Iskanje
Bogastvo glasbenih tokov, ki so oblikovali glasbeno podobo preteklega stoletja.
K ustvarjanju kantat sta skladatelja vodili izredna množina in dramatičnost vojnih dogodkov, ki sta klicali ustvarjalce k obdelovanju. V kantati je našel najprimernejšo obliko in možnost, da izkoristi arhitektonsko bogastvo in izrazno pestrost tako liričnih kot razburljivih občutij, ki so se rojevala ob najnežnejših in najokrutnejših scenah te veličastne dobe v slovenski zgodovini. S kantato Njegovo ime je legenda, ki je nastala leta 1959, je Radovan Gobec hotel zapustiti prispevek k največji epopeji slovenskega naroda.
38 min • 09. 05. 2025
Hrvaški skladatelj Stjepan Šulek velja za enega najvidnejših simfonikov nekdanje Jugoslavije. V klasično oblikovanih delih je povezal baročno polifonijo in romantično izraznost ter ustvaril svojevrsten, lasten slog, s katerim je obogatil hrvaško glasbeno literaturo. Koncert za violino, ki ga je Šulek sam izvedel 17. oktobra 1951 v Zagrebu, kaže vse glavne značilnosti njegovega ustvarjanja, virtuozno obravnavani solistični part pa priča tudi o njegovih instrumentalnih zmožnostih. Vendar je treba poudariti, da ne zvočne ne tehnične izrazne možnosti violine nikjer ne postanejo same sebi namen, temveč jih Šulek uporablja samo z namenom, da bi čim bolj plastično oblikoval glasbeno vsebino.
41 min • 17. 04. 2025
Šostakovičeva tretja simfonija ponazarja težnje te prehodne faze v ruski glasbi, napredne tehnike, ki obstajajo vzporedno s preprostimi zborovskimi postavitvami revolucionarnih besedil. V tem delu je Šostakovič opustil tradicionalne koncepte simfonične oblike in tematskega razvoja. Ima en sam razpon, ki se konča z velikim zborom.
37 min • 14. 04. 2025
Leta 1989 je Philip Glass izdaj svoj album Solo Piano. Na njem je sedem skladb, prvih pet, ki jih bomo slišali v nocojšnji oddaji, pa nosi isti naslov: Metamorfoza. Glass je te posebne skladbe napisal za uprizoritev istoimenske novele nemškega pisatelja Franza Kafke. Ta kratka zgodba, objavljena leta 1915, pripoveduje o prodajalcu, ki se nekega jutra prebudi, spremenjen v ogromno žuželko.
38 min • 10. 04. 2025
Skladatelj Charles Martin Loeffler se je rodil leta 1861 v Nemčiji. Študiral je v Berlinu in Parizu, leta 1881 pa se je odselil v Ameriko in postal član orkestra Leopolda Damroscha. Ko so tisto leto ustanovili Bostonski simfonični orkester, je bil njegov koncertni mojster in ta ansambel je prvič izvedel njegova pomembna dela. Leta 1905 je Loeffler nehal igrati v orkestru in se je posvetil skladanju. Umrl je leta 1935. V bistvu je bil Loeffler učenec postimpresionistične šole. Vse življenje se je vztrajno držal visokega ideala, želje, da bi z gladko tekočo glasbo izražal lepoto. Lahko rečemo, da je nadaljeval tam, kjer je Debussy nehal. Umetnost glasbenega impresionizma je pripeljal do neizogibnega – morda dokončnega – cilja.
40 min • 10. 04. 2025
Čeprav so Griffesova dela maloštevilna, so dovolj pomembna, da se je uvrstil med vodilne ameriške skladatelje svojega obdobja. Bil je čuteč pesnik z izrednim opisnim darom in odličnim občutkom za barve in odtenke. Zaradi pogoste uporabe starodavnih tonovskih načinov in orientalskih lestvic je njegova glasba taka, kot da bi prihajala z nekega drugega sveta.
37 min • 10. 04. 2025
Svojo Četrto simfonijo je Ralph Vaughan Williams napisal leta 1935 in se od prejšnjih tako zelo razlikuje, da bi lahko bila delo kakšnega drugega skladatelja. Skladatelj je uporabljal politonalnost in tokrat je napisal kristalizirano glasbo s trdimi ploskvami; ta glasba je po duhu moderna.
37 min • 20. 03. 2025
Sergej Prokofjev, ki je bil sam dober koncertni pianist, je bleščeče in duhovito pisal za klavir. Ima obsežno barvno paleto, mojstrski klavirski slog in moč za izražanje posmeha s klavirskim zvokom. V skladbah zna izjedkati razna razpoloženja od veselega do zamišljenega in nežnega.
36 min • 06. 03. 2025
George Gershwin je očitneje kot kateri koli posameznik med skladatelji dokazal, da je džez mogoče uporabljati z resnim namenom tudi v večjih skladbah. S tem je h glasbi veliko prispeval in zato bo njegovo ime živelo. Kot skladatelj je sicer imel občutne pomanjkljivosti, predvsem zaradi neustrezne tehnične veščine. Zgradba njegovih skladb je po navadi nenačrtna; misli je znal bolj malo izpeljevati; njegova harmonična govorica pogosto ne sega dlje od šolskih osnov. Toda brez dvoma je bil zelo nadarjen. Predvsem mu je bila dana melodija; napevi v njegovih pesmih in tematične misli v večjih delih so lirično sveže, privlačne, očarljive. Kot človek in kot skladatelj je bil poln življenjske moči; danes je njegova glasba ravno tako bleščeče živa in močna kot tistega dne, ko jo je napisal. Ponekod je njegov nezmotljivi instinkt premagal vse pomanjkljivosti in ustvaril nesmrtno lepe in prepričljive učinke, tako da velik del njegove glasbe pomeni trajen prispevek k ameriški kulturi.
37 min • 21. 02. 2025
George Gershwin se je rodil leta 1898 v Brooklynu v New Yorku. Študiral je pri Charlesu Hambitzerju in pozneje pri Rubinu Goldmarku. Delal je pri Remicku kot reklamni agent za prodajo pesmi. Leta 1919 je napisal prvo uspelo pesem in prvo glasbeno komedijo. Leta 1924 mu je Rapsodija v modrem, ki jo je predstavil Paul Whiteman, prinesla svetovno slavo. Naslednje desetletje se je posvečal tako lahki kot resni glasbi in dosegal velike uspehe na obeh področjih. V zadnjih letih življenja je delal za Hollywood. Tam je leta 1937 tudi umrl.
38 min • 13. 02. 2025
Godalni kvartet Intimni glasovi, opus 56, je nastal v obdobju skladateljeve pobitosti. Delo je napisal, ko je prebrodil krizo.
37 min • 26. 12. 2024
Za delo je značilna močna čustvenost in širok razpon razpoloženj in občutij.
38 min • 19. 12. 2024
Rahmaninov je delo posvetil violončelistu Anatoliju Brandukovu, ki ga je premierno izvedel s skladateljem v Moskvi 2. decembra 1901.
36 min • 12. 12. 2024
Portugalska klasična glasba 20. stoletja sodi med manj poznana glasbena področja. Eden pomembnejših portugalskih skladateljev prejšnjega stoletja je bil Luis de Freitas Branco, ki je bil osrednja osebnosti portugalske glasbe prve polovice 20. stoletja. Pol stoletja kasneje, leta 1941, pa se je rodil Emmanuel Nunes, ki se je pod vplivi Henrija Pousseurja, Karlheinza Stockhausna in Pierra Bouleza oblikoval v tenkočutnega skladatelja z izrazitim modernističnim slogom.
39 min • 12. 09. 2024
Charles Ives, Henry Cowell in John Cage sodijo med osrednje ameriške eksperimentalne skladatelje dvajsetega stoletja. Umetniška glasba je v Združenih državah Amerike v dvajsetem stoletju prehodila svojo pot, mnogo bolj umirjeno za razliko od stare celine, ki so jo pretresale revolucionarne spremembe na vseh umetniških področjih. Nezavezanost zgodovinskemu napredku in estetskim usmeritvam preteklih obdobij je ameriškim skladateljem omogočalo, da so bili komponiranju bolj svobodni.
29 min • 05. 09. 2024
Glasbeni razvoj v dvajsetem stoletju je postregel s številnimi novimi pogledi na glasbeno ustvarjanje in na samo glasbeno delo. Med drugim je ponudil princip naključja kot legitimnega ustvarjalnega pristopa, naj si bo to na skladateljskem ali izvajalskem nivoju. Ta pristop se imenuje aleatorika, izraz pa izhaja iz latinske besede alea, ki pomeni igralno kocko. Z aleatoričnimi postopki so komponirali tudi Karlheinz Stockhausen, Witold Lutosławski in Earle Brown.
40 min • 29. 08. 2024
Gustav Mahler je pesnitev Pesem o zemlji zasnoval leta 1907, ko je doživljal težke čase. Zaradi protijudovsko usmerjenih političnih spletk je moral odstopiti z mesta umetniškega vodje Dunajske dvorne opere, kmalu za tem je umrla njegova prvorojenka Marija in nazadnje so še Mahlerju samemu odkrili neozdravljivo bolezen srca. Prijatelju dirigentu Brunu Walterju je napisal, da je naenkrat izgubil vse, kar je mislil, da je dosegel, in da je ponovno moral shoditi kot novorojenček.
41 min • 22. 08. 2024
John Tavener je bil osrednji predstavnik angleške religiozno navdihnjene sodobne glasbe, in je mednarodno slavo dosegel leta 1968 z dramatično kantato Kit, ki je premiero doživela na prvem koncertu angleškega ansambla za sodobno glasbo London Sinfonietta. Skladatelj je za to skladbo istega leta prejel nagrado na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. Tavener, ki je bil sprva katoličan, in je kmalu po mednarodnem priznanju prestopil v Pravoslavno cerkev, je postal znan širši javnosti leta 1988, ko je po naročilu slavnega violončelista Stevena Isserlisa napisal skladbo za violončelo in godalni orkester z naslovom Zaščitna tančica.
35 min • 15. 08. 2024
“Mislim, da se ne morem označiti za avantgardista. Sam raje žanjem in izkoriščam iskanja drugih skladateljev kot pa sejem. Nikakor nisem edini, ki dela tako; prav lahko pa da sem edini, ki to prizna. Sejati in žeti v istem času je domena samo dveh ali treh genijev v vsakem stoletju.” S temi besedami je umetniški credo opisal kanadski skladatelj Jacques Hétu, ki se je rodil 8. avgusta leta 1938, umrl pa 9. februarja leta 2009. Sodobne kompozicijske tokove je spoznaval v Parizu pri Henriju Dutilleuxu, kasneje pa je bil član znamenitega razreda glasbene analize, ki ga je na pariškem konservatoriju vodil Olivier Messiaen. V času najradikalnejše glasbene avantgarde je Hétu sledil bolj tradicionalni umetniški poti in ustvaril bogat opus komorne in orkestrske glasbe.
38 min • 08. 08. 2024
27. julija nas je v starosti 72 let zapustil nemški skladatelj Wolfgang Rihm. Sodil je med najplodovitejše nemške skladatelje našega časa. Že med obiskovanjem gimnazije je hkrati študiral kompozicijo na Glasbeni akademiji v Karlsruheju, in obiskoval tečaje nove glasbe v Darmstadtu. Kompozicijo je študiral tudi pri pri Karlheinzu Stockhausnu in Klausu Huberju, muzikologijo pa pri Hansu Heinrichu Eggebrechtu. Wolfgang Rihm sodi v generacijo skladateljev, ki so se uprli hermetičnosti stroge avantgarde šestdesetih let. Za njegovo umetnost je značilno združevanje zvočnega vtisa sodobnosti in bolj razumevajoče glasbene sintakse s prehoda v dvajseto stoletje.
41 min • 01. 08. 2024
