Ars aktualno Ilustratorska mapa kot dragocena zakladnica knjižnih ilustracij

Slovenska knjižna ilustracija je v zelo dobri kondiciji in avtorsko sega vse od štirih velikih dam slovenske ilustracije Ančke Gošnik Godec, Marjance Jemec Božič, Jelke Reichman in Marlenke Stupica do ilustratorjev srednje in mlajše generacije kot so Peter Škerl, Damijan Stepančič in Igor Šinkovec. Njihova dela so le nekatera izmed t.i. Veličastnih 30, ki so zbrana v ekskluzivni izdaji Mladinske knjige, ki združuje trideset reprodukcij knjižnih ilustracij slovenskih ilustratorjev in ilustratork.

Ars aktualno Ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule literarni večer Ars teatralis

Posebnost cikla radijsko-gledaliških literarnih večerov Ars teatralis je, da so vsakič drugje, večinoma v zamejstvu, in da jih lahko tudi živo obiščete. In nocoj bo dogodek tam, kjer se je cikel pred leti začel: v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pod naslovom V začetku je bila beseda bo posvečen Alojzu Rebuli ob 100. obletnici njegovega rojstva. Začel se bo ob 20. uri, ko boste lahko spremljali neposredni prenos na Programu Ars in Radiu Trst A.

Ars aktualno Koncert tria brenkal v Komornem studiu

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars in na Arsovi spletni strani bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V studiu 13 bo gostoval slovenski trio brenkal v zasedbi virtuozov na harfi, citrah in kitari. Prispevek Tjaše Krajnc:

Ars aktualno Ni prav pogosto, da bi nam v galeriji kdo rekel, naj zapremo oči

V ljubljanski galeriji Equrna tokrat ne bomo naleteli na slikarska ali kiparska dela, temveč na fotografije in videe. In čeprav v njih lahko prepoznamo neko estetiko, je namen predvsem razmislek o samem mediju, procesu nastajanja umetniškega dela in gledanju. Razstavljata likovna in konceptualna umetnika Nika Špan in v Grčiji živeči Anglež Richard Whitlock. Naslov je hudomušen, kot pravita: Zapri oči.

Ars aktualno V Miniteatru ljubljanska premiera predstave Dolgega dneva potovanje v noč

Gre za predstavo ameriškega dramatika Eugene-a O'Neila. Drama prikazuje en dan v družini Tyrone in soočanje njenih članov z demoni preteklosti. Predstavo režira Ivica Buljan, besedilo je za oder priredil Vid Adam Hribar, nastala pa je v koprodukciji Istrskega narodnega gledališča, puljskega Mestnega gledališča in Miniteatra. V glavnih vlogah nastopata Marko Mandić in priznana hrvaška igralka Alma Prica.

Ars aktualno 19. Fronta: ''Ne agresija, radovednost širi obzorja''

V Murski Soboti se začenja 19. mednarodni festival sodobnega plesa Front@. Zanj so letos izbrali geslo ''Ne agresija, radovednost širi obzorja''. Kakih 100 plesalk in plesalcev iz različnih držav bo v štirih dneh predstavilo 18 plesnih del, od teh dve celovečerni predstavi in za zaključek še koreografije pri nas dokaj neznanega korejskega sodobnega plesa. Drugi del bogatega festivalskega programa je nekoliko bolj odprte narave in je namenjen zlasti mladim, še ne ravno uveljavljenim plesalcem.

Ars aktualno V Sarajevu nagradi slovenskima filmoma

S podelitvijo nagrad se je sklenil Sarajevski filmski festival, najpomembnejši filmski festival v regiji. Srce Sarajeva za najboljši celovečerec je prejel romunski film Trije kilometri do konca sveta. V Sarajevu je slavil tudi slovenski film. Režiserka Maja Doroteja Prelog je dobila posebno nagrado na področju spodbujanja enakosti spolov za celovečerni dokumentarni film Cent'anni. Celovečerec Sonje Prosenc Odrešitev za začetnike pa je prejel posebno nagrado Mednarodne konfederacije umetniških kinematografov CICAE.

Ars aktualno Slovenska udeležba na Sarajevskiem filmskem festivalu 2024

Ob koncu letošnjega Sarajevskega filmskega festivala se z Aleksandrom Čobcem, ki je festival obiskal in se posvetil preedvsem številnim slovenskim produkcijam, ki so bile tam na ogled, pogovarja Tesa Drev Juh v oddaji Gremo v kino.

Ars aktualno Kaj obeta 81. izdaja Beneškega filmskega festivala

81. izdaja Beneškega filmskega festivala se začenja prihodnjo sredo - nekaj programskih poudarkov izpostavlja Tesa Drev Juh.

Ars aktualno V Galeriji Fotografija Obljube, vpisane v led, puščen na soncu

Letošnji Kranj Foto Fest, mednarodni festival sodobne fotografije, četrti po vrsti, so naslovili Kolektivni odziv. Kot pravijo, smisel išče v povezovanju, sodelovanju in skupnem reševanju aktualnih težav sedanjosti in prihodnosti. Umetniki in umetniški kolektivi z vsega sveta se bodo predstavili na razstaviščih v Kranju in prestolnici. S festivalom že tretje leto sodeluje tudi ljubljanska Galerija Fotografija, ki je v svojih prostorih na Trubarjevi v Ljubljani včeraj odprla razstavo iransko-kanadske fotografinje Kiane Hayeri z naslovom Obljube, vpisane v led, puščen na soncu. Prikazuje vsakdanje življenje žensk v Afganistanu med letoma 2018 in 2021, ko so se umaknile Zahodne vojaške enote.

Ars aktualno Poslanica ob Dnevih poezije in vina tudi o umetni inteligenci v književnosti

Avtor letošnjega Odprtega pisma Evropi festivala Dnevi poezije in vina je Jacek Dehnel, poljski pisatelj, pesnik, prevajalec in slikar, ki začasno živi v Berlinu. V njem razmišlja o človeku, delu in strojih ter o umetni inteligenci. Zanj je pomemben razmislek o tem, da umetna inteligenca brez upoštevanja avtorskih pravic krade intelektualno lastnino in ustvarja nova besedila, podobe, glasove, ki jih je mogoče tudi zlorabiti. Neozaveščeni so do teh izdelkov nekritični in še huje, bližnjice z umetno inteligenco ubirajo tisti, od katerih tega ne bi pričakovali. Jacek Dehnel v družbi drugih pesnikov in pesnic bere danes v Makolah, v dvorcu Štatenberg, odprto pismo Evropi pa bo javno prebral na jutrišnjem večernem uradnem odprtju festivala. In na petkovem popoldanskem pogovoru bo še podrobneje predstavil razmišljanja, povezana z njim. Med gosti letošnjega festivala Dnevi poezije in vina je tudi uveljavljena, prevajana in nagrajevana danska pesnica Pia Tafdrup. V Sloveniji je že nastopala, pred dvajsetimi leti je pri založbi Aleph izšla njena zbirka Kristalni gòzd v prevodu Maje Caserman, tokrat pa so pri Beletrini izdali izbor njenih pesmi iz devetnajstih zbirk z naslovom Med vedno in nikoli; pesmi in avtoričin avtopoetski esej je prevedla Silvana Orel Kos. S pesnico se je v Ljubljani pogovarjala Staša Grahek in jo med drugim vprašala o njeni tesni povezanosti z naravo, ki je opazna tudi v poeziji, ki jo piše.

Svet kulture Vojna in gledališče – pogled v preteklost

V današnjem Svetu kulture boste najprej izvedeli več o mednarodni konferenci o vojni z naslovom: Vojna in gledališče – pogled v preteklost, ki te dni poteka v Ljubljani v organizaciji zavoda Maska. V sklopu konference so sinoči v Stari mestni elektrarni premierno uprizorili predstavo Šivi v režiji Damirja Avdića. V Cankarjevem domu pa so sinoči odprli razstavo desetih slovenskih umetnic in umetnikov z naslovom Odprti globus: umetnost milenijske generacije.

Razgledi in razmisleki Miljenko Jergović: "V književnosti, tako kot v življenju, so pomembni detajli."

Letošnji nagrajenec Vilenice je Miljenko Jergović, leta 1966 v Sarajevu rojeni pisatelj, pesnik, esejist, kolumnist in še kaj. V slovenščini ga poznamo po številnih prevodih, zaslovel pa je že s proznim prvencem Sarajevski Marlboro. Je neutruden portretist malih ljudi, kronist življenja v Sarajevu in v njegovi široki okolici. Za svoje delo je prejel že lepo število literarnih nagrad, domačih in mednarodnih, zadnja je zdaj Vilenica. Po Jergovićevih besedah je to najpomembnejše priznanje v tem delu sveta. Miljenka Jergovića je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar. Prevedel Vlado Motnikar, bere Bernard Stramič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten

Svet kulture Festival Maribor in skulpture Vojka Štuheca

V Kabinetu Umetnostne galerije Maribor predstavljajo manjše skulpture in risbe pred nekaj leti preminulega mariborskega kiparja Vojka Štuheca. Nocoj ob 19.30 bo v Veliki gledališki dvorani SNG Maribor otvoritveni koncert 17. Festivala Maribor, ki bo hkrati odprl prvi koncert simfoničnega cikla orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V Cankarjevem domu se bo odprla razstava Odprti globus, mogoče pa si bo ogledati tudi film scenaristke in režiserke Eme Kugler z naslovom Nekoč v Posočju. V okviru konference Vojna in gledališče bo danes na odru Stare mestne elektrarne premiero doživela predstava Šivi. .

Literarna matineja Jana Unuk: "Vse pisanje Olge Tokarczuk je tudi igra s pripovedovalcem"

Pozorni pripovedovalec je esejistična knjiga poljske nobelovke Olge Tokarczuk, ki je v prevodu Jane Unuk leta 2023 izšla pri založbi LUD Literatura. S prevajalko pretresamo eseje iz knjige, razmišljamo o tem, kako je prevajati Olgo Tokarczuk, pa tudi o tem, kdo ali kaj je pravzaprav naslovni pozorni pripovedovalec, koncept, ki se mu Tokarczuk v omenjeni knjigi posveča in na katerem sloni kar nekaj njenih leposlovnih del.

Izšlo je Andrej Rozman Roza: Dvomovinska lirika

Andrej Rozman Roza je v sodobni slovenski literaturi in kulturi še kako prepoznaven avtor. Že na svojih literarnih začetkih v Pesniškem almanahu mladih (1982) se je tikal s humorjem, pozneje pa je za nameček pričel pesniti v rimah. Rim seveda ni neskončno, toda umetnik zmerom znova dokazuje, da je do zadnje rime še daleč. Leta 2015 je doživel priznanje, ki ga doživijo le redki slovenski avtorji. Njegovo (iz)brano delo z naslovom Gleda kondor avion je izšlo v zbirki Kondor (knjigo je uredil Andrej Koritnik). Pred kratkim je pri Založbi Goga izšla njegova nova knjiga Dvomovinska lirika. Že na pogled je knjiga zaradi opreme Radovana Jenka lepa, prepriča in pritegne pa tudi z objavljenimi besedili. Umetnik ni lenuharil na pernicah stare slave, ampak je napisal oziroma objavil vrsto besedil iz arene življenja, med drugim o izbrisanih in Palestini. Več o knjigi in še marsičem pove Andrej Rozman Roza v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi Pesem za Palestino in Čeprav čez mnogo let na komad When The Saints Go Marching In. Nikar ne zamudite.

Glasovi svetov Interspolnost - med biomedicino in identiteto

Letošnje olimpijske igre v Parizu so poleg pogovorov o športnih dosežkih najboljših na svetu razkrile tudi težave, ki jih imamo z razumevanjem spola. Pestrost teles je zelo velika, v športu so od nekdaj specifične telesne predispozicije prednost. Potem ko so v preteklosti že prespraševali spol nekaterih atletinj, ki so jim ob rojstvu pripisali ženski spol, ki so odraščale kot dekleta in so vse življenje tekmovale v ženski kategoriji, se je poleti to zgodilo v boksu. Kdaj so telesne predispozicije konkurenčna prednost, ker prestopijo mejo spola, kaj sploh določa biološki spol, kako je znanost ta znanja nadgrajevala in kako se kot družba spopadamo s temi spremembami vedenja? To na Inštuitutu za biomedicinsko etiko in zgodovino medicine v Zürichu raziskuje dr. Martin Gramc, z njim se je pogovarjala Urška Henigman.

Svet kulture Mapa ilustracij Veličastnih 30 in razstava Slovenske krave Lare Ješe

Slovenske krave hudomušno kraljujejo na slikah, grafikah, fotografijah in v skulpturah akademska slikarka Lara Ješe, ki je to žival izbrala za izpoved svoje družinske zgodbe. Postopoma jo je namreč začutila kot izraz povezave s svojimi koreninami. Svojo dvanajstletno produkcijo zdaj predstavlja v Škofjeloškem Sokolskem domu. V Vodnikovi domačiji Center pa so predstavili ekskluzivno mapo tridesetih reprodukcij slovenskih knjižnih ilustracij, ki je pri Mladinski knjigi izšla v omejeni seriji tristotih izvodov.

Oder Simona Hamer: Kot mentorica moram biti v veliki meri in najprej dobra psihologinja

Pisanje v sklopu delavnic dramskega pisanja je v zadnjem času eden od stalno navzočih in vse bolj priljubljenih pristopov snovanja izvirnega dramskega besedila. O prednostih tovrstnega ustvarjanja, pomenu za avtorice in avtorje, pa tudi o izkušnji mentoriranja in vprašanju avtorstva se pogovarjamo z dramatičarko, dramaturginjo in mentorico delavnic dramskega pisanja Simono Hamer.

Kdo smo? Velika planina – med trniči in bajtami

Velika planina je planšarski raj, najhitreje dosegljiv iz Ljubljane. Že pogled nanjo vabi, zato je v lepem vremenu na njej nepregledna vrsta pohodnikov in turistov. To res prinaša dobiček, a žal uničuje svetost pastirskega življenja, kolikor ga nista že odnesla čas in modernizacija (ponovitev).

Jezikovni pogovori Bralno pismenost je mogoče dvigniti, dokazujejo z Našo malo knjižnico

Glede na rezultate mednarodne raziskave PISA iz leta 2022 je raven bralne pismenosti med slovenskimi petnajstletniki pod povprečjem držav članic OECD. Povprečni dosežek dijakinj in dijakov je za 26 točk nižji kot tisti iz leta 2018 in je najnižji dosežek, odkar se je Slovenija vključila v raziskavo. Ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja smo izpostavili ambiciozni projekt Naša mala knjižnica, pri katerem si prizadevajo dvigniti bralno pismenost. Izvaja ga KUD Sodobnost. Lani je pri njem sodelovalo 34.000 otrok iz slovenskih osnovnih šol in vrtcev. Letos bo potekal tudi na Hrvaškem, v Italiji, Estoniji, Severni Makedoniji, v Grčiji in na Poljskem. Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo Evropske komisije je projektu dodelil naziv Zgodba o uspehu. Vprašali smo se tudi, zakaj se projekti, ki jih namenjamo temu področju, ne odražajo v mednarodnih raziskavah. Gostje: dr. Klavdija Šterman Ivančič, raziskovalka s Pedagoškega inštituta; projekt Naša mala knjižnica pa sta predstavili Katja Kac in Alenka Urh.

Esej na radiu Poljanka Dolhar: Moji rojstni mesti

Ker tradicionalni ponedeljek Eseja na radiu tokrat sovpada z literarnim večerom iz cikla Ars teatralis, ki ga posvečamo Alojzu Rebuli ob 100. obletnici njegovega rojstva, umeščen pa je v Slovensko stalno gledališče v Trstu, v mesto, s katerim je bil Rebula povezan vse življenje, smo se na ta kraj spomnili tudi z esejem. Njegov naslov je Moji rojstni mesti, njegova avtorica pa Poljanka Dolhar, publicistka, zaposlena v uredništvu Primorskega dnevnika, tudi Tržačanka. Posveča se kulturi in objavlja v medijih v Sloveniji in Italiji. Leta 2011 je skupaj z Eriko Bezin napisala Kako lep je Trst, prvi vodnik po slovenskem Trstu, ki je izšel tudi v italijanski različici. Leta 2014 je ob pomoči prevajalke Darje Betocchi uredila Tra Carso e caos, zbirko italijanskih prevodov pesmi Srečka Kosovela in risb slikarja Edvarda Stepančiča. Je predsednica Slovenskega kluba, s katerim je leta 2016 postavila stalno razstavo o zgodovini tržaškega Narodnega doma. ''Včasih imam občutek, da živim v dveh različnih mestih. Eno se imenuje Trst in je moje rojstno mesto. Drugo se imenuje Trieste in je prav tako moje rojstno mesto. Eno govori, bere, sanja v slovenskem in italijanskem jeziku, drugo pa samo v italijanskem. Kajti slovenščino poučujejo v zelo redkih italijanskih šolah, tako redkih, da jih lahko prešteješ na prste ene roke. Oba jezika zato obvladajo skoraj izključno Slovenci.'' Glasbeno opremo za esej je izbral Mihael Kozjek, in to vložke iz skladbe Calmo espressivo za violino solo Pavleta Merkuja v izvedbi Monike Skalar. Oblikovalec zvoka Vladimir Jovanovič, bralka Mateja Perpar.

Po belih in črnih tipkah September/drugič

September je tukaj in začela sta se nova sezona in novo šolsko leto, od začetka, iz temeljev smo začeli tudi mi; iz tistih temeljev na katerih stoji naš okus in bistvena sestavina našega dojemanja klavirske glasbe. Tej sestavini se z besedami najbolj približamo, če ji rečemo izvirnost in hkrati tudi neposrednost. Odpraviti se moramo daleč nazaj; da jo začutimo, da se je znova zavemo in jo potem tudi prepoznamo v sedanjosti.

Skladatelj tedna Richard Strauss, 4. del

Pri pisanju simfoničnih pesnitev so Straussa navdihovali literarna in filozofska dela ter ljudski junaki, Alpsko simfonijo pa je zaznamovala podoba veličastnih bavarskih Alp. Delo, ki opisuje dan v tem gorstvu, ima slikovite naslove stavkov, iz katerih lahko razberemo, kako je Strauss oblikoval dramatični lok dela simfoničnih razsežnosti glede na naravni cikel od jutranjega svitanja do večernega mraka. V svojem dnevniku Strauss razkrije tudi ničejanski podton Alpske simfonije. Vanjo so vključeni moralno očiščenje prek posameznikove lastne moči, odrešitve prek fizičnega dela in občudovanje narave, večne in veličastne.

Operna jutranjica Ansambli

Tokrat se bo zvrstilo nekaj opernih ansamblov, od vključno terceta naprej - ta namreč že ponuja priložnost za obogatitev harmonije v vokalnem slogu ter za hkratno slikanje razlik med protagonisti.

Glasni novi svet Impro skupnosti in lokaciji

Poslušamo tri nove izdaje dveh malih glasbeniških povezav – dve plošči Johna Butcherja z dui in kvartetom glasbenikov z britanske improvizacijske scene, posneti v londonskem Iklectiku ter izdajo tria tolkalca Zlatka Kaučiča kontrabasistke Joëlle Léandre in pianistke Elisabeth Harnik, zabeležene na festivalu Artacts v avstrijskem St. Johannu.

Čas, prostor in glasba Čas prihodnosti (11): Približevanje znanosti

V enajsti oddaji iz cikla ‘Čas prihodnosti’ bomo predvajali: ‘Seraphim za violino in orkester japonske skladateljice Harue Kunieda – na violino bo igrala Takako Yamazaki, Filharmoničnemu orkestru iz Tokia bo dirigiral Kazumasa Watanabe. Za oddajo smo izbrali še Koncert za altovski saksofon in orkester Edisona Denisova. Solist bo Claude Delangle, Nacionalnemu orkestru BBC iz Walesa bo dirigiral Tadaaki Otaka. Oddajo »Približevanje znanosti« je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič, pripravil in uredil jo je profesor Pavel Mihelčič.

Glasbeni utrip Končala sta se 72. festival Ljubljana in 23. festival Tartini

Začenja pa se 17. festival Maribor

Mojstri samospeva Samospevi Lojzeta Lebiča, 1. del

Vokalna glasba ima v opusu Lojzeta Lebiča, skladatelja, ki letos praznuje svoj življenjski jubilej - 90. rojstni dan, pomembno mesto, pa naj si gre za zborovska dela, obsežnejša vokalno-instrumentalna, scenska oziroma odrska dela ali samospeve. Njegovi samospevi so si med seboj različni, vsem pa je skupno dvoje: zavestna težnja po zlitosti med pevskim glasom in klavirjem ter izraznost, odprta v novoklasično razširjeno tonalnost.

Skladatelj tedna Richard Strauss, 3. del

Orkestrsko suito Žlahtni meščan, op. 60 je Richard Strauss pisal v letih 1911 do 1917, ko je bila v svoji dokončni podobi tudi izdana. Prvotna zamisel je bila, da bi Hugo von Hoffmansthal priredil in poenostavil istoimensko Molierovo igro iz leta 1670, v odrsko dogajanje dodal celotno igralsko družino po vzoru baročne commedie dell'arte, Strauss bi govorjene dialoge dopolnil s priložnostno scensko glasbo, celotno umetniško delo pa bi se končalo z opero enodejanko Ariadna na Naksosu. V tej obliki so celotno delo krstno izvedli oktobra 1912 v Sttutgartu. Ker pa je poslušalstvo negodovalo nad dolžino, pa tudi postavitev opere je bila draga in zahtevna, sta se Strauss in Hoffmansthal naposled odločila, da delo razdelita.

Glasba našega časa Rebecca Bruton in Jason Doell

Poslušamo novo ploščo Godalnega kvarteta Bozzini, na kateri s klavirskim kolektivom junctQín predstavlja deli kanadskih skladateljev Rebecce Bruton in Jasona Doella.

Zborovska glasba V spomin dr. Edu Škulju

Poslovil se je dr. Edo Škulj. Glasbeniki si ne bi mogli predstavljati slovenske glasbene krajine brez njegovega dela, saj je transkribiral večji del opusa Iacobusa Handla Gallusa: 16 maš, 100 madrigalov in več kot 300 motetov. Prav po njegovi zaslugi lahko segamo po Gallusovem katalogu in Gallusovem zborniku Clare vir. Ampak to je le del Škuljevega bogatega opusa, kajti v njem najdemo tudi zbirko Slovenskih protestantskih napevov, zbirko Slovenskih cerkvenih ljudskih napevov, Leksikon cerkvenih glasbenikov, knjige o Orglah na Slovenskem, o skladateljih Gregorju Riharju, Franu Gerbiču in še in še … Tokratno oddajo posvečamo spominu na dr. Eda Škulja, zanjo pa smo izbrali Gallusova dela, saj je bilo transkribiranje skladateljevega opusa osrednje Škuljevo delo. Predvajali bomo Gallusov Pasijon po Janezu in Mašo po motetu Očenaša.

Koncertni dogodki na tujem Christian Tetzlaff in Komorni orkester iz Lozane

Komorni orkester iz Lozane je na koncertu 29. februarja v dvorani Metropole v Lozani izvedel uverturo Lepa Meluzina, op. 32 Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Violinski koncert v D-duru Johannesa Brahmsa in Simfonijo št. 1, Pomladno, Roberta Schumanna. Dirigiral je Hossein Pishkar, v vlogi solista je nastopil violinist Christian Tetzlaff.

Jazzovska jutranjica Marko Črnčec - intervju

Gostili smo enega najpomembnejših slovenskih jazzistov, pianista par excellence, profesorja, komponista, aranžerja. O njegovi novi plošči, posvečeni mojstru Mojmirju Sepetu, o jazzovski sceni pri nas in v tujini in še o čem se je z njim pogovarjal Hugo Šekoranja.

Jazz session WDR Big Band & Peter Somuah

Dostojen naslednik afriških glasbenikov, kot so Fela Kuti, Tony Allen in Manu Dibango, prihaja iz Gane. Njegovi mladostni heroji so bili Freddie Hubbard, Roy Hargrove in Miles Davis.

Jazz avenija Albert »Tootie« Heath – in memoriam

Tretjega aprila letos se je za vedno poslovil še zadnji iz jazzovske družine Heathovih - sloviti Albert »Tootie« Heath. Ameriški jazzovski bobnar Albert »Tootie« Heath je bil prepoznaven po svojem rafiniranem, pogosto pritajenem bobnanju. S svojima bratoma – basistom Percyjem in saksofonistom Jimmyjem je igral tudi v družinski jazzovski skupini Heath Brothers. Ob bratih Jones iz Detroita in Marsalis iz New Orleansa so bili najbolj prepoznavna jazzovska familija. Albert je bil najmlajši med brati in je tudi zadnji umrl. Že od otroštva se ga je držal vzdevek Tootie.

Samo muzika Edvard Holnthaner – ob 80-letnici rojstva

Oddajo bomo ob 80-letnici rojstva namenili vsestranskemu glasbeniku Edvardu Holnthanerju. Po končanem študiju se kljub Privškovemu vabilu ni pridružil ljubljanskemu orkestru. Postal je profesor na svoji nekdanji akademiji – visoki šoli za jazz v Gradcu. Tako je deloval predvsem v Avstriji in Nemčiji. Po upokojitvi pa vodi mariborski Toti Big Band.

Jazz Ars Pianist Les McCann – in memoriam

Posvetili se bomo ustvarjanju pianista Lesa McCanna. Za vedno se je poslovil 29. decembra lani, star 88 let. Les McCann je bil eden najbolj priljudnih džezistov, z igranjem klavirja in prepevanjem mu je vedno uspelo spraviti občinstvo v dobro voljo ali k plesu. Tako so ga bolj resnobni džezisti proglasili za populista. Pa vendar so bila njegova besedila pogosto politično angažirana in družbeno prodorna.

Tretje uho Keith Jarrett - Carl Philipp Emanuel Bach

Eno izmed najpomembnejših klavirskih del iz časov med Johannom Sebastianom Bachom in Josephom Haydnom so Würtemberške sonate. Običajno se izvajajo na čembalu, Jarret pa jih je posnel na klavirju.

Orkestralni jazz Don Ellis - Tears Of Joy

Izrazit glasbeni inovator, tako na področju nesimetričnih ritmov kot uporabe nenavadnih inštrumentov in priredb, je leta 1971 izdal Tears Of Joy. Na njej je uporabil godalni kvartet, ki ga je ozvočil s takrat novo tehnologijo firme Barcus Berry. Ta je omogočala, da so se godala lahko zvočno povzpela nad pihala in trobila. Nove zvočne možnosti so odprle pot Ellisovi domišljiji.

Jazz avenija Bobnar Tony Oxley – in memoriam

Oddajo bomo namenili angleškemu jazzovskemu bobnarju Tonyju Oxleyu, ki je umrl 26. decembra lani, star 85 let. Igral je z zelo raznolikimi glasbeniki – v razponu od Billa Evansa do Cecila Taylorja. Vodil je tudi številne samostojne projekte.

Samo muzika Zamejski jazz

Današnjo oddajo slovenskega jazza Samo muzika bomo namenili glasbenikom, ki so povezani s slovenskim zamejstvom v Avstriji in Italiji. Poslušali bomo skladbe Tonča Feiniga, slovenskega jazzovskega pianista z avstrijske Koroške in Maria Vavtija, pozavnista, ki je prav tako Slovenec iz Avstrije. Sledila bosta slovenska jazzovska glasbenika iz Italije: čelistka in pevka Andrejka Možina in pianist Renato Chicco. Oddajo Samo muzika pripravlja Marko Kumer.

Jazz Ars Pianist Harold Mabern

Poslušali bomo glasbo cenjenega pianista Harolda Maberna. Njegov slog igranja kritiki opisujejo kot »agresiven in obenem zelo pozitiven in topel ter senzualen in dojemljiv«.

Tretje uho Jani Moder Ecliptic - Trash Society

Njegovo kitaro slišimo na več kot 40-ih zgoščenkah. Trash Society je projekt, na katerem v zasedbi Ecliptic sodelujejo še trobentač Igor Matkovič, basist Jani Hace, bobnar Žiga Kožar in znani raper Murat z elektronikskimi efekti in beatboxom.

Kratka radijska igra Franjo Frančič: Lov

V tradiciji absurdistične dramatike slovenski pesnik, prozaist in dramatik na novo preigrava svoja čakajoča, oprezujoča in v namišljene strahove zapredena lika. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralca – Iztok Jereb, Uroš Maček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2002

Radijska igra Feri Lainšček: Inšpektor Gaber – 11. del: Zadnji selfie

V predzadnji zgodbi serije, s katero smo popestrili vaše torkove večere v drugi polovici poletja in se bo iztekla čez teden dni, nihče ne bo umrl zaradi selfieja. Toda prav taka fotografija bo odprla pot razčlembi zločina, s katerim se boste soočili. Lejla je bila nasmejano in družabno dekle, a jo nekega jutra najdejo mrtvo. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Inšpektor Gaber – Borut Veselko Inšpektorica Brina – Sabina Kogovšek Patologinja Marjeta – Silva Čušin Forenzik Tim – Aljaž Jovanović Jakob Vrhovnik – Kristijan Guček Lojze Jadrič – Jernej Čampelj Vera Potočnik – Milena Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2015

Radijska igra Matjaž Briški: Splav (ali ladja norcev)

V jedki in kruti metaforični in politični paraboli o tragični slovenski stvarnosti avtor predoči stanje duha oziroma politično situacijo slovenskega naroda vse od polpretekle zgodovine do danes. V njej se ponavlja vedno isti kruti obrazec razcepljenosti na desno in levo stran, desno in levo glavo, ki nista zmožni krmariti ladje v skupno smer, ampak sta sposobni samo krvavega obračunavanja v boju za oblast in dokazovanja, čigava smer je prava. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Marinka Poštrak Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Leva glava - Janez Škof Desna glava - Brane Završan Vesna, krmarjeva žena in Mama - Vesna Jevnikar Anit - Veronika Drolc Prvi mornar - Dario Varga Drugi mornar in Pesnik - Peter Musevski Krmar - Boris Cavazza Slepec - Polde Bibič Prvi otrok - Vesna Slapar Drugi otrok - Ana Dolinar Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2010.

Kratka radijska igra Guy de Maupassant: Rešena

Kratka radijska igra je nastala po humorni zgodbi francoskega klasika. V kratki komediji žena zvito obračuna z možem, nepoboljšljivim tekačem za ženskimi krili. Režiser: Aleš Jan Prevajalec: Aleš Berger Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Markiza Annette - Polona Juh Baronica - Ljerka Belak Možak – Brane Grubar Dekle – Mojca Funkl Markizin soprog - Matevž Biber Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2005.

Radijska igra Ivan Cankar: Hlapci

Cankarja je k pisanju znamenite politične satire spodbudila zmaga klerikalcev leta 1907 na državnozborskih volitvah. Satirično besedilo je zaradi kritične ostrine praizvedbo doživelo šele leta 1919 v tržaškem gledališču v režiji Milana Skrbinška, leto po Cankarjevi smrti. Drama je doslej doživela že osemintrideset uprizoritev v slovenskih gledališčih. Tokratna verzija je iz leta 1954 v gledališki režiji Slavka Jana v Drami Slovenskega dramskega gledališča v Ljubljani. Režiser radijske verzije: Mirč Kragelj Režiser gledališke postavitve: Slavko Jan Tonski mojster: Andrej Dobrin Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Igralci - Stane Sever, Milan Skrbinšek, Edvard Gregorin, Pavle Kovič, Lojze Potokar, Ančka Levar, Vida Juvan, Mila Kačič, Vladimir Skrbinšek, Bojan Peček, Jože Zupan, Majda Potokar, Mira Danilo, Janez Cesar, Elvira Kralj, Maks Bajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1954

Kratka radijska igra Jasna Blažič: Deklica, ki je spala

Rahločutna kratka radijska igra z doživljanjem štirih prič prizadevanja neozdravljivo bolne deklice, da bi se naučila igrati klavir pred prezgodnjo smrtjo, pripoveduje o spremljanju neizogibnega konca. V njej se mešata nemoč in želja, ki bi presegla minevanje. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka in glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Deklica Maja - Maša Valentič Učiteljica - Lučka Počkaj Babica - Ljerka Belak Ravnatelj - Bogomir Veras Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1999.

Radijska igra Feri Lainšček: Inšpektor Gaber, 10. del: Zmenek na Facebooku

Pisec tokratne epizode kriminalistične serije se zaveda, da pojavom, ki jih generira hitro razvijajoča se medijska krajina, ni mogoče uteči, in da so zlasti različna družbena omrežja še kako dobra priložnost za zločin. Tokratni primer spletnega zmenka se na žalost ni dobro končal, inšpektor Gaber pa kljub svoji dolgoletni kriminalistični praksi prav novim orodjem iskanja zločincev ne more biti takoj kos. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Inšpektor Gaber – Borut Veselko Inšpektorica Brina – Sabina Kogovšek Patologinja Marjeta – Silva Čušin Forenzik Tim – Aljaž Jovanović Jani Smolar – Blaž Valič Boris Polanc – Uroš Fürst Metka Golob – Vesna Pernarčič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2015.

Radijska igra Borut Gombač: Skozi zaprta vrata

Gombačev glavni junak v aluziji na Sartrov ikonični dramski tekst Za zaprtimi vrati označi tematiko igre z besedami: »Zaprta vrata novega tisočletja! Se zavedate, za kako usodno temo gre? Danes namreč nismo več odprti neskončnosti z vso svojo eksistenco. Zato tudi za naša dejanja ne odgovarjamo več z vsem svojim bitjem. Naše oči že dolgo niso več zrcala in ne zrcalijo resnične zunanjosti, ampak navidezno. Povrhu tega predmetov, misli, teles ne vidimo več le z ene strani, ampak z več strani hkrati. Zato nimajo ene oblike in enega samega položaja v času in prostoru, ampak jih imajo toliko, kolikor je pogledov.« Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Profesor - Vlado Novak Lojze - Polde Bibič Doktor - Bine Matoh Tilčka - Vesna Pernarčič Produkcija Urdeništva igranega programa Posneto v prostorih cerkve sv. Jakoba v Ljubljani januarja 2002

Kratka radijska igra Stefano Benni: Čisti računi

Spletkarska igra skakanja čez plot se bolj in bolj razkriva v sočnem dialogu med buržujskima zakoncema srednjih let na njuni večerji v butični restavraciji. Šestdelni cikel kratkih radijskih iger, nastalih po literarnih predlogah Stefana Bennija, ponuja luciden vpogled v človeka današnje dobe, ki se pogosto potaplja v kaos in dezorientacijo. Odslikava kompleksnosti medčloveških odnosov pa je pogosto prebodena s satirično ostjo, ki usmerjena proti sodobni družbi spravlja v smeh in hkrati spodbuja k premisleku. Režiser in prirejevalec: Jože Valentič Prevajalec: Janko Petrovec Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Ona – Iva Krajnc Bagola On – Uroš Smolej Natakar – Uroš Maček Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2017.

Radijska igra Jean Giraudoux: Intermezzo

Mlada učiteljica Isabelle verjame, da malo provincialno mesto preganjajo duhovi: sentimentalna protagonistka se odloči, da bo raziskala ta nadnaravni pojav. V radijski komediji, ki jo krasi Giraudouxov privlačni slog, je moč slišati nekatera velika imena slovenskega gledališča prejšnjega stoletja. Režiser: France Jamnik Prevajalka: Radojka Vrančič Prirejevalka in dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Isabelle – Štefka Drolc Armande Mangebois – Slavka Glavina Leonide Mengebois – Ivanka Mežan Kontrolor – Boris Kralj Šolski nadzornik – Jurij Souček Župan – Stane Sever Drogerist – Jože Zupan Prvi rabelj – France Presetnik Drugi rabelj – Aleksander Valič Duh – Danilo Benedičič Luce, prva deklica – Nada Bavdaž Gisele, druga deklica – Marija Benko Daisy, tretja deklica – Mojca Ribič Gilberte, četrta deklica – Metka Leskovšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1968.

Kratka radijska igra Igralci pojejo: Igor Samobor

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah, na filmu in na koncertih. V juliju in avgustu jih predstavljamo v terminu kratke radijske igre. Redaktor poletne rubrike Alen Jelen predstavlja igralca Igorja Samoborja.

Bogoslužje Prenos maše iz Kopra

Na praznik Rojstva Device Marije neposredno prenašamo sveto mašo iz stolne cerkve Marijinega vnebovzetja v Kopru. Mašuje stolni župnik dr. Primož Krečič. Pri sveti maši sodeluje Stolni pevski zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Orgle igra Matjaž Černic.

Sedmi dan Praznik rojstva Matere Marije

Prav na letošnji nedeljski dan 8. septembra obhajamo rojstvo Device Marije. Govorili bomo o veličini tega praznika in njegovem pomenu, ter kaj nam o njem daje slovensko ljudsko izročilo na področju literarne umetnosti. Pozornost bomo namenili tudi latinskemu epu o Marijinem življenju, ki ga je prepesnil Filip Žički, menih in nabožni pesnik, ki je v začetku 14. stoletja bival v Žički kartuziji. V njem govori o Marijinem rojstvu in njeni mladosti. Z nami bo znanstvena svetnica: izr. prof. ddr. Irena Avsenik Nabergoj, ki predava na Inštitutu za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Sledi večnosti Duhovno izpopolnjevanje na Teološki fakulteti

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani že štirinajsto leto ponuja študijski program Duhovno izpopolnjevanje, kjer leta niso ovira. Namenjen je vsem, ki želijo celostno osebnostno in duhovno zoreti, odkrivati, spoznavati in se poglabljati v duhovnost. Usposablja pa tudi za spremljanje drugih, posameznikov in skupin na njihovi poti življenja. Vpisati se je možno še do sredine septembra.

Musica sacra Na mali šmaren - z romarskimi pesmimi

Pesmi, ki se z vsebino dotikajo Marijinega rojstva, ni veliko; toliko več je pesmi z marijansko tematiko. Čas med velikim in malim šmarnom, to je med 15. avgustom in 8. septembrom je namreč namenjen tudi romanjem k Marijinim cerkvam. Teh pa je, tudi na Slovenskem, na pretek. In kaj največkrat spremlja romarje na poti? Poleg molitve seveda pesem, saj pravijo, da »kdor poje, trikrat moli.«

Bogoslužje Prenos maše iz Maribora

Iz mariborske stolne cerkve Svetega Janeza Krstnika bomo na 22. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo. Daroval jo bo župnik Danijel Lasbaher. Pri maši bo sodeloval družinski pevski zbor Karizma.

Musica sacra Glasba melkitov

Z glasbo se bomo tokrat podali na Bližnji vzhod, natančneje k melkitom – kristjanom, ki pripadajo vzhodni katoliški cerkvi bizantinskega obreda in imajo sedež v Damasku. Navzoči so v Siriji, Palestini in Egiptu in kljub prevladi islama še vedno ohranjajo svojo kulturo, liturgijo in obrede s starodavno glasbo – ki ima poseben pomen in namen – glasba, izvajana znotraj liturgije je namreč zanje najprej – molitev.

Sledi večnosti Nika Kržišnik - Prostovoljka Mlade Karitas

Nika Kržišnik je prostovoljka pri Mladi Karitas. V svet prostovoljstva se je podala pri šestnajstih letih, k temu jo je spodbujalo tudi domače okolje. Je diplomantka Fakultete za socialno delo v Ljubljani, junija pa je prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva za leto 2023. Kako v svoje življenje vpleta vero in kaj ji ta pomeni? Se vidi kot prostovoljka tudi na daljši rok?

Sedmi dan Ekološko spreobrnjenje

"Kot kristjani hočemo ponuditi svoj prispevek pri premagovanju ekološke krize, ki jo preživlja človeštvo. Kristjani so poklicani k ekološki spreobrnitvi," je ob uvedbi Svetovnega dneva molitve za skrb za stvarstvo v posebnem pismu zapisal papež Frančišek. Ta dan na 1. september praznujeta Katoliška in Pravoslavna cerkev. Prispevek k premagovanju ekološke krize želijo še posebej dati tudi v katoliškem vrtcu Lavra v Murski Soboti, ki ga vodi naša gostja, redovnica iz skupnosti Hčera Marije Pomočnice, sestra Jožica Merlak.

Musica sacra Glasba v samostanu Keur Moussa v Senegalu

Keur Moussa ali v prevodu Hiša Mojzesa stoji v bližini mesta Dakar v afriškem Senegalu. Leta 1963 jo je ustanovilo devet francoskih menihov iz Solesmesa, z namenom, da bi kristjanom v pretežno muslimanski državi omogočili versko življenje v polnosti; da bi z njimi – benediktinci, sodelovali pri molitvi in delu, nekristjanom pa približali način njihovega življenja. Liturgija je privzdignjena in ozaljšana z glasbo – ta pomeni nekakšen preplet francoskega in afriškega duhovnega izročila. Francoski in senegalski menihi, ki skupaj živijo v samostanu, so ustvarili poseben tip glasbe – preplet francoskih melodij, gregorijanskega korala, z afriškimi tradicionalnimi instrumenti, ki jo boste lahko slišali tudi v tokratni oddaji.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve sv. Danijela v Celju

Iz stolne cerkve Svetega Danijela v Celju neposredno prenašamo nedeljsko sveto mašo. Mašuje celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, somašujeta pa opat Marjan Jezernik in domači župnik Tadej Lenasi. Pri maši sodeluje zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika. Orgelska spremljava Metoda Kink.

Sedmi dan Svetopisemski lik Mojzesa

Ponavljamo razmišljanja biblicista, akademika dr. Jožeta Krašovca o Mojzesu. Kdo je bil ta človek, ki je svoje ljudstvo izpeljal iz Egipta in ga povedel v obljubljeno deželo?

Lirični utrinek Svetlana Makarovič: Poroka

Slovenska pesnica in mladinska pisateljica Svetlana Makarovič je vsestranska umetnica, v središču njenega umetniškega ustvarjanja pa je poezija, ki jo je začela objavljati že pred dobrimi petdesetimi leti. V njeni poeziji prevladuje tragično razpoloženje; to velja tudi za pesem Poroka. Interpretira jo Zvezdana Mlakar.

Literarni nokturno Pierre de Ronsard: Soneti in Oda

11. septembra leta 1524 se je na gradiču Possonière rodil francoski pesnik Pierre de Ronsard, eden največjih lirikov celotne svetovne književnosti. Njegovi sodobniki so ga imenovali Princ pesnikov. V otroštvu je oglušel, zato se je moral odpovedati vojaški karieri. Veliko je bral ter se posvečal grški in rimski književnosti. S šestimi drugimi pesniki je ustanovil pesniško skupino Pléiade, ki je skušala jezikovno in tematsko prenoviti francosko poezijo. Pisal je eruditske ode, epiko in pretanjeno liriko, tako ljubezensko kot temeljno bivanjsko o minljivosti človeka. Ob petstoti obletnici rojstva Pierra de Ronsarda poslušamo sonete in Odo v mojstrskem prevodu Janeza Menarta. Igralec Aleš Valič, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

Odprta knjiga na radiu Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč: Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri (1/28)

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 01 Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija

Lirični utrinek Bina Štampe Žmavc: Z boginjo

Bina Štampe Žmavc je pesnica, pisateljica dramatičarka in režiserka. Piše predvsem za otroke in mladino, izdala pa je tudi pet pesniških zbirk za odrasle, zadnjo leta 2022 z naslovom Ljubeznitve. Pesem Z boginjo bere pesnica sama.

Literarni nokturno Tomas Tranströmer: Skrivnosti na poti

Tomas Tranströmer, pesniški mag sanjskih vizij in stvarnega sveta, ki s svojimi zgoščenimi, jasnimi podobami (kot so pred dvanajstimi leti zapisali v utemeljitvi Nobelove nagrade) ponuja svež dostop do resničnosti, ima tudi pri slovenskih ljubiteljih poezije precej občudovalcev. Ni čudno, saj se za na videz preprosto, sugestivno liriko skrivajo tehtna spoznanja. Interpret je Janko Petrovec, prevajalka Maja Caserman, glasbeni opremljevalec Marko Šetinc, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2011.

Literarni večer Joseph Roth: Mož s tremi kovčki

Literarni večer namenjamo avstrijskemu pisatelju Josephu Rothu, ki se je rodil leta 1894 v mestu Brodi pri Lvovu, umrl pa leta 1939 v Parizu. V svojih delih je pogosto tematiziral izgubo domovine – avstro-ogrske monarhije. Avtorica literarnega večera in prevajalka Ana Jasmina Oseban, interpreti Milan Štefe, Brane Grubar in Lotos Vincenc Šparovec, bralca Bernard Stramič in Mateja Grahovac, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, režiser Igor Likar. Produkcija 2019. Redakcija Tesa Drev Juh, Staša Grahek.

Odprta knjiga na radiu Bruno Volpi Lisjak: Vonj po morju 25/25

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, z Nabrežine in iz Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili. Knjiga je izšla pri založbi Mladika. Interpret: Danijel Malalan Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2010.

Lirični utrinek Milan Jesih: Tja, kamor hrepenenje komaj seže

Slovenski pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih je za svoje ustvarjanje prejel številne literarne nagrade. Leta 2007 je izšla njegova zbirka z naslovom Tako rekoč in v njej pesem Tja, kamor hrepenenje komaj seže. Interpretira Vlado Novak.

Odprta knjiga na radiu Bruno Volpi Lisjak: Vonj po morju 24/25

V zbirki črtic Vonj po morju boste spoznali slovenske ribiče iz Križa, Nabrežine in Kontovela. Zgodbe segajo v čas prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki Lisjakovih zgodb so resnične osebe iz naše polpretekle zgodovine, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili. Knjiga je izšla pri založbi Mladika. Interpret: Danijel Malalan Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2010.

Lirični utrinek Neža Maurer: Svet je preprost

Neža Maurer, ena največjih slovenskih pesnic, je dopolnila 93 let. Pesnica, pisateljica, prevajalka, publicistka, avtorica več kot ducata pesniških zbirk in del za otroke in mladino kljub zavidljivi starosti še vedno ustvarja. Leta 1984 je izšla njena zbirka poezije z naslovom Tej poti se reče želja. Pesem Svet je preprost iz te zbirke interpretira dramska igralka Marinka Štern.

Literarni nokturno Fran Erjavec: Huzarji na Polici

Ob 190. obletnici rojstva Frana Erjavca (1834-1887) se spominjamo avtorja, ki je kar nekajkrat živo pisal o živalih. Napisal je tudi povest Huzarji na Polici o prihodu madžarskih konjenikov v slovensko vas. Ob obletnici avtorjevega rojstva lahko slišimo odlomek iz povesti, v katerem izvemo, kako so se vaščani nekoliko zbližali s prišleki. Režiserka Irena Glonar, interpret Vojko Zidar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 2017.

Neposredni prenos Otvoritveni koncert 17. Festivala Maribor 2024

Otvoritveni orkestrski koncert Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor je odprl 17. Festival Maribor 2024, neposredno ga bomo prenašali na Programu Ars.

Neposredni prenos Ars teatralis: V začetku je bila beseda – literarni večer ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule

Ars teatralis je tokrat spet na odrskih deskah, ki so mu najbolj domače, tiste tržaške, v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča. Tam se je namreč v sodelovanju s Programom Ars Radia Slovenija cikel radijsko-gledaliških literarnih večerov začel. Prav z mestom Trst je bil povezan tudi Alojz Rebula. V besedi in glasbi se mu posvečamo z neposrednim radijskim prenosom na Arsu in Radiu Trst A. Alojz Rebula, ki se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju pri Nabrežini v kmečko-železničarski družini in umrl 23. oktobra 2018 v Topolšici, je bil pisatelj, esejist, publicist, dramaturg, prevajalec in akademik. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. A vedno znova se zdijo tovrstni opisi premalo – seveda, z njimi kategoriziramo. Pa vendar, kar vse to utemelji, je tisto vmes, vezivo – srčnost, globoki razmisleki o morali, skrb za skupnost in še posebej zavzeto za manjšino, pa pretanjen odnos do narave. In kot zapiše scenarist večera Matej Venier, se je duhovna pustolovščina enega največjih slovenskih pisateljev morala začeti prav tako, kot se spominja svojega odhoda od doma v goriško semenišče Milan Zidar, junak novele Vrnitev v zbirki Vinograd rimske cesarice, ko se leta 1943 po propadu Mussolinijeve Italije vrača v domačo vas – v znamenju materinega priporočila: ''Dali smo te sem, da boš dober. Če boš duhovnik ali ne.'' Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika. Izmojstril ga je do neslutenih pomenskih, slogovnih in čustvenih odtenkov. Skoval ga je v orodje, ki mu je omogočilo neprestano osmišljanje sveta prek Logosa, besede v njenem svetopisemskem pomenu, in iskanje presežnega v njem. Vrh svojega literarnega ustvarjanja je dosegel v zgodovinskem romanu V Sibilinem vetru iz leta 1968. Tu so še njegovi dnevniški zapisi, v katerih stopi v ospredje nezgrešljiv spomin za dialoge in vizualne prizore. Bil je tudi izjemno zaveden kristjan in napisal več eshatoloških besedil. Režiser Alen Jelen, idejni vodja cikla Ars teatralis, pravi, da Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede. Nastopajo Andrej Pisani, Marijan Kravos, Jure Kopušar, Danijel Malalan, z glasbo tisto neizrečeno dopolnjujeta violončelistka Andrejka Možina in kitarist Janoš Jurinčič. Napovedovalka je Tamara Stanese, glasbena urednica Darja Hlavka Godina, redaktor Žiga Bratoš, mojster zvoka Matjaž Miklič, oblikovalec zvoka Jože Lap. Literarni večer V začetku je bila beseda, ki se umešča v niz dogodkov V Rebulovem vetru Slovenske prosvete, pripravlja Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, Radijskim odrom, Svetom slovenskih organizacij, Društvom slovenskih izobražencev in Radiem Trst A.

Neposredni prenos Frančiškanski koral iz Kopra

Dobrodošli na potovanju v času in prostoru! Vabimo vas v koprsko stolnico in na začetek 18. stoletja: tedaj bi namreč lahko slišali glasbo, ki so jo drli poslušat od blizu in daleč, kakor je leta 1700 zapisal koprski škof Paolo Naldini. To je izjemen dogodek za slovensko in svetovno glasbeno zgodovino, ki ga je zasnovala in muzikološko svetovala dr. Katarina Šter. Pod naslovom Frančiškanski koral iz Kopra bomo slišali korale iz zapuščine samostanov sv. Bernardina v Piranu in sv. Ane v Kopru. Uzvočil jih bo mednarodni kvartet, na orgle pa bo igral - predvsem improviziral - Edoardo Bellotti.

Neposredni prenos Pogovor z dr. Katarino Šter

Dr. Katarina Šter se goreče posveča petju in raziskovanju korala, je predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in oseba, ki je zasnovala program koncerta Frančiškanski koral iz Kopra: tega bomo slišali ob osmih v neposrednem prenosu iz Velesovega pod okriljem Festivala Radovljica. Dr. Katarino Šter smo povabili pred mikrofon, da nam pojasni, kaj bomo čez pol ure lahko poslušali in za kakšen izjemen dogodek gre.

Neposredni prenos Bachovi odtisi, Ansambel The Legacy of Bach na festivalu Seviqc

Johann Sebastian Bach je s svojo glasbo za vedno spremenil potek umetniške zgodovine in postavil nove temelje za razvoj glasbe. Njegove vplive je moč zaslediti pri tako rekoč vseh večjih skladateljih kasnejših obdobij. Poleg neizmerne inspiracije, ki jo je predstavljal (in jo še danes predstavlja) za kasnejše generacije, pa je pustil velik podpis tudi v svojem času in okolju. Učenci, družinski člani, prijatelji, znanci in kolegi – pri vseh je Bach že za časa svojega življenja zanetil iskrico ljubezni do glasbe in v njihovem umetniškem delovanju pustil svoj odtis. Koncert je oda mojstrskemu skladatelju, lepoti, globini in navdihu. Johann Sebastian Bach: Sinfonia iz kantate Ich steh mit einem Fuß im Grabe (BWV 156) Allessandro Marcello: Koncert za oboo v d-molu, S D935 Johann Sebastian Bach: Prelude iz Suite za violončelo št. 1 v G-duru (BWV 1007) Georg Philipp Telemann: Fantasia št. 1 iz cikla 12 Fantazij za violino brez basa TWV 40:14-25 Carl Philipp Emanuel Bach: Allegro assai iz Sonate št. 1 iz cikla 6 Sonat za čembalo, Wq.48 Johann Gottlieb Janitsch: Sonata da Camera v g-molu Johann Sebastian Bach: Concerto za dva čembala v c-molu (BWV 1060) https://www.seviqc.si/the-legacy-of-bach-be.3.html

Neposredni prenos Glasbeni utrip baročnega Londona, Ensemble Bastion na festivalu Seviqc

Koncert angleške glasbe sedemnajstega in osemnajstega stoletja bo razkril številne zgodovinske vidike, ki so oblikovali bogato glasbeno dediščino te dežele. Potovali bomo skozi glasbeni repertoar od zgodnje stuartske dinastije, z dvorcev Karla I. in II., do repertoarja iz časa po Slavni revoluciji, ko so se glasbene prireditve preselile iz kraljevega dvorca na javna prizorišča, kot so teater in koncertne dvorane. Ensemble Bastion Maruša Brezavšček, kljunasta flavta Beatriz López Paz, viola da gamba Elias Conrad, teorba Mélanie Flores, čembalo

Neposredni prenos Richard Wagner: Tristan in Izolda, neposredni prenos iz Bayreutha

Predstava ob odprtju letošnjih Slavnostnih iger v Bayreuthu.

Neposredni prenos Neposredni prenos šestega koncerta abonmaja Filharmonični klasični koncerti "Za konec"

Na zadnjem abonmajskem dogodku letošnje sezone Slovenske filharmonije z naslovom Za konec sezone bo orkester vodil dirigent Toby Thatcher. Britansko-avstralski umetnik je svojo glasbeno pot začel kot oboist, med letoma 2018 in 2019 pa se je izpopolnjeval pri skladatelju in dirigentu Petru Eötvösu ter se zatem uspešno udeležil petih mednarodnih tekmovanj. Od takrat se njegova dirigentska kariera le vzpenja. Leta 2022 smo ga lahko doživeli tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije, zdaj pa je poleg drugih angažmajev pomočnik dirigenta Nacionalnega orkestra Île-de-France. Kot solist se bo tokrat predstavil oboist Sorin Crudu, sicer tudi prvi oboist Orkestra Slovenske filharmonije. Izvedel bo Koncert za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, Straussovo delo pa bosta uokvirili dve deli iz opusa Antonína Dvořáka, slišali bomo koncertno uverturo Karneval, op. 92, s katero se bo začel koncertni večer, v drugem delu pa bo na sporedu še skladateljeva Simfonija št. 7 v d-molu, op. 70.

Neposredni prenos Dom v jeziku - 11. literarna prireditev ob Trubarjevem dnevu

Gledam v daljo, sanjam … Zastor sivi para se, razmiče in delí – in v obrisih senčnih, negotovih slike se gibljó mi pred očmi. In čimdalje bliže in jasneje vidim pisani prikaznij ples … In sedaj – kdo stopa sam pred mene? Ali tí si, Trubar Primož, res? (Anton Aškerc) Kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, nas vsako leto spomni na to pomembno vprašanje. Primožu Trubarju se na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Ajdo Bračič, Miriam Drev, Blaža Božiča, Jerneja Županiča, Andreja Predina in Ksenijo Šešerko. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom pesnitve Primož Trubar iz leta 1904, tj. kot pravi "veličastnim delom o človeku, ki mu ni bilo vseeno za opismenjevanje in branje, ki se je trudil, da bi med svoje 'lube Slovenze' beseda prišla tudi prek večkrat listanih strani tiskanih knjig". Scenarist mag. Matej Krajnc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič, Urban Gruden, tonska asistenta Jože Lap, Gašper Vodlan, urednik prenosa Matej Juh, urednica uredništva za kulturo Maja Žvokelj.

Neposredni prenos Simfoniki in Jascha von der Goltz

Deveti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Maruša Turjak Bogataj (violončelo) Matjaž Bogataj (violina) dirigent: Jascha von der Goltz Carl Maria von Weber: Uvertura iz opere Oberon Johannes Brahms: Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu op. 102 (dodatek) Maurice Ravel: Sonata za violino in violončelo M.73, drugi stavek Très vif Johannes Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru op.90

Neposredni prenos Neposredni prenos 6. koncerta iz abonmaja Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije

Koncertni večer so poimenovali Za pianiste, saj bo prvi del pravo doživetje za poznavalce in ljubitelje klavirske glasbe. Prvič po izjemnem uspehu leta 2021 na Chopinovem pianističnem tekmovanju v Varšavi bo z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil nagrajenec Alexander Gadjiev. Izvedel bo Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina. V drugem delu bo na sporedu Simfonija št. 4 v c-molu, op. 43 Dmitrija Šostakoviča, vse pa bomo slišali pod taktirko priznanega ukrajinskega dirigenta Valentina Urjupina.

Komorni studio Trio brenkal: Urška Križnik Zupan, Tajda Krajnc in Izidor Erazem Grafenauer

V studiu 13 Radia Slovenija poslušajte 38. koncert v Komornem studiu: muziciranje harfistke Urške Križnik Zupan, citrarke Tajde Krajnc in kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja ter pogovor z umetniki.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Komorni studio Čembalist Tomaž Sevšek z ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja

Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljević Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske Drame ja nastal koncertni cikel Ars in Drama. Tokrat je na velikem odru nastopila vokalna solistka Nina Strnad z zasedbo Jazz Band. Predstavila je svoje originalne kompozicije, za katere je tako glasbo kot besedila napisala sama, Zasedba: Kristijan Krajnčan (bobni), Jošt Lampret (bas), Gregor Ftičar (klavir), Jaka Kopač (alt saksofon), Tomaž Gajšt (trobenta.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Radijska igra Ivan Cankar: Hlapci

Cankarja je k pisanju znamenite politične satire spodbudila zmaga klerikalcev leta 1907 na državnozborskih volitvah. Satirično besedilo je zaradi kritične ostrine praizvedbo doživelo šele leta 1919 v tržaškem gledališču v režiji Milana Skrbinška, leto po Cankarjevi smrti. Drama je doslej doživela že osemintrideset uprizoritev v slovenskih gledališčih. Tokratna verzija je iz leta 1954 v gledališki režiji Slavka Jana v Drami Slovenskega dramskega gledališča v Ljubljani. Režiser radijske verzije: Mirč Kragelj Režiser gledališke postavitve: Slavko Jan Tonski mojster: Andrej Dobrin Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Igralci - Stane Sever, Milan Skrbinšek, Edvard Gregorin, Pavle Kovič, Lojze Potokar, Ančka Levar, Vida Juvan, Mila Kačič, Vladimir Skrbinšek, Bojan Peček, Jože Zupan, Majda Potokar, Mira Danilo, Janez Cesar, Elvira Kralj, Maks Bajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1954

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Ernani iz Münchna

Ernani je prva Verdijeva opera, katere besedilo temelji na znanem literarnem delu.

Podobe znanja Barbara Breznik: Kako si tumor podredi imunske celice in jih izkoristi za lažje širjenje

Desetletja raziskav in zdravljenja rakavih obolenj, ki ostajajo ena najusodnejših bolezni v razvitem svetu, so ob številnih uspehih nazorno pokazala tudi to, s kako zelo kompleksnimi boleznimi imamo pravzaprav opravka. Že sami tumorji niso preproste gmote podivjanih celic, ampak zapleteno omrežje različnih celic, med katerimi poleg tumorskih, rakavih celic najdemo tudi netumorske. Zaradi kompleksnosti teh tvorb se vse pogosteje govori kar o tumorskih ekosistemih. Ti so, kot kažejo raziskave, sposobni zelo sofisticirane komunikacije z okoliškim, zdravim tkivom in si na različne načine utirajo poti za nadaljnje širjenje po telesu.

Odprta knjiga na radiu Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč: Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri (1/28)

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 01 Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija

Glasovi svetov Interspolnost - med biomedicino in identiteto

Letošnje olimpijske igre v Parizu so poleg pogovorov o športnih dosežkih najboljših na svetu razkrile tudi težave, ki jih imamo z razumevanjem spola. Pestrost teles je zelo velika, v športu so od nekdaj specifične telesne predispozicije prednost. Potem ko so v preteklosti že prespraševali spol nekaterih atletinj, ki so jim ob rojstvu pripisali ženski spol, ki so odraščale kot dekleta in so vse življenje tekmovale v ženski kategoriji, se je poleti to zgodilo v boksu. Kdaj so telesne predispozicije konkurenčna prednost, ker prestopijo mejo spola, kaj sploh določa biološki spol, kako je znanost ta znanja nadgrajevala in kako se kot družba spopadamo s temi spremembami vedenja? To na Inštuitutu za biomedicinsko etiko in zgodovino medicine v Zürichu raziskuje dr. Martin Gramc, z njim se je pogovarjala Urška Henigman.

Humoreska tega tedna Jiří Kratochvil: Zapisi blazneža

Preden se je češki pisatelj Jiří Kratochvil posvetil izključno pisanju, je kot disident opravljal različna dela. Iz teh izkušenj je pozneje črpal gradivo za marsikatero duhovito črtico ali zgodbo. Prevajalka Nives Vidrih, igralec Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Elza Rituper. Posneto maja 2002.

Ars humana Drugo je hrup – poslušati dvajseto stoletja

Ameriški glasbeni kritik Alex Ross (1968) v delu Drugo je hrup (2007, slovenski prevod 2014) analizira glasbo 20. stoletja in predstavlja njeno pojavnost, razmišlja o glasbenih poetikah in glasbenih estetikah, zato delo manj prostora namenja skladateljem, več pa sami glasbi. V pogovoru, ki je nastal leta 2015, kritično pretresamo ta vpogled v zanimivo glasbeno dogajanje preteklega stoletja. Z gostoma se med drugim sprašujemo, kakšen je bil v omenjenem stoletju odnos politike do glasbe, kaj je zaradi udora nacizma pomenila selitev nekaterih evropskih skladateljev v Združene države Amerike in zakaj je bil po drugi svetovni vojni glasbeni festival v Darmstadtu tako pomemben. Sodelujeta prevajalec dela prof. dr. Leon Stefanija in glasbeni kritik, urednik, založnik ter sodelavec našega programa Luka Zagoričnik. Foto: iz grafične opreme Beletrinine izdaje knjige Drugo je hrup.

Bogoslužje Prenos maše iz Kopra

Na praznik Rojstva Device Marije neposredno prenašamo sveto mašo iz stolne cerkve Marijinega vnebovzetja v Kopru. Mašuje stolni župnik dr. Primož Krečič. Pri sveti maši sodeluje Stolni pevski zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Orgle igra Matjaž Černic.

Radijska igra Matjaž Briški: Splav (ali ladja norcev)

V jedki in kruti metaforični in politični paraboli o tragični slovenski stvarnosti avtor predoči stanje duha oziroma politično situacijo slovenskega naroda vse od polpretekle zgodovine do danes. V njej se ponavlja vedno isti kruti obrazec razcepljenosti na desno in levo stran, desno in levo glavo, ki nista zmožni krmariti ladje v skupno smer, ampak sta sposobni samo krvavega obračunavanja v boju za oblast in dokazovanja, čigava smer je prava. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Marinka Poštrak Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Leva glava - Janez Škof Desna glava - Brane Završan Vesna, krmarjeva žena in Mama - Vesna Jevnikar Anit - Veronika Drolc Prvi mornar - Dario Varga Drugi mornar in Pesnik - Peter Musevski Krmar - Boris Cavazza Slepec - Polde Bibič Prvi otrok - Vesna Slapar Drugi otrok - Ana Dolinar Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2010.

Neposredni prenos Ars teatralis: V začetku je bila beseda – literarni večer ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule

Ars teatralis je tokrat spet na odrskih deskah, ki so mu najbolj domače, tiste tržaške, v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča. Tam se je namreč v sodelovanju s Programom Ars Radia Slovenija cikel radijsko-gledaliških literarnih večerov začel. Prav z mestom Trst je bil povezan tudi Alojz Rebula. V besedi in glasbi se mu posvečamo z neposrednim radijskim prenosom na Arsu in Radiu Trst A. Alojz Rebula, ki se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju pri Nabrežini v kmečko-železničarski družini in umrl 23. oktobra 2018 v Topolšici, je bil pisatelj, esejist, publicist, dramaturg, prevajalec in akademik. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. A vedno znova se zdijo tovrstni opisi premalo – seveda, z njimi kategoriziramo. Pa vendar, kar vse to utemelji, je tisto vmes, vezivo – srčnost, globoki razmisleki o morali, skrb za skupnost in še posebej zavzeto za manjšino, pa pretanjen odnos do narave. In kot zapiše scenarist večera Matej Venier, se je duhovna pustolovščina enega največjih slovenskih pisateljev morala začeti prav tako, kot se spominja svojega odhoda od doma v goriško semenišče Milan Zidar, junak novele Vrnitev v zbirki Vinograd rimske cesarice, ko se leta 1943 po propadu Mussolinijeve Italije vrača v domačo vas – v znamenju materinega priporočila: ''Dali smo te sem, da boš dober. Če boš duhovnik ali ne.'' Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika. Izmojstril ga je do neslutenih pomenskih, slogovnih in čustvenih odtenkov. Skoval ga je v orodje, ki mu je omogočilo neprestano osmišljanje sveta prek Logosa, besede v njenem svetopisemskem pomenu, in iskanje presežnega v njem. Vrh svojega literarnega ustvarjanja je dosegel v zgodovinskem romanu V Sibilinem vetru iz leta 1968. Tu so še njegovi dnevniški zapisi, v katerih stopi v ospredje nezgrešljiv spomin za dialoge in vizualne prizore. Bil je tudi izjemno zaveden kristjan in napisal več eshatoloških besedil. Režiser Alen Jelen, idejni vodja cikla Ars teatralis, pravi, da Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede. Nastopajo Andrej Pisani, Marijan Kravos, Jure Kopušar, Danijel Malalan, z glasbo tisto neizrečeno dopolnjujeta violončelistka Andrejka Možina in kitarist Janoš Jurinčič. Napovedovalka je Tamara Stanese, glasbena urednica Darja Hlavka Godina, redaktor Žiga Bratoš, mojster zvoka Matjaž Miklič, oblikovalec zvoka Jože Lap. Literarni večer V začetku je bila beseda, ki se umešča v niz dogodkov V Rebulovem vetru Slovenske prosvete, pripravlja Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, Radijskim odrom, Svetom slovenskih organizacij, Društvom slovenskih izobražencev in Radiem Trst A.

S knjižnega trga Stupica, L. Novak, Petrovec

Lucija Stupica: Magnolija. Njena zgodba, Iva L. Novak: Povej, napisala bom, Dragan Petrovec: Brodolom. Recenzije so napisali Silvija Žnidar, Sanja Podržaj in Bojan Sedmak.