Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Glasbeni portret

4 epizod

4 epizod


V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov. Oddajo pripravljajo sodelavci uredništva za resno glasbo.


10. 03. 2024

Nagrada Prešernovega sklada letos tudi pevki Nuški Drašček

Vsak pevec bi dejal, da je glas najlepši instrument. Pa ne gre le za glas. Gre za vse telo. Vsaka mišica, vsaka kost, vsaka celica zavibrira s čustvi, ki jih prenaša grlo pevca. S tem izvajalec nahrani tako sebe kot občinstvo. Z globokim prepuščanjem čustvom ter posredovanjem le-teh poslušalcem se pred občinstvom popolnoma odpre in v taki vlogi je ranljiv. Za zmožnost izkazovanja te neizmerne ranljivosti ter popolno predajo pa izvajalce tudi nagradimo. Ena izmed nagrajenk Prešernovega sklada za leto 2024 je tudi operna in koncertna solistka, mezzosopranistka Nuška Drašček, in sicer za delovanje na glasbenem področju v zadnjih treh letih. Ob poslušanju daljšega pogovora boste izvedeli, v kakšnih vlogah se umetnica najbolje počuti, podrobno je opisala tudi potek postavitve opere od začetka do odrske uprizoritve. Posvetili smo se njenim odrskim začetkom in bitki s strahom pred nastopanjem, pogovor je tekel tudi o magičnosti petja v zborih, deljenju odra s svetovno zvezdo in še marsičem.


03. 03. 2024

Dr. Henrik Neubauer: "Vse te moje zaposlitve so krojile moje znanje in z veseljem sem delal."

Baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer je za svoj bogat umetniški opus februarja 2024 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kot so zapisali v utemeljitvi k nagradi, so mu najvišje slovensko priznanje za izjemne dosežke na kulturno-umetniškem področju namenili »zaradi mnogih zaslug in prizadevanj na številnih področjih umetnosti in kulture, ki so trajno obogatila slovensko kulturno krajino ter okrepila ugled slovenske države v mednarodnem prostoru.« Kot baletni solist je odplesal okoli sedemdeset pomembnih vlog, pozneje se je podpisal pod več kot osemdeset samostojnih baletnih koreografij in 34 opernih režij. Bil je umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega Baleta, direktor Ljubljanskega festivala, profesor na Akademiji za glasbo, končal je tudi študij medicine in nekaj let delal kot zdravnik. V njegovem opusu je okoli 40 knjig in 600 strokovnih člankov, ki jih sam skrbno evidentira. Piše še danes.


23. 12. 2022

Dave Brubeck - pianist in skladatelj

Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.


21. 03. 2021

Primož Ramovš - glasbeni portret

Skladatelj Primož Ramovš se je rodil 20. marca leta 1921 v Ljubljani. Njegov velikanski in raznoliki opus sestavljajo pretežno instrumentalna dela. Izšel je iz Osterčevega kroga, med drugo svetovno vojno je nekaj časa študiral tudi v Sieni pri Vitu Frazziju in v Rimu pri Alfredu Casella. Sprva je ustvarjal v neoklasicističnem slogu, nato pa je v svoj glasbeni izraz postopoma uvedel prvine ekspresionizma in v prehodnem obdobju zgodnjih šestdesetih let zložil tudi nekaj dodekafonskih, celo serialnih del. Z Enneaphonio, predvsem pa Simfonijo 68 se je utrdil kot prvi in osrednji modernist na Slovenskem, ki je vzporedno s skladatelji Pro musice vive (pre)hodil samostojno pot glasbenega ustvarjalca. Za življenja je redno obiskoval festivale sodobne glasbe v Opatiji, Zagrebu in Varšavi. Še posebej obisk Varšavske jeseni je Ramovšu pokazal pot do dokončne osvoboditve zvoka ter z načelom nasprotij in kontrolirane aleatorike prepojenega kompozicijskega sloga, ki je zaznamoval skladateljevo ustvarjanje zrelih in poznih let. V oddaji, ki bi jo lahko poimenovali tudi Zvočni portret Primoža Ramovša ali celo Ramovševe glasbene preobrazbe, bomo osvetlili skladateljevo življenjsko pot s poudarkom na preobrazbah njegovega kompozicijskega stavka. Predstavili jih bomo ob pomoči citatov iz eseja Zvočni svet Primoža Ramovša muzikologa dr. Ivana Klemenčiča ter pogledov na Ramovševo ustvarjalnost muzikologa dr. Gregorja Pompeta. Predvajali bomo nekaj Ramovševih najpomembnejših, prelomnih del, kot so Sinfonietta, klavirski Sarkazmi, Musiques Funebres, Pentektasis, Enneaphonia, Simfonija 68, Simfonija Pieta, itd., pa tudi nekaj kratkih posnetkov razmišljanj Primoža Ramovša iz oddaj starejšega datuma, ki bogatijo arhiv Radia Slovenija.


Domov V živo Podkasti Spored Kontakt