Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.«
Orkester Tonhalle iz Züricha je s šefom dirigentom Paavom Järvijem 30. avgusta na festivalu Proms nastopil s programom, ki združuje dve veliki romantični mojstrovini skladateljev, ki sta iz nasprotnih razlogov odpotovala iz svojih vzhodnih domovin na zahod. Koncert je odprla Beethovnova uvertura Blagoslov hiše, sledil pa ji lirični in virtuozni violinski koncert Petra Iljiča Čajkovskega, ki je nastal, ko je skladatelj pobegnil iz Rusije v Italijo in nato v Švico po katastrofalnem zakonu. V vlogi solista se je predstavil violinist Augustin Hadelich. Če koncert Čajkovskega govori o romantični srčni bolečini, potem Dvořákova 9. simfonija Iz novega sveta kanalizira boleče domotožje, njen nostalgični češki značaj komajda prikrijejo zvoki ameriške glasbe, s katero se je skladatelj srečal v času, ko je bil direktor Nacionalnega konservatorija v New Yorku.
Lani je minilo 200 let od rojstva Césarja Francka. Rojen leta 1822 in umrl leta 1890 je bil eden tistih, ki so francoski simfonični glasbi v zadnji četrtini 19. stoletja vdahnili novo življenje. Na koncertu 24. novembra lani v avditoriju Francoskega radia v Parizu je bil v družbi dveh orkestrskih čarovnikov: Mauricea Ravela, ki je bil vedno očaran nad svetom pravljic in otroštva, in Aleksandra Skrjabina, mističnega skladatelja, čigar razkošni klavirski koncert je zaigral pianist Daniil Trifonov.
»Stanislav Kochanovsky si je utrdil mesto med najpomembnejšimi dirigenti našega časa,« je o mladem ruskem dirigentu zapisala francoska glasbena revija Diapason. Že v nekaj letih se je zgodnji štiridesetletnik zavihtel v svetovni vrh in že debitiral s Kraljevim orkestrom Concertgebouw in simfoničnim orkestrom mesta Birmingham. Kochanovsky je za svoj prvi nastop v Filharmoniji na Elbi v Hamburgu 21. aprila izbral deli Francisa Poulenca, Zoltana Kodálya in Šesto simfonijo svojega rojaka Sergeja Prokofjeva. V vlogi solistov sta nastopila brata pianista Arthur in Lucas Jussen.
Veliki ameriško-izraelski violinist Pinchas Zukerman je 21. aprila v okviru svoje evropske turneje gostoval v kongresni dvorani v Saarbrücknu in izvedel Beethovnov violinski koncert, Filharmonični orkester Nemškega radia Saarbrücken Kaiserslautern pa je pod taktirko šefa dirigenta Pietarija Inkinena izvedel še simfonično pesnitev Finlandia in Simfonijo št. 8 Antonina Dvoržaka.
Po Schubertu, Brahmsu in Brucknerju v prejšnjih sezonah je Herbert Blomstedt na koncertu Filharmoničnemu orkester Severnonemškega radia 11. junija v Hamburgu dirigiral pri nas po večini nerazumljen dragulj simfonične literature: Peto simfonijo velikega Danca Carla Nielsena. Prvič so jo izvedli leta 1922 in je verjetno najdrznejša stvaritev vedno izvirnega skladatelja. "Glasba Carla Nielsena diha posebno, nedoumljivo razpoloženje," pravi Blomstedt. "Polna je danskega humorja: zelo resna in hkrati zelo smešna in hkrati vzvišena." Kot tradicionalno nasprotje Nielsenovemu vznemirljivemu veselju do eksperimentiranja je violinist Leonidas Kavakos, nekdanji rezidenčni umetnik orkestra, interpretiral Violinski koncert Johannesa Brahmsa. Najdemo ga na lestvicah med desetimi najbolj znanimi in priljubljenimi violinskimi koncerti vseh časov.
Skladatelji so se pogosto poskušali ozreti nazaj v zgodovino glasbe in na podlagi te ustvariti kaj novega. Igor Stravinski se je na primer z nekakšno glasbeno čarobno palico dotaknil glasbe, ki jo je nato prekril arhivski prah. Kanadska skladateljica Vivian Fung je sledila podobni poti in zliva baročne zvoke s sodobnimi toni v "kompozicijski vodni kopeli". Mendelssohn, veliki odkritelj Bacha, v svojem violinskem koncertu ni zašel v baročnost, ampak je ustvaril partituro »klasične« elegance. Nazadnje je Mozart, ki je, kot je znano, zelo občudoval Händlovo glasbo, za svojo »praško« simfonijo uporabil tridelno obliko, ki – kakšno čudovito naključje – prihaja iz Neaplja, to pa je tudi prizorišče dogajanja baleta Pulcinella. Povsem v duhu sedanjosti bo na posnetku koncerta Simfonični orkester iz Berna vodila novozelandska dirigentka Gemma New, v vlogi solista se bo predstavil nemški violinist Tobis Feldmann.
Orkester Pariške opere je 16. septembra lani v Pariški operi izvedel Mahlerjevo 9. Simfonijo. Dirigiral je Gustavo Dudamel.
Popolnoma ženski koncert je bil izveden 11. maja v kulturnem središču Avditorij Parco della Musica v Rimu. Pravzaprav se je na oder dvorane svete Cecilije vrnila dirigentka Mirga Gražynite-Tyla (rojena leta 1986 v Vilni). Tam je debitirala že leta 2018, v Rimu pa je prvič nastopila venezuelska pianistka Gabriela Montero. Mirga Gražynite-Tyla je bila v letih od 2016 do 2022 glasbena direktorica Simfoničnega orkestra mesta Birmingham, leta 2019 pa je podpisala ekskluzivno pogodbo s slovito založbo Deutsche Grammophon, za katero je že izdala več zgoščenk; na njih so med drugim skladbe judovsko-poljskega skladatelja Mieczysława Weinberga, čigar glasba po zaslugi te litovske dirigentke doživlja nov prerod. Za koncert v Rimu z Orkestrom svete Cecilije je izbrala njegovo 3. Simfonijo in 1. Klavirski koncert Petra Iljiča Čajkovskega, večer pa je se je začel z Beethovnovo Uverturo Leonora št. 3, op. 72b.
Nemška violinistka Veronika Eberle je na koncertu 16. septembra lani vnovič gostovala v dvorani Berwald v Stockholmu in s Simfoničnim orkestrom Švedskega radia izvedla prvi violinski koncert Béle Bartóka – skladateljevo ljubezensko izjavo mladi violinistki Stefi Geyer. Orkester je poleg tega zaigral redko izvajano simfonično pesnitev Opoldanska čarovnica Antonína Dvořáka ter njegovo zelo osebno in intimno Sedmo simfonijo. Dirigiral je Daniel Harding.
Spev duhov nad vodami Franza Schuberta je veličastno delo, ki mu človek prisluhne z novimi čustvi. Brahmsova Druga simfonija, čeprav ni najbolj znana od njegovih štirih, je morda najbolje strukturirana in najbolj barvita. Na današnjem posnetku koncerta Filharmoničnega orkestra Francoskega radia, ki ga bomo spremljali, bomo lahko slišati še malo znani 1. Violinski koncert Karla Goldmarka, rojenega tri leta pred Brahmsom in umrlega štiri leta po Mahlerju. Violinist Renaud Capuçon bo odigral to delo, polno reminiscenc na madžarsko ljudsko glasbo, pa tudi na Mendelssohna in Dvořáka.
Po Jupitru, vrhovnem bogu, rimskem Zevsu, so jo poimenovali tisti, ki so prišli za njim, tisto simfonijo št. 41 v C-duru »poznega«, torej takrat 32-letnega Mozarta, ki je tako občudovana kot skrivnostna. Dirigent Philippe Herreweghe je s Simfoničnim orkestrom Berlinskega radia na koncertu 12. marca v Berlinski filharmoniji prvič dobesedno razpiral nebesa s simfonijo, ki ji je sledil še en čudež izpod Mozartovega peresa: Maša v c-molu za soliste, zbor in orkester, KV 427.
4. novembra lani je v avditoriju Parco della Musica v Rimu nastopil Orkester svete Cecilije pod vodstvom sira Antonia Pappana. V vlogi solistke je nastopila 30-letna italijanska pianistka Beatrice Rana. Izvedla je Koncert za klavir in orkester v a-molu Clare Schumann, orkester pa je poustvaril še dve simfoniji: št. 2 v C-duru Roberta Schumanna in Simfonijo št. 8 v h-molu, »Nedokončano«, Franza Schuberta.
Pod taktirko dirigenta Christopha Eschenbacha spremljamo koncert Simfoničnega orkestra korejske radiotelevizije, ki je 27. aprila lani v koncertni dvorani Centra umetnosti v Seulu izvedel Dvojni koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu, 4. simfonijo v e-molu Johannesa Brahmsa in uverturo Karneval, op. 92 Antonína Dvořáka. Solista sta bila violinistka Suyoen Kim in violončelist Bumjun Kim.
Nemški simfonični orkester iz Berlina je na koncertu 4. junija v Berlinski filharmoniji izvedel Koncert za klarinet in orkester v A-duru, K. 622 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonijo št. 6 v A-duru Antona Brucknerja. Solist je bil klarinetist Stephan Mörth, dirigiral je Tomáš Hanus.
Slavni violinist Christian Tetzlaff je 27. januarja v koncertni dvorani Berwald v Stockholmu nastopil z violinskim koncertom Roberta Schumanna, kontroverznim delom, ki je postalo eno skladateljevih najbolj priljubljenih. Še eno delo, ki je takrat naletelo na odpor, je Sibeliusova četrta simfonija, čeprav so jo od takrat prevzeli glasbeniki in ljubitelji glasbe po vsem svetu, skupaj s Simfoničnim orkestrom Švedskega radia in njegovim glasbenim direktorjem Danielom Hardingom. Na začetku pa je zazvenela skladba Atmosfere Györgya Ligetija, evokativno delo, ki prodre v samo dušo poslušalca in seže daleč v vesolje.
2. junija je za posledicami možganskega tumorja v starosti 71 let preminila finska skladateljica Kaija Saariaho, ki je mednarodno zaslovela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot vodilna glasbena modernistka svoje generacije. Simfonični orkester Finskega radia je 29. marca na koncertu v Glasbenem centru v Helsinkih prvič na Finskem izvedel njeno delo Pesmi Saarikoski za sopran in orkester, v vlogi solistke je nastopila sopranistka Anu Komsi. Pod vodstvom Sakarija Orame je v drugem delu večera zazvenela še glasba za balet Dafnis in Hloa Mauricea Ravela.
Angleški baročni solisti in dirigent sir John Eliot Gardiner so 14. januarja na koncertu v Budimpešti izvedli program, ki je med prefinjenostjo in duhovitostjo pozne Haydnove simfonije št. 84 in zrele Mozartove simfonije št. 36 ponudil osebno poezijo Mozartove nepozabno lirične Koncertantne simfonije za violino in violo v Es-duru. Solista sta bila violinistka Isabelle Faust in violist Antoine Tamestit.
Predvajali bomo koncert Orkestra Romanske Švice, ki je bil posnet 13. februarja v Viktorijini dvorani v Ženevi. Pod taktirko šefa dirigenta Jonathana Notta je izvedel simfonični stavek št. 2 Ragbi Arthurja Honeggerja, Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu Petra Iljiča Čajkovskega in glasbo za balet Petruška Igorja Stravinskega, izvirno verzijo iz leta 1911. V vlogi solistke je gostovala pianistka Hatia Buniatišvili.
Predvajali bomo posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Berlinskega radia pod taktirko Vladimirja Jurowskega. Devetindvajsetega januarja sta v Berlinski filharmoniji izvedla Cirkuško polko za mladega slončka za orkester in Violinski koncert Igorja Stravinskega ter Simfonijo št. 9 v C-duru, »Veliko« Franza Schuberta. V vlogi solista se je predstavil violinist Frank Peter Zimmermann.
Schumann, Brahms, Dvořák: s tem programom se je dirigent Daniel Harding 10. marca v Herkulovi dvorani v Münchnu s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia poglobil v bistvena področja romantike, čeprav po treh zelo nasprotujočih si poteh. Brahmsov monumentalni Drugi klavirski koncert je železni predstavnik simfonično zasnovane absolutne glasbe in v povezavi z izvedbo rezidenčnega umetnika pianista Kirilla Gersteina je bil tudi glavno delo koncerta.
