Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Esej na radiu

474 epizod

474 epizod


Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.


17. 06. 2024

Verena Perko: Pravica do groba

Slovensko muzejsko društvo je letošnjo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo med drugim podelilo arheologinji in muzealki Vereni Perko. Njen esej Pravica do groba, ki je izšel v reviji Pogledi marca 2014, smo prvič predvajali leta 2018. ''Zrelost naroda odraža njegova sposobnost preroda. Vsak prerod pa temelji na očiščenju, odpuščanju in spravi, ki obredno zapirajo obdobje preteklosti. Ne domišljajmo si, da je strašna usoda razklanosti in medsebojnih obračunov doletela samo nas. To je usoda vseh, ki jih je zajela vojna vihra. Slovenci smo tu izjema le toliko, kolikor smo odlašali – in še odlašamo s tem, kar nam nalaga civilizacijska dolžnost, da opravimo dostojanstveno in srčno. V smrti smo vsi enaki, pri tem pa ne gre za vrednotenje dejanj, temveč za vrednotenje človeka kot bitja razuma in vesti.'' Glasbeni vrinki so odlomki simfonične pesnitve Otok mrtvih, op. 29 Sergeja Rahmaninova v izvedbi Saintluiškega simfoničnega orkestra pod vodstvom Leonarda Slatkina. Izbral jih je Mihael Kozjek. Zvočni oblikovalec eseja Miha Klemenčič, bralec Bernard Stramič.


10. 06. 2024

Valerija Perger: Nevarno razmajani temelji slovenstva v Porabju

Pedagoginja in publicistka Valerija Perger je več let poučevala slovenščino na dvojezični srednji šoli v Lendavi, pozneje pa je postala pedagoška svetovalka za narodnostno šolstvo Slovencev v Porabju. Njen esej Nevarno razmajani temelji slovenstva v Porabju smo prvič objavili leta 2017. ''Porabje, ta skrajni severovzhodni branik slovenstva, je svet, premalo in preveč površno znan Slovencem v matici, včasih zlorabljen, včasih malikovan, nikoli pa razumljen do konca. Občudujem vse tiste Porabske Slovence, ki ohranjajo svojo slovensko dušo, ki so, čeprav redki, naučili slovenščino svoje otroke, in tiste, ki nikoli ne rečejo, da za slovenstvo žrtvujejo svoj dragoceni čas. In želela bi razumeti vse tiste, ki niso učili svojih otrok slovensko in danes ne vedo, kje, kam in kako zasidrati svoje duše.'' Glasbeni odlomki, izbral jih je Mihael Kozjek, so iz Suite za orkester Slavka Osterca v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Simona Krečiča. Esej je zvočno oblikoval Jernej Boc, bereta Mateja Perpar in Ambrož Kvartič.


03. 06. 2024

Meta Kušar: Zazvenelo je morje navzočnosti in bivanja

Pesnica in esejistka Meta Kušar se v eseju Zazvenelo je morje navzočnosti in bivanja posveča odkrivanju in vrednotenju pesnika Janeza Ovsca. ''Stvar je resna! Literarne vede ne bi želela uporabljati, kot se velikokrat dogaja, da postane ena izmed institucionaliziranih manipulacij z literaturo in publiko. Čeprav je v literarni znanosti vse več tehnicizma, umetniški opus še vedno ostaja notranja kronika avtorjevega življenja. Kot pesnica se zelo dobro zavedam, da je čez literaturo 20. stoletja šlo veliko ideološkega nasilja, ki deloma še vedno traja. Enako tudi vem, da dober pesnik, živ ali mrtev, nenehno tli, samo če bo kdo dobro dahnil vanj, bo ogenj hušknil in planil z opusa nanj. Poezija vnema, kot ljubezen.'' Vmesni glasbeni vrinki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz skladbe za godala z naslovom Summa Arva Pärta v izvedbi godalnega kvarteta Franz Joseph. Tonski mojster eseja Gašper Loborec, bralca Lidija Hartman in Igor Velše.


27. 05. 2024

Gregor Papež: Nosorogi

Pesnik, pisatelj in karikaturist Gregor Papež je predstavnik sodobne slovenske in argentinske literarne ustvarjalnosti. Svoj prispevek Nosorogi je napisal ob obletnici ustanovitve zdomske Slovenske kulturne akcije. ''Zdomstvo je bilo republika duhov v dvojnem pomenu. Šlo je za močne osebnosti, miselne duhove, ki so nujno osebni, edinstveni in se razlikujejo drug od drugega. Poleg tega pa sta SKA in tudi emigracija republika duhov v pomenu nadrealnosti že zaradi okoliščin v izgnanstvu, ki so sestavljale komaj obstoječo materialno stvarnost, stvarnost, ki je temeljila na preteklosti in na svetu idej. Svet, ki je prav zaradi odmaknjenosti od stvarnega sveta v platoničnem pomenu bliže resnici. Danes morda ni drugače ... drugače je le to, da ni več tistih velikanov, idealistov in da so nasledniki postali predvsem profesionalni Slovenci in žalostni kulturniki. Dejstvo je tudi, da je nosorogov rog dražji od kokaina, zanj pa je na črnem trgu mogoče dobiti veliko denarja.'' Besedilo je jezikovno pregledala Saša Grčman. Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz skladbe Andante za violino in klavir Marija Kogoja, igrata violinist Tomaž Lorenz in pianist Primož Lorenz. Zvočni oblikovalec eseja Maks Pust, bralca Igor Velše in Maja Moll.


20. 05. 2024

Simon Popek: Marguerite Duras – Pojem literarnega

Marguerite Duras se je rodila aprila 1924 v Saigonu v današnjem Vietnamu. Bila je pisateljica, esejistka, avtorica dramskih iger in besedil za filme. Velja za eno najpomembnejših predstavnic sodobne francoske literature. Za svoja številna literarna dela je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela Goncourtovo nagrado za roman Ljubimec. Esej filmskega kritika in pisatelja Simona Popka z naslovom Marguerite Duras: pojem literarnega je bil objavljen v reviji Ekran leta 1994. ''Včasih te kakšna stvar prevzame, ne da bi te resnično navdušila. Recimo decembrski kinotečni spored. Ali pa Marguerite Duras. Ste že slišali zanjo? Po obisku sodeč nas je v Ljubljani in okolici približno štirideset, od tega jih dve tretjini niti slučajno ne želi več slišati zanjo, vsaj za njene filme ne. Dve tretjini ljudi sta dobesedno zbežali s projekcije prvega dramskega filma India Song iz leta 1975, ki ga je napisala in režirala Marguerite Duras – torej dve tretjini ljudi sta dobesedno zbežali s projekcije z menoj vred! – in dve tretjini se jih nista več vrnili. Jaz sem se, ave Marija, kajti gospa me je navdušila, ne toliko s filmi, kolikor predvsem z eksplicitno, do skrajnosti ortodoksno razgradnjo literarnega v filmu.'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, in sicer odlomke iz šansona Indie Song Luigija d'Alessia, pela je Jeanne Moreau. Oblikovalec zvočne podobe eseja Maks Pust, bralca Mateja Perpar in Renato Horvat.


13. 05. 2024

Alex Kama Devetak: V iskanju navdiha

Komparativist in slovenist Alex Kama Devetak je leta 2022 izdal zbirko kratkih zgodb Nedaleč. V oddaji boste slišali njegov esej V iskanju navdiha. Besedilo je bilo objavljeno na spletni strani revije Literatura 29. aprila 2024. ''Kdor je pozorno prebral besedilo do te točke, je morda opazil, da o slovenskih ustvarjalcih in ustvarjalkah iz Italije ne govorim kot o zamejskih avtorjih, avtoricah, tako kot literature ne pojmujem kot zamejske. Zakaj? Ker mislim, da pojem zamejstva ne bi smel več obstajati. Pravzaprav niti ne bi smel biti ustvarjen. Ločen izraz za te slovenske kraje namiguje, da nas nekaj ločuje od slovenskega prostora, v primeru književnosti pa daje občutek, da ta književnost ni vredna izraza ''slovenska književnost''. S tem, ko opustimo ta izraz, odpremo vrata bolj odprtemu in povezanemu razumevanju slovenske kulture. Saj za štajerske avtorje ne uporabljamo izraza ''štajerska književnost'', za dolenjske avtorice pa ne ''dolenjska književnost'' – zakaj bi morali torej ta izraz uporabljati za Goričane, Goričanke, Tržačane, Tržačanke in ostale slovenske ustvarjalce oziroma ustvarjalke iz Italije?'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek. Ti so odlomki iz skladbe Scales of Joy and Sorrow Marjana Mozeticha v izvedbi članov klavirskega tria Gryphon. Tonski mojster eseja Vito Plavčak, bralca Renato Horvat in Lidija Hartman.


06. 05. 2024

Ivan Verč: Jezik? Gloka kuzdra

Profesor Ivan Verč je študiral rusistiko in anglistiko na Univerzi v Trstu, Moskvi in Ljubljani. Je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in glavni urednik revije Slavica tergestina. Esej Jezik? Gloka kuzdra je raziskovalec podal na srečanju Jezik na razpotju, ki ga je 23. februarja 2024 priredilo Slavistično društvo v Trstu. Besedilo je izšlo v Primorskem dnevniku 9. marca. ''Nevroni za hišo, ljubezen, jokati se ne prižigajo zato, ker so besede prisotne v slovarju, njihov vžig je odvisen od življenjske izkušnje, ki je vgrajena v osebni zaznavi slovarskih besed. Kdor se ukvarja z nevrolingvistiko, ve, da v naših možganih ni nobene stabilne slovnice, nobene nezamenljive jezikovne danosti. Na razumevanje, tvorbo in znanje jezika vplivajo osebne razlike, okolje in izobrazba, ki izoblikujejo nevronske mreže, kjer se jezik zgodi.'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Glasbenega utrinka za klavir št. 1 v b-molu Sergeja Rahmaninova, igra Erik Šuler. Zvočni oblikovalec eseja Vito Plavčak, bralca Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.


29. 04. 2024

Iztok Ilc: Ogljičnost črke

Prevajalec Iztok Ilc je podpredsednik Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prevaja iz japonskega in francoskega jezika. Njegov esej Ogljičnost črke je izšel v letošnji februarski spletni objavi LUD Literature. ''Umetna inteligenca se uči iz orjaških količin podatkov (prosim, ne zamerite mi, če bom s kakšnim napačnim terminom brcnil mimo, srž tega zapisa je drugje), ki so shranjeni v podatkovnih centrih. Digitalni prehod, ki v mnogočem sloni na zmogljivosti umetne inteligence, se pogosto enači z zelenim prehodom, vendar se vse bolj kaže, da digitalno ni nič bolj čisto od analognega, samo da onesnažuje na manj očiten način, proizvedene smeti pa se nalagajo daleč od naših oči.'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Glasbe za 18 glasbenikov Steva Reicha v izvedbi različnih izvajalcev, zbranih v priložnostnem ansamblu. Esej je zvočno oblikoval Franci Moder, bralca sta Lidija Hartman in Igor Velše.


22. 04. 2024

France Papež: Popotovanja

Pesnik in pisatelj France Papež se je rodil 20. marca pred sto leti v Kotu pri Semiču, živel in ustvarjal pa je v Argentini. Objavil je več pesniških zbirk in knjigo Zapisi iz zdomstva, v kateri opisuje težave izseljenstva in življenja emigrantov v novem okolju. Več let je bil urednik Meddobja, revije, v kateri je izšel njegov esej Popotovanja. Prvič smo ga v Eseju na radiu predvajali leta 2015. ''Rad bi šel še v svoje kraje onstran Gorjancev – v semiške, ki jih stare knjige in karte imenujejo ''in Vineis'', pa – kot vedno – ni bilo mogoče. Poslovil sem se od Dolenjske s spominom na Frana Levstika, hkrati pa z zavestjo, da sta bili na dnu ustvarjanja naših literatov vedno iskrena narodna zavzetost in skrb za usodo slovenstva – skrb, ki je čas ne odnese.'' Glasbeni vrinki so odlomki iz Belokranjske pisanice Danila Bučarja v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija, izbral jih je Mihael Kozjek. Oblikovalec zvoka eseja Franci Moder, bralca Igor Velše in Maja Moll.


15. 04. 2024

Helena Koder: Od Nostalghie do nostalgije

Helena Koder se je uveljavila kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov, danes pa navdušuje z eseji. Njen esej Od Nostalghie do nostalgije je izšel v reviji sodobnost leta 2019. ''Predvsem pa me pesti vprašanje, ali je Tarkovski sam priplezal na vrh. Da je zgradil goro, o tem ni dvoma, da radi lezemo po njej, tudi ne. Ampak ali je sam zlezel na goro? Ali je spoznal vsak kamen, kako se je sestavil z drugim in naslednjim, ustvaril posamezne predele in nazadnje celoto? Ali je imel natanko tisto gradivo, ki si ga je zamislil, ali je moral kdaj pa kdaj vzeti kaj približno takega, kot je želel? In ali ni nemara za kak del vzel nekaj, kar je našel po naključju, in opazil, da je to mnogo boljše od tistega, kar si je bil zamislil? Proces nastajanja umetniškega dela je skrivnost. Skrivnosti ni mogoče razumeti. Naj zato skrivnost ostane skrivnost. In tudi če najdemo kako čudovito razčlenitev umetniškega dela, ni nujno, da nam bo omogočila globlje doživetje umetniškega dela, kot se nam zgodi, če se mu predamo spontano in v pravem trenutku življenja. Mogoče bo razlaga potešila našo radovednost, izostrila naš posluh, zadostila intelektualnemu stremljenju, a če se sami ne bomo odprli, bo umetnina ostala zaklenjena. Kot da bi je ne bilo.'' Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz Treh fantastičnih plesov za klavir Dmitrija Šostakoviča v izvedbi Tatjane Nikolajeve. Tonski mojster eseja Miha Klemenčič, bralca Lidija Hartman in Renato Horvat.


08. 04. 2024

Ifigenija Simonović: Iz beležke po Frankfurtu

Pesnica, pisateljica, esejistka in lončarka Ifigenija Simonović je kot udeleženka lanskega knjižnega sejma v Nemčiji napisala esej Iz beležke po Frankfurtu. ''Pisanje spominov naj bi zagotavljalo, da se bo svet spreminjal na bolje. Kdaj, o, kdaj se bo spomin na sužnje z vseh kontinentov, avstralske domorodce, Korejce na Japonskem, na trpljenje vojnih ujetnikov, taboriščnikov, na bombardiranje Berlina, na uničenje Iraka, Afganistana, Ukrajine, na morilski pohod Hamasa v Izrael in na izraelsko brezčutno razdejanje v Gazi toliko polegel, da bi postalo obujati spomine nepotrebno?'' Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz Tria za flavto, klarinet in fagot Črta Sójarja Voglárja. Igra pihalni trio Slovenske filharmonije. Za zvok eseja je poskrbela Nina Kač, bralca Mateja Perpar in Bernard Stramič.


01. 04. 2024

Vinko Beličič: Alojz Gradnik

Prispevek pesnika, pisatelja in prevajalca Vinka Beličiča o pesniku Goriških brd Alojzu Gradniku je bil objavljen leta 1983 v reviji Meddobje, na radiu pa prvič leta 2016. ''Gradniku je bilo že štiriintrideset let, ko je izdal prvo zbirko: Padajoče zvezde. To je bilo leta 1916. V njej je čutiti otožnost in razočaranje, ki so jima poleg erotičnih in pokrajinskih motivov dajala netivo tedanja kruta leta prve svetovne vojne, saj je bila pesnikova ožja domovina Goriška eno najbolj krvavih evropskih bojišč. Vendar je zbudila največji odmev erotična lirika te knjige. ''Večkrat razbrzdano strastna'', ''filozofija brez zvezd'', tako jo je ob izidu označil mladi doktor estetike, duhovnik Izidor Cankar. Pri Gradniku se v obliki vložne pesmi ljubezensko izpoveduje ženska; take zadihane poezije Slovenci do tedaj v svojem jeziku nismo poznali.'' Glasbeni vložki, ki jih je izbral Mihael Kozjek, so odlomki iz Rapsodije za godala ali Sijaj sijaj, sončece skladatelja Pavleta Merkuja; simfoničnemu orkestru RTV Slovenija je dirigiral Uroš Lajovic. Oblikovalec zvoka eseja Vjekoslav Mikez, bralca Maja Moll in Renato Horvat.


25. 03. 2024

Andrej Rozman Roza: Naš jezik in njegova melioracija

Slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec Andrej Rozman - Roza je uprizoril številne gledališke igre in objavil vrsto knjig poezije in proze. Za oddajo Esej na radiu je leta 2015 napisal prispevek z naslovom Naš jezik in njegova melioracija. ''Leta 1826 je Fran Metelko, uradni prevajalec za Kranjsko, pisal na Dunaj, da se poštne zakonodaje ne da prevesti, ker ni besed, pa so ga zavrnili, češ da naj napiše z besedami, kot tem rečem rečejo ljudje. A to verjetno ni bilo tako lahko, kot so si na Dunaju predstavljali, ker je bil to že čas, ko se je začelo čiščenje jezika. Zaveden Slovenec ni več mogel pisati, kot ljudje govorijo, ampak je bilo treba iz jezika izločiti germanizme. Začela se je romantična doba združene slovenščine, ki traja še danes. Borba je bila huda. Prešeren se je po pričevanju hčere Ernestine z Ano Jelovšek pogovarjal v nemščini, češ da tisto, kar ona sicer govori, ni slovenščina. Lublana je postala Ljubljana. Slovenci smo dobili Kopitarjevo slovnico in vse močnejši slovanski ponos.'' Glasbeni vložki so odlomki iz Larghetta iz ''Druge suite za godala'' Marijana Lipovška; orkestru Slovenske filharmonije je dirigiral Samo Hubad. Oblikovalec zvoka eseja Vojko Frelih, bralca Maja Moll in Matjaž Romih.


18. 03. 2024

Aleš Čeh: Ivan Cankar v očeh Srečka Kosovela

Pisatelj in urednik Aleš Čeh je doma s Ptuja, diplomiral je iz slovenistike v Mariboru, v katerem je bil urednik študentske literarno-jezikoslovne revije Liter jezika. Ukvarja se z didaktiko književnosti, integracijo otrok priseljencev iz Kosova in premisleki o medsebojnih vplivih literature in videoiger. Za svoja literarno-kritiška premišljanja je leta 2017 prejel nagrado mladi kritik. Njegov esej Ivan Cankar v očeh Srečka Kosovela je izšel v reviji Zvon leta 2020. ''Srečko Kosovel Ivana Cankarja največkrat predstavlja kot literarnega revolucionarja in literarnega genija, ki bi slovenstvu kazal pot v lepšo prihodnost. V eseju Umetnost in proletarec piše, da je Cankar revolucionaren pisatelj, čigar umetnost je tako močna, da je zmožna popolnoma preobraziti človeka, saj se lahko ob njegovi umetnosti prerodi in prenovi. V drugem eseju, Kriza človečanstva, Cankarja postavlja ob bok Romainu Rollandu in Rabindranathu Tagoreju (oba sta slovita pisatelja, Nobelova nagrajenca), češ da bodo ti avtorji prebudili človeka, pokazali ,nova pota', ko bo zahodna civilizacija ,končno' umrla in se znova sestavila v boljši obliki. Ob sedmi obletnici Cankarjeve smrti je napisal Manifest svobodnim duhom, v katerem vse živeče avtorje in pisatelje poziva k boju za obrambo pravice in proti gnili kulturi, ki uničuje duhovnost zahodnega človeka. V eseju Kaj je kulturno gibanje piše, da hkratni vzpon Cankarja in socializma ni naključje, v spisu Pesnikovo poslanstvo pa, da narod, ki je rodil Cankarja, ne bo umrl … Vse te omembe kažejo, da je Kosovel Cankarja izjemno spoštoval, hkrati pa mu je v slovenskem literarnem prostoru odmerjal odločilen vpliv.'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, to so odlomki iz Elegije za klavir Vasilija Mirka v izvedbi Acija Bertonclja. Oblikovalec zvoka eseja je David Lap, bralca Mateja Perpar in Jure Franko.


11. 03. 2024

France Pibernik: Narava in ruralnost v Balantičevi poeziji

Pisatelj in literarni zgodovinar France Pibernik je napisal številne študije in eseje o slovenskih književnikih, še posebej se je posvetil pesniku Francetu Balantiču. Njegov prispevek z naslovom Narava in ruralnost v Balantičevi poeziji smo prvič objavili leta 2016. ''Če na splošno povzamemo, kolikšen je bil delež narave v Balantičevi poeziji, je mogoče brez zadržkov ugotoviti, daje bil dovolj izrazit, vendar ne v neposrednem impresivnem ali ekspresivnem upodabljanju narave, pokrajine. Podobe iz narave je praviloma uporabljal v prenesenem ali metaforičnem pomenu, pri tem pa se je naslanjal na svoje doživljanje v otroških in deških letih sredi slikovitega kamniškega okolja ob Kamniški Bistrici. Hkrati je značilno, da je s posebnim čutom za lepoto rad poiskal značilne starinske predmete iz kmečkega, ruralnega ali celo folklornega razkošja. Ob vsem tem bogastvu je z izjemno izrazno močjo zaživela neponovljiva izpoved njegovega prezgodaj izgorelega življenja.'' Glasbeni vrinki, ki jih je izbral Mihael Kozjek, so odlomki iz Pastorala za orgle, op. 19 francoskega skladatelja Cesarja Francka. Na orgle je igral Ferdinand Klinda. Oblikovalka zvoka eseja Mirta Berlan, bralca Mateja Grahovac in Matjaž Romih.


04. 03. 2024

Petra Iskra: Vse oblike preteklosti

Petra Iskra je profesorica zgodovine in geografije, dokumentalistka raziskovalka v TV-arhivu. Objavlja zgodovinske članke na portalu MMC. Njen esej Vse oblike preteklosti smo prvič predvajali leta 2021. ''S strani sestavljavcev učnih načrtov in piscev zgodovinskih učbenikov bi bilo odgovorno, da se zazrejo v prihodnost in razmislijo, v kakšni družbi se želijo postarati – je to družba ideoloških razprtij, ki se že več generacij dedujejo iz roda v rod in v katerih smo Slovenci, že odkar smo se zavedeli, da bi lahko postali narod, dobro izurjeni? Ali bo to družba dialoga, ki bo s pomočjo zgodovine razumela, da je pluralnost misli in mnenj nekaj naravnega in da je za preživetje naroda ključno, da v odločilnih trenutkih poenoti interes in stopi skupaj k zadanim ciljem. Enkrat nam je že uspelo. Upam, da ni bilo zadnjič v zgodovini slovenske države.'' Vmesni glasbeni vložki so odlomki iz Klavirskega kvarteta Gustava Mahlerja v izvedbi violinistke Brine Nataše Zupančič, violista Matjaža Sekneta, violončelista Staneta Demšarja in pianista Klemena Golnerja. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, oddajo je oblikoval tonski mojster Vojko Kokot, bereta Lucija Grm in Jure Franko.


26. 02. 2024

Martin Justin: Strinjajmo se, da se strinjamo

Literarni in filmski kritik Martin Justin sodeluje z več spletnimi portali in revijami, predvsem AirBeletrino in LUD Literaturo. Njegov esej Strinjajmo se, da se strinjamo je bil objavljen na spletnem portalu LUD Literatura 12. decembra 2023. ''Očitno je, da je množica stvari, o katerih imam precej jasna in dobro utemeljena prepričanja, v primerjavi z množico stvari, o katerih nimam pojma, skoraj neobstoječa. S tem ni nič narobe, svet je pač kompleksen. Pomeni pa, da se bom velikokrat motil, pri popravljanju teh zmot pa mi bodo lahko pomagali drugi. Na primer tako, da se z mano ne bodo strinjali. Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Glasbe za godalni trio Milka Lazarja v izvedbi članov tria Amnesty. Zvočni oblikovalec eseja Vladimir Jovanovič, bralca Dejan Kaloper in Mateja Perpar.


12. 02. 2024

Niko Jež: Resničnost tako zahteva

Dobitnik Sovretove nagrade slavist Niko Jež je vodilni slovenski prevajalec sodobne poljske književnosti. Njegov esej o poljski pesnici, esejistki in literarni kritičarki, nobelovki Wistavi Szymborski je izšel v reviji Sodobnost leta 1996. ''Skrivnostni in neoprijemljivi čar pesmi Wislawe Szymborske je v tem, da nam iz novega in nekoliko nepričakovanega zornega kota razkrivajo znane stvari. Ali bolje – kot da bi se v njenih verzih razkrivale same. Zgled za to je že naslov njene zadnje pesniške zbirke, iz katere so izbrani tudi prevodi: Konec in začetek. Čeprav skušnja z neskončnostjo spada med najbolj prvinske sestavine naše življenjske volje, smo navajeni zvezo med koncem in začetkom postavljati v obrnjenem zaporedju. Med tema dvema točkama se dogaja njena pesniška skušnja sveta. Ob prehajanju vsakega konca v nov začetek, v novo življenje, ki bo verjetno nova trda preizkušnja, so nanizana temeljna doživetja in spoznanja, ki so prav tako večno nadaljevanje prejšnjega.'' Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz Canzone – pesmi brez besed za klavir Ignaca Jana Paderewskega; igral je Karol Radziwonowicz. Tonski mojster eseja Robert Markoč, bralca Lidija Hartman in Jure Franko.


05. 02. 2024

Marjan Rožanc: Zdravica

Pisatelj Marjan Rožanc je leta 1967 v tržaški reviji Most objavil prispevek z naslovom Zdravica. V njem med drugim zapiše: ''In če je naš slovenski svet tako banaliziran, da bo slej ko prej živelo v njem samo še tisto, kar bodo ljudje zares potrebovali in kar bodo pripravljeni vzdrževati, smo s tem prav zadovoljni. Morda bomo s tem jutri ali pojutrišnjem prišli v neposredno odvisnost od ljudi in ne bomo več odvisni od takih ali drugačnih prikazni. Vsekakor vstopa kultura v čistejši, stvarnejši svet, v katerem imamo tudi mi veliko več upanja na neposredne in kulturne stike z bralci – in v katerem je edina nevarnost ta, da utegne tudi naša kultura postati kdaj mitološka.'' Glasbeni vrinki so odlomki iz skladbe Štefbet trilogija št. 2 Milka Lazarja v izvedbi skladatelja samega in Bojana Goriška. Oblikovalec zvoka eseja Gašper Loborec, bralca Jasna Rodošek in Bernard Stramič.


29. 01. 2024

Jožica Čeh Steger: Kratka proza Milene Mohorič

Pisateljica, publicistka in prevajalka Milena Mohorič se je rodila v Ormožu avgusta 1905, leta 1949 je bila aretirana in poslana v psihiatrično bolnišnico, kjer je ostala skoraj do smrti. Umrla je v Ljubljani avgust 1972. Prispevek Kratka proza Milene Mohorič od ekspresionistične vizije do realistične podobe življenja literarne zgodovinarke in profesorice na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru Jožice Čeh Steger je izšel v reviji Jezik in slovstvo leta 2014. ''V prvi pesmi v prozi Milene Mohorič Vizija je tematizirano veliko trpljenje, iskanje poti k človeku in klic po odrešitvi. Začenja se z vizijo, ki spominja na svetopisemsko trpljenje izraelskega ljudstva in pot iz Egipta. Zemlja je napolnjena s krvjo, matere in žene jokajo, otroci so prestrašeni, obračajo se v nebo in prosijo božjega usmiljenja. Iz tega kaosa se izloči prvoosebna pripovedovalka, išče pot do človeka in se sklicuje na svetopisemsko simboliko luči. Z novo vizijo sta nakazana dva odrešitelja, ko si na gori padeta v objem Kristus in umetnik: ''Vse jasneje je vstajala podoba pred mojimi očmi in tedaj sem spoznala obema obraz: Bila sta obraz Kristov in umetnikov.'' Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz niza Petih skladb za klavir Karola Pahorja; igra Majda Lampič Mihelič. Tonski mojster eseja Vojko Kokot, bralca Igor Velše in Mateja Perpar.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt