Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov. Oddajo pripravljajo sodelavci uredništva za resno glasbo.
Igor Štuhec je leta 2011 prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokrožen skladateljski opus.
Pavel Mihelčič, skladatelj, profesor, urednik na programu Ars Radia Slovenija, improvizator, neutrudni organizator, dekan Akademije za glasbo, glasbeni kritik, esejist, publicist, dirigent, nagrajenec Prešernovega sklada in dobitnik drugih, prestižnih glasbenih nagrad ... in še bi lahko našteli. Vse to je bilo ali je še del njegovega življenja. Zdi se, kot da je v njegovem življenjepisu kar prem alo prostora za vse, kar se je dogodilo, za vse, kar še vedno dela s srcem, z neizmerno voljo in navdušenjem ...
Drage poslušalke, spoštovani poslušalci, tokratni »Glasbeni portret« namenjamo Vincentu d'lndyju, francoskemu skladatelju, dirigentu, pedagogu, teoretiku in glasbenemu piscu. Muzikološka veda ga uvršča med skladatelje poznoromantične glasbene kulture in hkrati med skladatelje, ki niso ustvarili izrazitega kompozicijskega opusa, pač pa so pomembni po svoji vsestranski glasbeni dejavnosti in angažiranosti. V nocojšnji oddaji se bomo z besedo in glasbo sprehodili po njegovi razgibani življenjski poti, ki je tekla od druge polovice 19. do tridesetih let 20. stoletja. Rodil se je 27. marca leta 1851 v Parizu, kjer je odraščal v okolju aristokratske, rojalistično in katoliško naravnane, vendar glasbeno izobražene družine. Prve klavirske ure je doživljal z babico, ki ga je usmerila k pianistoma Antoinu Marmontelu in Louisu Diemeru.
Skladatelj Primož Ramovš se je rodil 20. marca leta 1921 v Ljubljani. Njegov velikanski in raznoliki opus sestavljajo pretežno instrumentalna dela. Izšel je iz Osterčevega kroga, med drugo svetovno vojno je nekaj časa študiral tudi v Sieni pri Vitu Frazziju in v Rimu pri Alfredu Casella. Sprva je ustvarjal v neoklasicističnem slogu, nato pa je v svoj glasbeni izraz postopoma uvedel prvine ekspresionizma in v prehodnem obdobju zgodnjih šestdesetih let zložil tudi nekaj dodekafonskih, celo serialnih del. Z Enneaphonio, predvsem pa Simfonijo 68 se je utrdil kot prvi in osrednji modernist na Slovenskem, ki je vzporedno s skladatelji Pro musice vive (pre)hodil samostojno pot glasbenega ustvarjalca. Za življenja je redno obiskoval festivale sodobne glasbe v Opatiji, Zagrebu in Varšavi. Še posebej obisk Varšavske jeseni je Ramovšu pokazal pot do dokončne osvoboditve zvoka ter z načelom nasprotij in kontrolirane aleatorike prepojenega kompozicijskega sloga, ki je zaznamoval skladateljevo ustvarjanje zrelih in poznih let. V oddaji, ki bi jo lahko poimenovali tudi Zvočni portret Primoža Ramovša ali celo Ramovševe glasbene preobrazbe, bomo osvetlili skladateljevo življenjsko pot s poudarkom na preobrazbah njegovega kompozicijskega stavka. Predstavili jih bomo ob pomoči citatov iz eseja Zvočni svet Primoža Ramovša muzikologa dr. Ivana Klemenčiča ter pogledov na Ramovševo ustvarjalnost muzikologa dr. Gregorja Pompeta. Predvajali bomo nekaj Ramovševih najpomembnejših, prelomnih del, kot so Sinfonietta, klavirski Sarkazmi, Musiques Funebres, Pentektasis, Enneaphonia, Simfonija 68, Simfonija Pieta, itd., pa tudi nekaj kratkih posnetkov razmišljanj Primoža Ramovša iz oddaj starejšega datuma, ki bogatijo arhiv Radia Slovenija.
