Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
V zadnjem desetletju svojega življenja je Debussy živel v umetniškem vrenju in moralni dekadenci Pariza predvojnih let. Na pariške odre so takrat stopili umetniki, ki so zavračali vrednote krščanskega sveta in načela klasične umetnosti. V tistem obdobju sta nastala baleta z erotično in pogansko tematiko Posvetitev pomladi Igorja Stravinskega ter Dafnis in Hloe Mauricea Ravela. Debussy je prispeval k sodobnemu toku gledališča s svojim baletom Igre. Že nekaj let prej se je posvetil vprašanju resničnih moralnih vrednot v obsežnem delu Mučeništvo svetega Sebastijana na besedilo Gabriela d'Annunzia.
K prvim orkestrskim delom, ki že pričajo o trdnem prepričanju Debussyja glede nove glasbene logike, štejemo orkestrske stavke z naslovom Nokturni. Nastali so v letih od 1897 do 1899. Gre za obliko, ki je bila v klavirski literaturi močno uveljavljena. Pisal jih je že angleški skladatelj John Field, zvrst pa je postala širše znana šele, ko se je je lotil Frederik Chopin. Debussyjevi Nokturni pa nimajo skoraj nikakršne zveze s priljubljenimi klavirskimi skladbami njegovega pariškega predhodnika. Skladatelj je o njih zapisal: "Poudarek je na svetlobi in barvah. Naslov Nokturno kaže razumeti predvsem v dekorativnem pomenu besede. Obsega vse vtise in predstave, ki jih ta pojem zbuja."
Claude Debussy je začel navezovati stike z intelektualno elito Pariza že kot mladenič, in to v salonu tašče Paula Verlaina. Kljub pomanjkanju osnovne izobrazbe se je v najstniških letih začel izobraževati v literaturi in likovni umetnosti. Še posebno goreče je poslušal zgodbe iz čudovitih eksotičnih krajev, ki sta mu jih pripovedovala oče, ki je kot vojak potoval v oddaljene kraje, in Paul Gaugin, ki je med bivanjem na Tahitiju s slikarsko občutljivostjo posrkal vso barvitost tega življenjskega okolja in njegovih prebivalcev.
Claude Debussy je bil eden tistih umetnikov, za katere bi težko trdili, da so bili slepo vdani samo glasbi, čeprav se ga danes spominjamo kot enega najbolj genialnih ustvarjalcev svoje umetnosti. Svoj odpor do ozkega dojemanja glasbe konservativnih mojstrov je pogosto tudi javno izražal. Včasih je celo obžaloval, da ni raje postal slikar in deloval v okolju, ki je duhovno veliko bolj odprto kot glasbeniško, in v katerem umetnika ocenjujejo po strogih merilih obrti.
Guillaume Dufay je skladatelj, ki ga povezujemo z velikim slogovnim preobratom. Ta je prinesel melodiozno kontrapunktsko govorico pod vplivom angleške glasbe, ki ga glasbeni zgodovinarji opisujejo kot začetek glasbene renesanse. Dufayjev ohranjeni opus obsega približno dvesto presenetljiv raznolikih del: od zgodnjih izoritmičnih motetov, ki so nastali v dvajsetih letih trinajstega stoletja, do obsežnih maš na osnovi cantusa firmusa iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Med skladbami so najrazličnejše uglasbitve liturgičnih besedil in posvetne pesmi v italijanščini in francoščini na dvorne, ljudske in priložnostne teme.
Guillaume Dufay je skladatelj, ki ga povezujemo z velikim slogovnim preobratom. Ta je prinesel melodiozno kontrapunktsko govorico pod vplivom angleške glasbe, ki ga glasbeni zgodovinarji opisujejo kot začetek glasbene renesanse. Dufayjev ohranjeni opus obsega približno dvesto presenetljiv različnih del: od zgodnjih izoritmičnih motetov, ki so nastali v dvajsetih letih trinajstega stoletja, do obsežnih maš na osnovi cantusa firmusa iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Med skladbami so najrazličnejše uglasbitve liturgičnih besedil in posvetne pesmi v italijanščini in francoščini na dvorne, ljudske in priložnostne teme.
Guillaume Dufay je skladatelj, ki ga povezujemo z velikim slogovnim preobratom. Ta je prinesel melodiozno kontrapunktsko govorico pod vplivom angleške glasbe, ki ga glasbeni zgodovinarji opisujejo kot začetek glasbene renesanse. Dufayjev ohranjeni opus zajema približno dvesto presenetljivo raznolikih del: od zgodnjih izoritmičnih motetov, ki so nastali v dvajsetih letih trinajstega stoletja, do obsežnih maš na osnovi cantusa firmusa iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Med skladbami so najrazličnejše uglasbitve liturgičnih besedil in posvetne pesmi v italijanščini in francoščini na dvorne, ljudske in priložnostne teme.
Guillaume Dufay je skladatelj, ki ga povezujemo z velikim slogovnim preobratom. Ta je prinesel melodiozno kontrapunktsko govorico pod vplivom angleške glasbe, ki ga glasbeni zgodovinarji opisujejo kot začetek glasbene renesanse. Dufayev ohranjeni opus obsega približno dvesto presenetljivih raznolikih del: od zgodnjih izoritmičnih motetov, ki so nastali v dvajsetih letih trinajstega stoletja, do obsežnih maš na podlagi cantusa firmusa iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Med skladbami so najrazličnejše uglasbitve liturgičnih besedil in posvetne pesmi v italijanščini in francoščini na dvorne, ljudske in priložnostne teme.
Guillaume Dufay je skladatelj, ki ga povezujemo z velikim slogovnim preobratom. Ta je prinesel melodiozno kontrapunktsko govorico pod vplivom angleške glasbe, ki ga glasbeni zgodovinarji opisujejo kot začetek glasbene renesanse. Dufayjev ohranjeni opus obsega približno dvesto presenetljiv raznolikih del: od zgodnjih izoritmičnih motetov, ki so nastali v dvajsetih letih trinajstega stoletja, do obsežnih maš na osnovi cantusa firmusa iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Med skladbami so najrazličnejše uglasbitve liturgičnih besedil in posvetne pesmi v italijanščini in francoščini na dvorne, ljudske in priložnostne teme.
Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan. V oddaji predstavljamo glasbo Juriana Andriesena.
Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan. V oddaji predstavljamo skladbo De Volharding Louisa Andriessena ter Koncert za flavto in orkester Juriana Andriesena.
Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan. Louis Andriessen, rojen leta 1939, je eden najbolj znanih in priznanih nizozemskih in tudi svetovnih skladateljev, po skladateljski drži in gesti pa zanimiv in predvsem duhovit ustvarjalec sodobne glasbe.
Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan. Louis Andriessen, rojen leta 1939, je eden najbolj znanih in priznanih nizozemskih pa tudi svetovnih skladateljev, po skladateljski drži in gesti pa zanimiv in predvsem duhovit ustvarjalec sodobne glasbe.
Cikel oddaj Skladatelj tedna namenjamo trem najpomembnejšim predstavnikom nizozemske glasbene družine Andriessen. To so Hendrik Andriessen in njegova sinova Louis in Juriaan.
Mladi Georg Friedrich Händel je svoje prve večje uspehe doživel kot operni skladatelj v Hamburgu. Zaradi priljubljenosti komedij in pietistične čistke, ki je prizadela vse zvrsti zabave, je bila prihodnost tamkajšnje operne hiše okrog leta 1705 zelo negotova in povsem naravno je bilo, da si je Händel pri enaindvajsetih zaželel oditi v Italijo.
Georg Friedrich Händel je bil velik kozmopolit, in že od nekdaj ga med svoje največje skladatelje štejejo tako Nemci kakor Angleži. Po njegovi zgodnji glasbeni izobrazbi bi sklepali, da bo postal cerkveni glasbenik, on pa se je že takoj odločil drugače. Pri sedemnajstih je na željo pokojnega očeta začel študirati pravo v rodnem Halleju. Hkrati je nastopil poskusno leto kot organist v reformirani stolnici, a si je kmalu premislil, opustil tako študij kakor orglanje v cerkvi, in odšel v Hamburg. Tja ga je verjetno zmamila opera, in iz orkestrskega violinista je v manj kakor dveh letih napredoval v uspešnega opernega skladatelja.
Ko biografi opisujejo otroštvo pomembnih osebnosti, svojega junaka radi predstavijo kot angela ali mučenika. V Händlovem primeru so se že v osemnajstem stoletju odločili za drugo možnost. Händel je že kot otrok pokazal veliko zanimanje za glasbo, a njegov oče nad tem menda ni bil pretirano navdušen in je zanj načrtoval pravniško kariero.
Georg Friedrich Händel je eden redkih ali morda celo edini baročni skladatelj, ki so ga po smrti nepretrgano častili vse do današnjih dni. Že na koncu tridesetih let osemnajstega stoletja so mu Angleži postavili spomenik v Vauxhallskih vrtovih, ob kipu največjega angleškega pesnika Johna Miltona. Vse do dvajsetega stoletja je nato veljal za največjega skladatelja vseh časov. "Ne moremo vseskozi hvaliti Homerja,!" je nekoč izjavil Franz Liszt, ko je slišal njegovo ime.
Georg Friedrich Händel se je rodil na Saškem, a je večino življenja deloval v Angliji. Tam je leta 1711 doživel izjemen uspeh z opero Rinaldo. Naslednja tri desetletja je za londonsko občinstvo komponiral predvsem italijanske opere, konec tridesetih let pa se je zaradi ostre konkurence in finančnih težav povsem odpovedal operi ter se posvetil oratorijem. To zvrst je leta 1718 v Angliji uvedel sam z Estero, ki velja za prvi angleški oratorij v zgodovini.
Blaž Arnič je samosvoja osebnost med slovenskimi skladatelji 20. stoletja, tako po trdi samorastniški življenjski poti kakor po glasbenem izrazu. Najobsežnejše delo z avtobiografskimi potezami je Arničeva šesta simfonija Samorastnik. Nastala je leta 1950, njenemu naslovu pa je bil za botra pisatelj Prežihov Voranc, ki je bil Arničev dober prijatelj in na neki način tudi sorodna duša. Lovro Kuhar, bolj znan s psevdonimom Prežihov Voranc, je umrl leta 1950, Blaž Arnič pa je ob smrti dolgoletnega prijatelja občutil veliko bolečino. Drugega izmed štirih stavkov simfonije, naslovljenega Čustvovanje, je posvetil prijateljevemu spominu.
