Iskanje
Pogovorno raziskovanje zanimivih književnih krajin z literati, prevajalci, teoretiki, profesorji, uredniki in drugimi, ki se posvečajo leposlovju in knjigi širše. Pogosto osvetljujemo opuse izbranih slovenskih in tujih literatov, razmišljamo o literarnih trendih in pretresamo strokovnejša vprašanja iz literarne vede.
Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pisatelji, danes pa tudi tudi umetna inteligenca. Knjiga je nastala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri njenem nastanku pa so sodelovali poznavalci obravnavanih področij in prevajalci, vključuje tudi nove slovenske prevode izbranih besedil. O monografiji, njenem nastanku in o bralnem klubu Slovanska bralna značka, na katerem bo obravnavana, razmišljamo z eno od urednic in prevajalk, moderatorko bralnega kluba, izr. prof. dr. Namito Subiotto.
35 min • 11. 03. 2026
Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pisatelji, danes pa tudi tudi umetna inteligenca. Knjiga je nastala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri njenem nastanku pa so sodelovali poznavalci obravnavanih področij in prevajalci, vključuje tudi nove slovenske prevode izbranih besedil. O monografiji, njenem nastanku in o bralnem klubu Slovanska bralna značka, na katerem bo obravnavana, razmišljamo z eno od urednic in prevajalk, moderatorko bralnega kluba, izr. prof. dr. Namito Subiotto.
35 min • 11. 03. 2026
S tradicionalnim strokovnim srečanjem se je v torek začela 16. izvedba mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Festival, letos naslovljen S knjigo v druge svetove, poteka v organizaciji Miš založbe in osmih knjižnic soorganizatork. Eden izmed osrednjih ciljev festivala je motivirati mlade za branje. Kaj je, ko govorimo o tovrstni motivaciji, danes največji izziv? Kako pomembno je, da mladi pri branju dobijo občutek svobode – da lahko knjige sami izbirajo ali jih po svoje interpretirajo? Kaj vse so tisti »drugi svetovi«, ki nam jih odpira branje? Dan pred nacionalnim dnevom branja o teh vprašanjih razmišljamo z dr. Tino Bilban, avtorico, urednico in predsednico Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost - IBBY in z Matejo Novak, vodjo uredništva Miš založbe ter koordinatorko festivala.
39 min • 04. 03. 2026
Kdaj je glas pomen in kdaj telesni dogodek? Kaj se z njim zgodi, ko postane zapis? In kako vsaka napisana beseda nosi sled nečesa, kar je že bilo izgovorjeno — ali pa je izgubljeno? O teh vprašanjih bomo, med drugim, danes razmišljali ob pesnitvi Drevo, ki ga pišemo nihče Lukasa Debeljaka. Gre za avtorjevo drugo knjigo poezije, Debeljak pa v njej premišljuje razmerje med govorom in pisavo, med telesom in znakom, med spominom in pozabo. Dolgo, ritmično izrazito besedilo potuje od predčasa in predpisave do zgodovine tiska in arhiva — ter se na koncu vrne k dihanju. Je pisava le orodje ali tehnologija, ki preoblikuje naš odnos do sveta? Se beseda še lahko vrne v telo? Knjiga Drevo, ki ga pišemo nihče, je izšla pri LUD Šerpa.
40 min • 25. 02. 2026
Mohamad Abdul Monaem, sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu, že slabo desetletje živi v Sloveniji, kamor je iz Alepa prebežal prek Turčije in Grčije. Številnim Slovencem je tudi vse prej kot nepoznan: njegovo življenjsko zgodbo je v izvrstnem romanu Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano opisal Andraž Rožman, poleg tega pa v slovenščini – ob številnih pogovorih z njim – lahko beremo Monaemovo knjigo poezije Enaindvajset žensk iz Ljubljane, esej Dolga senca, od nedavnega pa še roman Kukavičji mladič. Tako kot Rožmanov roman, je tudi Kukavičji mladič izšel pri založbi Goga; iz arabščine ga je prevedla dr. Zarja Vršič in je prva knjiga, prevedena v slovenščino iz arabskega izvirnika, čeprav nima arabske knjižne izdaje. Z dr. Zarjo Vršič pa tokrat ne razmišljamo samo o knjigi Kukavičji mladič, pač pa še o arabskem jeziku, njegovih dialektalnih različicah in zagatah, v katere lahko spravi prevajalce in prevajalke.
41 min • 18. 02. 2026
V mrežo Unescovih mest literature je vključenih 53 mest z vsega sveta. Eno izmed prvih, ki so prejela ta naziv, je Iowa City, ki se ponaša tudi z najstarejšim programom kreativnega pisanja Iowa Writers’ Workshop. Jeseni so se predstavniki Unescovih mest literature zbrali v Ljubljani, kjer so na letnem srečanju med drugim razpravljali o pomenu poučevanja ustvarjalnega pisanja na univerzah. O tem smo se pogovarjali tudi z Johnom Kenyonom, vodjem pisarne Iowa Cityja, Unescovega mesta literature.
26 min • 13. 02. 2026
Nekoč, pred 200 in več leti, je France Prešeren pisal poezijo in, vsaj med širšimi množicami, ni veljal za največjega kranjskega, kaj šele slovenskega pesnika. Morda je o sebi razmišljal kot o nekom, ki to še bo, morda pa so mu bila taka razmišljanja povsem tuja. Morda se je njegovo srce vnelo za premožno dedinjo, Julijo, morda pa se ni in je ta njegova ljubezen ena največjih zmot slovenske literarne zgodovine. Morda je bil, niti ne po svoji izbiri, ljubiteljski detektiv, kot na primer v romanu Dohtar in Povodni mož, nedvomno eni najbolj vznemirljivih, večplastnih, in duhovitih knjig sodobnega slovenskega pripovedništva. Knjiga je izšla pri založbi Goga, njen avtor pa je Aljoša Harlamov, uveljavljeni kritik, urednik, publicist in tenkočuten bralec. Svoj romaneskni prvenec je izdal leta 2009, potem pa se je romanu nekaj časa posvečal predvsem znanstveno in leta 2016 doktoriral z doktorsko disertacijo Slovenski modernistični roman. Tokrat z njim razmišljamo predvsem o romanu Dohtar in Povodni mož, knjigi, ki jo najpogosteje označujejo za zgodovinsko kriminalko. Pa tudi o samem Dohtarju, njegovih prijateljih in sodobnikih, o Ljubljani 19. stoletja in še čem.
43 min • 04. 02. 2026
Prejemnica nagrade Prešernovega sklada za literaturo je pesnica in prevajalka Ana Pepelnik, ki je priznanje prejela za svojo osmo izvirno knjigo poezije V drevo. V njej se zgoščen miselni tok brez ločil, pogosto oblikuje v več strani dolge pesmi v prozi, včasih v psalme, včasih zgolj v drobne pesmi ali njihove okruške. Bralca hipoma potegne vase in mu nudi užitka polno plavanje prek brzic, meandrov, pritokov ali ponikev. Čeprav so pesmi prežete s tematizacijo ustvarjalnega postopka, Ana Pepelnik vanje spretno integrira intimna in univerzalnejša bivanjska vprašanja. Njeni pisavi tudi tokrat dajo poseben čar dobro umerjene čustvene intonacije ter nepretencioznost in blagost izreke. Z Ano Pepelnik smo se o knjigi V drevo, ki je izšla pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa, pogovarjali julija lani, takrat je tudi interpretirala nekaj pesmi iz knjige.
40 min • 28. 01. 2026
Beletrina je bila – ob Mladinski knjigi, založbi Učila in založbi Družina – dolga leta med našimi največjimi, najmočnejšimi založbami. V komunikacijskem krogu slovenske knjige je delovala tudi kot pomemben infrastrukturni akter – ob izdajanju knjig je skrbela za njihovo prepoznavnost in kroženje, ustvarjala je nove avtorje, soustvarjala je literarni kanon, literarno javnost, skrbela za prepoznavnost naših avtorjev v tujini in tujih pri nas. Konec leta 2025 je postalo uradno to, o čemer se je že nekaj časa govorilo, namreč, da se Beletrina sooča s finančnimi težavami, zaradi katerih so, kot so zapisali na spletni strani založbe, uvedli »kadrovske spremembe, usklajene z novo poslovno strategijo. Poleg primarne založniške dejavnosti in mednarodnih kulturnih projektov se založba usmerja v dolgoročni razvoj digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«. Kaj konkretno bo obsegala »digitalizacija kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«? Kako velik segment delovanja Beletrine bo predstavljala založniška dejavnost? Kaj njen nadaljnji razvoj v smer digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev pomeni za druge akterje komunikacijskega kroga slovenske knjige? O teh in drugih vprašanjih, ki jih odpira prestrukturiranje poslovnega modela Beletrine danes razmišljamo z dr. Mihom Kovačem, rednim profesorjem na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in z založnikom, urednikom in avtorjem dr. Samom Rugljem. K sodelovanju smo povabili tudi direktorico Beletrine, Almo Čaušević Klemenčič, ki se zaradi drugih obveznosti pogovora ni mogla udeležiti, nam je pa poslala pisne odgovore na nekaj naših vprašanj.
54 min • 21. 01. 2026
Verjetno ni veliko ljudi, ki bi si za cilj svojega potovanja izbrali – smetišče. Še manj je takih, ki bi o tem napisali obsežno knjigo. Knjigo, ki bi bila svojevrsten potopis, pa tudi osebni dnevnik, reportaža in celo ljubezenski roman hkrati. A prav vse to v sebi združuje knjiga Ujeti v raju, v kateri je španski avtor Patxi Irurzun z obilico humorja, (samo)ironije, pronicljivosti in empatičnosti opisal svoje pretresljivo popotovanje po smetiščih v Manili in Papui Novi Gvineji. Knjiga je izšla v zbirki prevodne literature Mentorjeva prevajalnica in je nastala na prevajalskih delavnica Prevajalnica JSKD v zadnjih treh letih. Prevedle so jo Tonja Gašperšič, Špela Grošelj, Svetlana Pavlin, Mojca Petaros, Vesna Petrič, Katja Rijavec, Manca Toporišič Gašperšič pod mentorskim vodstvom uveljavljene prevajalke Marjete Drobnič.
48 min • 14. 01. 2026
Majda Travnik Vode, prejemnica Stritarjeve nagrade za literarno kritiko leta 2025, je kritiško dejavna že tri desetletja, in tudi onstran kritiškega dela velika zagovornica knjig in branja. Njeno branje obravnavanih knjižnih del zaznamujejo izredna poglobljenost, natančnost in širina; knjige vedno razumeva kontekstualno, v okviru avtorjevega opusa, vrstno, zvrstno ali motivno in tematsko sorodnih del. Kako sama razume literarno kritiko? Je vrednotenje literarnih del imanenten del kritiškega branja ali ne? Kakšna literarna dela jo pritegnejo in kaj je največ, kar ji literarno delo lahko da?
40 min • 07. 01. 2026
Leto 2025 je bilo slavnostno za eno naših najpomembnejših založb, Cankarjevo založbo, saj je v tem letu zaznamovala 80 let svojega delovanja. Založba, ki je bila nekoč ena od treh naših največjih založb, od leta 2004 deluje kot del Skupine Mladinska knjiga. V osmih desetletjih je bilo pod njenim okriljem natisnjenih več kot 28 milijonov izvodov knjig, samo v zadnjih 30 letih so izdali več kot 2000 naslovov, med katerimi so bili številni nagrajeni. Verjetno v Sloveniji ni bralca knjig, ki ne bi v rokah držal kakšne izmed knjig Cankarjeve založbe, pa naj bo iz zbirk Sto romanov, S poti, Nobelovci ali XX. stoletje, iz katere je izšla zbirka Moderni klasiki. Tu so še številni leksikoni, kuharice, Zakladi Slovenije in od nedavnega Bralna znamenja, prva zbirka pri nas, ki se sistematično posveča vprašanjem založništva in knjigotrštva. Gostimo urednika za leposlovje pri Cankarjevi založbi: izrednega prof. dr. Andreja Blatnika in Saša Puljarevića.
51 min • 05. 01. 2026
Novoletno Literarno matinejo posvečamo tistim izvirnim slovenskim leposlovnim govoricam, ki so bile v iztekajočem se letu kot prejemnice priznanj ali nagrad pri nas posebej izpostavljene. Izbrali smo odlomke, v katerih so zaživele v polnokrvni obliki bodisi v interpretaciji avtorice, avtorja oziroma profesionalnega bralca bodisi v interpretaciji dramskih igralk v oddajah, ki so nastale v sodelovanju Uredništva za kulturo in Uredništva igranega programa 3. programa Radia slovenija, programa Ars.
43 min • 31. 12. 2025
Slovenski bralci dolgo nismo imeli dostopa do neposrednih slovenskih prevodov del litovskih leposlovnih ustvarjalcev, še manj do del latvijskih pisateljev in pisateljic. Bližnja srečevanja z ustvarjalnostjo v teh jezikih so nam omogočili posredni prevodi, literarni festivali in srečanja. Prvi, ki je začel litovsko leposlovje neposredno prevajati v slovenščino, je bil Klemen Pisk, sicer tudi pisatelj, pesnik in glasbenik. Kot literarni prevajalec deluje od sredine 90. let. Največ prevaja iz poljščine in litovščine, v zadnjem času pa tudi iz latvijščine, češčine in finščine. Doslej je prevedel okoli 70 knjig. Septembra 2021 je v Vilni prejel nagrado sv. Hieronima za prevajanje litovskih knjig v slovenščino – nagrado podeljujeta Ministrstvo za kulturo Republike Litve in Združenje litovskih književnih prevajalcev. Leta 2024 je na festivalu Lirikonfest v Velenju prejel nagrado Lirikonov zlát za prevode iz litovščine in finščine. S Kleménom Piskom razmišljamo o litovski in latvijski književnosti. Kaj ga je pritegnilo k njima? Ali Slovenci litovsko in latvijsko literaturo oz. kulturo dojemamo kot »baltski« ali razločujemo specifike vsake države? Kako sta se obe književnosti razvijali v času sovjetskega obdobja, kako navzoče so v njima teme postsovjetske travme? In, sploh ne nazadnje: kako sorodni oziroma različni sta si, je sploh upravičeno, da ju omenjamo hkrati?
41 min • 17. 12. 2025
Idea Vilariño, ključna ustvarjalka sodobne urugvajske in latinskoameriške poezije sploh, se je znala odtenkom ljubezni približati z izbrano, natančno, ritmično, utišano govorico, ki je obenem nabita s strastjo, neizprosno iskrena in človeška. Njeno knjigo Ljubezenske pesmi, ki domala 70 let po prvem izidu preseneča s svojo vznemirljivostjo in silovitostjo, je poslovenila Barbara Pregelj, s spremno besedo in opombami Francisca Tomsicha jo je izdala založba Malinc.
45 min • 10. 12. 2025
Letošnji prejemnik nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika ali urednico je pesnik, prevajalec, aktivist in urednik Brane Mozetič. Nagrado Nede Pagon razpisujejo pri založbi Studia humanitatis; kot je v utemeljitvi med drugim zapisala komisija, je Brane Mozetič eden najvidnejših slovenskih urednikov izvirne in prevodne knjižne produkcije. Nagrado je prejel za drzen, dosleden in prepoznaven uredniški opus. Z njim, tako komisija, »skrbi za tisto literaturo, ki nastane, ko jezik trči ob meje in kjer literatura še vedno pomeni upor in pogum, pa intimo in javnost v enem«. Brane Mozetič je vztrajno in premišljeno oblikoval zatočišče za manjšinske in marginalizirane glasove, za poezijo, ki ni prilagojena, in za misel, ki ni udomačena. Ob tem je Mozetič eden največjih mednarodnih promotorjev slovenske literature in neutrudni organizator: koordinira literarne festivale, prevajalske delavnice, gostovanja slovenskih avtorjev v tujini, literarne večere, ureja antologije za tuje trge in vrsto let soustvarja enega najstarejših LGBT filmskih festivalov na svetu. Vse to po besedah komisije počne tiho, natančno in z izjemnim občutkom za literarno vrednost, ki ni nikoli ločena od človeškega konteksta.
51 min • 03. 12. 2025
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Med njimi je tudi knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija Duša ob cesti, za katero je Julija Potrč Šavli letos prejela Sovretovo nagrado. Prav ob tej knjigi smo z njo lani razmišljali o posebnostih estonskega jezika, o sodobni estonski književnosti ter, seveda, o Urmasu Vadiju in njegovem ustvarjanju. Ponovitev.
47 min • 26. 11. 2025
Roman Zgolj detajl, ki je med slovenske bralce prišel v prevodu Barbare Skubic in pod okriljem založbe UMco, je eno najbolj pretresljivih in hkrati zadržanih sodobnih pripovednih del. Avtorica, palestinska pisateljica Adania Shibli, v njem z minimalističnim jezikom, opazovalskim, domala dokumentarnim tonom brez čustvenih razlag in komentarjev pripoveduje o tragični zgodovini in sedanjosti palestinskega ljudstva. Njena pripoved o nasilju, spominu, nevidnosti in brezglasju ob drugih zastavlja tudi vprašanje, kako govoriti o krivicah, kdo sploh naj o njih govori in kako naj jih izreka umetnost. Knjiga je sprožila burne odzive javnosti – nam najbolj poznani je verjetno dogodek na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023, ko so organizatorji dogodka zaradi eskalacije spopadov na Bližnjem vzhodu odpovedali slavnostno podelitev nagrade Adaniji Shibli. O romanu Zgolj detajl in vprašanjih, ki jih odpira, ter o poetiki Adanie Shibli razmišljamo z Barbaro Skubic, ki je bila za slovenski prevod romana nominirana za Sovretovo nagrado.
52 min • 19. 11. 2025
Tokrat vstopamo v drobne, srhljivo žive pripovedne svetove argentinske avtorice Samante Schweblin. Njena zbirka Sedem praznih hiš, ki je v prevodu Marjete Drobnič izšla pri založbi Mladinska knjiga, nas popelje v na videz običajne domove vsakdanjih ljudi – a za tem prikazom bralec kmalu zazna strah, osamljenost, praznino, napetost in nelagodje, ki se selijo tudi vanj. Samanta Schweblin s svojo nagrajeno knjigo opozarja na krhkost urejenosti, okoli katere gradimo svoja življenja. Gostimo Marjeto Drobnič.
44 min • 12. 11. 2025
V Sloveniji imamo kar nekaj priložnosti, da se naučimo kreativnega oziroma ustvarjalnega pisanja – z njim se lahko seznanimo prek učbenikov, v različnih delavnicah ali tečajih, poučuje se tudi v bolj institucionalnih okoljih, na fakultetah in univerzah, tudi na univerzi za tretje življenjsko okolje. Toda o čem pravzaprav govorimo, ko govorimo o ustvarjalnem pisanju? Zakaj bi ga, kot predmet ali program, načrtno razvijali v visokošolskem študiju? Kakšne so družbene potrebe po diplomantih tovrstnega študija oziroma kakšna je njihova zaposljivost? O teh in drugih vprašanjih razmišljamo z dr. Andrejem Blatnikom, visokošolskim predavateljem, pisateljem in avtorjem enega najuspešnejših učbenikov pisanja kratke zgodbe pri nas; z večkrat nagrajeno pisateljico Anjo Mugerli, prvo in edino diplomantko praktično teoretičnega študijskega programa 2. stopnje na Univerzi na Primorskem, poimenovan Uprizoritvene študije in kreativno pisanje; ter s pisateljico in antropologinjo, etnologinjo doc. dr. Ano Svetel.
45 min • 05. 11. 2025
