Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gojmir Krek spada med tiste umetnike, ki so imeli dva poklica; Krek je bil pravnik, a je hkrati s študijem prava v Gradcu obiskoval tudi glasbene predmete. Poleg violine še zborovsko petje, harmonijo, oblikoslovje, kontrapunkt, nauk o instrumentaciji, orkestrsko igranje in dirigiranje. Skladati je začel zgodaj, že v prvih gimnazijskih letih. Največ zaslug za razvoj slovenske glasbene umetnosti pa ima z urednikovanjem revije Novi akordi. Ta je postala nekakšno »ognjišče« moderne slovenske glasbe in hkrati ogledalo njenega takratnega stanja. V njej je objavil tudi številne svoje skladbe, med njimi Enaindvajset samospevov s klavirjem.
Kot Anton Lajovic je tudi on že s svojimi začetnimi deli vzbudil pozornost pri takratnih vodilnih slovenskih glasbenikih. »Njegova prva dela so na nas učinkovala kakor svetovna obljuba, obetajoča naši mladi umetnosti lepših dni, morda sijajnih dni svetovnega priznanja,« je o njem zapisal urednik revije Novi akordi Gojmir Krek. In dodal: »Delajte, rešite najvišje probleme naše umetnosti, a ostanite zvesti svojemu narodu ne le z duhom, temveč tudi z delovno roko!« Njegovih nasvetov se je Ravnik vsekakor držal in med svoja dela za glas in klavir uvrstil tudi nekaj priredb slovenskih narodnih pesmi.
Značilnosti Mirkovega ustvarjanja so jasna in klena kompozicijska tehnika, romantična in novoromantična izraznost, izrazita melodija in naslonitev na ljudsko motiviko. Vse to lahko opazimo tudi v njegovih samospevih; tokrat bodo zveneli v izvedbi različnih slovenskih izvajalcev.
Pianist Gerald Moore, ki je s klavirjem spremljal mnoge pevske umetnike v povojnih desetletjih, je zapisal, da je Dietrich Fischer Dieskau premogel »izjemen glas - meden in izrazno bogat.« Na odru pa je z njim projiciral tudi moško senzibilnost, posledico kultivirane vzgoje in trpkih izkušenj med 2. svetovno vojno - Dietrich Fischer Dieskau je najprej doživel uničenje družinske hiše, zatem smrt svojega bolnega brata v nacistični ustanovi, nazadnje, ko je komaj začel s študijem petja na berlinskem konservatoriju, še prisilno vključitev v tako imenovani Wehrmacht. A vojna se je končala in kmalu je zaslovel kot odličen pevski solist. Kritiki so pri njegovih nastopih poudarjali predvsem brezihibno dinamično niansiranje, nešteto odtenkov zvočnih barv in razpoloženj. Tokrat mu boste lahko prisluhnili v glasbi Roberta Schumanna!
