Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Circus Maximus, orjaški hipodrom sredi antičnega Rima, je bil kraj, na katerem so pred uprizarjali najnasilnejše in najbolj krvave orgije in zabave, da bi potešili kruha in iger željne gledalce ter jih v bedi vsakdanjosti ohranjali v sladki pozabi. Tak pa je tudi naslov Simfonije št. 3 Johna Corigliana, izjemno angažiranega dela z neverjetno močjo nagovora, zvočne zaušnice sodobnemu človeku.
Skladatelj Erwin Schulhoff je za svoje estetsko izhodišče sprejel ekspresionizem, nanj so vplivali skladatelji dunajske atonalne šole in berlinski dadaisti, bil je tudi eden prvih evropskih skladateljev, ki so ga navdihovali ritmi džezovske glasbe.
Skladatelj Erwin Schulhoff je za svoje estetsko izhodišče sprejel ekspresionizem, nanj so vplivali skladatelji dunajske atonalne šole in berlinski dadaisti, bil je tudi eden prvih evropskih skladateljev, ki so ga navdihovali ritmi jazzovske glasbe.
Erwin Schulhoff je za svoje estetsko izhodišče sprejel ekspresionizem, nanj so vplivali skladatelji dunajske atonalne šole in berlinski dadaisti, bil je tudi eden prvih evropskih skladateljev, ki so ga navdihovali ritmi jazzovske glasbe.
Cikel Skladatelj tedna ta teden posvečamo češkemu skladatelju in pianistu Erwinu Schulhoffu iz Prage. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril obsežen in tehten opus del različnih zvrsti: klavirske, komorne, orkestrske, simfonične, koncertantne, vokalne in operne glasbe.
Cikel Skladatelj tedna ta teden posvečamo češkemu skladatelju in pianistu Erwinu Schulhoffu iz nemške judovske družine v Pragi. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril obsežen in tehten opus del različnih zvrsti: klavirske, komorne, orkestrske, simfonične, koncertantne, vokalne in operne glasbe.
Letos se spominjamo 200. obletnice rojstva skladatelja, dirigenta in pedagoga Bedřicha Smetane. Ta češki glasbeni velikan se je v zgodovino zapisal s svojimi čudovitimi simfoničnimi pesnitvami, osmimi nacionalnimi operami in tudi bogatim klavirskim in komornim opusom.
Letos se spominjamo 200. obletnice rojstva skladatelja, dirigenta in pedagoga Bedřicha Smetane. Ta češki glasbeni velikan se je zapisal v zgodovino s svojimi čudovitimi simfoničnimi pesnitvami, osmimi nacionalnimi operami in ne nazadnje tudi bogatim klavirskim in komornim opusom.
Letos se spominjamo 200. obletnice rojstva skladatelja, dirigenta in pedagoga Bedřicha Smetane. Ta češki glasbeni velikan se je v zgodovino zapisal s svojimi čudovitimi simfoničnimi pesnitvami, osmimi nacionalnimi operami in nenazadnje tudi bogatim klavirskim in komornim opusom.
Letos se spominjamo 200. obletnice rojstva skladatelja, dirigenta in pedagoga Bedřicha Smetane. Ta češki glasbeni velikan se je v zgodovino zapisal s svojimi čudovitimi simfoničnimi pesnitvami, osmimi nacionalnimi operami in nenazadnje tudi bogatim klavirskim in komornim opusom.
Letos se spominjamo 200. obletnice rojstva skladatelja, dirigenta in pedagoga Bedřicha Smetane. Ta češki glasbeni velikan se je v zgodovino zapisal s svojimi čudovitimi simfoničnimi pesnitvami, osmimi nacionalnimi operami in nenazadnje tudi bogatim klavirskim in komornim opusom.
V ciklu oddaj z naslovom Wagner med močjo oblasti in ljubezni predstavljamo Wagnerjev cikel Nibelungov prstan. V petih oddajah je glasbenim dramam Rensko zlato, Valkira in Siegfried posvečena po ena oddaja in Somraku bogov dve. V peti oddaji predstavljamo odlomke iz 4. prizora 2. dejanja in zadnjega, 3. dejanja glasbene drame Somrak bogov Richarda Wagnerja.
V ciklu oddaj z naslovom Wagner med močjo oblasti in ljubezni predstavljamo Wagnerjev cikel Nibelungov prstan. V petih oddajah je glasbenim dramam Rensko zlato, Valkira in Siegfried posvečena po ena oddaja in Somraku bogov dve. V četrti oddaji predstavljamo odlomke iz 1. dejanja in 1. prizora 2. dejanja glasbene drame Somrak bogov.
V ciklu oddaj z naslovom Wagner med močjo oblasti in ljubezni predstavljamo Wagnerjev cikel Nibelungov prstan. V petih oddajah je glasbenim dramam Rensko zlato, Valkira in Siegfried posvečena po ena oddaja in Somraku bogov dve. V tretji oddaji predstavljamo glasbeno dramo Siegfried.
V ciklu oddaj z naslovom Wagner med močjo oblasti in ljubezni predstavljamo Wagnerjev cikel Nibelungov prstan. V petih oddajah je glasbenim dramam Rensko zlato, Valkira in Siegfried posvečena po ena oddaja in Somraku bogov dve. V drugi oddaji predstavljamo glasbeno dramo Valkira.
V ciklu oddaj z naslovom Wagner med močjo oblasti in ljubezni predstavljamo Wagnerjev cikel Nibelungov prstan. V petih oddajah je glasbenim dramam Rensko zlato, Valkira in Siegfried posvečena po ena oddaja in Somraku bogov dve. V prvi oddaji predstavljamo Rensko zlato.
Wagnerjeva opera Mojstri pevci nürnberški zavzema v skladateljevem razvoju posebno mesto. Njena vsebina je zahtevala poseben izraz in s tem poseben romantični slog. Čeprav je nastala po Tristanu in izoidi in že med skladanjem Nibelungovega prstana, ima še nekatere značilnosti predhodnih, Tannhäuserja in Lohengrina. Posebna in nova je v prozornejšem in svetlejšem orkestrskem stavku Wagnerjeva lahkotnejša muza, bolj sproščena, bolj zlahka tekoča, manj problematična, kot lahko slišimo v drugem in tretjem dejanju te opere.
Wagnerjeva opera Mojstri pevci nürnberški zavzema v skladateljevem razvoju posebno mesto. Njena vsebina je zahtevala poseben izraz in s tem poseben romantični slog. Čeprav je nastala po Tristanu in izoidi in že med skladanjem Nibelungovega prstana, ima še nekaj značilnosti prejšnjih, Tannhäuserja in Lohengrina. Posebna in nova je v prozornejšem in svetlejšem orkestrskem stavku Wagnerjeva lahkotnejša muza, bolj sproščena, bolj zlahka tekoča, manj problematična, kot lahko slišimo v prvem dejanju te opere.
Lohengrin, ki ga je Wagner po Večnem mornarju in Tannhauserju zadnjič poimenoval romantična opera, pomeni po teh dveh delih še korak naprej v skladateljevem ustvarjanju, pomeni vrh romantične opere. Pot od tu dalje lahko vodi le še v glasbeno dramo Tristana in Izolde, Nibelungovega prstana ali Parsifala. Ideja operne zgodbe je romantično nadstvarna, njeno zgodovinsko in pravljično izhodišče pripelje v nerazrešljiv, tragičen konflikt, zato Wagnerjeva vnovična obravnava odrešitve v tej operi ne uspe. V ozadju gre za svetovnozgodovinski konflikt med poganskim in krščanskim, na neposredni človeški ravni za konflikt med božjim in človeškim.
Po Večnem mornarju, pri katerem smo spoznali začetke Wagnerjevih prizadevanj na novo oblikovati in ponotranjiti glasbeni izraz, seveda ob navzočnosti starega opernega duha in tudi pozunanjene efektnosti, je že izbor tematike v Tannhauserju naravno vodil k poglabljanju izraza in odtegovanju materialnemu svetu. Zemeljski svet je v novi operi res navzoč kot pomembno nasprotje kontrastnemu svetu duhovnosti vere. Vendar zaradi samega skladateljevega razvoja in vsebine nove opere muzikalno izrazno pomeni odmik od Večnega mornarja v postopno zrelejši izraz in novo razgibanost.