Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenske in tuje književnike predstavljamo z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom.
Na svetovni dan pripovedništva se bomo posvetili Homerjevi Iliadi, eni od najpomembnejših starogrških pesnitev, ki priča tudi o tem, kako močna je bila tradicija epskega pripovedovanja v starogrški kulturi. Prevod Iliade Jelena Isak Kres, interpretacija Uroš Smolej, vezno besedilo bere Aleksander Golja, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krautkaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2023.
Literarni portret Gioconde Belli nam najprej približa ljubezensko in erotično liriko slavne nikaragovske pesnice, njeno neposrednost, senzibilnost, energijo in pesniško govorico, nato pa nekoliko tudi njeno bivanjsko in humorno zasukano poezijo. Nikar ne zamudite. Avtorica literarnega dela Gioconda Belli, avtorica oddaje in prevajalka Sara Virk, režiserka Ana Krauthaker, bralec Aleksander Golja, interpretka Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.
Oseminpetdesetletni ruski pesnik in pisatelj Andrej Volos je avtor šestih romanov, rojen v Dušanbeju. V literaturo je vstopil kot prevajalec tadžiške poezije v ruščino. Za roman Vrnitev v Pandžrud je leta 2013 osvojil ruskega bookerja, sicer pa je za svojo prozo prejel številne domače in mednarodne nagrade. Avtor scenarija in prevajalec Simon Dobravec, Igralca Maja Sever, Tomaž Gubenšek, bralca Lidija Hartman in Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2018.
Pisatelj in dramatik Irwin Shaw je v desetletjih po drugi svetovni vojni sodil med najbolj priljubljene ameriške avtorje, čeprav je zadnja tri desetletja živel v Evropi. V romanu Vrzi kruh v vodo predstavlja precej različne družbene sloje, v ospredju pa so pripadniki družine iz srednjega sloja in premožni odvetnik. Prevajalka Nina Grahek Križnar, interpret Jože Mraz, režiserka Sonja Stopar. Produkcija 1982.
Francoska pisateljica Annie Ernaux, s polnim imenom Annie Thérèse Blanche Ernaux, rojena Duchesne, je najnovejša Nobelova nagrajenka za književnost. Rodila se je prvega septembra leta 1940 in mladost preživela v kraju Yvetot v Normandiji. Po smrti starejše sestre, ki je ni poznala in se o njej v družini ni govorilo, je bila edinka. Študirala je na univerzah v Rouenu in Bordeauxu in postala univerzitetna profesorica za novejšo francosko književnost. In, seveda, pisateljica. Njeno skoraj petdesetletno književno ustvarjanje nam bo prek avtoričinih besedil predstavila Tadeja Krečič, ki se je z Annie Ernaux tudi pogovarjala, ko je pred leti obiskala Ljubljano. Prevajalci Maida Alilović, Andrej Peric, Nastja Uršula Virk, bralca Jasna Rodošek in Matjaž Romih, dramske igralke Ana Urbanc, Vesna Slapar in Lena Hribar Škrlec, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.
Jana Putrle Srdić, ena najbolj prepoznavnih slovenskih pesnic srednje generacije, se po štirih knjigah poezije tokrat podpisuje pod romaneskni prvenec. V poetičnem, a dogajalno zelo razgibanem in skoraj filmsko izpisanem romanu odpira razne teme, pri čemer v opisovanju medsebojnih odnosov, bližine, a tudi razdalj med bitji pokaže razumevanje teh razmerij. Avtorica scenarija in urednica oddaje Tina Kozin, interpretka Barbara Žefran, režiser Klemen Markovčič, bralca Lidija Hartman in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden. Produkcija 2023.
Američanka Grace Paley (1922-2007) je napisala tri pesniške zbirke, pri bralcih pa si je pridobila literarni ugled predvsem s kratkimi zgodbami. Bila je hči staršev iz Ukrajine. V intervjujih je večkrat razkrila, da so jo ljudje vztrajno spraševali, kako je v sedemdesetih letih izdala le tri knjige kratkih zgodb in tri pesniške zbirke. Njen odgovor je bil po navadi ta, da je precej lene sorte, ali pa, kot je sama priznala, "da je sposobna v kratki zgodbi doseči več kot marsikateri pisatelj v romanu, nenazadnje pa je imela veliko dela tudi z dvema otrokoma in možem". Grace Paley je bila vse življenje dejavna kot borka za pravice žensk, aktivna je bila tudi v mirovnih protestih v Združenih državah. Kar nekaj let je učila na City College v New Yorku, pozneje pa na Univerzi Columbia. Njena dela so kritiki in širša javnost odlično sprejeli. Avtorica scenarija in prevajalka Leonora Flis, interpretka Pia Zemljič, napovedovalca Jure Franko in Eva Longyka Marušič, režiserki Špela Kravogel in Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Indijski pisatelj R. K. Narayan je bil izjemno plodovit avtor. Loteval se je številnih literarnih zvrsti – od romanov in kratkih zgodb do esejev in potopisov. Živel je v 20. stoletju, ko je Indija z gibanjem za neodvisnost doživljala velike spremembe. Narayan si je zadal, da bo vso njeno lepoto in številna nasprotja predstavil širšemu krogu bralcev, bil je namreč eden tistih, ki so bili odgovorni za uveljavitev indijskega romana v angleškem jeziku. Avtorica oddaje Ana Rozman, prevajalec Gregor Podlogar, interpret Pavle Ravnohrib, režiser Alen Jelen, napovedovalka Jasna Rodošek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič, urednica oddaje Ana Rozman, leto nastanka 2016.
Ameriška temnopolta pisateljica Zora Neale Hurston (1891–1960) se je resda rodila že v 19. stoletju, vendar je za svoj rojstni datum vedno navajala leto 1901. Sodi med najpomembnejše temnopolte avtorje 20. stoletja, čeprav je že za življenja utonila v precejšnjo pozabo. Njeno delo je v zavest literarne javnosti ponovno priklicala znamenita temnopolta pisateljica Alice Walker. Nina Grahek Križnar je v Sodobni literarni portret Zore Neale Hurston vključila odlomka iz njenega romana Njihove oči so gledale Boga iz leta 1937 ter iz avtobiografije z naslovom Sled koles na prašni cesti. Avtorica oddaje in prevajalka Nina Grahek Križnar, interpretirata Majda Grbac in Marinka Štern, bere Natalija Sinkovič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Staš Janež, režiserka Elza Rituper. Leto nastanka: 2003 Urednica oddaje Staša Grahek.
Šestega januarja je minilo sto trideset let, odkar se je rodil libanonski pisatelj Kahlil Gibran, ki ga tudi Slovenci poznamo po številnih prevedenih knjigah, kot sta Prerok in Prerokov vrt, pa celo gledaliških predstavah, nastalih na podlagi njegovih izjemno priljubljenih del. Rodil se je katoliškim, maronitskim staršem v zgodovinskem kraju Bšarri v Libanonu, ki je tedaj sodil v Otomansko cesarstvo. Družina – otroci z materjo – se je kmalu preselila v Boston v Združene države Amerike, tam pa je Kahlil že v mladih letih stopil v svet likovne umetnosti in začel literarno ustvarjati; pisal je v angleščini in arabščini. Ob okrogli obletnici nam tega pisatelja, pesnika, likovnega umetnika predstavlja Tadeja Šergan.\n\nPrevajalci Peter Amalietti, Lojze Bratina, Žiga Valetič, \nbralka Eva Longyka Marušič, \nrežiserka Špela Kravogel, \nigralec Primož Pirnat, \nglasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, \nmojstrica zvoka Sonja Strenar, \nurednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. \nProdukcija 2023.
Ousmane Sembène, ki ga v člankih in referenčnih delih v francoskem slogu pogosto imenujejo Sembène Ousmane, je bil senegalski filmski režiser, producent in pisatelj. Rodil se je 1. januarja pred stotimi leti in to je ravno pravšnja priložnost za njegov radijski portret. V slovenščini imamo prevedena njegova romana Božje paličice iz leta 1960 in Poslednji iz cesarstva iz leta 1981. Iz te knjige je Nina Gostiša, avtorica oddaje, izbrala odlomka, predvsem pa nam izjemnega filmskega in književnega ustvarjalca predstavlja z opisom njegovih prepričanj in naporov za kulturo afriških ljudstev.Prevajalka Biserka Cvjetičanin,avtorica scenarija Nina Gostiša,režiserka Živa Bizovičar,bralka Lidija Hartman,interpret Klemen Janežič,glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,mojster zvoka Urban Gruden,urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.Produkcija 2023.
Kraljica zločina Agatha Christie je v svoji avtobiografiji zapisala, da je imela čudovito otroštvo, še posebej ljubi pa so ji bili spomini na praznike. Poslušajmo, kako je dogodke iz otroštva spretno prelila v napeto detektivsko zgodbo z naslovom Dogodivščina božičnega kipnika. Oddajo je pripravila Mateja Perpar, ki je tudi prevedla odlomke iz te zgodbe.
Leta 1966 rojeni Robert Seethaler je uveljavljeni avstrijski pisatelj, scenarist in igralec. Odraščal je na Dunaju, zaradi prirojene slabovidnosti je obiskoval šolo za slepe in slabovidne. Opravljal je različne poklice, se šolal za igralca in študiral psihologijo, vendar je študij opustil. Uveljavil se je kot gledališki, filmski in televizijski igralec. Pisati je začel razmeroma pozno, pri osemintridesetih letih. Takrat je sodeloval na scenaristični delavnici v Münchnu. Iz scenarija je nastal njegov prvi roman, odtlej je vsakih nekaj let napisal novega. Največji odmev sta imela doslej njegova romana Trafikant iz leta 2012 in Vse življenje, ki je izšel dve leti pozneje in ga imamo tudi v slovenskem prevodu Aleša Učakarja. Leta 2020 je izšel roman Zadnji stavek, literarni portret skladatelja Gustava Mahlerja.Avtorica oddaje in prevodov Tanja Petrič, interpret Matej Puc, bralka Eva Longyka Marušič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef in urednica oddaje Staša Grahek.Produkcija 2022.
Literarni portret Andreja Rozmana Roze prinaša marsikatero njegovo rimanico, pesem Naramnici bere avtor sam, pa tudi marsikaj zanimivega pove o sebi in svojem pesnjenju.Avtor literarnega dela Andrej Rozman Roza, režiserka Ana Krauthaker,bralka veznega besedila Nadja Jarc, interpret pesmi Boris Ostan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Martin Florjančič, urednik in avtor oddaje Marko Golja. Produkcija 2004.
Ameriška pesnica Mary Oliver, ki je živela v letih od 1937 do 2019, je pisala predvsem poezijo in eseje, izdala je nekaj več kot 30 knjig. Za pesniško zbirko American Primitive je leta 1984 prejela Pulitzerjevo nagrado, pa vendar je bila slovenskim bralcem do leta 2015 razmeroma neznana. Takrat so izšle njene izbrane pesmi z naslovom Zakaj se zbujam zgodaj v prevodu Tanje Ahlin. Za njeno poezijo je značilna globoka povezanost z naravo v njenih številnih pojavnih oblikah. Literarni portret o Mary Oliver je za naš radio leta 2020 napisala Miriam Drev, tudi sama pisateljica in pesnica. Avtorica oddaje in prevajalka Miriam Drev, interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Saška Rakef, napovedovalka Lucija Grm, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednici oddaje Staša Grahek, Ana Rozman, leto nastanka 2020.
V ameriški poeziji ta hip kraljuje pesnica Diane Seuss s pesniško zbirko 'Frank: soneti'. Že lani je zanjo prejela nagrado ameriških kritikov, nato pa so sledile še nagrade Los Angeles Timesa, ameriškega Pena in pred nekaj meseci še Pulitzerjeva nagrado za poezijo. Naslov zbirke se navezuje na pisatelja Franka O'Haro in na prvi album Amy Winehouse, hkrati pa napoveduje neposrednost glasu: frank pomeni odkrit. Izbor, prevod in spremna beseda Lucija Stupica, redaktor Vlado Motnikar,režiserka Saška Rakef,bralec Jure Franko,igralka Vesna Jevnikar,glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,mojstrica zvoka Sonja Strenar.Produkcija 2022.
Flamski avtor Bart Moeyaert je v marsičem in že od malih nog nekaj posebnega. Rodil se je leta 1964 v Bruggeju, in sicer kot najmlajši, sedmi sin, kar je že samo po sebi imenitno, v Belgiji pa še toliko bolj, saj je bil sedmim sinovom tradicionalno boter sam kralj Baudouin I. Belgijski. Poleg tega je Moeyaert že pri devetnajstih objavil prozni prvenec, roman Razglašeni duet, za katerega je leta 1984 prejel najpomembnejšo flamsko nagrado za mladinsko književnost. Literarni strokovnjaki ga uvrščajo med mladinsko klasiko, nepričakovan uspeh pa je botroval avtorjevi odločitvi, da se je po diplomi iz germanistike in zgodovine posvetil literaturi. V Belgiji in v tujini se je uveljavil zlasti kot pisatelj za otroke in mladino. Za svoje mladinske romane Poljubi me, Gole roke, Ljubezni ne razumemo in Stvarjenje je prejel najprestižnejše domače in tuje literarne nagrade in so danes prevedeni v več kot dvajset jezikov. Leta 2015 je bil za svoje delo že četrtič nominiran za mednarodno nagrado Hans Christian Andersen in kar trinajstič za nagrado Astrid Lindgren Memorial Award, ki jo je nato prejel leta 2019. V slovenščini smo do pred kratkim lahko brali le Moeyaertov roman Gole roke, ki je pri nas izšel leta 1997, samo dve leti po objavi v Belgiji, avtorica oddaje Mateja Seliškar Kenda pa se v Literarnem portretu tega flamskega avtorja posveti knjigi njegovih miniaturnih zgodb z naslovom Bratje, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2022.Avtorica scenarija in prevodov Mateja Seliškar Kenda,interpret Željko Hrs,režiser Klemen Markovčič,bralec Lidija Hartman,glasbena opremljevalka Nina Kodrič,mojster zvoka Urban Gruden,urednik oddaje Matej Juh.Produkcija 2022.
Enainpetdesetletno hrvaško pisateljico Ivano Šojat slovenski bralci poznajo predvsem po njenih romanih Unterstadt in Ezan v prevodu Jureta Potokarja. Sicer je tudi pesnica, esejistka, avtorica kratkih zgodb in prevajalka, ena izmed osrednjih literarnih osebnosti na Hrvaškem ta hip. Dobila je številne nagrade in priznanja za svoje ustvarjanje. Letos je obiskala Ljubljano v okviru festivala Fabula in takrat jo je Tadeja Krečič, avtorica oddaje, tudi povabila pred mikrofon.Igralca Barbara Medvešček, in Primož Pirnat,bralca Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja,glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,mojster zvoka Matjaž Miklič,režiserka Ana Krauthaker,urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.Produkcija 2022.
Roman Izbris (1986) Thomasa Bernharda, ima dodatno oznako Razpad - ta namiguje na propad in razpad družine pripovedovalca romana, in sicer tako v fizičnem kot duhovnem pogledu. Prek pripovedi o družini Murau silovito napada nerazčiščeno, v podzavest potisnjeno zlaganost avstrijske družbe, še posebej v odnosu do nacionalnega socializma.Prevajalec Davorin Flis,interpret Milan Štefe,režiserka Špela Kravogel,glasbena opremljevalka Nina Kodrič,mojster zvoka Urban Gruden,urednik Matej Juh.Produkcija 2019.
29. oktobra je minilo sto štirideset let odkar se je rodil Jean Giraudoux, francoski romanopisec, esejist, diplomat in dramatik. Velja za enega najpomembnejših francoskih dramatikov v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, pisal je poetično prozo in drame. Najbolj znane so: Trojanske vojne ne bo, Norica iz Chaillota in Amfitrion 38. Za nocojšnji Literarni portret smo v našem radijskem arhivu poiskali oddajo, posneto ob umetnikovi stoti obletnici. Izčrpno predstavlja njegovo življenje in delo. Odlomek iz njegove drame Amfitrion 38 je prevedla Radojka Vrančič. Avtorica oddaje Tanja Viher,režiserka Elza Rituper,bralka Menči Klančar,igralca Marinka Štern in Jurij Souček,urednica oddaje tadeja Krečič Scholtenprodukcija 1982
