Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Glasba 20. stoletja

147 epizod

147 epizod


V oddaji Glasba 20. stoletja spoznavamo bogastvo glasbenih smeri, ki so oblikovale glasbeno podobo preteklega stoletja.


06. 06. 2024

Louis Adriessen

Louis Adriessen je bil je eden najbolj vplivnih nizozemskih skladateljev svoje generacije, v svojo glasbo pa je pogosto vključeval tudi družbena in politična vprašanja. Na začetku ustvarjalne kariere je sledil tokovom povojnega serializma, ob spoznanju, da je sodobna nizozemska glasba v svojem bistvu močno konservativna, pa je kot odgovor oblikoval heterogen glasbeni jezik, ki združuje prvine ameriškega minimalizma, jazza in neoklasicizma.


30. 05. 2024

Babbitt, Xenakis

Če bi morali med skladatelji dvajsetega stoletja izbirati med tistimi, ki so glasbo tesno povezovali z matematiko, ne moremo mimo Iannisa Xenakisa in Miltona Babbitta. Xenakis je svoja kompozicijska izhodišča povezoval s teoretičnimi modeli na matematični podlagi, kot so teorije verjetnosti, teorije iger ter teorije množic. Svoj glasbeni jezik je razvil popolnoma neodvisno od takratnih serialnih tehnik, ki sta jih uporabljala Boulez in Stockhausen. Tudi Babbitt je bil navdušen nad računalniško glasbo, ki je v desetletjih po drugi svetovni vojni dobivala vedno večji pomen. Na univerzi Princeton se je ukvarjal s prvim programabilnim sintetizatorjem, matematično predznanje pa mu je omogočalo, da je do potankosti razumel delovanje sintetizatorja.


23. 05. 2024

Jean Françaix

Jean Francaix je skozi celotno ustvarjalno obdobje pisal v lahkotnem in dostopnem slogu, zato je bil pogosto deležen kritik, da njegovi glasbi manjka globine in izvirnosti. Vseeno pa njegove skladbe odražajo poglobljeno razumevanje vseh zvrsti, komornih in orkestrskih. Njegova orkestracija je bila vedno jasna in iskriva, harmonsko-oblikovna zasnova del pa klasicistično pregledna. Presenetljivo dejstvo je, da je Francaix ustvaril več kot 200 del, vseeno pa je njegova glasba v primerjavi drugimi francoskimi skladatelji dvajsetega stoletja bolj redko del koncertnih sporedov. Razlago za tolikšno pomanjkanje zanimanja javnosti za njegov opus lahko najdemo prav v tem, da je njegova glasba izrazito poslušalsko dostopna in zato ni bi bila udeležena v številnih glasbenih škandalih, ki so zaznamovali dvajseto stoletje.


16. 05. 2024

Friedrich Gulda

"Nobenega zagotovila ni, da bom postal velik jazzovski glasbenik, vendar pa vsaj vem, da počnem pravo stvar". To je nekoč izrekel pianist in občasno tudi skladatelj Friedrich Gulda, eden od bolj zanimivih imen jazza in klasične glasbe v dvajsetem stoletju. Gulda se je rodil 16. maja leta 1930 in je v prvih treh desetletjih ustvaril bogato in uspešno glasbeno kariero kot interpret Mozarta in Beethovna. Leta 1956 je nastopil jazz klubu Birdland v New Yorku in od takrat naprej je bil ves čas dejaven tudi v jazzu. Ustvarjalno energijo je posvečal tako klasični interpretaciji, jazzu, improvizaciji in v določeni meri tudi komponiranju.


09. 05. 2024

Za železno zaveso

Dmitrij Šostakovič, Arvo Pärt in Sofija Gubajdulina so le nekateri od skladateljev, ki so delovali v socrealističnem primežu sovjetskega režima. Vse tri druži nekompromisna in avtentična umetniška drža, s katero so nastavljali ogledalo politiki in družbi.


02. 05. 2024

Helmut Lachenmann

Lachenmann je na začetku svoje skladateljske kariere še deloval v tokovih serialne glasbe, vendar pa se je že kmalu začel ozirati po novih rešitvah glasbene sintakse. V vrsti del se je začel gibati v novem, odtujenem zvočnem svetu, kjer je inštrumentalno tehniko uporabljal na radikalno nekonvencionalen način. Lachenmann je svojo glasbo opisal kot musique concrète instrumentale ali v prevodu inštrumentalna konkretna glasba. S tem je poudaril glasbeni jezik, ki nas nagovarja s celovitostjo možnosti zvoka, ki ga zmore ustvariti neko glasbilo. Lachenmann enako pomembnost daje tako postopkom, kako so glasbeni zvoki na inštrumentu ustvarjeni, kot samemu glasbenemu zvočnemu toku skladbe.


25. 04. 2024

Kaija Saariaho

Kaija Saariaho je v letih od 1976 do 1981 študirala pri Paavu Heininenu na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih. Svoj študij kompozicije je nadaljevala v Freiburgu pri Brianu Ferneyhoughu in Klausu Huberju, udeleževala pa se je tudi poletnih tečajev v Darmstadtu. Prelomnica v njenem ustvarjalnem življenju je bilo leto 1982, ko je odšla v Pariz, kjer je delovala na inštitutu za raziskavo zvoka IRCAM. V Parizu se je seznanila s spektralnimi kompozicijami Gérarda Griseyja in Tristana Muraila, to pa je bistveno vplivalo na njen skladateljski slog, saj je glasbo vse bolj dojemala kot kombinacijo zvenov. V glasbi Kaije Saariaho se melodične linije vse bolj podrejajo harmoniji, harmonija se podreja zvenu, zven sam pa doseganju psihološkega učinka.


18. 04. 2024

Aleksander Skrjabin, ruski Prometej

Mistično navdahnjeni in nad Nitschejevo filozofijo navdušeni Aleksander Skrjabin je v prvih letih 20. stoletja sledil okultnim naukom utemeljiteljice teozofskega gibanja, Helene Petrovne Blavatski, pri njegovem glasbeno-mističnem delu pa ga je podpirala tudi oboževalka in sopotnica Tatjana Schloezer. Skladatelj je v sebi začutil tok božanske resnice ter je s svojim delom želel ljudi pripraviti na vnovično in globlje združenje človeškega in mističnega sveta. Iz tega zanosa je ustvaril simfonično trilogijo, ki jo dopolnjujeta simfonični pesnitvi Pesnitev ekstaze in Prometej, pesnitev ognja, Skrjabinovo zadnje orkestrsko delo.


11. 04. 2024

Alberto Ginastera

Alberto Ginastera sodi med najpomembnejše skladatelje Latinske Amerike 20. stoletja in je s svojim slovesom nasledil Heitorja Villo - Lobosa. V njegovem skladateljskem opusu najdemo vse zvrsti: od opere, baletov, kantat in skladb za klavir do komornih skladb, koncertov in simfoničnih del. Ginastera je na začetku svoje skladateljske poti ustvarjal v tesni povezavi z ljudsko glasbo, po drugi svetovni vojni pa je njegov izraz začel dobivati poteze poglobljene, subjektivne izpovedi. V svojem zadnjem neoekspresionističnem obdobju je ohranil le značilna argentinska ozračja: močne, obsesivne ritme in meditativnost počasnih stavkov.


04. 04. 2024

Veliki Kanjon

Ferde Grofé je bil ameriški skladatelj in aranžer, ki je med drugim orkestriral Rapsodijo v modrem Georgea Gershwina. V zgodnji mladosti se je priučil igranja klavirja, violine in številnih trobil; to mu je pomagalo, da so številni skladatelji pri njem naročali orkestracije svojih del. Najbolj je znan po svoji orkestralni suiti Veliki kanjon iz leta 1931.


29. 03. 2024

Messiaen, Stravinski

Predvajamo glasbo Olivierja Messiaena in Igorja Stravinskega, v kateri sta skladatelja združila njima lastno glasbeno govorico in religiozne konotacije: Himno svetemu zakramentu Olivierja Messiaena in Simfonijo psalmov Igorja Stravinskega.


21. 03. 2024

Ferruccio Busoni in Hans Pfitzner

Na začetku dvajsetega stoletja sta Ferruccio Busoni in Hans Pfitzner uprizorila pravcati boj med naprednimi in konservativnejšimi glasbenimi zamislimi. Ferruccia Busonija pogosto povezujemo s transkripcijami Bachovih del, še bolj pa je začetek dvajsetega stoletja zaznamoval z zagovarjanjem novih skladateljskih usmeritev. Med skladateljsko srenjo je vzbudil precejšnjo pozornost zaradi odmevne polemike s Hansom Pfitznerjem. Busoni je kot zagovornik duha nove glasbe leta 1907 predstavil svoja stališča v vplivni razpravi Osnutek estetike nove glasbe, Hans Pfitzner, zastopnik retrospektivno uglašene estetike iztekajočega se 19. stoletja, pa je odgovoril z oglušujočim napadom v dveh spisih: Futuristična nevarnost iz leta 1917 in Nova estetika glasbene impotence, ki je nastal dve leti pozneje.


14. 03. 2024

Druga dunajska šola

Arnold Schönberg, Alban Berg in Anton Webern sestavljajo trojico skladateljev, ki jih povezujemo s pojmom Druga dunajska šola, njihov skladateljski prispevek pa je pomagal širiti atonalno glasbeno govorico. Izmed trojice je Berg ustvaril glasbeni jezik, ki je bil tesno povezan s Schönbergovo dvanajst-tonsko tehniko, vendar pa je vanjo vpletel odseve Mahlerjanskega romanticizma in nasploh omehčal strogo glasbeno misel ekspresionizma, kateri sta bila zavezana Schönberg in Webern.


07. 03. 2024

Igor Markevič

Igorja Markeviča so v obdobju največje slave v Parizu tridesetih let prejšnjega stoletja imenovali tudi »drugi Igor«, s tem nazivom so ga primerjali s skladateljem Igorjem Stravinskim. Njegov oče je bil pianist Boris Markevič, ki mu je na začetku tudi dajal glasbeno izobrazbo, po očetovi smrti leta 1923 pa je mladi Igor glasbeno šolanje nadaljeval pri pianistu Paulu Loyonnetu. V tem času je tudi začel komponirati in leta 1925 je Alfredu Cortotu, enemu najbolj znanih pianistov tistega časa, na klavir zaigral svojo prvo skladbo, in Cortot ga je takoj sprejel v svoj klavirski razred. Pozneje je osnove harmonije, kontrapunkta in kompozicije študiral pri Nadii Boulanger.


29. 02. 2024

Arvo Pärt

Arvo Pärt, rojen leta 1935 v mestu Paide v Estoniji, je prehodil razgibano kompozicijsko pot. Njegova prva neoklasicistična dela kažejo vplive Šostakoviča, Prokofjeva in Bartoka, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je postal znan predvsem po uporabi minimalističnih kompozicijskih postopkov, imenovanih tintinanbuli, in po močnih religioznih podtonih, ki jih je uporabljal zaradi odpora proti vsiljenemu ateizmu Sovjetske oblasti.


22. 02. 2024

Zvok Amerike (Copland, Barber, Ives)

Umetniška glasba je v Združenih državah Amerike v dvajsetem stoletju prehodila svojo pot, mnogo bolj umirjeno za razliko od stare celine, ki so jo pretresale revolucionarne spremembe na vseh umetniških področjih. Nezavezanost zgodovinskemu napredku in estetskim usmeritvam preteklih obdobij je ameriškim skladateljem omogočalo, da so bili komponiranju bolj svobodni. Med njimi imajo Aaron Copland, Samuel Barber in Charles Ives posebno mesto. Copland in Barber sta ostajala v relativno poznanem zvočnem okolju, medtem ko lahko Ivesa uvrščamo med ene najbolj zanimivih glasbenih ustvarjalcev prejšnjega stoletja.


08. 02. 2024

100 let rojstva Luigija Nona

Luigi Nono se je rodil leta 29. januarja 1924 v Benetkah v družini, ki je bila naklonjena umetnosti. Tako se je Luigi že v zgodnjih letih ob njuni obsežni zbirki gramofonskih plošč seznanil s širokim repertoarjem klasične glasbe. Po študiju kompozicije pri Gianu Francescu Malipieru, je nanj močno vplival Bruno Maderna, ki ga je srečal leta 1946. Leta 1950 se je udeležil Darmstadtske poletne šole, v kateri se je vse do leta 1959 redno udeleževal predavanj. Nono je bil umetnik neizmerne zvočne tenkočutnosti in rahločutnosti do sočloveka. V svoja dela je pogosto vključeval politične misli, njegova glasba pa zveni kot odmev povojnih družbenih napetosti.


01. 02. 2024

Philip Glass

Philipa Glassa uvrščamo med skladatelje minimalistične glasbe, čeprav jo sam raje označuje za glasbo repetitivnih struktur. Zasuk h glasbeni repetitivnosti je še posebno opazen od šestdesetih let naprej, ko pri njem govorimo o predvidljivi repetitivnosti. Njegovo razumevanje glasbene umetnosti med drugim navdihuje tudi izročilo vzhodnjaških zenovskih tradicij, ponavljajoče se glasbene tvorbe in statičnost pa glasbi dajejo nekoliko meditativno naravo. Glasba Phillipa Glassa je s stališča kompleksnosti repetitivnih procesov precej preprosta. Melodično-harmonski modeli, pri katerih sta oba elementa že kar klasično razvidna, ne prehajajo drug v drugega, pač pa stojijo drug ob drugem.


25. 01. 2024

Witold Lutosławski

Witold Lutosławski se je rodil 25. januarja 1913, umrl pa 7. februarja 1994. V svojem ustvarjalnem procesu je nadaljeval tradicijo orkestralne glasbe Karola Szymanovskega in Alexandra Tansmana, vendar je hkrati tudi odpiral nove možnosti sodobne poljske glasbe, ki so jo pozneje začrtali Krzysztof Penderecki, Henryk Górecki in Tadeusz Baird. Poljska glasba je v petdesetih letih dvajsetega stoletja sodila med najnaprednejše med vzhodnoevropskimi državami, saj so številni skladatelji povzeli pridobitve povojne glasbene avantgarde. Med drugim je bil leta 1956 ustanovljen znameniti festival sodobne glasbe Varšavska jesen, ki je predstavljal uveljavitev tako imenovane poljske kompozicijske šole.


28. 12. 2023

Carl Nielsen

Danski skladatelj Carl Nielsen se je rodil 9. junija leta 1865 v revni kmečki družini. Z glasbo se je najprej seznanil v domačem okolju, v katerem je prevladovalo ljudsko muziciranje, igral pa je tudi v vojaškem orkestru. Na danskem glasbenem konservatoriju je študiral violino in teorijo, želja po komponiranju pa se mu je porodila šele v zadnjih letih študija. V bogati glasbeni karieri se je povzpel do svetovno spoštovanega profesorja in ustvarjalca glasbenega opusa, ki ga v zadnjih letih lahko primerjamo z njegovim dosti bolj znanim finskim sodobnikom Jeanom Sibeliusom. Glasba Carla Nielsena je po eni strani inovativna in samosvoja, hkrati pa si je z izogibanjem vstopov v glasbeno avantgardo pridobil naklonjenost širšega občinstva, pa tudi njegovi stanovski kolegi so njegovo glasbo močno cenili.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt