Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Kratka radijska igra Bratko Kreft: Za krajnšno je vredno tudi trpeti

Svetovni dan maternega jezika zaznamujemo s pomembnim odlomkom iz komedije Bratka Krefta Kranjski komedijanti, ki je bila kot radijska igra posneta leta 1989. Raziskuje vzpon slovenske književnosti v obdobju razsvetljenstva. V času prevlade nemškega jezika v javnem prostoru je med drugim nastalo tudi prvo slovensko dramsko besedilo Županova Micka, razsvetljenstvo pa je zaznamoval boj za opolnomočenje slovenskega jezika in njegovo pozicijo. Odlomek iz radijske igre je zaživel v kratki formi kot samostojen nagovor Barona Žige Zoisa. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Baron Žiga Zois – Boris Kralj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija 1997

Glasovi svetov Ko nezavedno pokliče materinščino

Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.

Literarna matineja Erika Vouk: "Pesem se sestavi v glavi, ne pride po zraku"

Erika Vouk, letošnja prejemnici Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja, se je rodila v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Gre za pionirsko delo in velik dosežek, ne le zanjo kot prevajalko in pesnico, temveč za slovenski narod. V Literarni matineji pa nekaj več tudi o tem, kako Eriko Vouk vidijo njeni ustvarjalni kolegi, prijatelji in sopotniki, in o tem, kako poezijo in prevajanje razume sama.

Čas, prostor in glasba Kako oblikujemo... kako poslušamo?

Oblika je okvir vsebine. Pravzaprav je veliko več: je kot skladno oblikovana posoda, v katero spravimo vsebino. Če te posode ne bi bilo, bi se vsebina razblinila. Postala bi brezoblična masa šumov, zvenov in tonov. Da je glasbeni material lahko oblikovan pregledno in logično, je treba upoštevati naravne in estetske zakone. Naravni zakoni ostajajo ves čas isti, estetski pa se spreminjajo. Glasbena umetnost naj upošteva ene in druge zakone. Razumevanje naravnih, upoštevanje estetskih zakonov sta osnova vsebinskega oblikovanja. Ko oblikujemo vse vrste šumov in pokov, vse vrste zvenov in tonov, se soočamo z nekaterimi naravnimi danostmi, ki smo jih sprejeli in jih prilagodili našemu doumevanju ozvočenega sveta.

Oder Prekinitve s tradicijo... Multimedijsko gledališče

Prejšnji teden smo odprli zakladnico zgodovine slovenskih uprizoritvenih umetnosti, ki so med letoma 1966 in 2006 prekinjale s tradicijo, kot v svoji knjigi piše dr. Barbara Orel. Po tem, ko smo se posvetili prvemu desetletju omenjenega obdobja, tokrat prisluhnimo začetku poglavja Multimedijsko gledališče, ki ga bo uvedel pogovor z Barbaro Orel. na fotografiji: Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki - rekonstrukcija, foto: Nada Žgank/osebni arhiv

Jezikovni pogovori Zakaj študirati portugalščino? 2.del

Portugalščina je šesti najbolj razširjeni jezik. Govori jo 270 milijonov ljudi po vsem svetu, na štirih celinah, v enajstih državah. Je jezik glasbe, nogometa, medicine, geografije, pomorstva, ekonomije in še česa. Portugalščina sodi med jezike, ki naj bi se v prihodnjih letih najbolj širil. Še posebej v Sloveniji pa je tudi jezik priložnosti, saj nimamo veliko usposobljenih prevajalcev portugalščine. V drugem delu oddaje o razlogih za študij portugalščine smo se z docentko za portugalsko literaturo dr. Mojco Medvedšek osredotočili na jezikovne vidike portugalščine (foto: Pixabay).

Aktualno

Ars aktualno Jama – film za tiste s trpežnim želodcem in obilico smisla za črni humor

Bili smo na premieri nove slovenske milo rečeno provokativne črne komedije Jama, prepletene s kriminalko, slasherjem in špageti vesternom. Težko vas bo pustila ravnodušne, v katerikoli smeri že. Meja med duhovitim in banalnim pa je pri takih filmih precej tanka. Na katero stran se nagiba novi film režiserja Dejana Baboska, bodo na koncu presodili gledalke in gledalci. Lahko pa povemo, da je marsikdo vsaj tu in tam gledal v tla. Čeprav je skoraj nenehno tako ali drugače prisotna humorna nota, in kdor bo film vzel preveč zares, se z njim ne bo dobro razumel, pa so številni eksplicitni prizori, kjer kri teče v potokih, kar precej prepričljivi. A velja vedeti, da je film nastajal v gverilskih pogojih, posneli so ga v desetih dneh, po prvem koronskem valu.

Ars aktualno Priporočila z Berlinala

Iz Berlina s 74. mednarodnega filmskega festivala se s priporočili oglaša Ingrid Kovač Brus: med njimi sta iranski film Moja najljubša torta in mehiški Kuhinja.

Ars aktualno Nagrajenca Pixxelpointa z razstavo v Novi Gorici

V Mestni galeriji Nova Gorica razstavljata prejemnika osrednje nagrade 23. mednarodnega festivala Pixxelpoint Janez Grošelj in Andrej Štular. Nagrado sta prejela za svojo ambientalno prostorsko instalacijo z naslovom Mesto-skica. Razstavo si je ogledala Simona Moličnik.

Ars aktualno Zgodba enega najbolj pomenljivih romanov evropske literature prejšnjega stoletja v SSG Trst

V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu predstavljajo novo premiero, nastalo po enem najbolj prepoznavnih literarnih del prejšnjega stoletja, romanu Tujec Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa. Eksistencialne teme je francoski pisatelj in filozof z romanom odpiral sredi druge svetovne vojne. Dogajanje je umeščeno v Alžir, avtorjev rodni kraj. Absurden odnos med človekom in svetom, vprašanja etike in morale, pa tudi obsodba smrtne kazni so iztočnice, ki jih v pretres ponuja tržaški režiser Franco Pero. Z adaptacijo romana se ukvarja že dvajset let, tokrat prvič v slovenskem jeziku.

Ars aktualno Ladja Maribor

Zdenko Kodrič je večkrat nagrajen in nominiran avtor, ki je svojo književno pot začel kot pesnik. Njegovo bibliografijo sestavljajo radijske igre, drame, kratke zgodbe in zgodbe za otroke, sloves pa si je utrdil predvsem kot romanopisec. Leta 2019 je izšla njegova obsežna zgodovinska freska z naslovom Pet ljubezni, leta 2022 je izdal pesniško zbirko Slovenski Faust. Sinoči, potem se je spet lotil romana. Tudi tokrat ni ubral lažje poti; ob družbeni kritiki in psihološko izdelanih likih je zgodovinska dejstva pretopil v literarno fikcijo in na čezoceansko pot poslal Ladjo Maribor.

Ars aktualno Začel se je 74. festival Berlinale

Začela se je 74. izdaja festivala Berlinale, ki je prvi od treh največjih evropskih, ki se zvrstijo v letu. Ingrid Kovač Brus je pripravila prispevek o dogajanju na festivalu, ki je letos obarvano izrazito politično.

Ars aktualno Razširjeni vid

O realnosti težko govorimo, ne da bi ob tem govorili o naši zaznavi in podobno velja tudi za vizualno umetnost. Umetniki so se v svojih delih že od nekdaj skušali približati našemu dojemanju resničnosti, kdaj pa se z našo zaznavo tudi poigrajo ali jo bolj neposredno tematizirajo. Izkušnja gledanja je v ospredju razstave Razširjeni vid, ki so jo včeraj odprli v ljubljanski Cukrarni. Dvajset umetnikov in umetnic z deli v časovnem razponu petdesetih let med drugim izkorišča vrzeli v naši percepciji, več o poudarkih razstave in temi zaznave pa je povedala kustosinja Alenka Trebušak. Foto: Nejč Slapar: GALAKSIJA, 1977, vir: Cukrarna, izrez fotografije

Ars aktualno Ko človek prevzame nalogo, namenjeno umetni inteligenci

V času digitalnih podob in umetne inteligence so vse bolj pod vprašajem fizičen umetniški izdelek, avtorstvo in lastništvo. Vse to se bo v prihodnosti prav gotovo precej spreminjalo, umetnost pa bo, to že lahko sklepamo, kljub vsemu še obstajala. Grafični oblikovalec in umetnik The Miha Artnak v projektu z naslovom Last odpira te teme, zasledimo ga lahko na spletu in zdaj tudi na razstavi v galeriji Vžigalica. Spremno besedilo k tej je napisala Nika Jurman, kurira pa jo Jani Pirnat. Foto: Žiga Bratoš

Ars aktualno Bogdan Borčić in Tihomir Pinter v dialogu

V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so že tradicionalno na kulturni praznik v Grafičnem kabinetu Bogdana Borčića v dialog postavili dela tega slikarja in grafika. Hranijo namreč več kot tisoč njegovih grafičnih del in risb, ki jih je doniral galeriji, tokrat jih postavljajo v dialog s fotografom Tihomirjem Pinterjem. Oba umetnika sta v svojih delih z likovnimi sredstvi, bolj ali manj shematsko, upodabljala izkustvo modernega bivanja in sprememb v kulturni krajini. Tako kot je Pinter fotografiral detajle industrijskih struktur, jih je Borčić stilizirano upodabljal, je med drugim povedal kustos razstave Miha Colner. Foto: Tihomir Pinter, Detajl II / Detail II, Sisak, 1966, vir: Fb stran Galerije Božidar Jakac, izrez fotografije

Ars aktualno Ponikovske mačkare

Če se boste na današnji pustni torek mudili v središču Ljubljane, lahko zavijete v Slovenski etnografski muzej, v katerem je na ogled razstava zanimivih pustnih likov, imenovanih ponikovske mačkare. Tradicionalna pustna skupina iz Ponikev se na pustovanje pripravlja več tednov, vrhunec dogajanja pa bo prav danes, ko bo v središču Ponikev na ogled šaljiva predstava, po hišah pa bo ples v maskah. Razstava bo na ogled do 10. marca.

Ars aktualno 18. Festival gorniškega filma se začenja z Viharnikom z roba, ki med drugim predstavi začetke slovenskega alpinizma

Festival gorniškega filma se je v skoraj dveh desetletjih od ustanovitve specializiral za gorniške in alpinistične teme, za filmske upodobitve narave in športnih podvigov v gorah. V Cankarjevem domu v Ljubljani ga letos odpirajo s projekcijo celovečerca Viharnik z roba s podnaslovom 100 let Skalašev. Film, ki je nastal v koprodukciji RTV Slovenija, je režiral Igor Vrtačnik. Z igrano-dokumentarnim pristopom predstavlja začetke slovenskega alpinizma in njegove pionirske osebnosti, kot je Joža Čop, pa tudi društvena prizadevanja tedanjih gornikov v Turistovskem klubu Skala. Festival gorniškega filma bo v Ljubljani, Domžalah, Radovljici in Celju do sobote ponudil projekcije 35-ih filmov z vsega sveta. Slovenskih bo letos kar sedem, je v pogovoru z Urbanom Tarmanom povedal alpinist in direktor festivala Silvo Karo.

Kultura

Svet kulture Večjezično izobraževanje kot steber medgeneracijskega učenja

Mednarodni dan maternih jezikov, nastal na Unescovo pobudo, je letos v znamenju večjezičnega izobraževanja kot stebra medgeneracijskega učenja. V dvorani Društva Slovenskih pisateljev so napovedali literarno-pogovorni večer s pisatelji slovenskega in italijanskega jezikovnega prostora, Janijem Oswaldom, Ferijem Lainščkom, Dušanom Jelinčičem in Zlatko Obed. Mi pa se posvečamo še sedmi umetnosti: bili smo na premieri nove slovenske milo rečeno provokativne črne komedije Jama, prepletene s kriminalko, slasherjem in špageti vesternom. Težko vas bo pustila ravnodušne, v katerikoli smeri že. Gremo tudi v Berlin, kjer poteka 74. mednarodni filmski festival, do konca so ostali le še trije dnevi in pet tekmovalnih filmov. Tudi letos je program žanrsko zelo raznovrsten, tudi z dokumentarnimi filmi.

Glasovi svetov Ko nezavedno pokliče materinščino

Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.

Razgledi in razmisleki Mircea Cărtărescu: "Nostalgija je tisto, zaradi česar smo ljudje."

Mednarodni festival Fabula, literature sveta bo potekal med 1. in 22. marcem 2024. Na predfestivalskerm dogodku Fabula pred Fabulo pa bo po spletu nastopil eden najpomembnejših romunskih pisateljev in nominiranec za Nobelovo nagrado Mircea Cărtărescu. Je najbolj prevajan sodobni romunski avtor, več njegovih knjig imamo prevedenih tudi v slovenščino. Prejel je številne domače in mednarodne literarne nagrade, med njimi leta 2011 tudi vilenico. Takrat se je z njim pogovarjal Vlado Motnikar.

Izšlo je Lenart Zajc: Pošast

Pisatelj Lenart Zajc si je pred časom zadal težko in izzivalno nalogo: napisati roman o vojni na Slovenskem v sredini 20. stoletja. Predlani je tako pri založbi Litera objavil prvi roman v trilogiji, Odred, lani pa drugi roman, Pošast. Drugi del trilogije je nekoliko obsežnejši, predvsem pa se dogajanje stopnjuje, dramatizira, radikalizira. Nekateri protagonisti, ki jih je pisatelj s posluhom predstavil v Odredu, preživijo, ne pa vsi. Pisatelj je dodobra premislil, kako pisati o zgodovini: našel je ravnovesje med intenzivnim dogajanjem in predahi, vpeljal je tudi nove like, kar nekaj pozornosti pa je namenil tudi usodi tim. plave garde. Več o romanu in še čem pove avtor v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek, v katerem sodelujejo rdeči in beli. Nikar ne zamudite.

Literarna matineja Erika Vouk: "Pesem se sestavi v glavi, ne pride po zraku"

Erika Vouk, letošnja prejemnici Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja, se je rodila v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Gre za pionirsko delo in velik dosežek, ne le zanjo kot prevajalko in pesnico, temveč za slovenski narod. V Literarni matineji pa nekaj več tudi o tem, kako Eriko Vouk vidijo njeni ustvarjalni kolegi, prijatelji in sopotniki, in o tem, kako poezijo in prevajanje razume sama.

Svet kulture Priporočila z Berlinala ter predavanje Žižka in Simonitija pred polno Gallusovo dvorano

Odhajamo v Berlin na 74. mednarodni filmski festival, od koder se s filmskimi priporočili oglaša poročevalka Ingrid Kovač Brus. V nadaljevanju se odpravljamo v Novo Gorico na razstavo prostorske instalacije nagrajencev festivala Pixxelpoint: Andreja Štularja in Janeza Grošlja. V Gallsuovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bosta nastopila filozofa Slavoj Žižek in Jure Simoniti.

Jezikovni pogovori Zakaj študirati portugalščino? 2.del

Portugalščina je šesti najbolj razširjeni jezik. Govori jo 270 milijonov ljudi po vsem svetu, na štirih celinah, v enajstih državah. Je jezik glasbe, nogometa, medicine, geografije, pomorstva, ekonomije in še česa. Portugalščina sodi med jezike, ki naj bi se v prihodnjih letih najbolj širil. Še posebej v Sloveniji pa je tudi jezik priložnosti, saj nimamo veliko usposobljenih prevajalcev portugalščine. V drugem delu oddaje o razlogih za študij portugalščine smo se z docentko za portugalsko literaturo dr. Mojco Medvedšek osredotočili na jezikovne vidike portugalščine (foto: Pixabay).

Oder Prekinitve s tradicijo... Multimedijsko gledališče

Prejšnji teden smo odprli zakladnico zgodovine slovenskih uprizoritvenih umetnosti, ki so med letoma 1966 in 2006 prekinjale s tradicijo, kot v svoji knjigi piše dr. Barbara Orel. Po tem, ko smo se posvetili prvemu desetletju omenjenega obdobja, tokrat prisluhnimo začetku poglavja Multimedijsko gledališče, ki ga bo uvedel pogovor z Barbaro Orel. na fotografiji: Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki - rekonstrukcija, foto: Nada Žgank/osebni arhiv

Kdo smo? Staro ljubljansko letališče

Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja potem smo morali zgraditi novo, veliko večje letališče Brnik s trdo pristajalno stezo, ki je lahko sprejala težka sodobna letala. Več o prvem civilnem letališču, ki ga je Ljubljana dobila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pa v oddaji Kdo smo. Naš sogovornik je dr. Blaž Vurnik. Foto: Mestni muzej Ljubljana, MGML.

S knjižnega trga Berger, Tratnik, Širok

Aleš Berger: navsezadnje, Suzana Tratnik: Škarje, Mojca Širok: Praznina. Recenzije so napisali Peter Semolič, Veronika Šoster in Majda Travnik Vode.

Svet kulture Knjižne novosti Slovenske matice in zgodbe o Negovskih čeladah iz starejše železne dobe

Predstavljamo knjižne izdaje, ki jih je ob 160-letnici ustanovitve med bralce poslala Slovenska matica, in se podajamo v Novo mesto, kjer je v Dolenjskem muzeju na ogled arheološka razstava, ki povezuje zanimive zgodbe treh Negovskih čelad iz starejše železne dobe. Slišali boste tudi izjavo režiserja Christopherja Nolana, ki je sinoči ob prejemu britanske filmske nagrade za najboljšo režijo za film o očetu atomske bombe Juliusu Robertu Oppenheimerju spregovoril o vnovični potrebi po jedrskem razoroževanju.

Glasba

Glasni novi svet V objemu vseprežemajočega zvena

V tokratni oddaji bomo prisluhnili aktualni glasbi pokojnega ameriškega skladatelja, fotografa, video umetnika in ene pomembnejših osebnosti v polju eksperimentalne glasbe zadnjih šestih desetletij Philla Niblocka. Prisluhnili pa bomo tudi odmevu njegovega ustvarjanja v glasbi mlajšega ameriškega skladatelja Noaha Jenkinsa.

Srce šansona Izrazne uglasbitve Ane Vipotnik - podajanje slovenske poezije skozi zasedbo Fake Orchestra

Leta 1997 je nastal izjemen glasbeni kolektiv, ki danes nosi ime Fake Orchestra. Na čelu zasedbe sta pevka Ana Vipotnik, ki se drugače ukvarja tudi z MDH dihalno koordinacijo, masaži podobno tehniko za zdravje glasu ter tudi za umirjanje živčnega sistema, ter njen življenjski sopotnik, kitarist Igor Leonardi, priznani jazzovski glasbenik, ki si je med drugim oder delil tudi z legendarno rokovsko skupino Metallica. V oddaji bomo predstavili le Ano, saj je njej prepuščena vloga, da skrbno izbere poezijo, slednjo pa seveda uglasbi kar sama.

Čas, prostor in glasba Kako oblikujemo... kako poslušamo?

Oblika je okvir vsebine. Pravzaprav je veliko več: je kot skladno oblikovana posoda, v katero spravimo vsebino. Če te posode ne bi bilo, bi se vsebina razblinila. Postala bi brezoblična masa šumov, zvenov in tonov. Da je glasbeni material lahko oblikovan pregledno in logično, je treba upoštevati naravne in estetske zakone. Naravni zakoni ostajajo ves čas isti, estetski pa se spreminjajo. Glasbena umetnost naj upošteva ene in druge zakone. Razumevanje naravnih, upoštevanje estetskih zakonov sta osnova vsebinskega oblikovanja. Ko oblikujemo vse vrste šumov in pokov, vse vrste zvenov in tonov, se soočamo z nekaterimi naravnimi danostmi, ki smo jih sprejeli in jih prilagodili našemu doumevanju ozvočenega sveta.

Glasbeni utrip 7. Zimski festival in tango opero María de Buenos Aires v Ljubljani

smo postavili v fokus glasbenega dogajanja preteklega tedna.

Mojstri samospeva Romance Nikolaja Rimskega-Korsakovega

Letos mineva 180 let od rojstva Nikolaja Rimskega Korsakovega, skladatelja, v čigar opusu najdemo precejšnje število samospevov oz. romanc, kot v Rusiji imenujejo vrsto sentimentalne umetniške pesmi. V cesarski Rusiji so jo ustvarili skladatelji, kot so Nikolaj Titov, Aleksander Aljabjev, Aleksander Varlamov in Aleksander Guriljov, mlajši skladatelji pa so to glasbeno zvrst razvijali naprej , med njimi tudi Rimski Korsakov. Zložil je na desetine samospevov in priredil mnoge ljudske pesmi.

Dan pred koncertom Lisztova Madžarska fantazija

O Lisztovi rabi ljudskih tem in plesov, zvočnosti klavirja in romantični miselnosti se pred izvedbo Fantazije o madžarskih ljudskih melodijah s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pogovarjamo s Cyprienom Katsarisom.

Skladatelj tedna Richard Wagner - od odrešitve do sprostitve, 3. del

Lohengrin, ki ga je Wagner po Večnem mornarju in Tannhauserju zadnjič poimenoval romantična opera, pomeni po teh dveh delih še korak naprej v skladateljevem ustvarjanju, pomeni vrh romantične opere. Pot od tu dalje lahko vodi le še v glasbeno dramo Tristana in Izolde, Nibelungovega prstana ali Parsifala. Ideja operne zgodbe je romantično nadstvarna, njeno zgodovinsko in pravljično izhodišče pripelje v nerazrešljiv, tragičen konflikt, zato Wagnerjeva vnovična obravnava odrešitve v tej operi ne uspe. V ozadju gre za svetovnozgodovinski konflikt med poganskim in krščanskim, na neposredni človeški ravni za konflikt med božjim in človeškim.

Zborovska glasba Vokalna akademija Ljubljana izvaja dela Ambroža Čopija in Lojzeta Lebiča

Tokratni mozaik izvrstnih vokalnih stvaritev bomo po daljšem času spet sestavili iz del slovenskih skladateljev v izvedbi slovenskih izvajalcev. Iz arhiva Radia Slovenija smo namreč izbrskali zgoščenki Vokalne akademije Ljubljana, na katerih sta Maša za mir Ambroža Čopija ter pesmi Zima in Pomlad Lojzeta Lebiča.

Koncertni dogodki na tujem Nepozabna potovanja

Nepozabna potovanja je naslov koncerta Filharmoničnega orkestra iz Osla, ki je bil 30. novembra lani v Koncertni dvorani v Oslu. Pod taktirko šefa dirigenta Klausa Mäkeläja je izvedel Tretjo Simfonijo v a-molu, »Škotsko«, Felixa Mendelssohna Bartholdyja in simfonijo Harold v Italiji, op. 16 za orkester in violo solo Hectorja Berlioza.

Skladatelj tedna Richard Wagner - od odrešitve do sprostitve, 2. del

Po Večnem mornarju, pri katerem smo spoznali začetke Wagnerjevih prizadevanj na novo oblikovati in ponotranjiti glasbeni izraz, seveda ob navzočnosti starega opernega duha in tudi pozunanjene efektnosti, je že izbor tematike v Tannhauserju naravno vodil k poglabljanju izraza in odtegovanju materialnemu svetu. Zemeljski svet je v novi operi res navzoč kot pomembno nasprotje kontrastnemu svetu duhovnosti vere. Vendar zaradi samega skladateljevega razvoja in vsebine nove opere muzikalno izrazno pomeni odmik od Večnega mornarja v postopno zrelejši izraz in novo razgibanost.

Oddaljeni zvočni svetovi OZS - Morin hur, Mongolija

Morin hur je značilno mongolsko glasbilo, njegovo ime pomeni »konjske gosli«, pravijo pa mu tudi gosli s konjsko glavo; okras te oblike je navadno na vrhu vratu glasbila. To dvostrunsko godalo velja za mongolski simbol in z njim spremljajo petje, nastopa pa tudi kot solistično glasbilo. Poslušamo mongolsko glasbo, v kateri v različnih vlogah nastopa morin hur, pa tudi značilne oblike in tehnike petja in nekatera druga značilna glasbila.

Jazz

Jazz avenija Basist Richard Davis – spominska oddaja

Oddajo bomo namenili enemu najpomembnejših kontrabasistov v jazz – Richardu Davisu. Umrl je 6. septembra lani, star 93 let. Davis ni igral samo jazza, njegov kontrabas lahko slišimo tudi na posnetkih orkestrov, ki so jih vodili Leonard Bernstein, Igor Stravinski, Pierre Boulez, Leopold Stokowski in Gunther Schuller ali pa na znamenitem albumu Astral Weeks Vana Morrisona. Richard Davis je sodeloval na preko šeststotih albumih.

Samo muzika Jazzovski magazin

V oddaji vas bomo opozorili na nekatere nove izide slovenskih jazzovskih izvajalcev. Najprej bo na vrsti mlada slovenska pevka Teja Poljanšek s projektom Eleutheria. Sledili bodo še posnetki z novih projektov zasedbe Žlehtet Roka Zalokarja, nizozemske zasedbe našega vibrafonista Aleksandra Severja in tria Lilamors pevke Ane Čop.

Jazz Ars Pozavnist Curtis Fowlkes – spominska oddaja

Oddajo bomo namenili glasbi enega najpomembnejših pozavnistov sodobnega jazza – Curtisa Fowlkesa. Umrl je 31. avgusta lani, star 73 let. Skupaj s saksofonistom Royon Nathansonom je zasnoval eklektično zasedbo Jazz Passengers, ki se je navezovala na tradicijski jazz kakšnih Jazz Messengers, a s konceptom v jazzovski avantgardi. Balansiranje med obema je pogosto humorno obarvano in oplemeniteno z nenavadnimi glasbenimi prebliski. Fowlkes je izdal le eno ploščo pod svojim imenom.

Orkestralni jazz BNR Big Band

Ta odlični bolgarski jazzovski orkester deluje že od leta 1960. V preteklih letih so bili glasbeni gostje orkestra takšne zvezde, kot so npr. Natalie Cole, Randy Berecker, Josephione Baker, Tom Harrell, Eric Truffaz, George Garzone, Tommy Smith. Joe Lovano in Kurt Elling.

Jazz avenija Skladatelj in banjoist Bela Fleck

Bela Fleck se je rodil leta 1958 v New Yorku, ime je dobil po slovitem skladatelju Beli Bartoku. Pri petnajstih letih ga je navdušil banjo, tudi po zaslugi znamenite teme Dueling Banjos, ki je zaslovela zaradi filma Odrešitev. Flecka je začel zanimati jazz: bebopovske teme je prirejal za banjo. Bela Fleck je eden redkih mojstrov, ki se v jazzu izraža le s tem instrumentom. 17. februarja bo nastopil v bližnjem Čakovcu na Hrvaškem.

Jazz session Dorůžka/Fischmann/Novák trio

Češki nacionalni radio Vltava je januarja letos v Radio Jazz Café v Pragi posnel koncert tria, ki ustvarja glasbo na podlagi večstoletne judovske tradicije. Vodja zasedbe je kitarist David Dorůžka, flavto in tolkala igra Robert Fischmann, bobne pa Martin Novák.

Samo muzika Trobentač Petar Ugrin

Oddajo bomo namenili glasbi Petra Ugrina, enega najbolj karizmatičnih jazzovskih glasbenikov z ozemlja nekdanje Jugoslavije. Poslušali bomo predvsem nekatere balade z Ugrinovo trobento v osrednji vlogi. Za njim je ostalo ogromno dobre glasbe, nepozabnih solov in čudovitih melodij. Ugrin je v baladah dosegel prav mistično liričnost in prekrasen značilen žameten ton. občasno se je vračal k violini in posebej v baladah posegel po krilovki.

Jazz Ars Ob razstavi The Music Before and Behind the Object

Oddajo bomo namenili stičiščem jazzovske ustvarjalnosti in likovne umetnosti. Svet jazzovskih zvokov je pogosto »obarval« druga področja umetniškega izražanja vse od slikarstva, fotografije, grafične umetnosti, poezije oziroma literature do videa, stripov in risank. Prav tako je šlo v nasprotni smeri: jazzovske glasbenike so navdihovala dela likovnih mojstrov. Na razstavi The Music Before and Behind the Object v Slovenj Gradcu med drugimi razstavlja tudi jazzovski eksperimentalni kitarist Keith Rowe, ob njem pa še Uwe Bressnik in naša umetnika Marko Batista in Sašo Vrabič.

Jazz session Joe Lovano, Dave Douglas in WDR Big Band

Koncert dveh jazzovskih zvezdnikov je septembra 2023 posnel Zahodnonemški radio. V spremljavi njihove hišnega big banda sta izvajala lastne, avtorske skladbe.

Orkestralni jazz Christian McBride Big band

Povsem brez smisla bi bilo naštevati glasbenike, ki so si ga zaželeli v svoji zasedbi kot kontrabasista, saj bi bil seznam enak kazalu jazzovskega leksikona.

Jazz avenija Alice Babs - pevka

Oddaja bo namenjena pevki Alice Babs, letos mineva sto let od njenega rojstva. V srca ljubiteljev jazza se je zapisala kot zadnja pomembna vokalna solistka orkestra Dukea Ellingtona. Njena prva uspešnica se je imenovala Swing It, Mr. Teacher. Duke Ellington se je v avtobiografiji takole spominja: »Alice Babs je coloratura soprana, sopranistka brez omejitve. Poje lahko v operi, obvlada vodilne melodije in tisto čemur pravimo jazz in blues, posnema inštrumente, zna celo jodlati – ali je pravzaprav sploh kaj, čemur bi ona ne bila kos? Ne glede na težavnost partiture bere in prepeva a prima vista, kot da bi bila zadevo vadila že ves mesec.«

Radijska igra

Kratka radijska igra Bratko Kreft: Za krajnšno je vredno tudi trpeti

Svetovni dan maternega jezika zaznamujemo s pomembnim odlomkom iz komedije Bratka Krefta Kranjski komedijanti, ki je bila kot radijska igra posneta leta 1989. Raziskuje vzpon slovenske književnosti v obdobju razsvetljenstva. V času prevlade nemškega jezika v javnem prostoru je med drugim nastalo tudi prvo slovensko dramsko besedilo Županova Micka, razsvetljenstvo pa je zaznamoval boj za opolnomočenje slovenskega jezika in njegovo pozicijo. Odlomek iz radijske igre je zaživel v kratki formi kot samostojen nagovor Barona Žige Zoisa. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Baron Žiga Zois – Boris Kralj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija 1997

Radijska igra Janez Žmavc: Pajkovo popoldne

Igra slovenskega dramatika, ki je svoje življenje posvetil gledališču v petdesetih letih kot dramaturg v Prešernovem gledališču Kranj, nato pa tri desetletja kot dramaturg in dobri duh Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, je bila napisana prav za radio. V dremežu sončnega avgustovskega popoldneva prestopi junak v svet pajka, ki plete mrežo na domačem oknu. Zapleten v njegovo mrežo poleti z njim nad domačo hišo, od koder ugleda trenutek svojega življenja, svoj dom, mamo in svojo ljubo s pogledom svojih skritih misli, čustev in odnosa do sveta. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Jaz - Brane Završan Pajek - Matej Recer Rozi - Lučka Počkaj Mama - Marinka Štern Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2004.

Radijska igra Zmago Frece: Plasti

Bogato in samosvoje delo zvočne poezije njen avtor, nekdanji radijec, uvede z uverturo, posvečeno Frančišku Asiškemu, med Plastmi ali Pastmi pa se potem zvoki nizajo v pesnikovo izpoved. Njegove govorne, pevske, glasbene in zvočne variacije začnemo dojemati kot poetično, razgibano glasbeno kompozicijo. Režiser, tonski mojster, glasbeni oblikovalec: Zmago Frece Igralec, pevec: Zmago Frece Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2005.

Kratka radijska igra Slawomir Mrožek: Veteran petega polka

V radijski priredbi satire o človekovi obsedenosti z njegovo preteklostjo vojni veteran najbolj zaživi, ko podoživlja imenitno parado iz svojih vojaških let. Režiser: Jože Valentič Prevajalec in prirejevalec: Mirče Šušmel Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Igralca: Pavle Rakovec, Andrej Kurent Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 1993.

Radijska igra Miloš Mikeln: Stalinovi zdravniki

Problemsko dramsko delo predstavi manj znana dejstva iz Stalinove biografije predvsem o konfliktih in spopadih v sovjetskem vodstvu z Leninom na čelu in v času po njegovi smrti. Avtor je posebej poudaril, da so vsi stvarni podatki v zvezi z zgodovinskimi osebnostmi v tej igri avtentično dokumentirani. Žal se zgodovina srhljivo ponavlja pred našimi očmi kot princip brezkompromisnega boja za oblast ob pomoči njenih vsakokratnih lakajev, s sejanjem strahu in populistično manipulacijo ljudstva. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lebedev − Boris Juh Kuligin − Radko Polič Astrov − Janez Albreht Zinaida − Milena Zupančič Boris − Boris Cavazza Polkovnik − Miha Baloh Poročnik − Dare Valič Profesor − Branko Miklavc Trocki − Lojze Rozman Kamenev − Brane Ivanc Alilujeva − Mojca Ribič Tuhačevski − Bert Sotlar Stalin − Dare Ulaga Krupska − Judita Hahn-Kreft Vojak NKVD − Roman Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1985.

Kratka radijska igra Igor Likar: Radio GA-GA

Svojevrstna igra uveljavljenega radijskega avtorja in režiserja je primer radijskega ustvarjanja, za katero je bistvena asociativna igra z zvoki in z glasbo, iz katerih ustvarja zvočne metafore. Niz burlesk, ki sestavljajo igro, je aforistično tehten, poln ironije in domiselnih paradoksov. Nekaj let pred nastankom igre je angleška glasbena skupina Queen izdala pesem z enakim naslovom, ki je vključena tudi v posnetek radijske igre. Skladba pa je postala tudi avizo odmevne radijske satirične oddaje Radio GA-GA, najprej predvajane prav na programu Ars. Režiser: Igor Likar Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalca: Marko Stopar, Bor Turel Igralci: Aleš Valič, Roman in Maja Končar, Dare Valič, Lucija Grm Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1990

Radijska igra Andrej Amalrik: Nos! Nos? Nos?!

Ni naključje, da je avtor, čigar dela se navezujejo na literaturo nadrealizma in absurda, preoblikoval v igro prav Gogoljevo mojstrsko groteskno novelo ruske klasike z naslovom Nos. Zgodba govori o uradniku, ki se nekega jutra znajde brez nosu, zato ga gre iskat po Peterburgu. Ko ugleda svoj nos, kako se pelje v kočiji, oblečen v uniformo državnega svetnika, uvidi, da se je njegovo lastno stremuštvo k napredovanju posrečilo le njegovemu nosu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Režiser - Branko Miklavc Platon Kovaljov - Janez Hočevar Ivan, njegov strežaj - Brane Završan Ivan Jakovljevič - Jurij Souček Njegova žena - Mila Kačič Policaj - Samo Simčič Policijski komisar - Slavko Cerjak Uradnik pri časopisu - Tone Homar Nos - Pavle Rakovec Oficirka Podtočina - Marijana Brecelj Polkovnik - Dušan Škedl Drugi sodelujoči igralci - Polona Vetrih, Jožef Ropoša, Vojko Zidar, Boris Ostan, Vinko Podgoršek, Jana Osojnik, Alja Tkačev, Nada Bavdaž Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1983.

Radijska igra Vinko Möderndorfer: Sestre

Igro posvečamo letošnji nagrajenki Prešernovega sklada, dramski igralki Jani Zupančič, članici Mestnega gledališča ljubljanskega. Iz obrazložitve: »Z isto gibkostjo, zavzetostjo in odrsko prepričljivostjo ustvarja izrazito raznovrstne človeške 'obraze'. Vse pa brez dvoma druži 'popoln posluh za drugega', kar je redka lastnost današnjih časov.« Doslej je prejela že vse najpomembnejše nagrade na gledališkem področju, nagradili so jo tudi za ustvarjanje na filmu. Manj pa je sodelovala v radijskem mediju. Igrala je le v dvanajstih radijskih igrah. V nocojšnji kriminalni drami o zelo intimnih rečeh igra eno izmed sester, ki pospravljajo stanovanje pokojne mame. Črne vreče za smeti, s katerimi se sorojenke lotevajo zadane naloge, se polnijo s predmeti, vzdušje pa s spomini in dolgo potlačenimi zamerami. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Prirejevalec: Urs Remond Tonski mojster: Urban Gruden Glasbeni oblikovalec: Gregor Jagodič Dana – Saša Pavček Barbara – Maruša Majer Katarina – Jana Zupančič Helena – Olga Kacjan Pripovedovalec – Brane Grubar Uredništvo igranega programa v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom Berlin in Založbo kakovostnih programov RTV Slovenija Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2019.

Kratka radijska igra Janez Povše: Vrnitev

Avtor in ustvarjalci radijske igre so oblikovali pretresljivo zgodbo matere, ki v bistvu svojega otroka razume – in hkrati ne razume. Tisti, ki so, tako kot mati v igri, opazili kretnje, poglede, torej obnašanje, ki bi lahko napovedalo izginotje njihovih otrok, pa podoživljajo bolečino ob vedenju, da kljub temu niso mogli preprečiti ničesar. Zdi se, da je mati že tolikokrat premlela zgodbo, da je potrebno le malo, da jo ponovi znova. Režiser in glasbeni oblikovalec: Diego de Brea Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Ženska – Ljerka Belak Novinar – Uroš Smolej Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija februarja 2002.

Radijska igra Klemen Pisk: Lahko noč, Matija Čop

Humorna igra se odvija dvoplastno: iz okvirne zgodbe o mladem parčku in njunem počitniškem učenju slovenščine za popravni izpit se razvije domišljijska osrednja zgodba, v kateri nastopita dva velika Slovenca iz devetnajstega stoletja - Matija Čop in France Prešeren. Njuno prijateljsko srečanje sestavljajo številne izmišljije o odnosih med obema junakoma in o njunih skritih ali manj znanih osebnostnih lastnostih. Ena takšnih je skrivno Čopovo pesnjenje. Nekatere Piskove izmišljije izvirajo iz literarnozgodovinskih domnev, več pa jih je zraslo iz pesniške svobode. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar France Prešeren - Aleš Valič Matija Čop - Boris Ostan Fant - Uroš Smolej Dekle - Saša Mihelčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1998

Kratka radijska igra Feri Lainšček: Smrt sopotnica

Pred prazničnim dnem, dnevom kulture, bo na sporedu kratka radijska igra slovenskega pisatelja, dobitnika Prešernove nagrade leta 2021. Igra prikazuje radiofonsko učinkovit dogodek, poln črnega humorja; avtor je z njim naslikal smrt kot usoden nesporazum ali banalno napako na potovanju, lahko pa tudi oboje skupaj. Igro je režirala Mateja Koležnik, ki je bila takrat še na začetku svoje uspešne mednarodne režijske kariere v gledališču. Režiserka: Mateja Koležnik Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Mirko Marinšek Potnik - Primož Ekart Potnica - Jerca Mrzel Drugi sodelujoči: Ava Lokošek, Renata Ažman, Mateja Koležnik, Metod Pevec Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija avgusta 1998.

Verstva

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Prenos svete maše na prvo postno nedeljo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal bo p. Edvard Kovač, pela pa Moška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Pri orglah bo Ana Kokotec Kresal.

Musica sacra V postni čas - z glasbo Gabriela Fauréja

Od skladateljeve smrti letos mineva 100 let. Med njegovimi najbolj izvajanimi deli je tudi Requiem, v katerem pa ne prevladuje žalostno in turobno vzdušje, pač pa sta v ospredju mir in tolažba. "Pravijo, da moj Rekviem ne izraža strahu pred smrtjo in nekdo ga je celo poimenoval uspavanka smrti«, je zapisal. »Toda tako čutim smrt, kot srečno odrešenje, hrepenenje po sreči tam zgoraj, ne kot bolečo izkušnjo...«

Sedmi dan Skrivnost postnega časa

Postni čas je tudi posebno liturgično obdobje v cerkvenem koledarju. Seznanili se bomo o liturgični glasbi, pepelnični sredi, posebnostih postnih nedelji. Kako se to obdobje odvija pri nas na slovenskih tleh in kako skozi zgodovino in kaj ta poseben čas prinaša kristjankam in kristjanom.

Sledi večnosti Ambasadorka preventivne akcije 40 dni brez alkohola Monika Avsenik

Kristjani so na pepelnično sredo vstopili v 40 dnevni postni čas, ki bo trajal do 30. marca. Slovenska karitas v tem obdobju izvaja tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola kot poziv k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkoholizma v družini in družbi. Ambasadorka letošnje akcije je pevka Monika Avsenik. Zato smo jo povabili k pogovoru o prisotnosti alkohola v zabavni industriji, o vrednotah in o učiteljskem poklicu.

Bogoslužje Prenos maše iz Ankarana

Iz župnijske cerkve svetega Nikolaja v Ankaranu na šesto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Franc Šenk.

Musica sacra Ob 350. obletnici rojstva skladatelja Giacoma Carissima

Giacomo Carissimi je avtor precejšnjega števila sakralnih del – oratorijev, komornih kantat, maš in motetov, v ospredju pa bo tokrat ena njegovih najveličastnejših in nasploh najbolj poznanih vokalno-instrumentalnih kompozicij z duhovno vsebino - oratorij Jefte. Priljubljen je bil že za časa skladateljevega življenja in njegovi rokopisi krožili po različnih evropskih deželah. Jezuitski učenjak in skladateljev sodobnik Athanasius Kircher pa je zapisal, da gre pri njem za »ilustracijo moči glasbe, ki gane dušo in slika človeška čustva.«

Sledi večnosti p. Benedik: Cerkev je vedno potrebna prenove; vedno doživlja vzpone in padce

Po slovenskem kulturnem prazniku gostimo prejemnika Trubarjevega priznanja za leto 2023 teologa, cerkvenega zgodovinarja in zaslužnega profesorja Teološke fakultete Univerze v Ljubljani patra dr. Metoda Benedika. V osrčju njegove poklicne poti so ob duhovniškem poslanstvu bile kapucinske knjižnice. A v oddaji ne premišljuje le o raziskovalnem delu, ampak tudi o njegovih pogledih na aktualne teme v Cerkvi in družbi.

Sedmi dan O vplivu religije in kulture na duhovnost

Kako religija in kultura vplivata na duhovnost skozi prizmo krščanske duhovnosti? Kako duhovnost na religijo in kulturo? Kako razvijati duhovnost, ki bo zmožna ustvarjati medreligiozni in medkulturni dialog v današnjem času? O teh vprašanjih premišljuje p. dr. Ivan Platovnjak.

Bogoslužje Prenos maše iz Maribora

Na peto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz mariborske stolnice. Mašuje tamkajšnji župnik Danijel Lasbaher, s petjem sodeluje družinski zbor Karizma.

Musica sacra Ob 140. obletnici rojstva skladatelja Franca Kimovca

Franc Kimovec je avtor mnogih, vseh pogledih dovršenih sakralnih kompozicij, zaslužen pa je tudi za uvajanje in pospeševanje ljudskega petja pri bogoslužju. "Kjer poje vsa zbrana množica, tam se močno dvigajo srca k Bogu, saj je navdušeno petje dvojna molitev«, je rad ponavljal. Kot skladatelj in glasbenik je bil vsestranski, vse, s čimer se je ukvarjal, je opravljal temeljito in dosledno.

Sledi večnosti Zmote o odpuščanju

Glede na odlomke iz evangelijev bi moral človek vse odpustiti in sovražniku nastaviti še drugo lice. Kako Jezusove besede o odpuščanju razume Sonja Pungertnik, Slovenka leta 2014 in voditeljica enoletnega programa Šola odnosov in odpuščanja, ki ga izvaja Ignacijev dom duhovnosti? Pogovarjali smo se o najpogostejših zmotah o odpuščanju (foto: Pixabay).

Literatura

Literarni nokturno Joanna Oparek: Reka sreče

Poljska pesnica, pisateljica, tekstopiska in dramatičarka Joanna Oparek (1967) je doštudirala psihologijo na Jagelonski univerzi v Krakovu. Delala je kot novinarka, kreativna direktorica v reklamni agenciji in scenaristka, že vrsto let pa sodeluje z različnimi poljskimi gledališči. Doslej je izdala pet pesniških zbirk: Do gležnjev v nebu (2003), Črvi (2012), Berlin Porn (2015), Močne kože, bela platna (2019) in Male obveznosti (2022), tri romane in več dram. Piše osebnoizpovedno, pogosto senzualno ljubezensko liriko, razpeto med eros in tanatos, pa tudi družbenokritične pesmi na aktualne poljske in evropske teme. V pesmi pogosto vpleta motive iz narave, še zlasti iz živalskega sveta, ki pa jih spaja z abstraktnimi pojmi, predvsem takšnimi, ki se navezujejo na človeško duševnost in čustva. Oblikovno imajo njene pesmi širok razpon, od kratkih nekajvrstičnih pesmi do daljših pesnitev in ciklov. Izbor pesmi s skupnim naslovom Reka sreče je prevedla Jana Unuk. Interpretacija Tina Resman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto 2024.

Odprta knjiga na radiu Anja Mugerli: Čebelja družina 7/14

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla je pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer pridobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem nenehoma prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim. – so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takšnih in drugačnih mej se vseskozi odraža v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker na meji živi. Bralca: Tina Gunzek in Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI – Radio Trsta A, 2021.

Lirični utrinek Andrej Rozman Roza: Pesem za Palestino

Pesnik, pisatelj, komediograf, prevajalec in še marsikaj Andrej Rozman Roza je ob dogajanju v Gazi napisal Pesem za Palestino, skratka, ni molčal, ni se ozrl stran, niti se ni pokril čez glavo z odejo, ampak je sugestivno upesnil svojo humanistično držo. Nikar ne zamudite.

Literarni nokturno César Vallejo: Pesmi človeka: pesmi iz zapuščine

Perujski pesnik César Vallejo (1983–1938) je umrl razmeroma neznan – za časa življenja je objavil le dve knjigi – danes pa je eden najzanimivejših pesniških glasov 20. stoletja. Po njegovi zgodnji smrti je v rokopisih ostalo precej pesmi, za katere pogosto ni mogoče ugotoviti, ali gre za končne verzije ali za osnutke. Pesmi iz knjige Pesmi človeka: pesmi iz zapuščine (KUD Logos, 2010) so drugačne od njegovih prej objavljenih pesmi. V njih je jezik poseben, poln perujskih lokalizmov, dikcija je antiretorična, pomeni pa se prepletajo in dopolnjujejo, skratka, gre za pomensko precej zahtevno poezijo. Prevajalci Mojca Jesenovec, Tina Šilc in Aleš Šteger, interpret Rok Kunaver, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Andrej Kocan, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2011.

Literarni večer Colm Tóibín: Brooklyn in druga dela

Colm Tóibín (1955) je irski avtor romanov, zbirk kratkih zgodb, pa tudi esejističnih in potopisnih knjig. Njegova dela, za katera je bil večkrat nagrajen, druži nekaj prevladujočih potez: natančen psihološki portret irskih ljudi, opisi življenja v tujini, vprašanje ustvarjalnega procesa in prizadevanje po ohranitvi človekove identitete. Morda najbolj znan je postal z romanom Brooklyn, tankočutno zgodbo o irskem dekletu, ki se iz Enniscorthyja najprej izseli v Brooklyn, nato pa vrne v rodni kraj – zgodbo o ljubezni in izgubi ter o izbiri med osebno svobodo in dolžnostjo. Po njem je bil posnet tudi istoimenski film, ki ga je Ameriška akademija leta 2016 nominirala za nagrado oskar, med drugim v kategoriji za najboljši film. Avtor scenarija in urednik oddaje Matej Juh, Prevajalca Jure Potokar, Vanja Pegan, interpreti Andrej Nahtigal, Vojko Zidar, Judita Zidar in Stannia Boninsegna, napovedovalca Jure Franko in Natalija Sinkovič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Miro Marinšek, režiser Igor Likar. Posneto leta 2009.

Odprta knjiga na radiu Anja Mugerli: Čebelja družina 6/14

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla je pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer dobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem nenehno prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim, so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takšnih in drugačnih mej se ves čas odraža v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker na meji živi. Bralca: Tina Gunzek in Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Posneto RAI – Radio Trsta A, 2021.

Lirični utrinek Rainer Maria Rilke: Samorog

Rainer Maria Rilke je bil eden največjih pesnikov 20. stoletja. V svojih pesmih se je v času nastajanja prve svetovne vojne, času vsesplošne negotovosti, izgube vere in osamljenosti, približal neopisljivemu in neizrekljivemu. Pisal je tako pesmi kot lirično prozo, njegovi najbolj znani pesnitvi sta Devinske elegije in Soneti na Orfeja. Navdihoval se je pri filozofiji Schopenhauerja in Nietzscheja, kar je v njegovih pesmih vidno v intenzivnih opisih narave in notranjega doživljanja posameznika. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Branko Šturbej.

Literarni nokturno Aleš Mustar: Grobovi

Mustarjev pesniški govorec se v tokratnem izboru avtorjeve še neobjavljene poezije sprehaja po različnih grobovih: po grobovih kanoniziranih ustvarjalcev in tistih, ki so živeli v njihovi senci, po grobovih znamenitih in manj znamenitih ljudi, po mestih – grobovih in grobovih, ki to šele bodo. Bolj kot stvarni je seveda pomemben refleksivni sprehod, ki ga govorec opravi med tem in v katerem odpira različne teme: od lastnega avtorskega položaja do razčlovečenosti sodobnega sveta. Lucidna, prostodušna in s kančkom ironije začinjena pesniška govorica. Avtor scenarija: Aleš Mustar, režiserka: Ana Krauthaker, interpreta: Gregor Zorc, Primož Pirnat, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Urban Gruden, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.

Odprta knjiga na radiu Anja Mugerli: Čebelja družina 5/14

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla pri Cankarjevi založbi, avtorica pa je zanjo prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, vendar prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, v katerem dobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem nenehoma prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim. – Tako so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takih in drugačnih mej se vseskozi izraža v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker na meji živi. Bralca: Tina Gunzek in Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI – Radio Trsta A, 2021.

Lirični utrinek Hafis: Ko violina

Perzijski pesnik Hafis je živel v 14. stoletju. V svojih pesmih je poskušal ubesediti duhovno silo, ki prežema vse stvarstvo. Nagovarjal jo je, jo snubil, da zapleše z njim in se mu razodene. 108 divje sladkih pesmi je zbranih v zbirki Zapleši z menoj, ki jo je prevedla Barbara Škoberne. Pesmi bo interpretiral Željko Hrs.

Literarni nokturno Michelangelo Buonarroti: Stihi

Michelangell Buanarroti je bil renesančni umetnik v popolnem pomenu besede. Bil je vrhunski slikar in kipar ter še kako spreten in dober pesnik. Ob 460. obletnici njegove smrti se ga spominjamo z nekaj njegovimi pesmimi v prevodu Srečka Fišerja. Vsestranski umetnik piše o ljubezni, taki in drugačni, in o lepoti, vrhunski prevajalec (Umberta Eca, Williama Shakespearja in Henryja Jamesa) pa hodi z njim vštric. Prevajalec je Srečko Fišer, režiserka Ana Krauthaker, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.

Ocene

Ocene

1815 epizod

Tujec, Slovensko stalno gledališče v Trstu

1 min

Mojca Širok: Praznina (s trilogijo)

10 min

Suzana Tratnik: Škarje

6 min

Aleš Berger: Navsezadnje

5 min

Vsi mi tujci

3 min

Priscilla

4 min

B-AIR

B-AIR Glasba, jezik in možgani

Dr. Daniele Schön je študiral violončelo na glasbenem konservatoriju v Padovi in se nato izpopolnjeval pri Teodori Campagnaro, učenki Antonia Janigra in pri Menahemu Meiru, učencu Aleksandra Aleksaniana in Pabla Casalsa. Bil je član različnih ansamblov baročne, klasične glasbe in jazza. Najljubša mu je bila komorna glasba, predvsem pa godalni kvartet. Preden je odšel iz Italije, je na Univerzi v Padovi študiral tudi nevropsihologijo glasbe. Doktorat iz nevroznanosti je opravil po raziskavah med Marseillem, Trstom in Ljubljano. Od leta 2004 deluje kot raziskovalec francoskega Nacionalnega centra za znanstvene raziskave (CNRS) v marsejskem Inštitutu za nevroznanost sistemov, kjer se zanima za odnos med glasbo, jezikom in možgani s posebnim poudarkom na patologiji jezika in govora.Z gostom se pogovarja primarij dr. Igor M. Ravnik.

B-AIR Zaznavanje glasbe glede na kulturno ozadje

Magistrica psihologije Ana Kuder se je kot strokovna sodelavka projekta B Air leta 2021 udeležila sedme mednarodne konference na temo nevroznanosti in glasbe v Aarhusu na Danskem. K pogovoru o glasbi in kulturi je povabila dva doktorska študenta, ki sta svoje delo predstavljala na konferenci: Erico Flaten, doktorsko študentko v Laboratoriju za slušni razvoj na Univerzi McMaster v Kanadi, in Mathiasa Klarlunda, doktorskega študenta v Centru za glasbo in možgane na Univerzi v Aarhusu na Danskem. Skozi pogovor so poskušali razumeti ali je glasba univerzalni fenomen. Zaznavanje in všečnost določene zvrsti glasbe se namreč lahko razlikujeta glede na kulturo. V zahodnih kulturah smo denimo bolj privženi dvodobnim taktovskim načinom, medtem ko se v nekaterih kulturah, kjer imajo prebivalci manj stika z zahodno glasbo, pogosteje pojavljajo različice trodobnih taktovskih načinov. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Telo - ura, ki tiktaka z glasbo

Oddaja Telo - ura, ki tiktaka z glasbo je del cikla B-AIR Zvočenj, kjer se s strokovnjaki pogovarjamo o uporabi glasbe v zdravstvenem kontekstu. V tokratni oddaji se je magistrica psihologije Manca Kok, ki je na sedmi izvedbi konference Neuromusic, osredotočeni na temo Povezovanje z glasbo skozi različna življenjska obdobja predstavljala projekt B-AIR, pogovarjala s tremi strokovnjakinjami, ki so svoje nedavne raziskovalne projekte prav tako predstavljale na konferenci. Skozi pogovor so poskušale razumeti, kako poslušamo glasbo, kako bi jo brez telesa poslušali povsem drugače in kakšno vlogo igra pri tem srce kot naš stalni ritmovnik. Z novimi odkritji na tem področju lahko bolje razumemo, kako glasba spodbudi vznemirjenost ali gibanje v telesu, ali pa ga, nasprotno, umiri in upočasni. Ugotovitve so ključne za uporabo v zdravstvenih kontekstih, kjer lahko glasbo uporabljamo za lajšanje stresnih medicinskih postopkov ali spodbujanje gibanja pri motnjah gibanja. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Raziskave Laboratorija za analizo možganov iz Brna

Primarij dr. Igor M. Ravnik tokrat gosti člane Laboratorija za analizo možganov iz Brna. To so profesor Jiri Mekyška ter doktorska študenta inženir Tomaš Kiska in inženir Štepan Miklanek, ki delujejo na Tehnološki univerzi v Brnu. Njihovo delo je tesno povezano z multidisciplinarno raziskovalno nevroznanstveno skupino, ki se ukvarja s širokim razponom nevroznanstvenih problemov, od temeljnih znanosti in tehnoloških vprašanj ter informacijske znanosti do klinične nevrološke obravnave iz rehabilitacije oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi. Del svoje pozornosti pa posvečajo tudi raziskavam o vplivu glasbe na delovanje možganov. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O pozitivnih učinkih glasbe pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni

Glasba in ritem sta tesno povezana z gibanjem, zato bi lahko glasbene intervence ciljno uporabili pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni, ki v največji meri prizadane prav gibalne sposobnosti. Sodelujoči pri projektu B-AIR, psihologinji Ana Kuder in Manca Kok, glasbenik Jaka Škapin, zdravnika nevrologa Dejan Geórgiev in Igor M. Ravnik ter vodja projekta B Air, režiserka Saška Rakef, so pri osebah s Parkinsonovo boleznijo želeli preučiti trenutno uporabo glasbe ter njihova stališča do uporabe glasbe v zdravstvenem sistemu oziroma do sodelovanja pri nadaljnjem raziskovanju možnih učinkov glasbenih intervenc na blaženje simptomov Parkinsonove bolezni. Pri raziskavi je sodelovalo tudi Društvo Trepetlika (Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami). Raziskavi je sledila pilotna izvedba delavnice gibalno-vokalne improvizacije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je vodil umetnik in glasbenik Jaka Škapin. Ta je po izvedeni delavnici pripravil radijski dokumentarec, ki ga danes premierno predstavljamo v oddaji B Air Zvočenja. Pred tem bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več o raziskavi povedala magistrica psihologije, Ana Kuder. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Fondazione Mariani, ustanova za otroško nevrologijo

V oddaji B Air – Zvočenja danes predstavljamo italijansko ustanovo, namenjeno otroški nevrologiji, z imenom Fondazione Pierfranco e Luisa Mariani. Ustanovljena je bila v Milanu z dobrodelnim financiranjem družine Mariani. Posveča se celotnemu spektru bolezni in motenj v otroški nevrologiji, ki se začne z nego in strokovno pomočjo bolnim otrokom in njihovim družinam v diagnostiki, terapiji in rehabilitaciji pa tja do usposabljanja kadra v italijanskem zdravstvu ter poučevanja o strokovnih temah v italijanskem in mednarodnem krogu. Ukvarja se tudi s podpiranjem raziskovalnega dela. Poseben poudarek je namenjen raziskovanju možganov v povezavi z glasbo. Zaradi bližine in visoke ravni strokovnih dogodkov je fundacija igrala pomembno vlogo tudi v izobraževanju srednje in starejše generacije slovenskih pediatrov - otroških nevrologov. Gostji primarija Igorja M. Ravnika sta tokrat muzikologinja dr. Maria Majno in pediatrična nevrologinja in nevrofiziologinja dr. Luisa Lopez. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O besedi, jeziku in govoru z dr. Clémentom Françoisem

Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O interakciji človeka in računalnika ob delu z glasbo

Docent dr. Matevž Pesek je učitelj in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Od leta 2009 je tudi član Laboratorija za Računalniško grafiko in multimedije. Raziskovalno se loteva modelov, ki izhajajo iz biologije, iz globoke arhitekture vključno s hierarhičnim modeliranjem, zanimajo ga interakcije med človekom in računalnikom, multimodalne zaznave ter inteligentni uporabniški vmesniki, generiranje glasbe in vizualizacije za audio-analizo. V pogovoru s primarijem dr. Igorjem M. Ravnikom dr. Pesek predstavlja interakcijo človeka in računalnika ob delu z glasbo. Kako iz glasbe nastane digitalizirano - matematično obvladljivo gradivo, ki ga potem modelirajo, analizirajo, se z njim igrajo ter iz njega potegnejo sklepe, ki po prevedbi nazaj v svet človeške percepcije in izvedbe glasbe dajejo zaznavno in tudi praktično zanimive rezultate. Denimo z generiranjem glasbe ali – kot na primer s projektom Trubadur – pomagajo študentom glasbe pri urjenju slušnih sposobnosti z melodičnimi in ritmičnimi nareki. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Obrazi avtizma 2. del

Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavlja nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Pripoveduje o srečanju z improvizacijo, lastnem ustvarjanju in komunikaciji prek glasbe, ki lahko poveže tudi starše in otroke. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Radiofonski esej je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Obrazi avtizma 1. del

Nov cikel oddaj B Air Zvočenja začenjamo z radiofonskim esejem Obrazi avtizma. Ta govori o učnem in ustvarjalnem procesu treh učencev z motnjo avtističnega spektra in odpira spoznanje, kako lahko glasba ustvari igriv prostor za sporazumevanje, izražanje in rast na različnih področjih. Kaj narediti, ko se zaveš, da načini poučevanja, katere si se priučil in verjameš, da so edini, ne delujejo pri vseh? Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, bo ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavila nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Slišali bomo, kakšno moč ima glasba, če do nje pristopiš na pravi, sebi lasten način, in kako je to dosegla s svojimi učenci. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Radiofonski esej je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Petra Strahovnik: Sense-S, B-Air koncert za dojenčke in malčke

Cikel novih simfoničnih del, ustvarjenih z mislijo na dojenčke, malčke in ranljive skupine, bo sklenil projekt Sense-S Petre Strahovnik. V okviru projekta B-AIR je slovenska skladateljica, ki deluje na Nizozemskem, ustvarila novo delo za najmlajše občinstvo, ki ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Stevena Loya izvedel v Studiu 26 Radia Slovenija. Prostor, prilagojen za sproščen in udoben obisk dojenčkov, malčkov, njihovih staršev in spremljevalcev. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Video

Jazz Ars All Stars Microorganisms

Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Jazz Ars All Stars Jure Pukl - Octoplus

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba našega mednarodno priznanega saksofonista, tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Povsem nov projekt je zasijal pod geslom "Glasba za lepši in boljši jutri". Nastopili so Jure Pukl (saksofoni), Nina Strnad (vokal), Žan Hauptman (vokal), Fani Posa (rog), Jani Moder (kitara), Saša Mutić (klaviature), Miha Koren (bas kitara) in Gaj Bostič (bobni).

Neposredni prenos Kromatika 4: Simfoniki, Davorin Mori in Tim Jančar

Četrti abonmajski koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija prinaša mojstrovine ruske romantike, ki sta jih izvedla izvrstna slovenska glasbenika mlajše generacije. V Rahmaninovem Tretjem klavirskem koncertu, ki velja za enega najbolj priljubljenih in tudi najzahtevnejših klavirskih koncertov v celotni simfonični literaturi, je kot solist nastopil pianist Tim Jančar. Koncert je sklenil cikel Slike z razstave Modesta Musorgskega, v mojstrski orkestraciji Mauricea Ravela. Dirigiral je Davorin Mori.

Jazz Ars All Stars Ecliptic

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba Ecliptic. Trobento je igral Tomaž Gajšt, kitaro Jani Moder, bas Jani Hace, bobne Žiga Kožar, "beatboxal" je Murat. Predstavili so vinilno ploščo Trash Society.

Ars in Drama QuatroPorTango & Ana Bezjak

Sloviti argentinski bandoneonist in skladatelj Astor Piazzolla sodi med najpomembnejše glasbenike dvajsetega stoletja. Skorajda vsakdo pozna vsaj njegov Oblivion ali Libertango. Tradicionalnemu tangu je tudi z elementi jazza in klasične glasbe vdahnil novo življenje in ga popeljal v nuevo tango. Piazzollovi glasbi se že vrsto let posveča skupina QuatroPorTango – bandoneonist Ratko Žižić, pianist Jan Sever, violinist Matjaž Porovne in kontrabasist Marko Turšič. Vrhunsko prepletajo virtuoznost s poetiko ter skupinsko igro s solističnimi vložki. Improvizacija in stroga forma postaneta eno. Na koncertu, posvečenem glasbi Astorja Piazzolle, v ciklusu Ars in Drama se jim je pridružila naša eminentna vokalna solistka, tudi tango specialistka, Ana Bezjak, znana iz zasedbe Papir.

Jazz Ars All Stars Steve Klink Trio & Mia Žnidarič: Trilogy in Blue

Novo, že tretjo sezono koncertnega cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni je otvoril trio ameriško-slovenskega pianista Stevea Klinka. Gostja je bila vokalna solistka Mia Žnidarič. Predstavili so ploščo Trilogy In Blue.

Ars in Drama Poklon Jožetu Privšku

Legendarnemu slovenskemu jazzistu smo se poklonili s koncertom, na katerem so nastopili Nina Strnad, Alenka Godec in Oto Pestner, skupaj z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lenarta Krečiča. V veliki dvorani ljubljanske Drame so izvedli nekatere njegove najboljše inštrumentalne kot tudi vokalne skladbe.

Sobotni operni večer Wolfgang Amadeus Mozart: Čarobna piščal

Videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.

Najbolj poslušano

Neposredni prenos Koncert Orkestra Slovenske filharmonije na Zimskem festivalu

Prvi del koncertnega večera Orkestra Slovenske filharmonije v sklopu Zimskega festivala Festivala Ljubljana je posvečen delu Stabat Mater za soliste, zbor in orkester Gioachina Rossinija, drugi del pa zapolnjuje orkestrska suita Turandot, op. 41 Ferruccia Busonija. Kantata Stabat Mater Gioachina Rossinija, ki velja za eno najpomembnejših sakralnih skladb 19. stoletja, je premiero doživela leta 1842 v Parizu. Skladatelj je v svoji značilni operni mojstrski spretnosti združil spektakularne vokalne pasaže s subtilno orkestracijo; to ustvarja čudovito ozračje globokih religioznih občutkov. Čeprav Stabat Mater ni prvo Rossinijevo sakralno delo, je postalo eno njegovih najbolj priljubljenih, poleg izvirne verzije pa so pozneje nastale tudi priredbe drugih skladateljev, ki so dopolnile in prilagodile partituro za različne izvajalce ter zasedbe. Ferruccio Busoni je navdih za svojo suito Turandot našel v kitajski zgodbi Turandot, ki je bila podlaga za znamenito istoimensko opero Giacoma Puccinija. Orkestrska suita je ugledala luč sveta leta 1905 in istega leta doživela premiero v Berlinu pod Busonijevim vodstvom. Od takrat velja za eno njegovih najbolj prepoznavnih del, v njej pa je čutiti tudi skladateljevo klavirsko bravuroznost in bogato zvočno paleto, ki slika azijske prizore iz zgodbe. Zasedbo mednarodno priznanih solistov, sopranistko Olgo Kulčinsko, mezzosopranistko Gaëlle Arquez, tenorista Francesca Demura, basista Riccarda Zanellata, Orkester Slovenske filharmonije in Komorni zbor Megaron bo vodil italijanski dirigent Roberto Abbado, ki izvira iz glasbene družine; njegov oče je bil pianist in skladatelj Marcello Abbado, njegov stric pa dirigent Claudio Abbado. Trenutno je šef dirigent Filarmonice del Teatro Comunale di Bologna (Filharmoničnega orkestra Mestnega gledališča iz Bologne). Leta 2008 je prejel nagrado Franca Abbiatija, ki jo podeljuje Nacionalno združenje glasbenih kritikov Italije.

Glasovi svetov Ko nezavedno pokliče materinščino

Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.

Odprta knjiga na radiu Anja Mugerli: Čebelja družina 7/14

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla je pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer pridobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem nenehoma prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim. – so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takšnih in drugačnih mej se vseskozi odraža v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker na meji živi. Bralca: Tina Gunzek in Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI – Radio Trsta A, 2021.

Glasbeni utrip 7. Zimski festival in tango opero María de Buenos Aires v Ljubljani

smo postavili v fokus glasbenega dogajanja preteklega tedna.

Glasbena jutranjica Glasbena jutranjica 1. del

Na sporedu dela Luigija Boccherinija, Ferdinanda Rebaya in Roberta Fuchsa.

Skladatelj tedna Richard Wagner - od odrešitve do sprostitve, 3. del

Lohengrin, ki ga je Wagner po Večnem mornarju in Tannhauserju zadnjič poimenoval romantična opera, pomeni po teh dveh delih še korak naprej v skladateljevem ustvarjanju, pomeni vrh romantične opere. Pot od tu dalje lahko vodi le še v glasbeno dramo Tristana in Izolde, Nibelungovega prstana ali Parsifala. Ideja operne zgodbe je romantično nadstvarna, njeno zgodovinsko in pravljično izhodišče pripelje v nerazrešljiv, tragičen konflikt, zato Wagnerjeva vnovična obravnava odrešitve v tej operi ne uspe. V ozadju gre za svetovnozgodovinski konflikt med poganskim in krščanskim, na neposredni človeški ravni za konflikt med božjim in človeškim.

Izšlo je Lenart Zajc: Pošast

Pisatelj Lenart Zajc si je pred časom zadal težko in izzivalno nalogo: napisati roman o vojni na Slovenskem v sredini 20. stoletja. Predlani je tako pri založbi Litera objavil prvi roman v trilogiji, Odred, lani pa drugi roman, Pošast. Drugi del trilogije je nekoliko obsežnejši, predvsem pa se dogajanje stopnjuje, dramatizira, radikalizira. Nekateri protagonisti, ki jih je pisatelj s posluhom predstavil v Odredu, preživijo, ne pa vsi. Pisatelj je dodobra premislil, kako pisati o zgodovini: našel je ravnovesje med intenzivnim dogajanjem in predahi, vpeljal je tudi nove like, kar nekaj pozornosti pa je namenil tudi usodi tim. plave garde. Več o romanu in še čem pove avtor v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek, v katerem sodelujejo rdeči in beli. Nikar ne zamudite.

Kratka radijska igra Bratko Kreft: Za krajnšno je vredno tudi trpeti

Svetovni dan maternega jezika zaznamujemo s pomembnim odlomkom iz komedije Bratka Krefta Kranjski komedijanti, ki je bila kot radijska igra posneta leta 1989. Raziskuje vzpon slovenske književnosti v obdobju razsvetljenstva. V času prevlade nemškega jezika v javnem prostoru je med drugim nastalo tudi prvo slovensko dramsko besedilo Županova Micka, razsvetljenstvo pa je zaznamoval boj za opolnomočenje slovenskega jezika in njegovo pozicijo. Odlomek iz radijske igre je zaživel v kratki formi kot samostojen nagovor Barona Žige Zoisa. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Baron Žiga Zois – Boris Kralj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija 1997

Svet kulture Večjezično izobraževanje kot steber medgeneracijskega učenja

Mednarodni dan maternih jezikov, nastal na Unescovo pobudo, je letos v znamenju večjezičnega izobraževanja kot stebra medgeneracijskega učenja. V dvorani Društva Slovenskih pisateljev so napovedali literarno-pogovorni večer s pisatelji slovenskega in italijanskega jezikovnega prostora, Janijem Oswaldom, Ferijem Lainščkom, Dušanom Jelinčičem in Zlatko Obed. Mi pa se posvečamo še sedmi umetnosti: bili smo na premieri nove slovenske milo rečeno provokativne črne komedije Jama, prepletene s kriminalko, slasherjem in špageti vesternom. Težko vas bo pustila ravnodušne, v katerikoli smeri že. Gremo tudi v Berlin, kjer poteka 74. mednarodni filmski festival, do konca so ostali le še trije dnevi in pet tekmovalnih filmov. Tudi letos je program žanrsko zelo raznovrsten, tudi z dokumentarnimi filmi.

Srce šansona Izrazne uglasbitve Ane Vipotnik - podajanje slovenske poezije skozi zasedbo Fake Orchestra

Leta 1997 je nastal izjemen glasbeni kolektiv, ki danes nosi ime Fake Orchestra. Na čelu zasedbe sta pevka Ana Vipotnik, ki se drugače ukvarja tudi z MDH dihalno koordinacijo, masaži podobno tehniko za zdravje glasu ter tudi za umirjanje živčnega sistema, ter njen življenjski sopotnik, kitarist Igor Leonardi, priznani jazzovski glasbenik, ki si je med drugim oder delil tudi z legendarno rokovsko skupino Metallica. V oddaji bomo predstavili le Ano, saj je njej prepuščena vloga, da skrbno izbere poezijo, slednjo pa seveda uglasbi kar sama.

Lirični utrinek Andrej Rozman Roza: Pesem za Palestino

Pesnik, pisatelj, komediograf, prevajalec in še marsikaj Andrej Rozman Roza je ob dogajanju v Gazi napisal Pesem za Palestino, skratka, ni molčal, ni se ozrl stran, niti se ni pokril čez glavo z odejo, ampak je sugestivno upesnil svojo humanistično držo. Nikar ne zamudite.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt