Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenske in tuje književnike predstavljamo z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom.
Lesk je knjižni prvenec leta 1990 rojene ameriške avtorice Raven Leilani. Na Univerzi v New Yorku se je med drugim izobraževala pri znani britanski pisateljici Zadie Smith, ki je o Lesku dejala, da je "brutalen in briljanten". Roman se je zelo kmalu po izidu leta 2020 v ZDA uvrstil na lestvico najbolje prodajanih knjig, deležen pa je bil tudi številnih kritiških priznanj in nagrad. Lesk je sicer spleten okoli ljubezenskega razmerja med revno temnopolto triindvajsetletnico in dobro situiranim poročenim belim moškim, a tematizira marsikatero nevralgično točko sodobne družbe, med katerimi najbolj zarežejo brezizhodna kapitalistična ureditev, razredna razslojenost, rasizem in različni načini, na katere nas lahko zaznamujejo tako družinski kot partnerski odnosi. Avtorica scenarija in prevajalka: Lara Paukovič, režiserka: Špela Kravogel, bralca: Eva Longyka Marušič in Renato Horvat, interpretka: Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, leto produkcije 2023.
Agnieszka Szpila, rojena leta 1977 v Wałbrzychu, je pisateljica, ekofeministka in družbena aktivistka, po poklicu kulturologinja, ki zastavlja svoj glas za pravice diskriminiranih oseb, zlasti otrok z duševnimi motnjami, kakršni sta tudi njeni hčerki dvojčici. Debitirala je leta 2015 z avtobiografsko knjigo o materi samohranilki, ki se spopada z vzgojo avtističnih deklic. Sledila sta groteskni roman Bardo (2018) o poljski vsakdanjosti in ekofeministični roman Vešče (Heksy, 2021). V naslednji knjigi, zbirki novel Octopussy s podnaslovom Postporno zgodbe, pisateljica nadaljuje raziskovanje družbenih odnosov skozi optiko različnih vrst seksualnosti, segajočih tudi onkraj človeškega. Avtorica scenarija in prevajalka: Jana Unuk, interpretka: dramska igralka Darja Reichman, vezni tekst bere Renato Horvat, glasbena oprema: Nina Kodrič, zvok in montaža: Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija: Klemen Markovčič, redakcija: Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
Ameriški modernistični pesnik Wallace Stevens (1879–1955), ki je bil po izobrazbi pravnik, je vse življenje služboval kot zavarovalniški agent, a je njegova poezija kljub temu precej filozofska in meditativna. Prvo pesniško zbirko z naslovom Harmonium je objavil leta 1923, po njej pa še nekaj pesniških zbirk. Stevens danes velja za enega največjih ameriških pesnikov po Waltu Whitmanu in Emily Dickinson. Za njegovo poetiko pa je značilno, da pesnik z domišljijo ustvarja nov svet, svet resničnosti poezije. V pesmih se je namreč ukvarjal z odnosom med zunanjo resničnostjo in človeškim umom. Avtor oddaje in prevajalec Veno Taufer, interpreta Jurij Souček in Iva Zupančič, režiserka Irena Glonar, glasbeni opremljevalec Peter Čare,. mojster zvoka Jure Culiberg, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 1990.
Morda ne veste, kdo je Stella Nyanzi. Toda po poslušanju Literarnega portreta si boste zagotovo zapomnili, da je ugandska pesnica, ki ne pristaja na kompromise s korumpirano državno elito. Avtorica oddaje o brezkompromisni umetnici je pesnica, prevajalka in publicistka Neža Vilhelm, pesničine pesmi pa z ustrezno energijo interpretira dramska igralka Nika Rozman. Nikar ne zamudite. Avtorica literarnega dela Stella Nyanzi, avtorica oddaje in prevoda Neža Vilhelm, režiserka Ana Krauthaker, bralec Ambrož Kvartič, interpretka Nika Rozman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2020.
Štiriindvajsetega septembra bo minilo 80 let od rojstva italijanskega pisatelja Antonia Tabucchija. Oddajo o njem je leta 2003 pripravila Ksenija Bizjak in vanjo vključila odlomke iz Tabucchijevih del: romana Navaja Pereira, kratke zgodbe Drobni, nepomembni nesporazumi in zapisa Kit gleda ljudi – vse je prevedla Mojca Šauperl – ter odlomek zgodbe Don Pedrova ljubezen v prevodu Gašperja Maleja. Antonio Tabucchi je umrl leta 2012. Avtorica oddaje Ksenija Bizjak, prevajalca Mojca Šauperl in Gašper Malej, interpreti Ivan Rupnik, Slavko Cerjak, Marinka Štern, bralca Jasna Potočnik in Matjaž Romih, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Mirko Marinšek, režiserka Elza Rituper. Urednici oddaje sta Tina Kozin in Staša Grahek. (Gre za ponovitev). Leto nastanka: 2003.
Nemški pesnik, prevajalec iz angleščine, kritik in urednik Jan Wagner (1971) se lahko pohvali s tem, da je bila njegova pesniška zbirka Variacije na sode deževnice, izšla je leta 2014, prva nagrajena knjiga poezije v zgodovini knjižnega sejma Leipzig bere. Njen velik del predstavljajo pesmi o naravi, ki tematsko obravnavajo številne rastline in živali, pri čemer avtorja ob upesnjevanju zanima drugačen, brezčasen način njihove obravnave. Avtorica scenarija in prevajalka: Tanja Petrič, režiserka: Irena Glonar, bereta: Alenka Resman Langus in Bernard Stramič, interpret: Branko Jordan, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija: 2015.
Petra Hůlová (1979) je češka pisateljica mlajše generacije z odlično literarno kariero. Dobila je več čeških literarnih nagrad, prvo pred dvajsetimi leti za prvenec Spomin moje babice. Večina njenih zgodb se dogaja v tujih okoljih, prvenec v Mongoliji, kjer je pisateljica preživela eno leto; roman Cirkus Les Mémoires v ZDA; roman Postaja Tajga na Danskem in v Sibiriji, Češka, obljubljena dežela sicer v Pragi, vendar v ukrajinski skupnosti. Hůlová je velika pripovedovalka s pretanjenim občutkom za jezikovno ustvarjalnost. Predstavlja jo Nives Vidrih z odlomkoma iz romanov Postaja Tajga in Trosobno iz plastike. Avtorica scenarija in prevajalka Nives Vidrih, bralec Matjaž Romih, igralka Maja Gal Štromar, tonski mojster Nejc Zupančič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, režiser Alen Jelen, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2014.
Assia Djebar (1936–2015) velja za eno najvplivnejših in najpomembnejših pisateljic frankofonske magrebske književnosti. Njeno pravo ime je bilo Fatima-Zohra Imalayen, rodila pa se je v Alžiru. Na ustvarjalni poti se ni ukvarjala samo s pisanjem, temveč tudi s filmsko režijo in je danes prepoznana kot prva alžirska filmska scenaristka in režiserka. Znana je bila tudi po feminističnih stališčih. V dobrih petih desetletjih pisanja je ustvarila obsežen književni opus. V večini gre za psihološke romane, napisane kot kronika alžirske vojne z vidika muslimanske ženske. Avtorica oddaje in prevoda literarnih besedil Suzana Koncut, interpretka Nina Valič, bralec Slobodan Kaloper, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Zoran Crnkovič, urednika oddaje Tadeja Krečič in Gregor Podlogar. Leto produkcije 2001.
Ameriška pisateljica, profesorica in kolumnistka New York Timesa Toni Morrison je leta 1993 kot prva temnopolta ženska dobila Nobelovo nagrado. Po vsem svetu se govori o njenih romanih Ljubljena, Najbolj modre oči in Salomonova pesem, v katerih obravnava polpreteklo ameriško zgodovino in premišljuje o oblikovanju identitete temnopoltih Američanov na podlagi različnih zgodovinskih ozadij. V ospredju njenih del so pogosto ženski liki. Tina Poglajen je prevedla nekaj odlomkov njenega zadnjega romana Bog pomagaj otroku, ki je v izvirniku izšel leta 2015 in se tematsko navezuje na vprašanje rasizma v sodobnosti. Avtorica oddaje in prevajalka odlomkov je Tina Poglajen, interpretki: Saša Mihelčič, Vesna Jevnikar, režiserka: Ana Krauthaker, napovedovalec: Matej Rus, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednici oddaje: Tesa Drev in Ana Rozman, leto nastanka: 2015.
Nora Ephron se je kot scenaristka in tudi kot režiserka podpisala pod nekatere izmed najbolj priljubljenih komedij zadnjih desetletij, kot so Ko je Harry srečal Sally, Romanca v Seattlu, Julie & Julia in druge. Njena nadarjenost za pripovedovanje zgodb in cinični smisel za humor pa prideta do izraza tudi v dramskih igrah, osebnih esejih in romanih. V slovenščino je bila do zdaj prevedena samo njena zbirka esejev Moj vrat mi gre na živce in druge misli o tem, kako je biti ženska. Izbrali smo odlomke iz avtobiografskega romana Srčne težave in iz zbirke esejev Siva miška na orgiji. Avtorica scenarija in prevodov Tina Poglajen, interpretira Vesna Vončina, vezno besedilo bere Aleksander Golja, glasbena oprema Nataša Kocjančič, ton in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, redakcija oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2016.
Pesnica, pisateljica in prevajalka Ivana Kampuš živi na Tešinji pri Šentjakobu v Rožu na avstrijskem Koroškem. Med drugim je objavila pesniško zbirko Tvoja sem piščal in zbirko kratkih zgodb Polet v moj svet. Nikar ne zamudite. Režiser Alen Jelen, govori Ivana Kampuš, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, avtor in urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
Ameriški pisatelj Irving Stone(1903–1989) je bil znan predvsem kot avtor romansiranih biografij znamenitih zgodovinskih osebnosti. V središču Literarnega portreta Irvinga Stona, ki ga je leta 1993 pripravil Marjan Kovačevič Beltram, sta biografiji slikarja Vincenta van Gogha in pisatelja Jacka Londona. Prevod Peter Lavrič, Peter Donat, interpretacija Marko Simčič, Ivan Rupnik, glasbena oprema Larisa Vrhunc, ton in montaža Gabrijela Čepič, režija Elza Rituper. Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek. Leto nastanka 1993.
Lisel Müller se je rodila 8. februarja 1924 v Hamburgu. Zaradi očetovega javnega opozarjanja na nevarnost nacistične ideologije je leta 1939 z mamo in sestro odpotovala v ZDA, kjer je oče že dve leti prej dobil status političnega prebežnika. Nepredstavljivo zgodovinsko nasilje, ki je deklico samo oplazilo, dokončno pa pogubilo nekatere njene najbližje, je postalo nezaceljena rana in stalnica njene poezije. Je avtorica osmih pesniških zbirk, za svoje delo je prejela številne nagrade. Umrla je v Chicagu 21. februarja 2020 v starosti 96 let. V letu 2023 bo v zbirki Sozvezdje založbe Družina izšel prvi knjižni prevod njenih pesmi v slovenščini. Prevajalka in avtorica scenarija Miljana Cunta, režiserka Špela Kravogel, bralca Jure Franko in Eva Longyka Marušič, interpretka Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin, posneto leta 2023.
Pesnik in prevajalec Janez Menart se je v prelomnih osemdesetih letih prejšnjega stoletja močno zazvzel za ureditev slovenskega narodnega vprašanja in osamosvojitev od federacije. Svoj pogled je popisal v knjigi Slovenec v Srboslaviji, narodna samozavest ter družbena in bivanjska vprašanja pa odmevajo tudi iz njegove poezije. Avtor scenarija: Marjan Kovačević Beltram, igralec: Brane Grubar, režiserka: Špela Kravogel, bralka: Lidija Hartman, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Produkcija 2017.
Večkrat nagrajena francoska pesnica in pisateljica Cécile Coulon je svoj prvi roman napisala pri rosnih šestnajstih letih. Danes, ko jih ima dvaintrideset, njen opus obsega sedem romanov, dve pesniški zbirki in zbirko kratkih zgodb. Roman Zver v Paradižu je izšel leta 2019, zanj pa je prejela nagrado bralcev časnika Le Monde. Avtorica literarnega dela: Cécile Coulon, avtorica oddaje (besedilo): Nastja Virk, prevajalka: Nastja Virk, režiser: Andrej Jus, interpreta: Anja Novak Anjuta in Gregor Gruden, bralec: Igor Velše, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Mirta Berlan, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija leta 2023.
Ob 90. obletnici rojstva poljsko-ameriškega pisatelja Jerzyja Kosinskega vas vabimo k odlomkom iz pisateljevih romanov Obarvana ptica in Igra strasti, v spremnem besedilu pa spoznajte nekatera biografska dejstva iz pisateljevega življenja, ki se kot velikokrat odločilno navezujejo tudi na oblikovanje književne fikcije. Avtor oddaje Andrej Koritnik, prevajalca Jože Prešeren in Miriam Drev, interpreta Aleš Valič in Branko Jordan, bralca Matjaž Romih in Miha Zor, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker. Urednika oddaje Marko Golja in Petra Tanko (ponovitev). Posneto 2013.
Angleška pisateljica Barbara Pym se je rodila leta 1913, umrla je leta 1980. Žal v slovenščini nimamo še nobenega njenega dela, čeprav gotovo sodi med najzanimivejše britanske avtorje druge polovice 20. stoletja. Njen roman Kvartet v jeseni je bila nominiran za prestižno Bookerjevo nagrado. V njeno literarno ustvarjanje in predvsem v roman Sijajne ženske se je poglobila Tina Poglajen, ki je izbrane odlomke tudi prevedla. Igralka Barbara Žefran, bralec Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiserka Ana Krauthaker, urednici oddaje Tesa Drev in Tadeja Krečič Scholten (ponovitev). Produkcija 2015.
Sarival Sosič je s pisanjem leposlovja začel razmeroma pozno, po svojem petdesetem letu. Njegov knjižni prvenec, roman Starec in jaz, je izšel leta 2017 in takoj vzbudil pozornost javnosti - prišel je tudi v ožji nabor finalistov za nagrado kresnik. Po treh romanih je lani dokaj nepričakovano izšla Sosičeva knjiga kratkih zgodb z naslovom Ne morem ven. Kljub jasnim sorodnostim z romani predstavlja nadgradnjo avtorjeve poetike in svežo novost v njegovem opusu. Avtor literarnega dela: Sarival Sosič, avtorica scenarija: Tina Kozin, režiserka: Špela Kravogel, bralka: Lidija Hartman, govori: Sarival Sosič, interpret: Branko Jordan, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, leto produkcije: 2023.
Italijanski pisatelj Italo Calvino (1923–1985) velja za enega najboljših in najbolj prevajanih italijanskih avtorjev 20. stoletja. Ustvaril je bogat in raznovrsten opus, z odprtostjo za igrivost in eksperiment pa širil polja klasičnih literarnih oblik. Predvsem po letu 1963 se je njegova ljubezen do literarnega ustvarjanja prepletla s strastnim zanimanjem za dognanja v sodobni znanosti in filozofiji, zato se številna Calvinova besedila napajajo v filozofskih in znanstvenih teorijah – a ne zato, da bi jih razglašali, kaj šele popularizirali, temveč prej zato, da bi jih problematizirali. Avtorica scenarija: Tina Kozin, prevajalci: Nadja Dobnik, Irena Trenc Frelih, Srečko Fišer, Jaša Zlobec, režiser: Boštjan Vrhovec, interpreta: Brane Grubar in Judita Zidar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, leto produkcije: 2002.
Italijanski književnik Cesare Pavese je živel in ustvarjal v prvi polovici 20. stoletja. Za seboj je zapustil številna literarna dela, od poezije do romanov ter intimnega dnevnika, ki ga je pisal kar petnajst let. Več kot 400 strani dolgo knjigo smo leta 2016 dobili tudi v slovenskem prevodu. V svetovni literarni kanon se je zapisal kot eden največjih italijanskih književnikov 20. stoletja. Prevajalci so Alenka Jovanovski, Bogomir Stopar, Dean Rajčič, interpret Milan Štefe, režiser Jože Valentič, napovedovalca Alenka Resman Langus in Bernard Stramič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednica in avtorica scenarija Ana Rozman. Produkcija leta 2017.
