Iskanje
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
Letos mineva 300 let od smrti Alessandra Scarlattija, skladatelja, v čigar opusu najdemo okrog 600 kantat, mnoge oratorije in opere. Vokalna glasba je v njegovi skladateljski zapuščini na prvem mestu, številna dela imajo sakralno vsebino. Kako tudi ne, saj ga je v svet glasbe uvedel zborovodja v domači cerkvi v Palermu oz. kraju Trapani. Kot izjemno umetniško delo slovi njegova Maša v čast sv. Cecilije, pa tudi Magnificat, ki ga je ustvaril leta 1744.
27 min • 13. 07. 2025
5. julija godujeta Sv. Ciril in Metod godujeta 5. julija, apostola, ki sta širila krščansko vero v staroslovanskem jeziku. Stara cerkvena slovanščina je tako kljub velikemu nasprotovanju nemške duhovščine postala prvi knjižni jezik Slovanov. Med slovanske narode pa se prištevamo tudi Slovenci in ne preseneča, če je stara cerkvena slovanščina navdahnila tudi nekatere mlajše slovenske glasbene ustvarjalce – med drugim Andreja Makorja, Klaro Mlakar in Mateja Kastelica. Njihova dela bodo zvenela v izvedbi Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, pod vodstvom Ambroža Čopija.
30 min • 06. 07. 2025
Duhovniška bratovščina sv. Petra je ameriška skupnost duhovnikov, ki se trudi za ohranjanje obhajanja tradicionalne maše in zakramentov. Kanonično jo je leta 1988 ustanovil papež Janez Pavel II. in kot je zapisano v predstavitvi združenja, se »hrani z duhovnim bogastvom rimske liturgije Cerkve« - tudi s petjem gregorijanskih napevov.
27 min • 29. 06. 2025
Jezik moj, skrivnost opevaj - so začetne besede in naslov himne, ki jo je leta 1264 napisal sv.Tomaž Akvinski in jo namenil za bogoslužje praznika Svetega Rešnjega Telesa in Krvi; takrat je namreč papež Urban IV. uvedel ta praznik za celotno katoliško Cerkev. Missa Pange lingua pa je zadnja maša franko-flamskega skladatelja Josquina de Presa; zasnoval jo je na omenjeni himni sv. Tomaža Akvinskega in temelji na gregorijanskem koralu.
29 min • 22. 06. 2025
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
31 min • 08. 01. 2023
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
32 min • 01. 01. 2023
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
33 min • 27. 11. 2022
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
31 min • 13. 11. 2022
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
34 min • 06. 11. 2022
