Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sodobno, glasbeno in radiofonsko – s temi tremi pojmi je mogoče definirati obseg oddaje Arsov art atelje. Najpomembnejši njen adut ostajajo neposredni prenosi koncertov z različnih slovenskih prizorišč, poleg tega pa bomo v njej našli dovolj prostora tudi za posnetke s pomembnejših slovenskih festivalov sodobne glasbe, oddaje, posvečene portretom oz. skladateljskim večerom slovenskih avtorjev, predstavitve novih CD plošč s sodobno glasbo ter predstavitve aktualnega dogajanja v okviru skladateljske tribune ROSTRUM in tekmovanja radijskih oddaj PRIX ITALIA, oddaje so dopolnjene s tehtnimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci. Sreda od 20.00 do 22.00.
Z iztekanjem leta se zaključuje tudi projekt B-Air, raziskovalno-umetniški projekt Radia Slovenija in skupine mednarodnih partnerjev, ki je preiskoval vrsto tem, med njimi zlasti zaznavo zvoka v najzgodnejših obdobjih človekovega razvoja, potenciale, meje in širjenje mej pri ustvarjanju glasbe in zvočne umetnosti za dojenčke in malčke, a hkrati tudi pomen glasbe in zvočnosti v krogotoku človekovega življenja, zlasti življenja odmaknjenih, prezrtih, ranljivih družbenih skupin. V Arsovih art ateljejih smo že podrobno sledili ustvarjanju štirih novih simfoničnih del za dojenčke in malčke, tokrat pa bomo prečesali produkcijo, nastalo za festival Global Specificity ter dela, naročena s strani partnerskih organizacij projektne mreže. Predstavili bomo duo Merzouga, ki ga sestavljata Eva Poepplein in Janko Hanushevsky. Tomaža Raucha in njegovo delo Uazibam svet in projekt Aernoudta Jacobsa What Dogs Hear / Kaj slišijo psi, pri katerem so sodelovali vokalisti Ina Puntar, Tea Vidmar, Žiga Jenko in Tisa Neža Herlec. Poslušali bomo tudi deli, nastali po naročilu 3. programa Srbskega Radia, Emerging – the Consciousness Milenije Ristić in Baby Blues LP dua ter kompozicijo Simfonija obleganja skladatelja Harisa Sahačića, naročilo Mednarodne univerze Burch iz Sarajeva.
Zaključujemo cikel oddaj s poslušanjem koncertov festivala Forum nove glasbe 2022. Šesti, sklepni koncert, ki ga bomo poslušali, je zasnoval pianist Joonas Ahonen, član dunajskega Klangforuma. Odločil se je za preplet del Tristana Muraila, Janeza Matičiča, Frédéricka Durieuxa, Raphaèle Biston in Martona Illesa, med katerimi teče več povezav, koncert pa je pomenoval Levitve klavirja.
Nadaljujemo s poslušanjem koncertov Foruma nove glasbe 2022, tokrat z večerom članov ansambla Klangforum Wien 3. decembra, ki ga je oblikoval hornist Christoph Walder. Z njim smo se tudi pogovarjali o njegovi programski zamisli, temi festivala ter delovanju znamenitega dunajskega ansambla za sodobno glasbo.
Nadaljujemo poslušanje posnetkov s festivala Forum nove glasbe 2022 in pred nami je peti koncert festivala, na katerem so člani ansambla Klangforum Wien izvedli dve obsežni deli, znamenito Mikrofonijo št. 1 za tam tam, dva mikrofona, dva filtra in krmilnike Karlheinza Stockhausna ter skladbo Curvo totalitas za dva sintetizatorja, pločevinasto ploščo in tam tam Catherine Lamb.
V teh tednih v Ateljejih poslušamo posnetke s festivala Forum nove glasbe 2022 – pred letošnjo izvedbo festivala, ki se bo odvila v novembru. Lanskoletni Forum je nosil naslov Sprememba paradigme, programi pa so to idejo obravnavali iz različnih smeri, med njimi pa je bila tudi odločitev, da programe zasnujejo glasbeniki, instrumentalisti. Tako je drugi večer, ki ga bomo poslušali tokrat, večer z naslovom Monstrum oblikovala violistka Megumi Kasakava.
V novembru se bo odvil letošnji festival Forum nove glasbe, ki ga je oblikovala skladateljica in vokalistka Agata Zubel, še pred festivalom pa bomo v naslednjih tednih v Ateljejih poslušali posnetke z lanskega festivala ter pogovore z glasbeniki, ki so ga zaznamovali. Forum nove glasbe 2022 je v tretji ediciji nosil naslov Sprememba paradigme, programi pa so to idejo obravnavali iz različnih smeri, ena od teh sprememb pa je že odločitev, da programe zasnujejo glasbeniki, instrumentalisti. Namesto gostujočega kuratorja, skladatelja, so v ospredje stopili interpreti, predvsem člani gostujočega ansambla Klangforum Wien, dva koncerta pa sta zaznamovali člani Kvinteta Slowind. Tako je uvodni večer 12. novembra v Moderni galeriji zasnoval oboist Matej Šarc, tudi dolgoletni prvi obraz Slowindovega festivala, danes pa direktor Slovenske filharmonije. Poslušali bomo njegove izvedbe del Jakoba Ježa, Georgesa Aperghisa, Dylana Lardellija, Eliotta Carterja, Klare Mlakar in Uroša Kreka. Poslušali bomo koncert in tudi pogovor z Matejem Šarcem.
V Ateljeju se še v tretje posvečamo nastajanju nove glasbe in zvočne umetnosti za najmlajše v okviru projekta B-AIR, v katerem v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov nastajajo stvaritve za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Pred izvedbo projekta Sense-S skladateljice Petre Strahovnik, namenjene prav najmlajšim poslušalcem, bomo predstavili ozadje in način nastajanja te kompozicije. Izvedena bo na dveh koncertih Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentom in poznavalcem sodobne glasbe, Stevenom Loyem, v Studiu 26 Radia Slovenija, to soboto, 7. oktobra - na koncertu za otroke in spremljevalce ob 17h in na večernem koncertu za splošno publiko.
Pred bližajočo, drugo edicijo festivala TO)pot, ki bo potekal med 28. septembrom in 1. oktobrom, se pogovarjamo s kuratoricama festivala Ireno Pivka in Eleno Biserno. Festival povezuje vse tiste, ki hojo in poslušanje doživljajo kot prostorsko uresničitev kraja in telesa, ter raziskuje prakse prebiranja, ustvarjanja, prizemljevanja, potopitve, vplivov okolja na človeka in človeka na okolje. Ustvarjalke in ustvarjalci festivala poudarjajo pomen izkušnje izvorne povezanosti in soodvisnosti z drugimi človeškimi in nečloveškimi bitji in svetom. Med izjavami sogovornic bodo zveneli odlomki iz zvočnih sprehodov ter zvočnih del pretekle edicije festivala, avtorjev Boštjana Perovška, Manje Ristić, Irene Pivka in Braneta Zormana.
V zadnji oddaji se bomo sprehodili ob še nekaj izrazitih ustvarjalnih pristopih, pomembnih za elektroakustične eksperimente zadnjih let – od predelave vezij in lastne izdelave orodij za zvočno produkcijo mimo različnih uporab modularnih sintetizatorjev do glasovnih zvočnih poskusov in zvočne poezije.
Sedmi del ciklusa Oscilacije povzema najpomembnejšo glasbo zadnjega desetletja, glasbo ki se razpenja med poglobljenim zvočnim iskanjem v okviru strogih akustičnih kategorij in poslušanjem najdenih zvočnih danosti v okolju. Predstavili bomo delo ter razmišljanja Petre Strahovnik, Vasje Progarja, Mateja Bonina, Simona Penška, Primoža Sukiča, Mauricia Valdeza, Nine Dragičević, Jake Bergerja, Staša Vrenka, Boštjana Leskovška, Robertine Šebjanič in Ide Hiršenfelder. Cikel Oscilacije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe ponovno poslušamo ob šestdesetletnici programa Ars.
Ob šestdesetletnici programa Ars v poletnih Ateljejih ponovno poslušamo cikel oddaj Oscilacije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe, ki ga je ob koncu leta 2020 pripravil glasbeni urednik Primož Trdan. V šestem delu spoznavamo čas ob prelomu tisočletij ter delo skladateljev, ki se v času dostopnih digitalnih avdio delovnih postaj niso več soočali z izzivi sestavljanja lastne opreme, kot je to veljalo za prejšnjo ustvarjalno generacijo. V kratkem času so lahko preizkusili različne tehnike od skladanja fiksiranih del do dela z živo elektroniko, instalacijske in performativne forme ali elektroakustično improvizacijo.
Ponovno poslušanje Oscilacij, dokumentarnega cikla oddaj o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe tokrat usmerjamo k mejam elektroakustike - v smeri popularne glasbene kulture na eni strani in zvočne umetnosti na drugi. Sogovorniki bodo Marko Košnik, Borut Kržišnik, Borut Savski, Luka Prinčič, Brane Zorman, Tao G. Vrhovec Sambolec in Maja Osojnik.
V zgodovinskem pregledu cikla Oscilacije o slovenski elektroakustični in eksperimentalni glasbi se pomikamo k drugi generaciji skladateljev, ki so ustvarjali elektroakustično glasbo, k ustvarjalcem, med katerimi so nekateri elektroniki posvetili velik, celo največji del svojega glasbenega opusa, ali pa so se redno vračali v studie in iskali možnosti za takšno snovanje. Sogovorniki in avtorji glasbe v izboru bodo Bor Turel, Boštjan Perovšek, Marjan Šijanec, Brina Jež Brezavšček, Uroš Rojko in drugi. Cikel ponavljamo ob šestdesetletnici programa Ars, saj se delno dotika tudi dejavnosti našega programa.
Ob šestdesetletnici programa Ars spet poslušamo cikel oddaj Oscilacije, posvečen šestim desetletjem slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe. V tretji oddaji bomo po pregledu začetkov in prvih velikih dosežkov elektroakustične glasbe danes razmišljali o eksperimentalnem potencialu, ki se je uresničil v glasbi in delno v večmedijski umetnosti na Slovenskem.
Nadaljujemo ponovno poslušanje cikla oddaj Oscilacije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe. Cikel ponavljamo ob šestdesetletnici programa Ars, saj se oddaje ob beleženju zgodovine te glasbene prakse redno dotikajo tudi dejavnosti našega programa. V drugi oddaji spoznavamo zgodne mojstrovine, nastale v režiji slovenskih avtorjev v studiih za elektroakustično glasbo od Pariza, Utrechta do Beograda, od Freiburga do Sydneya.
V Ateljeju začenjamo ponovno poslušanje cikla oddaj Oscilacije o šestih desetletjih slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe. Cikel ponavljamo ob šestdesetletnici programa Ars, saj osem oddaj beleži tudi obdobja iz zgodovine našega programa – v okviru celovite študije tega umetniškega področja, ki jo je glasbeni urednik in muzikolog Primož Trdan pripravil na podlagi strokovnega študija in intervjujev z več kot 30 skladatelji ter drugimi sogovorniki. Prvi del serije nas pelje k zametkom nastajanja slovenske elektroakustične in eksperimentalne glasbe. Skladatelj Dane Škerl se je po diplomi na ljubljanski Akademiji za glasbo leta 1957 izpopolnjeval v Studiu za elektronsko glasbo Zahodnega nemškega radia v Kölnu, a ni ustvaril tovrstnega dela. Pavle Merkù je leta 1960 Primožu Ramovšu pisal o radijskem predavanju o elektronski glasbi. Merkùja filozofija nove glasbe ni prepričala, Ramovš pa je začel iskati način, da bi se preizkusil v novem načinu skladanja. Naslednje leto je prislonil mikrofon priročnega magnetofona k radijskemu zvočniku, posnel spreminjanje frekvenc in zanimive dele v svoj katalog del zabeležil kot dve Konkretni študiji za magnetofonski trak. Trakova sta izgubljena, se pa Študij spominja Janez Matičič, ki je v začetku šestdesetih let postal član skupine za glasbene raziskave GRM pri Francoskem radiu in do konca sedemdesetih let ustvaril prvi obsežnejši opus elektroakustične glasbe med slovenskimi ustvarjalci. Darijan Božič je ravno v tistih letih začel eksperimentirati z magnetofonskimi trakovi, generatorji zvoka, glasbili in igralci ter v dramskem studiu Radia Ljubljana leta 1963 ustvaril delo Trije dnevi Ane Frank, hibrid eksperimentalne radijske igre, komorne in elektronske glasbe.
Zvočna umetnica Ida Hiršenfelder z umetniškim nadimkom beepblip se tokrat predstavlja z rezultati zvočnih raziskovanj z naslovom Empatične atmosfere: Zvočne zgodbe za občutljivo sobivanje. Dela so nastala med študijem sonologije na Glasbenem konservatoriju v Haagu na Nizozemskem. Ob poslušanju kompozicij Voluminozno gibanje vodne Zemlje, Veter nas bo odnesel stran, Morfoiki ter dveh različic Empatičnih atmosfer za ambisonično in valovnosintetično zvočno prostorjenje se bomo potopili v zvok na meji med imaginarnim in realnim svetom.
Akordeonist Marko Hatlak: Od Bacha do sodobne japonske glasbe V Arsovem art ateljeju predstavljamo izvrstnega slovenskega harmonikarja ali akordeonista Marka Hatlaka, ki se posveča različnim glasbenim slogom, saj izvaja glasbo od baroka do najdrznejših dosežkov sodobne umetniške glasbe in vsakič navdušuje poslušalce s svojo virtuoznostjo. V oddaji, ki jo je pripravila glasbena urednica in muzikologinja Tjaša Krajnc, prisluhnite pogovoru z Markom Hatlakom, v njegovi izvedbi pa sodobni glasbi za harmoniko Henrika Ajaxa, Johna Cagea in Joachima Krebsa, skladbama za harmoniko in klavir Uroša Rojka in Rentara Takija, koncertni glasbi za harmoniko in orkester s Simfoniki RTV Slovenija Vitje Avsca, tangu Astorja Piazzolle, ki ga izvaja s skupino Funtango, ter skladbama Johanna Sebastiana Bacha, ki bosta obdali nocojšnji Arsov art atelje sodobne glasbe. Oddajo, ki je nastala v uredništvu za resno glasbo aprila 2013, bomo ponovili v počastitev 60-letnice programa Ars.
V Ateljeju se vračamo k spremljanju nastajanja nove glasbe in zvočne umetnosti za najmlajše v okviru projekta B-AIR, v katerem v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov nastajajo stvaritve za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Po uspešnih januarskih izvedbah dela Tako tiho skladateljice Larise Vrhunc, namenjene prav tem, najmlajšim poslušalcem, bomo zbrali nekaj odzivov na delo in njegove predstavitve, nato pa se bomo posvetili novima skladbama, ki bosta v naslednjem tednu izvedena v podobnem formatu, skladbama Defiance of the Glorious Children Svetlane Maraš in Perpetuum mobile II Mateja Bonina. V četrtek 15. junija jih bo v Studiu 26 Radia Slovenija izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Stevenom Loyem. Prijave na koncert za dojenčke in malčke ob 17ih bodo teden pred dogodkom odprte na povezavi https://olaii.com/event/3140/drugi-simfonicni-koncert-za-dojencke-in-malcke-skladatelja-matej-bonin-svetlana-maras-in-simfoniki-rtv-slovenija Prijave na večerni koncert za splošno občinstvo ob 19ih pa na povezavi https://olaii.com/event/3141/odkritja26-skladatelja-matej-bonin-svetlana-maras-in-simfoniki-rtv-slovenija Vstopnine za koncert ni, število mest je omejeno. Vsebine projekta B-AIR finančno podpira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
Skladatelj Tomaž Svete, nagrajenec Prešernovega sklada leta 2019, je v zadnjem desetletju ustvaril vrsto tehtnih in uspešno izvedenih opernih, koncertantnih in simfoničnih del. Skladatelj Tomaž Svete živi in ustvarja na Dunaju, v Ljubljani in Mariboru, kjer je redni profesor za kompozicijo na Oddelku za glasbeno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. V zadnjih v treh desetletjih ustvarjanja se je uveljavil kot najbolj prepoznaven in muzikalno najtehtnejši sodobni ustvarjalec slovenske operne glasbe, poleg oper pa je v zadnjem desetletju napisal tudi več izstopajočih orkestralnih in koncertantnih del, med katerimi so: Prva simfonija za sopran, mezzosopran, zbor in simfonični orkester, Koncert za dve violini in godalni orkester in Druga simfonija za komorni godalni orkester, nedavno pa je doživela prvo celovito izvedbo Svetetova Suita za orkester. Izmed Svetetovih desetih oper sta od leta 2015 dve doživeli uspešni in odmevni glasbeno-scenski prvi izvedbi: komorna opera buffa Junak našega časa in komorna opera v štirih dejanjih Ada, na Slovenskih glasbenih dnevih pa so zelo uspešno prvič koncertno izvedli Svetetovo véliko opero Antigona v treh dejanjih. V oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi daljši pogovor o ustvarjenih delih s skladateljem Tomažem Svetetom.
