Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Literarna matineja

90 epizod

90 epizod


Ciklusi oddaj o slovenskih in tujih avtorjih ali literarnih temah.


10. 8. 2022

Anja Štefan: Medved in klobuk

Vsakemu od nas se je že kdaj zgodilo, da je izgubil svoje veselje. In izgubil ga je tudi medved iz pravljice Medved in klobuk. Kaj storiti, ko ostanemo brez veselja? Je pomembno, da znamo v življenju stati na pravem mestu? In kaj in kje je pravo mesto? Zakaj je dobro, če znamo na stvari pogledati z različnih zornih kotov? O tem razmišljamo s pisateljico, pesnico in pravljičarko Anjo Štefan.


3. 8. 2022

Peter Svetina: Junaška pravljica

Ali pravljice lahko zbolijo? Lahko, in ne le to: tudi noge in roke si lahko polomijo! Kaj več o tem, pa tudi o tem, zakaj se jim lahko pripetijo tovrstne nesreče, ve povedati Junaška pravljica, ki je v radijski obliki zaživela pod režijsko taktirko Saške Rakef Perko. Z njenim avtorjem, pesnikom, pisateljem, prevajalcem in literarnim zgodovinarjem dr. Petrom Svetino, pa razmišljamo o drugih pravljičnih, pa tudi bolj resnih vprašanjih.


26. 7. 2022

Gaja Kos: Pikčev prvi superjunaški primer

Vsak človek živi malo po svoje, vsak je drugačen od drugih: nekateri so bolj, drugi manj pogumni, nekateri bolj radodarni, drugi bolj stiskaški, nekateri veseli in razigrani, spet drugi bolj zadržani. Prav vsak od nas pa se kdaj znajde v stiski in največje olajšanje je, če nam takrat kdo priskoči na pomoč, tako kot Pikec priskoči na pomoč Petri. Pikčev prvi superjunaški primer je ena izmed radiofonsko obdelanih pravljic, ki so nastale v okviru projekta B-AIR, v sklopu bolnišničnega radia. Z njeno avtorico Gajo Kos, pisateljico, prevajalko, urednico, kritičarko in doktorico znanosti s področja mladinske književnosti smo razmišljali o superjunakih, bolj in manj pravljičnih svetovih, o hibah mladinske književnosti in še marsičem.


20. 7. 2022

Nataša Konc Lorenzutti: Nekoč je živela, še vedno živi

V okviru projekta B-AIR, v sklopu bolnišničnega radia, namenjenega malčkom, otrokom in mladostnikom, ki se zaradi različnih zdravstvenih razlogov znajdejo za krajši ali daljši čas v bolnišnici, so lani nastale štiri pravljice priznanih slovenskih ustvarjalcev. Njihove umetniške vsebine so usmerjene k temu, da otrokom olajšajo bivanje v bolnišničnem okolju, zmanjšujejo njihov strah in napetost. Poseben čar jim daje radiofonska obdelava, nad katero so pod režijsko taktirko Saške Rakef bdeli izbrani ustvarjalci programa Ars. V ciklu poletnih oddaj Literarna matineja, ki se bodo zvrstile do 10. avgusta, lahko ponovno prisluhnete pravljicam in kratkim pogovorom z njihovimi avtorji. Začenjamo s pravljico pisateljice in igralke Nataše Konc Lorenzutti.


13. 7. 2022

Muzej zaključenih razmerij v izvedbi Kristiana Koželja in Jureta Torija

Muzej zaključenih razmerij, pesniško-glasbena predstava, v kateri sta združila ustvarjalne moči eden vodilnih slovenskih harmonikarjev Jure Tori in pesnik Kristian Koželj, je nastala ob istoimenskem Koželjevem pesniškem knjižnem prvencu. Izbrana poezija iz knjige, ki je bila ob izidu deležna zelo dobrega kritiškega sprejema, v prepletu s Torijevo glasbo in v Koželjevi interpretaciji zaživi nenavadno slikovito in zaznamuje tudi glasbo, s katero vstopa v interakcijo.


6. 7. 2022

Beseda je pomembna. Z dr. Ireno Prosenc o opusu Prima Levija

Opus italijanskega pisatelja Prima Levija ni zelo obsežen, je pa toliko bolj tehten in je Leviju zagotovil prav posebno mesto med klasiki svetovne književnosti. Verjetno ni razgledanega bralca, ki ob omembi Prima Levija ne bi pomislil na njegovo pričevanjsko literaturo, s katero je ovekovečil grozodejstva holokavsta. A avtorjev opus ima tudi drugo stran, namreč tisto, s katero se odpira bolj kot ne čisti fikciji in njenim fantastičnim razsežnostim, opozarja Irena Prosenc, profesorica italijanske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je avtorju in njegovemu opusu posvetila več kot dvajset raziskovalnih let. Svoja spoznanja o ključnih vidikih ustvarjanja Prima Levija predstavlja v dvojezični italijansko-slovenski monografiji Primo Levi v ogledalu.


29. 6. 2022

"Pri njej je vse inovativno." Z Jano Unuk o ustvarjanju Wisławe Szymborske

Wisława Szymborska je avtorica, ki je že nekaj časa nesporni del svetovnega literarnega kanona, čeprav njeni literarni začetki menda niso z ničemer nakazovali, da bi se to lahko zgodilo. Slovenci se lahko pohvalimo z enim najobsežnejših knjižnih izborov njenih pesmi, pripravila in prevedla ga je dobra poznavalka Szymborske Jana Unuk. V knjigi, izšla je pod naslovom Radost pisanja, je objavljen tudi izbor njenih feljtonskih zapisov. Poezija poljske nobelovke je na prvi pogled lahkotna, pravi Jana Unuk, toda vsak prevajalec ve, da gre za zelo kompleksno in zelo podrobno tkanje.


15. 6. 2022

"Naš svet, tak, kot je zdaj, je dominantno nihilističen" Z dr. Iztokom Osojnikom

Iztok Osojnik je v petih desetletjih izrazito sooblikoval naš družbeni in umetnostni prostor, in sicer kot intelektualec, ustvarjalec in kot pobudnik, ustanovitelj ali soustanovitelj številnih gibanj, projektov ali ustanov. Podpisal se je pod več kot kot trideset izvirnih knjig poezije, pet romanov, več zbirk esejev in študij ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti in za svoja dela prejel več uglednih tujih in domačih nagrad.


8. 6. 2022

K(d)aj je knjiga namiznica? Z dr. Kristino Kočan

V središču naše tokratne pozornosti bo večmedijska knjiga in knjiga namiznica S|PREHOD. Medtem ko je prva oznaka pri nas že sorazmerno domača, druga to ni. Kaj torej je knjiga namiznica? Je knjiga namiznica tudi vedno večmedijska knjiga? In kdo je avtor prve ali druge: so to vsi tisti, ki sodelujejo pri njenem nastajanju, je to nosilec ideje o njeni zasnovi in nastanku, je med ustvarjalci, ki jo podpisujejo, kakšna hierarhična razlika ali so vsi njeni enakovredni tvorci?


1. 6. 2022

Tudi klasiki so lahko uspešnica. S prof. dr. Alojzijo Zupan Sosič o literarnem vrednotenju

Vrednotenje literature je kompleksen in večplasten proces, v katerega smo vpleteni domala vsi. Ne nazadnje namreč vrednostni odnos do knjig izražamo že zgolj z odločitvijo za branje ali nebranje. Katere oblike vrednotenja literature pa so najbolj izstopajoče? Katere najbolj tehtne in celo daljnosežne? Kaj v knjigah iščejo profesionalni kritiški bralci in kaj akademski? Koliko o vrednosti knjige povesta nagrada, ki jo prejme, ali njena uspešnost med bralci?


25. 5. 2022

0 ljudeh, ki omogočajo nepravični družbeni sistem. Z dr. Darjo Marinšek o novelistiki Hermana Melvilla in njegovi poetiki

Hermana Melvilla, klasika sodobne ameriške književnosti, slovenski bralci poznajo predvsem po njegovem romanu Moby Dick ali pa po noveli Bartleby, pisar, ki je pri nas doživela že lepo recepcijo – bila je prestavljena na gledališke odre, posvečen pa ji je tudi zbornik razprav. Bartleby, pisar je v prevodu Polone Glavan izšel tudi v knjigi Tri novele (Knjižnica Kondor), in sicer v družbi še dveh Melvillovih reprezentativnih besedil: novele Benito Cereno, prevedel jo je Janko Trupej, in novele Billy Bud, mornar v prevodu Alenke Moder Saje.


18. 5. 2022

Tišji glasovi - Nemška romantična poezija v izboru in prevodu dr. Braneta Senegačnika in mag. Mateja Venierja

Pretežnemu delu slovenskih bralcev je leposlovje nemške romantike verjetno najbolj znano prek njegovih največjih predstavnikov, kot so Göthe, Heine ali pa Hölderlin. Antologija Tišji glasovi, ki je nedavno izšla pri založbi Družina, pa – kot pove že njen naslov – daje glas tistim, ki so doslej pri nas odzvanjali tišje. Vezna nit te edinstvene knjige je seveda – glasba.


4. 5. 2022

Drago Jančar o romanu Ob nastanku sveta

Fant ob izhodu iz deških let opazuje življenje v zgodnjih šestdesetih letih - na videz drobne dogodke, ki pa nekatere posameznike potegnejo v katastrofo. Kot plaz, ki dobiva vse večjo moč. Z Dragom Jančarjem o njegovem najnovejšem romanu razmišlja Vlado Motnikar.


27. 4. 2022

Tega dogajanja ni mogoče razumeti brez zagonetnega preostanka ...

Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.


27. 4. 2022

Tega dogajanja ni mogoče razumeti brez zagonetnega preostanka ...

Obdobje med letoma 1941 in 1945 med Slovenci še vedno neti konflikte različnih interpretacij, povzroča politična obračunavanja in ideološke polarizacije. Prof. dr. Matevž Kos, filozof, literarni zgodovinar in teoretik, se v svoji knjigi Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni približuje razumevanju tega časa s subtilnim, poglobljenim branjem izbranih kanoničnih slovenskih pisateljev.


20. 4. 2022

"Nikoli me ni zanimalo središče, vedno me je zanimala periferija." Z dr. Barbaro Pregelj, glavno urednico založbe Malinc.

Založba Malinc bo letos zaznamovala desetletnico delovanja. Ves ta čas s svojimi izdajami in projekti kaže visoko družbeno zavest in izjemen posluh za ranljive družbene skupine: brezposelne, samozaposlene, bralno ovirane osebe – predvsem osebe z disleksijo; ozavešča o migracijah ter podpira raziskovanja osebnih, družinskih in lokalnih zgodovin izseljevanja oziroma priseljevanja. Ob vsem tem skrbi za večjo raznolikost naše knjižne ponudbe, uveljavila pa se je tudi kot promotor slovenske književnosti v španskem govornem področju.


13. 4. 2022

"Če nas knjige ne obkrožajo, jih pač ne bomo jemali v roke."

Irena Matko Lukan je dolgoletna urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga. Že vrsto let predava staršem, učiteljicam, vzgojiteljicam o temah s področja vzgoje in izobraževanja, pa tudi o pomenu branja in pripovedovanja. Od leta 1999 do 2013 je bila urednica revij Ciciban, Cicido in revije Za starše, danes je stalna strokovna sodelavka revij Cicido in Ciciban. Je (so)organizatorka in (so)vodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes, bila je sourednica zbornika Beremo skupaj, soavtorica v priročniku Branje za znanje, branje za zabavo. Študijsko se ukvarja s pomenom branja in pripovedovanja v povezavi z otrokovimi psihosocialnimi potrebami. Tokrat z njo ponovno o tem, kdaj in kako začeti otroka privajati na knjigo in branje.


6. 4. 2022

Bralne značke ne poznajo nikjer drugje po svetu

Razmislek o tem, kakšne so bolj in kakšne manj uspešne spodbude za branje, nadaljujemo ob Gibanju bralna značka, ki je na področju bralne kulture dejavno že več kot šest desetletij, od leta 2019 pa je vpisano tudi v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Bralna značka dobri dve desetletji živi tudi kot predšolska dejavnost, poudarja pomen medgeneracijskega in družinskega branja, intenzivno pa misli tudi na bralno ovirane ljudi. Z mag. Tilko Jamnik in pisateljem Slavkom Preglom.


30. 3. 2022

Intimni nagovor k branju v podobi festivala

Dobrih štirinajst dni že poteka letošnji mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki ga skupaj s partnerji tradicionalno organizira Miš založba. Eno izmed osnovnih poslanstev festivala je povezovanje in nadgrajevanje prizadevanj za spodbujanje k branju. In prav v kontekstu motivacijskih oblik za branje nas tokrat najbolj zanima. Gostimo predstavnico založbe Ireno Miš Svoljšak in dr. Gajo Kos, pisateljico, urednico in avtorico letošnje festivalske knjige.


23. 3. 2022

"Dobra literatura je vedno tista, ki nam razpira svet." Z dr. Tino Bilban o književnosti za mlade in najmlajše.

O čem govorimo, ko govorimo o otroški književnosti, o čem, ko govorimo o mladinski? Kaj je tisto, kar neko mladinsko ali otroško literarno delo naredi za dobro, za tako kakovostno, da se uvrsti na priporočilni seznam tovrstne literature? Katere so najpogostejše hibe manj kakovostne mladinske ali otroške literarne produkcije? Je didaktičnost sestavni del literature za mlade? O teh in drugih vprašanjih, ki se odpirajo ob književnosti za mlade bralce, ponovno z dr. Tino Bilban, predsednico Slovenske sekcije IBBY, pisateljico, urednico in kritičarko.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt