Ars 60 Marko Črnčec: na Programu Ars slišimo glasbo, ki ni komercialna in se učimo od tega bogastva

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.

Ars 60 Gregor Podlogar: O poeziji - na Programu Ars in na Gala koncertu 14. septembra 2023

Program Ars je vstopil v svoje 60. leto. Ob jubileju ponujamo jagodni izbor iz neizmerno bogatega arhiva, nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa, in se vprašujemo o njegovi vlogi v hitro spreminjajočem se času in svetu. Ars – še na mnoga leta!

Ars Začenja se 53. Teden slovenske drame

Na odru Prešernovega gledališča v Kranju se bo na mednarodni dan gledališča ob 19h začel 53. Teden slovenske drame. Podeljene bodo nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije, nagradi za življenjsko delo bosta prejela igralka Milada Kalezić in režiser Dušan Mlakar. Teden slovenske drame bo v dvanajstih dneh ponudil pester program tekmovalnih in spremljevalnih predstav, okrogli mizi, simpozij, koncerta, gledališče za mlade, bralne uprizoritve. Festival se bo nocoj začel tudi s premiero – kranjsko gledališče v koprodukciji s ptujskim bo uprizorilo dramo Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markoviča v režiji Sebastijana Horvata. Pred 53.Tednom slovenske drame pa nekaj več v prispevku Tadeje Krečič:

Ars 60 BARBARA DENNERLEIN - O koncertu 9. novembra 2023 v Ljubljani

Ob koncu Arsovega jubilejnega leta v Ljubljani pričakujemo slovito jazz - organistko Barbaro Dennerlein. Z lastnimi kompozicijami in improvizacijami se bo predstavila v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. V kratki izjavi nam je zaupala nekaj podrobnosti o ustvarjanju in poustvarjanju jazz glasbe na orglah in o programu, ki ga pripravlja za koncert v Ljubljani.

Ars 60 O GALA KONCERTU ARS60, 14. septembra 2023, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani

Gregor Pirš, urednik uredništva za resno glasbo na Programu Ars: o idejni zasnovi programa Gala koncerta ob 60 - letnici delovanja Programa Ars, ki bo 14. septembra letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani

Ars Kako bi nas reka pogledala nazaj? Andreas Mühler-Pohle in razstava Okoljski odtisi

Razstava Okoljski odtisi v Mali galeriji Cankarjevega doma prinaša svojevrsten portret rek, kjer polovico fotografije zajema podoba pod vodo. Andreas Mühler-Pohle v svojih delih niha med estetskim, političnim in tehnološkim vidikom fotografije – in nekaj podobnega lahko rečemo tudi za dela, ki sta jih za razstavo v Cankarjevem domu izbrala kuratorja Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj. Fotografije rek na razstavi so razplastene – spodnji del zavzema podoba pod vodo, zgoraj se zarisuje kopno, meja med njima pa se vzpostavlja v različnih, od jasnih do ekspresivnih variacijah. Občutek imamo, da v fokusu ni človek, temveč reka, oziroma kot je v spremnem besedilu zapisal sokurator Jan Babnik zdi se, kot bi bilo kopno v podobah mostov, nabrežij, ladij, mestnih obzorij in jezov – kopno v podobi človeka torej – zgolj ekscesni produkt razbijanja valov in rečnega toka. Kopno se po njegovih besedah zdi plod igrive domišljije med naravnima elementoma vodo in zrakom, ki se izkristalizira skorajda naključno kot svojevrsten estetski eksces njunega razmerja. Na ogled so izbrana dela iz umetnikovega širšega opusa Študije o vodi – gre za projekt reka Donava iz leta 2005 in vode Hongkonga iz let 2009 in 2010. Fotografije spremlja še video hongkonške reke Šing Mun ter zvok voda Hongkonga in Donave. Donava velja za najbolj onesnaženo evropsko reko, zato je Pohle odvzel vzorce vode in izvide kemijske analize kot nekakšno »krvno sliko« reke vstavil v podobe. Razstava pa odzvanja tudi siceršnji pristop, ki ga ima Andreas Mühler-Pohle do fotografije. Je eksperimentalni fotograf, ki pogosto preigrava to, kar naj bi bila fotografija in vse fotografsko. V ospredje postavlja tehnološko-estetsko-politično konstrukcijo podobe, ki zahteva različne vizualne pristope. Zdi se, da podobe rek na razstavi v mali galeriji Cankarjevega doma zaznamuje predvsem dvojnost, ki pa je kompleksnejša, kot je videti na prvi pogled. Če imamo občutek, da Mueller-Pohle v ospredje postavi govorico reke, pa je seveda vendar fotograf tisti, ki upravlja fotoaparat in nastale fotografije. Podobno je z njegovim upodabljanjem narave in človeka, ki se na fotografijah razplastita v dva sloja a, kot pokaže Mueller-Pohle, je tudi voda zaznamovana s človekovim vplivom. Morda pa prav ta kompleksni odnos odzvanja tudi v ekscesni igri vodne gladine, ki se zdi ključni element razstavljenih fotografij. Razstavo Okoljski odtisi, ki je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma in zavoda Membrana, si v mali galeriji Cankarjevega doma lahko ogledate še do 14. maja. Foto: Andreas Mühler-Pohle, vir: Cankarjev dom; izrez fotografije

Ars V Rimu, le lučaj od Španskih stopnic, razstava fotografa Klavdija Slubana

Rimska Galleria del Cembalo je svoje ime dobila po obliki palače, v kateri domuje – palače Borghese, še danes v delni lasti znamenite grofovske družine. V prostorih, kjer so svojčas visela dela Caravaggia in drugih baročnih umetnikov, preden jih je kardinal Scipio Borghese preselil v bolj znano Galerijo Borghese sredi istoimenskega parka, je zadnjih deset let doma fotografija. To pomlad: razstava Sneg Klavdija Slubana, slovensko-pariškega fotografa, znanega predvsem po črno-belih fotografijah z brezčasnimi motivi s potovanj, zlasti po Balkanu in po državah ob Baltiku. Razstavlja izbor del iz zadnjih dveh desetletij. Kustos Mario Peliti poudarja, da je za Slubana pomembno iskanje zornega kota, ki pa je na koncu vedno on sam. Njegov "drugje" predstavlja pripetljaj ali pa priložnost, da vedno izpoveduje sebe. In v tem kaže iskati koherentnost njegove fotografije. Gre za izjemno delo, meni Peliti. Foto: izrez fotografije, Rusija, Transsibirska, 2007

Ars Pot domov – radijska igra o demenci in absurdni birokraciji

Radijska igra Pot domov po besedilu Miha Mazzinija je bila že pred premiero nominirana na mednarodnem radijskem festivalu Pri Marulić 2023 na Hvaru – takih novic smo še toliko bolj veseli v letu, ko Ars praznuje 60-letnico. Pot domov pripoveduje o demenci in neusmiljenem mehanizmu birokracije – osnova je bila resnična zgodba o Slovencu Alojsu Dvorzacu, ki je živel v Kanadi. Kot pove Mazzini, je "dramsko besedilo napisal iz jeze, ko je prebral članek o dementnem štiriinosemdesetletnem starcu, ki se je nekako znašel na londonskem letališču in ni vedel drugega, kot da hoče k hčerki v Slovenijo. Birokratska mašinerija ga je zgrabila z vso močjo in umrl je vklenjen v centru za imigrante." Radijsko igro so ustvarili v uredništvu igranega programa, v glavni vlogi je nastopil Boris Cavazza, režirala jo je Špela Kravogel. Premiera: četrtek, 23. 3. 2023, ob 22.05 na Arsu. Foto: RTV SLO

Ars Začetek festivala Diagonala

Zver v džungli je naslov otvoritvenega celovečerca, s katerim se je sinoči v Gradcu odprl Festival avstrijskega filma Diagonala. Urban Tarman je pred mikrofon povabil avstrijskega režiserja in scenarista Patrica Chiho, ki je priredil novelo Henryja Jamesa in jo iz Londona z začetka 20. stoletja prestavil v Pariz in zadnja desetletja 20. stoletja. Film se skoraj v celoti odvije v pariški diskoteki.

Ars 60 Borut Veselko: Zelo rad poslušam radijske igre

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.

Ars Zadnja knjiga Jožeta Snoja

Pri založbi KUD Logos je izšla zadnja knjiga pesnika, pisatelja in esejista Jožeta Snoja z naslovom Očetov sin – Sin Očetov. Na novo o Bogu. Z njo je pred smrtjo obračunal s samim seboj. Skozi življenjske spomine se sprašuje, ali človek izgine v nič, iz katerega je vzniknil, ali vstane v življenje, v novost življenja. Snoj je zapisal: »Ko napoči kriza poslednjih let, se – če že prej ne – v človeku zbudi ali znova obudi prvo izmed poslednjih bivanjskih vprašanj.« Snoj je knjigo dokončal manj kot dva tedna pred smrtjo. Pisal jo je v času bolezni, stiske in trpljenja, ko se mu je konec zemeljskega bivanja nezadržno bližal, zaradi česar je še toliko bolj pretresljiva. In kot že nakazuje sam naslov knjige Očetov sin – Sin Očetov. Na novo o Bogu, išče skozi pretekli odnos do očeta nov odnos do Boga.

Literarna matineja Dubravka Ugrešić: Od Štefice v krempljih življenja do kulture laži

Oddajo Literarna matineja tokrat posvečamo nedavno preminuli Dubravki Ugrešić (1949–2023), literarni zgodovinarki in pisateljici hrvaških korenin. Uveljavila se je z romanopisjem, kratko prozo in esejistiko, v svojih besedilih pa se je posvečala predvsem vprašanjem identitete in narodne pripadnosti. V začetku devetdesetih je zapustila Hrvaško, saj se ni strinjala z nacionalistično politiko. Njena leposlovna dela so prevedena domala v vse evropske jezike, prejela je tudi številne mednarodne nagrade, med drugimi kristal Vilenice (1989) in mednarodno nagrado Vilenice (2016). Predlogo za igrani Literarni večer o Dubravki Ugrešić je pripravila Đurđa Strsoglavec. Avtorica literarnega dela: Dubravka Ugrešić, prevajalci: Jurij Hudolin, Jana Unuk, Višnja Fičor, Denis Poniž, Đurđa Strsoglavec, Klarisa Jovanović, režiser: Igor Likar, bralca: Maja Moll, Bernard Stramič, interpreti: Vesna Jevnikar, Nataša Barbara Gračner, Brane Grubar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Tina Kozin, leto produkcije: 2016.

Esej na radiu Zoran Pevec: Poezija – mimorekanje, samota in tišina

Slovenist Zoran Pevec je soustanovitelj in član uredništva revije za poezijo in poetično Poetikon. Pesmi, eseje in literarne kritike objavlja v vseh pomembnejših literarnih revijah v Sloveniji. Njegov esej Poezija – mimorekanje, samota in tišina je bil objavljen kot uvodnik v reviji Poetikon leta 2022. "V pesniškem jeziku prehaja človek v neke druge dimenzije, v neka druga stanja, ki ga premaknejo v umetniško zanesenost in drugačnost, medtem ko mora v vsakdanjem govoru priti do okrepitve smisla izrečenega. "Beseda je pripadnost k biti odslikanega" poudarja Gadamer, beseda izraža človeka in s tem njegovo zavedanje sveta. "Jezik ni le kos opreme, ki pripada človeku in svetu, temveč se v njem kaže kako imajo svet ljudje". Lahko bi rekli, da je imetje sveta, imetje jezika – toda vsi vemo, kako je to izmuzljivo." Vmesne glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek; ti so odlomki iz Adagia, počasnega 2. stavka Koncerta za oboo in godala v d-molu Alessandra Marcella, ki zveni v priredbi; igrata organistka Polona Gantar in orgličar Miro Božič. Tonski mojster Jernej Boc, bralca Eva Longyka Marušič in Jure Franko.

Svet kulture Ob Svetovnem dnevu gledališča

Ob Svetovnem dnevu gledališča se danes začenja 53. Teden slovenske drame, festival dramatike in gledališča, ki nastaja po besedilih slovenskih avtorjev. Že včeraj pa se je začel festival radijske igre za dojenčke, malčke in ranljive skupine Poslušati skupaj. Tudi temu se bomo posvetili, in pogledali v berlinski Muzej uporabnih umetnosti, na razstavo Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu. Vabimo vas k poslušanju! foto: www.tsd.si

Eppur si muove - In vendar se vrti Turčija pred odločitvijo

Turški predsednik Recep Tayip Erdogan že več kot dve desetletji obvladuje državo. Njegova poglavitna ambicija je preoblikovati in posodobiti Turčijo bolj kot kateri koli voditelj po ustanovitelju republike Atatürku. Zdaj se je znašel pred največjo politično preizkušnjo v svoji dolgoletni vladavini. Turki se bodo 14. maja odpravili na predsedniške in splošne volitve, na katerih kaže na močno izenačen boj med njim in opozicijskim kandidatom. Opozicija v primeru zmage napoveduje ponovno vzpostavitev parlamentarnega političnega sistema in krepitev odnosov z Zahodom. Tokratne volitve veljajo za prelomne, saj bodo po prepričanju številnih odločile ne le zaradi vprašanja, kdo bo v prihodnje vodil Turčijo, ampak predvsem, na kakšen način bo vladal.

ARS humana Sašo Jerše: "Svet predmoderne je svet oblastnega delirija"

Zavrtimo uro kakšnih 500 let nazaj in si zamislimo vladarja, ki ima mogočno vojsko, goro zlata in dobro utrjeno dedno pravico do vladanja. Tak vladar bi moral po vsem sodeč vladati izjemno udobno in po mili volji razpolagati s svojo močjo. Pa vendar zgodovinar dr. Sašo Jerše v svoji najnovejši knjigi Sociodiceja predmoderne: Ustvarjanje družbenega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku prepričljivo dokazuje, da bi se utegnil tudi takšnemu vladarju prestol majati, če ga kot legitimnega in kraljevskih časti resnično vrednega ne bodo prepoznavali njegovi podložniki. In to ne le tisti s substancialno družbeno močjo in vplivom, na primer škofje, vojvode in najbogatejši trgovci, ampak tudi tisti, ki so na družbeni hierarhični lestvici bistveno nižje. Kako in zakaj so torej vladani v tistem času pristajali na to, da jim vladajo? Kaj so pričakovali od svojih vladarjev? Kako so videli njihovo vlogo in vlogo samih sebe? Na kakšen način so si razlagali morebitne pretrese v tem burnem zgodovinskem času, ko se je trdno utrjeni družbeni smisel marsikdaj zamajal? In nenazadnje, ali nam lahko te zgodbe povedo tudi kaj o današnjem človeku in družbi? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Ars humani, ko pred mikrofonom gostimo dr. Saša Jeršeta z oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore. foto: izsek iz Velikega voza zmagoslavja Albrechta Dürerja (1518), ki prikazuje cesarja Svtega rimskega cesarstva Maksimilijana I. Habsburškega

Pogled v znanost Pred 70 leti so odprli osrednjo stavbo Inštituta Jožef Stefan

Tokrat je oddaja v znamenju spomina na prelomno osebnost fizike in pogojev za razvoj tehnike pri Slovencih. Namreč, pred 70 leti so slovesno odprli osrednjo stavbo Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani, pred tremi desetletji, točneje 24. marca 1993 pa je v svojem rojstnem mestu preminil Anton Peterlin, ki se je v nekdanjem glavnem mestu Kranjske rodil leta 1908. V zadnji marčevski številki internega glasila Novice IJS je njegova hčerka dr. Tanja Peterlin Neumeier, objavila spominski zapis o času po koncu vojne, ko je bil njen oče, že pred vojno edini usposobljeni univerzitetni učitelj fizike na ljubljanski univerzi z doktoratom Humboldtove univerze v Berlinu, v nelahkih razmerah osrednja organizacijska osebnost ustanavljanja bodočega inštituta Jožef Stefan. Bil je eden redkih, ki so že v prvi polovici 20. stoletja vedeli, da le s politiki, duhovniki, advokati in pesniki slovensko ljudstvo nima razvojnih pogojev za zrelo nacijo. Inštitutu, predvsem pa avtorici se zahvaljujemo za objavo spominskega zapisa. Bere ga Jure Franko. FOTO: Letalski posnetek stavb IJS l.1960 VIR: Arhiv IJS

Naši umetniki pred mikrofonom Rok Žnidaršič - Arhitekturni atelje Medprostor

: Nagrado Prešernovega sklada je letos prejel tudi arhitekturni atelje Medprostor, v okviru katerega delujejo arhitekti Rok Žnidaršič, Jerneja Fisher Knap in Samo Mlakar s sodelavci, za dosežke v preteklih treh letih. In kot je zapisala komisija v obrazložitvi nagrade – »V svojih delih atelje izraža odličnost na različnih arhitekturnih nivojih: načrtujejo enodružinske hiše, izobraževalne ustanove, javne stavbe, javni prostor itd. Tako ne preseneča, da so tudi trije izstopajoči projekti zadnjih treh let – Športna dvorana Vižmarje Brod, lesena hiša Hribljane ter nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji – kljub raznolikim kontekstualnim pogojem, tipu naročnika kot tudi višini sredstev, vsi izvedeni z najvišjo mero odličnosti.« Kot zadnjega izmed pogovorov z letošnjimi Prešernovimi lavreati: intervju Liane Buršič z vodjo arhitekturnega ateljeja Medprostor in po novem tudi glavnim mestnim ljubljanskim urbanistom (nasledil je namreč dolgoletnega podžupana Janeza Koželja) Rokom Žnidaršičem.

Kulturna panorama Tudi Bobri bodo prisluhnili zvoku iger v etru

V tedenskem pregledu se bomo najprej posvetili festivaloma, festivalu kulturno-umetnostne vzgoje Bober in festivalu radijske igre z naslovom »Poslušati skupaj« za najmlajše in najstarejše, predvsem pa za ranljive. Izveste tudi, kaj so govorili na strokovnem posvetu "Z otrokom v gledališče" v Mariboru, posebna pozornost pa gre tokrat predlogu novogoriških dediščinskih ustanov o razglasitvi frančiškanskega samostanskega kompleksa v Kostanjevici pri Gorici, grobnice Bourbonov in Škrabčeve knjižnice za spomenik državnega pomena. Slišali boste prve vtise z razstave fotografij rek z naslovom "Okoljski odtisi" v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pred ponedeljkovim začetkom pa še napovedno o 53. Tednu slovenske drame v Kranju. FOTO: Kelih iz frančiškanskega samostana Kostanjevica pri Novi Gorici VIR: foto Ožbej Černe https://goriskimuzej.si/aktualno/posts/razstava-sakralnih-predmetov-na-kostanjevici

Likovni odmevi "Mislim, da kiča sploh ni!" – Jože Slak - Đoka

Jože Slak - Đoka, uporniški, alternativni in vsestranski umetnik, je v slike vnašal prvine iz popularne dekoracije. Večinoma se ga uvršča med umetnike, ki so v osemdesetih pretrgali s tradicijo visokega modernizma in zavrnili intelektualiziranje ter sprejeli bolj eklektičen in nečist izraz. Poigraval se je s tradicionalnim slikarskim nosilcem – najbolj znane so njegove izrezanke, ki se z bleščečimi barvami in organskimi oblikami včasih bližajo svetu žuželk in narave. Razstava Od pogleda do neskončnosti je druga posthumna razstava njegovih del v Bežigrajski galeriji 2. Razstava Jutranja rosa je leta 2015 bila na ogled leto dni po umetnikovi smrti, sedanja razstava pa pomeni nadaljevanje tedanje, je povedal kustos Miloš Bašin v pogovoru o razstavi. V prvem delu oddaje pa lahko slišite pogovor z Jožetom Slakom - Đoko, ki ga je leta 2007 pripravila Aleksandra Saška Gruden. Foto: Jože Slak Đoka, Kozliček, 2003, mešana tehnika, 93 x 127 cm, foto © Dušan Krnel; vir: MGML

Svet kulture Sneg je moj sopotnik, pravi fotograf Klavdij Sluban ob svoji razstavi v palači Borghese v središču Rima

Slovensko-pariški fotograf slovi po črno-belih fotografijah z brezčasnimi motivi, ki so praviloma plod dolgih in počasnih potovanj po vsem svetu, zlasti po deželah vzhoda. Sneg se pojavlja na fotografijah s poti po Balkanu in po državah ob Baltiku, nova serija pa je nastala na Japonskem. In še v Bežigrajsko galerijo 2 v Ljubljano gremo, kjer že drugič posthumno predstavljajo Jožeta Slaka - Đoko, uporniškega, alternativnega in vsestranska umetnika, ki je v slike vnašal prvine iz popularne dekoracije. Najbolj znane so njegove izrezanke, ki se z bleščečimi barvami in organskimi oblikami včasih bližajo svetu žuželk in narave.

Gremo v kino Filmska pomlad v Gradcu

Posvečamo se festivalu avstrijskega filma Diagonala, ki vsako pomlad poteka v Gradcu in domačemu festivalu frankofonskega filma, v okviru katerega ocenjujemo film Nedolžen. Ocenjujemo tudi film Do zmage in naprej, navdihujoč dokumentarec o skupini deklic, ki trenirajo košarko pod vodstvom nekonvencionalnega trenerja, ter napovedujemo dvodnevni dogodek Palestina na filmu in uverturo v festival Kurja polt, ki se bosta odvila v naslednjem tednu.

Skladatelj tedna Britanska simfonija med obema vojnama, 2. del

Havegal Brian je skladatelj, čigar ime je zapisano v Guinnessovi knjigi rekordov vsaj dvakrat – kot skladatelja najobsežnejše simfonije – njegove Prve »Gotske«, pa človeka, ki je po svojem osemdesetem rojstnem dnevu nadaljnjih dvajset Simfonij končal pri številu dvaintrideset.

Koncert evroradia Simfonični orkester Berlinskega radia, Ilja Gringolts in Andrej Borejko

Čajkovski – ime pove vse. Delo velikega Petra Iljiča ne sme manjkati na programu Andreja Borejka. Dirigent, vedno spreten za presenetljive programske zamisli zunaj utrjenih poti, za koncert 25. februarja v berlinski Koncertni hiši ni izbral ene izmed skladateljevih slavnih simfonij, temveč leta 1855 zmagoslavno opevano Suito za orkester št. 3. Ob bok ji je postavil Violinski koncert Andrzeja Czajkowskega, poljskega soimenjaka, ki je svoje ime prejel kot šestletnik, ko je bežal pred nacionalsocialisti, ter ga obdržal vse življenje. Rokopis njegovega Violinskega koncerta, napisanega leta 1964, so po smrti Czajkowskega našli v košari med kosi perila in sta ga violinist, tudi nocojšnji solist Ilja Gringolts in dirigent Andrej Borejko leta 2021 premierno predstavila v Varšavi – kot posnetek na zgoščenki brez občinstva zaradi pandemije.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Okno duše Alojza Ajdiča

Skladatelj Alojz Ajdič je leta 1994 za svojo Simfonijo št. 2, poimenovano Okno duše, prejel Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana. Obsežno notranje izpovedno delo v petih stavkih je posvetil svoji materi. Kot je zapisal, skladba predstavlja »daritev, je spomenik za vso njeno ljubezen, spodbudo in pomoč pri ustvarjanju. Čeprav simfonija ni nastala v enem 'zamahu', so vsi stavki povezani z njeno osebnostjo.« Delo bo izvedel Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša Lajovca.

Nove glasbene generacije Trio à chanter

Poslušamo posnetek koncerta cikla GM oder, ki je potekal januarja 2023 v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije. Pod pokroviteljstvom Glasbene mladine Slovenije so zaigrali pianistka Klara Lužnik, violinistka Zala Frangež in violončelist Ariel Vei Atanasovski, ki študirajo na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pod vodstvom Chia Choua. Za svoj nastop so izbrali dela Mozarta, Brahmsa in Petra Kopača.

Medenina in patina Zvočni svetovi Izidorja Leitingerja/četrtič

Danes nadaljujemo s predstavitvijo mogočnega projekta mednarodno uveljavljenega ustvarjalca in trobentača najširših umetniških obzorij Izidorja Leitingerja iz leta 2009, za katerega je idejno, pa tudi ideološko pobudo dal ansambel Laibach, ki se je v tem obdobju pogosto odpravljal naproti največjim klasikom klasične glasbe. Projekt VolksWagner je poleg takoj vpadljive besedne igre seveda ponudil široko glasbeno sintezo in fuzijo prvin sodobne godbe, kjer je sam Wagnerjev original ostal le še nekakšen star, a še vedno trden zid iz rimskih časov, na katerem je zgrajena povsem nova stavba.In tu, v tej novi gradnji, sta se seveda do popolnosti izrazila prav Leitingerjev ustvarjalni pristop in njegova predanost temu, kar se je morda nekoč imenovalo Tretja smer, malo pozneje tudi fuzija, danes pa je sodobna glasba v najplemenitejšem pomenu. Izvajalci tega obširnega umetniškega podjetja so ob že omenjenem ansamblu Laibach bili tudi Simfoniki RTV Slovenija, ki jih je vodil avtor sam.

Ženske v svetu glasbe Sopranistka Zlata Ognjanović: Operne arije

Zlata Ognjanović je 17. marca dopolnilia 92 let. V njeni izvedbi poslušajte operne arije Mozarta, Bizeta, Masseneta, Dvořaka in Gotovca.

Skladatelj tedna Britanska simfonija med obema vojnama, 1. del

Britaniska simfonija je za večino poslušalcev klasične glasbe še vedno velika neznanka. Tokrat predstavljamo skladatelja sira Arthurja Blissa in njegovi skladbi Simfonijo barv ter Introdukcijo in Allegro.

Glasbena skrinjica Baletne zgodbe X – Tamara

V današnji baletno obarvani glasbeni skrinjici bomo spoznali zgodbo vplivne gruzijske vladarice, ki je s svojo vladavino postala predmet idealiziranja in romantiziranja v gruzijski umetnosti. Njena slava je odzvanjala v stari gruzijski legendi, ki je navdihnila pesnika Mihaila Lermontova in prevzela skladatelja Milija Balakirjeva. Ta slavna vladarica je bila Tamara Velika, kraljica Gruzije.

Nedeljsko operno popoldne Operna muza

v odlomkih Mancinija, Salierija, Borodina, de Falle, Schumanna in Donizettija.

Sobotni operni večer Richard Wagner: Lohengrin iz New Yorka

Siže je prevzet iz staronemških religioznih mitov, s poudarkom na simboličnem ozadju.

Sobotni koncert Violinist Johan Dalene in pianistka Nicole Eimer v Barceloni

Vzhajajoča zvezda violinizma - Šved Johan Dalene - in britanska pianistka Nicole Eimer, ki poučuje klavir in komorno igro na londonski Kraljevi akademiji za glasbo sta 13. februarja lani nastopila v dvorani Oriola Martorella Avditorija v Barceloni. Tam sta izvedla Sonato za klavir in violino št. 2 v A-duru, op. 100 Johannesa Brahmsa, pred dvema letoma nastalo delo z naslovom Companion (seasons) švedske glasbene ustvarjalke Tebogo Monnakgotla in za konec programa še Ravelovo virtuozno koncertno rapsodijo Cigan.

Jazzovska jutranjica Bossa de Novo - Intervju

Pred nedeljskim koncertom v ljubljanski Drami se bodo člani skupine Bossa De Novo oglasili v studiu Programa Ars. Z njimi se bo pogovarjal umetniški vodja cikla Ars in Drama, urednik za jazz Hugo Šekoranja

Tretje uho Jani Moder Ecliptic - Trash Society

Eden vodilnih slovenskih kitaristov in njegpova zasedba Ecliptic so izdali ploščo "Trash Society", na kateri so zaigrali bobnar Žiga Kožar, basist Jani Hace, raper Murat, trobentač Igor Matković in vodja zasedbe in avtor večine skladb, Jani Moder.

Tretje uho Bossa de Novo - Twist

Pred koncertom v ljubljanski Drami, 2. aprila, v okviru cikla "Ars in Drama", predstavljamo ploščo "Twist", ki bo na koncertu, na voljo tudi v LP (vinil) formatu.

Jazz Ars Skladbe Roberta Schumanna v jazzovskih aranžmajih

V oddaji bomo predvajali jazzovske priredbe pesmi pomembnega nemškega skladatelja in pianista Roberta Schumanna. Schumann je predstavnik nemške glasbene romantike, v njegovih delih se kažejo izrazite lirične poteze. Rad se je zatekal v svet svoje bogate fantazije in je bil hkrati velika umetniška osebnost in razgledan človek. Njegova fantazija in ustvarjalni zagon sta skovala številna odlična dela.

Jazzovska jutranjica Moonlight Sky - pred koncertom v ljubljanski Cukrarni

Pred koncertom v ljubljanski Cukrarni smo v studiu Programa Ars gostili Miho Petrica in Jana Severja, člana skupine Moonlight Sky. Z njima se je pogovarjal urednik Hugo Šekoranja.

Jazz session WDR Big Band & Stefan Pfeifer-Galilea

Legendarni Dave Brubeck v orkestralnih priredbah, ki jih izvaja eden najboljših evropskih big bandov.

Jazz Ars Skladatelj Burt Bacharach – in memoriam

jOddajo bomo namenili jazzovsko obarvanim priredbam skladb enega najpomembnejših skladateljev popularne glasbe dvajsetega stoletja Burta Bacharacha. 8. februarja letos se je poslovil za vedno, star 95 let. V svoje prefinjene uspešnice je vtkal elemente soula, cool jazza, brazilske bossa nove in sodobne popularne glasbe.

Jazz session BNR Big Band & Peter Slavov

V New Yorku živeči bolgarski basist sodi med najbolj iskane glasbenike na ameriški jazzovski sceni. Nedavno je z big bandom bolgarskega radia izvedel projekt Songs from Little Stories. Posnetek koncerta smo pridobili skozi mrežo EBU (Evropska zveza radijskih postaj).

Orkestralni jazz Upper Austrian Jazz Orchestra

Do danes so zdali 13 plošč, tako s svojo avtorsko glasbo kot tudi glasbo svojih glasbenih gostov. Teh ni bilo malo in med njimi so tudi zelo ugledna imena sodobnega jazza: Kenny Wheeler, Jack Walrath, Slide Hampton, Johnny Griffin, Michael Gibbs, Toshiko Akiyoshi, Mike Stern, Maria Joao, Richard Bona, Mike Mainieri, Jane Monheit in Richard Galiano.

Samo muzika Solistične skladbe slovenskih pianistov

V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali solistične skladbe v izvedbi slovenskih pianistov: Dejana Pečenka, Marka Črnčeca, Gregorja Ftičarja, Blaža Jurjevčiča, Kaje Draksler, Draga Ivanuše in Miha Renčelja

Tretje uho Ray Anderson - Marching On Solo Trombone

Ni prav veliko solo pozavnističnih plošč. Snemal jih je nemški pozavnist Albert Mangelsdorf, pa George E. Lewis. Pozavna velja za nekako okorn, ne preveč popularen inštrument. Ray Anderson je takšno razmišljanje vsekakor ovrgel. S pozavno solo ustvarja povsem novo, izredno zanimivo glasbo.

Radijska igra Lilijana Resnik: Dolga pot v Dobrovo

Radijsko igro posvečamo dramski igralki Miladi Kalezić, ki v njej igra glavno vlogo in je prejela nagrado Marija Vera za življenjsko delo. Med njenimi maloštevilnimi radijskimi vlogami se je pa prav vloga Lare v tej igri močno vtisnila v radijski igralski spomin. Radijska kritičarka Rapa Šuklje je ob premieri igre zapisala: “Njen lik je življenjsko pristna, živa stvaritev, vredna spomina.” Lara se odpravi k teti v Dobrovo, potovanje pa se razvije v pravo malo avanturo. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lara – Milada Kalezić Teta – Iva Zupančič Bosanec – Slavko Cerjak Črpalkar – Aljoša Ternovšek Cestninar – Vojko Zidar Natakarica – Saša Mihelčič Mimoidoči – Zvone Hribar Tujec in Igor – Aleš Valič Otrok – Tines Špik Glas po radiu – Janez Dolinar Produkcija: Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v juniju 1999

Kratka radijska igra Goran Schmidt, Aleš Jan, Jaasna Vidakovič. Enci benci

Humorna igra z dokumentarističnimi elementi odkriva razlike med starimi ljudskimi izštevankami in njihovimi sodobnimi izpeljankami, nastalimi pod vplivom množičnih medijev, hkrati pa jih povezuje v pisano polifonično sliko tovrstne slovenske ljudske ustvarjalnosti. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Prirejevalec: Goran Schmidt Glasbena opremljevalka in prirejevalka: Jasna Vidakovič Tonski mojster: Staš Janež Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1991

Radijska igra Miha Mazzini: Pot domov

Avtor je izvirno gledališko besedilo podnaslovil "tragedija zmešnjav". Spodbudila in zintrigirala ga je resnična zgodba 84-letnega dementnega Aloisa Dvorzaca, ki je po vseh spodletelih birokratskih poskusih vklenjen umrl na letališču. Namenjen je bil domov, v Slovenijo, k hčerki, spomnil pa se ni ničesar. Nihče ga ni primerno obravnaval, nihče se ni hotel zares ukvarjati z njim in človečnost je pod težo birokratskih pravil povsem odpovedala. Morali bi ščititi pravice in integriteto posameznika, vendar zanje, prav nasprotno, zmanjkuje prostora. Staranje prebivalstva in naraščajoče število ljudi z demenco v tako brezčutnem svetu lahko ustvarita nedopovedljivo stisko in sprožata globoka, grenka, kompleksna vprašanja o človečnosti. Režiserka: Špela Kravogel Prirejevalka: Ana Lorger Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtor besedila in glasbe stare lombardske pesmi O, mia bela Madunina: Giovanni D'Anzi Alois Dvorzac - Boris Cavazza Mladi Alois - Sebastian Cavazza Policisti - Jernej Gašperin, Matej Puc, Gregor Čušin Zdravnica - Maša Derganc Medicinska sestra in socialna delavka - Maja Končar Psihiater - Uroš Smolej Kanadčan in Pomočnik upravnika mrtvašnice - Saša Tabaković Imigracijski uradnik in Upravnik mrtvašnice - Branko Jordan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022

Kratka radijska igra Feri Lainšček: Radiofonski umor

Kratka radijska igra zvočno slika kompleksno dogajanje v človeku s preganjavico, hkrati pa raziskuje radiofonski medij in njegove zmožnosti. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Mirko Marinšek Ženski glas – Damjana Černe Prvi moški – Marko Simčič Drugi moški – Robert Prebil Avtorjev glas – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1992

Radijska igra Ervin Fritz: Stoli

Radijski kabaret je poetična in zabavna satirična mreža konfliktov med človekom in zapletenim svetom, stkana iz dvajsetih pesmi Prešernovega nagrajenca in prejemnika Veronikine nagrade. Z radijsko igro uredništvo igranega programa praznuje svetovni dan poezije. Režiser je Žarko Petan, dramaturg: Pavel Lužan, tonska mojstra: Metka Rojc in Januš Luznar, avtor izvirne glasbe: Urban Koder, glasbo izvaja Otroški pevski zbor RTV Slovenija. Igralke in igralci: Jožica Avbelj, Jerica Mrzel, Boris Cavazza, Janez Hočevar Rifle, Vladimir Jurc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1984.

Radijska igra Gregor Strniša: Driada (3. del – Velikan)

V tretjem delu trilogije DRIADA je sintetizirano dogajanje prejšnjih dveh delov z novo zgodbo o nagajivi hrastovi vili, ki simbolizira človekovo neugnano življenjsko bit. Dogajanje sklepnega dela je postavljeno na Golovec in posega nazaj v zgodovinske in celo predzgodovinske čase, vse do ljudi iz kamene dobe, ki so nekoč prebivali v ljubljanski kotlini. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Alojz Srebotnjak Driada – Majda Potokar Astronom – Boris Cavazza Najstnica in pračlovek – Polona Vetrih Direktor – Janez Albreht Starček in pračlovek – Polde Bibič Vodnikov kip – Brane Ivanc Prešernov kip – Kristijan Muck Starodavniki in kot praljudje še Jurij Souček, Vika Gril, Marjan Hlastec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1976.

Kratka radijska igra Tomo Kočar: Ta parking je moj

Komična satira v pismih v nekaj minutah razgrne vsem dobro znan pojav – lastninjenje parkirnih prostorov in posledično medsosedske razprtije. Režiserka: Elza Rituper Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Prvi moški – Gregor Čušin Drugi moški – Ivan Rupnik Ženska – Saša Mihelčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2001.

Radijska igra Ivan Mrak: Andrej Chenier

Pesnik Andrej Chenier se po začetni goreči podpori prijatelju Robespierru postopoma zave krvave brezkompromisnosti francoske revolucije in se razočaran vedno bolj odvrača od nje. Ivan Mrak z likom Andreja Cheniera ob junaku revolucije postavlja jasnovidnega pesnika kot glasnika višje usodnosti. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Robespierre – Radko Polič Rac Andrej Chenier – Ivo Ban Saint Just – Igor Samobor Barrere – Boris Juh Lebas – Branko Šturbej Fouché – Kristijan Muck David – Janez Hočevar Rifle Margot – Majda Potokar Laurent – Dare Valič Sodelovali so še Jerica Mrzel, Iztok Jereb, Božo Vovk, Zvone Hribar in Peter Čare Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1985

Kratka radijska igra Andrej Brvar: Naj se nebo izteče

Igra je pretresljiva poetična slika iz naše vsakdanjosti. Baladno izpoved dveh moških je napisal Andrej Brvar, pesnik, publicist in urednik. Brvar je diplomiral iz primerjalne književnosti in italijanščine na ljubljanski filozofski fakulteti. Leta 1969 je sodeloval v gledališki predstavi Žlahtna plesen Pupilije Ferkverk v režiji Dušana Jovanoviča. Izdal je devet pesniških zbirk, tri knjige za otroke in mladino, pa tudi radijske igre. Poetična kratka igra Naj se nebo izteče je nastala leta 1993. Priedba za radio in režija: Janez Jemec. Tonski mojster: Milan Krajnc. Nastopata Marjan Bačko in Evgen Car. Produkcija Radia Maribor.

Radijska igra Polona Sosič: GLasnejše od svetlobe

Dokumentarna radijska igra in diplomsko delo Polone Sosič je dragocen vpogled v ranljivo skupino slepih in slabovidnih, ki se v vsakodnevnem življenju zanašajo le na zvočne zaznave. Režiserka: Polona Sosič Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija in avgusta 1990

Radijska igra Gregor Strniša: Driada (2. del - Kozarci)

Vila Driada živi v starem hrastu sredi Tivolija, kjer se občasno prebudi ter odide na izlet po Ljubljani. V drugem delu trilogije se prebudi leta 1959; in če se je prvi del končal z zvezdami in tisoč sonci, se drugi konča z živim želodkom. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Alojz Srebotnjak Gospod – Jurij Souček Driada – Majda Potokar Komandir milice – Franček Drofenik Miličnik – Dare Valič Sestra na Studencu – Vika Gril Doktor – Rudi Kosmač Franca Šicofranca – Duša Počkaj Blažka Flaška – Alja Tkačev Anka Narkomanka – Milena Zupančič Doktor Bogomir Magajna – Vladimir Skrbinšek Sodelovali so še: Jožica Avbelj, Nina Skrbinšek in Tone Gogala. Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1975.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Na tiho nedeljo neposredno prenašamo mašo iz cerkve Marijinega ozanjenja v Ljubljani. Mašuje frančiškan, župnik p. Pavle Jakop. Poje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja pod vodstvom Eve Zale Rac. S kitaro jih spremlja Peter Berden.

Musica sacra Na tiho nedeljo - s spevom Tenebrae factae sunt

Tenebrae factae sunt (Stemnilo se je po vsej zemlji) je responzorij, namenjen za izvajanje v vélikem tednu. Zasnovan je na pretresljivih besedah o Jezusovem umiranju, ki jih najdemo v Novi zavezi Svetega Pisma in iz katerih začutimo vzdušje ob Jezusovi strašni smrti na križu. Navdihujoče besedilo se je ohranilo tudi v glasbi skladateljev različnih glasbenih obdobij, vse do danes.

Sledi večnosti Kaj je sporočilo letošnjega tedna družine v Katoliški cerkvi v Sloveniji?

Ob koncu tradicionalnega tedna družine v Katoliški cerkvi v Sloveniji, ki letos poteka pod geslom Mir se začne v družini, gostimo Heleno Rozman, mamo petih otrok, in Aleša Čerina, očeta štirih otrok, letošnja soustvarjalca tedna družine. Skozi njuno pričevanje bomo spoznali, kako gradita pripadnost in občutek varnosti znotraj družinske celice, kar vodi v ljubezen in mir v družini.

Sedmi dan O Marijinem oznanjenju

Mesec marec je mesec v znamenju žena. Spominjamo se tudi brezmadežne device Marije, ki ji je nadangel Gabrijel napovedal, da bo čudežno spočela našega Odrešenika. Kakšno vlogo ima Marija v cerkvenem občestvu, zakaj je toliko cerkva na Slovenskem posvečenih prav njej in kakšen navdih nam je lahko Marijina zgodba? Zakaj je del teologije tudi mariologija? O teh vprašanjih premišljuje mladi duhovnik iz Škofije Novo mesto Štefan Hosta.

Bogoslužje Bogoslužje

Iz evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota na četrto postno nedeljo neposredno prenašamo evangeličansko bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Bogoslužje sooblikujejo evangeličanske duhovnice: Simona Prosič Filip, Katja Ajdnik, Violeta Vladimira Mesarič, Judit Andrejek in Jana Kerčmar; prepevata glasbeni skupini Selah ter Eben Ezer, na saksofon igra Zoja Hanc.

Musica sacra Glasba v čast sv. Jožefu

Z vzorno vlogo v Jezusovem življenju si je sv. Jožef že pred več stoletji prislužil praznik in godovni dan, h kateremu se poda tudi primerna glasba. Pomemben del svojega skladateljskega opusa mu je z oratorijsko kantato Sv. Jožef namenil skladatelj Stanko Premrl, svetnika, ki je tudi zavetnik družine in očetov, pa omenjajo tudi nekatere slovenske ljudske pesmi in umetelne kompozicije.

Sedmi dan Sveti postni mesec ramazan pri muslimanih krepi vero, uči obvladovati strasti in želje

22. marca s sončnim zahodom muslimanke in muslimani po vsem svetu vstopajo v sveti postni mesec ramazan. Muslimani verujejo, da je v ramazanu Alah začel preroku Mohamedu razodevati sveto knjigo muslimanov Koran. Z Emo Bošnjak iz Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji o duhovnem sporočilu za muslimane svetega meseca ramazan, kako ga opredeljuje Koran, za muslimane sveta knjiga. Kako jo brati? Zakaj Islamska skupnost v Sloveniji še vedno ne odobrava niti enega izmed treh prevodov Korana v slovenščino?

Sledi večnosti Povezanost in sodelovanje v župniji Limbuš

Župnik v župniji Limbuš pri Mariboru Andrej Firbas in član pastoralnega sveta župnije ter cerkveni ključar Franci Mulec sta osrednja protagonista izredno razgibanega duhovno -družabnega življenja omenjene velike primestne župnije.

Bogoslužje Prenos maše iz Semiča

Iz župnijske cerkve svetega Štefana v Semiču na tretjo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Luka Zidanšek, poje pa moški pevski zbor svetega Štefana iz Semiča pod vodstvom Martina Kobeta in ob orgelski spremljavi Aljaža Konde.

Musica sacra Na gregorjevo - z gregorijanskim koralom in žgolenjem ptic

Bliža se pomlad, na kar nas opozarja tudi ljudski praznik gregorjevo. Narava se prebuja in na to namiguje tudi ime Gregor, ki pomeni »sem buden, čuječ, živim…«. Cerkev je sicer leta 1969 njegov god iz 12. marca prenesla na 3. september, na dan njegovega škofovskega posvečenja. A ptički se še vedno ženijo in pojejo spomladi, papež sv. Gregor Veliki pa je bil, kot ptički, povezan s petjem, glasbo – zaslužen je za ureditev cerkvenega petja oz. za izbor koralnih napevov, ki jih danes poznamo kot gregorijanski koral.

Sedmi dan Rok Žlender: Dobrodelen človek daje sebe, se z dobrodelnostjo niti ne postavlja niti ne gasi svoj slabe vesti

Kristjanke in kristjani so v postnem obdobju, ki je čas sprememb, pa tudi dobrodelnosti. Ta je v tem obdobju zelo pomembna. Jezus uči, da morajo kristjanke in kristjani biti v oporo ubogim in zapostavljenim. Zato je postni čas priložnost, da spoznamo pravi pomen dobrodelnih dejanj. Ravnatelj študentskega Vincencijevega doma v Ljubljani, teolog, lazarist Rok Žlendra o pomenu dobrodelnosti opominja, da biti dobrodelen pomeni, da dajemo sebe in da nas pri tem vodi želja narediti nekaj dobrega, ne da bi se s tem postavljali ali pri sebi pogasili slabo vest.

Lirični utrinek Marija Flegar: Nekaj dnevniških

Marija Flegar je v slovenskem prostoru znana kot slikarka, končala je ALUO v Ljubljani in pozneje še magistrski študij. Občasno pa objavlja tudi poezijo. V pesmih v okviru ljubezenske motivike in s pomočjo impresij med drugim prepleta introspekcijo z družbeno refleksijo. Interpretka Saša Mihelčič, produkcija 2023.

Literarni nokturno Simon Callow: Biti igralec (Dobra uprizoritev in Slaba uprizoritev)

Simon Callow je britanski igralec, režiser, pripovedovalec in pisatelj. Na odru in na filmu se je uveljavil kot karakterni igralec, za svoje vloge je prejel mnoge nagrade in priznanja, med njimi nagrado Olivier ter nagrado ceha filmskih igralcev, nominiran je bil za nagrado BAFTA. Callow je zaslovel z naslovno vlogo Wolfganga Amadeusa Mozarta v drami Petra Shafferja Amadeus leta 1979, nastopil je v neštetih gledaliških predstavah in v znamenitih filmih, kot so Soba z razgledom, Štiri poroke in pogreb, Maurice, Howardov kot in Zaljubljeni Shakespeare. Veliko igra tudi na televiziji. Simon Callow ni samo igralec, je tudi režiser in pisec. Leta 1984 je napisal knjigo z naslovom Biti igralec, ki je kritika režiserskega gledališča; v njej je tudi obudil spomine na zgodnejša igralska leta. Prevajalka Ifigenija Simonović, interpret Kristijan Ostanek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska izvedba Smiljan Greif, Darko Kukovič, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.

Odprta knjiga na radiu Evgen Car: Moja zgodba 16/29

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegovo delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je leta 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in preštevilne izzive, ki se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Lirični utrinek Vanja Pegan: Srednjevalovni radio

Vanjo Pegana poznamo predvsem kot romanopisca in avtorja kratkih zgodb, v zadnjem času pa ustvarja tudi poezijo in glasbo za skupino Tomo's band. Interpret Uroš Maček. Produkcija 2017.

Literarni nokturno Ivan Cimerman: Vrezi v brezi

Pesnitev Vrezi v brezi je napisal pesnik in pisatelj Ivan Cimerman, v njej pa je naslikal občutja, ki so ga preplavila, ko je s sinom stal pred drevesom, znanim iz mladosti. Interpretira Slavko Cerjak, glasbena oprema Marko Stopar, režija Igor Likar, produkcija 2000.

Literarni portret Bojan Pisk

"Danes so se vrnile ptice. Kako so jih dolgo in željno čakala drevesa." Pesnik Bojan Pisk je zbirko intimistične poezije Upadla gladina izdal leta 1964, prvencu je čez sedem let sledila zbirka Polnoletje odpovedi, čez osem let pa še Predrti klic. Objavil je tudi dve zbirki mladinske poezije. Rodil se je 23. marca 1933, umrl pa 10. februarja 2008. Avtor oddaje: France Vurnik, igralci: Aleš Valič, Maja Končar in Marko Okorn, sodeluje Bojan Pisk, Režija: Igor Likar. Produkcija: september 1986

Spomini, pisma in potopisi Vincent van Gogh: Pisma Theu

Tridesetega marca bo minilo 170 let od rojstva nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha, enega izmed slikarjev, ki so postavili temelje moderni umetnosti. Njegovo življenje in delo sta bila predmet izjemno pogoste obravnave tako stroke kot tudi različnih knjižnih biografij in filmskih scenarijev. Sam je od svojega dvajsetega leta pa do smrti pisal pisma bratu Theu, zaupniku in podporniku. Poročal mu je o vsakodnevnih dogodkih in tegobah, še največ pa o svojem ustvarjanju. Van Goghova pisma so tako svojevrstna kronika pretresljive usode poklicanosti k slikarstvu in premagovanju svoje lastne negotovosti in nerazumevanja okolice. Za oddajo smo izbrali nekaj pisem, ki jih je Van Gogh pisal v Arlesu, od svojega prihoda do pričakovanja prihoda prijatelja Paula Gauguina. V pismih opisuje tudi okoliščine, v katerih je nastalo nekaj njegovih najbolj znanih slik. Prevajalec Brane Kovič, igralec Marko Mandić, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2013.

Humoreska tega tedna Karel Čapek: Vrtičkarjevo leto - 2. del

Karel Čapek je istega leta kot Zgodbe iz enega in drugega žepa, namreč leta 1929, napisal Vrtičkarjevo leto, šaljiv in duhovit kvazipriročnik za vrtnarje in vrtičkarje oziroma tolažilno poročilo za vse svoje sotrpine. V njem se dobrodušno in z ljubeznivo zbadljivostjo loteva različnih plati vrtnarjenja, predvsem natančnosti, celo pedantnosti vrtnarjev, že skoraj obsedenosti, njihovih skrbi in preglavic in preganjavic. Ker je bil Čapek sam vrtnar, je njegov ironični pristop razumljiv. Karel Čapek in njegov malo manj slavni brat Josef sta oboževala svoj praški vrt, predvsem sta bila navdušena nad skalnjaki. Število rastlin na njuni zemlji bi baje zadostovalo za kar nekaj običajnih vrtov. V njunem času povrhu vsega ni bilo v navadi, da bi za vrt skrbel kdo drug kot poklicni vrtnar. Obstajale so šale na njun račun, češ da sta poklicna vrtnarja, ki v prostem času kaj napišeta ali naslikata. Vrtičkarjevo leto je bilo v svojem času zelo odmevno, brata Čapek sta bila menda velika vrtnarska strokovnjaka in njima na čast in z njunima imenoma in priimkom je neki znani gojitelj rož celo poimenoval dva svoja najlepša kultivarja kamnokrečev. Delo je že leta 1953 prevedel skladatelj Marijan Kozina. Prevod je dober, vendar že rahlo zastarel, zato tokrat odlomek v sodobnejši različici. Izbor in prevod Nives Vidrih, interpretacija Željko Hrs, glasbena oprema Nina Kodrič, tonska izvedba Mirta Berlan, režija Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.

Lirični utrinek Lili Novy: Bliskavice

Lili Novy (1885 – 1958) je bila pesnica dveh svetov, slovenskega in nemškega. Kot so ugotavljali strokovnjaki, je za njene slovenske pesmi značilen oseben, globok in dramatičen naboj. Tudi zato Lili Novy še danes velja za eno najboljših slovenskih pesnic, pa čeprav je za časa svojega življenja objavila zgolj eno pesniško zbirko Temna vrata (1941), ki jo je opremil Božidar Jakac. Iz nje je tudi pesem Bliskavice. Interpretira jo Martina Maurič Lazar.

Lirični utrinek Primož Čučnik: Mera

Eden najbolj uveljavljenih pesnikov srednje generacije Primož Čučnik (1971) je do zdaj objavil deset samostojnih pesniških zbirk, zadnjo Niti v sanjah (2022) lansko leto. Njegova prva zbirka Dve zimi (1999) je dobila nagrado za najboljši pesniški prvenec. Vanjo je Čučnik uvrstil bolj osebno poezijo, katere jezik po navadi temelji na semantični in zvočni podobi. To velja tudi za pesem Mera, ki jo interpretira Željko Hrs.

Literarni nokturno Barica Smole: Zadnji petek leta 2022

Barica Smole je včasih v svojih kratkih zgodbah nekoliko pikra. Nekoliko tudi v zgodbi z naslovom Zadnji petek leta 2022. Njeno pripovedovalko najprej zmoti novoletno voščilo, ko ji nekdo zaželi, naj uživa. In zgodba steče ... Avtorica literarnega dela Barica Smole, režiser Klemen Markovčič, interpretka Maja Sever, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2023.

Jazz Ars All Stars Moonlight Sky

Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Don Carlos v neposrednem prenosu iz Maribora

Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.

Neposredni prenos Mia Žnidarič - Obarvana | Ars in Drama

Ena najvidnejših sloveskih jazzovskih pevk Mia Žnidarič ima novo ploščo! Kot pravi sama, najboljšo do sedaj! Vse skladbe zanjo je napisal Steve Klink, na besedila Ferija Lainščka. V Drami je nastopila z Big Bandpom RTV Slovenija, pod vodstvom Stevea Klinka.

Jazz Ars All Stars Marko Črnčec trio

V nedeljo, 19. februarja, je v ljubljanski Cukrarni nastopil mednarodni trio pianista Marka Črnčeca. Z njim sta nastopila še bobnar Kristijan Krajnčan in kontrabasist Josh Ginsburg. Koncert je bil posvečen glasbi legendarnega komponista Mojmirja Sepeta. MARKO ČRNČEC TRIO Marko Črnčec – klavir Josh Ginsburg – kontrabas Kristijan krajnčan – bobni Avtor vseh skladb: Mojmir Sepe NASLOVI SKLADB 00:00 Napoved Hugo Šekoranja 5:15 VZAMEŠ ME V ROKE (Miroslav Košuta) 17:05 MALOKDAJ SE SREČAVA (Gregor Strniša) 26:35 USPAVANKA ZA MRTVE VAGABUNDE (Fran Milčinski) 36:00 PRIDI, DALA TI BOM CVET (Dušan Velkavrh) 48:10 POLETNA NOČ (Elza Budau) 58:10 S TEBOJ (Elza Budau) 1:12:10 MED ISKRENIMI LJUDMI (Dušan Velkavrh) 1:26 ZEMLJA PLEŠE (Gregor Strniša) 1:32:15 BREZ BESED (Elza Budau) EKIPA Tonski mojster: Grega Samar Glasbeni producent: Tone Jurca Tonski asistenti: Miha Oblak, Josip Moretti Vodja report avt. Dragan Petkovsek Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster: Žan Rantaša Priprava klavirja: Silic & sinovi JAZZ ARS ALL STARS Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 19. februar 2023

Neposredni prenos Mozartina 2 - Letni časi

Na drugem koncertu iz cikla Mozartine 2023 je nastopil leta 1982 v Rusiji rojeni Andrei Provotorov, ki ima za sabo bogato glasbeno delovanje, od leta 2014 pa je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, v katerem deluje kot namestnik koncertnega mojstra. V teh letih je Provotorov v Sloveniji aktiven tudi kot solist, za glasbeni arhiv RTV Slovenija pa je posnel tudi več redko izvajanih virtuoznih skladb. Rdeča nit koncerta so letni časi. Tako Benečana Vivaldija kot Argentinca Piazzollo je očarala menjava letnih časov in muzikalnost sprememb njihovega ritma. In prav to je navdušilo tudi glasbenike Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se bodo skupaj z Andrejem Provotorovom vživeli v obe občutelji letnih časov in poslušalcem odprli nova obzorja z zanimivim zlitjem dveh svetov zvena in sloga.

Neposredni prenos Odkritja 26: Večer s skladateljico Lariso Vrhunc in Simfoniki RTV Slovenija

Cikel studijskih koncertov sodobne glasbe Odkritja 26, ki smo ga uvedli leta 2018, nadaljujemo z javnim snemanjem simfoničnega dela Tako tiho slovenske skladateljice Larise Vrhunc. Skladba, nastala za dojenčke in malčke v okviru projekta B-AIR, je zazvenela še v izvedbi za odrasle poslušalce, ki so lahko v svojem poslušanju odkrivali tudi prvinsko, "otroško" izkušanje tihih, nežnih, meditativnih zvokov. Po koncertu je sledil še pogovor s skladateljico.

Jazz Ars All Stars Adam Klemm banda

Visoki Arsov jubilej, 60 letnico delovanja, bodo obeležili številni vrhunski umetniški dogodki. Tako je na prvem letošnjem koncertu iz jazzovskega cikla Jazz Ars All Stars v Cukrarni nastopila zasedba, ki združuje madžarsko ljudsko glasbo z jazzom. ADAM KLEMM BANDA Adam Klemm (saksofon) Tomaž Gajšt (trobenta) Milan Stanisavljević (klavir) Nikola Matošič (kontrabas) Bruno Domiter (bobni) NASLOVI SKLADB 04:25 3 Stars (Adam Klemm) 12:45 Karl (Adam Klemm) 22:45 Jarhson (Adam Klemm) 34:15 Don't Wait (Adam Klemm) 41:50 Losing You Again (Adam Klemm) 49:35 Áhitat (Adam Klemm) 58:55 Bluzagen (Adam Klemm) 1:07:15 VEB Trabant (Adam Klemm) 1:11:30 Hot Coolen (Adam Klemm) EKIPA Tonski mojster/Sound Engineer: Mitja Krže Glasbeni producent/Music Producer: Tone Jurca Tonski asistenti/Sound assistents: Mitja Petkovšek, Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja/P.A. Engineer: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster/Light Designer: Žan Rantaša JAZZ ARS ALL STARS Umetniški vodja/Artistic Director: Hugo Šekoranja Produkcija program Ars, Radio Slovenija, januar 2023

Jazz Ars All Stars Swingatan

Peter Ugrin - violina Marko Čepak Maki - kitara Marko Mozetič Mozo - kitara Zmago Štih - harmonika Nikola Matošić - kontrabas Člani zasedbe Swingatan so priznani jazzovski in klasični glasbeniki, ki delujejo tako doma kot v tujini. Izvajajo glasbo, ki so jo poimenovali kar "slovanski swing". Stilsko prepletajo swing, bossa novo, gipsy jazzovske standarde po vzora Djanga Reinhardta in Stephana Grappellija ter sodobno avtorsko glasbo. Njihov repertoar obsega vse od balad in klasičnih etud do virtuoznih tem, podžgan z neusmiljenim gipsy driveom.

Komorni studio Sopranistka Bernarda Bobro in harfistka Tina Žerdin

Pester in občuteno izbran spored predstavljata ugledni slovenski umetnici, ki živita in ustvarjata na Dunaju in nastopata po Avstriji in drugod po Evropi, kot izkušeni komorni glasbenici pa sodelujeta tudi na koncertih v Sloveniji: sopranistka Bernarda Bobro, solistka v uglednih opernih hišah po Evropi in tudi v Združenih državah Amerike ter uveljavljena koncertna solistka, in harfistka Tina Žerdin, ki koncertira solistično, v komornih zasedbah in kot solistka predvsem s slovenskimi in avstrijskimi orkestri.

Neposredni prenos Cvetje v jeseni. Poklon Urbanu Kodru | ARS IN DRAMA

V sodelovanju Programa Ars Radia Slovenija in SNG Drama Ljubljana je v sezoni 2022/23 nastal nov glasbeno-gledališki projekt Ars in Drama, ki ponuja večere vrhunskega jazza, šansonov in glasbe, tako ali drugače povezane z gledališčem. Drugi koncert cikla Ars in Drama z naslovom Cvetje v jeseni – poklon Urbanu Kodru je bil v nedeljo, 20. novembra, ob 20.00 na velikem odru ljubljanske Drame. Urban Koder (1928‒2019) sodi med velikane slovenske glasbe – kot jazzovski trobentač, skladatelj in dirigent. Širše občinstvo ga verjetno najbolj pozna kot avtorja glasbe za slovenski celovečerni film Cvetje v jeseni režiserja in scenarista Matjaža Klopčiča, čeprav je med drugim ustvaril tudi celo vrsto izvrstnih šansonov in glasbo za veliko gledaliških uprizoritev in filmov. Bil je tudi ustanovitelj legendarnega Ljubljanskega jazz ansambla, njegovo trobento lahko slišimo vsak večer v avizu oddaje Radia Slovenija Lahko noč otroci. Vokalni solisti: Silva Čušin Nuška Drašček Saša Tabaković Jurij Zrnec Band: Nejc Škofic (klavir) Primož Fleischman (saksofoni, flavta) Vid Žgajner (pozavna) Jošt Lampret (kontrabas) Aleš Rendla (bobni) Umetniški vodja: Žare Prinčič Urednik prenosa in vodja projekta: Hugo Šekoranja Ekipa Radia Slovenija: Tonski mojster: Grega Samar Glasbeni producent: Tona Jurca Mojster ozvočenja: Danilo Ženko Tonski asistenti: Miha Oblak, Liam Samsa Video prenos: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Ekipa SNG Drama Ljubljana: Alain Frank, Slaviša Jovič, Jurij Alič, Roman Kozmos, Janez Nose, Tone Mikuž, Andrej Brancelj, Samo Kralj Posneto v SNG Drama Ljubljana, 20. november 2022 Copyright 2022 Program Ars, Radio Slovenija, RTV Slovenija

Ars Vincenc Gotthardt: Pod barvami na sliki (Arsova lastovka 2022)

Na 31. natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija je dobil nagrado Arsova lastovka Vincenc Gotthardt. Pod barvami na sliki je pretresljivo besedilo o staranju in spominu, ki se odvija v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje.

ARS humana Sašo Jerše: "Svet predmoderne je svet oblastnega delirija"

Zavrtimo uro kakšnih 500 let nazaj in si zamislimo vladarja, ki ima mogočno vojsko, goro zlata in dobro utrjeno dedno pravico do vladanja. Tak vladar bi moral po vsem sodeč vladati izjemno udobno in po mili volji razpolagati s svojo močjo. Pa vendar zgodovinar dr. Sašo Jerše v svoji najnovejši knjigi Sociodiceja predmoderne: Ustvarjanje družbenega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku prepričljivo dokazuje, da bi se utegnil tudi takšnemu vladarju prestol majati, če ga kot legitimnega in kraljevskih časti resnično vrednega ne bodo prepoznavali njegovi podložniki. In to ne le tisti s substancialno družbeno močjo in vplivom, na primer škofje, vojvode in najbogatejši trgovci, ampak tudi tisti, ki so na družbeni hierarhični lestvici bistveno nižje. Kako in zakaj so torej vladani v tistem času pristajali na to, da jim vladajo? Kaj so pričakovali od svojih vladarjev? Kako so videli njihovo vlogo in vlogo samih sebe? Na kakšen način so si razlagali morebitne pretrese v tem burnem zgodovinskem času, ko se je trdno utrjeni družbeni smisel marsikdaj zamajal? In nenazadnje, ali nam lahko te zgodbe povedo tudi kaj o današnjem človeku in družbi? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bomo ukvarjali v tokratni Ars humani, ko pred mikrofonom gostimo dr. Saša Jeršeta z oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore. foto: izsek iz Velikega voza zmagoslavja Albrechta Dürerja (1518), ki prikazuje cesarja Svtega rimskega cesarstva Maksimilijana I. Habsburškega

Odprta knjiga na radiu Evgen Car: Moja zgodba 16/29

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegovo delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je leta 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in preštevilne izzive, ki se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Pogled v znanost Pred 70 leti so odprli osrednjo stavbo Inštituta Jožef Stefan

Tokrat je oddaja v znamenju spomina na prelomno osebnost fizike in pogojev za razvoj tehnike pri Slovencih. Namreč, pred 70 leti so slovesno odprli osrednjo stavbo Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani, pred tremi desetletji, točneje 24. marca 1993 pa je v svojem rojstnem mestu preminil Anton Peterlin, ki se je v nekdanjem glavnem mestu Kranjske rodil leta 1908. V zadnji marčevski številki internega glasila Novice IJS je njegova hčerka dr. Tanja Peterlin Neumeier, objavila spominski zapis o času po koncu vojne, ko je bil njen oče, že pred vojno edini usposobljeni univerzitetni učitelj fizike na ljubljanski univerzi z doktoratom Humboldtove univerze v Berlinu, v nelahkih razmerah osrednja organizacijska osebnost ustanavljanja bodočega inštituta Jožef Stefan. Bil je eden redkih, ki so že v prvi polovici 20. stoletja vedeli, da le s politiki, duhovniki, advokati in pesniki slovensko ljudstvo nima razvojnih pogojev za zrelo nacijo. Inštitutu, predvsem pa avtorici se zahvaljujemo za objavo spominskega zapisa. Bere ga Jure Franko. FOTO: Letalski posnetek stavb IJS l.1960 VIR: Arhiv IJS

Naši umetniki pred mikrofonom Rok Žnidaršič - Arhitekturni atelje Medprostor

: Nagrado Prešernovega sklada je letos prejel tudi arhitekturni atelje Medprostor, v okviru katerega delujejo arhitekti Rok Žnidaršič, Jerneja Fisher Knap in Samo Mlakar s sodelavci, za dosežke v preteklih treh letih. In kot je zapisala komisija v obrazložitvi nagrade – »V svojih delih atelje izraža odličnost na različnih arhitekturnih nivojih: načrtujejo enodružinske hiše, izobraževalne ustanove, javne stavbe, javni prostor itd. Tako ne preseneča, da so tudi trije izstopajoči projekti zadnjih treh let – Športna dvorana Vižmarje Brod, lesena hiša Hribljane ter nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji – kljub raznolikim kontekstualnim pogojem, tipu naročnika kot tudi višini sredstev, vsi izvedeni z najvišjo mero odličnosti.« Kot zadnjega izmed pogovorov z letošnjimi Prešernovimi lavreati: intervju Liane Buršič z vodjo arhitekturnega ateljeja Medprostor in po novem tudi glavnim mestnim ljubljanskim urbanistom (nasledil je namreč dolgoletnega podžupana Janeza Koželja) Rokom Žnidaršičem.

Esej na radiu Zoran Pevec: Poezija – mimorekanje, samota in tišina

Slovenist Zoran Pevec je soustanovitelj in član uredništva revije za poezijo in poetično Poetikon. Pesmi, eseje in literarne kritike objavlja v vseh pomembnejših literarnih revijah v Sloveniji. Njegov esej Poezija – mimorekanje, samota in tišina je bil objavljen kot uvodnik v reviji Poetikon leta 2022. "V pesniškem jeziku prehaja človek v neke druge dimenzije, v neka druga stanja, ki ga premaknejo v umetniško zanesenost in drugačnost, medtem ko mora v vsakdanjem govoru priti do okrepitve smisla izrečenega. "Beseda je pripadnost k biti odslikanega" poudarja Gadamer, beseda izraža človeka in s tem njegovo zavedanje sveta. "Jezik ni le kos opreme, ki pripada človeku in svetu, temveč se v njem kaže kako imajo svet ljudje". Lahko bi rekli, da je imetje sveta, imetje jezika – toda vsi vemo, kako je to izmuzljivo." Vmesne glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek; ti so odlomki iz Adagia, počasnega 2. stavka Koncerta za oboo in godala v d-molu Alessandra Marcella, ki zveni v priredbi; igrata organistka Polona Gantar in orgličar Miro Božič. Tonski mojster Jernej Boc, bralca Eva Longyka Marušič in Jure Franko.

Svet kulture Ob Svetovnem dnevu gledališča

Ob Svetovnem dnevu gledališča se danes začenja 53. Teden slovenske drame, festival dramatike in gledališča, ki nastaja po besedilih slovenskih avtorjev. Že včeraj pa se je začel festival radijske igre za dojenčke, malčke in ranljive skupine Poslušati skupaj. Tudi temu se bomo posvetili, in pogledali v berlinski Muzej uporabnih umetnosti, na razstavo Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu. Vabimo vas k poslušanju! foto: www.tsd.si

Glasbena jutranjica Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla

Till Eulenspiegel je junak iz ljudskih pripovedk, nekakšen pavliha, ki se je prvič pojavil v nemški zbirki iz 16. stoletja. V kratkih zgodbah se vedno znova znajde v nenavadnih situacijah in zagatah, v katerih na različne humorne načine ukani kralje, duhovnike, prodajalce in druge predstavnike avtoritete. Richard Strauss je na podlagi junakovih zgodb zložil virtuozno simfonično pesnitev, ki danes sodi med njegova najbolj priljubljena glasbena dela.

Glasbena jutranjica Vivaldi, Bach, Raupach in Boccherini

Antonio Vivaldi: Koncert za dve violini, godala in continuo v B-duru, RV 524 Sol: Karen Turpie in Patrick Gene – oba violina Izv: ansambel Camerata Bern Dir: Thomas Füri Johann Sebastian Bach: Sonata za violino solo št. 3 v C-duru, BWV 1005 Izv: Žiga Brank – violina Hermann Raupach: 'O placido il mare', arija naslovnega junaka iz opere Siroe, perzijski kralj Sol: Cecilia Bartoli – mezzosopran Izv: baročni orkester I Barocchisti Dir: Diego Fasolis Luigi Boccherini: Kvintet za flavto in godala v G-duru št. 5 Izv: Jean Pierre Rampal – flavta; Régis Pasquier – violina; Bruno Pasquier – viola; Roland Pidoux in Mathilde Sternat – violončelo

Radijska igra Lilijana Resnik: Dolga pot v Dobrovo

Radijsko igro posvečamo dramski igralki Miladi Kalezić, ki v njej igra glavno vlogo in je prejela nagrado Marija Vera za življenjsko delo. Med njenimi maloštevilnimi radijskimi vlogami se je pa prav vloga Lare v tej igri močno vtisnila v radijski igralski spomin. Radijska kritičarka Rapa Šuklje je ob premieri igre zapisala: “Njen lik je življenjsko pristna, živa stvaritev, vredna spomina.” Lara se odpravi k teti v Dobrovo, potovanje pa se razvije v pravo malo avanturo. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lara – Milada Kalezić Teta – Iva Zupančič Bosanec – Slavko Cerjak Črpalkar – Aljoša Ternovšek Cestninar – Vojko Zidar Natakarica – Saša Mihelčič Mimoidoči – Zvone Hribar Tujec in Igor – Aleš Valič Otrok – Tines Špik Glas po radiu – Janez Dolinar Produkcija: Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v juniju 1999

Tretje uho Jani Moder Ecliptic - Trash Society

Eden vodilnih slovenskih kitaristov in njegpova zasedba Ecliptic so izdali ploščo "Trash Society", na kateri so zaigrali bobnar Žiga Kožar, basist Jani Hace, raper Murat, trobentač Igor Matković in vodja zasedbe in avtor večine skladb, Jani Moder.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Okno duše Alojza Ajdiča

Skladatelj Alojz Ajdič je leta 1994 za svojo Simfonijo št. 2, poimenovano Okno duše, prejel Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana. Obsežno notranje izpovedno delo v petih stavkih je posvetil svoji materi. Kot je zapisal, skladba predstavlja »daritev, je spomenik za vso njeno ljubezen, spodbudo in pomoč pri ustvarjanju. Čeprav simfonija ni nastala v enem 'zamahu', so vsi stavki povezani z njeno osebnostjo.« Delo bo izvedel Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša Lajovca.