Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Evroradijski koncert predvajamo posnetke koncertov s svetovnih odrov v izvedbah izvrstnih solistov in orkestrov.
Izjemen spoj češke in ruske glasbe – to je 7. novembra lani obljubljal koncert Simfoničnega orkestra Praškega radia pod taktirko Marka Ivanovića, šefa dirigenta Janáčkove opere Narodnega gledališča v Brnu. Večer je odprla balada za orkester Goslačev otrok Leoša Janáčka, ki jo je navdihnila pesem o revnem, tavajočem glasbeniku, ki zapusti otroka siroto in violino. Orkestru se je potem pridružil pianist Martin Kasík za izvedbo Četrtega klavirskega koncerta ruskega romantičnega skladatelja in pianista Antona Rubinsteina, ki ga po umetnosti primerjajo s Franzem Lisztom. Vrhunec večera je bilo še eno delo ruskega skladatelja, Simfonija št. 5 Rubinsteinovega sodobnika Petra Iljiča Čajkovskega.
Leopold Hager, rojen v Salzburgu leta 1935, je s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia v preteklosti posnel številne posnetke, 1. aprila lani pa je z njim v Filharmoniji Isar v Münchnu izvedel program, ki kaže različne plati »romantike«. Osrednje delo je bila Sedma simfonija Antona Brucknerja, ki je s svojim mamljivim bogastvom melodij, lepoto zvoka in reminiscencami na Wagnerja že sodobnike vzbujala v viharjih navdušenja. Mlada gruzijska pianistka Hatja Buniatišvili, ki že dolgo slovi kot briljantna klavirska interpretka, pa je debitirala s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia in zaigrala morda najbolj priljubljen klavirski koncert vseh časov, drugi v c-molu Sergeja Rahmaninova.
Londonski filharmonični orkester je na koncertu 24. septembra lani v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu izvedel Pesmi z gradu Gurre Arnolda Schönberga na besedila danskega pesnika Jensa Petra Jacobsena. Dirigiral je Edward Gardner.
Dirigent Thomas Dausgaard in BBC-jev škotski simfonični orkester sta se 18. avgusta lani na festivalu Proms v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu posvetila glasbi Ludwiga van Beethovna, Jana Sibeliusa in Carla Nielsena. Na sporedu sta bili dve nordijski simfoniji, Nielsenova Četrta in Sibeliusova Sedma, ki sta obe močni izjavi o nameri: prva je bila napisana v ozadju prve svetovne vojne in nemogoče je, da vas njena propulzivna energija ne navduši, nenazadnje slavna bitka med dvema nizoma timpanov v finalu. Sibeliusova Sedma simfonija naj bi bila njegova zadnja, čeprav je živel še tri desetletja. Je primerno slovo od žanra, ki ponuja radikalen premislek o tradicionalni obliki in dokazuje, da je tonovski način C-dur zvenel sveže. Beethovnov Četrti klavirski koncert, ki ga je izvedel Francesco Piemontesi, je prav tako prelomen: namesto pričakovanega orkestralnega uvoda pianist sam požene delo z nizom umirjenih akordov.
Pridušena tolkala, tiha koračnica … in melodija, ki jo je čakal narod. Prva simfonija Edwarda Elgarja je od prvih obotavljajočih se tonov do osupljivega sklepa več kot le mejnik v britanski glasbi: je avtobiografija ustvarjalnega duha, strastna, trpeča in globoko ganljiva. Sakari Oramo, šef dirigent Simfoničnega orkestra BBC-ja, že desetletja obožuje Elgarjevo glasbo in je vznemirljivo nasprotje igrivosti in poeziji Koncerta za tubo in orkester Ralpha Vaughana Williamsa, ki ga bo izvedel tubist Constantin Hartwig. Kaj naj bi storil skladatelj, ko je bil med globalno prepovedjo potovanj povabljen na olimpijske igre v Tokio? Britanski skladatelj Mark-Anthony Turnage je pustil, da njegova glasba potuje po svetu v skladbi Time Flies/Čas beži, navdihnjeni z džezom, ki jo je napisal leta 2019.
Na otvoritvenem koncertu letošnje sezone se je 5. oktobra lani članom Simfoničnega orkestra BBC-ja pridružil njegov šef dirigent Sakari Oramo za izvedbo programa, ki sta ga sestavljala dva stebra ruskega repertoarja. Boris Giltburg, slavni interpret del Sergeja Rahmaninova, je bil solist v skladateljevem Drugem klavirskem koncertu, morda najbolj priljubljenem izmed vseh klavirskih koncertov. Tako kot Rahmaninov je tudi Prokofjev zapustil rojstno Rusijo, a ga je v nasprotju s predhodnikom sovjetska oblast zvabila nazaj. Njegov iskrivi balet Pepelka, nastal po njegovi vrnitvi v domovino, je napisan v neposrednem, preglednem slogu, ki ujame čarobni svet pravljice. Vmes je premiera novega dela Vzdihi zvezd francoske skladateljice Sophie Lacaze, ki jo je navdihnilo elektromagnetno valovanje nebesnih teles. Ta nova "zbirka planetov" se začne s skrivnostnimi zvoki Gliese 581c in konča s čudnim žvižganjem Urana.
Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna je na koncertu 2. septembra lani v Kölnski filharmoniji vodil šef dirigent Cristian Măcelaru. V vlogi solista se je predstavil aktualni rezidenčni umetnik violinist Augustin Hadelich, ki je izvedel Koncert za violino in orkester v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka, v drugem delu pa je orkester poustvaril Simfonijo št. 2 v e-molu Sergeja Rahmaninova.
Rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein je na koncertu 21. oktobra lani v Münchnu prvič nastopil kot sedanji rezidenčni umetnik Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, in to ne s klavirskim koncertom, temveč z deloma za klavir in orkester, ki se v svoji virtuoznosti, duhoviti igrivosti in razponu izraza ne moreta primerjati. Rapsodija na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova in Burleska za klavir in orkester takrat 21-letnega Richarda Straussa poslušalce popeljeta skozi velikansko paleto razpoloženj in zvokov, od diaboličnega besa do drzne parodije, od mogočnih vzponov do najdelikatnejšega sanjarjenja. To je ravno pravo okolje za Kirilla Gersteina, ki se prepleta z glasbenimi obdobji, klasično glasbo in džezom ter umetnikom velikanske fleksibilnosti in raziskovalnega nagona. Za obogatitev koncerta je dirigent Alan Gilbert predstavil še Schönbergovo briljantno orkestracijo Brahmsovega Klavirskega kvarteta v g-molu. Schönbergova šala, da je njegova priredba Brahmsova peta simfonija, je danes tako prepričljiva kot kadar koli prej.
Današnji program Evroradijskega koncerta se ozira v intelektualno središče dunajskega klasicizma: v simfonijo. Na sporedu bodo prve simfonije Josepha Haydna, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Ludwiga van Beethovna. Dunajski klasicizem pa bo dopolnil Koncert za violino in orkester št. 2 v g-molu Maxa Brucha.Izvajalci: Nemški simfonični orkester iz Berlina, violinist Augustin Hadelich in dirigent Cornelius Meister.Sklepni del bo namenjen božičnim pesmim, ki jih je v posebno ponudbo Evropske zveze radijskih postaj z naslovom Evroradijski božič okoli sveta posredovala Nemčija:Stille Nacht/Sveta noč Franza Xaverja Gruberja v priredbi Johna Rutterja.Tri nemške tradicionalne božične pesmi:O Tannenbaum/O božično drevo, O du fröhliche, o du selige/O ti srečna, o ti blagoslovljena v priredbi Howarda Armana,Maria durch ein Dornwald ging/ Marija je šla skozi trnov gozd, ki sta jo priredila Hugh Keyte in Andrew Parrottterpesem White Christmas/Beli božič Irvinga Berlina v priredbi Franka Dupreeja.
Francoski dirigent Fabien Gabel je 25. avgusta v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu debitiral na festivalu Proms s triom romantičnih mojstrovin. Pridružil se mu je švedski violinist Daniel Lozakovich – ki je prav tako prvič nastopil na tem znamenitem festivalu – v zimzelenem violinskem koncertu Johannesa Brahmsa, delu, ki združuje strašljive tehnične zahteve z nekaterimi najbolj prisrčnimi liričnimi melodijami skladatelja. Na obeh straneh koncerta sta bili dve mojstrovini iz francoskega repertoarja iz 19. stoletja, ki sta nekoč uživali veliko priljubljenost na koncertih, a sta jo v zadnjem času nekoliko izgubili. Simfonija v d-molu Césarja Francka predstavlja apoteozo skladateljevega orkestralnega sloga, njeno genialno zgradbo pa sta okrepili njegovi edinstvena osebna in pikantna nota. Za začetek vznemirljiva, filmska uvertura v srednjeveško bretonsko opero Le roi d’Ys/Kralj iz Ysa Édouarda Laloja – prepričljivo delo navdušenja nad Wagnerjem, ki je prevzelo francoske skladatelje v zadnjih desetletjih 19. stoletja.
5. novembra je v cerkvi Sv. Jurija v Wismarju na severu Nemčije potekal koncert Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia in pianistke Yeol Eum Son. Koncert je vodil dirigent Andrew Manze, na sporedu koncerta pa sta se zvrstila Beethovnova Koncert za klavir in orkester št. 4 v G-duru, op. 58 in Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55, ‘Eroica’.
3. novembra je v Studiu Radia Hannover potekal koncert Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia in pianistke Yeol Eum Son. Koncert je vodil dirigent Andrew Manze, na sporedu koncerta pa sta se zvrstila Koncert za klavir in orkester št. 2 v c-molu Sergeja Rahmaninova in Simfonija št. 5 v B-duru, op. 100 Sergeja Prokofjeva.
2. oktobra sta v kraljevi festivalni dvorani v Londonu nastopila Kraljevi filharmonični orkester in pianist Simon Trpčeski. Na koncertu, ki ga je vodil dirigent Vasilij Petrenko, so zveneli uvertura Faust Richarda Wagnerja, Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16 Edvarda Griega in simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa.
Triindvajsetega septembra je v dvorani Filharmonije v Kölnu potekal koncert Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia in violončelista Edgarja Moreauja, ki sta nastopila pod dirigentskim vodstvom Andrisa Poge. Na sporedu koncerta sta bila Koncert za violončelo in orkester v c-molu, op. 43 Mieczysława Weinberga in Simfonija št. 15 v A-duru, op. 141 Dmitrija Šostakoviča.
Danski nacionalni simfonični orkester je s pianistom Kirillom Gersteinom 18. novembra lani nastopil v dvorani Koncertne hiše v Københavnu na Danskem. Na sporedu koncerta, ki ga je vodil Vasilij Petrenko, sta bila Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu, op. 30, Sergeja Rahmaninova in Simfonija št. 6 v h-molu, op. 54 Dmitrija Šostakoviča.
Trinajstega oktobra sta v Dvorani Métropole v Lozani v Švici nastopila violinist Ning Feng in Komorni orkester iz Lozane, ki ga je vodil dirigent Joshua Weilerstein. Prvi del koncerta je bil ameriško obarvan; na sporedu sta bili skladbi Trije kraji v Novi Angliji Charlesa Ivesa in Koncert za violino in orkester, op. 14 Samuela Barberja. V drugem delu koncerta je zazvenela veličastna Simfonija št. 4 v e-molu, op. 98 Johannesa Brahmsa.<BR><BR>
6. oktobra je v dvorani Koncertne hiše v Københavnu na Danskem potekal koncert Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra in pianista Vadima Kolodenka. Koncert je vodila dirigentka Marta Gardolińska, na sporedu pa so bili skladba Pomladnega jutra Lili Boulanger, Koncert za klavir št. 2 v c-molu, op. 18 Sergeja Rahmaninova in Simfonija št. 7 v D-duru, op. 70 Antonina Dvořáka.
17. februarja je bil v Dvorani Sv. Davida v Cardiffu v Walesu koncert BBC-jevega nacionalnega orkestra iz Walesa in pianista Daniela Ciobanuja. Koncert je vodil dirigent Carlos Miguel Prieto, na sporedu koncerta pa so bili Komorni koncert v Es-duru, imenovan tudi Dumbartonski hrasti Igorja Stravinskega, Koncert za klavir št. 3 v C-duru, op. 26 Sergeja Prokofjeva in Simfonija št. 1 v c-molu, op. 68 Johannesa Brahmsa.
V Kraljevi festivalni dvorani v Londonu sta 22. septembra nastopila Orkester Philharmonia in islandski pianist Víkingur Ólafsso. Koncert je vodil dirigent Santtu-Matias Rouvali, na sporedu pa so bili skladba Masquerade Anne Clyne, koncert za klavir Must the Devil Have All the Good Tunes? Johna Adamsa in Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja.
V dvorani Salle Métropole v Lozani v Švici je pod dirigentskim vodstvom Marka Letonje 16. decembra lani nastopil Komorni orkester iz Lozane. Kot solist je z orkestrom nastopil pianist Cédric Tiberghien, na sporedu koncerta pa so bile Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla, op. 28 Richarda Straussa, Klavirski koncert za levo roko v D-duru Mauricea Ravela in Simfonija št. 5 v B-duru, op. 100 Sergeja Prokofjeva.
