Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Skladatelj tedna

2647 epizod

2647 epizod


Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.


7. 2. 2023

Heinrich Ignaz Franz von Biber (2)

V ciklu "Skladatelj tedna" se tokrat posvečamo avstrijskemu baročnemu skladatelju češkega rodu Heinrichu Ignazu Franzu von Bibru. Poslušali bomo "Kyrie" in "Credo" iz njegove "Maše v B-duru", potem pa še skladbo "Battalia v D-duru" in Schmelzerjevo priredbo na Bibrovo deseto sonato iz cikla "Rožnovenskih sonat".


6. 2. 2023

Heinrich Ignaz Franz von Biber (1)

V ciklu "Skladatelj tedna" se bomo tokrat posvetili avstrijskemu skladatelju češkega rodu Heinrichu Ignazu Franzu von Bibru. Poslušali bomo zaporedje štiriglasnih instrumentalnih arij, "Sonato št. 3 za violino in basso continuo", prvo sonato iz zbirke "Tam aris, quam aulis servientes" in skladbo "Litanije svetega Jožefa".


3. 2. 2023

Camille Saint-Saëns (5)

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.


2. 2. 2023

Camille Saint-Saëns (4)

Oddaja zaznamuje jutra na programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.


1. 2. 2023

Skladatelj tedna

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.


31. 1. 2023

Camille Saint-Saëns (2)

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.


30. 1. 2023

Camille Saint-Saëns (1)

V tednu, ki je pred nami, se bomo v nizu oddaj Skladatelj tedna pobliže spoznali z življenjem in delom francoskega skladatelja, pianista, organista in dirigenta Camilla Saint-Saënsa.


27. 1. 2023

Jan Sibelius

V zadnji, peti oddaji bomo predvajali najpomembnejši deli iz Sibeliusovega zadnjega ustvarjalnega obdobja, ki sega od začetka prve svetovne vojne leta 1914 do leta 1926, ko se je dokončno umaknil v mirno okolje svojega doma, vile Ainole, in tam do konca življenja po večini revidiral stare partiture. Le redko je zaradi hudih finančnih težav, ki jih je še povečala visoka inflacija, napisal kakšno manjše, predvsem klavirsko delo.


26. 1. 2023

Jean Sibelius

Smo v prvem desetletju dvajsetega stoletja. Finska še vedno doživlja hudo rusko represijo, zaradi katere je dnevno časopisje močno cenzurirano, politični nemiri v Helsinkih pa so vedno hujši. Sibelius se je že leta 1903 pred vsem tem umaknil v svojo vilo Ajnolo na podeželju. Tam je pridno skladal in v tistem obdobju ustvaril nekaj svojih najpomembnejših del, med njimi simfonični pesnitvi ''Hči Pohjole',' ki smo jo slišali v prejšnji oddaji, ter »Nočna ježa in sončni vzhod op. 55« - to bomo poslušali tokrat.


25. 1. 2023

Jan Sibelius

Oddaja zaznamuje jutra na programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.


24. 1. 2023

Jean Sibelius

Sibelius je aprila leta 1892 z izvedbo monumentalnega »Kullerva, op. 7« dosegel velik uspeh, ljudje so ga vzeli za svojega in ga skoraj častili. »Kullervo« je pri Fincih namreč okrepil nacionalno zavest in povečal odpor do tujega, še posebno do vsega, kar je bilo kakor koli povezano s takratnim ruskim zatiranjem. Junija istega leta se je poročil z Ajno Jarnefelt, hčerko vojaškega generala Alexandra Jarnefelta iz ene najvplivnejših finskih družin. Skupaj sta si zgradila hišo na idiličnem kraju ob jezeru Tuusula v okrožju Jarvenpaa in imela kar šest hčera. V letu 1892, ki je bilo za Sibeliusa zares uspešno, je poleg »Kullerva« na pobudo prijatelja in dirigenta Roberta Kajanusa napisal še simfonično pesnitev »Saga – Pravljica, op. 9«, delo, polno mladostniške energije, ki ga je deset let pozeje nekoliko popravil. Gre za karakterno skladbo, v kateri nam Sibelius pričara atmosfero Finske, značaj njenih ljudi, ponosno finsko zgodovino in veličastno pokrajino. Naslov 'Saga' v prevodu iz švedščine, ki je bila vse življenje Sibeliusov materni jezik, pomeni 'Pravljico' in namiguje tudi na programsko ozadje glasbenega dela. Čeprav se nam tudi ob poslušanju dela ves čas zdi, da je navzoča konkretna glasbena zgodba, pa skladatelj sam nikoli ni izdal nobenega zunajglasbenega vzgiba. Skladba velja za eno izmed Sibeliusovih boljših del zgodnjega obdobja in prepriča predvsem z zanj značilnim skandinavskim glasbenim idiomom, kjer pomembnejšo vlogo v glasbi prevzema temnejša zvočna barva pihal in trobil..


23. 1. 2023

Jan Sibelius

Sibeliusova skladateljska zapuščina je močno povezana s težavno in zapletov polno politično preteklostjo Finske, v svoji glasbi pa neprimerljivo ilustrativno opisuje lepote prečudovite nordijske pokrajine tisočerih jezer in obširnih, mističnih gozdov ter vanjo vključuje tudi številne epske zgodbe o junaštvu in tragediji iz finskega nacionalnega epa Kalevala. Sibelius je bil tudi abstraktni glasbeni mislec, ki je močno presegel tako okvir folklorizma in z njim povezanega vnosa ljudske glasbe v simfonični kontekst kot tudi nacionalizma, ki se je konec 19. stoletja razpredal po Evropi. Danes Sibelius velja za enega najpomembnejših skladateljev tako programske kot absolutne simfonične glasbe, zato bo v tem ciklu petih oddaj poudarek na njegovi orkestrski glasbi. V tokratni oddaji bomo najprej na kratko orisali njegovo življenjsko pot, nato pa predvajali nekaj del iz njegovega zgodnjega ustvarjalnega obdobja. Johann Julius Christian Sibelius se je rodil osmega decembra 1865 kot drugi izmed treh otrok v kraju Hameenlinna, ki leži približno sto kilometrov severneje od Helsinkov, v takratni Veliki ruski kneževini Finski, predhodnici današnje finske države, ki je od leta 1809 do leta 1917 obstajala kot avtonomna pokrajina velikega ruskega imperija.


20. 1. 2023

Gustav Mahler

»To je največje delo, ki sem ga doslej ustvaril, je pa tudi tako posebno v vsebini in obliki, da se o njem ne da pisati. Predstavljajte si, da bi vesolje začelo zveneti: to niso več človeški glasovi, temveč kroženje sonc in planetov,« je zapisal Mahler o svoji Osmi simfoniji, imenovani tudi Simfonija tisočev. Tokrat se z nekaj utrinki spominjamo Mahlerjeve povezanosti z Ljubljano, v zgodovini in sedanjosti. Predstavljamo del posnetka s Kongresnega trga v Ljubljani, kjer je leta 2011 veličastno zazvenela skladateljeva Simfonija tisočev, pred tem pa še zlitje Mahlerjevega peresa s slovensko ustvarjalnostjo - to je namreč priredba Mahlerjevega Klavirskega kvarteta Nicht zu schnell/Ne prehitro, ki jo je za godalni orkester in dve harfi ustvaril Franc Avsenek.


19. 1. 2023

Gustav Mahler

Oddaja zaznamuje jutra na programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.


18. 1. 2023

Skladatelj tedna

»Moja simfonija bo nekaj, česar svet še ni slišal. Pomisli na zelo veliko delo, v katerem se zrcali ves svet ... Celotna narava bo zvenela v njem in pripovedovala o tako skrivnih stvareh, ki jih človek zasluti morda le v sanjah. Povem ti, da imam včasih občutek, kot da tega nisem jaz napisal!« je Gustav Mahler zapisal sopranistki Anni von Mildenburg, ko je ustvarjal svojo Simfonijo št. 3 v d-molu. S tem delom začenjamo tretjo iz cikla odddaj, ki jih namenjamo Gustavu Mahlerju. V nadaljevanu predstavljamo skladateljevo 4. simfonijo v G-duru, ki končuje trilogijo vokalno-instrumentalnih simfonij, končujemo pa z vpogledom v Simfonijo št. 5 v cis-molu – novo prelomnico v Mahlerjevi ustvarjalnosti.


17. 1. 2023

Gustav Mahler

»Napisal sem cikel pesmi, šest pesmi, posvečenih njej. Ni jih videla. Kaj bi ji lahko povedale poleg tega, kar že ve. (…) Pesmi so zaporedje, v katerem se potujoči umetnik, ki je doživel veliko žalost, odpravi v svet in brezciljno tava.« Tako je o ciklu Vandrovčeve pesmi Gustav Mahler pisal svojemu prijatelju Friedrichu Löhru leta 1885. Poleg Vandrovčevih pesmi v izvedbi baritonista Matjaža Robavsa in Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša Lajovca vam v izvedbi mezzosopranistke Sonje Leutwyler predstavljamo tudi izbor pesmi v priredbi za glas in orkester Mahlerjeve soproge Alme Mahler. Mahlerjev mojstrski preplet simfonične in pesemske forme pa tokrat opazujemo v prvi iz niza teh skladateljevih simfonij – v Simfoniji št. 2 v c-molu, imenovani »Vstajenje«.


16. 1. 2023

Gustav Mahler

Napetost, ironija, skepticizem, obsedenost s smrtjo, nenehno prizadevanje za odkrivanje smisla življenja in na drugi strani energija, intelektualna moč in izvirnost, vse to označuje velikega umetnika in njegovo delo – skladatelja in enega največjih dirigentov svojega časa, ki je s svojo mojstrsko taktirko zaznamoval tudi ljubljansko glasbeno življenje – Gustava Mahlerja. Utrinki njegovega ustvarjanja, glasbene poetike, glasbene poti in skladateljeve povezanosti z Ljubljano pa nas bodo, dragi poslušalke in poslušalci, v tem tednu spremljali v oddajah Skladatelj tedna. Tokrat se bomo zazrli v umetnikova mladostniška leta.


13. 1. 2023

Uroš Krek

Posebna skladateljeva ljubezen so bila godala. Pravijo, da zmore več izraziti le še človeški glas. Tudi ta je bil Urošu Kreku zelo ljub. Tako godalom kot glasu je namenil precej skladb, vse je odel v osebna čustva. V zadnji oddaji o njegovem življenju in delu boste lahko prisluhnili: Rapsodičnemu plesu, Drugi sonati »Spominjanja« za violino in klavir, delu Inventiones ferales in eni izmed slovenskih ljudskih pesmi v njegovi priredbi.


12. 1. 2023

Uroš Krek

V četrti oddaji o skladatelju Urošu Kreku vas vabimo, da ob poslušanju te spoznate nekaj del, ki so nastala v zrelih letih avtorjevega življenja. Čeprav je ustvaril lepo število zborov in samospevov, nekatere med njimi ste lahko slišali v včerajšnji oddaji, je bil Krek vendarle predvsem ustvarjalec instrumentalne glasbe. Rad in poznavalsko je pisal zlasti za godalne instrumente. Mednje spada tudi današnja prva kom pozicija, poimenovana Vigoroso za violino in klavir, nastala leta 1991.


11. 1. 2023

Uroš Krek

V oddaji Skladatelj tedna bomo tokrat osvetlili nekaj del, v katera je Uroš Krek vnesel tudi prvine ljudske glasbe. Po končanem študiju kompozicije in dirigiranja na ljubljanski akademiji za glasbo v prvih povojnih letih je skladatelj ob urednikovanju na Radiu Ljubljana deloval tudi kot znanstveni sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani. Z njim je sodeloval vse do leta 1968, ko je bil povabljen za profesorja na akademijo za glasbo.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt