Iskanje
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Nikaragovski pesnik Rubén Darío, rojen leta 1867, je bil oče špansko-ameriške literarne smeri modernismo, ki je bila značilna za špansko govoreče države ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Za začetek obdobja velja prav njegova zbirka Azul … (slovensko: modra). Značaj njegove pisave in smeri so bili zasledovanje lepote in ideala v poeziji, liričen izraz ter vpeljava nove metrike in ritma. Ob 110. obletnici smrti, umrl je namreč 6. februarja leta 1916, se tega vplivnega pesnika spominjamo z izborom njegovih pesmi. Prevajalec: Ciril Bergles, igralec: Matej Recer, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2012.
10 min • 05. 02. 2026
Ksenija Čuić Bratina je diplomirana psihologinja, poklicno se ukvarja s psihoterapijo, je pa tudi pisateljica, mojstrica kratke prozne forme, v kateri z minimalnimi sredstvi veliko pove. Interpretka dramska igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Urednica oddaje Staša Grahek.
11 min • 04. 02. 2026
Pesnica in pisateljica Sonja Koranter tudi s svojim novim pesemskim ciklom Potomci prvega dežja nadaljuje svojo prepoznavno ustvarjalno pot: ustvarja verjetno mitološki svet, nekoliko skrivnosten in temačen, ki pa ga blaži z zvočnostjo svoje poezije in koncem cikla. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2026.
12 min • 03. 02. 2026
Nedavno je preminul slovenski književnik Miroslav Košuta. Rodil se je v Križu pri Trstu, leta 1969 je bil urednik v Literarni redakciji na našem radiu, pozneje pa več let direktor in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Prvo pesniško zbirko z naslovom Morje brez obale je objavil leta 1963. Njegov pesniški svet so izpolnjevali ljubezen, morje, kras in problematika zamejskih Slovencev, s katerimi je delil usodo v Trstu. Njegovo pisanje zaznamuje tako impresionistično podobje kot pričevanjska lirika, transparentna in hkrati bogata s sugestivnimi drobci. Iz našega arhiva, natančneje iz oddaje iz leta 1986, ki je bila posvečena avtorjevi petdesetletnici, smo izbrali nekaj pesmi (Jutro gre na trg, Ta Trst, Balada, Beneška narodna, Jesenska, Miza in Tihožitje z angelom smrti). Interpretra Aleš Valič in Boris Juh, režija Grega Tozon, tonski mojster Stane Košmerlj, urednika oddaje Vida Curk in Matej Juh. Produkcija 1986.
8 min • 02. 02. 2026
Slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan, ki živi in ustvarja na Primorskem, je nedavno objavil knjigo poezije z naslovom Sekstant (2025, Graffit line), pripravlja pa tudi novo zbirko kratkih zgodb, ki se bo imenovala Zelena zavesa. Morda bo izšla letos, morda naslednje leto, kot pravi avtor, mu manjka še ena zgodba. Vanja Pegana sicer poznamo po romanih Pisatelj, Adam in pilot (2006, Mladinska knjiga), Potovanje na začetek poti (2009, Litera) in Svetilnik (2015, Društvo 2000), pa tudi po zbirkah kratkih zgodb Nebo davnega poletja (2007, Založba 2000) in Štiri morske milje (2012, Mladinska knjiga). Izbor iz zadnjih dveh bo kmalu izšel tudi v italijanščini. V nastajajoči zbirki Zelena zavesa pa bo vsekakor zgodba Okno, ki jo premierno predvajamo v Literarnem nokturnu. Okno je meditacija o teku časa, pozabi in spominu ob obisku kraja, kjer je stala hiša pripovedovalčevih starih staršev. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
14 min • 01. 02. 2026
William Edgar Stafford (1914–1993) je eden izmed klasikov sodobne ameriške poezije in tudi eden najplodovitejših avtorjev – napisal je več kot 60 knjig, čeprav je svojo prvo knjigo objavil šele pri 46 letih. Stafford, mnogi ga vzporejajo z Robertom Frostom, v pesmih izhaja iz vsakdanjih situacij in posameznosti v njihovi neposrednosti. Jezik njegove poezije se v tonu in načinu izreke včasih približa pogovornemu, tudi zato se le-ta lahko zdi lahkotnejša, kot v resnici je. Prevajalka: Tina Kozin; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Primož Pirnat; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; produkcija 2017.
12 min • 31. 01. 2026
Matej Kocjančič piše besedila za narodno-zabavne ansamble in romane, natančneje kriminalke. V njegovem drugem romanu Veselička izgine basist iz narodno-zabavne skupine, eden izmed treh še kako dobrih prijateljev. V Literarnem nokturnu lahko zato slišite odlomek o moškem prijateljstvu, napisan duhovito, neposredno in prepričljivo. Interpretira Urban Kuntarič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Posneto 2026. Redakcija Marko Golja.
11 min • 30. 01. 2026
Letos mineva 70. let od smrti slovenskega pesnika Frana Ellerja. Rodil se je avgusta 1873 v Mariji na Zilji. Študiral je zgodovino, zemljepis, slavistiko in pravo na Dunaju, iz prava je tudi doktoriral in po raznih finančnih službah predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Ellerjeva poezija je po obliki in vsebini tradicionalna, realistična in impresionistična, medtem ko so bili njegovi estetski nazori moderni; uprl se je dogmatski estetiki in enostransko filozofskemu oziroma ideološkemu pojmovanju književnosti in drugih umetnosti. Interpret Boris Juh, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Matej Juh. Produkcija 2003.
9 min • 29. 01. 2026
Danes mineva deset let, od kar je za vedno odšel pesnik, prevajalec in esejist Aleš Debeljak. Rodil se je leta 1961 v Ljubljani, diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti ter doktoriral iz sociologije kulture v New Yorku. Od leta 2004 je bil redni profesor na fakulteti za družbene vede, veliko pa je predaval tudi v tujini. Njegov opus obsega osem knjig poezije in štirinajst knjig esejev ter številne razprave in kolumne. Veliko njegovih del je tudi prevedenih v tuje jezike. Pisal je melanholično poezijo, najprej v dialogu z modernizmom in eksistencializmom, pozneje pa je v svoje pesniške podobe vnašal tudi motive iz vojne v nekdanji Jugoslaviji in stvarnosti družinskega življenja. Za svoje pesniško ustvarjanje je prejel nagrado Prešernovega sklada in dvakrat Jenkovo nagrado – leta 1987 za Slovar tišine in leta 2009 za zbirko Tihotapci. Ob obletnici njegove smrti objavljamo ciklus pesmi Notranji krog prav iz te zbirke. Interpret Milan Štefe, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
11 min • 28. 01. 2026
"Dve usodi sta se zalesketali / od preteklosti in prihodnosti / in razpadli," je v eni od svojih pesmi zapisala nemška pesnica judovskih korenin Nelly Sachs (1891–1970). Prve pesmi je začela pisati kot najstnica, leta 1921 je s podporo Stefana Zweiga izšla njena prva pesniška zbirka Legende in povesti. Proti koncu dvajsetih let 20. stoletja so njene pesmi izhajale v različnih berlinskih časopisih. Po nastopu nacizma v tridesetih letih je Nelly Sachs z materjo v Berlinu živela neopazno in zadržano. Leta 1940 pa ji je uspelo pobegniti iz Nemčije na Švedsko. Njeno medvojno poezijo zaznamujejo prispodobe bolečine in smrti. Za poezijo, ki jo je pisala po vojni, pa je značilno, da s trpkim, prizadetim jezikom ubeseduje grozo holokavsta. Leta 1966 je Nelly Sachs prejela Nobelovo nagrado za književnost. Izbrali smo nekaj njenih pesmi iz leta 1964 objavljene zbirke Obrazi iz mraka. Prevajalec Lojze Krakar, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar, leto nastanka 2021.
13 min • 27. 01. 2026
Razvojni roman Chiquinho, ki velja za enega najpomembnejših romanov zelenortske literature, prinaša vpogled v vsakdan, kulturo in družbena vprašanja Zelenortskih otokov na začetku 20. stoletja. Napisal ga je Baltazar Lopes da Silva, izdal leta 1947, v njem pa spremljamo glavnega protagonista Chiquinha od otroštva na otoku São Nicolau do njegove migracije v Združene države Amerike. Literarni nokturno prinaša odlomek iz zadnjega dela romana, v katerem se Chiquinho po končanem šolanju na otoku São Vicente spet vrne na rodni otok São Nicolau, kjer postane učitelj. Obkrožen je z ljudmi, živečimi v slabih razmerah. Muči ga okolje, ki mu ne ponuja možnosti za razvoj poklicne poti, in zato se nazadnje odloči za odhod z otočja. Interpret: Urban Kuntarič. Prevajalec: Janko Moder. Režiser: Klemen Markovčič. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2026.
10 min • 26. 01. 2026
Celovita občutljivost do vseh živih bitij, postavljena pred vse drugo, je tisto, kar zaznamuje tako delo kot tudi osebnost Jureta Detele (1951–1992), enega najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov. Za časa življenja sta izšli le dve njegovi pesniški zbirki – Zemljevidi (1978) in Mah in srebro (1983). Posthumno so izšla še druga njegova dela, tudi njegove zbrane pesmi v dveh obsežnih knjigah. Detela je s svojim zavezujočim ustvarjanjem, pretresljivo predanimi opisi narave in aforistično izostrenimi premišljanji o mestu človeka v svetu pustil globok pečat. Objavljamo izbor njegovih pesmi iz knjige s preprostim naslovom Pesmi (1992), v kateri je bila poleg omenjenih dveh zbirk objavljena še zbirka Tisoči krotkih oči. Interpret Željko Hrs, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
7 min • 25. 01. 2026
Jeseni 2025 je izšla nova pesniška zbirka Marka Matičetovega V notranjosti so pokrajine (Zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, Hiša poezije). Kot piše Miriam Drev v spremni besedi, je ta knjiga pesmi "upesnitev introspektivnega in pronicljivega motrenja v notranjo pokrajino lirskega subjekta (...) Zanj je navdih za pisanje vseprisoten, vsaka najmanjša življenjska sprememba predstavlja snov za poezijo, saj 'vse, kar je, živi [...] vse ima svoje poslanstvo'. Življenja pa ni brez nje, ki je prav tako vseprisotna." Njuna ljubezen na koncu zbirke doseže najvišjo stopnjo porajanja – v pesmih za njunega otroka. Po tem ciklu smo tudi naslovili literarni nokturno. Interpret Gaber K. Trseglav, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
9 min • 24. 01. 2026
Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev, bil pa je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. Objavil je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Slovenskim bralcem ga je s prvim knjižnim izborom njegove poezije predstavil Peter Svetina, in sicer v delu z naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben kompleks aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno različna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je humor, ki zaznamuje tudi pesmi z bivanjsko in ljubezensko tematiko iz izbora, ki nosi naslov po Slamnigovi knjigi poezije Sed scholae iz leta 1987. Prevajalec: Peter Svetina, režiser: Marko Rengeo; interpret: Gaber Kristjan Trseglav; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; leto posnetka: 2026.
9 min • 23. 01. 2026
Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
14 min • 22. 01. 2026
Roman Šepetulje je druga knjiga Alene Sabuchove, slovaške pisateljice in scenaristke. Avtorica je zanjo prejela osrednjo slovaško nagrado anasoft litera za najboljše prozno delo leta 2020 in nagrado Jána Johanidesa 2020 v kategoriji do 35 let. Knjiga je nastala na podlagi terenskega dela na severovzhodu Poljske v Podlašju. Tam se je pisateljica srečevala z domačini in obiskala tudi lokalne zdravilke – šepetulje. Na podlagi teh doživetij je napisala roman o veri in upanju, ki ga ljudem vlivajo prav ljudske zdravilke. Prevajalka: Diana Pungeršič; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Gal Nagode, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2021.
10 min • 21. 01. 2026
Pesmi Janeza Ramoveša iz Poljanske doline so svojevrstna poezija. Kot da bi se čas pod Blegošem v njih ustavil, življenje je starosvetno, toda odnosi med ljudmi niso kaj dosti drugačni kot danes. Posebne vrste pristnost jim daje poljanski govor, pesnik sam jih tudi najbolje interpretira. Izbrali smo nekaj pesmi iz njegove doslej zadnje zbirke Skupinska slika – Folklora. Interpret in glasbeni opremljevalec Janez Ramoveš, urednika oddaje Marko Golja in Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiser: Jože Valentič. Oddaja je bila posneta januarja 2018.
9 min • 20. 01. 2026
Prav nenavadne verze je v davnem 16. stoletju zapisal Hans Sachs, pesnik, pisec iger in čevljar. Rodil se je v Nürnbergu in se na cerkvenem koru navdušil za poezijo. Napisal je izjemno veliko pesmi, karnevalskih iger, tragedije, komedije, prozne dialoge. Umrl je prav tako v Nürnbergu na današnji dan pred 450 leti in ob tej obletnici objavljamo njegovo pesem, polno nagnusnosti, saj govori o tem, kako naj se človek grdo vede za mizo. Za protiutež smo dodali še pesem Laški gost Thomasina von Zerklaereja iz 12. stoletja v malo bolj umirjenih in olikanih tonih. Obe pesmi je za radio prevedla Urška P. Černe. Igralec Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Nina Kodrič. mojster zvoka: Sonja Strenar režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.
9 min • 19. 01. 2026
Mineva 150 let od rojstva Dragotina Ketteja, enega od pesnikov slovenske moderne. Že kot dijak je bil član in tajnik Zadruge, sodeloval je z Murnom, Župančičem in zlasti Cankarjem. Živel je v Ljubljani in Novem mestu, po maturi je moral k vojakom v Trst. Tam je zbolel za jetiko, se na smrt bolan leta 1899 vrnil v Ljubljano, kjer je aprila v Cukrarni umrl. V poeziji je izšel iz ljudskih in klasičnih vzorov, znana sta mu bila francoska dekadenca in simbolizem. V središču njegove poezije so ljubezenske pesmi, v ciklu sonetov Moj Bog pa je izpovedal svojo življenjsko in svetovnonazorsko misel. Inerpretacija Kristijan Muck, ton in montaža Gabrijela Čepič, režija Jože Valentič. Produkcija 1994. Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.
11 min • 18. 01. 2026
Noah Charney je v New Havnu rojen ameriški pisatelj in predavatelj, avtor številnih člankov ter knjig, med njimi tudi svetovne uspešnice, romana Tat umetnin. Charney pa živi in dela v Sloveniji – na kamniškem koncu – in je o svojih vtisih, razmislekih in izkušnjah tujca pri nas napisal knjigo Slovenologija. Iz nje smo izbrali odlomke o tem, kako se srečuje s slovenščino, ki mu dela še vedno težave, saj se mu zdita besedi bratranec in prebranec tako podobni, enako zahtevna se mu zdi razlika med besedama naroden in neroden. Knjigo sta prevedli Mateja Štrajhar in Lisa Mislej. Interpretira dramski igralec Primož Pirnat, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
10 min • 16. 01. 2026
