Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnjič smo začeli predstavitev skupnega projekta Policijskega orkestra z avstrijsko-štajerskim skladateljem, klarinetistom, kapelnikom in profesorjem, magistrom Franzom Cibulko. Tokrat iz njegovega bogatega opusa prek 300 del za godbe predvajamo še Tri ameriške pesmi – izbor iz klasičnih filmov za glas in godbo s solistko Marieluise Marchel, pa Über and unter Tage, skladbo, posvečeno nekdanjim mestnim stražnikom, ter prvi stavek skladbe Octogesimo. Igra Policijski orkester pod vodstvom magistra Franca Cibulke.
Predstavitev avtorske zgoščenke, ki jo je leta 2006 s Policijskim orkestrom posnel štajerski skladatelj, klarinetist, kapelnik in profesor, magister Franz Cibulka. Leta 1946 rojeni in 2016 umrli glasbenik je bil osrednja osebnost gibanja enega najbolj godbeniških koncev vsega sveta, zakaj Zgornja Štajerska s prestolnico Gradcem velja poleg Valencie in italijanske Apulije za prave epicentre, kjer ni zaselka, večjega od desetih hiš, da ne bi imel svoje godbe. Začenjamo z Borkenštajnsko slovesno koračnico, zloženo za tamkajšnjo godbo, zatem boste slišali Flutecarin – koncert za flavto in godbo, kot se že razbere iz naslova, posvečeno flavtistki Carini Victoriji Jandl. Potem na vrsto pride koncertna koračnica Marcia Cartiera. Zložena je bila za Papirniško godbo iz Gratkorna. Za konec pa boste slišali še koncertno skladbo Trumpet Emotions v dveh stavkih s solistom Manuelom Lichtenwöhrerjem.
James Charles Barnes je poleg devetih obsežnejših simfonij, ki so repertoarni kanon za to zasedbo, zložil še celo kopico zanimivih in raznovrstnih del za pihalne orkestre. Tokrat predvajamo dve njegovi deli – Simfonijo št. 2, najprej pa koračnico Eisenhowerjeva stoletnica. Obe v izvedbi odličnega japonskega orkestra Tokyo Kosei, ki jih je pod skladateljevim vodstvom leta 1991 posnel in izdal na zgoščenki z naslovom Legenda.
James Charles Barnes je plodovit in večkrat nagrajen ameriški skladatelj glasbe za pihalne orkestre. Poleg 9 obsežnejših simfonij, ki predstavljajo repertoarni kanon za tovrstno zasedbo, je zložil še celo kopico zanimivih in raznovrstnih del za pihalne orkestre. Izmed njih predstavljamo tri, ki jih odlikujeta bogata paleta glasbenih idej in sijajno instrumentirane partiture. Vse tri skladbe je izvedel odlični japonski orkester Tokyo Kosei, ki jih je pod skladateljevim vodstvom leta 1991 posnel in izdal na zgoščenki z naslovom Legenda. Za udaren uvod najprej sledi Barnesova Simfonična uvertura, nato pa še deli z naslovoma Ples bakle in Dolga siva črta.
Sklepamo poletne, lahkotno obarvane oddaje v nizu Medenina in patina, v katerem se posvečamo Policijskemu orkestru in njegovi častitljivi 75-letnici obstoja. Tako bomo v tej končali predstavitev druge zgoščenke – Spopad slogov (Clash of the Styles) iz para, ki ga je Policijski orkester posnel pred dobrim poldrugim desetletjem pod vodstvom nizozemskega dirigenta, aranžerja in skladatelja Petra Kleineja Schaarsa za slovito založbo De Haske. Začenjamo kar z naslovno - Spopadom slogov (Clash of the Styles) Gilberta Tinnerja, v preostanku pa se bomo vrnili v svet priredb velikih uspešnic za godbo. Najprej s skladbo Gold slovite novoromantične pop skupine Spandau Ballet v priredbi Thijsa Ouda, potem z venčkom uspešnic Jacquesa Brela v priredbi Rolanda Kernena, pa s Schwalginovo priredbo O'Sullivanovega napeva Clair in za konec še priredbo pesmi The Eve of the War Jeffa Wayna, ki se je je lotil Edwin H. Keeley.
Na začetku sklepa vrste poletnih, lahkotno obarvanih oddaj v nizu MEDENINA IN PATINA, v katerem se posvečamo Policijskemu orkestru in njegovi častitljivi 75-letnici obstoja, bomo tokrat predstavili drugo zgoščenko Spopad slogov (Clash of the Styles) iz para, ki ga je Policijski orkester pred dobrim poldrugim desetletjem pod vodstvom nizozemskega dirigenta, aranžerja in skladatelja Petra Kleineja Schaarsa posnel za slovito založbo De Haske. V primerjavi s prejšnjimi tremi oddajami, v katerih ste poslušali prvenstveno krajše skladbe, največkrat priredbe znanih napevov, bo ta oddaja v celoti posvečena avtorskim delom, sicer še vedno lahkotne narave, a vseeno obsežnejših in izvajalsko bolj zahtevnih. Začeli bomo z Metuljevo uverturo (Butterfly Overture) samega Petra Kleineja Schaarsa, zatem nadaljevali z Babuško (Matreshko) Johana Nijsa, Slavnostnimi prizori (Festival Scenes) Andreja Waigneneina ter sklenili s skladbo Jazzotic Flight Stefana Schwalgina.
Beethoven je Sekstet za godala in rogova v Es-duru zložil v svojem zgodnjem ustvarjalnem obdobju, na začetku devetdesetih let 18. stoletja, ko je bil skladatelj še vedno v rojstnem Bonnu. Koncertantna narava skladbe, v kateri imata glavno, solistično vlogo oba rogova, kaže na to, da je skladatelj delo napisal za točno določene glasbenike, najbrž za precej sposobna hornista iz zasebnega orkestra na dvoru volilnega kneza v Bonnu. Oba zunanja stavka imata tako izrazito virtuozen predznak, med tem ko osrednji Adagio prežema serenadni duh poznega 18. stoletja. Predvajamo še Malo suito za trobilni kvintet Jana Koetsierja.
Zametki sodobnih godb na pihala oziroma vojaških orkestrov segajo daleč v preteklost, vse tja do 16. stoletja. V zgodovini se je število glasbenikov, pa tudi različnih glasbil v tovrstnih zasedbah, ki so sprva štele le nekaj glasbenikov, postopoma povečevalo, znatneje šele od 2. polovice 19. stoletja naprej. Čeprav še ne standardizirana, je zasedba vojaških orkestrov šele tedaj postala približno podobna današnjim orkestrom. Njihov repertoar je še na prelomu stoletja obsegal večinoma krajše popularne pesmi in transkripcije priljubljenih del iz sveta klasične glasbe. Gustav Holst je bil med tistimi prvimi skladatelji, ki so orali ledino na področju umetnostne glasbe za pihalne orkestre. Leta 1909 je zložil Prvo suito za pihalno godbo v e-molu, dve leti pozneje še drugo, pri obeh pa se je pri orkestraciji zgledoval po britanskih vojaških orkestrih. Glasbeni izbor dopolnjuje še Irski napev iz okrožja Derry, ki ga je za pihalni orkester instrumentiral avstralski skladatelj Percy Grainger.
Peta oddaja iz sklopa, posvečenega Policijskemu orkestru in njegovi častitljivi 75-letnici obstoja. Smo sredi skupine prav tako petih poletno in lahkotno obarvanih, v kateri s to končujemo izbor s prve zgoščenke – Izbor popularnih za koncertno godbo (Popular Selections for Concert Band) enega od para, ki ga je Policijski orkester pred dobrim poldrugim desetletjem pod vodstvom nizozemskega dirigenta, aranžerja in skladatelja Petra Kleineja Schaarsa posnel za slovito založbo De Haske. Predvajamo priredbo skladbe Gospel John Jeffa Steinberga, ki jo je napisal Lorenzo Bocci, potem Claritude Wima Lasersomsa, že naslov nakazuje na pomembno vlogo klarinetov; sledila bo koračnica Ad Fontis Harma Eversa, pa parafraza Stefana Schwalgina znamenitega stavka iz Griegove suite Peer Gynt V dvorani Gorskega Kralja – tokrat z naslovom V dvorani rokovskega kralja (In the Hall of the Rocking King), potem še ena priredba – tokrat napeva Slavimo ta dan, »Zeit, dass sich was dreht«, nemškega pevca in avtorja Herberta Grönemeyerja v priredbi Rolanda Kernena. Za konec skladb s te zgoščenke pa še venček priredb glasbenih tem s keltskega, skrajnega zahoda Evrope, ki jih je napisal Stefan Schwalgin. Za konec današnjega glasbenega izbora še priredba slovitega Libertanga Astorja Piazzolle, delo Lorenza Boccija.
Četrta oddaja iz sklopa, posvečenega Policijskemu orkestru in njegovi častitljivi 75-letnici obstoja. Kot prejšnja in še prihodnje tri je poletno in lahkotno obarvana, saj predvajamo izbor z zgoščenke, prve od para, ki ga je Policijski orkester pred dobrim poldrugim desetletjem pod vodstvom nizozemskega dirigenta, aranžerja in skladatelja Petra Kleineja Schaarsa posnel za slovito založbo De Haske. Na sporedu priredba popevke izpred skoraj pol stoletja The Hustle Vana McCoya, pod katero se je podpisal Lorenzo Bocci, zatem Stop the Cavalry Jona Lewieja v priredbi Stefana Schwalgina, temu bo sledil venček znanih napevov z naslovom Rock in the Mountain Rolanda Kernena, pa silovit galop za ksilofon in godbo – Running on Wood Stefana Schwalgina, zatem živahna koračnica Vivenda Wima Lasersomsa, pa fantazija Petra Kleineja Schaarsa na teme Kurta Weilla Three Aspects of Kurt Weill, za konec pa še priredbe glasbenih tem iz priljubljenih kriminalk Crime Time Stefana Schwalgina.
V nizu oddaj Medenina in patina nadaljujemo sklop, posvečen Policijskemu orkestru in njegovi častitljivi 75-letnici obstoja. Ta in prihodnje štiri bodo zelo poletno obarvane ter popolnoma v znaku lahkotnejših glasbenih slogov. Še posebej današnja in prihodnji dve pa tako rekoč izrecno v znamenju priredb zelo priljubljenih napevov za pihalni orkester. Kar boste poslušali, bo z zgoščenke, prve od para (z naslovom Popular Selections for Concert Band), ki ga je Policijski orkester pred dobrim desetletjem in pol pod vodstvom nizozemskega dirigenta, aranžerja in skladatelja Petra Kleineja Schaarsa posnel za slovito založbo De Haske. V oddaji boste slišali priredbo slovite popevke (Is this Way to) Amarilla Neila Sedake in Howarda Greenfielda, pod katero se je podpisal Stefan Schwalgin. V nadaljevanju pa še Pesem upanja (Song of Hope) belgijskega skladatelja Johana Nijsa, koračnico Naš kapelnik (Our Maestro) Wima Lasersomsa, skladbo Blues Forever Rolanda Kernena, nekaj priredb zelo slovitih popevk, začenši s sanremsko uspešnico Volare Domenica Modugna v priredbi Lorenza Boccija, pa popevke Because We Believe, ki jo prepeva Andrea Bocelli v priredbi Wima Stalmana, ob koncu pa še uspešnico Glorie Estefan Turn the Beat Around v priredbi samega Petra Kleineja Schaarsa.
Izbor posnetkov Mariborskega kvinteta trobil, nastalih ob koncu sedemdesetih in v osemdesetih letih 20. stoletja. Predvajamo Trobilni kvintet Paula Holmesa, Suito Vasilija Ivanoviča Zvereva, najprej pa kratki Canzon vigesima oziroma Dvajseti canzon, imenovan 'La Moranda', Costanza Antegnatija.
Izbor posnetkov s plošče Budimpeškega trobilnega kvinteta, slovitega madžarskega trobilskega sestava, ki nastopal po domovini in drugod po Evropi, še zlasti v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Zasedbo so tedaj sestavljali trobentača Istvan Palotai in Pal Petz, hornist Imre Magyari, pozavnist Istvan Farkas in tubist Laszlo Szabo. Plošča, ki je nastajala v studiu najstarejše madžarske založbe Hungaroton, je izšla leta 1983, na njej pa je ansambel pretežno baročno glasbo dopolnil še z deloma mlajšega datuma Eugena Bozzaja in Josepha Horovitza. Tokrat predvajamo dela Daniela Speera, Tomasa Albinonija in Eugena Bozzaja.
Nadaljujemo predvajanje glasbe s slavnostnega koncerta v Gallusovi dvorani, ki ga je Policijski orkester odigral 27. marca 2023 in s katerega ste prejšnjikrat že slišali poslastice v triptihu Treh plesnih variacij iz Bernsteinove skladbe Fancy Free, Bečanove Prelude to a Kiss ter Mouvements Frenetiques Alexandra Kosmickega. Na koncertu so te izvedbe pospremili tudi plesalci. Tokrat sta na sporedu dve odlični izvedbi iz drugega dela koncerta: najprej skladba Winds of Power Nigela Hessa, nato pa še genialna skladba Re(new)al Viet Cuonga. Ta v treh stavkih (Hydro, Wind in Solar) opozori "na potencial obnovljivih virov energije, s svojim minimalističnim kompozicijskim pristopom in eteričnimi zvočnimi podobami pa nas poziva, da občasno vendarle pritisnemo na zavore, se ustavimo, zadihamo in uživamo trenutek. In skoraj bomo lahko dejali, da je za življenje poskrbljeno. Napolnjeno z bistvom in smislom je neomajno, neustrašno".
V nizu oddaj MEDENINA IN PATINA se vračamo k Policijskemu orkestru in njegovi častitljivi tričetrtstoletnici obstoja. V tej in naslednji oddaji vam bomo predvajali glasbo s slavnostnega koncerta v Gallusovi dvorani, ki ga je bil orkester izvedel ob svojem prazniku 27. marca letos. Najprej predvajamo posnetek prvega dela koncerta, kjer vam bo kot radijskemu poslušalcu žal prikrajšan vizualni, natančneje, plesni spektakel, ki je pospremil glasbo na gala koncertu, a nič ne de: tudi glasba sama je tokrat več kot zgovorna in dovolj, da se naužijete plemenitega nektarja in slada ob vrhunski izvedbi skladb: Treh plesnih variacij iz Bernsteinove Fancy Free, Bečanove Prelude to a Kiss ter Mouvements Frenetiques Alexandra Kosmickega.
Kot je bilo obljubljeno prejšnjič, tudi to oddajo posvečamo Pihalnemu orkestru Logatec ob njegovi letošnji 110-letnici delovanja. Zasedbo, njeno zgodovino, aktualno sestavo, ljudi, projekte, angažmaje in tako naprej smo – tudi ob pomoči gosta, predsednika orkestra Marka Šraja – predstavili v prejšnji oddaji, ki jo lahko še vedno poslušate na Arsovi spletni strani in portalu RTV365. In ker je bila ta oddaja predvsem v znamenju (po)govora, je tokratna toliko bolj glasbeno obarvana. Predvajamo izbor posnetkov, nastalih na odmevnejših koncertih Pihalnega orkestra Logatec v zadnjih letih.
Pihalni orkester Logatec je eden najstarejših, hkrati pa tudi najopaznejših in najkakovostnejših ljubiteljskih pihalnih orkestrov oziroma godb na Slovenskem, letos praznuje 110-letnico delovanja. Orkester je namreč uradno prvič nastopil na gasilski veselici maja leta 1913 kot Godba na pihala Logatec in vse od tedaj naprej so logaški godbeniki prisotni na vseh pomembnejših dogodkih in prireditvah v domačem kraju in zunaj njega. V dolgi in bogati zgodovini Pihalnega orkestra najdemo nekaj imenitnih glasbenih imen, ki so pustila močan pečat v orkestru in pri njegovem oblikovanju, rasti skozi desetletja. Tako je recimo po prvem dirigentu in ustanovitelju orkestra Jožefu Zalarju zasedbo kar 4 desetletja vodil Alojz Velkavrh, v zadnjih desetletjih pa so kot dirigenti, kapelniki velik in pomemben pečat pustili Matjaž Albreht, ki je orkester vodil v zadnji dekadi prejšnjega tisočletja, Marjan Grdadolnik, ki ga je vodil v letih od 1999 do 2014, ter aktualni dirigent Vid Pupis, akademski glasbenik klarinetist, ki orkester vodi že skoraj desetletje, že prej pa je bil dolgo njegov polnokrvni član. Še več o zgodovini, zanimivostih, programih, ljudeh in projektih Pihalnega orkestra Logatec v pogovoru osvetljuje predsednik orkestra Marko Šraj.
Še vedno odstiramo edinstvene glasbene svetove našega mednarodno uveljavljenega ustvarjalca in trobentača najširših umetniških obzorij – Izidorja Leitingerja in še vedno smo pri njegovem aktualnem opusu – konkretno pri projektu Ushai. Po avtorjevih besedah Ujjayi v sanskrtu pomeni zmagovalni dih in simbolizira zmago srca nad umom. Projekt so člani Orkestra Slovenske vojske pod skladateljevim vodstvom prvič izvedli 25. novembra leta 2018 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ter ga zatem še ponovili v Gallusovi dvorani iste ustanove v sklopu ljubljanskega Jazz festivala 2022. Jeseni 2022 pa so ga tudi studijsko posneli in tako imate poslušalci oddaje Medenina in patina prvi čast in veselje poslušati to izvrstno glasbo iz taistih posnetkov. Člani Orkestra Slovenske vojske se predstavljajo bodisi kot instrumentalisti v razširjenem big bendu ali pa kot vokalisti.
Vračamo se k odstiranju edinstvenih glasbenih svetov našega mednarodno uveljavljenega ustvarjalca in trobentača najširših umetniških obzorij Izidorja Leitingerja. Predstavljamo še povsem vroče studijske posnetke enega njegovih zadnjih večjih orkestrskih projektov, Glasbene suite Ushai. Po avtorjevih besedah je ta zvočni sprehod skozi sedem stavkov, ambientov, v katerih izvajalce in poslušalce nagovarja k iskanju in kreiranju njihove lastne zgodbe, ki poteka za glasbeno kuliso. Pri ustvarjanju tega dela se Leitinger ni omejeval pri izbiri glasbenega sloga in prav tako nerad govori o predalih v umetnosti. Zanj tako obstajata samo dve zvrsti glasbe – takšna, ki se te dotakne, in takšna, ki gre skozi ušesa. Ustvarjalnosti je zato pustil prost tek ter dal prednost spontanosti, presenečenju in bogatosti zvočne palete, ki jo ponuja razširjena zasedba Big Banda Orkestra Slovenske vojske. Ujjayi v sanskrtu pomeni zmagovalni dih in simbolizira zmago srca nad umom. Z glasbeniki orkestra so na koncertih in med snemanjem igrali in peli s srcem. Naj na tej glasbeni odisejadi tudi vas vodi vaše srce. Tokrat na sporedu "ambienta", imenovana 7 in Deeper.
Končujemo predstavitev posnetkov rednega spomladanskega koncerta Orkestra Slovenske vojske, ki je na enakonočje zvenel v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Že v prejšnji oddaji smo se posvetili obsežni in izvajalsko izredno drzni skladbi, veliki tristavčni Simfoniji št. 2 – Kristusov Pasijon španskega skladatelja Ferrerja Ferrana, ki prihaja z juga katalonskega govornega območja ter hkrati ene najbolj vročih točk svetovnega godbeništva – Valencie. Tokrat bomo znova predvajali razburljivi srednji stavek – Tri skušnjave – in delo končali s pretresljivim tretjim, Prihodom v tempelj, Zadnjo večerjo, Zajetjem, Obsodbo, Križanjem ter Upanjem.
