Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spoznavamo zgodovino našega godbeniškega izročila, integralna dela repertoarja pihalnih orkestrov in klasične mojstrovine s poudarkom na trobilih.
Salzburški deželni pihalni orkester je 18. julija letos nastopil v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja. Na koncertu v okviru poletnega festivala Imago Sloveniae/Podoba Slovenije jo je vodil njen glavni dirigent, Slovenec Gregor Kóvačič, spored pa je obsegal tri dela, ki jih je za zasedbo pihalnega orkestra priredil prav Kovačič. Tokrat je na sporedu dobra polovica priredbe orkestrske suite Žlahtni meščan Richarda Straussa.
Začenjamo niz treh oddaj, v katerih predstavljamo posnetke s koncerta Salzburškega deželnega pihalnega orkestra, ene tovrstnih zasedb sosednje Avstrije, ki je 18. julija letos nastopila v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja. Na koncertu v okviru poletnega festivala Imago Sloveniae/Podoba Slovenije jo je vodil njen glavni dirigent, Slovenec Gregor Kóvačič, spored pa je obsegal tri dela, ki jih je za zasedbo pihalnega orkestra priredil prav Kovačič. Zasedbo in dirigenta bomo nekoliko podrobneje predstavili prihodnjič, ko boste slišali tudi del priredbe orkestrske suite Žlahtni meščan Richarda Straussa, najprej pa predvajamo uvodni skladbi sporeda - Tokato in fugo v d-molu, BWV 565 Johanna Sebastiana Bacha in Fantazijo za plemiča, priljubljeno solistično delo za kitaro in orkester Joaquina Rodriga, ki jo je Kovačič priredil za flavto in pihalni orkester. Solist je flavtist Martin Belič, Salzburški deželni pihalni orkester vodi avtor priredb Gregor Kovačič.
Še drugič predstavljamo nedavni cede Patchwork belgijskega pikolista Petra Verhoyna, brez dvoma enega najboljših na svetu, ter izbor skladb, kjer so se mu pridružili enakovredni mojstri na svojih glasbilih. Na sporedu Gishora Wima Henderickxa za pikolo in afriške bobne, kjer se bo Verhoynu pridružil bobnar Pieterjan Vranckx na sedmih afriških bobnih, naslovna skladba zgoščenke Patchwork Jeroena D'Hoeja za pikolo in marimbo s Sylvie Erauw na marimbi in za konec še Sonatina Piccola Jana Van der Roosta, kjer bo ob klavirju Stefan De Schepper.
Tokrat se z novim nizom oddaj selimo v skrajne zvočne višave, h glasbilu, ki je tako zelo nepogrešljivo v vsakem orkestru in tudi godbah. Ki seže tako z zvenom kot tudi s samim položajem v vrh tako partiture kot orkestrskega zvena. Glasbilo, ki je na videz tako drobno, da ga glasbenik lahko spravi v varžet, a po zvenu tako predirno, da brez težav preglasi vse pod sabo. Seveda je govor o pikolu, tej najmanjši flavti, tem žvrgolečem pevcu med glasbili, tem najbolj okretnem od vseh, tem nezgrešljivem, a po drugi strani nepričakovano prezrtem, ko je govor o glasbi zunaj njegove običajne vloge v orkestru. Najprej bomo pikolo spoznali skozi Sonato za pikolo in klavir Rudija Tasa in Variacije na temo Guillaumeja de Machatua "Dame, ne regardes pas". Glavni izvajalec je pikolist Peter Verhoyen.
Olimpijske igre v Parizu so se končale. Ob tem izjemnem športnem dogodku, ki na svetu poteka vsako četrto leto, tudi drugo avgustovsko oddajo namenjamo nekaterim najslovitejšim glasbenim temam, povezanim z olimpijskimi igrami. Ta glasba ne obsega le repertoarja za pihalni orkester, temveč tudi simfonična dela, vsekakor pa slovesne fanfarne teme postavljajo v ospredje pihala in še zlasti trobila. Tokrat smo za predvajanje izbrali slovito Vangelisovo temo Chariots of Fire, skladbi Johna Williamsa Summon the Heroes in Call of the Champions, sentimentalno balado One Moment in Time Johna Bettisa in Alberta Hammonda ter Odo Zeusu Mikisa Theodorakisa.
Olimpijske igre v Parizu so se prevesile v drugo polovico in ob tej priložnosti, izjemnem športnem dogodku, ki na svetu poteka vsako četrto leto, prvi avgustovski oddaji namenjamo nekaterim najslovitejšim glasbenim temam, povezanim z olimpijskimi igrami. Glasba, ki smo jo izbrali za predvajanje, ne obsega le repertoarja za pihalni orkester, temveč tudi simfonična dela, vsekakor pa slovesne fanfarne teme postavljajo v ospredje pihala, še zlasti žlahtna trobila. Najprej bo na sporedu glasba Josefa Suka, Dmitrija Šostakoviča in Johna Williamsa.
Pred nami je še sklepna oddaja iz niza, v katerem predstavljamo še eno izredno godbo iz dežele vzhajajočega sonca – Shion iz Osake. Zadnja oddaja bo še poseben memento maestru Kimuri, dolgoletnemu kapelniku predstavljenega orkestra, ki ni le eden najuglednejših japonskih dirigentov, ampak si je mednarodni sloves zagotovil kot brez dvoma eden najboljših prirejevalcev klasičnih del za to zasedbo in v tej oddaji boste slišali njegove mojstrovine, kako je prepisal tankočutno Debussyjevo Malo suito, ki se je že večkrat izkazala za zelo hvaležno glasbeno podlago navidezno robati in silaški zvočni zasedbi, ob tem pa boste slišali priredbo vsaj navzven godbenemu zvoku sorodnejše dramatične filmske glasbe sira Williama Waltona za slovito ekranizacijo Shakespearjeve tragedije Hamlet s sirom Lawrenceom Olivierjem v glavni vlogi – tudi prizor z lobanjo, za konec pa še spevni Intermezzo iz Mascagnijeve opere L'Amico Fritz. Godbenike iz Osake vodi legendarni Yoshihiro Kimura.
Godba Šion iz Osake je najstarejša japonska poklicna godba, ki je lani praznovala stoletnico in je bila dolga leta znana z imenom Mestna simfonična godba iz Osake. Je orjaški, najmanj sedemdesetčlanski orkester, ki po postavitvi še najbolj spominja na velike sredozemske godbe, posebno na španske, saj imajo v orkestru tudi violončele. In to je kot nalašč za izvajanje najdrznejših skladb za to zasedbo; ena takih je zagotovo tudi dramatična Barnesova Tretja simfonija, podnaslovljena »Tragična«. Njena uvodna stavka ste že slišali v prejšnji oddaji, danes pa boste poslušali še preostanek orjaškega dela. Mestna simfonična godba iz Osake igra pod vodstvom legendarnega Jošihira Kimure.
Filharmonična godba iz Osake je sorazmerno mlada zasedba, stara le slabi dve desetletji, a obenem ena najboljših na vsem svetu. V tej in še v naslednjih dveh oddajah boste slišali prav tako orkester iz tega kulturnega in finančnega središča Japonske – njihovo Mestno simfonično godbo, zadnje čase znano tudi pod imenom Shion, ki je seveda orkester z daljšo tradicijo in je lani praznovala stoletnico, torej velja kar za najstarejšo poklicno godbo v tej državi. Sama zasedba še najbolj spominja na velike sredozemske godbe, posebej na španske, saj imajo v orkestru tudi violončela. V nedvomno imenitnih izvedbah boste v tej, pa še v naslednji oddaji najprej poslušali mogočno ter dramatično Barnesovo Tretjo simfonijo, podnaslovljeno tudi kot »Tragična«, ki že sodi v železni spored izvirne glasbe za to zasedbo. V tej oddaji najprej prva dva stavka, naslednjič pa še preostanek. Kapelnik je legendarni Yoshihiro Kimura.
V izvedbi vodilnih slovenskih ljubiteljskih godb predvajamo Knjigo prigod Roka Goloba, Privšek potpouri Jožeta Privška in skladbo Zemlja pleše Mojmirja Sepeta v priredbi Gregorja Strniše.
Predvajamo skladbi Via Claudia Johana de Meija in Songs of sailor and sea Roberta Winstona Smitha v izvedbah Pihalnega orkestra Krka in dirigenta Matevža Novaka. Posnetek prve je nastal leta 2015 na tekmovanju Flicorno d'Oro v kraju Riva del Garda ob Gardskem jezeru, kjer je Pihalni orkester Krka postal absolutni zmagovalec tekmovanja.
Na vrsti je še druga oddaja iz niza, v katerem predstavljamo izvrsten trobilsko-tolkalski ansambel Belgian Brass. Predvajamo zelo obsežno skladbo Tre Skizze našega starega znanca Jana Van der Roosta – stavki so Sfere, Fugato in koral ter Kancona (poklon Giovanniju Gabrieliju) – ter še krajšo Modrost plišastih koal Jana Van Landeghema.
V tej in naslednji oddaji po daljšem času znova predstavljamo izvrsten trobilsko-tolkalski ansambel Belgian Brass, v katerem muzicira žlahtni izbor najboljših trobilcev in tolkalcev te kraljevine. Tokrat boste skoraj v celoti slišali njihov tretji CD z naslovom From Io to Dandi, na katerem so posneli izključno nova dela belgijskih skladateljev, zložena posebej za njih. Govor je tako o vrhunskih poustvarjalnih dosežkih na eni strani, kot tudi izboru imenitne glasbe, ki krepko seže onkraj običajnih predstav glasbe za ta zvočni medij. V prvi oddaji boste slišali v celoti skladbo Dandijeva koračnica Dirka Brosséja, zatem pa še dve tretjini prav tako naslovne Io – drugi stavek Misterioso in končni Feroce Wima Hendericksa.
V še zadnji, četrti oddaji iz niza, ki ga posvečamo Godbi Cerknica ob častitljivi stoletnici njenega delovanja, predvajamo izbor štirih skladb s plošče Štalca, ki jo je Godba Cerknica izdala leta 2004. Predvajamo Prvo suito v Es-duru Gustava Holsta, cavatino Figara – Largo al factotum – iz Rossinijeve opere Seviljski brivec, ki jo je za pihalni orkester priredil John Nimbly, skladbo Happy Go Around Vica Linga in Oye cómo va Tita Puenteja.
Godba Cerknica in glasba mojstra Bojana Adamiča. Predvajamo tri izbrane posnetke z dveh albumov – Še veš (2016) in Štalca (2004): najprej Nekaj melodij iz filmov – suito za pihalni orkester, ki jo je po Adamičevi glasbi zložil Domen Prezelj, znameniti valček z naslovom Spomin bratov Avsenik, ki ga je najprej za simfonični orkester priredil Adamič, na podlagi tega aranžmaja pa je Vladimir Mustajbašić glasbo predelal še za zasedbo pihalnega orkestra, vmes pa še Adamičevo delo Sprenevedanja.
Nadaljujemo predvajanje posnetkov s pomladanskega koncerta Orkestra Slovenske vojske, ki ga je ta 5. marca letos odigral v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Tokrat predstavljamo štiri izvirna glasbena dela slovenskih avtorjev: za začetek Dragoličevo orkestrsko priredbo slovesnih fanfar Pozdrav Ljubljani, ki jih je leta 1994 Bojan Adamič zložil ob 850. obletnici prve pisne omembe našega glavnega mesta, to je istih fanfar, ki so kar nekaj časa donele z balkona mestne hiše, zatem boste slišali večstavčno koncertno skladbo za rog in pihalni orkester Liberamente Alojza Kranjčana, s solistom Nikico Banjcem na rogu, kot tretjo vam bomo predvajali prvo izvedbo slovesne uverture Utrip ponosa mladega ustvarjalca Krištofa Strnada in za konec še duhovito parafrazo na protokolarni mimohod – Walking by Nejca Bečana.
Tokrat in naslednjič boste lahko slišali še zelo sveže posnetke s pomladanskega koncerta Orkestra Slovenske vojske, ki so ga 5. marca letos odigrali v dobro zapolnjeni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Kot je pri njih v navadi, so znova pokazali visoko poustvarjalno raven in zavidljivo umetniško formo celotnega ansambla, za katerega lahko zdaj mirno trdimo, da je že dosegel zrelo dobo delovanja in se po kakovosti uvrstil povsem na enako mesto s preostalimi našimi poklicnimi orkestri. Večer je vodil njihov stalni dirigent magister Mitja Dragolič in v izboru sporeda lahko izpostavimo oziroma pohvalimo najmanj dve vrlini: prvič, vključil je kar štiri dela domačih skladateljev, od tega tudi prvo izvedbo skladbe predstavnika najmlajšega rodu naših glasbenih ustvarjalcev, in drugič: celoten koncert od začetka pa do konca je bil zelo dosledno naravnan izkazu same zasedbe godbe na pihala in v njegovem drugem delu ni, kot je bila še nekaj let nazaj navada pri tovrstnih dogodkih obeh naših poklicnih godb, na oder privihrala kaka zelo priljubljena glasbena zasedba in zasenčila osnovnega orkestra ter mu ukradla večera. V tej oddaji vam bomo predstavili le posnetek Četrte simfonije Alfreda Reeda, ki je bila osrednja skladba večera.
Nadaljujemo s posnetki Godbe Cerknica, ene najstarejših ljubiteljskih pihalnih zasedb na Slovenskem, ki v letošnjem letu praznuje 100 let delovanja. Godba Cerknica pod umetniškim vodstvom dirigenta Mitja Dragoliča, ki trenutno vodi tudi Orkester Slovenske vojske, že več kot desetletje sodi v sam vrh slovenskega godbeništva. Na državnih tekmovanjih pod okriljem Zveze slovenskih godb redno dosega vidne uspehe ter že vrsto let pripravlja odmevne koncertne in založniške projekte. Tudi danes smo za predvajanje izbrali dva posnetka z albuma Solissimo, ki ga je orkester skupaj še z enim albumom, imenovanim Še veš, izdal v letu 2016. Slišali boste skladbo za trobilni ansambel Vandrovec Tomaža Habeta in Koncert za rog in orkester št. 1 Richarda Straussa v priredbi Johna Boyda s solistom Aljažem Venišnikom.
Letos Godba Cerknica obeležuje 100-letnico svojega delovanja. Pod umetniškim vodstvom dirigenta Mitje Dragoliča že več kot desetletje sodi v sam vrh slovenskega godbeništva. Na državnih tekmovanjih pod okriljem Zveze slovenskih godb v najvišji, koncertni težavnostni stopnji Godba Cerknica redno dosega vidne uspehe in zlate plakete ter že vrsto let pripravlja odmevne koncertne, tudi založniške projekte. Tokrat smo za vas pripravili dva posnetka z albuma Solissimo, ki ga je orkester skupaj s še enim albumom, imenovanim Še veš, izdal v letu 2016.
Tokrat predstavljamo primer izvrstne japonske tovarniške godbe, torej orkestra, organiziranega na enaki osnovi, kot jih je velika večina pri nas. To bo godba Tovarne NEC Tamagawa iz Kawasakija, torej orkester, v katerem igrajo delavci te tovarne velikanke s področja elektrotehnike. In mogoče se bo kateremu od poslušalcev, ki sami igrate v tovrstnih orkestrih pri nas, ob poslušanju izvirne japonske glasbe utrnila primerjava z našimi orkestri, ki pa je nikakor ne mislimo vsiljevati. Zato vas le vabimo k poslušanju Zvočne pesnitve Ocean je zasijal Satošija Yagisawe, Piratovih sanj Hajata Hiroseja in Deux Belles Ailes Tošija Mašime.
