Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Koncertni dogodki na tujem

229 epizod

229 epizod


»S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.«


23. 07. 2024

Za obzorjem

Šef dirigent Alain Altinoglu je s Simfoničnim orkestrom Frankfurtskega radia na koncertu 16. junija v Frankfurtu predstavil dve deli, ki sta nastali v razmiku več kot stoletje, a se kljub temu smiselno ujemata. Pesem o zemlji Gustava Mahlerja na splošno velja za eno najboljših del, ki jih je napisal veliki simfonik. Mahler ni dočakal premiere te hibridne oblike cikla orkestralnih pesmi in simfonije, ki jo je dokončal dve leti pred smrtjo; krstna izvedba je bila v Münchnu leta 1911. Na podlagi prepesnitev starodavne kitajske lirike je Mahler ustvaril vseobsegajoč labodji spev, slovo od zemlje in življenja. Velika pesem,, včasih skoraj kot iz drugega sveta. Zdi se, da nam govori kot iz drugega sveta tudi simfonična pesnitev Metacosmos islandske skladateljice Anne Thorvaldsdottir, ki je nastala po naročilu Newyorških filharmonikov in bila premierno izvedena leta 2018.


16. 07. 2024

Estonski nacionalni simfonični orkester

Estonski nacionalni simfonični orkester, katerega zgodovina sega v leto 1926, je letošnji koncertni niz Romantika končal 3. maja v Estonski koncertni dvorani v Talinu, orkester pa je znova vodil njegov glasbeni direktor in šef dirigent Olari Elts. Na koncertu je nastopila izjemna zasedba solistk, štiri mlade estonske hornistke Paula Ernesaks, Kairi Sosi, Eliise Tani in Kreete Jacob. Izvedle so Koncertni stavek za štiri rogove in orkester, op. 86 Roberta Schumanna. V drugi polovici večera je zazvenela Simfonija št. 4 Johannesa Brahmsa, ki je najdaljša izmed njegovih simfonij in dober povzetek skladateljevega celotnega simfoničnega opusa, za uvod pa je orkester premierno poustvaril Simfonijo št. 1 estonskega skladatelja Rasmusa Puurja.


09. 07. 2024

Renaud Capuçon in Nemški simfonični orkester iz Berlina

Pred nami je koncert Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina s programom, ki združuje popolni nasprotji. Prvi del je violinski koncert, ki je nastal lani, drugi del je skoraj 130 let stara simfonija. Violinski koncert je napisala mlada skladateljica Camille Pépin, ki jo kritiki že uvrščajo na ugledno mesto v glasbenem življenju. Brucknerjeva Deveta simfonija pa je nedokončano pozno delo postromantičnega umetnika, ki se je moral dolgo boriti za priznanje. V vlogi solista se je predstavil violinist Renaud Capuçon, dirigiral je Robin Ticciati.


02. 07. 2024

Francesco Piemontesi v Kölnu

Pianista Francesca Piemontesija bomo spremljali kot solista, ki je 27. maja lani nastopil v Kölnski filharmoniji. Dirigent Lionel Bringuier je vodil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia, ki se je spoprijel z velikanoma klasične glasbe iz 19. in 20. stoletja. "Kako bogat je v invenciji, kako zanimiv je od začetka do konca, kako svež in kako lepa koherentna celota!" Tako je Clara Schumann opisala klavirski koncert v a-molu svojega moža Roberta, potem ko je to delo premierno izvedla. V nasprotju s tem je orkester predstavil še redko slišano prvo simfonijo Edwarda Elgarja – zgodnje delo, s katerim je skladatelj lahko takoj po premieri proslavil več uspehov kot kateri koli angleški skladatelj pred njim.


25. 06. 2024

Simfonični orkester in zbor Bavarskega radia ter Riccardo Muti

Italija v maju je vedno dobra zamisel. Tako je razmišljal tudi 22-letni Richard Strauss, ki je aprila in maja leta 1886 po Brahmsovem nasvetu potoval v Italijo skozi Firence, Rim, Bologno, Neapelj in Capri. Štirje stavki njegove simfonične fantazije Iz Italije vodijo do »Campagne«, »Rimskih ruševin«, »plaže v Sorrentu« in se končno poglobijo v živahno »neapeljsko življenje ljudi« – paradno delo neapeljskega dirigenta Riccarda Mutija, h kateremu se je v svoji karieri vračal vedno znova. S Haydnom, Schubertom in zborom Bavarskega radia se je maestro na koncertu 23. maja v Münchnu posvetil tudi drugim sopotnikom, s katerimi je že dolgo v tesnem odnosu. Na programu sta bila še Te Deum v C-duru Josepha Haydna in Maša št. 2 v G-duru Franza Schuberta.


18. 06. 2024

Mozart in Ljatošinski

C-dur je tonaliteta brez črnih tipk. Toda Mozartov klavirski koncert št. 25 v C-duru zato ni nič lažji. "Mir bo premagal vojno" – je Boris Ljatošinski dal naslov zadnjemu stavku svoje 3. simfonije. Stalinov režim te misli ni dopuščal. Skladatelj je moral spremeniti finale simfonije, ker je bilo preveč zahodnoevropskih vplivov, glasbeni izraz preveč ambivalenten. In kar nikakor ni delovalo, je bilo sporočilo miru. Obe skladbi sta bili na programu Simfoničnega orkestra Berlinskega radia, ki ga je na koncertu 7. aprila v Koncerni hiši v Berlinu vodil šef dirigent in umetniški vodja Vladimir Jurowski.


11. 06. 2024

Schubert in Bruckner

Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 21. aprila v Berlinski filharmoniji pod taktirko Philippeja Herrewegheja izvedel Simfonijo št. 4 v c-molu, »Tragično«, Franza Schuberta in Mašo št. 3 v f-molu za soliste, zbor in orkester Antona Brucknerja.


04. 06. 2024

Alina Ibragimova in Nemški simfonični orkester iz Berlina

Nemški simfonični orkester iz Berlina je na koncertu 17. maja v Berlinski filharmoniji izvedel Beethovnov edinstveni, monumentalni violinski koncert, a tudi prvi deli, ki sta zazveneli, sta močno povezani s tem skladateljem. Napisala sta ju njegova goreča oboževalca in privrženca: francoska skladateljica Louise Farrenc in češki skladatelj Jan Václav Voříšek. Solistka Alina Ibragimova.


28. 05. 2024

Simfonični orkester Bavarskega radia in sir Simon Rattle

Premišljeno sestavljen program koncerta, ki ga je dirigent sir Simon Rattle 15. marca v Münchnu začel s tem, da je Tristanu in Izoldi dovolil, da »objokujeta in se potopita« v svojem »naraščajočem, kipečem, donečem, vnetem, drhtečem« hrepenenju po ljubezni. Vendar pa se ta občutek, ki ga je Wagner prenesel v glasbo, skupaj z obsesivno tragičnostjo, končno raztopi v mirnem, celo kontemplativnem tonu ptičjega petja, žuborenja potoka, planinskih korakih, očiščujoče nevihte v Beethovnovi Šesti, Pastoralni simfoniji. Med dih jemajočimi harmonijami in intimno zadnjo skladbo se je skrivalo obsežno novo orkestralno delo Aquifer Thomasa Adèsa, napisano za 75. obletnico Simfoničnega orkestra Bavarskega radia.


21. 05. 2024

Londonski simfonični orkester in sir Antonio Pappano

Današnji posnetek Londonskega simfoničnega orkestra, ki ga je na koncertu 18. aprila v Londonu vodil sir Antonio Pappano, združuje deli, ki se nagibata k džezu, in pretresljivo ganljivo delo za mir, napisano med drugo svetovno vojno – Peto simfonijo Ralpha Vaughana Williamsa. Pianist Bertrand Chamayou je izvedel klavirski koncert v G-duru Mauricea Ravela, skladbo, ki jo je navdihnil džez, dogodek pa se je začel z bleščečo orkestralno suito Davida Raksina iz glasbe za film The Bad and the Beautiful.


14. 05. 2024

Berlinski filharmoniki v Gruziji

Berlinski filharmoniki so 1. maja nastopili v Amfiteatru v vasi Tsinandali v Gruziji. V tem slikovitem okolju je rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov, violinistka Lisa Batiashvili, izvedla Brahmsov Violinski koncert pod taktirko Daniela Hardinga. Tamkajšnji dogodek vodilnega nemškega orkestra je bil nekaj zelo posebnega, pa ne le za umetnico, ki je bila rojena v Gruziji: to je bilo prvič, da je vrhunski evropski orkester nastopil v Gruziji, kandidatki za članstvo v Evropski uniji. Hkrati so želeli z nastopom spodbuditi tesnejše sodelovanje med bogatim klasičnim glasbenim prizoriščem v državi ter vodilnimi orkestri in kulturnimi ustanovami v Evropi. Nenazadnje je bil to močan znak solidarnosti z državo v kontekstu ukrajinskega konflikta. Berlinski filharmoniki so gostovanje začeli z uverturo k melodrami Čarobna harfa Franza Schuberta, po Brahmsovem Violinskem koncertu pa so izvedli še 5. Simfonijo Ludwiga van Beethovna.


07. 05. 2024

Lutoslawski, Grieg in Šostakovič

Ob premieri leta 1937 je Peta simfonija Dmitrija Šostakoviča požela bučen aplavz občinstva in tudi pomirila sovjetsko glasbeno birokracijo. Vendar je delo vse prej kot konformistično, saj se skladatelj vseskozi poigrava s podtekstom in ambivalentnostjo. Tankočutnost je značilna tudi za Klavirski koncert Edvarda Griega, ki ga bosta izvedla pianist Jan Lisiecki in Filharmonični orkester iz Luksemburga pod taktirko Krzysztofa Urbańskega. V uvodu pa je na koncertu 13. januarja lani v Luksemburški filharmoniji zazvenela Mala suita Witolda Lutosławskega.


30. 04. 2024

Rahmaninov in Šostakovič

»Za dela Dmitrija Šostakoviča je potrebna močna, ostra in rezka igra,« pravi glasbeni direktor Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia Alain Altinoglu. In upati si je treba »iti do meja instrumentalnih zmožnosti«. Z njegovo 4. simfonijo zdaj raziskuje tudi meje mogočega z gledišča velikosti orkestra. Dmitrij Šostakovič je dejal, da si je Četrto simfonijo zamislil kot »monumentalno zadevo velikih misli in velikih strasti«. Skladno s tem so orkestralna sredstva maksimalna v vseh parametrih, skladatelj gre na vso moč. In vendar je to postalo delo umika, priseljevanja, kajti Šostakovičevo življenje je v tistih letih stalinistične sovjetske diktature viselo na nitki. Tako do skrajnosti nabito simfonijo, s katero dirigent Alain Altinoglu nadaljuje svojo Šostakovičevo serijo, lahko spremlja le delo navidezno uravnoteženega razkošja – najboljša izmed vseh je Rapsodija na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova, ki jo bo izvedel pianist Aleksander Malofejev.


23. 04. 2024

Inmo Yang in Simfonični orkester Finskega radia

Simfonični orkester Finskega radia je na koncertu 31. januarja v Glasbenem centru v Helsinkih vodil Sakari Oramo. Na začetek programa je bil uvrščen lirični in neoklasicistični Prvi violinski koncert Sergeja Prokofjeva, ki ga je izvedel južnokorejski violinist Inmo Yang, zmagovalec Sibeliusovega violinskega tekmovanja leta 2022. Simfonije, ki so jih sestavile ženske, so v zgodovini glasbe nekoliko redke. Simfonija v fis-molu Dore Pejačević je zgodovinsko pomembna tudi v nečem: gre za prvo hrvaško simfonijo.


16. 04. 2024

Poulenc in Bruckner

Nekdanji šefi dirigenti Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia iz zadnjih 25 let so gostje na simfoničnih koncertih letošnje sezone: 21. februarja v Hannovru se je orkester znova srečal z dirigentom Eivindom Gullbergom Jensenom, ki ga je vodil v letih od 2009 do 2014. Poudarek je bil tudi na solističnem instrumentu, ki ga na simfoničnem koncertu redko slišimo – orglah. Mednarodno priznani nemški organist Christian Schmitt je bil solist v Koncertu za orgle godala in timpane v g-molu Francisa Poulenca, orkester pa je v počastitev letošnje 200. obletnice rojstva Richarda Wagnerja izvedel še verjetno najbolj priljubljeno simfonijo tega avstrijskega mojstra, Sedmo simfonijo.


09. 04. 2024

Čajkovski, Suk, Dvořák

Julia Fischer je prvič s simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna na koncertu 26. januarja odkrivala dva violinska zaklada vzhodnoevropske romantike: Josef Suk, sicer zet Antonína Dvořáka, je prav na začetku 20. stoletja s svojo »Fantazijo za violino in orkester« predstavil svoje nadaljevanje te koncertne zvrsti. Brez ambicij, da bi odpiral nova poglavja, je Peter Iljič Čajkovski napisal Melanholično serenado, namenjeno kot majhen prispevek h koncertu na pariški svetovni razstavi. Dvořákova Sedma simfonija pa opozarja na manj znano stran češkega narodnega mojstra, ki se je v tem delu zavestno izogibal vplivom češke folklore.


02. 04. 2024

Berlinski filharmoniki in Robin Ticciati

Nemški dnevni časopis Berliner Morgenpost je o koncertu z dirigentom Robinom Ticciatijem zapisal, da je Mahlerjevo Četrto simfonijo le redko slišati tako "naravno tekoče, brez izumetničenosti, z očarljivo lepimi pianissimi". Pred tem Mahlerjevim nenavadno sončim delom sta bili na koncertu 9. decembra lani v Berlinski filharmoniji na sporedu dve češki skladbi: srhljiva Opoldanska čarovnica Antonína Dvořáka in Sinuous Voices Ondřeja Adámka, ki z instrumentalno zasedbo domiselno poustvari preplet človeških glasov.


26. 03. 2024

Nekje v nebesih...

V evropskih glasbenih tradicijah je obdobje velikega tedna spodbudilo nekatera najpomembnejša glasbena dela v zgodovini umetniške oblike, ki si prizadevajo v glasbo zajeti dramatične dogodke Kristusovega trpljenja. Ne zajema le klasične glasbe, temveč tudi starodavno petje in ljudsko glasbo. Evroradijski glasbeni niz za veliki teden vsako leto vzdržuje to izjemno tradicijo in združuje glasbo širokega spektra evropskih radijskih organizacij. Na cvetno nedeljo ste lahko spremljali ponujene tematske koncerte, vezane na širšo temo postnega in velikonočnega časa. Danes pa bomo v oddaji Koncertni dogodki na tujem predvajali edini simfonični koncert, ki je v okviru evroradijske ponudbe glasbe za veliki teden nastal 17. marca v Kongresni dvorani v Saarbrücknu. Na programu sta bila: Koncert za klavir in orkester št. 2 Bele Bartoka in Simfonija št. 2 Antona Brucknerja. Solist je bil pianist finski pianist Olli Mustonen, Filharmonični orkester nemškega radia Saarbrücken Kaiserslautern je vodil Pietari Inkinen.


19. 03. 2024

Orkester italijanske Švice in Piotr Anderszewski

Orkester italijanske Švice je na koncertu 8. februarja v Luganu nastopil pod taktirko gostujočega slovaškega dirigenta Juraja Valčuhe. Na programu so bili skladba These Worlds In Us/Ti svetovi v nas ameriške skladateljice Missy Mazzoli, Tretji klavirski koncert v E-duru Béle Bartóka in Simfonija št. 3 v Es-duru, »Eroica«, Ludwiga van Beethovna. V vlogi solista je nastopil poljski pianist Piotr Anderszewski.


12. 03. 2024

Damström, Lindberg in Brahms

Skladanje koncerta za violo je bilo za finskega skladatelja Magnusa Lindberga osebni izziv. »Bil je že skrajni čas, da si podrobneje ogledam, kaj lahko viola ponudi sodobnemu skladatelju, ali povedano drugače, kaj lahko sodobni skladatelj ponudi temu odličnemu glasbilu.« Finale Brahmsove Četrte simfonije je bil Lindbergu zgled že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je začel organizirati harmonije po principu chaconne. Nagrajena skladba ICE finske skladateljice Cecilie Damström, s katero se začenja današnji posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Finskega radia, namiguje na taljenje ledu in podnebno krizo.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt