Iskanje
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Bruno Vieira Amaral (1978) je pisatelj, prevajalec in literarni kritik. Njegov knjižni prvenec iz leta 2013 je prejel štiri glavne portugalske literarne nagrade, med njimi tudi nagrado Joseja Saramaga. Tudi njegova knjiga Hoje Estaras Comigo no Paraiso (Danes boš z menoj v raju) je prejela več nagrad; gre za zbirko tridesetih kratkih zgodb, mozaika življenj ljudi z obrobja: revežev, sanjačev, nefunkcionalnih družin, pa tudi nemogočih ljubezni. Amaralovo mojstrstvo se kaže v smislu za podrobnosti, ki se v vsaki zgodbi odraža na drugačen, a vselej inovativen način. Iz dela smo izbrali zgodbo Fotografija. Prevajalka: Urška Rupar Vrbinc; režiserka: Saška Rakef; igralec: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
10 min • 12. 06. 2025
Izbrali smo nekaj pesmi na temo časa in minevanja. Leta 2015 so jih kot študenti dramske igre in umetniške besede na AGRFT interpretirali Filip Samobor, Miranda Trnjanin, Sara Gorše in Gregor Prah. Pesmi Federica Garcie Force v prevodu Jožeta Udoviča, Lili Novy, Gregorja Strniše, Jorgeja Luisa Borgesa v prevodu Aleša Bergerja in Blaža Lukana je izbrala Tesa Drev Juh, ki je prevedla tudi pesem Kay Ryan. Pod mentorstvom režiserja Klemna Markovčiča je oddajo realiziral študent radijske in gledališke režije Tin Grabnar, ton in montaža Nejc Zupančič, glasbena oprema Tina Ogrin. Produkcija 2015.
8 min • 11. 06. 2025
Letos bo minilo 650 let od smrti velikana svetovne književnosti Giovannija Boccaccia. Njegov Dekameron je prvo veliko delo italijanske pripovedne proze. V njem je sto novel. Leta 1348 je deset mladih ljudi pobegnilo iz Firenc pred strašno kugo in se zateklo v podeželsko vilo. Čas so si krajšali s pripovedovanjem zgodb. Vsak dan je vsak izmed njih povedal eno zgodbo. Šesti dan je bil namenjen zgodbam o ljudeh, ki so se z duhovitimi in odrezavimi odgovori izmotali iz težav. Zgodba, ki govori o gospe Filipi, je sedma novela tega dne. Prevajalec Niko Košir, interpret Gregor Baković, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Matej Juh. Produkcija 2008.
9 min • 10. 06. 2025
Alice Oswald (roj. l. 1966, avtorica dela Reading) je prejemnica številnih literarnih nagrad in eden opaznejših glasov sodobne britanske književnosti. Na univerzi v Oxfordu je končala študij klasične filologije, potem pa dolgo delala kot vrtnarica. Izdala je devet pesniških zbirk, The Thing in the Gap-Stone Stile (Tisto tam na stopnički onkraj kamnite ograde, izdano l. 1996), Dart (Reka Dart, izšla l. 2002), Woods, etc. (Gozdovi itn., izdani l. 2005), Weeds and Wild Flowers (Plevel in divje rože, izšli l. 2009), A Sleepwalk on the Severn (Sprehod v spanju po reki Severn, knjiga je izšla l. 2009), Memorial (Spomenik, iz l. 2011), Falling Awake (Padanje iz sna, izšlo l. 2016), Nobody (Nikdo, iz l. 2019) in A Short Story of Falling (Kratka zgodba o padanju, izdana l. 2020). Izbrali smo nekaj pesmi iz njene predzadnje z naslovom Nikdo (Nobody). Čeprav se naslov te pesniške zbirke ali kar pesnitve navezuje na mitološki lik Odiseja, se zdi, da se ne nanaša toliko nanj kot na morje samo. Nobeden izmed številnih govorcev v pesmi ni poimenovan, čeprav se nekateri zdijo prepoznavni, drugi pa so anonimni utopljenci, bogovi/boginje ali voda sama. Ti izmuzljivi glasovi se prepletajo med seboj. Avtopoetični zapis na začetku pesnitve bralca pouči, da gre za besedilo, ki "živi" v "kalnosti" med zgodbo o Odiseju in precej manj znano zgodbo o pesniku, ki ga je Agamemnon plačal, da bi v njegovi odsotnosti vohunil za njegovo ženo, in ki se ga je Ajgist dal znebiti (pesnik je bil prepeljan "na kamniti otok" in tam so ga pustili, kot Oswaldova citira iz Odiseje, "kot kos hrane za ptice"). Pesnitev naj bi bila po avtoričinih besedah "prepihana od vetra in načeta od vode, kot da bi se kdo odločil zapeti Odisejo, a so z njim odveslali na kamniti otok in tako ni nikoli izvedel, kako se njena zgodba konča". To strategijo preusmerjanja pozornosti z osrednjih, herojskih mitoloških likov na manjše, obrobne, je pesnica uporabila že v zbirki Memorial, predelavi Iliade. Prevajalka je Barbara Jurša Potocco, režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
15 min • 09. 06. 2025
Za Literarni nokturno smo na dan Primoža Trubarja izbrali dve njegovi pesmi: Kaj bodi večerja Gospodova in kakšna je nje pravilna raba ter Večerna molitev. Trubar, utemeljitelj našega knjižnega jezika, je v svojih delih poudarjal verske in etične vrednote, pa tudi skrb za znosnejše tostransko življenje, pri tem pa ni odmislil oblikovne, izrazne ravni besedil. Interpret je Milan Štefe, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Jože Valentič. Produkcija leta 2005. Redakcija: Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.
7 min • 08. 06. 2025
Slovenska pisateljica Leonora Flis deluje kot pridružena profesorica za književnost na Univerzi v Novi Gorici in lektorica za angleški jezik na Univerzi v Ljubljani. Pri svojem delu se osredotoča na literarno teorijo, sodobno angleško in ameriško književnost, film (zlasti v odnosu do literature), grafične romane ter na literarno novinarstvo. Izdala je zbirki kratkih zgodb Upogib časa (LUD Literatura, 2015) in Enakozvočja (založba Miš, 2022). Slamnikarica je izsek iz nastajajočega literarnega dela, ki opisuje izkušnjo migracije iz Slovenije v ZDA v začetku 20. stoletja. Pripoveduje o potovanju glavne junakinje v New York, v katerem se zanjo začne popolnoma novo življenje. Zgodba se sprehaja med sedanjostjo in preteklostjo in išče sledi, ki jih predniki in njihove odločitve puščajo v življenju tistih, ki prihajajo za njimi. Interpretka Nina Valič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
10 min • 07. 06. 2025
Cikel Na valovih humorja. Jasutaka Cucui, rojen leta 1934, je vodilni pisec znanstvene fantastike in literature nonsensa na Japonskem. Zgodbo je prevedel Peter J. Vojvoda, interpretira Saša Tabaković, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Vladimir Jovanovič, režija Alen Jelen. Urednici oddaje sta Tesa Drev Juh in Petra Tanko.
10 min • 06. 06. 2025
V romanu v verzih z naslovom Otroci srbska pisateljica Milena Marković (1974) opisuje svoje lastno odraščanje in se ne izogiba poglabljanju v boleče trenutke svojega življenja. Z njim si je prislužila ugledno nagrado NIN, ki jo v Srbiji podeljujejo za najboljši roman leta. Knjigo je poslovenil Muanis Sinanović. Interpretira Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
14 min • 05. 06. 2025
Jože Štucin, avtor štirinajstih pesniških zbirk, je pred nekaj tedni dočakal izid nove z naslovom Bela čaplja. Pri nas redka ptica, ki trdno stoji na zemlji, mu pomeni tudi vizijo lepote. "Bi pa segel čez, / o, bi!," je zapisal. Urednik oddaje Vlado Motnikar, igralec Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar. Produkcija 2025.
7 min • 04. 06. 2025
Tatiana de Rosnay se je rodila leta 1961 britanski materi in francoskemu očetu. Delala je kot tiskovna predstavnica, novinarka in literarna kritičarka, nato pa se je posvetila pisanju. Piše romane v francoščini in angleščini, pa tudi scenarije za televizijske serije. Po enem izmed njenih romanov z naslovom Sarin ključ so posneli tudi film. Odlomek romana Jutri nam bo bolje je prevedla Tadeja Šergan. Igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.
11 min • 03. 06. 2025
Nina Medved (1989) je pesnica, prevajalka, fotografinja in kulturna organizatorka, nagrajena z mednarodno listino Pont za perspektivne književne ustvarjalce (2021). Je tudi avtorica pesniškega prvenca Drseči svet (JSKD, 2020), nominiranega za najboljši prvenec, ki je pred kratkim izšel v nemškem prevodu. Lani je izdala novo pesniško zbirko z naslovom Rodna doba. V njej se seli skozi prostore in pesmi, kot bi skozi fotoaparat gledala na razne izkušnje materinstva, rast in škodo, ki ju to obdobje oblikuje v njej, oblike dediščine in "rodnosti", preobrazbo intime in jezika posameznice in para, subverzivnost otroške igre, pri tem pa prehaja od svetlih tonov do tesnobe in otopelosti, ki se le previdno znova otopli. Izbrali smo nekaj njenih pesniških posnetkov otrok, ki jih povezujejo otroške igre. Interpretka Alja Krhin, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
11 min • 02. 06. 2025
"Pisanje se začne. Dolgo preden se pisanje začne. Rana je vstop v žilo." To so prvi verzi v drugi pesniški zbirki igralke in pesnice Anje Novak - Anjute, ki je izšla pred nekaj meseci. Tudi ta je, tako kot prvenec Rane rane, neposreden zapis intenzivnih, tudi zelo bolečih občutij. In kaj sporoča človek človeku, žila žili? Urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, igralka Ajda Pirtovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Posneto maja 2025
5 min • 01. 06. 2025
Avstralska pesnica in okoljevarstvenica Judith Wright se je rodila 31. maja 1915. Večkrat je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost. Pisala je romane, kratke zgodbe, poezijo in tudi dela za otroke ter v svojem pisanju pogosto prikazovala opustošenje avstralske pokrajine, ki so ga povzročili belci. Bojevala se je za pravice avstralskih staroselcev ter podpirala njihova gibanja. Zaradi vsega naštetega je v Avstraliji njeno ime znano pod sintagmo "zavest naroda". Izbrali smo šest njenih pesmi. Prevajalka: Marta Špes Skrbiš, interpretka: Stannia Boninsegna, režiser: Igor Likar, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, urednici oddaje: Ingrid Kovač Brus, Ana Rozman, leto nastanka: 2000.
9 min • 31. 05. 2025
Stanislav Stratiev, psevdonim Stanka Stratieva Miladinova (1941–2000), je bil eden od najplodovitejših bolgarskih avtorjev druge polovice dvajsetega stoletja. Bil je pisatelj, dramatik in filmski scenarist, avtor petnajstih proznih zbirk, trinajstih dram in desetih scenarijev za igrane in animirane filme. Prozo Stanislava Stratieva lahko umestimo v tradicijo bolgarskega humorja, s katerim pisatelji že od časov Hrista Boteva nastavljajo ogledalo bolgarski družbi. V knjigi Balkanski sindrom, ki je v zbirki Stopinje založbe LUD Literatura izšla leta 2012, najdemo šestindvajset njegovih kratkih zgodb in drugih aforističnih zapisov, ki premišljujejo stanje bolgarskega, pa tudi širšega balkanskega duha. Iz omenjene knjige smo izbrali zgodbo Morja drugih galaksij. Prevajalka Namita Subiotto, režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
10 min • 30. 05. 2025
Mreža na dlani je pesniški prvenec Maje B. Kranjc. Pesmi v zbirki so samoreflektivne, nežno ironične, iskrive. V njih se avtorica poda v doživljanja iz otroštva, sprašuje se o svoji lastni psihi, verovanju, o doživljanju ljubezni, pa tudi o smrti. Interpretira Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2025.
9 min • 29. 05. 2025
Nominirano delo za Cankarjevo nagrado, fikcijski esej Vse luči, kot ga žanrsko opredeli avtor v podnaslovu, lahko beremo kot neizprosen obračun s starimi verzijami sebe in okolice, družbe, Ljubljane, Metelkove in še česa. Za pokušino smo za Literarni nokturno izbrali odlomek, v katerem se pojavi naslovna sintagma "vse luči", popelje pa nas v čas, ko se je protagonist zabaval v Ljubljani. Igralec: Timotej Novaković, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar. Leto nastanka: 2025.
11 min • 28. 05. 2025
Med nominiranci za Cankarjevo nagrado je tudi Feri Lainšček z romanom Kurja fizika, zadnjim delom trilogije, v kateri opisuje svoje zgodnje otroštvo v Dolencih na Goričkem. Osrednji motiv v romanu je gradnja hiše, v katero naj bi se preselili iz skromne bajte brez elektrike in tekoče vode. A kot bomo slišali v odlomku, mali Ferek ob tem čuti svojevrstno tesnobo. Igralec Mario Dragojević, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser Alen Jelen. Posneto maja 2025.
10 min • 27. 05. 2025
Literarna ustvarjalka Nataša Kramberger (Maribor, 1983) je leta 2009 v Jurovskem dolu ustanovila Društvo Zelena centrala. Pri triintridesetih je tam prevzela propadajoče posestvo in ga spremenila v biodinamično kmetijo. O izkušnjah s kmetovanjem je napisala deli Primerljivi hektarji (2017) in Po vsej sili živ (2024). Za to delo je avtorica letos prejela nagrado Prešernovega sklada, bilo je nominirano za nagrado kritiško sito, zdaj pa je nominirano še za Cankarjevo nagrado. V njem avtorica med drugim razmišlja o posledicah podnebnih sprememb in kmetovanju. O njem nekje v delu zapiše: "Sodelovanje, aktivizem, eksperimentiranje, trdoživost, opazovanje. Vse to je kmetijstvo." Interpretka Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
11 min • 26. 05. 2025
Tudi s pesniško zbirko vnazaj (Pivec, 2024) je Barbara Korun potrdila, da je vrhunska pesnica. Drobci konkretne človeške izkušnje so v pesmi vpisani zelo diskretno, bolečina je ponotranjena in zgoščena, vendar zaradi pesničinega posluha za zvočnost verza, za prapomene zapisanih besed in njene asketske govorice še kako navzoča. Barbara Korun si je z zbirko vnazaj brez najmanjšega dvoma zaslužila nominacijo za Cankarjevo nagrado; izbrali smo nekaj pesmi z začetka nominirane zbirke. Interpretka Ana Urbanc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
9 min • 25. 05. 2025
Predstavljamo nominirance za letošnjo Cankarjevo nagrado. Milan Dekleva, pesnik in pisatelj, se je rodil leta 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. V romanu z naslovom Lističi, izšel je leta 2024 pri Založbi Pivec, se je nekako vrnil v Trst svojih prednikov. Osrednji lik romana je pesnik, pisatelj in urednik Albert, ki se leta 1967 s svežim prevodom romana Itala Calvina odpravi iz Ljubljane v Trst, da bi se srečal s slavnim pisateljem. Toda v Trstu se spopade s svojo lastno preteklostjo in polpreteklo zgodovino zaledja tega mesta. Čeprav gre za fikcijo, v romanu nastopajo številne znane osebnosti: Cankar, Svevo, Bartol, Kosovel in tudi tigrovec Karel Širok, brat glavnega junaka. Poglavje, naslovljeno 1930, dopolnjeno 1966. V njem pripovedovalec obudi spomin na odhod iz Trsta v Split v obdobju fašizma. Interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
11 min • 24. 05. 2025
