Iskanje
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Francoski romantik Victor Hugo je najbolj znan kot prozaist, napisal je romane, kot so Notredamski zvonar, Nesrečniki in Človek, ki se smeje; zanimiva pa je tudi njegova poezija. Leta 1829 je izšla njegova pesniška zbirka z naslovom Pesmi o Jutrovem. Izbrali smo čutno Hugojevo pesem z naslovom Sara v kopeli. Prevod Marija Javoršek, interpretacija Tjaša Železnik, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Jure Culiberg, režija Ana Krauthaker. Posneto leta 2006. Redakcija Marko Golja, Staša Grahek.
6 min • 22. 05. 2025
Kaja Teržan je odraščala v Škofji Loki in v Stockholmu. Njen pesniški prvenec Delta je izšel leta 2015 in bil nominiran za Veronikino nagrado. Leta 2018 je izšla njena druga pesniška zbirka Krog – nominirana je bila za nagrado kritiško sito in zanjo je pesnica prejela Jenkovo nagrado. Leta 2021 je Kaja Teržan objavila še tretjo zbirko pesmi Nekoč bom imela čas, Obračun pa je njeno prvo prozno delo, ki pa se mu pozna močan pesniški glas avtorice. Gre za družbenokritično delo, ki je obenem tudi izrazito osebnoizpovedno. Z dialogom z ribo, krapom, se pripovedovalka sooča z zunanjim svetom in s svojim notranjim doživljanjem, s strastmi in strahovi. Interpretka Tina Resman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto leta 2025.
10 min • 21. 05. 2025
Lana Bastašić se je rodila v Zagrebu leta 1986. Končala je študij anglistike in komunikologije v Banjaluki ter zagovarjala magistrsko nalogo iz kulturologije na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu. Do zdaj je izdala tri zbirke kratkih zgodb, knjigo zgodb za otroke, pesniško zbirko, roman in knjigo dnevniških zapisov. Za prvenec, roman Ujemi zajca, je prejela evropsko nagrado za književnost leta 2020 in mednarodno nagrado Latisana per il Nord-est leta 2021, knjiga pa je bila prevedena v kar 20 jezikov. Pripoved v obliki romana ceste govori o odraščanju in prijateljstvu dveh žensk v Bosni in Hercegovini, ki sta skupaj preživeli mladost, pozneje pa zaživeli povsem različni življenji. V Literarnem nokturnu predstavljamo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Dijane Matković, ki je leta 2021 izšel pri založbi Sanje. Prevajalka Dijana Matković, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Tina Resman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica in mojster zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
9 min • 20. 05. 2025
Mineva pet let od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja do aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Slovenski avtorji in avtorice so privzeli glasove pripovedovalcev iz Boccaccievega Dekamerona, avtor današnjega Literarnega nokturna z naslovom Ljubezen v času korone - Zoran Knežević, pa je takrat privzel glas skrivnostnega Giovannija. V prvem odstavku beremo: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele ... Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi ni bilo niti ene same besede. Zato bom kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Interpret Benjamin Krnetić, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Gal Nagode, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2021.
15 min • 19. 05. 2025
Osmanski pesnik Nedîm (to je psevdonim) se je rodil v Carigradu okrog leta 1681 in umrl prav tam leta 1730. Velja za osrednjega pesnika t. i. dobe tulipanov, obdobja v osmanski zgodovini, ki je trajala od sklenitve požarevskega miru leta 1718 do upora Patrone Halîla leta 1730. Doba tulipanov velja za obdobje splošnega miru in blagostanja, razkošne arhitekture, potrošnje in obsedenega kupovanja tulipanov, pa tudi začetkov evropskega vpliva na kulturno življenje osmanskega cesarstva. Nedîm se je v osmansko literarno zgodovino zapisal kot mojster klasičnega dvornega pesništva, a tudi kot inovator na jezikovnem, žanrskem in idejnem področju, ki je v kanon divanskih pesniških oblik vpeljal izvorne turške ljudske pesmi, besedišče vsakdanje turščine in izostren čut za vsakdanjik. V verzih njegovih gazel in šarkij se zrcalijo čutna homoerotika ter radost in vedrina življenja v Carigradu tistega časa. Nedîmove pesmi je poslovenil Blaž Božič. Prevajalec Blaž Božič, režiserka Saška Rakef, interpret Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.
11 min • 18. 05. 2025
Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec (1953) je do zdaj objavil enajst pesniških zbirk in tri izbore. Njegove pesmi so prevedene v številne jezike ter uvrščene v mnoge pesniške antologije doma in po svetu. Škrjanec v svoji poeziji v ospredje postavlja čudnost vsakdana, hkrati pa je njegova poezija odprta do sveta, kot dopuščanje, da je vse tako, kot je. Pesnik pa to dopolni z nenavadnimi, ponekod duhovitimi podobami iz vsakdana. Tudi njegove novejše pesmi sledijo vsemu temu. Interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
8 min • 17. 05. 2025
Slovenci in humor?! Ta je pa dobra, si je verjetno mislil pisatelj Branko Gradišnik, ko je pisal knjigo z naslovom 'V senci pod zelenim zmajem' in podnaslovom 'Vélika Ljubljana za popotnike, prešernovce ino Hrovate'. Igralec Ivo Ban, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh, Vlado Motnikar. Posneto februarja 2018.
12 min • 16. 05. 2025
Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
8 min • 15. 05. 2025
Grški pesnik in slikar Nikos Engonopulos se je rodil leta 1907 v Atenah. Ob izbruhu I. svetovne vojne se je z družino preselil v Konstantinopel. Gimnazijo je obiskoval v Parizu, takrat se je seznanil s tamkajšnjimi avantgardnimi literarnimi gibanji, slikarstvo pa je študiral v Atenah. Bil je eden vodilnih predstavnikov grškega nadrealizma, tako v književnosti kot v slikarstvu, pisal je tudi eseje in kritike. Leta 1938 je izdal pesniški prvenec, zbirko Ne moti šoferja, ki je zaradi radikalne, drzne poetike izzvala škandal. Že naslednje leto so izšli Čembali tišine, leta 1944 pa pesnitev Bolivar. Engonopulos združuje nadrealistične prvine z grško tradicijo, zgodovino, mitologijo in religijo ter s tem ustvarja samosvojo grško različico pesniškega nadrealizma. V njegovih pesmih zasledimo tok zavesti, sopostavljanje heterogenih, logično nepovezanih sestavin, absurd, osamosvojitev jezika in glasovno slikanje, predvsem aliteracijo. Pesnik je umrl leta 1985 v Atenah. Nekaj njegovih pesmi je izbrala in prevedla Lara Unuk. Interpretira dramski igralec Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2025.
11 min • 14. 05. 2025
Samuel Beckett (1906–1989) je eden vodilnih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. Ta irski avtor, ki je leta 1969 dobil Nobelovo nagrado za književnost, je do danes ostal izjemno zanimiv. V svojem pisanju je preizkušal meje mogočega in eksperimentiral na način, ki ga ni nihče pričakoval. Ob njegovem imenu najprej pomislimo na dramo Čakajoč Godota ali na trilogijo romanov Molloy, Malone umira in Neminljivi. Tokrat pa objavljamo njegovo kratko prozo. Prevajalec Aleš Berger, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Aleks Pirkmajer, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.
12 min • 13. 05. 2025
Lena Kregelj je pisateljica, diplomirana komunikologinja in doktorica znanosti na področju socialne psihologije. Poklicno se ukvarja z raziskovanjem samomorov na univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Njena najljubša oblika literarnega ustvarjanja pa so kratke zgodbe, ki jih redno objavlja na svoji spletni strani, v literarnih revijah in na spletnih platformah. Lani je pri založbi Beletrina izdala svoj knjižni prvenec, knjigo kratke proze Zato sem torej prišla. V središču zgodb so običajni ljudje in odnosi, ki se pletejo med njimi v različnih okoljih: v službah, na zmenkih, izletih ali doma. Taka je zgodba Kaplja za kapljo, zgodba o trpljenju ženske v spodletelem zakonu. Interpretka je Darja Reichman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
8 min • 12. 05. 2025
Nemški pesnik Hans Magnus Enzensberger (1929–2022), ki je za svoje pesniško in esejistično delo prejel številne nagrade, še danes velja za kritičnega glasnika svojega časa. Njegovo poezijo zaznamujejo intimni občutki, odsevi človekovih tragičnih izkušenj, pa tudi posameznikov spopad z družbenimi razmerami. Nekatere pesmi vsebujejo tudi sarkastičen ton. Na primer pesem Middle Class Blues, Bluz srednjega razreda, ki prikazuje tipične primere iz življenja srednjega razreda in v kateri se večkrat ponovi stavek "ne moremo se pritoževati". Objavljamo to in še nekatere druge pesmi. Prevajalec je Niko Grafenauer, interpretka Luna Ornik, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2010.
9 min • 11. 05. 2025
Vanjo Pegana poznamo po njegovih romanih Čoln (iz l. 2005), Pisatelj in Adam in pilot (izšla sta l. 2006), Potovanje na začetek poti (iz l. 2009) ter Svetilnik (izdan l. 2015) in kratkih zgodbah (Kopanje mornarjev v topli vodi (iz l. 2002), Nebo davnega poletja (izšlo l. 2007) in Štiri morske milje (izdane l. 2012). Vse bolj pa tudi po njegovi poeziji; v zadnjem času je izdal nekaj zbirk haikujev, z daljšimi pesmimi pa se je predstavil tudi že na naših radijskih valovih. Leta 2023 je izšla zbirka njegovih daljših pesmi Pobočja. Prav zdaj pripravlja novo, tridelno zbirko pesmi z naslovom Sekstant. Nekaj smo jih izbrali za nocojšnji Literarni nokturno. V njih gre, kot pravi sam, "za nekakšno notranjo inventuro": pesmi so polne drobnih vsakdanjih vtisov in vzgibov, ki slikajo avtorjevo pestro notranjo pokrajino, hkrati pa zastavljajo temeljna bivanjska vprašanja. Interpret je Branko Jordan, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
11 min • 10. 05. 2025
Ob dnevu Evrope in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Izbrali smo dnevniške zapiske Izidorja Cankarja iz leta 1944. Za njegov dnevnik, ki ga je pisal v Londonu, je javnost izvedela šele nekaj let pred njegovo smrtjo, leta 1958. Najbrž pa so o dnevniku nekaj vedeli v Londonu, kar lahko sklepamo iz zanimanja, ki je vladalo za odkup tega dragocenega dokumenta druge svetovne vojne. Dnevnik obsega nekaj čez 120 strani, Izidor Cankar pa ga je pisal od 29. julija 1944 do 14. februarja 1945, od prihoda iz Ottawe v London, kamor je prišel kot novoimenovani minister za prosveto, pošto in telegraf v kraljevi vladi Ivana Šubašiča. Končal ga je po sedmih mesecih vznemirljivega vojnega dogajanja, ko je iz Londona odpotoval v Beograd. Po letu dni je pripisal še nekaj malega, 14. in 23. februarja 1946 v Atenah, ko je bil tam kot poslanik in opolnomočeni minister Jugoslavije v Grčiji. Ves medvojni čas se je bojeval za pravično rešitev slovenskih meja, za vprašanje Trsta, slovenskega Primorja in Koroške. To je razvidno tudi iz izbranih dnevniških zapiskov od 21. oktobra do 17. novembra 1944. V njih Izidor Cankar z mojstrsko roko pisatelja in kronista označi razmere med vodilnimi silami v vojni in njihovimi predstavniki. Interpret Saša Tabaković, režiser Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
11 min • 09. 05. 2025
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
10 min • 08. 05. 2025
Mary Oliver (1935–2019) je navdih za poezijo od nekdaj črpala v naravi, v raznovrstnih drobcih lepote, ki nam jo ta daje. Rodila se je in odraščala v Maple Hills Heightsu, predmestju Clevelanda v Ohiu. Iz težavnega domačega okolja se je pogosto umikala v bližnji gozd, kjer si je gradila zavetja iz vej in trave ter pisala pesmi. Za pesniško ustvarjanje je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Izbrane pesmi so iz zbirke Zakaj se zbujam zgodaj. Prevajalka Tanja Ahlin, Režiser Alen Jelen, interpretka Barbara Medvešček, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
8 min • 07. 05. 2025
Minoli Salgado je šrilanška pisateljica, pesnica in literarna raziskovalka, ki živi v Veliki Britaniji. Njeno raziskovalno in pisateljsko delo povezuje posvečanje vprašanjem travme in pričevanj prič oziroma preživelih, zgodovinskega spomina in izpisovanja utišanih delov preteklosti. Leta 2012 je zastopala Šrilanko na festivalu Pesniški Parnas, ki je spremljal olimpijske igre v Londonu. Njen prvi roman, Malo prahu na očeh (2012), je v slovenščini izšel v prevodu Ane Jasmine Oseban pri založbi KUD Police Dubove. Zgodba Sprotne novice je iz zbirke kratke proze Zlomljena čeljust (2019), v kateri se avtorica ukvarja z iskanjem glasu za vse, kar je v okoliščinah državljanske vojne in po njej zamolčano, potlačeno ali uradno prepovedano ali "izginjeno". Prevod Katja Zakrajšek, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstria zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
12 min • 06. 05. 2025
V zbirki kratkih zgodb Neli Filipić z naslovom Srečni konci najdemo slogovno raznovrstne tekste, tudi kratke kratke zgodbe. Avtorica je za knjigo na 40. Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Maruše Krese za kratkoprozno delo. Zgodba Za vedno je minimalističen in vendar čustveno intenziven povzetek celotne ljubezenske poti nekega para. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
5 min • 05. 05. 2025
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
9 min • 04. 05. 2025
Mineva pet let od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja do aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. V spomin na to neprijetno obdobje smo pred dobrima dvema tednoma objavili prvo zgodbo iz drugega cikla Tango za vse Anje Mugerli, ki se je vživela v vlogo pripovedovalke Filomene, danes pa je na vrsti zgodba Duh je trdoživ, a meso je bilo izvrstno. Pripoveduje jo pripovedovalka Emilija. Maja bo na vrsti še ena zgodba, in sicer Zorana Kneževića, ki se je skril za skivnostni lik Giovannija. Interpretka Maja Martina Merljak, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2021.
11 min • 03. 05. 2025
