S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.
Orkester romanske Švice je 2. oktobra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi odprl svojo koncertno sezono. Gost je bil francoski pianist Bertrand Chamayou, ki je izvedel 2. klavirski koncert v g-molu Camilla Saint-Saënsa, na programu sta bili še skladba Alborada del gracioso Mauricea Ravela in simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Rimskega-Korsakova. Dirigiral je Tugan Sohijev.
Simfonični orkester Jugozahodnega radia iz Stuttgarta in dirigent Petr Popelka sta na koncertu 13. decembra lani v dvorani Liederhalle v Stuttgartu izvedla suito za orketser Pravljica, op. 16 Josefa Suka, simfonično pesnitev Opoldanska čarovnica, op. 108 Antonína Dvořáka in Simfonijo št. 1 v c-molu Johannesa Brahmsa.
Dirigent Christian Thielemann je z Dunajskimi filharmoniki 15. septembra lani prvič gostoval na Berlinskem glasbenem festivalu. Na programu sta bili Prva, »Pomladna« simfonija Roberta Schumanna, ki jo ima Thielemann za del osrednjega romantičnega repertoarja, in Brucknerjeva Simfonija št. 1, v kateri se skladatelj oddalji od kanona simfoničnih pravil, da bi pustil domišljiji prosto pot, dokler celotno delo dobesedno ne poka po šivih.
Škotski simfonični orkester BBC je na koncertu 18. aprila lani v koncertni dvorani City Halls v Glasgowu pod taktirko Ryana Wiggleswortha izvedel Tri pravljične slike iz opere Snežna kraljica Hansa Abrahamsena, Rapsodija na Paganinijevo temo, op. 43 Sergeja Rahmaninova in glasbo za balet Vilinski poljub Igorja Stravinskega. V vlogi solistke je nastopil pianist Stephen Hough.
Simfonični orkester Jugozahodnega radia iz Stuttgarta je na koncertu 15. novembra lani pod taktirko Juraja Valčuhe izvedel tri dela treh ruskih skladateljev: simfonično sliko Začarano jezero Anatolija Ljadova, 3. simfonijo Sergeja Prokofjeva in 3. klavirski koncert Sergeja Rahmaninova – solist je bil norveški pianist Leif Ove Andsnes.
V letošnji zadnji oddaji Koncertni dogodki na tujem bomo predvajali posnetek koncerta Orkestra svete Cecilije, ki ga je na koncertu 11. maja v Rimu vodil dirigent Jakub Hrůša. Najprej je zazvenela Kubanska uvertura Georgea Gershwina, nato Koncert za klavir in orkester Masona Batesa, večer pa se je sklenil s Simfoničnimi plesi, op. 45 Sergeja Rahmaninova. V vlogi solista je nastopil pianist Daniil Trifonov.
Kraljevi orkester Concertgebouw je na koncertu 28. avgusta v Amsterdamu gostil madžarsko-britanskega pianista sira Andrasa Schiffa. Ta je izvedel Beethovnov Četrti klavirski koncert, pod taktirko Myung-Whun Chunga je orkester nato poustvaril vrhunec Brahmsovega simfoničnega opusa, Četrto simfonijo, koncert pa se je začel z Uverturo k operi Čarostrelec, op. 77 Carla Marie von Webra.
Včasih je melanholična in ostra, včasih plesno lahkotna: Sedma simfonija Antonína Dvořáka predstavlja velik spekter kontrastnih razpoloženj, ki jih prežema nezmotljiva barvitost češke ljudske glasbe. Kiril Petrenko je Berlinskim filharmonikom na koncertu 8. novembra dirigiral tudi Violinski koncert Ericha Korngolda z Vilde Frang kot solistko: delo, v katerem vedno znova zasije iskriva filmska glasba, ki jo je skladatelj ustvaril za Hollywood. Mistična simfonična pesnitev Otok mrtvih Sergeja Rahmaninova pa nas popelje v še en zvočni svet.
Bamberški simfonični orkester, katerega šef dirigent je Jakub Hrůša, je svoji sezoni dal naslov »Kar imamo radi«. In Hrůša obožuje vzhodnoevropski kanon, zato ga je na koncertu 18. oktobra v Münchnu predstavil v češko-poljski triadi Janáčka, Wieniawskega in Lutosławskega. "Ko imamo nekaj radi, ko smo o nečem resnično prepričani, je naš naravni odziv, da to delimo z drugimi ljudmi," pravi Hrůša in z nami deli Koncert za orkester Witolda Lutosławskega, glavno delo iz petdesetih let 20. stoletja, ki je bilo proslavljeno ob svoji premieri. Tu je tudi glasba iz opere Usoda, ki je začinjena z značilnimi Janáčkovimi melodijami. In vmes je poln romantični Drugi violinski koncert, s katerim je Wieniawski očaral največje violiniste v zgodovini – nocojšnji solist Joshua Bell je eden izmed njih.
Simfonični orkester Frankfurtskega radia je pod taktirko nemškega dirigenta Sebastiana Weigleja prvega novembra nastopil v Veliki dvorani Stare opere v Frankfurtu. Na sporedu sta bili dve simfonični pesnitvi Richarda Straussa: Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla, op. 28 in Macbeth, op. 23, v osrednjem delu je solist večera, violinist Augustin Hadelich, izvedel Koncert za violino in orkester v e-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja, na programu pa je bila še Mendelssohnova Uvertura k Snu kresne noči, op. 21.
Tokrat bomo spremljali posnetek Latvijskega nacionalnega simfoničnega orkestra, ki ga je na koncertu 12. oktobra v koncertni hiši Hanzas Perons v Rigi vodil dirigent Vasilij Sinajski. Na programu so bili simfonična pesnitev Valovi latvijskega skladatelja Ādolfsa Skulteja, Koncert za violo in orkester Williama Waltona in Simfonija št. 8 v G-duru Antonína Dvořáka. V vlogi solista je nastopila violistka Santa Vižine.
Tokrat stopamo v Pepelkin začarani svet, ki se sreča z jeklenim leskom glasbe Sergeja Prokofjeva v eni najbolj bleščečih baletnih partitur, kar jih je bilo kdaj napisanih. Zgodbe ne gredo vedno v eno smer, kot bomo izvedeli v violinskem koncertu Koncentrične poti Thomasa Adèsa, ki ga bo izvedel solist Christian Tetzlaff. Dmitrij Šostakovič je napisal nekaj najstrastnejše in najbarvitejše glasbe 20. stoletja, šef dirigent Filharmoničnega orkestra BBC John Storgårds pa odpira knjigo o skladateljevem svetu bolečine in parodije – tudi mladostna Prva simfonija je tragikomedija.
Simfonični orkester Praškega radia je na koncertu, ki ga je 30. septembra imel v Rudolfinumu v Pragi, izvedel simfonično pesnitev Continuo Jana Klusaka, Violinski koncert v a-molu, op. 53 Antonina Dvoraka in Simfonijo št. 5 v d-molu, op. 47 Dmitrija Šostakoviča. V vlogi solistke je nastopila violinistka Isabelle Faust, dirigiral je Petr Popelka.
Edward Gardner je 28. septembra na koncertu v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu dirigiral dve mojstrovini Sergeja Rahmaninova: Tretji klavirski koncert in zborovsko simfonijo Zvonovi, op. 35. Za Rahmaninova je zvok zvonov utelešal večno dušo Rusije, njegova zborovska simfonija, ki mu je bila najljubša izmed vseh njegovih del, pa je odisejada skozi celotno človeško življenje, njegovo veselje in žalost. Na programu je sledila njegovemu najbolj epskemu klavirskemu koncertu, pri katerem se je Londonskemu filharmoničnemu orkestru pridružil norveški pianist Leif Ove Andsnes.
V oddaji Koncertni dogodki na tujem se tokrat podajamo v operno hišo Semperoper v Dresdnu, kjer je 3. marca svoj 7. simfonični koncert izvedel Orkester Državne kapele iz Dresdna. Dirigiral je Jakub Hrůša, v vlogi solista pa se je predstavil violinist Augustin Hadelich, ki je zaigral Koncert za violino in orkester št. 2 Béle Bartóka. Na programu sta bila še Nokturno za godalni orkester v H-duru Antonína Dvořáka in Simfonija št. 3, »Liturgična« Arthurja Honeggerja.
Dunajski simfonični orkester je svojo letošnjo sezono v dunajskem Konzerthausu odprl 19. septembra pod taktirko svojega novega šefa dirigenta Petra Popelke z živahnim Koncertom za orkester Béle Bartóka. Solistka v epskem prvem klavirskem koncertu Petra Iljiča Čajkovskega z veličastnim uvodom je bila legendarna pianistka Ana Vinicka.
Od leta 1931 do 1949 so bili Sofija Gubajdulina, Richard Strauss in Jean Sibelius sodobniki. Niso vzdrževali tesnih stikov, a vsem je skupen intuitiven pristop do komponiranja in prefinjen občutek za instrumentacijo. Čeprav je bil Strauss prepričan, da zna bolje orkestrirati, je Sibeliusu priznal, da je "edini skandinavski skladatelj, ki ima pravo globino". Sofija Gubajdulina je priznala, da so kompozicijska naročila še posebej privlačna, če so »povezana z zelo zanimivimi kombinacijami instrumentov«. Iz opusa teh skladateljev je Simfonični orkester Jugozahodnega radia iz Stuttgarta na program koncerta, ki ga je imel 19. julija v Stuttgartu, uvrstil Pravljično pesem Sofije Gubajduline, Straussov Violinski koncert in Sibeliusovo Peto simfonijo. Dirigirala je Eva Ollikainen, v vlogi solista pa je nastopil violinist Renaud Capuçon.
Pred nami je posnetek Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia, ki je na koncertu 8. junija v Kölnski filharmoniji nastopil pod taktirko Stanislava Kochanovskega. Na programu je bila znamenita Ravelova orkestracija "Slik z razstave" Modesta Musorgskega, obkrožena z drugimi zvočnimi čudesi iz časa pred drugo svetovno vojno. Zdi se, da veliki godalni orkester prodira v notranjost katedrale z veliko količino barv in prostorskim učinkom, ko Fantazija na temo Thomasa Tallisa Ralpha Vaughana Williamsa doseže svoje velikansko naraščanje. Ottorino Respighi je s svojim Gregorijanskim koncertom prevedel starodavno tematsko gradivo v glasbeni jezik zgodnjega 20. stoletja: staro velikonočno sekvenco izpred konca prvega tisočletja, ki jo je odel v sugestivno prepletanje lesketajočih se orkestrskih barv – z veličastnim Frankom Petrom Zimmermannom kot solistom na violini.
Na koncertu Berlinskih filharmonikov in njihovega šefa dirigenta Kirila Petrenka je 16. februarja kot solistka nastopila Lisa Batiashvili. Izvedla je Prvi violinski koncert Karola Szymanowskega, na programu pa sta bili še simfonična pesnitev Sinfonia domestica Richarda Straussa in Tragična uvertura Johannesa Brahmsa.
Ena hitro vzhajajoča zvezda in ena trdno uveljavljena. Neponovljiva violinistka Patricija Kopačinska se je 9. septembra vrnila na festival Proms za koncert s Simfoničnim orkestrom BBC-ja pod vodstvom najnovejše dirigentske senzacije iz Finske Tarma Peltokoskega. Najprej sta bila na sporedu Fantazija na temo Greensleeves Ralpha Vaughana Williamsa in Violinski koncert Arnolda Schönberga, nato pa Šostakovičevo simfonično prizadevanje, da bi rešil življenje pred Stalinovo jezo: Simfonija št. 5 je njegova najtrajnejša od vseh, duhovni boj, v katerem protest preobleče v hvalnico, pri tem pa ustvari svojo najspodbudnejšo in najmočnejšo glasbo.