Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Literarni nokturno

2570 epizod

2570 epizod


Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.


21. 02. 2024

Joanna Oparek: Reka sreče

Poljska pesnica, pisateljica, tekstopiska in dramatičarka Joanna Oparek (1967) je doštudirala psihologijo na Jagelonski univerzi v Krakovu. Delala je kot novinarka, kreativna direktorica v reklamni agenciji in scenaristka, že vrsto let pa sodeluje z različnimi poljskimi gledališči. Doslej je izdala pet pesniških zbirk: Do gležnjev v nebu (2003), Črvi (2012), Berlin Porn (2015), Močne kože, bela platna (2019) in Male obveznosti (2022), tri romane in več dram. Piše osebnoizpovedno, pogosto senzualno ljubezensko liriko, razpeto med eros in tanatos, pa tudi družbenokritične pesmi na aktualne poljske in evropske teme. V pesmi pogosto vpleta motive iz narave, še zlasti iz živalskega sveta, ki pa jih spaja z abstraktnimi pojmi, predvsem takšnimi, ki se navezujejo na človeško duševnost in čustva. Oblikovno imajo njene pesmi širok razpon, od kratkih nekajvrstičnih pesmi do daljših pesnitev in ciklov. Izbor pesmi s skupnim naslovom Reka sreče je prevedla Jana Unuk. Interpretacija Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto 2024.


20. 02. 2024

César Vallejo: Pesmi človeka: pesmi iz zapuščine

Perujski pesnik César Vallejo (1983–1938) je umrl razmeroma neznan – za časa življenja je objavil le dve knjigi – danes pa je eden najzanimivejših pesniških glasov 20. stoletja. Po njegovi zgodnji smrti je v rokopisih ostalo precej pesmi, za katere pogosto ni mogoče ugotoviti, ali gre za končne verzije ali za osnutke. Pesmi iz knjige Pesmi človeka: pesmi iz zapuščine (KUD Logos, 2010) so drugačne od njegovih prej objavljenih pesmi. V njih je jezik poseben, poln perujskih lokalizmov, dikcija je antiretorična, pomeni pa se prepletajo in dopolnjujejo, skratka, gre za pomensko precej zahtevno poezijo. Prevajalci Mojca Jesenovec, Tina Šilc in Aleš Šteger, interpret Rok Kunaver, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Andrej Kocan, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.


19. 02. 2024

Aleš Mustar: Grobovi

Mustarjev pesniški govorec se v tokratnem izboru avtorjeve še neobjavljene poezije sprehaja po različnih grobovih: po grobovih kanoniziranih ustvarjalcev in tistih, ki so živeli v njihovi senci, po grobovih znamenitih in manj znamenitih ljudi, po mestih – grobovih in grobovih, ki to šele bodo. Bolj kot stvarni je seveda pomemben refleksivni sprehod, ki ga govorec opravi med tem in v katerem odpira različne teme: od lastnega avtorskega položaja do razčlovečenosti sodobnega sveta. Lucidna, prostodušna in s kančkom ironije začinjena pesniška govorica. Avtor scenarija: Aleš Mustar, režiserka: Ana Krauthaker, interpreta: Gregor Zorc, Primož Pirnat, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Urban Gruden, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.


18. 02. 2024

Michelangelo Buonarroti: Stihi

Michelangell Buanarroti je bil renesančni umetnik v popolnem pomenu besede. Bil je vrhunski slikar in kipar ter še kako spreten in dober pesnik. Ob 460. obletnici njegove smrti se ga spominjamo z nekaj njegovimi pesmimi v prevodu Srečka Fišerja. Vsestranski umetnik piše o ljubezni, taki in drugačni, in o lepoti, vrhunski prevajalec (Umberta Eca, Williama Shakespearja in Henryja Jamesa) pa hodi z njim vštric. Prevajalec je Srečko Fišer, režiserka Ana Krauthaker, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.


17. 02. 2024

Feri Lainšček: Nikdar ne boš znala

Nekatere pesmi Ferija Lainščka so ponarodele; med njimi zagotovo Nikdar ne boš znala. Nekaj njegovih v temi prepoznavnih pesmi interpretira Evgen Car. Režiser je Jože Valentič, interpret Evgen Car, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje pa Marko Golja. Posneto leta 2007.


16. 02. 2024

Pierre Corneille: Cina ali Avgustova velikodušnost v prevodu Marije Javoršek (1939 - 2024)

Oddajo posvečamo Mariji Javoršek, véliki slovenski prevajalki in leksikografinji. 11. februarja 2024 je namreč umrla v šestinosemdesetem letu starosti; Slovencem je zapustila izjemen prevajalski opus francoskih klasikov od srednjeveških pesnitev prek klasicističnih dram Jeana Racina in Pierra Corneilla, dveh Molièrovih dram, pa Cvetja zla Charlesa Baudelairea do romana Opus nigrum Marguerite Yourcenar, če omenimo samo nekatere izmed prevodov Marije Javoršek. Za svoje delo je prejela Sovretovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada za knjigo Corneillevih Rimskih političnih tragedij, to so Horacij, Cina in Pompejeva smrt. Odlomek iz drame Cina ali Avgustova velikodušnost je iz leta 1642. V njej je Corneille dramatiziral zaroto zoper cesarja Avgusta in vladarjevo velikodušno pomilostitev zarotnikov. Interpretacija Brane Grubar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Matjaž Miklič, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2013.


15. 02. 2024

Bertolt Brecht: Galileo Galilej

Danes mineva 460 let od rojstva velikana s področja znanosti, fizika, matematika, astronoma in filozofa Galilea Galileja. Njegova astronomska opazovanja so imela ključno vlogo pri uveljavitvi heliocentričnega modela Osončja. Zaradi teh in drugih del velja za pionirja uporabe sodobne znanstvene metode in eno najpomembnejših osebnosti znanstvene revolucije 17. stoletja. Igro z njegovim imenom kot naslovom je napisal nemški književnik in gledališki reformator Bertolt Brecht. V njej uprizarja posamezne postaje iz Galilejevega življenja in hkrati prvič na široko razvije temo, s katero se je ukvarjal do konca življenja: položaj subjekta oziroma intelektualca v moderni, znanstveni dobi. Se mora znanstvenik, da bo lahko "v miru" prakticiral svoje raziskave, podrediti taki ali drugačni oblasti? Kolikšna je njegova moralna odgovornost za uporabljene izsledke znanosti? (Ta vprašanja dobijo še ostrejše obrise, če vemo, da je eno izmed različic Galilea pisal pod neposrednim vplivom dogodka v Hirošimi). Zdi se, da vprašanja ostajajo še kako aktualna tudi v današnjem času. V oddaji Literarni nokturno Galilea ujamemo na 10. januarja 1610 v nočnem pogovoru s prijateljem Sagredom v Galilejevi študijski sobi v Padovi. Zavita v debele plašče govorita o nebesnih pojavih, ki dokazujejo Kopernikov sistem. Prevajalec Janko Moder, režiserka Ana Krauthaker, igralca Gregor Zorc in Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.


14. 02. 2024

Katja Premrl: Obrazi ljubezni

Na današnji dan, posvečen ljubezni, bomo v Literarnem nokturnu slišali nekaj pesmi slovenske pesnice Katje Premrl. Profesorica biologije in kemije ter učiteljica joge je leta 2019 izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Obrazi ljubezni. Združuje štiri cikle pesmi, ki se tematsko navezujejo na različna obdobja v življenju ženske. Lirski subjekt je mladenka, ki prvič izkuša zaljubljenost, spoznamo tudi erotično žensko, ki se potaplja v globine svoje čutnosti, mater, ki brezpogojno ljubi, ter modro starko, ki sluti skrivnosti onkraj vidnega in otipljivega. Pesmi Katje Premrl so kot prerez naših najbolj notranjih razmišljanj, strahov in hrepenenj. Režiserka Saška Rakef, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2021.


13. 02. 2024

Warsan Shire: Nihče ne zapusti doma

Warsan Shire je somalijsko-britanska pesnica; rodila se je leta 1988 v Nairobiju somalijskim staršem, ki so tja pobegnili pred državljansko vojno. Odraščala je v Londonu, kamor so se z družino nato izselili, zdaj živi v Los Angelesu. Izdala je dve pesniški knjižici in eno pesniško zbirko - ta ima naslov Blagor hčerki, ki jo je vzgajal glas v glavi. Izšla je leta 2022 in je že prevedena v vrsto jezikov. Warsan Shire je bila izbrana za prvo mlado pesniško lavreatinjo Londona, že leta 2014 je bila sprejeta v Kraljevsko književno združenje kot najmlajša v njegovi 200-letni zgodovini. Njena zbirka je bila nominirana za prestižno Griffinovo nagrado za poezijo. Njena poezija je pesnici prinesla status "svetle zvezde, katere verzi so odzven globokih človeških doživetij s surovo odkritimi čustvi in izzivajo družbene norme". Obravnava teme migracije, identitete, pregona in trdoživosti, sprašuje se, kakšno ceno plačamo, kadar moramo zapustiti neko življenje, "prikazuje, kako žrtve državljanske vojne končajo kot begunci v pogosto sovražnih evropskih gostiteljicah". V svoje pesmih poleg svojega lovi tudi druge glasove somalijskega izseljenstva, ki mu pripada, s temami spoprijemanja z dvojnostmi identitete, premoščanja norm somalijske dediščine in stvarnosti življenja v Londonu. Izbor in prevod Andrej Peric, interpretacija Gaja Filač, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Posneto leta 2024. Redakcija Staša Grahek.


12. 02. 2024

Haruki Murakami: O čem govorim, ko govorim o teku

Haruki Murakami, svetovno znani japonski pisatelj, je avtor romanov, prevedenih v številne jezike, tudi v slovenščino. Na njegov petinsedemdeseti rojstni dan mu namenjamo pozornost z odlomkom iz knjige O čem govorim, ko govorim o teku. Tudi pri nas zelo priljubljeni pisatelj - lani smo dobili njegovo novo knjigo kratkih zgodb z naslovom V prvi osebi ednine v prevodu Domna Kavčiča - je navdušen tekač. V duhoviti in poglobljeni knjigi O čem govorim, ko govorim o teku razmišlja o pisateljevanju, teku in predvsem povezavah med njima. Interpretira Blaž Šef, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Nejc Zupančič,, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2013.


11. 02. 2024

Zoran Pevec: To ni Michel Foucault

Zoran Pevec v svoji pesniški zbirki To ni Michel Foucault že z naslovom ponudi referenco na Magrittovo sliko, naslovljeno To ni pipa. Prek navideznega zanikanja pa avtor v pesmih postavlja pod vprašaj koncepte in razmisleke, ki jih je o oblasti, spolnosti in norosti uvedel francoski filozof Michel Foucault. Zunanja oblika pesmi je poenotena – vsaka ima po tri petvrstične kitice, kot da bi pesnik želel uvesti nekakšen red, urejenost v kaotičnost življenja in človekovih zaznav sveta. Interpretira Brane Grubar, glasbena oprema Eva Kokalj, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2016.


10. 02. 2024

Lisel Müller: Zrcala

Lisel Müller se je kot Elisabeth Annedore Neumann rodila 8. februarja 1924 v Hamburgu. Zaradi očetovega javnega opozarjanja na nevarnost nacistične ideologije je morala leta 1939 zapustiti Nemčijo. Z mamo in sestro je odpotovala v ZDA, kjer je oče že dve leti prej dobil status političnega prebežnika. Po končanem šolanju je najprej delala kot receptorka pri nekem zdravniku in pisala recenzije za dnevnik Chicago Daily News, nato pa je na povabilo različnih univerz začela poučevati kreativno pisanje. Lisel Müller je začela pesniti leta 1953, po mamini smrti. Trinajst let pozneje, po intenzivnem učenju in izpopolnjevanju angleškega jezika, je izšla njena prva pesniška zbirka Dependencies (Vzajemnosti, 1965), sledilo pa jih je še sedem. Za svoje delo je prejela številne nagrade, med drugim tudi ugledno ameriško državno nagrado in Pulitzerjevo nagrado. Ob pisanju je tudi prevajala. V letu 2023 so v zbirki Sozvezdje založbe Družina izšle njene izbrane pesmi z naslovom Kar se zgodi, se zgodi v tišini. To je prvi knjižni prevod njenih pesmi v slovenščini. Prevajalka Miljana Cunta, režiser Klemen Markovčič, interpretka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednika oddaje Tina Kozin, Matej Juh. Posneto leta 2023.


09. 02. 2024

Mihail Bulgakov: Pustolovščine Čičikova

Mihail Bulgakov se je med najpomembnejša imena svetovne književnosti 20. stoletja najtrdneje usidral z romanom Mojster in Margareta, ki je uradno izšel posthumno leta 1966, začel pa ga je pisati leta 1928. Še prej pa je nastala kratka zgodba Pustolovščine Čičikova, in sicer leta 1922, torej v istem letu kot Sovjetska zveza. V zgodbi najdevamo gogoljevsko groteskno-absurdno občutenje sveta in fantastiko, prek katere Bulgakov razkriva negativne pojave v ruski družbi. Gogolj se tako kot tudi Bulgakov sam pojavi v zgodbi Pustolovščine Čičikova. Pavel Ivanovič Čičikov pa je, spomnimo, ne nazadnje Gogoljev lik, glavni junak romana Mrtve duše. Prevajalka: Lijana Dejak, igralec: Milan Štefe, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, redaktorja: Matej Juh, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2017.


08. 02. 2024

Slovenski pesniki o poeziji

Veliko pesnikov piše o ustvarjanju, poeziji ali o bogastvu svetov, ki ga odkrivajo pri drugih pesnikih. Med njimi so Miha Avanzo, Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Miran Jarc, Boris A. Novak, Milan Jesih, Meta Kušar in Cvetka Lipuš. Pesmi je izbral Vlado Motnikar. Igralca Gaja Filač in Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Produkcija: februar 2024


07. 02. 2024

Miljana Cunta: Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo

Pesnica Miljana Cunta je nase opozorila že s svojo prvo knjigo poezije Za pol neba, ki je leta 2010 izšla pri založbi Beletrina in bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Tej knjigi sta sledili zbirka Pesmi dneva z umetniškimi fotografijami Dušana Šarotarja, izšla je pri založbi KUD Logos, in Svetloba od zunaj, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga. Leta 2022 pa je Miljana Cunta na 22. Pesniškem turnirju v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru s pesmijo Ura postala vitezinja poezije in bila uvrščena tudi v ožji izbor za nagrado Fanny Haussmann 2022. Pesem Ura je sestavni del njene zbirke Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, za katero je dobila nagrado Prešernovega sklada. Poleg omenjene pesmi smo za oddajo izbrali še pesmi Sprehod in Pav iz iste zbirke. Interpretka je Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, urednika Matej Juh in Tina Kozin, leto produkcije 2023.


06. 02. 2024

Sara Kern: Mi nismo taki

Sara Kern, ki bo letos za svoj celovečerni prvenec Moja Vesna prejela nagrado Prešernovega sklada, je leta 2013 sodelovala na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo. Njena zgodba Mi nismo taki je bila predlagana za odkup in po njej je bila posneta oddaja Literarni nokturno. Zgodba pripoveduje o depresiji mladostnika, ki jo spremljamo z očmi njegovega mlajšega bratca. Pisavo Sare Kern odlikujejo podobne lastnosti, kot so tiste, ki zaznamujejo njeno režijo; minimalističen slog, senzibilnost, intuitivnost in govorica, ki se napaja v tišini, neubesedljivem ali neizrečenem. Režiser: Alen Jelen, interpret: Gašper Rojc, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednici oddaje: Staša Grahek, Tina Kozin, leto produkcije 2013.


05. 02. 2024

Tonja Jelen: Nepopolna v praznoti

Tonja Jelen je pesnica in literarna kritičarka. Rodila se je v Celju, na mariborski Filozofski fakulteti je končala študij slovenskega jezika s književnostjo. Izdala je pesniški zbirki Pobalinka (Litera, 2016) in Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020). Kot pesnica se je večkrat uvrstila v finale Pesniškega turnirja, pesmi objavlja v različnih revijah in na spletnih portalih. Njene pesmi so tudi prevedene. Interpretacija Gaja Filač, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klamen Markovčič. Posneto 2024. Redakcija Staša Grahek.


04. 02. 2024

Vlado Kreslin: Tvoje jutro

Vlado Kreslin je lani novembra dopolnil 70 let. Pesnik, skladatelj, kantavtor in eden najbolj priljubljenih slovenskih glasbenikov je v svoje pesmi prelil motive prekmurske pokrajine ter vanje ujel grenko-sladko melanholijo in posebno doživljanje svoje dežele, ljudi in sebe. Polnost in samozadostnost Kreslinove pesniške govorice, brez melodije, v Literarnem nokturnu začutimo v interpretaciji igralca Karla Brišnika. Interpret: Karel Brišnik, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, tonski mojster: Staš Janež, urednika oddaje: Andrej Arko in Ana Rozman, leto nastanka: 2005.


03. 02. 2024

Laura Solomon: Francoske povedi

Ameriška pesnica Laura Solomon (1976) je prvo pesniško zbirko Bivak izdala leta 2002, sledili pa sta ji zbirki Modre in rdeče stvari (2007) ter Puščavnik (2011). Piše tudi kritike in eseje, nekaj časa je delala kot urednica literarne revije Verse in spletne revije za umetnost Castagraf. Živela je v Parizu, Filadelfiji in Veroni kot učiteljica angleščine in kot prevajalka. Nekaj časa je precej redno ohranjala stike s Slovenijo in nekaterimi slovenskimi pesniki. Leta 2010 je bila tudi gostja festivala Dnevi poezije in vina. Njena poezija je zavezana osebni izkušnji in fragmentarnosti. Objavljamo eno njenih daljših pesmi. Prevajalec Andrej Hočevar, interpret Vojko Zidar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Jure Culiberg, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2010.


02. 02. 2024

Barica Smole: Vse je res

Da zna Barica Smole odlično pisati, je znano, da si v svojih kratkih besedilih privošči kar nekaj bridkosti, pikrosti in kar je še teh reči, pa tudi. Napisano je res tudi za njeno besedilo Vse je res. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Lena Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt