Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov. Oddajo pripravljajo sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ob stoletnici rojstva legendarnega jazzovskega basista in skladatelja bomo v oddaji predvajali nekaj posnetkov iz njegove dolge in izjemno plodovite kariere. Charles Mingus je bil eden najpomembnejših glasbenikov 20. stoletja. V jazzovsko igranje je vpeljal kolektivno improvizacijo, njegove skladbe pa predstavljajo nekakšen most med bebopom in jazzovsko avantgardo. V skladbe je vnesel melodično senzibiliteto. Sodeloval je z vsemi pomembnejšimi jazzovskimi sodobniki: omenimo imena kot so Louis Armstrong, Duke Ellington, Charlie Parker, Dizzy Gillespie, Miles Davis, John Coltrane, Bud Powell, Max Roach, Eric Dolphy in Lionel Hampton. Pomemben je bil tudi kot družbeni aktivist, ki je nenehno (tudi na najbolj neprijetne načine) opozarjal na neenakost črne rase v Ameriki.
V oddaji gostimo zvočnega umetnika Braneta Zormana, enega izmed treh zmagovalcev letošnjega tekmovanja Palma Ars Acoustica. Nagrado je prejel za svojo večkanalno zvočno skladbo z naslovom Duh dreves I Dotik, ki jo je za tekmovanje predlagalo uredništvo programa Ars. Brane Zorman je zvočni in intermedijski umetnik, skladatelj, zvočni manipulator, producent in kurator. Piše glasbo za gledališke, intermedijske in plesne predstave, svoje elektroakustične solo skladbe pa izvaja v prostorskem zvoku. V odnosu do zvoka in prostora razvija različne strategije, tehnike, dinamične in interaktivne module, snema in reinterpretira zvočne krajine in z uporabo sofisticiranih orodij kreira elektronske in akustične zvočne skulpture.
V današnji oddaji bomo spoznali življenje in delo velikega skladatelja Johannesa Brahmsa. Brahmsa pogosto štejejo hkrati za tradicionalista in inovatorja. Njegova glasba je trdno zasidrana v strukturah in kompozicijski tehniki baročnih in klasičnih mojstrov. Bil je mojster kontrapunkta, zapletene in zelo disciplinarne umetnosti, ki so jo razvijali Johann Sebastian Bach, Joseph Haydn, Wolfgang Amadeus Mozart, Ludwig van Beethoven in drugi skladatelji. Medtem ko so mnogi sodobniki menili, da je Brahmsova glasba preveč “akademska”, so bila njegova dela izhodišče in navdih za celo generacijo skladateljev.
Ugledna solistka Ruda Ravnik Kosi je bila dolgoletna članica Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in komorna glasbenica ter profesorica za harfo na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Nocojšnjo oddajo Nedeljski glasbeni portret posvečamo slovenski sopranistki mednarodnega slovesa Vilmi Bukovec.
Skladatelj Primož Ramovš se je rodil 20. marca leta 1921 v Ljubljani. Njegov velikanski in raznoliki opus sestavljajo pretežno instrumentalna dela. Izšel je iz Osterčevega kroga, med drugo svetovno vojno je nekaj časa študiral tudi v Sieni pri Vitu Frazziju in v Rimu pri Alfredu Casella. Sprva je ustvarjal v neoklasicističnem slogu, nato pa je v svoj glasbeni izraz postopoma uvedel prvine ekspresionizma in v prehodnem obdobju zgodnjih šestdesetih let zložil tudi nekaj dodekafonskih, celo serialnih del. Z Enneaphonio, predvsem pa Simfonijo 68 se je utrdil kot prvi in osrednji modernist na Slovenskem, ki je vzporedno s skladatelji Pro musice vive (pre)hodil samostojno pot glasbenega ustvarjalca. Za življenja je redno obiskoval festivale sodobne glasbe v Opatiji, Zagrebu in Varšavi. Še posebej obisk Varšavske jeseni je Ramovšu pokazal pot do dokončne osvoboditve zvoka ter z načelom nasprotij in kontrolirane aleatorike prepojenega kompozicijskega sloga, ki je zaznamoval skladateljevo ustvarjanje zrelih in poznih let. V oddaji, ki bi jo lahko poimenovali tudi Zvočni portret Primoža Ramovša ali celo Ramovševe glasbene preobrazbe, bomo osvetlili skladateljevo življenjsko pot s poudarkom na preobrazbah njegovega kompozicijskega stavka. Predstavili jih bomo ob pomoči citatov iz eseja Zvočni svet Primoža Ramovša muzikologa dr. Ivana Klemenčiča ter pogledov na Ramovševo ustvarjalnost muzikologa dr. Gregorja Pompeta. Predvajali bomo nekaj Ramovševih najpomembnejših, prelomnih del, kot so Sinfonietta, klavirski Sarkazmi, Musiques Funebres, Pentektasis, Enneaphonia, Simfonija 68, Simfonija Pieta, itd., pa tudi nekaj kratkih posnetkov razmišljanj Primoža Ramovša iz oddaj starejšega datuma, ki bogatijo arhiv Radia Slovenija.
