Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov. Oddajo pripravljajo sodelavci uredništva za resno glasbo.
Oddajo Glasbeni portret namenjamo Antonu Trostu, nestorju slovenskih umetnikov in prvemu slovenskemu koncertnemu pianistu, od čigar smrti je februarja letos minilo 50 let. Bil je velik glasbenik, klen in urejen, mojstrski izvajalec obsežnih, tehnično in interpretacijsko zahtevnih del klasike in romantike, posebej znane so bile njegove interpretacije Beethovnovih in Brahmsovih del. Kot človek je bil skromen, hkrati pa se je zavedal svojih sposobnosti in znanja. Bil je bolj vase zaprt kot družaben, izžareval pa je globoko človeško toplino.
Prejel je nagrado Prešernovega sklada 2023 za umetniške dosežke zadnjih treh let – za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov.
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.
Jože Falout je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana in član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana ter redni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Hornist Jože Falout je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Najprej je igral v ljubljanskem opernem orkestru, nato v simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije. Član orkestra RTV Ljubljana je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 ter med letoma 1983/1984 in 1987/1988. Z orkestrom je igral pod taktirkami Sama Hubada, Stanislava Macure in Antona Nanute ter gostujočih tujih dirigentov, dvakrat je z njim gostoval na koncertnih turnejah po Združenih državah Amerike in v različnih evropskih državah. Falout je bil tudi ustanovni član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, v katerem je igral od ustanovitve leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil med letoma 1962 in 1982 tudi redni član vodilnega slovenskega sestava za sodobno glasbo v 20. stoletju: Ansambla Slavko Osterc. Kot pedagog je bil dolgoletni redni, danes zaslužni, profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: za svoje solistične umetniške dosežke leta 1964, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, ter Betettovo nagrado leta 1988. Jožeta Falouta bomo predstavili kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika v izvajanju skladb Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija, Richarda Straussa, Mauricea Ravela, Jacquesa Iberta, Primoža Ramovša, Uroša Kreka in drugih skladateljev. V oddaji urednice Tjaše Krajnc poslušajte tudi daljši pogovor s hornistom Jožetom Faloutom.
Skladatelj Primož Ramovš se je rodil 20. marca leta 1921 v Ljubljani. Njegov velikanski in raznoliki opus sestavljajo pretežno instrumentalna dela. Izšel je iz Osterčevega kroga, med drugo svetovno vojno je nekaj časa študiral tudi v Sieni pri Vitu Frazziju in v Rimu pri Alfredu Casella. Sprva je ustvarjal v neoklasicističnem slogu, nato pa je v svoj glasbeni izraz postopoma uvedel prvine ekspresionizma in v prehodnem obdobju zgodnjih šestdesetih let zložil tudi nekaj dodekafonskih, celo serialnih del. Z Enneaphonio, predvsem pa Simfonijo 68 se je utrdil kot prvi in osrednji modernist na Slovenskem, ki je vzporedno s skladatelji Pro musice vive (pre)hodil samostojno pot glasbenega ustvarjalca. Za življenja je redno obiskoval festivale sodobne glasbe v Opatiji, Zagrebu in Varšavi. Še posebej obisk Varšavske jeseni je Ramovšu pokazal pot do dokončne osvoboditve zvoka ter z načelom nasprotij in kontrolirane aleatorike prepojenega kompozicijskega sloga, ki je zaznamoval skladateljevo ustvarjanje zrelih in poznih let. V oddaji, ki bi jo lahko poimenovali tudi Zvočni portret Primoža Ramovša ali celo Ramovševe glasbene preobrazbe, bomo osvetlili skladateljevo življenjsko pot s poudarkom na preobrazbah njegovega kompozicijskega stavka. Predstavili jih bomo ob pomoči citatov iz eseja Zvočni svet Primoža Ramovša muzikologa dr. Ivana Klemenčiča ter pogledov na Ramovševo ustvarjalnost muzikologa dr. Gregorja Pompeta. Predvajali bomo nekaj Ramovševih najpomembnejših, prelomnih del, kot so Sinfonietta, klavirski Sarkazmi, Musiques Funebres, Pentektasis, Enneaphonia, Simfonija 68, Simfonija Pieta, itd., pa tudi nekaj kratkih posnetkov razmišljanj Primoža Ramovša iz oddaj starejšega datuma, ki bogatijo arhiv Radia Slovenija.
