Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Literarni nokturno

2596 epizod

2596 epizod


Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.


18. 03. 2024

Literarni nokturno

Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.


17. 03. 2024

Jože Snoj: Janez Krstnik

17. marca 1934 se je v Mariboru rodil Jože Snoj, slovenski pesnik in pisatelj, pa tudi esejist, urednik in kritik. Umrl je 7. oktobra 2021. Bil je, kot večina njegove generacije, pripadnik modernizma v literaturi, vendar je najizrazitejša posebnost njegove lirike v osemdesetih in devetdesetih letih močna težnja po resakralizaciji poezije in mističnem čaščenju pesniške besede ter neposrednejšem nagovarjanju transcendence. Tak je tudi cikel pesmi z naslovom Janez Krstnik. Tisti, ki je Jezusa krstil v Jordanu in o katerem pravi Snoj: "In ve, da prvi sam je z njim – odrešen." Igralec je Zvone Hribar, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, režiserka: Elza Rituper, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2003.


16. 03. 2024

Antun Gustav Matoš: Soneti

Antun Gustav Matoš (rojen je bil leta 1873, umrl je leta 1914) je bil hrvaški pesnik, pisatelj, esejist in kritik, ki je na prehodu iz 19. v 20. stoletje odprl hrvaško književnost sodobnim literarnim iskanjem in rešitvam. Ob 110. obletnici smrti se ga spominjamo s kratkim izborom njegovih sonetov. Prevajalec je Drago Bajt, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstri zvoka Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija leta 2024.


15. 03. 2024

Branko Radičević: Izbrane pesmi

Eden prvih srbskih književnikov, ki se je obrnil k ljudskemu jeziku in izrazito lirskim občutjem. Prevajalec: Alojz Gradnik, igralec: Uroš Smolej, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Miha Jaramaz, režiserka: Špela Kravogel. Leto nastanka: 2014.


14. 03. 2024

Katerina Angelaki Rooke: Ifigenijina odklonitev

Katerina Angelaki Rooke (1939–2020) je bila grška pesnica, prevajalka in esejistka, ki je spadala med najpomembnejše grške literate in literatke povojne generacije. Izdala je več kot 20 pesniških zbirk, med njimi Volkovi in oblaki (1963), Penelopini razsuti listi (1977), Ko telo (1988) in Anoreksija obstoja (2011). Za svoje pesmi, ki so bile prevedene v več kot deset jezikov, je prejela številne državne in mednarodne literarne nagrade. V njih se eksistencialna vprašanja samote, smrti, telesnosti, odnosa med človekom in naravo ter položaja ženske v tradicionalni družbi prepletajo s samosvoje reinterpretiranimi mitološkimi motivi. Izbor pesmi je prevedla Lara Unuk. Interpretira dramska igralka Anja Novak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.


13. 03. 2024

Nada Gaborovič: Pisatelj našega časa

Satira o pisateljih, a ne tistih klasičnih, ki so pisali še z gosjim peresom, temveč precej sodobnejših, tistih s pisalnimi stroji. Pisateljica, rojena 13. marca 1924 v Mariboru, jih je razvrstila v pet tipov. Ampak tako je bilo pred desetletji, današnja tipologija še čaka na koga, ki jo bo odkril. Igralka: Tina Uršič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Zoran Crnkovič, režiserka: Petra Tanko. Produkcija januar 2002.


12. 03. 2024

Pomladne pesmi slovenskih pesnikov

Vsako leto 12. marca, ko goduje sv. Gregor, praznujemo gregorjevo – dan, ko se ptički ženijo. Do uvedbe gregorijanskega koledarja leta 1582 je gregorjevo veljalo za začetek pomladi in še danes ta dan povezujemo s pomladjo. Pomladi se dotikajo tudi za oddajo izbrane pesmi Kajetana Koviča, Simona Gregorčiča, Simona Jenka, Josipa Murna, Otona Župančiča in Srečka Kosovela. Interpreta: Matej Puc in Branko Jordan, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorici: Staša Grahek, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2016.


11. 03. 2024

Torquato Tasso: Soneti

Italijanski pesnik in dramatik Torquato Tasso se je rodil 11. marca 1544 v Sorrentu v Neapeljskem zalivu. Verjetno je njegovo najbolj znano delo Osvobojeni Jeruzalem. Kar nekaj odlomkov iz pesnitve je poslovenil Srečko Fišer in jih objavil v Tassovem izbranem delu z naslovom Ljubezen je duša sveta v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi. V omenjeni knjigi je objavljenih precej zgoščenih sonetov o ljubezni in nekaj jih lahko slišite v Literarnem nokturnu ob okrogli obletnici umetnikovega rojstva. Prevajalec Srečko Fišer, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.


10. 03. 2024

Stanko Vuk: Pesmi

Lirična ljubezenska občutja in občutki samotnosti v prepletu s podobami kraške in vipavske pokrajine. Igralec Zoran More, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar. Produkcija 1999.


09. 03. 2024

Taras Ševčenko: Pesmi

Ob 210. obletnici rojstva enega največjih ukrajinskih pesnikov, Tarasa Ševčenka, lahko v oddaji Literarni nokturno poslušate izbor njegovih pesmi (Oporoka, Pesmi moje, Duma, Večer, Teče voda, Tam za gajem), ki jih je prevedel Severin Šali, interpetiral pa dramski igralec Vojko Zidar. Ševčenko, romantični pesnik, slikar in humanist, se je v svojih delih zavzemal za boj ukrajinskega naroda zoper nacionalno zatiranje, danes pa pomeni enega temeljev sodobne ukrajinske književnosti. Prevajalec Severin Šali, interpret Vojko Zidar, režiserka Barbara Hieng Samobor, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Marjan Kovačevič Beltram. Produkcija 1999.


08. 03. 2024

Margaret Atwood: Nekoč je nekje

Za dan žena smo izbrali zgodbo, ki se ukvarja z ženskim vprašanjem in položajem žensk v družbi, predvsem pa daje misliti o politični korektnosti, o kateri se dandanes veliko govori, ki pa ima veliko problematičnih vidikov, predvsem za pripovedovalce zgodb. Zgodbo Nekoč je nekje je napisala kanadska pisateljica Margaret Atwood. Objavljena je bila v zbirki Dobre kosti (Good Bones) leta 1993. Margaret Atwood je sicer avtorica pomembnih romanov, na primer Dekline zgodbe, Preročišča in Na površje, ki jih imamo tudi v slovenskem prevodu, ter zbirk kratke proze, esejističnih knjig in celo poezije. Kratko zgodbo Nekoč je nekje je prevedla Staša Grahek. Interpretira Stannia Boninsegna, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Mirta Berlan, režija Alen Jelen, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.


07. 03. 2024

Uroš Zupan: Skrivnostna podloga

V novem izboru poezije Uroša Zupana se poetološka tematika prepleta s spomini in minljivostjo. V značilnem počasnem, refleksivnem ritmu Zupanov govorec iz krhkih spominskih drobcev, doživljajev in občutkov spleta močno, vizualno živo, predvsem pa izrazito poetično in skoraj katarzično pesniško krajino. Interpret je Gorazd Logar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija leta 2024.


06. 03. 2024

Igor Likar: Zvočni in pesemski dnevnik iz Walesa

Zvočni in pesemski dnevnik iz Walesa je delo Igorja Likarja, pesnika, pisatelja in dolgoletnega režiserja na Radiu Slovenija, prejemnika letošnjega priznanja Radiotelevizije Slovenija za življenjsko delo. Interpretira dramski igralec Igor Samobor, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Igor Likar, redakcija Marko Golja, Tesa Drev Juh, posneto leta 2006.


05. 03. 2024

Ghassan Zaqtan: Sadovnjak kutin

Ghassan Zaqtan, rojen leta 1954 v kraju Bejt Džala blizu Betlehema, je eden najpomembnejših sodobnih palestinskih pesnikov. Je sin pesnika in aktivista Khalila Zaqtana. Literarno ustvarjanje je začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in od takrat izdal deset pesniških zbirk in nekaj romanov. Njegova dela obravnavajo palestinsko izkušnjo prek motivov osebne zgodovine, spomina, časa, izgube in odsotnosti, a so še vedno tenkočutno lirična. Je prejemnik številnih domačih in tujih nagrad, dejaven je tudi kot urednik in novinar. Danes živi in ustvarja v Ramali. Izbor poezije je iz njegove nagrajene zbirke Sledí mi kot ptič iz slame. Prevajalka Zarja Vršič, režiserki Špela Kravogel, Ana Krauthaker, interpreta Anja Novak, Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2024.


04. 03. 2024

Aleš Učakar: Edino slovo

Aleš Učakar je pesnik, pisatelj, prevajalec ter dolgoletni književni urednik in lektor. Kot avtor se podpisuje pod dve knjigi: leta 1996 izdano zbirko kratke proze Veliki Mhrann in pesniško knjigo Mesta tihe sreče, ki je izšla tri leta pozneje, leta 1999. V zadnjem času je objavljal zlasti poezijo v periodiki, med drugim na portalu Vrabec Anarhist. Za njegove novejše pesmi je značilno, da se v njih prepleta osebno z družbenim, a hkrati se v pesmih vedno izrazi tudi človeška toplina. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.


03. 03. 2024

Valentin Brun: Pesmi

Pesnik Valentin Brun redno objavlja poezijo v Literarnem nokturnu. Tudi v najnovejših pesmih se poezija narave in religiozna poezija lepo dopolnjujeta, tu in tam pa vznikne tudi kak socialen drobec. Interpreta Anja Novak in Matej Puc, režiserki Špela Kravogel in Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.


02. 03. 2024

Ana Zogović: Tišina

Ana Zogović, rojena leta 1960, je novo ime na srbskem literarnem prizorišču. Obiskovala je gimnazijo v Beogradu in tam tudi končala Fakulteto za tuje jezike. Je profesorica ruščine, predlani pa je izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Tišina. Iz nje je Franjo Frančič izbral in prevedel šest pesmi. Prevajalec Franjo Frančič, interpretka Anja Novak, režiserki Špela Kravogel in Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.


01. 03. 2024

Ephraim Kishon: Iskanje parkirnega prostora

Judovski pisatelj Ephraim Kishon (živel je v letih od 1924 do 2005) je kljub težki mladosti – med drugo svetovno vojno je bil, na primer, zaprt v več nacističnih koncentracijskih taboriščih – postal eden najbolj cenjenih satirikov. Napisal je 50 humorističnih knjig in gledaliških iger, poleg tega je avtor petih celovečernih filmov. Njegovo humorno zgodbo Iskanje parkirnega prostora, ki se godi v mestu, v katerem ima le malokdo svoj avto, je prevedla Božena Legiša. Interpretira dramski igralec Primož Pirnat, glasbena oprema: Nina Kodrič, zvok in montaža: Nejc Zupančič in Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel, redakcija: Tesa Drev Juh, produkcija leta 2016.


29. 02. 2024

Jacques Dupin: Razpokana beseda

Jacques Dupin je bil francoski pesnik in likovni kritik. Rodil se je leta 1927 v Privasu v južni Franciji, družina pa se je leta 1950 preselila v Pariz, kjer je Dupin pod pokroviteljstvom slovitega pesnika Renéja Chara izdal svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Pepelnik potovanja. Leta 1966 je skupaj z nekaterimi pesniki, med drugim Andréjem du Bouchetom, Yvesom Bonnefoyem in Paulom Celanom, ustanovil vplivno literarno revijo L'Éphémère. Dupin je bil velik ljubitelj likovne umetnosti; prijateljeval je s številnimi slikarji in kiparji, o katerih je tudi veliko pisal, recimo o Albertu Giacomettiju, Joanu Miróju in Antoniju Tàpiesu. Premišljevanje o likovni umetnosti je oplajalo tudi njegovo poezijo; vznikanje in brisanje pisave, tema in svetloba, telo in prostor so samo nekateri izmed Dupinovih pogostejših motivov. Čeprav ni bil veliko prevajan (v angleškem jeziku so izšli samo izbori pesmi), velja za enega najpomembnejših francoskih pesnikov 20. stoletja. Umrl je v Parizu leta 2012. Izbor njegove poezije je pripravila Zarja Vršič. Avtorica prevoda: Zarja Vršič, režiser: Klemen Markovčič, interpret: Branko Jordan, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.


28. 02. 2024

Samo Rugelj: Samo močni preživijo

Lani je izšel nov roman slovenskega pisatelja, knjižnega založnika, urednika ter avtorja knjig s področja filma in založništva Sama Ruglja z naslovom Samo močni preživijo. Spomnimo, da se je Samo Rugelj s svojim prejšnjim romanom Resnica ima tvoje oči uvrstil med nominirance za nagrado kresnik. Zgodbo novega romana začne srednjeletni Sebastjan, ki svojega sina Žana, ki je pravkar dopolnil osemnajst let, obdari z enotedenskim potepanjem po zahodnem delu Združenih držav Amerike. Ker Žan že dolgo živi pri mami, si je oče zamislil, da bi ob sinovi polnoletnosti skupaj okusila prvinsko odmaknjenost ameriških narodnih parkov, se udeležila rockovskega koncerta Brucea Springsteena, ob tem pa obiskala še nekaj ključnih zgodoviniskih lokacij. Pot ju tako vodi od puščavskega območja, kjer so si med drugo svetovno vojno prizadevali izdelati prvo atomsko bombo, pa do vesoljskega nadzornega centra v Houstonu, iz katerega so na Luno poslali prvega človeka. Sprva brezskrbno potovanje, na katerem so pred njima samo ravna in samotna cesta ter njuni pogovori, se počasi začne spreminjati v razkrivanje očetovih skrivnosti. Od tu ni daleč do trenutka, ko je Žan postavljen pred preizkušnjo, ki od njega zahteva vse, kar zmore. Izbrali smo odlomek z začetka drugega dela romana z naslovom Na cesti, ki ga uvede citat Lewisa Carrolla: "Če ne veš, kam greš, zaleže vsaka cesta". Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt