Iskanje
"Veliki, številčno silni narodi izdelujejo atomske bombe za pobijanje ljudi in grozljivo dognane podmornice in rakete za polete v vesolje. Kaj pa naj mali narodi? In narodi, ki šele nastajajo? Prav! Pa izdelujmo slikanice za otroke."
- Kristina Brenk
Tisto kar beremo v najzgodnejšem otroštvu, nas gotovo zaznamuje za vse življenje. Prva branja pravljic, ki nam jih praviloma berejo starši, še toliko bolj. To je neprecenljiva, pa tudi nenadomestljiva dota za čas, ko odrastemo. Šele takrat namreč lahko v polni meri občutimo in razumemo, kakšno popotnico smo dobili s pravljicami in ilustracijami. Zato zares nobeno otroštvo ne bi smelo biti prikrajšano za pravljične svetove med platnicami. Čisto prve korake v svet literature pa pri nas že 70 let usmerja drobna, a nadvse pomembna zbirka Knjižnica Čebelica Mladinske knjige. Leta 1953 jo je zasnovala Kristina Brenk z namenom, da bi v enostavnem kvadratnem formatu knjižic velikosti 16 x 16 cm iz založbenega panja našle pot prav do vsakega otroka, ne glede na njegov socialni status. In ga tako obogatile s skrbno izbrano literaturo in likovno podobo. Zbirka, ki je letošnjega 22. oktobra upihnila 70 svečk, je izjemna dediščina vseh, ki so skozi desetletja skrbeli za njen obstoj in razvoj vse do danes, ko jo sestavlja že 472 naslovov, skupno pa je bilo natisnjenih več kot šest milijonov izvodov.
V tokratnem Grafoskopu torej o zbirki Knjižnica Čebelica, pa tudi o pomenu otroškega leposlovja in izvirne ilustracije za človekov razvoj in njegovo duhovno dobrobit. O tem razmišljajo – Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja in Tanja Komadina, likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi in Darja Lavrenčič Vrabec iz Mestne knjižnice Ljubljana.
Urednik oddaje: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Vladimir Jovanović
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Produkcija Uredništva za kulturo, oktober 2023
"Veliki, številčno silni narodi izdelujejo atomske bombe za pobijanje ljudi in grozljivo dognane podmornice in rakete za polete v vesolje. Kaj pa naj mali narodi? In narodi, ki šele nastajajo? Prav! Pa izdelujmo slikanice za otroke."
- Kristina Brenk
Tisto kar beremo v najzgodnejšem otroštvu, nas gotovo zaznamuje za vse življenje. Prva branja pravljic, ki nam jih praviloma berejo starši, še toliko bolj. To je neprecenljiva, pa tudi nenadomestljiva dota za čas, ko odrastemo. Šele takrat namreč lahko v polni meri občutimo in razumemo, kakšno popotnico smo dobili s pravljicami in ilustracijami. Zato zares nobeno otroštvo ne bi smelo biti prikrajšano za pravljične svetove med platnicami. Čisto prve korake v svet literature pa pri nas že 70 let usmerja drobna, a nadvse pomembna zbirka Knjižnica Čebelica Mladinske knjige. Leta 1953 jo je zasnovala Kristina Brenk z namenom, da bi v enostavnem kvadratnem formatu knjižic velikosti 16 x 16 cm iz založbenega panja našle pot prav do vsakega otroka, ne glede na njegov socialni status. In ga tako obogatile s skrbno izbrano literaturo in likovno podobo. Zbirka, ki je letošnjega 22. oktobra upihnila 70 svečk, je izjemna dediščina vseh, ki so skozi desetletja skrbeli za njen obstoj in razvoj vse do danes, ko jo sestavlja že 472 naslovov, skupno pa je bilo natisnjenih več kot šest milijonov izvodov.
V tokratnem Grafoskopu torej o zbirki Knjižnica Čebelica, pa tudi o pomenu otroškega leposlovja in izvirne ilustracije za človekov razvoj in njegovo duhovno dobrobit. O tem razmišljajo – Irena Matko Lukan, urednica otroškega leposlovja in Tanja Komadina, likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi in Darja Lavrenčič Vrabec iz Mestne knjižnice Ljubljana.
Urednik oddaje: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Vladimir Jovanović
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Produkcija Uredništva za kulturo, oktober 2023
Šole v naravi so pri nas del kolektivne zavesti. Za dobre prakse pa se rado zdi, da so že od nekdaj in za vedno. Pa čeprav seveda ni tako, saj za njimi pogosto stojita jasna in premišljena vizija posameznikov in neutrudno vztrajanje vseh v verigi neke ideje in njenega razvoja skozi čas. Z navdihom in dobrimi izkušnjami Šole v naravi pa zdaj dobivamo še Šolo v kulturi. Gre za tridnevne intenzivne programe kulturno-umetnostne vzgoje za tretjo triado osnovnih šol in srednje šole. Ti povezujejo različne zvrsti umetnosti, omogočajo njeno doživetje in učenje o njej, spoznavanje mest in sodelovanje v umetniških procesih. Vključujejo delavnice, predstave, obiske kulturnih ustanov, pogovore, sprehode, vodene oglede … Šola v kulturi je torej namenjena skupini 20 ali več otrok oziroma mladih s spremljevalci, pedagoškimi delavkami in delavci. Edino pravilo pa je, da se vzgojno-izobraževalni zavodi Šole v kulturi ne morejo udeležiti v svoji statistični regiji, pač pa se morajo na kulturno doživetje in izobraževanje odpraviti v enega od partnerskih mest – Ljubljano, Maribor, Celje, Novo mesto ali Koper. Sogovornici – Alma R. Selimović in Maja Vižin, Zavod Bunker Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, marec 2026
20 min • 25. 03. 2026
V preveč informiranem svetu je kritičnost posameznika tako rekoč imperativ in nuja, če želi razumeti in se do sveta, v katerem živi, tudi opredeliti. Zlasti ob eksponentnem porastu lažnih novic. Pri tem je ključno prav branje. Z branjem namreč krepimo kognitivne procese, širimo védenje, bolje razumemo, zmoremo povezovati ter predvsem videti in tudi razumeti širši kontekst. Branje kot informiranje, nad vsem pa branje kot užitek. Seveda pa gre tudi za socialno disciplino v odnosu do sebe in drugih. Spodbuja empatijo, nekatere skupnosti pa ga že prepoznavajo tudi kot pomemben element nacionalne varnosti. Branje kot kritična infrastruktura, torej. V tokratnem Grafoskopu v širokem kotu in v povečavah o pomenu branja, bralnih vzorih zlasti tistih, ki vzgajajo nove bralce, pa tudi o novem nacionalnem dnevu branja. Sogovornici – dr. Sabina Fras Popović in dr. Polona Vilar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2026
30 min • 25. 02. 2026
Na Slovenskem ima ljubiteljska kultura pomembno vlogo, predvsem pa izjemno tradicijo. Od leta 1996 za to polje skrbi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z razvejano mrežo kar 59 območnih izpostav na celotnem ozemlju Slovenije in tudi v zamejstvu. To sistemsko urejeno in podrto omrežje za razvoj ustvarjalnih potencialov posameznikom omogoča njihovo osebno rast, povezovanje z drugimi, skozi vseživljenjsko učenje pa na širokem polju kulture krepi tudi njihove kompetence, znanja in sposobnosti. V zlasti manjših lokalnih skupnostih namreč prav ta mreža omogoča dejaven ali pasiven stik s kulturo sleherniku in je tako zagotovo eden pomembnejših dejavnikov tudi na polju kulturno-umetnostne vzgoje. Marsikateri posameznik je namreč prav prek te mreže prvič vstopil na posamezno umetniško polje – od gledališča, filma, lutk, prek zborovske, glasbene, likovne in folklorne dejavnosti do sodobnega plesa in literature – in se morda prav zaradi te izkušnje pozneje usmeril na poklicno pot posameznega umetniškega polja. Ali pa ga je izkušnja kulturnega udejstvovanja le obogatila, zagotovo pa razširila njegove horizonte. Tokrat torej o pomenu kulturnih dejavnosti z Mojco Jan Zoran, novo direktorico Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Sogovornica – mag. Mojca Jan Zoran, direktorica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnetek Uredništva za kulturo, januar 2026.
30 min • 28. 01. 2026
Oddaja in podkast Grafoskop zrcali razmisleke o kulturno-umetnostni vzgoji že tri leta. Današnja oddaja je 36. v nizu, ko enkrat mesečno v osišče radijskega etra postavimo to vseživljenjsko vzgojo. Ta se namreč ne konča s koncem formalnega izobraževanja in ni le del obdobja odraščanja, ampak je svojevrstna redna disciplina duha, tek na dolge proge k sebi in drugim. Je zavestna odločitev, torej, s tem pa presega svojo le terminološko opredelitev. Je široko polje duhovne, humane omikanosti v izrazito dehumaniziranem obdobju človeštva. Kulturno-umetnostna vzgoja predvsem razpira in širi pogled daleč onkraj zasidranih pričakovanih horizontov. Bogati človeka, ga spodbuja h kompleksnejšim razmislekom in mu v njegovih nizkih dnevih daje up v prepogosto prevladujočem brezupu. »Zaželel bi jim čim več poguma, čim več odprtosti in seveda tudi tega, da se ukvarjajo z lepimi stvarmi, kot je umetnost, ki ima to zmožnost, da osmisli človekovo življenje, tudi položaje, ki so boleči.« Tako pa je med drugim za Grafoskop odgovoril pesnik in prevajalec Boris A. Novak na vprašanje o tem, kaj bi zaželel mladim v današnjem svetu. Tretje leto oddaje Grafoskop prav na silvestrovo sklepamo z razmisleki antropologinje dr. Vesne Vuk Godina med drugim tudi o pomenu abstraktnega mišljenja, ki človeka loči od živali. Pogovor je nastal leta 2015 kot izključno spletni za rubriko Zvočni pogovori na tedanjem otroškem, danes RTV Živ Žav portalu v razdelku Radijska igra za otroke. Zaradi njegove vsebinske univerzalnosti pa ga tokrat predvajamo prvič tudi v radijskem etru. Razumemo ga namreč kot spodbudo in popotnico k novim in stalnim dialogom o pomenu vzgoje na polju kulture, umetnosti, kot tudi sicer. Moramo namreč verjeti, da je to ena od pravih poti v smeri bolj strpne in široko sprejemajoče družbe. Sogovornica – dr. Vesna Vuk Godina, antropologinja Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, december 2025
25 min • 31. 12. 2025
Lutke imajo na Slovenskem izjemno dediščino in dolgo tradicijo. Z dvema nacionalnima gledališčema, ljubljanskim in mariborskim, in dvema lutkovnima muzejema pa magični domicil za prve korake v svet gledališča. Z različnimi tehnologijami in uprizoritvenimi pristopi bogatijo otroštva in nas v odrasli dobi rade hudomušno opomnijo na kakšno našo napako. Seveda pa lutka ni le uprizoritveni, ampak pred prvim korakom v gledališče tudi vzgojni subjekt. Vzgojno-izobraževalna praksa namreč kaže, da otrok lažje sledi lutki. Z njo je posredovanje vsebin zanimivejše in učinkovitejše, lutka pa pomaga tudi pri razvoju otrokovih kognitivnih, socialnih in čustvenih sposobnosti. Spodbuja torej ustvarjalnost, odprtost in zvedavost v najširšem pomenu. V aktivni interakciji z njo ali v vlogi gledalca. Sogovornik – Edi Majaron, zaslužni profesor UL Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, november 2025
18 min • 26. 11. 2025
