Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V sklopu niza oddaj Zvočni svetovi Izidorja Leitingerja tokrat in še v naslednjih tednih predstavljamo zares mogočen projekt, ki je nastal na pobudo ansambla Laibach, a je po svojem bistvu brez dvoma Leitingerjev avtorski projekt, čeprav mu je bil podan zunanji okvir, povezan z glasbo prav prej omenjenega Richarda Wagnerja. V treh približno enako dolgih odlomkih boste slišali skladbo z naslovom VolksWagner in naj vas besedna igra, ki namiguje tudi na nemškega proizvajalca avtomobilov, nikar ne zapelje. Med izvajalci tega obširnega umetniškega podjetja ob že omenjenem ansamblu Laibach pa so bili Simfoniki RTV Slovenija, ki jih je vodil avtor sam.
Predvajamo štiri posnetke z zgoščenke Kvarteta rogov iz Detmolda, ki je nastala in bila izdana sredi osemdesetih let minulega stoletja. Zasedbo so tedaj sestavljali hornisti Joachim Bänsch, Reinhard Philipp Sievers, Jürgen Haspelmann in Hermann Jeurissen. Za predvajanje smo izbrali dela skladateljev, ki so delovali pretežno v drugi polovici 19. stoletja: Gozdni mir, kratko skladbo pastoralnega značaja iz Lovske fantazije za kvartet rogov, op. 67 Antona Wundererja, nekoliko virtuoznejši Kvartet v B-duru, op. 38 rusko-nemškega skladatelja Friedricha Constantina Homiliusa, Nokturno za kvartet rogov Nikolaja Rimskega Korsakova in Tri skladbe za kvartet rogov Franza Straussa.
Sklepamo niz treh oddaj, posvečenih Papirniškemu pihalnemu orkestru Vevče, natančneje izboru posnetkov z dvodelne kompilacije Naša (z)godba, ki so jo člani orkestra izdali leta 2020 ob 120-letnici delovanja. Papirniški pihalni orkester Vevče sodi med najstarejše in hkrati najvidnejše ljubiteljske godbe na Slovenskem. Od lanske jeseni ga vodi Miha Kosec, njegov predhodnik, ki je orkester popeljal in utrdil med najboljšimi v državi, pa je bil Aljoša Deferri, ki je mesto dirigenta zasedal od leta 2006 dalje. Z izdaje Naša (z)godba predvajamo Mehiške slike Franca Cesarinija in delo z naslovom Silleda sodobnega španskega skladatelja in dirigenta Joséja Rafaela Pascuala Vilaplana.
Druga oddaja, ki vam odstira edinstvene glasbene svetove našega mednarodno uveljavljenega ustvarjalca in trobentača najširših umetniških obzorij Izidorja Leitingerja. Tokrat sklepamo, v prejšnji začeti projekt Protho Nucleus, ki so ga predstavili 5. oktobra 2011 v Kinu Šiška. O organizacijskem ozadju smo že podrobneje govorili zadnjič in morda tokrat samo še enkrat predstavimo raznovrstno in zelo kakovostno zasedbo glasbenikov, ki so v pičlih dveh dneh pripravili za čudo kompleksen spored: sekcijo helikonov so sestavljali: Izidor Leitinger na sopranskem, Guillaume Dutrueux na altovskem, Julien Rousseau na tenorskem in Jernej Oberžan na kontrabasovskem. Oba francoska glasbenika sta člana slovitega orkestra Francoskega vojnega letalstva ter zlata diplomanta pariškega Konservatorija, Jernej in Izidor sta Slovenca, oba glasbenika s širokimi mednarodnimi izkušnjami in delovanjem, tako pa tudi saksofonistka Maja Lisac Barroso, ki je sicer doma iz Velenja, a že leta živi in deluje v Švici. Skupaj z nemškim saksofonistom Philippom Gropperjem sta igrala na vse saksofone od sopranskega do baritonskega. V skupini sta igrala še švicarski vibrafonist Marcus Schmied in nemški bobnar Tobias Backhaus.
Mednarodno uveljavljeni ustvarjalec in trobentač najširših umetniških obzorij Izidor Leitinger se obkroža z edinstvenimi glasbenimi svetovi. V napovedih smo ga postavili ob bok tako velikim imenom iskalcev sodobnega orkestrskega zvena, kot so bili Stan Kenton, Johnny Richards in morda še najbolj Don Ellis. Prav z zadnjim si Izidor deli tudi svoje prvo glasbilo in neusahljivo strast iskanja novih zvočnosti. Ta in naslednja oddaja bosta predstavili zares poseben, pionirski projekt, v katerem se je Izidor angažiral kot avtor glasbe, instrumentalist na takrat popolnoma novem in edinstvenem glasbilu in končno tudi kot voditelj za to priložnost posebej sestavljene skupine glasbenikov iz več držav. Govor je o projektu Protho Nucleus, ki je potekal pred skoraj ducatom let, natančneje: 5. oktobra 2011 v Kinu Šiška. V projektu se je združila zares zavidljiva množica zelo uglednih ustanov: od že omenjenega CUK Kino Šiška pa Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti do mednarodnih partnerjev, kot so Goethejev Inštitut, Inštitut Charlesa Nodierja in švicarsko veleposlaništvo v Ljubljani. Glasba je bila izvedena brez prestanka in je trajala slabih štirideset minut. Tokrat predvajamo prva tri dela: De Nada, Valček in Karnatski Dubstep.
Oddajo namenjamo Papirniškemu pihalnemu orkestru Vevče, natančneje izboru posnetkov z dvodelne kompilacije Naša (z)godba, ki so jo člani orkestra izdali leta 2020 ob 120-letnici delovanja. Papirniški pihalni orkester Vevče sodi med najstarejše in hkrati najvidnejše ljubiteljske tovrstne sestave na Slovenskem. Od lanske jeseni ga vodi Miha Kosec, njegov predhodnik, ki je orkester popeljal in utrdil med najboljšimi v državi, pa je bil Aljoša Deferri, ki je mesto dirigenta zasedal od leta 2006 dalje. Z izdaje Naša (z)godba predvajamo skladbe Shenandoah Franka Tichelija, El Camino Real (Kraljeva cesta) Alfreda Reeda in Otroško koračnico: preko hribov in daleč stran Percyja Graingerja.
Oddajo namenjamo Papirniškemu pihalnemu orkestru Vevče, natančneje izboru posnetkov z dvodelne kompilacije Naša (z)godba, ki so jo člani orkestra izdali leta 2020 ob 120-letnici delovanja. Papirniški pihalni orkester Vevče sodi med najstarejše in hkrati najvidnejše ljubiteljske tovrstne sestave na Slovenskem. Od lanske jeseni ga vodi Miha Kosec, njegov predhodnik, ki je orkester popeljal in utrdil med najboljšimi v državi, pa je bil Aljoša Deferri, ki je mesto dirigenta zasedal od leta 2006 dalje. Z izdaje Naša (z)godba predvajamo skladbe Musica Viva! Alfreda Reeda, Afrika: slavnost, pesem in obred Roberta W. Smitha in suito Brazilske ptice Keesa Vlaka.
Orkester Slovenske vojske se vztrajno bliža tretjemu desetletju svojega obstoja in kakor nabira leta svojega delovanja, tako se veča tudi arhiv izvrstnih posnetkov z njegovih koncertov. Tako boste tokrat lahko slišali izbor teh pod vodstvom Andreje Šolar. Najprej bomo predvajali dva posnetka z njegovega Božično-novoletnega koncerta z 12. decembra 2014, ko je v dvorani Marjana Kozine z njim nastopila Nuša Derenda in zapela dve klasični slovenski popevki – Robežnikove »Mlade oči« in Sepetovo »Ko gre tvoja pot« – preostanek oddaje pa bo po večini namenjen priredbam glasbe Astorja Piazzolle; slišali boste »Oblivion« v predelavi Stevena Verhaerta in »Libertango« v predelavi Gašperja Kržmanca. V glasbi Astorja Piazzolle se bodo izkazali še izvrstni solisti improvizatorji Orkestra Slovenske vojske, Jaka Janežič na tenorskem saksofonu, Aleš Ogrin ob klavirju, Gašper Križmanc na kitari, Klemen Krajc na kontrabasu in Miha Recelj pri bobnih.
Sklepamo kratek niz, v katerem se seznanjamo z izrednim delom skladatelja iz Teksasa Breta Newtona: njegovo skoraj petdeset minut dolgo Drugo simfonijo s podnaslovom Gozd sanj (Forest of Dreams). Že smo poudarili, da je delo glasbeno strogo formalno najbolj sorodno Alpski simfoniji Richarda Straussa – torej je govor o resnično obširni simfonični pesnitvi, katere program je sanjsko potovanje skozi življenje in se izvaja brez prekinitve, čeprav je notranje členjena na odseke, ki jim je dal naslov Introdukcija, San o nedolžnosti, Prvi interludij, San o naravi, San o letenju, Drugi interludij, San o ljubezni, San o vojni, Tretji interludij in še sklepni – San o smrti.
Skladatelj iz Teksasa Bret Newton je v svoji Drugi simfoniji s podnaslovom Gozd sanj (Forest of Dreams) sledil maksimi velikega Wolfganga von Goetheja, ki je zapisal takole: »Ne sanjaj malih sanj, ker té ne ganejo človeških src.« Skoraj 50 minut dolgo delo, ki, strogo formalno gledano, bolj deli naziv simfonija s kakšno Alpsko simfonijo Richarda Straussa – je torej že v svojem jedru izjemno obširna simfonična pesnitev, katere program je sanjsko potovanje skozi življenje in ki se izvaja brez prekinitve, čeprav je notranje členjena na odseke, ki jim je dal naslove: Introdukcija, Sanje o nedolžnosti, Prvi interludij, Sanje o naravi, Sanje o letenju, Drugi interludij, Sanje o ljubezni, Sanje o vojni, Tretji interludij in še sklepni – Sanje o smrti. Posebnost skladbe je zagotovo poustvarjalno telo, ki ga izvaja. Nasprotno pričakovanju, da bo ta vloga kot pri Straussu recimo zaupana poznoromantičnemu velikemu simfoničnemu orkestru, je Bret izbral prav posebno in edinstveno zasedbo godbe na pihala. V njej ob dvainpetdesetih različnih pihalih in trobilih igrata pridruženi celotni sekciji violončelov in kontrabasov ter klavirja, čeleste in harf, zraven pa še orjaški tolkalni ansambel z devetimi tolkalci, ki igrajo kar na enaintrideset različnih tolkal.
Predvajamo izbrane posnetke s plošče Štabnega orkestra norveških oboroženih sil in dirigenta Eivinda Aadlanda. Francoski skladatelj Florent Schmitt je leta 1914 ustvaril kultno delo z naslovom Dionysiaques. Napisal ga je za elitni vojaški orkester francoske Republikanske garde in v partituro vključil številne nenavadne instrumente. Čeprav skladba nima programskega ozadja, naslov in precej ilustrativna glasba nakazujeta na glasbeno fresko dionizične orgije; glasba je namreč polna ostrih zvočnih kontrastov, orkestrskih klimaksov ter zanimivih ritmičnih in tematskih prepletov. V drugem delu na sporedu še suita Lincolnshire Posy Percyja Graingerja, ki je to svoje delo iz leta 1937 označil za šopek divjih cvetlic, ki ga posveča starim ljudskim pevcem, ki so mu tako sladko prepevali.
Trobilni kvintet Gomalan sestavljajo trobentača Marco Braito in Marco Pierobon, hornist Nilo Caracristi, pozavnist Gianluca Scipioni in tubist Oswald Prader. Zasedba, ustanovljena leta 1999, si je pot do zvezd utrla leta 2001 z zmago na uglednem mednarodnem trobilskem tekmovanju v nemškem mestu Passau in že dve desetletji sodi med najbolj atraktivne tovrstne glasbene sestave. Za predvajanje smo izbrali dva posnetka z zgoščenke, ki jo je sestav posnel in izdal v letu 2004 - Trenutek za Morriconeja (Moment for Morricone) Johana de Meija, ki je venček priljubljenih filmskih melodij Ennia Morriconeja zložil za pihalni orkester, to različico pa je za kvintet trobil predelal še Marco Pierobon, ter Suito La Boheme, ki jo je Pierobon zložil po znanih temah iz istoimenske opere Giacoma Puccinija.
Veseli december se počasi končuje, z njim pa tudi staro leto. Z današnjo oddajo Medenina in patina pa se tudi končuje kratek niz, v katerem lahko na vso moč uživate v najboljšem, kar v povezavi s tem obdobjem lahko ponudi svet godbeništva. River City Brass Band iz Pittsburgha je resničen pojem vrhunske kakovosti in v sklepni oddaji se še pustite razvajati z »Božično pesmijo« Mel Torma, »Polnočno vožnjo s sanmi« Sergeja Prokofjeva, »Malim bobnarčkom« Harryja Simeoneja, obveznim »Belim božičem« Irvinga Berlina in še suito iz baleta »Hrestač« Petra Iljiča Čajkovskega oziroma bolj po priredbi Duka Ellingtona. Vse pa pod vodstvom dr. Jamesa Gourlayja. Glasbeni medenjaki v "peki" River City Brass Banda torej.
Smo na vrhuncu veselega decembra, za številne najčarobnejšega časa v letu, za nemalo drugih pa nebrzdanega potrošništva in ekscesnega kiča, in v kratkem nizu oddaj MEDENINA IN PATINA boste lahko slišali zares najboljše, kar v povezavi s tem obdobjem lahko ponudi svet godbeništva. V izvedbah pittsburškega River City Brass Banda in ob sodelovanju otroškega zbora North Star Kids predvajamo tako posamezne božične napeve kot venčke teh, začenši z »Božičnim festivalom« Leroya Andersona, potem bomo nadaljevali z Bizetevim »Svingom treh kraljev«, Kentovo »Do božiča bom doma«, ljudsko »Kolednico z zvonovi«, Marksovo »Zibanje okoli božičnega drevesca«, Willsonovo »Vse bolj se zdi kot božič« in končali z Andersonovo »Vožnjo s sanmi«. Skuhajte si topel čaj ali pa grog, v posodo si naložite medenjake, radijske sprejemnike dajte na udobno glasnost, prižgite lučke na drevescu in užijte, kar vam zdaj ponudimo. Vse pod vodstvom dr. Jamesa Gourlaya.
Nadaljujemo s predvajanjem posnetkov z nedavnega koncerta ob 10. obletnici delovanja Trobilnega kvinteta Contrast, ki je jubilejni koncertni večer izvedel v nedeljo, 27. novembra v dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji. Zasedbo, ki smo jo podrobneje predstavili že v predhodni oddaji, sestavljajo trobentača Gregor Turk in Blaž Avbar, hornist Jože Rošer, pozavnist Žan Tkalec in tubist Uroš Vegelj. Spored jubilejnega koncerta v Slovenski filharmoniji je bil zasnovan kot presek dotedanjega delovanja Kvinteta Contrast. Prejšnjikrat ste lahko slišali izvedbo novega dela Brass Fantasy, ki ga je slovenski skladatelj mlajše generacije Tilen Slakan zložil prav za to priložnost na pobudo članov kvinteta, ter Trobilna kvinteta Jana Koetsierja in Andersa Hillborga, tokrat pa sta na vrsti še Suite Impromptu vsestranskega francoskega pozavnista in skladatelja Andréja Lafossa ter s francosko-kanadskimi ljudskimi melodijami prežeta Suita iz Monteregijskega hribovja Kanadčana Morleyja Calverta.
Kvintet Contrast je v nedeljo, 27. novembra, v dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji izvedel koncert ob desetletnici delovanja. Zasedbo, ki sodi med najuglednejše trobilne sestave na Slovenskem, sestavljajo diplomanti Akademije za glasbo v Ljubljani: trobentača Gregor Turk in Blaž Avbar, hornist Jože Rošer, pozavnist Žan Tkalec in tubist Uroš Vegelj, ki so se prvič zbrali leta 2012 in od takrat redno koncertirajo na številnih odrih po Sloveniji in v tujini.Njihov repertoar je izjemno širok – zajema skladbe iz renesanse, baroka, romantike, pa vse do ragtima, glasbe 20. stoletja in sodobnih del, tudi novitet. Kvintet Contrast posebno pozornost namenja v 20. stoletju nastalim delom, ki sodijo v repertoarni kanon tovrstne zasedbe, in novitetam. Tako je bil tudi spored jubilejnega koncerta v Slovenski filharmoniji zasnovan kot presek njihovega bogatega dotedanjega dela. V 1. delu koncerta so trobilci izvedli noviteto Brass Fantasy Tilna Slakana ter trobilna kvinteta Andersa Hillborga in Jana Koetsierja.
Sklepamo predstavitev posnetkov koncerta našega imenitnega Policijskega orkestra, ki je 15. oktobra 2022 v čudoviti Marinovi dvorani v zgradbi Glasbene šole Velenje odprl novo sezono koncertnega abonmaja Pihalnega orkestra premogovnika Velenje. Najprej je na vrsti trostavčna Suito Theia – boginja svetlobe s stavki Sončni vzhod nad gorovjem Eiffel, Vtisi iz Hunsrücka in Mesečina nad reko Mozelo belgijskega skladatelja, kapelnika in dobrega znanca naših godb Berta Appermonta, zatem pa še Rudarska fantazija mladega slovenskega skladatelja Tilna Slakana. Policijskemu orkestru dirigira Nejc Bečan.
Spet predstavljamo aktualnost delovanja naših odličnih slovenskih poklicnih godb na pihala. Tokrat je na vrsti Policijski orkester, ki je 15. oktobra otvoril zdaj že tradicionalni Abonma Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Kot vselej do zdaj, se je koncert odvil v čudoviti dvorani, ki je poimenovana po pokojnemu Ivanu Marinu, dolgoletnemu kapelniku Velenjske godbe ter obenem še direktorju GŠ Velenje - če smo pošteni pravemu »botru« tako zgradbe kot tudi dvorane, kjer se odvijajo vsi koncerti omenjenega abonmaja.Policijski orkester je pripravil zahteven in ambiciozen koncertni spored, sestavljen tako iz priredb klasičnih mojstrovin, solističnega koncerta kot zahtevnih sodobnih izvirnih skladb domačih kot tujih avtorjev za naš zvočni medij.Ker je glasbenega gradiva zares veliko, ne bomo preveč besedičili ampak pobudo prepustili kar izvrstnim godbenikom, ki so nastopili pod dirigentsko palčko njihovega umetniškega vodje Nejca Bečana. Najprej boste slišali uverturo k opereti Netopir Johanna Straussa mlajšega v priredbi Wila van der Beeka, zatem pa še Koncert za tubo in pihalni orkester Jamesa Barnesa, kjer bo solist njihov mladi tubist Žiga Kališnik.
Adamiču zelo ljuba je bila zasedba pihalnega orkestra, zložil je veliko izvirnih del za ta sestav. Najprej boste v izvedbi Policijskega orkestra pod vodstvom Franca Rizmala slišali eno od Adamičevih obsežnejših del – tristavčno suito Čez tri goré, čez tri vodé. Stavki so Flosarska, Čisto nič fletna in Ne bom se možila. Sledila bo skladba v ritmu valčka z naslovom Jesensko vezenje, ki jo bo izvedel Orkester Slovenske vojske pod dirigentskim vodstvom Franca Rizmala, oddajo pa bomo zaokrožili z edinim posnetkom, ki je nastal v živo na koncertu – Orkester Slovenske vojske je temperamentni Oro izvedel 19. oktobra 2005 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, dirigiral je Milivoj Šurbek.
Bojan Adamič, čigar 110. obletnico rojstva praznujemo prav letos, je veliko ime slovenske glasbene scene tako na ustvarjalnem kot poustvarjalnem področju, na katerem se je uspešno dokazoval kot dirigent in pianist. Njegov skladateljski opus šteje veliko raznovrstnih skladb, od tega največ filmskih glasb, takoj za njimi sledijo dela za revijski oziroma plesni orkester, v opusu pa najdemo tudi številne šansone, popevke, skladbe, ki jih uvrščamo med resno klasično glasbo – tako vokalno-instrumentalno, instrumentalno, kot zborovsko – , nenazadnje pa ne smemo pozabiti omeniti mnoga nepozabna dela za Adamiču tako ljubo zasedbo pihalnega orkestra, pa najsi bodo to mojstrova avtorska dela, marsikatera med njimi zložena tako rekoč čez noč, ali pa pretanjeno dodelani aranžmaji. Za predvajanje smo izbrali skladbe, ki Bojana Adamiča kažejo kot enega najpolj tehtnih avtorjev repertoarja za pihalni orkester - Suito za pihalni orkester in valček Spomin bratov Slavka Avsenika in Vilka Ovsenika (na podlagi Adamičeve simfonične priredbe ga je za pihalno zasedbo aranžiral Vladimir Mustajbašić) ter koncertno koračnico Oj, ta soldaški boben.
