Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavljamo samospeve, njihove ustvarjalke in ustvarjalce ter izvajalke in izvajalce.
»Glasba, kadar je umetnost, mi je sporočilo neskončnega in najvišji dosežek človeškega duha. Ne ena sama, svetovna – kot napovedujejo futurologi – marveč različne glasbe sveta. Del teh sem in bom ostal,« je zapisal. Skoraj ni umetnikove skladbe, ki se ne bi zapisala med vrhunce naše ustvarjalnosti – pa naj bo na vokalnem, orkestralnem ali komornem področju. Tudi samospevnem.
Vokalna glasba ima v opusu Lojzeta Lebiča, skladatelja, ki letos praznuje svoj življenjski jubilej - 90. rojstni dan, pomembno mesto, pa naj si gre za zborovska dela, obsežnejša vokalno-instrumentalna, scenska oziroma odrska dela ali samospeve. Njegovi samospevi so si med seboj različni, vsem pa je skupno dvoje: zavestna težnja po zlitosti med pevskim glasom in klavirjem ter izraznost, odprta v novoklasično razširjeno tonalnost.
Knjiga visečih vrtov je delo, ki ga je Schönberg ustvaril v letih 1908 in 1909, torej takrat, ko se je začel ukvarjati z atonalnostjo oz. dodekafonijo. Poetičen naslov, bi lahko dodali, in taka je v resnici tudi glasba, ki jo je navdihnila pesem Stefana Georga.
Arnold Schönberg je skladatelj, pri katerem morda najprej pom islimo na dodekafonijo in serialnost. Njegovi zgodnji samospevi pa so povsem drugačni in edinstveni, tako glede uporabe kompozicijske tehnike kot v izrazu. V njih lahko prepoznamo vplive drugih skladateljev, najbolj Aleksandra Zemlinskega, ki je bil njegov mentor, pa tudi prijatelj in svak.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Vsestranskost umetniškega genija je izkazoval kot skladatelj, glasbeni teoretik, slikar in kot človek. Njegove samospeve delimo glede na kompozicijski slog, ki ga je v njih uporabil; v življenju je namreč svoj kompozicijski pristop večkrat spremenil, najprej je iz poznoromantičnega prešel v tako imenovani slog proste oziroma svobodne tonalnosti, nazadnje je ustvarjal v dodekafoniji.
