Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
20. septembra je minilo 130 let od skladateljevega rojstva. Bil je eden redkih predstavnikov slovenske avantgarde in ekspresionizma, njegova glasbena govorica pa je edinstvena mešanica elementov pozne romantike, atonalnih prvin in svobodne tonalnosti. Po številu je njegov opus najbogatejši v zborih, druga njegova najmočnejša stran pa so samospevi.
Tudi tokratno oddajo posvečamo glasbi Aleksandra Zemlinskega, skladatelja, od čigar smrti letos mineva 80 let. A ne le zato – dela tega avstrijskega glasbenega ustvarjalca judovskega in malo tudi slovanskega izvora pomenijo most med pozno romantiko in modernističnimi slogi 20. stoletja. In čeprav ni šel po poti Schönberga, mu je bil tá najzvestejši in najbližji spremljevalec – njegove kritične komentarje je Zemlinski cenil in jih v celoti sprejemal. Oba pa sta bila dejavna tudi v dunajskem Društvu ustvarjalnih glasbenikov, ki je postalo vzor poznejšemu Društvu za zasebne glasbene nastope. Dela Zemlinskega so se v teh glasbenih krogih stalno izvajala – že v prvi sezoni je poleg njegovega Drugega godalnega kvarteta zvenelo Šest pesmi op. 13, v orkestralni različici.
"Moj čas pride po moji smrti," je Zemlinski zapisal nekoč. Lahko pa bi dodali, da njegov čas šele prihaja, saj se njegova glasba, tudi številni samospevi, po koncu druge svetovne vojne dolgo časa skoraj ni izvajala. Razloge za to lahko iščemo v duhu časa, ki je od umetnikov zahteval predvsem novosti, prekinitve s starim ter eksperimentiranje. Zemlinski se za popoln prelom z ustaljenim načinom komponiranja ni odločil in danes velja za predstavnika visoke ekspresionistične zadnje faze tonalne glasbe, ki jo je obogatil z nadvse senzibilno uporabo orkestra in zvočno izrabo instrumentarija. V simfonično preobleko je večkrat odel tudi svoje samospeve oz. pesmi.
Dela Zemlinskega se po 2. svetovni vojni skoraj niso več izvajala, ponovno so v večji meri oživela skupaj z Mahlerjevimi deli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Letošnje leto, ko mineva 80 let od smrti Zemlinskega, pomeni zato priložnost, da ponovno obudimo spomin na življenje in delo tega avstrijskega poznoromantičnega skladatelja judovskih in deloma slovanskih korenin - predniki njegovega očeta so namreč izhajali iz Slovaške, mati pa se je rodila sefardskemu judu in materi Bosanki v Sarajevu. Za Slovence pa je Zemlinski zanimiv še na drug način - bil je namreč učitelj Josipa Ipavca, skladatelja, katerega resničen pomen v Sloveniji prav tako odkrivamo šele v zadnjem času.
