Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Musica sacra lahko prisluhnete sakralni glasbi, ki je nastala v različnih zgodovinskih obdobjih in izpod peres različnih glasbenih ustvarjalcev. Prek glasbe in komentarjev se hkrati predstavljajo različne liturgije, obredi, pa tudi ljudski običaji in navade posameznih religij. Vsebina oddaje se nanaša tudi na posamezne - pomembnejše krščanske praznike cerkvenega leta, tako katoliške, kot evangeličanske in pravoslavne. Oddajo občasno popestrijo intervjuji z različnimi gosti, ki prek pogovora in izbrane glasbe razkrivajo svoj pogled na sakralno glasbeno umetnost in življenje nasploh.
Svečnica je praznik Jezusovega darovanja v templju, redovnice in redovniki hkrati praznujejo dan posvečenega življenja, med drugim tudi z namenom, da bi skupaj slavili čudovita božja dela. Red manjših bratov sv. Frančiška Asiškega pa Boga slavi tudi z glasbo. »Bratje kapucini radi pojemo, saj s tem oznanjamo veselje« pravijo. »…delček tistega veselja, ki ga je živel sv. Frančišek in ga prinašal vsem ljudem, ki jih je srečeval.«
Letos mineva 160 let od rojstva pesnika, pisatelja, prevajalca, jezikoslovca, duhovnika, slikarja in tudi skladatelja Ivana Trinka Zamejskega. Rodil se je 25. januarja 1863 v Tarčmunu v Beneški Sloveniji, vsestranski umetnik in kulturnik pa je svojemu delu vedno in povsod skušal dati dva predznaka: verskega in narodnega. Tudi glasbi, ki jo je ustvaril. Kot duhovniku mu je bila najbližja liturgična glasba, tak je zato po večini tudi njegov skladateljski opus.
Mira, zlato, kadilo je naslov zgoščenke s hrvaškimi ljudskimi in drugimi božičnimi pesmimi, ki s svojo lepoto očarajo, a jih skoraj ne poznamo. Na zadnjo nedeljo pred svečnico jim boste lahko prisluhnili v izvedbi Zbora Hrvaške Radiotelevizije ter zborovodij Vedrane Zrnić, Ivane Sabolović in Vinka Vladovića. Posnetki so nastali leta 2018, v Medškofijskem semenišču v Zagrebu.
Od smrti tega vélikega angleškega poznorenesančnega skladatelja letos mineva 400 let. V mladosti je pisal liturgične skladbe za anglikansko cerkev, pozneje je postal katoličan in začel je ustvarjati glasbo za katoliško bogoslužje. Zavezanost katoliški veri, medtem ko je služil protestantskemu monarhu, je bila razlog za številne boleče paradokse in spore, nenehna čustvena napetost mu je bila hkrati v ustvarjalni navdih in kraljica ga je, vsemu navkljub, izredno cenila in občudovala.
Božični čas po stari navadi traja vse do svečnice; do takrat so postavljene tudi jaslice in do takrat se pri liturgiji pojejo božične pesmi – ne le pri nas, tudi drugje po svetu. Pobožično razpoloženje si tokrat lahko pričarate z glasbo različnih tujih avtorjev: Francisa Poulenca, Herberta Howelsa, Ariela Ramireza, Mela Torméja in drugih, zvenela bo v izvedbi vokalnega ansambla The King's Singers.
Božični čas po stari navadi traja vse do svečnice; do takrat so postavljene tudi jaslice in do takrat se pri liturgiji pojejo božične pesmi – ne le pri nas, tudi drugje po svetu. Pobožično vzdušje si tokrat lahko pričarate z glasbo različnih tujih avtorjev – Francisa Poulenca, Herberta Howelsa, Ariela Ramireza, Mela Torméja in drugih, zvenela bo v izvedbi vokalnega ansambla The King's Singers.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
