Ars Na mariborskem Intimnem odru GT22 premiera avtorske predstave Krik: Vrzeli

Gre za projekt skupine študentov in absolventov Akademije za gledališče radio, film in televizijo, zbranih v kolektivu Reaktor. Načrtujejo niz predstav s krovnim naslovom Krik; prva je imela podnaslov Prvi glas, v njej so se dotaknili spolnih zlorab otrok in se z njo predstavili tudi na Borštnikovem srečanju, drugo pa napovedujemo zdaj.

Ars Na festivalu Itn. je ena od osrednjih literarnih gostij mlada nizozemsko-turška pisateljica Lale Gül

Lale Gül v svojem avtobiografskem prvencu Živela bom prevprašuje svoje odraščanje znotraj konservativne, verne družine. Za knjigo, ki je bila prodana v več kot 300.000 izvodih, je Gül dobila več pomembnih nagrad, v slovenščini pa jo lahko beremo v prevodu Stane Anželj. Ob obisku v Ljubljani se je z njo pogovarjala Petra Meterc.

Ars Tri skrbi pred Frankfurtom: vidnost, vidnost, vidnost!

Čeprav bo Slovenija na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu kot častna gostja nastopila z več kot 250 dogodki, to še ne pomeni, da bomo oktobra v ospredju. Kurator častnega gostovanja Miha Kovač je ob razgrnitvi programa poudaril, da se je zadnji dve leti v Sloveniji ustvarila iluzija, da je pozornost slovenskim avtorjem v Frankfurtu zagotovljena, zato so ves čas v ospredju njihovih skrbi vidnost, vidnost in še enkrat vidnost. Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos pa je na sredini novinarski konferenci v Frankfurtu povedal, da je zadnji čas veliko potoval, in da je povsod je čutiti globoko negotovost, ki je povezana z umetno inteligenco (foto: Frankfurtski knjižni sejem / Nurettin Çiçek).

Ars Izšel je prevod korespondence med Nikolo Teslo in J. P. Morganom & Co.

V atriju Znanstveno raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani so predstavili knjigo z naslovom Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co. Gre za monumentalno, več kot šesto strani dolgo knjižno delo urednika in prevajalca Tiborja Hrs Pandurja, ki je nastajalo več let in ki ga je izdala založba Litera v sodelovanju z založbo omenjenega raziskovalnega centra. Kot pove že naslov, gre za izbor pisem, ki je Tesla pošiljal na začetku 20. stoletja nekaterim ameriškim bankirjem, da bi pridobil finančna sredstva za svoje projekte. A v njih je mogoče razbrati mnogo več, tudi njegov svetovni nazor in psihološki profil, pa zgodovinsko ozadje v Ameriki v začetku 20. stoletja. Foto: Wikipedija

Ars 15 let programa Kinobalon v Kinodvoru

S septembrom se je v Kinodvoru v Ljubljani začela nova sezona programa Kinobalon, namenjenega otrokom in mladim, izšel je tudi novi šolski katalog. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Petro Slatinšek, vodjo programa Filmska vzgoja in mlada občinstva pri Kindvoru.

Ars Festival DokuDoc 2023

V Mariboru se je v četrtek začel mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc, ki pa prvič v 12-letni zgodovini ni prejel javnih sredstev, zato je filmska ponudba letos precej skromna. Prispevek o letošnji ediciji festivala, ki jo lahko obiščete do nedelje, je pripravila Brigita Mohorič.

Ars Ob 60. letnici Arsa tudi ulična razstava plakatov

V sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani smo organizirali natečaj za priložnostni plakat, s katerim smo želeli opozoriti na poseben pomen Arsa v radijskem in širšem medijskem prostoru, v katerega prinaša poročanja, avtorske oddaje in intervjuje o kulturni, umetnosti in znanosti, hkrati pa ustvarja tudi veliko lastne produkcije, kot so radijske igre, koncerti in literarni program. Kako torej vse to zajeti v podobo na plakatu? Ne toliko informirati, kot bolj vizualno izraziti Arsovo srž? Na natečaj z naslovom Ars 60 – Umetnost poslušanja je prispelo 18 predlogov, strokovna žirija jih je na TAM-TAM-ovo ulično razstavo na Čufarjevi v Ljubljani uvrstila 11. 3. mesto je pripadlo Janu Hostniku, posebni omembi Zali Reberc in Žigu Anderliču, 1. mesto pa sta si za svoja plakata razdelila Ana Govc in Urban Šelj. Pogovarjali smo se z njima in s članico žirije, sicer novinarko na Arsu, Izo Pevec.

Ars Otto Tolnai - mojster pesniških podob

Nagrajenec Vilenice, leta 1940 v Vojvodini rojeni madžarski pesnik, pisatelj, dramatik in esejist Ottó Tolnai, v svoji literaturi asociativno niza podobe, poezijo odkriva v podrobnostih, vsakdanjih predmetih, osebnem in družbenem dogajanju, stvarnost in fantastika se nenehno prepletata. Jutka Rudaš ga je v utemeljitvi nagrade označila za mojstra »osupljivih podob, še toliko bolj impresivnih, ker jih evocira s preprostim jezikom in varčno uporabo pesniških prijemov«.

Ars Arsov praznični teden

Osrednji dogodek praznovanja 60-letnice programa Ars bo koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s šefom dirigentom Rossenom Milanovom pod častnim pokroviteljstvom predsednice države dr. Nataše Pirc Musar. Koncert bo v četrtek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, sicer pa bomo v okviru praznovanja pripravili še druge dogodke, med drugim bomo podelili nagrado lastovka 32. natečaja za najboljšo kratko zgodbo in odprli razstavo plakatov študentov akademije za likovno umetnost in oblikovanje, posvečeno posebnemu pomenu programa Ars. O prazničnem programu se je z odgovorno urednico Ingrid Kovač Brus pogovarjal Aleksander Čobec.

Ars V Narodni galeriji Umetnikov atelje, fotografski portreti španskih in slovenskih umetnikov v ateljejih

Fotografije s konca 19. in prve polovice 20. stoletja pričajo o razvoju umetniških smeri, hkrati pa lahko opazujemo tudi, kako se je spreminjala percepcija umetnikov. Za razstavo sta kustosinja Isabel Argerich Fernández in kustos Óscar Muñoz Sánchez iz arhiva španskega Zavoda za kulturno dediščino, natančneje iz fotografskega arhiva Moreno, izbrala devetdeset portretov španskih slikarjev in kiparjev. Kustosinja Katra Meke je španskim portretom pridala še deset portretov slovenskih umetnikov, ki so ustvarjali v primerljivem času.

Ars Jurij Kalan - Drobci

Rojstnodnevna praznovanja, spontana druženja, sprehod s psom, omizja prijateljev in znancev … stiki in srečevanja z ljudmi so del našega vsakdana, ki pa mu pogosto ne posvetimo pozornosti. Prav te podobe pa naseljujejo slike Jurija Kalana, ki svet okoli sebe upodablja z mešanico realizma, ekspresije in rahlega humorja ter popačenih perspektiv. V Mestni galeriji Ljubljana na ogled postavljajo njegovo doslej najobsežnejšo predstavitev z naslovom Drobci. Foto: Oblaki so rdeči, 2021, vir: MGML (izrez fotografije)

Kulturna panorama Kulturna panorama

Poslušali bomo Sovretovega lavreata za najboljši književni prevod, izvedeli bomo, kaj se je dogajalo na sedmem festivalu angažiranega pisanja Itn., čaka nas zbirno poročilo z mednarodne filozofske konference z naslovom Odtujitev, na Gradu Turjak si je mogoče ogledati novo stalno razstavo o mejnikih gledališke igre, začel se bo festival Mesto žensk.

Likovni odmevi Edvard Zajec, eden izmed svetovnih pionirjev računalniške in interaktivne umetnosti

Ob multimedijski raznovrstnosti, še posebno v sodobni umetnosti, je izraz digitalno skoraj osrednji. Vse bolj sta del umetnosti tudi znanost in umetna inteligenca. A včasih pozabimo, da to le ni tako zelo novo, vsaj številni temelji ne. Eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti je bil tudi Edvard Zajec, katerega pete obletnice smrti se bomo spomnili novembra. Edvard Zajec je bil rojen leta 1938 v Trstu. Tam je obiskoval slovensko gimnazijo, na kateri je med drugimi poučeval tudi Avgust Černigoj, ki ga je zelo zaznamoval, potem pa se je šolal najprej na Cooperjevi šoli za umetnost v Clevelandu, v katerega so se preselili s starši, in nato na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani končal še študij slikarstva. Že med podiplomskim študijem, spet v tujini, pa se je spraševal o vlogi slikarstva v sodobnosti. Ko je dve leti poučeval slikarstvo na kolidžih Carleton in Saint Olaf v Minnesoti, se je začel ukvarjati z računalniško grafiko in ta je postala glavno področje njegovega ustvarjanja. Leta 1970 se je vrnil v Trst ter deloval kot svobodni umetnik in pozneje profesor risanja na slovenskem učiteljišču. Skupaj z inženirjem Matjažem Hmeljakom je razvil nekaj najbolj znanih programov za serije računalniških grafik in ploterjev, kot sta na primer seriji TVC in RAM. Primerki iz teh serij so med drugim del zbirke Modeme galerije v Ljubljani. Od leta 1980 je bil profesor računalniške umetnosti na transmedijskem oddelku univerze v Syracusi. Bil je avtor univerzitetnega programa za računalniško grafiko ter tudi ustanovitelj prvega dodiplomskega programa za računalniško grafiko v zvezni državi New York. Edvardu Zajcu bi upravičeno lahko rekli tudi pionir interaktivne umetnosti – predvidel jo je že pred nastankom tehničnega orodja za njeno uresničevanje. Ob uporabi algoritmičnih variacij, s katerimi je v svojih umetniških konceptih odpravil človeški element, je namreč eden prvih umetnikov, ki so v povratno zanko računalniškega programja vpletli človeško spremenljivko. Edvard Zajec je imel leta 2007 v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani veliko pregledno razstavo in takrat ga je pred mikrofon povabila Maja Žel Nolda. Foto: Arhiv RTV SLO

Svet kulture 30 let od smrti Mateja Bora, partizana, pesnika, pisatelja, dramatika, scenarista, prevajalca in okoljevarstvenika

Ob 110. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti Vladimirja Pavšiča, znanega s psevdonimom Matej Bor, v radovljiški knjižnici Antona Tomaža Linharta na spominski slovesnosti predstavljajo monografijo o gradivu iz njegove zapuščine, ki jo hranijo v knjižnični domoznanski zbirki. Pogovarjali smo se z eno od osrednjih gostij festivala Itn., mlado nizozemsko-turško pisateljico Lale Gül, ki v svojem avtobiografskem prvencu Živela bom prevprašuje svoje odraščanje znotraj konservativne, verne družine. Gremo še na Štajersko, v Slovenskem narodnem gledališču Maribor so dramsko sezono začeli s premiero predstave Pijani, novo operno sezono pa začenjajo s premiero Mozartove Čarobne piščali, že tretje uprizoritve tega glasbenega dela v zgodovini opere. Na mariborskem Intimnem odru GT22 pa predstavljajo avtorsko predstavo Krik: Vrzeli, projekt skupine študentov in absolventov AGRFT-ja, zbranih v kolektivu Reaktor. Načrtujejo niz predstav s krovnim naslovom Krik; v prvi so se dotaknili spolnih zlorab otrok in se z njo predstavili tudi na Borštnikovem srečanju.

Gremo v kino Potniki noči in Festival slovenskega filma Portorož

Pogledali bomo v prihodnji teden, ko se bo v Portorožu odvil 26. Festival slovenskega filma, ter v 80. leta, dogajalni čas nostalgičnega francoskega filma Potniki noči. V ljubljanskem Kinodvoru bodo oktobra obeleževali kar tri obletnice, na dan predvajanja naše oddaje pa mineva 30. let od smrti Mateja Bora, partizanskega pesnika in dramatika, a tudi scenarista filmske uspešnice Vesna. Režiser Amir Muratović mu je posvetil dokumentarec Rob je tam.

Naši umetniki pred mikrofonom Režiser Aleš Jan

1.oktobra praznuje režiser Aleš Jan osemdeset let. Poklic mu je bil tako rekoč položen v zibelko. Njegov ustvarjalni opus obsega velikansko število gledaliških in radijskih režij. Režiral je radijske igre za otroke in odrasle; z našo radijsko hišo sodeluje že od leta 1949. Kot režiser je sodeloval tudi z mnogimi tujimi radijskimi postajami. Pred petimi leti je napisal in objavil knjigo SLIŠATI SLIKO, VIDETI ZVOK – Zgodovina radijske igre v Sloveniji. Vzporedno z radijskim delom je doslej režiral v mnogih slovenskih gledališčih, pomembno pa je tudi njegovo pedagoško delo; od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do upokojitve predava radijsko igro in gledališko režijo na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio film in televizijo. Aleš Jana je leta 2013 pred mikrofon povabila Staša Grahek.

Podobe znanja Danijel Skočaj: Računalniški vid je vse bolj osupljiv, gleda pa zelo drugače kot ljudje

Razpoznavanje slik, obrazov in načinov hoje, spremljanje gibanja in detekcija človeškim očem nevidnih odstopanj v vzorcih; zdaj še ustvarjanje prepričljivih fotografij in videoposnetkov. Računalniški vid je v zadnjem letu ali dveh doživel skoraj nepredstavljiv preskok, ki prinaša vrsto daljnosežnih posledic. Kaj je omogočilo ta razvoj, kje se skrivajo slepe pege in pasti ter kaj konkretno se razvija pri nas, osvetljuje prof. dr. Danijel Skočaj, predstojnik Laboratorija za umetne vizualne spoznavne sisteme na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Svet kulture Premiera operne novitete Alojza Ajdiča v ljubljanski Operi

Danes izpostavljamo premiero operete Dežela smehljaja Franza Leharja in praizvedbo komične opere Miši v operni hiši Alojza Ajdiča v ljubljanski Operi, uvodni koncert abonmaja Same mogočne skladbe orkestra Slovenske filharmonije, na katerem bo izvedena mogočna Druga simfonija Gustava Mahlerja in razstavo del fotografa Luca Locatellija v Galleriii d’Italia v Torinu.

Svet kulture Koncert ob 60-letnici programa Ars in nove knjige Beletrine

V naši dnevni aktualni oddaji o kulturi vas najprej vabimo na komorni koncert Godalnega seksteta Ars, ki bo nocoj v Slovenski filharmoniji. Predstavljamo knjižne novosti založbe Beletrina, med njimi tudi novo delo dramaturginje in pisateljice Eve Mahkovic, ki je znana po eksperimentiranju z različnimi literarnimi oblikami in izrazi. Poročamo še o mednarodnem filmskem festivalu stop animacije StopTrik, ki se danes začenja v Mariboru.

Glasovi svetov Umetna inteligenca in človekove pravice

Hiter razvoj novih tehnologij je obljubljal marsikaj, a smo se tako kot z vsako novo tehnologijo najprej precej močno opekli, preden smo se naučili, kako jo uporabljati brez škodljivih posledic.

Grafoskop Ali je nasilje res lahko odgovor?

Zdi se, da dogajanje na družabnih omrežjih, v virtualnem svetu zabrisanih identitet, kjer legitimnost dobiva čisto nove odtenke, vse bolj nekontrolirano prehaja v stvarni svet. Med mladimi odraslimi, tudi otroki, še toliko bolj. Nasilna in brezbrižna komunikacija pa je prvi korak v nasilje odnosov. Pomankanje empatije in čustveni manko iz primarnih okolij pa se vse bolj odraža v šoli, na ulici, v med vrstniških odnosih. Do nedavna se s takšnimi odkloni v naših lokalnih skupnosti še nismo srečevali, vsaj ne v takšni meri, kot jih poznamo iz tujine. Pa vendar nedavni dogodki v Beogradu in pri nas v Celju kažejo na to, da nismo več oddaljeni otok, ki ga ta problematika ne zadeva. Čeravno zares takšen otok nismo bili nikoli. Le pomanjkanje javnega diskurza šibi problem za katerega se tako zdi, da ga zares nimamo. V tokratnem Grafoskopu o vprašanjih nasilja s prof. dr. Robertom Krofličem. Na prvi pogled je tema nekoliko odmaknjena od osi kulturno-umetnostne vzgoje, a zares ni. Prav omikanost duha, o kateri je prof. Kroflič razmišljal v enem od predhodnih Grafoskopov, je zagotovo ena od poti do boljših odnosov, razumevanja drugih, družbe in sebe v njej. Urednik oddaje: Klemen Markovčič Tonski mojster: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornik – prof. dr. Robert Kroflič Produkcija Uredništva za kulturo, september 2023

Literarna matineja V kakšni kondiciji je sodobna slovenska kratka pripoved?

V okviru festivala pripovedovanja in kratke proze NOVO MESTO SHORT, ki ga organzira založba Goga, vlogo medijskega pokrovitelja pa je letos prevzel program Ars, je – ob drugih dogodkih – potekal tudi pogovor o stanju izvirne slovenske kratke proze: kako priljubljena je med ustvarjalci, kako med založniki in kako med bralci. Koliko knjig kratke pripovedi izdamo in kakšne so? Lahko tujini ponudimo kaj, česar ta na tem področju še ne pozna? Na pogovoru so sodelovali glavni urednik Cankarjeve založbe dr. Aljoša Harlamov, pisateljici in prevajalki Jedrt Maležič in Suzana Tratnik ter literarna zgodovinarka in teoretičarka, predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, profesorica dr. Alojzija Zupan Sosič.

Oddaljeni zvočni svetovi Colca, Peru

Dolina reke Colce leži od 3000 do 3800 m nad morjem. Najpomembnejše mesto v bližini je Chivay, prestolnica province Cailloma. Prebivalci so po večini kmetovalci, gojijo živino za prodajo in vrtnine za lastno porabo. Njihovo izročilo se izgublja, vendar je vsaj za zdaj še ohranjeno v okviru skupinskih del in ostankov starih obredij. Ti ostanki so skriti v krščanskih praznovanjih, kajti Španci so po prihodu stare obrede po večini prepovedali in poskusili izkoreniniti. Do osemdesetih let prejšnjega stoletja jim to še ni uspelo, o tem priča tudi glasba, ki jo bomo slišali.

Na krilih pesmi Vile

"Kraljica vil in dvorne dame so odete v srebrno svetlikajočo se tkanino, ozaljšano z diamanti; ko plešejo po livadah, se njihovi dolgi zlati lasje dotikajo tal. Strastno ljubijo glasbo in ples, razkošno živijo v svojih palačah pod griči in v globokih gorskih votlinah." Tako opisuje vile Lady Wilde, mati Oscarja Wilda, Jorge Luis Borges pa je v svoji Knjigi namišljenih bitij ugotovil, da je "njihovo ime (v romanskih jezikih fate) povezano z latinsko besedo fatum, ki pomeni usodo. Stari Grki, Eskimi in rdečekožci pripovedujejo zgodbe o junakih, ki so si pridobili ljubezen teh domišljijskih bitij (…). S čarobnimi močmi posegajo v človeške zadeve." To sta le dva kratka opisa teh drobnih domišljijskih bitij, ki nastopajo v številnih literarnih delih, viteških pesnitvah, opernih libretih, najdemo pa jih tudi v glasbenih delih Mendelssohna, Ristorija, Wagnerja, Stravinskega, Čajkovskega, Debussyja, Prokofjeva in Haasa. In prav vilam je tržaški muzikolog in skladatelj Carlo de Incontrera, sicer avtor obsežnih radijskih ciklusov Mediteran, Potoanje po Loari, Zlato Donave in drugih, posvetil 1. oddajo novega ciklusa Na krilih pesmi - dvajset sprehodov po svetu domišljije.

Zborovski panoptikum Mozartova Maša v c-molu

Tokrat vabimo k spremljanju Maše v c-molu, K. 427 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Ujela se je na posnetek Filharmoničnega zbora in orkestra iz Osla pod vodstvom Klausa Mäkelä. Posneli so ga leta 2021 v Oslu. Solisti so bili sopranistki Mojca Erdmann in Ana Maria Labin, tenorist Julian Pregardien in basbaritonist Christian Valle.

Na krilih pesmi Na krilih pesmi - sprehodi po svetu domišljije s Carlom de Incontrero

Tržaški muzikolog, skladatelj ter umetniški vodja mnogih glasbenih ustanov in festivalov Carlo de Incontrera je izjemno ugledna osebnost na mednarodnem glasbenem prizorišču, februarja letos prejel Častno priznanje Radiotelevizije Slovenija za leto 2022. V zadnjem skoraj desetletju je za program Ars Radia Slovenija ustvaril odmevne, obsežne cikle glasbeno-umetniških radijskih oddaj, kot so Potovanje po Loari, Zlato Donave, Potovanje po Renu in še zlasti megalomanski Mediteran, ki šteje kar 112 oddaj. Najnovejši ciklus Na krilih pesmi obsega preko 20 oddaj. V njih spoznavamo pravljična in druga fantastična bitja, pa tudi pastirske ljubezni ter stare mite in legende, ki so jih v svet umetnosti, še zlasti glasbene, preslikali brezštevilni umetniški ustvarjalci. Avtor sam je zapisal, da so nastanek cikla navdihnile "mladostne sanje, čudoviti in tudi strašljivi svetovi, polni palčkov in velikanov, zlatolasih ali plavolasih morskih deklic in vil, krvoločnih orkov in grozljivih coprnic, angelov in demonov, pa tudi junaki in bogovi nordijskih sag, tisti iz pripovedi o Nibelungih", ki mu jih je oče glasno bral sedeč ob vzglavju njegove postelje. Carlo de Incontrera je navdih iskal tudi v mitoloških zgodbah iz klasične Grčije in antičnega Rima, ki so jih razkrivala Homerjeva in Vergilova besedila, pa v viteških pesnitvah Besneči Roland, Zaljubljeni Roland, Osvobojeni Jeruzalem, skratka v podobah, ki jih je gojil vse življenje in so bogatila nešteta dela našega glasbenega izročila. Tako kot predhodna cikla – Potovanje po Loari in Mediteran – tudi Na krilih pesmi prevaja mag. Matej Venier, ki je Incontrerov najnovejši niz oddaj označil za "izjemno poetičen cikel, naslovljen po slavni Heinejevi pesmi". Interpreta besedil sta Maja Moll in Igor Velše, urednik oddaj pa Mihael Kozjek.

Zborovski koncert Brahmsova Pesem usode in Williamsovih Pet mističnih pesmi

Spremljate koncert Nizozemskega radijskega zbora in Filharmoničnega orkestra. Julija letos sta v Amsterdamu uzvočila Brahmsovo Pesem usode, op. 54 in Pet mističnih pesmi Ralpha Vaughana Williamsa. Izvajalce je vodil dirigent mlajše generacije Benjamin Goodson.

Recital Flavtist Yubeen Kim, pianist Junhyung Kim ter godalni kvartet Chaos

Tokrat bomo v oddaji Recital slišali nekaj lanskih nagrajencev največjega mednarodnega tekmovanja klasične glasbe v Nemčiji, glasbenega tekmovanja ARD, ki ga organizira javna radiotelevizija iz Münchna, Bayerischer Rundfunk. 21. maja letos so se tako na koncertu v Dvorani klasične glasbe v Schwtzingenu v sklopu tamkajšnjega festivala predstavili flavtist Yubeen Kim, pianist Junhyung Kim ter godalni kvartet Chaos.

Filmska glasba Bruno Coulais: Zboristi

Danes bomo poslušali glasbo iz celovečernega filma Zboristi, ki jo je napisal Bruo Coulais. Film je je celovečerni prvenec francoskega režiserja Christophea Barratiera o odnosu učiteljev in učencev glasbe v povojni Francij leta 1948. V strog internat za težavne dečke za vzgojitelja pride nadarjeni glasbenik Clement Mathieu. Razmere v domu ga užalostijo, zato se odloči, da bo dijake spremenil s pomočjo glasbe. Pripravi avdicije, razporedi fante po glasovih in zbor je rojen.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Bojan Glavina

Skladateljev obsežen opus zajema komorne skladbe in dela za klavir solo, zborovsko glasbo, samospeve, orkestralna dela ter različne glasbene priredbe. Največ piše za komorne zasedbe in klavir. V oddaji bomo tako slišali obsežnejše Tri fantazije za pihalni kvartet in Romantično suito za klavir solo. Ob koncu pa bomo vstopili še v skladateljev svet zborovske glasbe za otroke s skladbami iz cikla z naslovom Iz trebuha anakonde

Skladatelj tedna Claude Debussy, 5. del

Ko se je začela vojna, je bil Claude Debussy star 52 let in na vrhuncu svojih moči. Ustvarjalni val, ki ga je ponesel skozi prve mesece leta 1914, se je iztekel v mračen molk. Debussy ni bil človek za boj. Ostal je v Parizu, toda v novih okoliščinah se mu ni zdelo vredno, da bi še naprej pisal glasbo. Menil je, da je čas preveč krut, da bi se lahko umetnik ali poslušalci prepustili lepotam umetnosti. Zaradi dolžnosti do založnika pa je prevzel nove naloge: uredil je novi izdaji Chopinovih in Bachovih klavirskih skladb in se znova lotil svojih starih skic.

Komorni studio Pihalni kvintet Karajanove akademije Berlinskih filharmonikov na 35. Imagu 2023

Komorni ansambel je 14. avgusta nastopil v Mestnem muzeju Ljubljana v okviru sodelovanja med Festivalom Spectrum in 35. festivalom Imago Sloveniae.

Za en bokal muzike Hladna jesen že prihaja

Tokrat primerjamo različice iste ljudske pesmi, ki nam pomagajo prepoznati in razumeti, kako in zakaj se v času ljudska pesem in glasba preoblikuje, spreminja, in kako razmere v družbi in vse, kar se dogaja okrog nas, vpliva na naše izročilo. Različne zasedbe, različen čas izvedbe in drugi kraji: ista pesem, a drugačen obraz. Vse to bomo lahko slišali, začutili in prepoznali na osnovi ene pesmi, ki jo povezujejo druge, tudi povezane z jesenjo, vmes pa še nekaj godčevskih viž. Posvetilo izročilu v ogledalu nas samih skozi prostor in čas.

Jazz Ars Pevka Susi Hyldgaard

Oddajo bomo namenili ustvarjanju danske vokalistke Susi Hyldgaard. V začetku leta – 21. januarja, se je poslovila za vedno, stara komaj 59 let. Pevka je stalno prestopala mejo med jazzom in elektronsko pop glasbo. Danska vokalistka, harmonikarica, klaviaturistka in skladateljica Susi Hyldgaard je sodelovala tudi pri projektu Glasba in zdravje, saj je trdno verjela v zdravilno moč glasbe.

Tretje uho Cécile McLorin Salvant - Mélusin

Legendarni trobentač Wynton Marsalis je dejal, da se pevka takšnih kvalitet pojavi morda enkrat na generacijo. Prav tako je o njej v samih superlativih pisal časnik The New York Times.

Jazz session Dee Dee Bridgewater & National Youth Jazz Orchestra

Legendarna pevka z mladimi ameriškimi jazzovskimi glasbeniki na prestižnem festivalu BBC Proms.

Orkestralni jazz Quincy Jones - Live In Zürich 1960

Glasbenik, trobentač, komponist, aranžer, glasbeni, televizijski in filmski producent, organizator, pedagog. Deluje več kot sedem desetletij. V tem času je bil kar 80 krat predlagan za nagrado Grammy, od tega jih je 28 tudi dobil.

Jazz avenija Pevka Astrud Gilberto

Oddajo bomo posvetili ustvarjanju pevke brazilske sambe in bosse nove Astrud Gilberto. Za vedno se je poslovila 5. junija letos, stara 83 let. Njen pevski preboj se je zgodil z dvema posnetkoma s prelomnega albuma Getz / Gilberto leta 1964. Tako kritiki kot poslušalci so jo sprejeli zelo naklonjeno. S svojim krhkim, a prijetnim glasom je interpretirala nekatere dandanes najbolj znane skladbe v ritmu bosse nove.

Samo muzika Pianist Zoran Škrinjar

Danes se bomo posvetili ustvarjanju jazzovskega pianista Zorana Škrinjarja, ki je iz klasične tradicije izhajajoč umetnik. V jazzu je prepoznal drugačno pot uresničevanja ustvarjalnega vzgiba. V njegovem diskografskem opusu so tri zgoščenke – prva je kombinacija avtorskih skladb in priredb jazzovskih standardov, na drugi so interpretacije manj znanih Mozartovih del, tretja in zaenkrat zadnja pa je studijska in koncertna – dvojna zbirka samo Škrinjarjeve avtorske jazzovske glasbe, kar je pravzaprav svojevrsten dosežek in presežek na naši jazzovski sceni.

Samo muzika Jazzovski magazin

V oddaji slovenskega jazza bomo predvajali nekaj jazzovsko obarvanih skladb v izvedbi pevke Beti Jurkovič. Osrednji del današnje vokalne oddaje bomo namenili pevki Mirni Bogdanović, ki že vrsto let živi in ustvarja v Berlinu. Sledile bo še nekatere skladbe novejše produkcije.

Jazz Ars Pianist Red Garland

Ob stoletnici rojstva Reda Garlanda bomo predstavili tega izjemnega pianista in skladatelja. Bil je član legendarnega kvinteta Milesa Davisa v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Ko se je Miles Davis podal v igranje modalnega jazza, mu Garland ni mogel ali ni hotel slediti, Miles ga je nadomestil z Billom Evansom. Garland je ostal pri bolj tradicionalnem jazzu in be bopu ter preigravanju standardov. Razočaran nad smerjo v katero je šel jazz, se je leta 1968 celo upokojil, a se vrnil na začetku sedemdesetih let ter snemal in nastopal z lastnimi zasedbami.

Tretje uho Gretchen Parlato

Flor v portugalščini pomeni cvetlica. Plošča je mešanica originalnih skladb, pop priredb, brazilskih standardov in klasične glasbe. Parlato je za projekt sestavila novo mednarodno zasedbo. V njej so zaigrali brazilski kitarist Marcel Camargo, brazilski bobnar Leo Costa in armenski čelist in basist Artyom Manukyan. Kot gosta pa sodelujejo še pianist Gerald Clayton, kitarist Lionel Loueke in tolkalec in pecec Airto Moreira.

Jazz session WDR Big Band & Michael Abene - Young Cats

Pevka Johanna Summer in trobentač Jakob Bänsch sta predstavnika mlajše generacije nemških jazzistov. V goste jih je povabil eden najboljših jazzovskih orkestrov v Evropi. WDR Big Band & Michael Abene - Young Cats

Jazz avenija Vibrafonist Karl Berger

Oddajo bomo posvetili ustvarjanju vibrafonista, pianista, skladatelja in glasbenega pedagoga Karla Bergerja. Za vedno se je poslovil 9. aprila letos, star 88 let. V džez so ga zapeljali nastopi ameriških glasbenikov v Nemčiji, predvsem Dona Ellisa in Lea Wrighta. Sčasoma je postal vodilni vibrafonist svobodnega džeza.

Radijska igra Ivan Cankar, Jože Valentič: Kralj na Betajnovi

Cankarjeva drama iz leta 1901 razkriva anatomijo zločina in zločinca. V središču je namreč povzpetnik Kantor, ki v nenasitnem apetitu po oblasti in moči ne izbira sredstev. Če mu ne uspe z manipulacijo in lobiranjem, preprosto uporabi nasilje in umor. Brezvestno si podreja vso Betajnovo, sicer Cankarjevo metaforo za slovensko družbo, pri čemer mu prav to okolje s svojo podredljivostjo, strahom in spoštovanjem, pa tudi s pomočjo pravosodne in cerkvene oblasti, tlakuje pot do zmage. Avtor radijske priredbe in režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pianistka: Marta Kržič Akordionist: Dejan Mesec Kantor – Borut Veselko Župnik – Milan Štefe Maks – Blaž Šef Francka – Nina Rakovec Sodnik – Jernej Kuntner Nina – Lena Hribar Hana – Darja Reichman Krnec – Boris Kerč Franc Bernot – Tines Špik Lužarica – Mojca Funkl Kantorjev oskrbnik – Andrej Nahtigal Ženski glas – Miranda Trnjanin Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2016.

Kratka radijska igra Karel Čapek, Mirče Šušmel: Skrivnostna pisava

Duhovita satira na človeško lahkovernost. Prevajalec: Janko Liška Avtor radijske priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Rubner – Slavko Cerjak Njegova žena – Judita Zidar Jansen – Andrej Kurent Urednik – Janez Albreht Plečka – Andrej Nahtigal Jančnik – Evgen Car Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992

Radijska igra Nika Švab: Ujeti trenutek

Na nekem hotelskem vrtu v središču Maribora se je zgodila poroka, zdaj pa se družini ženina in neveste pripravljata še na fotografiranje. Obsesivno-kompulzivna nevesta se na vse pretege trudi, da bi bila poročna fotografija ujeti trenutek popolnosti, ki bo do smrti krasil spalnico novoporočencev. Vendar pa se svatom nikakor ne uspe uglasiti s temi nevestinimi željami in pričakovanji. Še več. Trk dveh družin v čakanju na fotografa spodbudi in razpre hudo patologijo medosebnih odnosov, pa tudi travm. Komedija se v takšnem razpoloženju gosti vse do nepričakovanega konca. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Svetovalka za jezik in lektorica: Metka Damjan Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Nevesta – Mateja Pucko Ženin – Petja Labović Mama – Zvezdana Mlakar Oče – Dario Varga Tašča – Maša Žilavec Svakinja – Pia Zemljič Priča – Tina Vrbnjak Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2023.

Radijska igra Slavko Grum, France Uršič: Josipina

Igrani omnibus po črticah Slavka Gruma. Za radio jih je leta 1972 priredil France Uršič. Režiser: Iztok Tory Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvire glasbe: Lojze Lebič Gospod N – Karl Brišnik Gospodinja – Katja Levstik Josipina – Anica Veble Dekle – Anica Veble Liza – Polona Vetrih Deček – Barbara Levstik Punčka-Marička – Neža Simčič Moški – Rajko Stupan Ženska – Marjeta Gregorač Sosed – Ivo Jan; Sluga – Stojan Colja Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1972

Kratka radijska igra Kratka radijska igra

Kar je črtica v literaturi, to je kratka radijska igra v slušnem mediju – dramatično strnjena zgodba, učinkovita poanta, duhovit ali kako drugače presenetljiv zaključek. Primerna je za izrazito zvočne, neverbalne avtorske igre, ki so po svoji naravi najbliže radiu. Na Prvem je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko je razpeta med komedijo in povsem resne, torej zahtevnejše teme, ki zadevajo posameznika danes, tukaj in zdaj.

Radijska igra Ivan Cankar, Vasja Ocvirk: Aleš iz Razora

Cankar v tej povesti razkriva hinvščino tedanje družbe, do katere je imel zelo jasno moralno stališče. Aleša namreč predstavlja kot zadrtega pobožnjakarja maziljenih manir, hkrati pa kot koristoljubneža brez primere. Konec tedna skrit pred pogledi sokrajanov namreč živi popolnoma drugačno življenje … Igra iz leta 1953 je ena najstarejših, ki jih hrani naš nacionalni radijski arhiv. Režiser: Mirč Kragelj Asistentka režije: Silva Golob Orgle igra: Bojan Adamič Nastopajo – Frane Milčinski, Mila Kačič, Maks Bajc, Maks Furijan, Jože Zupan, Pavle Kovič, Jurij Souček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1953.

Kratka radijska igra Karel Čapek, Bogdan Gjud: Poslednja sodba

Igra je farsa na etično temo. Govori namreč o fenomenu pravičnosti in tem, komu pripada. Prevajalka: Zdenka Jerman Režiser: Boštjan Vrhovec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Kugler – Aleš Valič Bog – Pavle Ravnohrib Sodnik – Boris Ostan Sluga – Matej Recer Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih radia Slovenija marca 2002

Radijska igra Ervin Fritz: Komisija za samomore

V igri se srečujemo s satiričnim pogledom na abotni birokratski vsakdan posameznikovega življenja. Ob tem pa avtorjeva pronicljiva kritika ne prizanaša pogosti miselnosti, da je reševanje življenjskih problemov mogoče prepustiti ustanovam. Junaki tokratne zgodbe namreč pridejo prosit komisijo za samomore, naj jim zakonito dovoli rešitev iz življenjskega pekla. Toda prav med farsičnim čakanjem pred vrati komisije vsi kandidati za samomor doživijo usodni preobrat. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Mladi človek – Boris Ostan Brezposelni – Janez Hočevar Bančni uradnik – Zlatko Šugman Ženska z otrokoma – Nika Juvan Kalan Profesor – Vladimir Skrbinšek Služkinja – Polona Vetrih Dekle – Barbara Oman Član komisije – Tone Gogala Otrok – Urša Jesih Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1984.

Radijska igra J. B. P. Moliere, Jože Valentič: Smešni preciozi

Farsa smeši jezik precioz, okus gizdalinov in neumnost romantičnega donkihotstva. Preciozništvo je bilo namreč posebno kulturno gibanje v francoski omiki 17. stoletja. Razvilo se je v maniro, s katero je aristokracija skušala na nenaraven način spremeniti dotedanje kulturne vrednote. Predvsem v jeziku, umevanju sveta, oblačenju in lišpanju. Nastala je posebna gizdalinska estetika, ki je pačila naravo in se upirala zdravemu razumu. Seveda pa se preciozništvo pojavlja v vseh časih in vseh krajih sveta. Danes še posebno v novih odklonih izrazitega samoljubja, retuš in instagram podob 21. stoletja. Režiser in avtor radijske priredbe: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Tomo Pirc Magdelon – Nataša Barbara Gračner Cathos – Maja Končar Gorgibus – Jurij Souček Mascarille – Iztok Valič La Grange – Zvone Hribar Du Croisy – Boris Kerč Marotte – Milena Grm – Hudeček Jodelet – Dare Valič Taksist – Marko Simčič Natakar – Karel Brišnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1992

Kratka radijska igra Fran Milčinski: Butalci 3 – V Butalah sejejo sol

Tokrat o tem, kako dobra in uspešna žetev soli bo … Režiser – Klemen Markovčič Tonski mojster – Nejc Zupančič Pripoveduje – Lea Cok Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2017

Radijska igra Ivan Cankar, Fran Žižek: Hlapec Jernej in njegova pravica

Cankar se v tej povesti osredotoča na delavčevo pravico do lastnine in dobrin, ki jih je z delom svojih rok ustvaril sam. Torej pravice delavskega razreda do plodov njegovega dela. Povest je oblikovno zapisana v biblijskem slogu, polna primer, metafor in retoričnih vprašanj. Te namreč hlapec Jernej uporablja v nenehnem argumentiranju svojih pravic, s tem pa je veliko bolj aktiven in ne tako hlapčevski, kot so morda predstavniki delavskega in kmečkega življa v Cankarjevih drugih delih. Avtor raidjske priredbe in režiser: Fran Žižek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Pripovedovalec – Boris Kralj Hlapec Jernej – Jože Zupan Sitar – Tone Homar Gostačev – Andrej Kurent Župan – Janez Cesar Kmet – France Presetnik Sodnik Košir – Jurij Souček Jetnik – Polde Bibič Popotnik – Saša Miklavc Župnik – Aleksander Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1963.

Sledi večnosti Misijonarka s. Urša Marinčič: Vleče me nazaj domov, v Afriko

Redovnica Urša Marinčič, članica ženske redovne skupnosti - šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja, deluje kot misijonarka že pet let v Ugandi. Njen misijon so na jugu Ugande na novo postavile redovnice iz bosansko-hrvaške province šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, in sicer v župniji sv. Frančiška Rushooka, v kraju Rwentobo. Z misijonarko Uršo o pogojih bivanja, draginji, ki je močno prizadela tudi Afričane, pa tudi o drobnih iskricah, ki njej in drugim redovnicam dajejo upanje, da njihovo poslanstvo – pomagati ljudem ne glede na veroizpoved – pa tudi širiti Jezusov nauk, ni zaman.

Sedmi dan Judovska kulturna dediščina v Sloveniji

V več krajih po Sloveniji in Evropi že 23 let potekajo Evropski dnevi judovske kulture. Direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak predstavlja prekmursko judovsko skupnost, ki je bila pred drugo svetovno vojno največja pri nas. Kako so Judje vplivali na medversko in medkulturno okolje slovenskih krajev? S čim so se ukvarjali, katere praznike so obhajali in zakaj je bil za veliko večino usoden holokavst?

Bogoslužje Bogoslužje

Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.

Musica sacra Na judovski praznik Jom Kipur - z glasbo judovskega baroka

Jom Kipur, dan sprave in pokore, je najpomembnejši praznik in najsvetejši dan judovske religije. Datumsko je uvrščen v sedmi mesec judovskega koledarja, praznovanje se obeležuje s 25-urnim postom, delo v času Jom Kipurja pa je prepovedano. Prepovedana pa ni glasba, ki lahko praznovanje obogati in povzdigne. Tá, ki jo bomo predvajali v tokratni oddaji, je še posebej zanimiva - izvira iz časa baroka, njena avtorja sta italijanska baročna skladatelja judovskega rodu Salomon Rossi in Carlo Grossi.

Sledi večnosti Finančna pomoč za verske uslužbence vnovič razburja

Državni zbor je ta teden znižal državno finančno pomoč za plačilo socialnih prispevkov verskim uslužbencem iz 100 odstotkov na 60 odstotkov povprečne mesečne plače. Avgusta letos je bilo do omenjene pomoči upravičenih 746 verskih uslužbencev, večina upravičencev je iz Katoliške cerkve. Gre za odpravo nezakonitega stanja in v bistvu za zvišanje prispevkov opravičuje svojo odločitev vladna koalicija, medtem ko opozicija in vse večje cerkve in verske skupnosti ocenjujejo znižanje socialnih prispevkov za njihove duhovnike kot poseg v pridobljene pravice in za neustavno odločitev.

Sedmi dan Andrej Šegula: Blaženi A. Martin Slomšek ni bil le izjemen duhovnik, ampak tudi velik borec za slovensko besedo

Katoliški duhovnik in profesor na Teološki fakulteti dr. Andrej Šegula, ki deluje na področju pastorale, premišljuje o delovanju in prispevkih blaženega Antona Martina Slomška za današnje oznanjevanje božje besede. Izpostavlja njegovo izjemno ljubezen do knjig, slovenščine, narodne zavesti in Boga.

Musica sacra Ko godujejo angeli...

V teh dneh godujejo angeli – nadangeli Gabrijel, Mihael in Rafael ter angeli varuhi – eni in drugi bodo osrednja tema tokratne oddaje. Skrivnostnih bitij, ki jih navadno povezujemo z dobrim in lepim, pa ne pozna le krščanstvo, ampak tudi judovstvo in islam, k njim se zateka tudi mnogo nevernih ter pri njih išče zatočišče in mir. Predstavljajo pa tudi vir navdiha mnogim skladateljem.

Bogoslužje Maša iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika

Mašo prenašamo iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika.

Musica sacra Žalostna Mati Božja v slovenski cerkveni pesmi

Sredi septembra goduje Žalostna Mati Božja. Pieta - Marija, ki v naročju drži mrtvega Sina in ga objokuje, je tudi ena osrednjih slik Jezusovega trpljenja in smrti oz. križevega pota, presunljivi prizor pa opisujejo tudi nekatere slovenske ljudske, ponarodele in zborovske pesmi.

Sedmi dan Notranje doživljanje božjega v islamski mistiki

O Iskanju in doživljanju božjega v islamu in tudi primerjavah s krščansko mistiko z dr. Raidom Al Daghistanijem.

Sledi večnosti Z župnikom Dejanom Horvatom o duhovni oskrbi rojakov v Porabju

Na Gornjem Seniku, na hribu Grebenšček, v Porabju naši rojaki pripravijo vsakoletno bogoslužje na prostem. Letos sta poleg slovenskega duhovnika Ferenca Merklija, nekdanjega gornjeseniškega župnika, ki odhaja na študij v Rim, somaševala še Tibor Tóth in Dejan Horvat. Župnik Dejan Horvat, ki prihaja med Slovence v Porabju iz Prekmurja, premišljuje o duhovni oskrbi rojakov v Porabju, njihovih vezeh z matico.

Lirični utrinek Philip Larkin: Odhod

Angleški pesnik Philip Larkin (živel je od leta 1922 do leta 1985) je bil že za življenja eden najbolj priljubljenih, pa tudi uveljavljenih pesnikov. S samosvojo poetiko je učinkovito spajal tradicijo in moderno poezijo. Larkinovo pesem z naslovom Odhod je prevedel Marjan Strojan, interpretira jo Saša Mihelčič.

Literarni nokturno Andrej Rozman Roza: Je že v redu mama

Gledališčnik, pripovednik, prevajalec, igralec in pesnik Andrej Rozman - Roza (1955) ima izjemno bogat umetniški opus. Sodeloval je tudi pri mnogih umetniških projektih, s prijatelji je ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in več let zapored organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani. Leta 1981 je ustanovil in do leta 1995 vodil Gledališče Ane Monro. Za poezijo pa se je navdušil že zelo zgodaj. Prvo knjigo z naslovom S smetano nad jagode je objavil leta 1989. Kot nakazuje ta naslov, je Andrej Rozman - Roza tudi pozneje ves čas pisal parodične in komične pesmi, ki jih odlikuje jezikovna spretnost. Objavljamo nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Je že v redu mama (2001), ki na humoren način upesnjuje tako vsakdanje prigode kot družbenopolitične teme. Interpreta Saša Tabaković in Martina Maurič Lazar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2023.

Odprta knjiga na radiu Milan Dekleva: Telo iz črk 9/17

Deklevo sta navdihnila življenje in osebnost svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Čeprav ne gre za biografijo, je pisatelj neponovljivo življenje pogumne in svobodomiselne ženske prelil v svojevrstno biografsko formo, pri čemer se je osredotočil na štiri obdobja njenega življenja: prvo je formativno in se odvija v Londonu in na Norveškem v času 1910–1914. Potem drugo, šest let pozneje, ko se je prek Trsta in Genove odpravila v Peru, kjer so njeni zapisi s poti že doživljali ugodne odmeve in se ji je že odpirala pot do založb; tretji del se naslanja na začetek druge svetovne vojne, na nemški zapor – napisan pa je s perspektive njene prijateljice in sorodne duše Thee, s katero je v Celju preživela svoja zadnja leta; četrti del pa se sklepa ob koncu druge svetovne vojne, ko se je pridružila partizanom, a je med drugim naletela na sekretarja, ki ji zaradi njenega nemškega porekla ni bil naklonjen. Telo iz črk je zgodba o strasti do pisanja, o krhkem telesu in o notranji volji, o odnosu do moških, o neuklonljivosti, o razsežnostih duše. Z romanom o Almi se je Milan Dekleva uvrstil med deset kresnikovih finalistov za najboljši roman. V 17. delih bodo pod režijskim vodstvom Suzi Bandi nastopili Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek. Produkcija: RAI - Radio Trst A.

Lirični utrinek Matej Bor: Kako je človek nebogljeno sam

Mineva trideset let od smrti pesnika, pisatelja, dramatika, prevajalca in esejista Vladimirja Pavšiča - Mateja Bora. Bil je mnogostranski ustvarjalec: pisal je partizansko liriko, pozneje je med drugim napisal sonetni venec in scenarij za filmsko komedijo Vesna, prevajal je Shakespearja, v zgodnjih šestdesetih letih je predsedoval slovenskemu PEN. Interpretira Brane Grubar.

Literarni nokturno Miron Białoszewski: Oporoka spečega

Poljski klasik 20. stoletja Miron Białoszewski (1922–1983) sicer ni tako poznano ime kot so nekateri njegovi sopotniki, na primer Czesław Miłosz, Tadeusz Różewicz ali Wisława Szymborska, vendar je danes eno od vplivnejših imen sodobne poljske poezije. Gre za avtorja, ki je v svoji poeziji brez zgodovinske konotacije ubesedoval banalne vsakdanjosti. Navduševal se je nad pogovornostjo, zasebnostjo, nepomembnim, eksperimentiral z jezikom in v svojih pesmih ustvaril samosvoj in prepoznaven izraz. Objavljamo sedem njegovih pesmi iz knjige Oporoka spečega (LUD Šerpa, 2004). Prevajalec Primož Čučnik, interpreta Saša Tabaković in Martina Maurič Lazar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2023.

Literarni večer Prosper Mérimée: Carmen

Letos obeležujemo 220. obletnico rojstva francoskega dramatika Prosperja Mériméeja. Rodil se je 28. septembra 1803 v Parizu. Bil je iz premožne družine, študiral je arheologijo in filologijo. Kot pisatelj in dramatik je največje uspehe doživel z novelami. Med najbolj znanimi je Carmen, ki je postala predloga za Bizetovo istoimensko opero. Izbrali smo eno izmed starejših oddaj iz našega bogatega arhiva, ki je nastala že daljnjega leta 1961. Avtorica oddaje: Maša Slavec, Prevajalec: Karel Dobida, Interpreti: Aleksander Valič, Duša Počkaj. Jurij Souček, Lojze Rozman, Stane Česnik, Tone Homar in Vladimir Skrbinšek, režiserka: Maša Slavec, tonski mojster: Ivica Dolinar, redakotr: Mitja Mejak, leto nastanka: 1961.

Odprta knjiga na radiu Milan Dekleva: Telo iz črk 8/17

Deklevo sta navdihnila življenje in osebnost svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Čeprav ne gre za biografijo, je pisatelj neponovljivo življenje pogumne in svobodomiselne ženske prelil v svojevrstno biografsko formo, pri čemer se je osredotočil na štiri obdobja njenega življenja: prvo je formativno in se odvija v Londonu in na Norveškem v obdobju od 1910 do 1914. Potem drugo, šest let pozneje, ko se je prek Trsta in Genove odpravila v Peru, kjer so njeni zapisi s poti že doživljali ugodne odmeve in se ji je že odprla pot do založb; tretji del se naslanja na začetek druge svetovne vojne, na nemški zapor – napisan pa je s perspektive njene prijateljice in sorodne duše Thee, s katero je v Celju preživela svoja zadnja leta; četrti del pa se sklepa ob koncu druge svetovne vojne, ko se je pridružila partizanom, a je med drugim naletela na sekretarja, ki ji zaradi njenega nemškega rodu ni bil naklonjen. Telo iz črk je zgodba o strasti do pisanja, o krhkem telesu in o notranji volji, o odnosu do moških, o neuklonljivosti, o razsežnostih duše. Z romanom o Almi se je Milan Dekleva uvrstil med deset kresnikovih finalistov za najboljši roman. V 17. delih bodo pod režijskim vodstvom Suzi Bandi nastopili Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek. Produkcija: RAI - Radio Trst A.

Lirični utrinek Ludvik Mrzel - Frigid: Nikogar več

Ludvik Mrzel se je rodil leta 1904 v Loki pri Zidanem Mostu; iz gimnazije so ga izključili zaradi sodelovanja v rudarski stavki v Trbovljah. Delal je kot časnikar, že v tridesetih letih je postal kritičen do komunizma. Med vojno je sodeloval z OF, bil interniran v italijanskih in nemških zaporih in taboriščih. Po osvoboditvi in vrnitvi iz Dachaua pa je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča in pomočnik ravnatelja mariborske Drame. Že kmalu je postal nezaželen, na montiranih dachauskih procesih so ga obsodili na 12 let zapora. Pred vojno je Mrzel veliko objavljal, predvsem črtice, novele, socialno obarvane pravljice. Po vojni je bil izločen iz javnega življenja; pod psevdonimom je prevajal romane Karla Maya; leta 1962 je izšla njegova prozna knjiga z naslovom Ogrlica. Do smrti leta 1971 so ga oblasti onemogočale, rehabilitiran je bil šele po osamosvojitvi Slovenije. Pesem Nikogar več Ludvika Mrzela interpretira dramski igralec Brane Grubar.

Literarni nokturno Saša Kveder: Tokrat bo drugače

Saša Kveder je v romanu Tokrat bo drugače opisala pretresljivo in bolečo izkušnjo mame narkomana, zasvojenega s trdimi drogami. Njen roman je izšel pri knjigotrštvu Buča, v Nokturnu pa lahko vsaj nekoliko občutimo njeno stisko. Nikar ne zamudite. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Martina Maurič Lazar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.

Lirični utrinek Hilda Doolittle: Vročina

Pesem Vročina je napisala ameriška pesnica Hilda Doolittle, ki se je rodila leta 1886, umrla pa leta 1961. V ustvarjanju je bila povezana z umetniško skupino imagistov, v katero je sodil tudi Ezra Pound. Pesmi Hilde Doolittle sta poslovenila Boris A. Novak in Irena Zorko Novak. Interpretira Nina Valič.

Literarni nokturno Jakub Bart - Ćišinski: Pesmi

Lužiškosrbski književnik Jakub Bart - Ćišinski (1856–1900) je bil po poklicu katoliški duhovnik. Kot književnik je pisal didaktično, religiozno, domoljubno in ljubezensko poezijo ter o naravi. Napisal je tudi prvi lužiškosrbski roman z naslovom Narodnjak in odpadnik ter več dram. Nekaj njegovih pesmi, objavljenih v zbirki Narava in srce leta 1889 v Budyšinu, v Literarnem nokturnu interpretira Boris Ostan. Avtor literarnega dela Jakub Bart - Ćišinski, avtor prevoda Janko Moder, režiserka Ana Krauthaker, interpret Boris Ostan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2006.

B-AIR Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin - simpozij

V okviru 35. Mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani 25. in 26. avgusta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani poteka Mednarodni večdisciplinarni simpozij Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Simpozij v sodelovanju organizirata Ustanova Imago Sloveniae in Radio Slovenija in je del triletnega evropskega projekta B-Air – Zvočna umetnost za malčke, dojenčke in ranljive skupine. Na dvodnevnem simpoziju se je zbralo 24 domačih in tujih mednarodno uveljavljenih strokovnjakov in umetnikov z različnih raziskovalnih področij. Tema obravnava vlogo zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi pomen zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z motnjami v razvoju in kroničnimi boleznimi. Nekaj predavateljev s svojimi prispevki predstalja tudi izkušnje približevanja zvočne umetnosti in možnosti glasbenega udejstvovanja gluhih in naglušnih.

B-AIR Merzouga na B-AIR festivalu

Osrednji sobotni delež B-AIR festivala zvoka (Za)slišati svet se odvija v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer na muzejski ploščadi nastopajo Tomaž Rauch in člana dua Merzouga. Slednja sta ob 17h izvedla svoj drugi nastop, še pred tem pa se je na odru in v našem neposrednem prenosu z glasbenikoma pogovarjal Lovrenc Rogelj; pogovor je prevajal Miha Zor.

B-AIR Zazibam svet na B - Air festivalu zvoka

Zazibam svet je zvočna slika, ki jo je ustvaril skladatelj Tomaž Rauch. Temelji na zvokih, odlomkih, kratkih delcih izvirnih posnetkov uspavank prvinskih ljudstev in starih tradicij, v katerih je neizbežno navzoč neposreden stik matere z otrokom, ki se razširi na vsebine pripadnosti, povezanosti in odgovornosti. Drobce uspavank dopolnjujejo in povezujejo v celoto tudi zvoki nekaterih preprostih in tradicionalnih glasbil in zvoki iz okolja, ki poudarijo povezanost na čisto osnovni ravni: matere z otrokom, posameznika s človeštvom, človeštva z naravo in planeta z vesoljem. Vsi smo z vsem povezani. Neposredni prenos iz Muzeja sodobne umetnosti Metelkova.

B-AIR Poj blazina poj in Zvočno popotovanje na B-AIR festivalu

V prostorih muzeja sta se odprli dve zvočni instalaciji za najmlajše obiskovalce - Poj blazina poj Irene Pivka in Braneta Zormana ter Zvočno popotovanje Blaža Pavlice. Odprtju smo se z avtorji pridružili tudi v neposrednem radijskem prenosu.

B-AIR B-AIR: Pregled dnevnega dogajanja na prizoriščih B-AIR festivala zvoka

Pregled bogatega sobotnega dogajanja v sklopu B-AIR festivala zvoka - z raznovrstnimi zvočnimi projekti, instalacijami in drugimi vsebinami se predstavljajo Tomaž Rauch (Zazibam svet), Irena Pivka in Brane Zorman (Poj blazina poj), Blaž Pavlica (Zvočno popotovanje) in dvojec Merzouga (From Womb to World to World of Wonders).

B-AIR Zvok kot nit življenja

V okviru B AIr festivala zvoka Globalspecificity / (Za)slišati svet je bil v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani predstavljen projekt Zvok kot nit življenja, ki je nastal na podlagi raziskave Mednarodne univerze Burch iz Sarajeva. Pod vodstvom vodje projekta Lejle Odobašić Novo so sodelujoči raziskovali zvočno krajino in vlogo zvoka med obleganjem Sarajeva, ki je trajalo od leta 1991 do 1995. Na podlagi pričevanj preživelih so pripravili projekt, v katerem so izpostavili povezave med zvokom, prostorom, spominom in vojno. Vanj so povezali tri umetniške elemente. Dokumentarni film Pripoved o obleganju s pričevanji o spominih na zvoke vojne avtorjev Lejle Odobašić Novo in Emirja Klepa, elektroakustično zvočno kompozicijo Simfonijo obleganja skladatelja Harisa Sahačića ter zvočno kompozicijo Mir, ki je nastala na podlagi glasbeno terapevtskih raziskav Mirsade Zećo.

B-AIR Aernoudt Jacobs: What Dogs Hear - Kaj slišijo psi

Aernoudt Jacobs je belgijski intermedijski umetnik, ki ustvarja predvsem z zvokom. Njegovo delo ima podlago v akustičnih in tehnoloških raziskavah in v spraševanju o procesih posameznikove zvočne zaznave kompleksnega, bogatega, slojevitega vsakodnevnega okolja. Ob mednarodni samostojni aktivnosti skupaj s Christophom De Boeckom v Bruslju vodi platformo in produkcijski prostor za zvočno umetnost Overtoon. Za projekt B-Air je razvil delo What Dogs Hear / Kaj slišijo psi, ki bo kot instalacija na voljo na ogled, poslušanje, skratka izkušanje v avditoriju Moderne galerije v Ljubljani. Ob tem pa se bodo danes ob 15., 16. in 17. uri odvile izvedbe, pri katerih bodo sodelovali vokalisti Ina Puntar, Tea Vidmar, Žiga Jenko in Tisa Neža Herlec.

B-AIR Evropski večer zvokov

Radio Slovenija sodeluje v neposrednem prenosu mednarodnega dogodka Evropski večer zvokov. Ta je nastal po vzoru oddaj Evening of sounds, ki jih Finski nacionalni radio pripravlja od leta 2012. V okviru oddaj so finski poslušalci spoznavali različne zvoke preteklosti in sedanjosti, od stenske ure do šumečih tablet, od tropa volkov do kvakajočih žab, od parnega motorja do starodobnega avtomobila. Tokratna oddaja Evropski večer zvokov je nastala v sodelovanju s finskim nacionalnim radiem YLE in srbskim nacionalnim radiem RTS pod okriljem mednarodnega projekta B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija. V okviru projekta v sodelovanju z različnimi strokovnjaki nastajajo nove vsebine, ki odkrivajo pomembnost zvoka v naših življenjih. Kako torej zveni, ko se zvoki širšega geografskega in kulturnega območja srečajo? Kako zvenijo različne dežele in kulture? Ali imajo unikatne zvoke, ki jih drugi ne poznajo in jih nikoli niso slišali? Ali obstajajo skupni zvoki, zvočne krajine in z njimi povezani pomeni, ki so znani vsepovsod? Sodelujoče države so si izmenjale zvočne uganke, zvočne razglednice in zvočne zgodbe in pustile zvoku glavno besedo.

B-AIR Večer zvokov na Arsu

Ideja oddaj Večeri zvoka izhaja iz oddaj Evening of sounds, projekta, ki ga finski nacionalni radio pripravlja od leta 2012. V okviru oddaj so želeli poslušalcem predstaviti raznolike in zanimive zvoke ter jih spomniti na osnovno vlogo radia, ki je v svojem bistvu nosilec zvokov. V Večeru zvokov na programu Ars opozarjamo tako na vsakodnevne zvoke kot tudi na zvočno izgubljena okolja. Gostja oddaje, ki jo povezuje Anamarija Štukelj Cusma, je dr. Katarina Kompan Erzar, psihologinja in psihoterapevtka, ki pojasnjuje, kako pomembni so zvoki za nas, kako se usidrajo v naše spomine in kako vplivajo na naša občutja in doživljanja.

Prvi program Večer zvokov: Zvoki, ki so se vtisnili v spomin vašega otroštva

Po hrupu dneva nas večer objame s svojo milino za naša ušesa in pusti, da malo počijejo. Ampak, če samo za hip postanete, odprete okna vašega domovanja ali pa se preprosto osredotočite na svoje dihanje, korake po sobi, šumenje radijskega sprejemnika ali brnenje računalnika … potem veste, da ste obdani z zvoki. Kako dobro jim znamo prisluhniti ? In zakaj v nas zbudijo cel diapazon občutij, od veselja, sreče, do otožnosti. In nostalgije. Tako kot je Proust jedel magdalenice, bomo mi okušali oziroma, bolje, poslušali – zvočne slaščice vašega otroštva. Večer zvokov nocoj na Radiu Slovenija pripravljamo premierno, v studiu Prvega pa gostimo gospo Špelo Loti Knoll, akademsko glasbenico in glasbeno terapevtko, ki nam bo pomagala razumeti kako dojemamo zvok in zakaj so za nas posebni. Vabljeni, da nas pokličete in delite z nami svoje zvočne želje in spomine. Ekipa: Voditeljica: Mojca Delač Sogovornica: Mag. Špela Loti Knoll Tonski mojster: Matic Ferlan Ekipa v režiji: Anamarija Štrukelj Cusma, Luka Hvalc, Maj Valerij

Možgani na dlani "Glasba in zvoki so govorica, ki ni omejena"

Akademska glasbenica, oboistka in glasbena terapevtka, Špela Loti Knoll, nas bo odpeljala v svet nevronov, ki jim glasba in zvoki terapevtsko pomagajo. Delo in izkušnje, pravi sogovornica, so pri otrocih različne od tistih, ki jih ima z odraslimi. Kako lahko glasbena terapija pomaga v kliničnem okolju in pri nevrorehabilitaciji? Kakšni so izzivi, recimo, ko nastopi tišina? Zakaj je glasba lahko zelo zgovorna in čudovito sredstvo sporazumevanja? Raziskuje Mojca Delač v tokratni epizodi, ki je nastala v okviru cikla V omrežjih zvoka.

Neposredni prenos Godalni sekstet Ars

Na 35. koncertu v Komornem studiu je nastopil Godalni sekstet Ars, v katerem igrajo izvrstni slovenski glasbeni umetniki, ki so na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih prejeli vrsto nagrad in priznanj, hkrati so zelo dejavni v mednarodnih orkestrskih in komornih zasedbah.

Neposredni prenos Podelitev nagrade lastovka 2023

Tako v etru kot v ljubljanskem Cankarjevem domu šestdeseto obletnico našega 3. programa Radia Slovenija praznujemo s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani ob 19.30. Uvertura v praznovanje jubileja pa je podelitev nagrade lastovka neposredno iz dvorane Alme Karlin v Cankarjevem domu. Zgodbe in avtorji iz ožjega izbora za nagrado so že znani, uvrstili smo jih na spored od 8. do 12. septembra, ime dobitnice lastovke za zgodbo Jablana pa tradicionalno ostaja skrivnost do same slovesnosti. Nagrajeno zgodbo interpretira Nataša Barbara Gračner. Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je leta 1992 s sodelavci začel Andrej Arko; vmes sta izšli tudi knjigi posameznih nagrajenih in zmagovalnih zgodb, Tiskarjeva napaka in druge nagrajene zgodbe (2002) in Valovi kratkih zgodb (2016) ter zvočnica Valovi kratkih zgodb (2021). Ob tridesetletnici je nagrada dobila še ime – lastovka. Na začetku je imel natečaj kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo: vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. Scenarist in redaktor Matej Juh, režiser Alen Jelen, dramska igralka Nataša Barbara Gračner, napovedovalec Ambrož Kvartič, glasbenik Primož Fleischman, soredaktorica Maja Žvokelj.

Komorni studio Kitarist Izidor Erazem Grafenauer

Tokrat bo koncert v Komornem studiu v znamenju skladb za kitare od renesanse in baroka do klasicizma in romantike. Izvedel ga bo izjemni glasbenik in ugledni kitarist mlajše generacije Izidor Erazem Grafenauer, prejemnik vrste najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih.

Komorni studio Ansambel kljunastih flavt Le Phénix

Ansambel Le Phénix je edinstven v našem prostoru, saj flavtistke igrajo na izvirne renesančne in baročne kljunaste flavte. Flavtistke na koncertu v studiu 13 predstavljajo skladbe za ansambel kljunastih flavt od 14. do 18. stoletja, od sloga ars subtilior do poznega baroka.

Neposredni prenos Odkritja26, Skladatelja Matej Bonin, Svetlana Maraš in Simfoniki RTV Slovenija

V studiu 26 Radia Slovenija nadaljujemo serijo koncertov z novo simfonično glasbo izpod okvirja projekta B-AIR, ki raziskuje vpliv zvoka v krogotoku človekovega življenja in zaobjema tudi skupino skladateljev, ki v tesnem sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki nevroznanosti, psihologije, pedagogike, ustvarjajo nove orkestrske partiture za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Po dveh popoldanskih koncertih z novima deloma Svetlane Maraš in Mateja Bonina je Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Stevenom Loyem deli izvedel še za običajno občinstvo v poslušalski perspektivi koncerta sodobne glasbe v okviru koncertnega cikla Odkritja26 – Discovery26.

Jazz Ars All Stars Tribute To Wayne Shorter

Legendarnega saksofonista in komponista. ki je preminul marca letos, se bomo spomnili v nedeljo, ko bo v ljubljanski Cukrarni nastopil Big Band RTV Slovenija. Vodil ga bo ugledni švedski dirigent, komponist in aranžer, Mats Holmquist, ki bo v ljubljano prinesel svoje priredbe skladb slovitega Shorterja. Shorter je ena od osrednjih jazzovskih osebnosti zadnjega pol stoletja. Kot saksofonist in tudi kot komponist je usodno zaznamoval razvoj jazza. Najprej v zasedbi Arta Blakeya The Jazz Messengers, potem v kvintetu Milesa Davisa. Na povsem novo glasbeno pot je stopil z ustanovitvijo kultne skupine Weather Report. Med njegove najbolj znane kompozicije sodijo Footprints, Nefertiti, Pinocchio, The Three Marias, Ju Ju, Infant Eyes, Black Nile, E.S.P., Speak No Evil, Yes Or No. Wayne Shorter je prejel kar 12 nagrad Grammy.

Komorni studio Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee

Izjemna glasbena umetnika: saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee sta v studiu 13 Radia Slovenija predstavila štiri skladbe iz zakladnice francoske, japonske in slovenske glasbe iz 20. in 21. stoletja: - Rapsodijo za saksofon in klavir Clauda Debussyja, (8:55-19:45), - Replike za altovski saksofon in klavir Janeza Matičiča, (22:35-31:45), - Sonato Fuzzy Bird / Puhasta ptica za altovski saksofon in klavir sodobnega japonskega ustvarjalca Takashija Yoshimatsuja (33:48-48:50), - L'eveil de la toupie / Prebujenje vrtavke sodobnega francoskega skladatelja in saksofonista Vincenta Davida, (50:48-59:47).

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Manon Lescaut v neposrednem prenosu iz Maribora

Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.

Jazz Ars All Stars George Garzone Quartet

George Garzone - tenor saksofon Lenart Krečič - tenor saksofon Ameen Saleem - bas Vladimir Kostadinović - bobni PROGRAM 00:15 napoved Hugo Šekoranja 04:10 Tutti Italiani (George Garzone) 17:10 Have You Met Miss Jones (Richard Rogers) 27:05 Soul Eyes (Mel Waldron) 36:35 Crescent (John Coltrane) 51:30 Giant Steps/Spets Esrever (John Coltrane/George Garzone) 1:01:50 Ljubezen v f-molu (Jože Privšek) 1:11:30 It Will Happen To You (George Garzone) (with Jaka Kopač) 1:23:40 Hey, Open Up (George Garzone) 1:36:10 napoved George Garzone 1:37:10 Strollin' Down The Bourbon Street (George Garzone) EKIPA Tonski mojster: Tadej Tadič Glasbeni producent: Rok Lopatič Tonski asistent: Mitja Maršič Voznik reportažnega avta: Branko Majer Video prenos: Kleva d.o.o. Mojster ozvočenja: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster: Aleksander Plut Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 19. maj 2023

Jazz Ars All Stars Gregor Ftičar Trio

JAZZ ARS ALL STARS CUKRARNA, Ljubljana, 7. maj 2023 GREGOR FTIČAR TRIO Gregor Ftičar – klavir Matyas Szandai - bas Paolo Orlandi – bobni Program 1. Brush Hour (G. Ftičar) 2. Pure Imagination (L. Bricusse, A. Newley; arr. G. Ftičar) 3. Jackie-ing (T. Monk; arr. P. Orlandi) 4. Needless Blues (G. Ftičar) 5. For Carlos (G. Ftičar) 6. Off To Work (G. Ftičar) 7. Something Strange (G. Ftičar) 8. Anthill (G. Ftičar) 9. Song For Peace (G. Ftičar) Tonski mojster: Matjaž Mastnak Glasbeni producent: Tone Jurca Tonski asistenti: Jože Lap, Jure Bračko Video: Kleva d.o.o. Mojster ozvočenja: Primož Vozelj Lučni mojster: Žan Rantaša Umetniški vodja projekta: Hugo Šekoranja

Jazz Ars All Stars Nina Strnad Jazz Band

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je Nina Strnad predstavila nov, avtorski program. V njenem Jazz Bandu so zaigrali Tomaž Gajšt (trobenta), Jaka Kopač (alt saksofon), Gregor Ftičar (klavir), Jošt Lampret (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).

Podobe znanja Danijel Skočaj: Računalniški vid je vse bolj osupljiv, gleda pa zelo drugače kot ljudje

Razpoznavanje slik, obrazov in načinov hoje, spremljanje gibanja in detekcija človeškim očem nevidnih odstopanj v vzorcih; zdaj še ustvarjanje prepričljivih fotografij in videoposnetkov. Računalniški vid je v zadnjem letu ali dveh doživel skoraj nepredstavljiv preskok, ki prinaša vrsto daljnosežnih posledic. Kaj je omogočilo ta razvoj, kje se skrivajo slepe pege in pasti ter kaj konkretno se razvija pri nas, osvetljuje prof. dr. Danijel Skočaj, predstojnik Laboratorija za umetne vizualne spoznavne sisteme na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Odprta knjiga na radiu Milan Dekleva: Telo iz črk 9/17

Deklevo sta navdihnila življenje in osebnost svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Čeprav ne gre za biografijo, je pisatelj neponovljivo življenje pogumne in svobodomiselne ženske prelil v svojevrstno biografsko formo, pri čemer se je osredotočil na štiri obdobja njenega življenja: prvo je formativno in se odvija v Londonu in na Norveškem v času 1910–1914. Potem drugo, šest let pozneje, ko se je prek Trsta in Genove odpravila v Peru, kjer so njeni zapisi s poti že doživljali ugodne odmeve in se ji je že odpirala pot do založb; tretji del se naslanja na začetek druge svetovne vojne, na nemški zapor – napisan pa je s perspektive njene prijateljice in sorodne duše Thee, s katero je v Celju preživela svoja zadnja leta; četrti del pa se sklepa ob koncu druge svetovne vojne, ko se je pridružila partizanom, a je med drugim naletela na sekretarja, ki ji zaradi njenega nemškega porekla ni bil naklonjen. Telo iz črk je zgodba o strasti do pisanja, o krhkem telesu in o notranji volji, o odnosu do moških, o neuklonljivosti, o razsežnostih duše. Z romanom o Almi se je Milan Dekleva uvrstil med deset kresnikovih finalistov za najboljši roman. V 17. delih bodo pod režijskim vodstvom Suzi Bandi nastopili Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek. Produkcija: RAI - Radio Trst A.

Komorni studio Pihalni kvintet Karajanove akademije Berlinskih filharmonikov na 35. Imagu 2023

Komorni ansambel je 14. avgusta nastopil v Mestnem muzeju Ljubljana v okviru sodelovanja med Festivalom Spectrum in 35. festivalom Imago Sloveniae.

Tretje uho Cécile McLorin Salvant - Mélusin

Legendarni trobentač Wynton Marsalis je dejal, da se pevka takšnih kvalitet pojavi morda enkrat na generacijo. Prav tako je o njej v samih superlativih pisal časnik The New York Times.

Kulturna panorama Kulturna panorama

Poslušali bomo Sovretovega lavreata za najboljši književni prevod, izvedeli bomo, kaj se je dogajalo na sedmem festivalu angažiranega pisanja Itn., čaka nas zbirno poročilo z mednarodne filozofske konference z naslovom Odtujitev, na Gradu Turjak si je mogoče ogledati novo stalno razstavo o mejnikih gledališke igre, začel se bo festival Mesto žensk.

Sledi večnosti Misijonarka s. Urša Marinčič: Vleče me nazaj domov, v Afriko

Redovnica Urša Marinčič, članica ženske redovne skupnosti - šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja, deluje kot misijonarka že pet let v Ugandi. Njen misijon so na jugu Ugande na novo postavile redovnice iz bosansko-hrvaške province šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, in sicer v župniji sv. Frančiška Rushooka, v kraju Rwentobo. Z misijonarko Uršo o pogojih bivanja, draginji, ki je močno prizadela tudi Afričane, pa tudi o drobnih iskricah, ki njej in drugim redovnicam dajejo upanje, da njihovo poslanstvo – pomagati ljudem ne glede na veroizpoved – pa tudi širiti Jezusov nauk, ni zaman.

Na krilih pesmi Vile

"Kraljica vil in dvorne dame so odete v srebrno svetlikajočo se tkanino, ozaljšano z diamanti; ko plešejo po livadah, se njihovi dolgi zlati lasje dotikajo tal. Strastno ljubijo glasbo in ples, razkošno živijo v svojih palačah pod griči in v globokih gorskih votlinah." Tako opisuje vile Lady Wilde, mati Oscarja Wilda, Jorge Luis Borges pa je v svoji Knjigi namišljenih bitij ugotovil, da je "njihovo ime (v romanskih jezikih fate) povezano z latinsko besedo fatum, ki pomeni usodo. Stari Grki, Eskimi in rdečekožci pripovedujejo zgodbe o junakih, ki so si pridobili ljubezen teh domišljijskih bitij (…). S čarobnimi močmi posegajo v človeške zadeve." To sta le dva kratka opisa teh drobnih domišljijskih bitij, ki nastopajo v številnih literarnih delih, viteških pesnitvah, opernih libretih, najdemo pa jih tudi v glasbenih delih Mendelssohna, Ristorija, Wagnerja, Stravinskega, Čajkovskega, Debussyja, Prokofjeva in Haasa. In prav vilam je tržaški muzikolog in skladatelj Carlo de Incontrera, sicer avtor obsežnih radijskih ciklusov Mediteran, Potoanje po Loari, Zlato Donave in drugih, posvetil 1. oddajo novega ciklusa Na krilih pesmi - dvajset sprehodov po svetu domišljije.

Glasbena jutranjica 3. del: Portugalska

FRANCISCO ANTÓNIO DE ALMEIDA: UVERTURA IZ ORATORIJA JUDITA Ansambel: LES NATIONS, Umetniški vodja: BOJAN ČIČIĆ JOSÉ ANTÓNIO CARLOS DE SEIXAS: SONATA ŠT.5 Kitara: PEDRO RIBEIRO RODRIGUES LUÍS DE FREITAS BRANCO: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER RDP SIMFONIČNI ORKESTER, Violina: VASCO BARBOSA, Dirigent: SILVA PEREIRA EURICO CARRAPATOSO: S. ROQUE DE ANDERROLE ZA KLARINET SOLO Klarinet: LUIS GOMES JOSÉ VIANNA DA MOTTA: GODALNI KVARTET ŠT. 2 LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET: Violina - MONIKA SKALAR in KAREL ŽUŽEK, Viola - FRANC AVSENEK, Violončelo - STANE DEMŠAR FERNANDO LOPES GRAÇA: SONATA ŠT. 6, OP. 221 Klavir: NELLA MAISSA RUI RODRIGUES: A VIAGEM DE BALAO PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: MIHA ROGINA

Svet kulture 30 let od smrti Mateja Bora, partizana, pesnika, pisatelja, dramatika, scenarista, prevajalca in okoljevarstvenika

Ob 110. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti Vladimirja Pavšiča, znanega s psevdonimom Matej Bor, v radovljiški knjižnici Antona Tomaža Linharta na spominski slovesnosti predstavljajo monografijo o gradivu iz njegove zapuščine, ki jo hranijo v knjižnični domoznanski zbirki. Pogovarjali smo se z eno od osrednjih gostij festivala Itn., mlado nizozemsko-turško pisateljico Lale Gül, ki v svojem avtobiografskem prvencu Živela bom prevprašuje svoje odraščanje znotraj konservativne, verne družine. Gremo še na Štajersko, v Slovenskem narodnem gledališču Maribor so dramsko sezono začeli s premiero predstave Pijani, novo operno sezono pa začenjajo s premiero Mozartove Čarobne piščali, že tretje uprizoritve tega glasbenega dela v zgodovini opere. Na mariborskem Intimnem odru GT22 pa predstavljajo avtorsko predstavo Krik: Vrzeli, projekt skupine študentov in absolventov AGRFT-ja, zbranih v kolektivu Reaktor. Načrtujejo niz predstav s krovnim naslovom Krik; v prvi so se dotaknili spolnih zlorab otrok in se z njo predstavili tudi na Borštnikovem srečanju.

Likovni odmevi Edvard Zajec, eden izmed svetovnih pionirjev računalniške in interaktivne umetnosti

Ob multimedijski raznovrstnosti, še posebno v sodobni umetnosti, je izraz digitalno skoraj osrednji. Vse bolj sta del umetnosti tudi znanost in umetna inteligenca. A včasih pozabimo, da to le ni tako zelo novo, vsaj številni temelji ne. Eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti je bil tudi Edvard Zajec, katerega pete obletnice smrti se bomo spomnili novembra. Edvard Zajec je bil rojen leta 1938 v Trstu. Tam je obiskoval slovensko gimnazijo, na kateri je med drugimi poučeval tudi Avgust Černigoj, ki ga je zelo zaznamoval, potem pa se je šolal najprej na Cooperjevi šoli za umetnost v Clevelandu, v katerega so se preselili s starši, in nato na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani končal še študij slikarstva. Že med podiplomskim študijem, spet v tujini, pa se je spraševal o vlogi slikarstva v sodobnosti. Ko je dve leti poučeval slikarstvo na kolidžih Carleton in Saint Olaf v Minnesoti, se je začel ukvarjati z računalniško grafiko in ta je postala glavno področje njegovega ustvarjanja. Leta 1970 se je vrnil v Trst ter deloval kot svobodni umetnik in pozneje profesor risanja na slovenskem učiteljišču. Skupaj z inženirjem Matjažem Hmeljakom je razvil nekaj najbolj znanih programov za serije računalniških grafik in ploterjev, kot sta na primer seriji TVC in RAM. Primerki iz teh serij so med drugim del zbirke Modeme galerije v Ljubljani. Od leta 1980 je bil profesor računalniške umetnosti na transmedijskem oddelku univerze v Syracusi. Bil je avtor univerzitetnega programa za računalniško grafiko ter tudi ustanovitelj prvega dodiplomskega programa za računalniško grafiko v zvezni državi New York. Edvardu Zajcu bi upravičeno lahko rekli tudi pionir interaktivne umetnosti – predvidel jo je že pred nastankom tehničnega orodja za njeno uresničevanje. Ob uporabi algoritmičnih variacij, s katerimi je v svojih umetniških konceptih odpravil človeški element, je namreč eden prvih umetnikov, ki so v povratno zanko računalniškega programja vpletli človeško spremenljivko. Edvard Zajec je imel leta 2007 v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani veliko pregledno razstavo in takrat ga je pred mikrofon povabila Maja Žel Nolda. Foto: Arhiv RTV SLO

Glasbena jutranjica 2. del: Španija

ISAAC ALBÉNIZ: ŠPANSKA RAPSODIJA ZA KLAVIR IN ORKESTER FILHARMONIČNI ORKESTER IZ CALGARYJA, Klavir: ANGELA CHENG, Dirigent: HANS GRAF ENRIQUE GRANADOS: KVINTET V G-MOLU, OP. 49 Violina: ALISSA MARGULIS, GÉZA HOSSZU LEGOCKY, Viola: LYDA CHEN, Klavir: NATALIA MARGULIS in GABRIELA MONTERO