Kadaver Hermione Granger, dobitnice nagrade za najboljšo samozaložniško knjigo leta 2011. Esej Ali lahko delo ločimo od avtorja? je objavil na spletni strani KUD Literatura 7. novembra 2020. V njem z aktualnimi primeri razgrne prepletenost literarnih del s konteksti, v katerih nastajajo, vse od javne podobe avtorjev do promocijskih orodij, vloge kritike in tako naprej. "Zdi se, da kljub vsemu danes v literarni kritiki še vedno vlada neko splošno prepričanje o nedotakljivosti dela, o njegovi sveti avtonomnosti. To jemljemo kot samoumevno, kot esencialistično postavko samega odnosa do literature – kar je seveda ideološki moment, ki ni tu od vedno, temveč ima prav tako svojo genezo. Zdi se, da smo v smislu dojemanja literature še vedno dediči nove kritike, ki je pred 100 leti začrtala ločitev avtorja od dela; literarno besedilo je namreč videla kot objekt, neodvisen od avtorja in zgodovinskega konteksta." Glasbena tema so odlomki iz Romantične suite za klavir Vladimirja Lovca v izvedbi pianistke Nives Pavlič. Izbral jo je Mihael Kozjek. Oblikovalec zvoka Robert Markoč, bralca Mateja Perpar in Renato Horvat.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt