Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Glasba 20. stoletja

131 epizod

131 epizod


V oddaji Glasba 20. stoletja spoznavamo bogastvo glasbenih smeri, ki so oblikovale glasbeno podobo preteklega stoletja.


08. 02. 2024

100 let rojstva Luigija Nona

Luigi Nono se je rodil leta 29. januarja 1924 v Benetkah v družini, ki je bila naklonjena umetnosti. Tako se je Luigi že v zgodnjih letih ob njuni obsežni zbirki gramofonskih plošč seznanil s širokim repertoarjem klasične glasbe. Po študiju kompozicije pri Gianu Francescu Malipieru, je nanj močno vplival Bruno Maderna, ki ga je srečal leta 1946. Leta 1950 se je udeležil Darmstadtske poletne šole, v kateri se je vse do leta 1959 redno udeleževal predavanj. Nono je bil umetnik neizmerne zvočne tenkočutnosti in rahločutnosti do sočloveka. V svoja dela je pogosto vključeval politične misli, njegova glasba pa zveni kot odmev povojnih družbenih napetosti.


01. 02. 2024

Philip Glass

Philipa Glassa uvrščamo med skladatelje minimalistične glasbe, čeprav jo sam raje označuje za glasbo repetitivnih struktur. Zasuk h glasbeni repetitivnosti je še posebno opazen od šestdesetih let naprej, ko pri njem govorimo o predvidljivi repetitivnosti. Njegovo razumevanje glasbene umetnosti med drugim navdihuje tudi izročilo vzhodnjaških zenovskih tradicij, ponavljajoče se glasbene tvorbe in statičnost pa glasbi dajejo nekoliko meditativno naravo. Glasba Phillipa Glassa je s stališča kompleksnosti repetitivnih procesov precej preprosta. Melodično-harmonski modeli, pri katerih sta oba elementa že kar klasično razvidna, ne prehajajo drug v drugega, pač pa stojijo drug ob drugem.


25. 01. 2024

Witold Lutosławski

Witold Lutosławski se je rodil 25. januarja 1913, umrl pa 7. februarja 1994. V svojem ustvarjalnem procesu je nadaljeval tradicijo orkestralne glasbe Karola Szymanovskega in Alexandra Tansmana, vendar je hkrati tudi odpiral nove možnosti sodobne poljske glasbe, ki so jo pozneje začrtali Krzysztof Penderecki, Henryk Górecki in Tadeusz Baird. Poljska glasba je v petdesetih letih dvajsetega stoletja sodila med najnaprednejše med vzhodnoevropskimi državami, saj so številni skladatelji povzeli pridobitve povojne glasbene avantgarde. Med drugim je bil leta 1956 ustanovljen znameniti festival sodobne glasbe Varšavska jesen, ki je predstavljal uveljavitev tako imenovane poljske kompozicijske šole.


28. 12. 2023

Carl Nielsen

Danski skladatelj Carl Nielsen se je rodil 9. junija leta 1865 v revni kmečki družini. Z glasbo se je najprej seznanil v domačem okolju, v katerem je prevladovalo ljudsko muziciranje, igral pa je tudi v vojaškem orkestru. Na danskem glasbenem konservatoriju je študiral violino in teorijo, želja po komponiranju pa se mu je porodila šele v zadnjih letih študija. V bogati glasbeni karieri se je povzpel do svetovno spoštovanega profesorja in ustvarjalca glasbenega opusa, ki ga v zadnjih letih lahko primerjamo z njegovim dosti bolj znanim finskim sodobnikom Jeanom Sibeliusom. Glasba Carla Nielsena je po eni strani inovativna in samosvoja, hkrati pa si je z izogibanjem vstopov v glasbeno avantgardo pridobil naklonjenost širšega občinstva, pa tudi njegovi stanovski kolegi so njegovo glasbo močno cenili.


14. 12. 2023

Scelsi, Nono, Berio

Giacinto Scelsi je bil eden najzanimivejših in hkrati najskrivnostnejših glasbenih osebnosti preteklega stoletja. Ustvarjal je v tedaj popolnoma drugačnem, meditativno poglobljenem glasbenem jeziku. Tudi Luigi Nono je bil svojevrstna umetniška osebnost in je po drugi svetovni vojni z družbeno kritičnimi glasbenimi deli ter s pretanjenim občutkom za zvočnost odločilno zaznamoval razvoj glasbene umetnosti dvajsetega stoletja. Luciano Berio pa je bil eden osrednji avantgardnih skladateljev dvajsetega stoletja, ki je s številnimi izvajalskimi inovacijami poskrbel za širjenje izvajalskih tehnik solističnih inštrumentov. Med njegova najbolj znana dela, ki so prinesla številne razširjene izvajalske tehnike, sodi serija solističnih skladb za različne inštrumente z naslovi Sequenza.


26. 10. 2023

Miklós Rózsa

Madžarski skladatelj Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot skladatelj filmske glasbe. Napisal jo je za skoraj sto filmov. Kot je sam pravil, pa je živel 'dvojno življenje' in ustvarjal tudi resno glasbo, ki so jo izvajali številni virtuozi dvajsetega stoletja. Med njimi sta bila tudi violinist Jascha Heifetz in violončelist Gregor Piatigorski, ki sta pri skladatelju naročila Koncertantno simfonijo za violino, violončelo in orkester, op. 29.


12. 10. 2023

Simfonična pesnitev Taras Bulba Leoša Janačka

Janaček je rapsodijo za orkester Taras Bulba ustvarjal med prvo svetovno vojno, v letih od 1915 do 1918. Njegova pesnitev po istoimenskem Gogoljevem romanu pripoveduje o vojskovodji zaporoških kozakov iz 16. stoletja, ki se je bojeval proti vsiljeni tuji oblasti.


28. 09. 2023

Feldman, Boulez, Takemicu

Glasbo Mortona Feldmana danes z lahkoto prepoznamo, hkrati pa je še vedno težko dojemljiva. Med skladatelji 20. stoletja je izjemen po tem, da mu je uspelo vse od prvih del, nastalih v začetku petdesetih let, pa do zadnjih, napisanih nekaj tednov pred smrtjo, ohraniti izjemno slogovno enotnost. Glasbena umetnost Mortona Feldmana je v zvočni podobi 20. stoletja unikaten glasbeni izraz tihih in subtilnih zvočnih sprememb in statičnih zvočnih skulptur.


14. 09. 2023

Planeti Gustava Holsta

Planeti so Holstovo prvo delo za orkester, v katerem je uspel izraziti svoj osebni glasbeni jezik. Uporabil je ogromen orkester, in ga v zadnjem stavku podprl še z ženskim zborom. Prva javna izvedba je bila kmalu po pri svetovni vojni, spomin nanjo pa je bil žalosten del vsakdanjika. Občinstvo je povsem očarala srhljiva koračnica, s katero se odpre prvi stavek Mars - prinašalec vojne. Mnogi komentatorji so hvalili glasbeno slikanje grozot prve svetovne vojne, vendar pa je Holst prvi stavek napisal še pred izbruhom vojne. Holst se je pri komponiranju Planetov navezal na astrološke in ne na astronomske koncepte, zato tudi med njegovimi Planeti ni Zemlje. Vsak stavek obravnava astrološke vplive posameznih planetov.


07. 09. 2023

Luis de Freitas Branco in Emmanuel Nunes

Portugalska klasična glasba 20. stoletja sodi med manj poznana glasbena področja. Eden pomembnejših portugalskih skladateljev prejšnjega stoletja je bil Luis de Freitas Branco, ki je bil osrednja osebnosti portugalske glasbe prve polovice 20. stoletja. Pol stoletja kasneje, leta 1941, pa se je rodil Emmanuel Nunes, ki se je pod vplivi Henrija Pousseurja, Karlheinza Stockhausna in Pierra Bouleza oblikoval v tenkočutnega skladatelja z izrazitim modernističnim slogom.


24. 08. 2023

Gustav Mahler - Pesem o Zemlji

Mahler je pesnitev Pesem o zemlji zasnoval leta 1907, ko je doživljal težke čase. Zaradi protijudovsko usmerjenih političnih spletk je moral odstopiti z mesta umetniškega vodje Dunajske dvorne opere, kmalu za tem je umrla njegova prvorojenka Marija in nazadnje so še Mahlerju samemu odkrili neozdravljivo bolezen srca. Prijatelju dirigentu Brunu Walterju je napisal, da je naenkrat izgubil vse, kar je mislil, da je dosegel, in da je ponovno moral shoditi kot novorojenček.


17. 08. 2023

George Antheil, Hedy Lamarr in radijsko vodenje torpedov

Leta 1900 v Trentonu v zvezni državi New Jersey rojeni skladatelj George Antheil je pravcati ‘l'enfant terrible’ ameriške glasbe. Njegova dela so nastajala po navdihu delovanja mehanskih strojev iz prve polovice 20. stoletja ter tedaj hitro razvijajočih se teorij kvantne fizike, ki so močno pretresale običajno človeško dojemanje prostora in časa. 11. avgusta leta 1942 je ameriški patentni urad odobril patentni zahtevek, ki ga je Antheil skupaj z ameriško igralko Hedy Lamarr vložil junija leta 1941. V patentu sta zasnovala sistem za radijsko vodenje torpedov, ki je temeljil na ideji frekvenčnega skakanja, kjer komunikacija med oddajnikom in sprejemnikom poteka po različnih vnaprej predvidenih frekvencah radijskih valov.


10. 08. 2023

Zven vojne

6. avgusta leta 1945 je bila prvič v zgodovini človeštva uporabljena jedrska bomba, ki so jo ZDA odvrgle na japonsko mesto Hirošima. Tri dni kasneje, 9. avgusta je atomska bomba v ruševine spremenila še Nagasaki, nekaj dni kasneje pa je Japonska podpisala kapitulacijo, s čimer se je druga svetovna vojna končala tudi na Tihem oceanu. V tokratni oddaji Glasba 20. stoletja poslušamo glasbo, ki je nastala pod vplivi tragedije druge svetovne vojne.


03. 08. 2023

Alfred Šnitke

Alfred Šnitke se je rodil 24. novembra leta 1934, umrl pa je 3. avgusta leta 1998 v starosti 63 let zaradi možganske kapi. Kot je bilo mogoče prebrati v moskovskem dnevnem časopisju, se je na pokopališču zbralo približno 300 ljudi, na samem pogrebu pa le ožja družina. Legendarni Mstislav Rostropovič je ob Šnitkejevi smrti rekel, da je smrt tako velikega človeka prevelika izguba, da bi jo bilo moč kakor koli ubesediti. Med spuščanjem krste v grob je začelo deževati, to pa v ruski folklori pomeni solze angelov ob smrti in dobrodošlico duše umrlega v nebesa.


27. 07. 2023

Glasba Amerike: Jacob Druckman in Vincent Persichetti

Jacob Druckman in Vincent Persichetti sta skladatelja, ki sta pomembno vplivala na potek razvoja glasbene misli v Združenih državah Amerike. Druckman se je rodil leta 1928 in študiral na glasbeni šoli Julliard z Vincentom Persichettijem in na Tangelwoodu z Aaronom Coplandom. Svoje skladateljsko delo je posvetil predvsem raziskovanju zvoka in zvočne barve, tako instrumentalnega kot elektronskega. V njegovi glasbi izstopa predvsem domiselna in tehtna izdelava oblike, zlasti z večplastno prepletenostjo zvočnih struktur. Vincent Persichetti se je rodil leta 1915 v Filadelfiji in je bil dolgoletni profesor kompozicije na glasbeni šoli Julliard. Njegova zgodnja glasba je nastala pod vplivi Stravinskega, Bartoka, Hindemitha in Coplanda, pozneje pa je izoblikoval svoj lastni, prepoznavni glasbeni izraz.


20. 07. 2023

Suita za orkester Florida Fredericka Deliusa

Frederick Theodore Albert Delius se je rodil 29. januarja leta 1862 v bogati trgovski družini nemških izseljencev na severu Anglije. Že v zgodnji mladosti se je navdušil nad glasbo Edvarda Griega, kasneje pa je Grieg odločilno vplival na njegovo glasbeno pot. Nad njegovimi glasbenimi ambicijami pa njegovi starši niso bili preveč navdušeni Po njihovih pričakovanjih naj bi prevzel družinsko trgovsko podjetje, zato ga je oče najprej poslal na šolanje na Švedsko, nato pa leta 1884 še na Florido, kjer naj bi vodil plantažo pomaranč. Tam ga je tako pritegnila glasba afroameričanov, da je popolnoma zanemaril svoje dolžnosti do družinskega podjetja in se odločil, da svoje življenje zapiše glasbi. Suita za orkester Florida je nastala leta 1887 v Leipzigu, nemalo po skladateljevi vrnitvi iz Združenih držav Amerike.


13. 07. 2023

Arnold Schönberg

Arnold Schönberg se je rodil 13. septembra 1874, umrl pa 13. julija 1951. Urednik glasbene revije Novi Akordi Gojmir Krek ga je označil za najradikalnejšega izmed glasbenih revolucionarjev. Schönberg je bil pretežno glasbeni samouk, in se je prva leta svoje glasbene kariere preživljal z orkestriranjem operet. V prvih letih ustvarjanja svojega glasbenega opusa se je opiral na nasprotna si estetska pola nemške pozne romantike, na Wagnerjeve bogate harmonske strukture in Brahmsovo oblikovno prečiščenost. Ti usmeritvi je združil v močno ekspresivno glasbeno govorico, in jo obogatil s tonalno razširjenim glasbenim stavkom.


06. 07. 2023

Kurt Weill in Hanns Eisler

3. decembra 1918 je v Berlinu skupina nemških umetnikov ustanovila Novembrsko skupino, imenovano po novembrski revoluciji, ki se je novembra leta 1918 razplamtela po Nemčiji. Umetnike so družili socialistični nazori in prepričanje, da ima radikalna umetnost temeljno vlogo pri oblikovanju izobraževalnih programov, vodenju umetniških institucij in nasploh pri tvorbi moderne družbe. V tej skupini so sodelovali številni skladatelji, med njimi tudi Kurt Weill in Hanns Eisler.


29. 06. 2023

Joaquín Rodrigo in njegov Aranuješki koncert

Joaquín Rodrigo se je rodil leta 1901 v mestu Sagunto v Valenciji Po srečnem naključju je delil svoj rojstni dan s sveto Cecilijo, zaščitnico glasbe in glasbenikov, kar ga je napotilo k njegovemu življenjskemu cilju - ustvarjanju glasbe. Ko je bil star tri leta, je prebolel davico, vendar mu je hudo poškodovala vid. Kljub mnogim operacijam v otroštvu in kasneje, je kmalu popolnoma oslepel, kar ga pa ni oviralo pri ustvarjanju glasbe. Leta 1939 je Rodrigo v Parizu napisal svoje veliko delo Concierto de Aranjuez - Aranjueški koncert za kitaro in orkester. Navdih za skladbo je našel v mogočnih vrtovih palače Aranjuez ter motivih iz španskega življenja 18. stoletja.


22. 06. 2023

Ottorino Respighi

Italija je skozi celo devetnajsto stoletje slovela kot prestolnica operne glasbe, šele na začetku dvajsetega stoletja pa so maloštevilni italijanski skladatelji pričeli ustvarjati tudi mogočne orkestrske skladbe. Med njimi je bil Ottorino Respighi tisti, ki je orkestrsko in simfonično glasbo kvalitativno izenačil z opero, zanimivo pa je, da na opernem področju ni dosegel podobnega uspeha, kot na simfoničnem. Slogovno se je oziral po glasbenih arhaizmih, obenem pa ni bil ignorantski do razcveta kompozicijskih tehnik dvajsetega stoletja, čeprav nikoli ni uporabljal avantgardnih prijemov.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt