Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Posvečamo se esejem, predvsem literarnim esejem, v katerih avtorji s pomočjo poezije ali proze drugih ustvarjalcev razpravljajo o svetu in ga poskušajo razumeti.
V klasični kulturi obstajata izraza otium in negotium; prvi pomeni brezdelje, namenjeno duhovnemu počitku in razmišljanju, drugi pa dinamično menjavo storitev, trgovino ali preprosto delo. In prav o delu in brezdelju govori Andrej Rot v tokratnem Eseju na radiu. Bereta Maja Moll in Igor Velše. Spremljajoča glasba je Botticellijev triptih Ottorina Respighija v izvedbi Novozelandskega simfoničnega orkestra pod vodstvom Isadora Saslava. Ton in montaža: Marko Krebs, glasbeni urednik: Mihael Kozjek. Posneto leta 2015.
O prostorih, s katerimi se je povezal med hojo, v eseju s preprostim naslovom Hoja pripoveduje Jure Jakob. Za zbirko Hiše in drugi prosti spisi je leta 2016 prejel Rožančevo nagrado za esejistiko. Takrat je žirija zapisala, da »ob branju njegovih esejev bralec začudeno opazuje dogodke, še kako znane in vendar dogodke, ki pričajo, da obstajajo tla pod slehernikovimi nogami, da nebesa na zemlji so, da je življenje lahko lepo in smiselno«. O nečem znanem – torej hoji – na opisan način pripoveduje tudi v izbranem eseju, ki sta ga leta 2015 prebrala Ivan Lotrič in Maja Moll. Za objavo ga je uredil Andrej Rot, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek.
Tatjana Tolstoj je ena najbolj znanih sodobnih ruskih pisateljic. V slovenščini lahko beremo njen roman Mjausk pa tudi zbirko esejev z naslovom Tuja lepota. Danes boste slišali enega od njenih izvrstnih esejev o ruski umetnosti in družbi. Esej z naslovom Kvadrat je prevedel Borut Kraševec, bereta ga napovedovalca Barbara Zupan in Aleksander Golja. Branje bogatijo odlomki iz skladbe Dream ameriškega skladatelja Johna Cagea v izvedbi Marka Hatlaka na harmoniki.
Angleški pisatelj George Orwell je bil za življenja najbolj znan po novinarskem delu. Napisal je tudi številne eseje, izmed njih pa smo za oddajo izbrali esej iz leta 1946 Politika in (angleški) jezik, v katerem razlaga, da jezik postaja grd in nenatančen, ker so naše misli nespametne, obenem pa nas nemaren jezik laže privede do nespametnih misli. Še kako aktualna tema, torej. Esej je prevedla Maša Gedrih, prevedeno besedilo pa je izšlo v reviji Tretji dan. Bereta Mateja Perpar in Jure Franko. Glasbeni vrinki so odlomki iz Sonatina za marimbo in harfo Črta Sojarja Voglarja v izvedbi Simona Klavžarja in Tine Žerdin. Oddajo je zvočno oblikoval Jernej Boc, urednika oddaje sta bila leta 2020, ko je bila prvič na sporedu, Mihael Kozjek in Andrej Rot, tokratno ponovitev pa je uredil Matej Juh.
Znameniti esej francoskega pisatelja Alberta Camusa z naslovom Absurdna svoboda je bil objavljen v njegovi znameniti kjigi Sizifov mit, prevedel ga je Janez Gradišnik. Bere Boris Juh. Leto produkcije: 2015.
6. junija letos je minilo 200 let od rojstva koroškega krajinarja slovenskega rodu Marka Pernharta, znanega po panoramskih upodobitvah alpskih vrhov. Pernhartovih krajin se med drugim v svojem eseju Stisnjen h gori dotakne umetnostni zgodovinar, pisatelj in pesnik Robert Simonišek. Kot sugerira že naslov, v izbranem eseju piše o gorah in predvsem o človekovem odnosu do gor. Simonišek je bil za svojo esejistiko, tako kot tudi za svojo poezijo, že nagrajen. Prvič je Rožančevo nagrado prejel za zbirko Trk prostorov, drugič pa za knjigo esejev Pejsaži – sanjati na soncu. Leta 2019 sta esej Stisnjen h gori prebrala Jasna Rodošek in Matjaž Romih, za radijski medij ga je pripravil Andrej Rot, glasbo je izbral Mihael Kozjek. Slišali ste lahko odlomke iz Simfonične pesnitve op. 20 Pesem planin Blaža Arniča v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada.
Ob svetovnem dnevu filozofije, ki ga vsako leto zaznamujemo tretji četrtek v novembru, smo za oddajo izbrali besedilo slovenske filozofinje Alme Sodnik o poznosrednjeveškem sholastiku in dunajskem profesorju Matiji Hvaletu. Gre za slovenskega filozofa, rojenega na Vačah, ki je živel na prehodu iz 15. v 16. stoletje, njegovo delo Commentarii in parvulum philosophiae naturalis (slo. Razlaga filozofije narave) iz leta 1512 pa je ena prvih tiskanih knjig avtorja slovenskega rodu. Besedilo je bilo objavljeno leta 1958 v Naši sodobnosti, pred šestimi leti ga je za radio uredil Andrej Rot, interpretirala sta ga Jasna Rodošek in Bernard Stramič. Glasbeni vrivki, ki jih je za oddajo izbral Mihael Kozjek, so iz klavirskega cikla V meglah češkega skladatelja Leoša Janačka.
Boštjan Dvořak je jezikoslovec, raziskovalec, poliglot, botanik in zoolog, ki predava na Humboldtovi univerzi v Berlinu, in sicer splošno jezikoslovje in slovenski jezik. V eseju prodorno razmišlja o tem, kakšen je resničen vpliv reklam na človeka in kaj je pravzaprav morda globlji vzrok zanje. Bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič, glasbena oprema Mihael Kozjek, izbor besedila Andrej Rot, ton in montaža Gašper Loborec, urednik oddaje Matej Juh.
Tokratno oddajo ob 10. obletnici smrti posvečamo pesniku in pisatelju Kajetanu Koviču, ki je odšel 7. novembra 2014, rodil pa se je v Mariboru 21.oktobra 1931. Kovič ni pisal le pesmi, temveč tudi eseje. Leta 2006 je tako v knjigi Sled sence zarje zbral dvanajst esejev o slovenski poeziji od Prešerna do Minattija. Z besedili se je poskušal dokopati do skrivnosti literarnih delavnic obravnavanih avtorjev, za radijski medij pa smo izbrali esej o Jenku z naslovom Kozerija o Jenku. Besedilo sta leta 2019 prebrala napovedovalca Maja Moll in Aleksander Golja, glasbeno opremo - iz Adagia za simfonični orkester Antona Lajovica v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Mojce Lavrenčič - je izbral Mihael Kozjek; zvok je oblikoval Jernej Boc, urednik oddaje je bil Andrej Rot.
Pesnik Anton Aškerc je v slovensko poezijo vpeljal motive iz klasične antike, zgodovine drugih narodov in slovenske zgodovine ter motive turških vpadov. Leta 1905 je izdal zgodovinsko epsko pesnitev Primož Trubar. Dobila je tudi negativne ocene. V oddaji Esej na radiu boste slišali del Aškerčevega besedila z zgovornim naslovom Ali je Primož Trubar upesnitve vreden junak ali ne? Napovedovalca: Jasna Rodošek in Renato Horvat, jezikovni pregled: Katarina Minatti, tonski mojster: Jernej Gačnik, glasbeni opremljevalec: Mihael Kozjek, urednika oddaje: Andrej Rot in Matej Juh. Produkcija leta 2016.
Literarni zgodovinar, pesnik, prevajalec in esejist Miha Pintarič je leta 2017 za svojo tretjo esejistično zbirko Dvojni presledek dobil Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko. V oddaji boste slišali esej z naslovom Samota, ki je izšel v Zvonu leta 2015. Bereta ga napovedovalca Jasna Rodošek in Bernard Stramič. Glasbena ločila so odlomki iz Nokturna št. 1 v es-molu, op. 33, št. 1 Gabriela Fauréja; pri klavirju je bil David Lively.
Pisatelj Pavle Zidar je začel svojo literarno pot leta 1960 s pesniškima zbirkama Konjički (za otroke) in Kaplje ognjene (za odrasle), pozneje pa se je še večkrat vrnil k poeziji. Z esejem Topol samujoč se je leta 1979 v reviji Sodobnost predstavil kot tenkočuten bralec poezije (Josipa Murna). V Eseju na radiu lahko slišite omenjeni esej: leta 2015 ga je občuteno prebrala Maja Šumej, za zvok je skrbel Blaž Kumše, oddajo sta uredila Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Avstrijsko-koroška pesnica in pisateljica Maja Haderlap se je rodila v Železni Kapli, na Dunaju je študirala germanistiko, filozofijo in gledališke vede, delala je v gledališčih v Ljubljani in v Trstu, urejala revijo Mladje, v Celovcu pa na univerzi predava gledališko zgodovino in dramaturgijo. Piše slovensko in nemško. Napisala je vrsto pesniških zbirk, leta 2011 pa je za roman Angel pozabe, ki ga je napisala v nemščini, dobila ugledno avstrijsko literarno nagrado Ingeborg Bachmann. Delo je v slovenščino prevedel Štefan Vevar. V oddaji Esej na radiu boste slišali besedilo z naslovom V luči jezika, ki ga je Maja Haderlap prebrala ob podelitvi nagrade Ingeborg Bachmann v Celovcu leta 2014. Istega leta je bilo objavljeno v reviji Rastje v prevodu Štefana Veverja; za radio sta ga leta 2019 prebrala Mateja Perpar in Igor Velše. Glasba, ki je vključena v oddajo, je vzeta iz Simfonije št. 4. v G-duru Gustava Mahlerja v izvedbi Dunajskega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Claudia Abbada.
Aleš Berger, večkrat nagrajeni pisatelj, prevajalec, literarni in gledališki kritik, je tudi mojster esejev. Že leta 1998 je postal Rožančev nagrajenec s Krokiji in beležkami, v tokratni oddaji pa se njegovi esejistiki posvečamo s kratkima esejema Kolodvor in Telefon. Berger ju je marca in maja 2014 objavil v reviji Pogledi. Bralca: Alenka Resman Langus, Aleksander Golja. Glasbena oprema: Mihael Kozjek. Tonska mojstrica: Mirta Berlan. Urednika: Andrej Rot, Maja Žvokelj (ponovitve). Leto produkcije: 2017.
Letošnjo Rožančevo nagrado za esejistiko so na Trubarjevi domačiji na Rašici podelili Heleni Koder, in sicer za njen knjižni prvenec, zbirko esejev Krošnja z neznanimi sadeži, ki je izšla pri Mladinski knjigi. To je osebno doživljanje umetnosti, pisanje z izjemno ostrino in občutljivostjo, natančni miselni tokovi se pretakajo v besede. In kot so med drugim zapisali v utemeljitvi, "v njenem pisanju knjige prehajajo druga v drugo, povezuje jih z opisi izrazov na fotografijah, lastnih življenjskih izkušenj, filmskih upodobitev, glasbene govorice, na posebno mesto pa postavlja poezijo, kar se zdi v današnjem času še posebno redko.'' Helena Koder se je uveljavila kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov, zdaj pa nas torej navdušuje z eseji. Od Nostalghie do nostalgije je izšel v reviji sodobnost leta 2019. Bralca: Lidija Hartman in Renato Horvat Tonski mojster: Miha Klemenčič Urednika: Andrej Rot, Maja Žvokelj (ponovitve) Glasbena oprema: Mihael Kozjek Leto produkcije: 2024
Ameriški pisatelj David Foster Wallace, od čigar smrti je 12. septembra minilo 16 let, je najbolj znan po svojem zajetnem, dobrih tisoč strani obsegajočem romanu Infinite Jest (slo. Brezkončna burka), pisal pa je tudi odlične eseje. Za oddajo smo izbrali njegov esej Borges na kavču, ki bi lahko imel naslov tudi Borges na Williamsonovem kavču. Wallace namreč analizira biografijo Borges: življenje avtorja Edwina Williamsona. Bralec oz. poslušalec eseja hitro sprevidi, da Wallaceu biografija ni všeč, predvsem zato, ker Williamson vleče premočne vzporednice med Borgesovim življenjem in literaturo. Zelo razvidno pa je v eseju tudi, da je Foster Wallace občudovalec Borgesove pisave. In prav o tej veliko izvemo v eseju, ki ga je poslovenil Jernej Županič, objavljen pa je bil v knjigi To je voda in drugi eseji, ki je izšla pri založbi LUD Literatura. Bralca: Mateja Perpar, Jure Franko. Tonski mojster: Robert Markoč. Urednika: Andrej Rot, Maja Žvokelj (ponovitve). Glasbena oprema: Mihael Kozjek. Leto produkcije: 2020.
Ker tradicionalni ponedeljek Eseja na radiu tokrat sovpada z literarnim večerom iz cikla Ars teatralis, ki ga posvečamo Alojzu Rebuli ob 100. obletnici njegovega rojstva, umeščen pa je v Slovensko stalno gledališče v Trstu, v mesto, s katerim je bil Rebula povezan vse življenje, smo se na ta kraj spomnili tudi z esejem. Njegov naslov je Moji rojstni mesti, njegova avtorica pa Poljanka Dolhar, publicistka, zaposlena v uredništvu Primorskega dnevnika, tudi Tržačanka. Posveča se kulturi in objavlja v medijih v Sloveniji in Italiji. Leta 2011 je skupaj z Eriko Bezin napisala Kako lep je Trst, prvi vodnik po slovenskem Trstu, ki je izšel tudi v italijanski različici. Leta 2014 je ob pomoči prevajalke Darje Betocchi uredila Tra Carso e caos, zbirko italijanskih prevodov pesmi Srečka Kosovela in risb slikarja Edvarda Stepančiča. Je predsednica Slovenskega kluba, s katerim je leta 2016 postavila stalno razstavo o zgodovini tržaškega Narodnega doma. ''Včasih imam občutek, da živim v dveh različnih mestih. Eno se imenuje Trst in je moje rojstno mesto. Drugo se imenuje Trieste in je prav tako moje rojstno mesto. Eno govori, bere, sanja v slovenskem in italijanskem jeziku, drugo pa samo v italijanskem. Kajti slovenščino poučujejo v zelo redkih italijanskih šolah, tako redkih, da jih lahko prešteješ na prste ene roke. Oba jezika zato obvladajo skoraj izključno Slovenci.'' Glasbeno opremo za esej je izbral Mihael Kozjek, in to vložke iz skladbe Calmo espressivo za violino solo Pavleta Merkuja v izvedbi Monike Skalar. Oblikovalec zvoka Vladimir Jovanovič, bralka Mateja Perpar.
Prispevek literarnega zgodovinarja, prevajalca, esejista, publicista, literarnega kritika, urednika in ugankarja Draga Bajta Svet in dom je izšlo v Novi reviji leta 1995, na Arsu pa smo ga prvič predvajali leta 2021. ''Tak celosten pragmatizem je dosleden; mora pa biti še agresiven, če naj doseže kak trajnejši učinek. Svetu je treba tudi vzeti, kar potrebujemo za dom, kajti sam nam bo dal le tisto, za kar on misli, da potrebujemo, in samo tisto, česar sam ne potrebuje več. Obenem pa mu moramo dati, če je treba, celo vsiliti tisto, česar nima, pa bi vsekakor vzel, če bi za to sploh vedel. Ko bomo poskrbeli zase, ko si bomo vzeli in imeli vse, kar potrebujemo, dajmo še drugim presežke. Tako bomo postali tudi v svetu resnično tisto, kar smo že doma. In tedaj bomo nehali biti strmeči mladenič, ki občuduje Evropo; mogoče bomo že kar majhen bel bikec, ki je ugrabil Evropo in si na drugi strani oceana v podobi boga Zevsa vzel lepo mladenko. Mit nas ne bo več dušil; lažnih prerokov ne bomo več potrebovali.'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Simfonije št. 8 v G-duru Antonina Dvoržaka v izvedbi Simfonikov RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta. Oblikovalec zvoka eseja Vladimir Jovanović, bralca Jasna Rodošek in Jure Franko.
Pisateljica Vlady Kociancich je poleg romanov in zgodb pisala tudi eseje. Izmed njenih številnih smo izbrali Obisk gospe Woolf, objavljen leta 2009 v literarni reviji Azul@RTE. Prvič smo ga v Eseju na radiu predvajali leta 2021. ''Čar zgodbe temelji na prizadevanju obeh likov, da bi delovala naravno v očitno nenormalni okoliščini: Virginia Woolf je prihajala neokrnjena iz drugega stoletja v sedanjost nebotičnikov in računalnikov, občudovalec pa jo preobremenjen želi pogostiti. Iz kuhinje ji prinese čaj in razočaran opazi pisateljičino zmedenost, ko ta prejme skodelico vroče vode in vrečko, obešeno na nit. Nato spoznamo, da to ni prvi ali edini gost, ki je pisatelja obiskal iz literarne preteklosti. Pred njo je iz osemnajstega stoletja prišel angleški pisatelj Samuel Johnson, poznan tudi kot dr. Johnson, ki mu gostitelj ni mogel izbrisati misli, da pogled iz dvigala, ki se je dvignilo, ni zastor kake gledališke scenografije, ki se spušča, medtem ko oni ostajajo na mestu.'' Glasbene vložke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz klavirskega cikla Las Presencias skladatelja Carlosa Guastavina, izvajala jih je pianistka Diana Baker. Oblikovalec zvoka eseja Janez Ahlin, bralca Mateja Perpar in Aleksander Golja.
Nobelovec, nemško-švicarski pisatelj in slikar Hermann Karl Hesse je prepoznavnost dosegel z deli, kot sta Siddharta in Stepni volk. Rodil se je 2. julija 1877 v Calwu, Nemčiji, in umrl 9. avgusta 1962 v Montagnolu, Švici. Napisal je tudi esej Čarovnija knjige, v reviji Sodobnost objavljen leta 2004, na radiu pa smo ga prvič predvajali leta 2022. "Danes je, tako se zdi, svet pisave in uma odprt vsakomur; kdor se obotavlja, bo celo na silo potisnjen vanj. Danes, tako se zdi, pomeni sposobnost branja in pisanja le malo več kot sposobnost dihanja ali v najboljšem primeru jahanja. Pisava in knjiga sta očitno oropani vse izjemne vzvišenosti, vse čarobnosti, vse čudežnosti." Esej je prevedla Maja Kraigher. Glasbeni vložki, ki jih je pripravil Mihael Kozjek, so odlomki iz drugega stavka Koncerta za oboo, violino, godala in continuo v c-molu Johanna Sebastiana Bacha. Solista sta bila oboist Matej Šarc in violinist Janez Podlesek, Orkester Slovenske filharmonije je vodil Simon Krečič. Oblikovalka zvoka Klara Otorepec, bralca Jasna Rodošek in Jure Franko.
