Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Simon Callow je britanski igralec, režiser, pripovedovalec in pisatelj. Na odru in na filmu se je uveljavil kot karakterni igralec, za svoje vloge je prejel mnoge nagrade in priznanja, med njimi nagrado Olivier ter nagrado ceha filmskih igralcev, nominiran je bil za nagrado BAFTA. Callow je zaslovel z naslovno vlogo Wolfganga Amadeusa Mozarta v drami Petra Shafferja Amadeus leta 1979, nastopil je v neštetih gledaliških predstavah in v znamenitih filmih, kot so Soba z razgledom, Štiri poroke in pogreb, Maurice, Howardov kot in Zaljubljeni Shakespeare. Veliko igra tudi na televiziji. Simon Callow ni samo igralec, je tudi režiser in pisec. Leta 1984 je napisal knjigo z naslovom Biti igralec, ki je kritika režiserskega gledališča; v njej je tudi obudil spomine na zgodnejša igralska leta. Prevajalka Ifigenija Simonović, interpret Kristijan Ostanek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska izvedba Smiljan Greif, Darko Kukovič, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Pesnitev Vrezi v brezi je napisal pesnik in pisatelj Ivan Cimerman, v njej pa je naslikal občutja, ki so ga preplavila, ko je s sinom stal pred drevesom, znanim iz mladosti. Interpretira Slavko Cerjak, glasbena oprema Marko Stopar, režija Igor Likar, produkcija 2000.
Barica Smole je včasih v svojih kratkih zgodbah nekoliko pikra. Nekoliko tudi v zgodbi z naslovom Zadnji petek leta 2022. Njeno pripovedovalko najprej zmoti novoletno voščilo, ko ji nekdo zaželi, naj uživa. In zgodba steče ... Avtorica literarnega dela Barica Smole, režiser Klemen Markovčič, interpretka Maja Sever, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2023.
MIneva 110 let od rojstva hrvaškega pesnika in pisatelja Ivana Gorana Kovačića, ki je bil ustreljen med drugo svetovno vojno, star 30 let. Njegova tragična pesnitev z naslovom Jama odseva vojno resničnost, ki je presegala najizvirnejšo fantazijo. Iz nje so vzeti spevi v oddaji, ki je bila prvič na sporedu leta 2003. Prevod pesmi Tone Pavček, interpretacija Dario Varga, glasbena oprema Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, asistent zvoka Miha Bitenc, režija Ana Krauthaker.
V Literarnem nokturnu – z njim praznujemo 130. obletnico rojstva pesnika Janka Glazerja, ki se je rodil leta 1893, umrl pa leta 1975 – boste slišali enajst pesmi, ki so leta 2011 izšle v knjižici Trideset pesmi. V njej naletimo tudi na avtorjevo izjavo iz leta 1952, s katero zelo jasno sporoča, kako se je loteval poezije: "Pesem je zame doživetje, stisnjeno v en sam trenutek, zelo intenzivno – neko novo odkritje – ko ugledam nekaj nenadoma v čisto novi luči in v novi zvezi. Vedno mi nastane pesem iz ene osrednje misli, iz ene predstave, iz enega žarišča – vedno od znotraj – ven. Ta organska rast se mi zdi pomembnejša kot zunanji atributi, na primer besedni nakit." Interpret: Matija Rozman, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer, asistent: Sebastjan Mulej, režiser: Jože Valentič. Urednika oddaje Matej Juh, Staša Grahek (ponovitev). Leto nastanka 2011.
Katja Perat (1988), ki že več let živi in dela v ZDA, je ena najopaznejših literarnih ustvarjalk generacije, rojene v osemdesetih. Leta 2011 je izdala udaren pesniški prvenec z naslovom Najboljši so padli. V njem se odmika od ikonografije slovenskega pesniškega modernizma. Pesnica bolj stavi na ironijo in sarkazem. Gre, skratka, za surovo in kritično poezijo, ki je izrazito samosvoja, polna energije, obratov in duhovitih domislic. Zgodnja poezija Katje Perat je tista poezija, ki vzbuja pozornost tudi v tako pestri množici pesniških glasov, kot jih lahko slišimo na svetovni dan poezije. Interpretka je Sabina Kogovšek, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Jure Culiberg in Dušan Fortuna, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka je 2011.
Ob 60. obletnici programa Ars: eden izmed najstarejših posnetkov iz našega radijskega arhiva! Z "balkonsko sceno" iz znamenite Rostandove igre Cyrano de Bergerac (prevod: Oton Župančič) podčrtujemo 20. marec, mednarodni dan frankofonije, in se hkrati spominjamo, da se je avtor Edmond Rostand, francoski pesnik in dramatik, rodil 1. aprila pred sto petinpetdesetimi leti. Vsebina: Cyrano je zaljubljen v Roxano, vendar je prepričan, da ga zaradi njegovega velikega nosu ne more ljubiti nobena ženska. Ko se s sinom Kristijanom znajdeta pod Roxaninim balkonom, polaga Cyrano svoje besede v njegova usta, da bi Kristijan dobil njen poljub. Nastopajo Mila Šarič, Vladimir Skrbinšek in Slavko Jan. Posneto leta 1954.
Več kot tristo let je že minilo, odkar se je na Saškem rodil sloviti baron Münchhausen, a njegove zabavne dogodivščine še vedno krožijo po svetu. Deset let je bil v vojaški službi, nato pa se je vrnil na svoje posestvo in kmalu postal daleč naokoli znan pripovedovalec z bujno domišljijo. Devetnajsti marec je svetovni dan pripovedništva. Prevajalec: Ivan Žigon, igralec: Saša Tabaković, urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Produkcija: marec 2023.
V Literarnem nokturnu bomo slišali nekaj pesmi slovenskega pesnika, prevajalca, esejista in jezikoslovca Boža Voduška. Rodil se je 30. januarja leta 1905 v Ljubljani. Prve pesmi in prevode je objavil v rokopisnem dijaškem listu Plamen. Med študijem se je pridružil katoliškemu kulturnemu krogu in objavljal v literarnem mesečniku Dom in svet. Iz ekspresionističnih pesniških začetkov se je v tridesetih letih preusmeril v intelektualno zahtevno poezijo nove stvarnosti. Pesmi iz zbirke Odčarani svet, ki jih boste slišali v nadaljevanju, pa predstavljajo njegovo spogledovanje z eksistencializmom. Doseg Voduškove poezije je bil velik. V šestdesetih letih je za svoje ustvarjanje prejel Prešernovo nagrado. Interpret: Matija Rozman, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman, leto nastanka: 2010.
Zamislimo si, da je 20. stoletje teklo drugače, kot je. V starem berlinskem bloku živijo godrnjavi ostareli naciji (očitno so večni): zakonca Hitler in Goebbels, v bližini pa so tudi drugi, ki jih po imenih poznamo iz zgodovine. Zgodovina se ponavlja kot farsa oziroma – z oznako pisateljice – kot opereta. Urednik oddaje: Vlado Motnikar, režiserka: Ana Krauthaker, igralec: Uroš Smolej, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Produkcija: marec 2023
Šesta knjiga poezije Gregorja Podlogarja se odločno odmakne od ameriške pesniške in kulturne tradicije – namesto z njo, dialog raje razvija z evropskim modernizmom, krajevno pa predvsem z Dunajem. V njeni natančni tridelni zasnovi odmeva struktura simfonije, ki – žlahtno obogatena z medbesedilnimi nanosi – tematizira življenje in smrt, svet, ki izgublja človeškost, prostore, ki bivajo in tiste, ki ne bivajo. Izbor pesmi je narejen iz prvega cikla, ki nosi naslov Stavek in ga odlikuje tudi hitra sonatna oblika. Avtor literarnega dela: Gregor Podlogar, režiserka: Živa Bizovičar, interpret: Gregor Zorc, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, leto produkcije: 2023.
David Bedrač je pesnik, ki virtuozno združuje težko združljivo: bivanjsko liriko na robovih poezije. Njegovi cikli so praviloma lep izziv za režiserke in režiserje Literarnih nokturnov. V ciklu Klet (XI osamljenih pesmi) tako objavlja pesmi, natisnjene z različnimi tiski, krepkim, vsakdanjim, obledelim. To pa še ni vse. Nikar ne zamudite Bedračeve poezije v interpretaciji dramskega igralca Blaža Šefa.
Ruski pisatelj Varlam Šalamov (1907–1982), je zaslovel s Kolimskimi zgodbami, utrinki iz življenja v sovjetskih delovnih taboriščih ob reki Kolimi v severovzhodni Sibiriji, kjer je umrlo približno tri milijone ljudi. Šalamova so prvič aretirali že med študijem, potem pa še večkrat, zaradi malenkosti. Skupno je v taboriščih preživel sedemnajst let. Knjiga nam ponuja vpogled v življenjske usode številnih ruskih kaznjencev. Prisilno delo, pretepanje, neznosne razmere v taborišču, nevzdržno podnebje, pomanjkanje hrane in zdravil silijo človeka v nenehno životarjenje in boj za obstanek. Pa vendar se trudi Šalamov kot kaznjenec opaziti tudi sočloveka ali vsaj droben dogodek v naravi, ki mu razsvetli življenje. Prevajalka Lijana Dejak, avtorica priredbe Mateja Juričan, režiserka Živa Bizovičar, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Produkcija 2023.
Andrej Ciuha, po poklicu magister prava, managementa nepremičnin in diplomirani ekonomist, se zadnjih osem let intenzivneje ukvarja s slikanjem, vmes pa piše tudi poezijo. Jurij Hudolin je ob njegovi drugi zbirki pesmi leta 2012 zapisal, da je "pesnik empirične življenjske izkušnje, da je zrel avtor, ter da je berljiv in sugestiven". Izbrali smo Ciuhovo še neobjavljeno pesem Sanjal je žensko in pet pesmi iz njegovih zbirk Ti si tako lepa (2004) in Črni in beli biseri (2012). Režiserka Živa Bizovičar, igralec Gregor Zorc, glasbeni opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Produkcija 2023.
Na Gregorjevo pogosto rečemo, da se "ptički ženijo". Tako je zapisal tudi Niko Kuret, eden naših osrednjih etnologov in avtor knjig Praznično leto Slovencev, da so "Kroparski kovači njega dni (ko je sveti Gregor godoval na dan začetka pomladi) na Gregorjevo prenehali z delom v vigenjcih in v sprevodu odšli na 'tičjo vohcet'". Iz Kuretovega zapisa smo izbrali odlomek o običajih tega dne, ki so se ohranili do sedanjosti na vasi in v mestih, ali pa smo jih celo na novo obudili. Danes in v preteklosti pa nam vse: narava, običaji, svetnik ali zapisi o davnih šegah sporočajo najpomembnejše: pomlad ni več daleč. Igralec Matej Puc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.
Gabriele D'Annunzio je bil italijanski pesnik, pisatelj in dramatik. Rodil se je 12. marca 1863 v Pescari. Delal je kot novinar in se ukvarjal s politiko, bil je privržen italijanskemu nacionalizmu in idejam fašizma. Leta 1919 je z iredentisti vdrl na Reko in jo pomagal priključiti Italiji. Umrl je leta 1938. Je vodilni predstavnik simbolizma in dekadence v italijanski književnosti, v zgodnjih zgodbah pa opisuje predvsem življenje ljudi v domači Pescari in njeni okolici. Prvo prozno delo, zbirko črtic z naslovom Deviška dežela, je D'Annunzio objavil že pri devetnajstih letih. Osemnajst mladostnih zgodb je leta 1902 kot uveljavljen prozaist izdal v zbirki Pescarske zgodbe, ki so pri nas v prevodu Vasja Bratina izšle leta 2019. Med njimi je tudi Junak. Prevod Vasja Bratina, interpret Matej Puc, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Saška Rakef. Leto nastanka 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.
Pesnik Ivan Volarič – Feo bi letos dopolnil petinsedemdeset let. Na literarno sceno je vstopil s pesniškim prvencem Desperado Tonic Water leta 1975, za tem pa je izdal še deset knjig poezije. Ivan Volarič – Feo je bil sicer vsestranski umetnik, ki je pustil močan pečat v našem kulturnem prostoru – nastopil je v šestnajstih filmih, sodeloval pri številnih glasbenih projektih in performansih itd. Njegov pesniški opus okaže njegov značaj, ki je bil oster in duhovit. V nasprotju z nekaterimi pesniškimi sopotniki je pisal družbenokritično poezijo, zavezano avantgardnim pristopom, uporabljal pa je preprost pesniški jezik, sem in tja osvobojen slovarskih pomenov. Zato njegova poezija deluje živo, nenavadno in zabavno. Interpret: Gaber Kristjan Trseglav, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Zmago Frece, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, leto nastanka 2008.
Sinologinje Tina llgo, Mojca Seljak, Katja Simončič in Tjaša Vilotič so svoje raziskovalne interese usmerile v raziskovanje kitajske mitologije. Po natančnem študijskem pretresu virov so izbrale, prevedle in zapisale dvaintrideset najbolj znanih kitajskih mitov in legend ter jih združile v knjigi Kitajski miti in legende, ki je izšla pri založbi Miš. V oddaji bo predvajana kozmogonija Pangu loči nebo in zemljo in legenda Kitajski zmaj. Obe je prevedla in zapisala Tina Ilgo.
Osmi marec je mednarodni dan žensk. Ta dan je posebej namenjen opozarjanju na zahteve po ekonomski, politični in socialni enakopravnosti žensk in poudarjanju njihovih dosežkov. Osmi marec je vedno znova priložnost za opomin, da temeljne pravice žensk niso ne samoumevne in ne univerzalne. Ena pomembnih zgodnjih slovenskih bojevnic za svobodo in pravice žensk je bila Angela Vode. Rodila se je leta 1892. Po izobrazbi je bila učiteljica, študirala je tudi zdravstveno pedagogiko, opravila je specialistični izpit iz defektologije. Med vojnama je dejavno sodelovala v različnih društvih, ki so se zavzemala za odpravo diskriminacije po spolu in socialnem položaju. Bila je članica Komunistične partije in Osvobodilne fronte, pa so jo po vojni na Nagodetovem procesu vseeno po krivici obsodili in jo za šest let zaprli. Po prihodu iz zapora je bila brez zaposlitve. Umrla je leta 1985. Angela Vode je objavila vrsto člankov in samostojnih del – Žena v današnji družbi, Žena in fašizem, Spol in usoda. Leta 1999 je izšel ponatis njenih del. Iz leta 1961 zapisanih Spominov Angele Vode smo – iz poglavja Življenje ni bilo praznik - izbrali njeno besedilo z naslovom Prvi korak Slovenk na politično pozornico. Interpretacija Lena Hribar, tonski mojster Matjaž Miklič, glasbena oprema Luka Hočevar, režija Ana Krauthaker. Leto nastanka 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.
Pesnik in slikar Gregor Kraljić se je rodil leta 1994 v Slovenj Gradcu. Že od osnovnošolskih let se aktivno ukvarja s slikarstvom in pesništvom. Je član društva Šaleških likovnikov (DŠL) in literarnega društva Hotenje. Njegove pesmi so bile objavljene v zborniku HOTENJA 2022. Nastopal je tudi na evropski prestolnici kulture v Mariboru leta 2012 in sicer na festivalu SOSED TVOJEGA BREGA. S svojimi teksti je bil uvrščen v finale državnega festivala mlade literature Urška in osvojil srebrno priznanje. Nastopal je v parku Lily Novy na sedežu društva Slovenskih pisateljev (DSP) in ob 100 letnici Karla Destovnika Kajuha v knjižnici Velenje, mestni galeriji Šoštanj in pred Kajuhovo spominsko hišo. Leta 2022 je imel prvo samostojno razstavo slik v galeriji Sveti Martin na Muri, kjer je tudi predstavil svoj prvenec Zlate pesmi. Na Arsu smo za pokušino že predvajali njegovo pesem SVOBODA iz nastajajoče pesniške zbirke Novi Zakon. Nocoj bomo v Literarnem nokturnu slišali še nekaj pesmi iz omenjene zbirke. Prijetno poslušanje.
