Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
Devetega oktobra je v ljubljanski Cukrarni potekala letošnja edicija Avdiofestivala Radia Slovenija. V sklopu festivalskega dogajanja je bila izvedena tudi izvirna radijska igra Proge po predlogi Helene Šukljan. Ta je na pretanjen način, skozi pet osebnih izpovedi spregovorila o spolnem nasilju in zlorabah. Ker pa so zlorabe in z njimi povezano nasilje zagotovo preobčutljiva tema, da bi bila le izhodišče za umetniško (re)prezentacijo, je bila ta postavljena v širši problemski kontekst z okroglo mizo Spregovorimo o nasilju!, ki jo je zasnovala Darja Groznik. Radijska igra Proge, sicer trajno dostopna v spletnem arhivu RTV 365, je bila prvenstveno namenjena mladim odraslim, zato je bil eden od namenov krogle mize z izbranimi sogovorniki tudi opolnomočiti to populacijo pri razpoznavanju in spopadanju s to problematiko. Spolno nasilje je namreč splošno še vedno preveč družbeno utišano, celo tabuizirano. Ob tem pa se zdi, da če nečemu ne damo glasu in pozornosti, da tega preprosto ni. Čeprav vemo, da ni tako. Zato v tokratnem Grafoskopu z namenom o tej temi. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovorniki – Vlasta Nussdorfer, Ranka Ivelja, Robert Tekavec Voditeljica okrogle mize – Darja Groznik Produkcija Uredništva za kulturo, november 2023
"Veliki, številčno silni narodi izdelujejo atomske bombe za pobijanje ljudi in grozljivo dognane podmornice in rakete za polete v vesolje. Kaj pa naj mali narodi? In narodi, ki šele nastajajo? Prav! Pa izdelujmo slikanice za otroke." - Kristina Brenk Tisto kar beremo v najzgodnejšem otroštvu, nas gotovo zaznamuje za vse življenje. Prva branja pravljic, ki nam jih praviloma berejo starši, še toliko bolj. To je neprecenljiva, pa tudi nenadomestljiva dota za čas, ko odrastemo. Šele takrat namreč lahko v polni meri občutimo in razumemo, kakšno popotnico smo dobili s pravljicami in ilustracijami. Zato zares nobeno otroštvo ne bi smelo biti prikrajšano za pravljične svetove med platnicami. Čisto prve korake v svet literature pa pri nas že 70 let usmerja drobna, a nadvse pomembna zbirka Knjižnica Čebelica Mladinske knjige. Leta 1953 jo je zasnovala Kristina Brenk z namenom, da bi v enostavnem kvadratnem formatu knjižic velikosti 16 x 16 cm iz založbenega panja našle pot prav do vsakega otroka, ne glede na njegov socialni status. In ga tako obogatile s skrbno izbrano literaturo in likovno podobo. Zbirka, ki je letošnjega 22. oktobra upihnila 70 svečk, je izjemna dediščina vseh, ki so skozi desetletja skrbeli za njen obstoj in razvoj vse do danes, ko jo sestavlja že 472 naslovov, skupno pa je bilo natisnjenih več kot šest milijonov izvodov. V tokratnem Grafoskopu torej o zbirki Knjižnica Čebelica, pa tudi o pomenu otroškega leposlovja in izvirne ilustracije za človekov razvoj in njegovo duhovno dobrobit. O tem razmišljajo – Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja in Tanja Komadina, likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi in Darja Lavrenčič Vrabec iz Mestne knjižnice Ljubljana. Urednik oddaje: Klemen Markovčič Tonski mojster: Vladimir Jovanović Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, oktober 2023
Zdi se, da dogajanje na družabnih omrežjih, v virtualnem svetu zabrisanih identitet, kjer legitimnost dobiva čisto nove odtenke, vse bolj nekontrolirano prehaja v stvarni svet. Med mladimi odraslimi, tudi otroki, še toliko bolj. Nasilna in brezbrižna komunikacija pa je prvi korak v nasilje odnosov. Pomankanje empatije in čustveni manko iz primarnih okolij pa se vse bolj odraža v šoli, na ulici, v med vrstniških odnosih. Do nedavna se s takšnimi odkloni v naših lokalnih skupnosti še nismo srečevali, vsaj ne v takšni meri, kot jih poznamo iz tujine. Pa vendar nedavni dogodki v Beogradu in pri nas v Celju kažejo na to, da nismo več oddaljeni otok, ki ga ta problematika ne zadeva. Čeravno zares takšen otok nismo bili nikoli. Le pomanjkanje javnega diskurza šibi problem za katerega se tako zdi, da ga zares nimamo. V tokratnem Grafoskopu o vprašanjih nasilja s prof. dr. Robertom Krofličem. Na prvi pogled je tema nekoliko odmaknjena od osi kulturno-umetnostne vzgoje, a zares ni. Prav omikanost duha, o kateri je prof. Kroflič razmišljal v enem od predhodnih Grafoskopov, je zagotovo ena od poti do boljših odnosov, razumevanja drugih, družbe in sebe v njej. Urednik oddaje: Klemen Markovčič Tonski mojster: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornik – prof. dr. Robert Kroflič Produkcija Uredništva za kulturo, september 2023
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Urednik radijske oddaje in podkasta je Klemen Markovčič.
Čeprav obstaja hierarhija človekovih potreb, pri čemer se višje, če sledimo Maslowu, zares razvijajo šele, ko so zadovoljene nižje, pa je pomembno, da so človeku ves čas na voljo vzgojni, učni in doživljajski procesi, ki ga bogatijo. Pri tem pa je ravno kulturno-umetnostna vzgoja ena od ključnih poti do takšnega duhovnega bogatenja in omikanosti. V svetu, kjer se zdi, da valuta humanizma devalvira vsak dan znova, je prav spodbujanje človečnosti, zlasti skozi umetnost in kulturo, ključna vseživljenjska disciplina. Vsakega posameznika, za dobro sebe in družbe, v kateri živi. V današnjem Grafoskopu o omikanosti duha in kulturno-umetnosti vzgoji razmišlja prof. dr. Robert Kroflič z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posnelo je Uredništvo za kulturo, junija 2023.
Ne bomo se zmotili, če rečemo, da je 21. stoletje eno najbolj vizualnih in konkretnih, kar jih pomni človeštvo. Večinski del sodobne medijske krajine so namreč prav vizualni mediji, ki jim je v celoti prilagojena tudi tehnologija. Za današnje otroke in mladostnike se zdi, da so se tako rekoč že rodili z gestami za tapkanje in razširjanje slike ali listanje na tablicah in telefonih, ki jih bodo šele dobili. Vendar pa prav vizualna nasičenost časa in prostora, v katerem živimo, zahteva tudi oblikovanje kriterijev in kritičnega pogleda, pogosto pa tudi prepotrebne distance. Prav film, torej sedmo umetnost, kot eno najbolj kompleksnih oblik umetnosti, pa pri tem lahko razumemo tudi kot izvrsten poligon ali celo vademekum za opismenjevanje in poglabljanje splošne izobrazbe na poti do kritičnega gledalca. Takšnega, ki bo znal izbirati in argumentirati, po svetu pa ne bo hodil s plašnicami in uzdami, pač pa z odprtim in širokim pogledom. V tokratnem Grafoskopu o pomenu filmske vzgoje v širokem kotu in povečavi razmišljata Lorena Pavlič, Mednarodni festival Kino Otok, in Barbara Kelbl, Kinodvor. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posnetlo Uredništvo za kulturo, maja 2023.
Branje in pisanje sta veščini, ki ju moramo, tako kot vsako, razvijati in krepiti vse življenje. Prebrati ni enako brati, kot tudi zapisati ni enako pisati. Čeravno se zdi, da to vsem gre, pa splošna pismenost kaže drugačno podobo. Zlasti v najzgodnejših razvojnih obdobjih je pomembna bralna spodbujevalnost, ki krepi besedni zaklad in s tem temelj pismenosti. V ta namen imamo pri nas, po čeških zgledih, od leta 1961 bralno značko Zveze prijateljev mladine Slovenije kot primer izjemne prakse na osnovnošolski ravni, velik izziv pri spodbujanju branja, tudi kreativnega pisanja pa ostajajo dijaki, deloma tudi študenti. Zdi se, da obdobje adolescence ob vseh razvojnih metamorfozah mladega človeka, branje, pa tudi pisanje pušča nekoliko dlje od sebe. V tokratnem Grafoskopu Metka Kostanjevec, knjižničarka in profesorica slovenščine na Prvi gimnaziji Maribor in Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi Založbi in pobudnica Festivala angažiranega pisanja ITN razmišljata o pomenu branja, kritičnega pisanja in knjigah, ki so zaznamovale generacije. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, april 2023
Lahko rečemo, da je imperativ umetnosti progresivnost. Ta jo vedno žene k temu, da vidi dlje in drugače kot druge discipline. Razvite družbe zato ustvarjalcev ne razumejo kot samo okrasja družbe, pač pa jih sistemsko in proaktivno vključujejo v interdisciplinarne time na najrazličnejših področjih. Zlasti z namenom spreminjanja perspektiv in širjenja horizontov. Zato je kulturno-umetnostna vzgoja tako pomembna. Ne le za razvoj posameznika, pač pa predvsem skupnosti, v kateri takšen posameznik živi. Pojem vzgoje namreč prevečkrat enačimo samo z otroštvom in zgodnjimi izobraževalnimi obdobji, čeravno gre za vseživljenjsko disciplino v urjenju duha. Prav z razvijanjem teh veščin pa umetnost in kultura vse bolj postajata ključni tudi za socialne spremembe. V tokratnem Grafoskopu kulturologinja in producentka pri Zavodu Bunker Alma R. Selimović razmišlja o umetnosti kot generatorju socialnih sprememb in inovacij, še zlasti skozi prizmo kulturno-umetnostne vzgoje. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2023.
Kulturni bazar je največji nacionalni medresorski projekt na področju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Gre za letni enodnevni dogodek, ki je od leta 2009 naprej osrednje nacionalno strokovno usposabljanje. Leta 2014 postane tudi platforma za nacionalno mrežo koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje, z letom 2017 pa je bienalno organiziran v izbrani regiji izven Ljubljane in domicilnega Cankarjevega doma, sicer izvršnega producenta projekta. S Kulturnim bazarjem je z letom 2023 partnersko pogodbo prvič sklenil tudi Radio Slovenija, s čimer je naša nacionalna radijska hiša formalno opredelila že leta zgledno medsebojno sodelovanje, s tem pa okrepila tudi svojo pedagoško dejavnost. V tokratnem Grafoskopu Nataša Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Nada Požar Matjašič, Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje in dr. Gregor Torkar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani v širokem kotu razmišljajo o kulturno-umetnostni vzgoji, v povečavi pa o ustvarjalnosti za trajnostni razvoj, osrednji temi Kulturnega bazarja 2023. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posneto v Uredništvu za kulturo, februarja 2023.
Nova oddaja o kulturno-umetnostni vzgoji Grafoskop skozi pogovore, reportaže, pa tudi kratke dokumentarce v širokih kotih in povečavah zrcali premisleke o kulturno-umetnostni vzgoji. Ciljno poslušalstvo je strokovna pedagoška in širša zainteresirana javnost. Namen oddaje pa je osvetliti polje in poglobiti razmisleke o tovrstni vzgoji, ki je pri nas še premalo v zavesti. Program Ars je za to nedvomno pravo torišče. Gostja prve oddaje je sociologinja in filozofinjo dr. Renata Salecl. V pogovoru s Klemnom Markovčičem razpirata premisleke o sodobnem kontekstu vzgoje, kulture pa tudi umetnosti. Urednik oddaje: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, januar 2023
