Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavitev slovenskih in tujih književnic in književnikov z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom ali izjavami ustvarjalk in ustvarjalcev.
"Vsi imamo svoje mesto v zgodovini, moje pa je med oblaki," je nekje zapisal Richard Brautigan, ki je leta 1984, star 49 let, storil samomor. Ta ameriški pesnik in pisatelj, ki ga mnogi literarni teoretiki povezujejo s postmodernizmom, čeprav njegovega dela ni mogoče uvrstiti v literarnoteoretske kalupe, se je rodil leta 1935 v Tacomi in se je v literarno zgodovino vpisal kot pripadnik protikulturnega gibanja šestdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1967 je objavil svoj drugi roman Lovljenje postrvi v Ameriki in kmalu po izidu mednarodno zaslovel. Brautigan, ki je vplival na literarne ustvarjalce po vsem svetu, je napisal številne romane in pesniške zbirke. Zanj pa je značilno, da je pogosto pisal v prvi osebi in vključeval kraje in dogodke, s katerimi je bil povezan. Avtorica scenarija Živa Emeršič, prevajalec Igor Bratož, interpret Boris Ostan, bralka Stannia Boninsegna, režiser Radivoj Podbršček, urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar, leto produkcije 2010.
Jahja Haki je bil eden najvplivnejših egiptovskih prozaistov 20. stoletja. Njegovo pisanje je tesno prepleteno z egiptovsko družbo in kulturo; v svojih delih je pogosto raziskoval različne kompleksne vidike egiptovske identitete, modernosti in vloge ženske v družbi. Novela Svetilka um Hášim sodi med avtorjeva najbolj znana dela in velja za enega temeljnih gradnikov moderne arabske književnosti. Avtorica oddaje in prevajalka Zarja Vršič, interpret Matej Puc, bralka Mateja Perpar, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Produkcija 2024. Urednica oddaje Tina Kozin.
Irina Starovojt (1975) je profesorica, pesnica in članica Ukrajinskega centra PEN. Živi in ustvarja v Londonu in Ukrajini. Posebej dejavna je v Odboru pisateljev za mir, katerega predstavniki se že desetletja vsako leto srečujejo na Bledu. Če ji razmere dopuščajo, se srečanja udeleži in sodeluje na okroglih mizah s prispevki, v katerih v zadnjem času osvetljuje razmere v Ukrajini in njihovo ozadje, o katerem mediji ne poročajo, poročajo premalo ali le na pol. Na branjih poezije, pomenljivo poimenovanih Obrazi miru, bere svoje pesmi, v katerih se dotika tudi vojne. Napisala je tri pesniške zbirke. Njen prvenec je izšel že leta 1997. V svojo drugo zbirko Rokopisi iz Gröningena je uvrstila tudi nekaj pesmi, v katerih odmeva dogajanje na Majdanu leta 2013, v njeni zadnji, dvojezični, pa odmeva današnji dan, boj za človekove pravice, demokracijo in ohranjanje kulturne dediščine. Avtorica scenarija in prevodov Neža Vilhelm, interpretka Darja Reichman, bralec Bernard Stramič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Januarja letos je v šestinosemdesetem letu starosti umrla ena najbolj znanih nemških pesnic zadnjih desetletij, Elke Erb. Rojena je bila leta 1938 blizu mesta Bonn. Prvo knjigo z naslovom Izvedensko mnenje je objavila šele pri sedemintridesetih letih, za njo pa še številne druge. Zanje je dobila ugledne nagrade, pred nekaj leti na primer Büchnerjevo. Pisala je tudi eksperimentalno prozo in poetizirane dnevniške zapiske. Poglavitna značilnost njenih del je prav prehajanje iz enega žanra v drugega. Avtorica oddaje in prevajalka je Urška P. Černe, interpretka Draga Potočnjak, bralec Jure Franko, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Staš Janež, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto produkcije 2004.
Pisateljica Judith Hermann je navdušila bralce in kritike že s svojo prvo pripovedno zbirko Poletna hiša, pozneje. Zbirko je poslovenil Slavo Šerc, avtor pisateljičinega Literarnega portreta. Pisateljica tudi v radijski oddaji prepriča s psihološko zadržanimi, nekoliko otožnimi pripovedmi o medčloveških razmerjih in življenjskih izkušnjah. Avtor oddaje in prevoda Slavo Šerc, avtorica literarnega dela Judith Hermann, režiser Igor Likar, bereta Igor Velše in Jasna Rodošek, interpretirata Ljerka Belak in Andrej Nahtigal, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2005.
Pesnica Saša Vegri se je rodila leta 1934 v Beogradu, umrla je leta 2010 v Ljubljani. Pesnica je s sodobniki Danetom Zajcem, Venom Tauferjem in Gregorjem Strnišo utirala pot slovenskemu pesniškemu modernizmu. Saša Vegri je razvila močno, prepoznavno individualno poetiko in se uveljavila kot ena pomembnejših ustvarjalk slovenske poezije druge polovice 20. stoletja. Avtorica scenarija Tina Kozin, interpretka Stannia Boninsegna, bralca Jasna Rodošek, Jure Franko, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, asistent Zmago Frece, režiserka Irena Glonar. Produkcija 2004. Urednici oddaje Tina Kozin, Staša Grahek.
Poljska pisateljica Dominika Słowik se je rodila leta 1988 v Jaworznem, manjšem mestu na južnem Poljskem. Doštudirala je španščino na Jagelonski univerzi v Krakovu, potem je veliko potovala: živela je v Španiji in Italiji ter kot prostovoljka delala v Gvatemali, soorganizirala je gledališki festival in delala kot garderoberka. Za prvenec Atlas Doppelgänger (2015) je bila nominirana za literarno nagrado Gdynia, za roman Prezimovanje čebel (2019) pa je prejela nagrado potni list Polityke. Izdala je še novelistično zbirko Samosevke (2021), v kateri v bizarnih, irealnih in pogosto grozljivih zgodbah obravnava ekološko in okoljsko tematiko ter raziskuje odnos človeka do narave. Leta 2024 je izšel njen tretji roman Ribje oko. Med značilnosti pisanja Dominike Słowik sodijo bogati domišljijski zapleti s fantastičnimi, pravljičnimi in nadrealističnimi prvinami, lahkotnost prehajanja med različnimi žanri ter obenem analitičnost in preciznost v opazovanju resničnosti, družbenih in političnih okoliščin njenega časa in kraja. Literarni portret o njej je pripravila Jana Unuk. Interpretira Mina Švajger, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Matjaž Miklič, Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
V angleški viktorijanski dobi zavzemajo posebno mesto predrafaeliti, slikarska skupina, ki se je zgledovala po upodabljajoči umetnosti pred Raffaellom Santijem, v njej pa je delovalo tudi nekaj pesnikov. Najpomembnejša sta bila slikar in pesnik Dante Gabriel Rossetti in njegova sestra pesnica Christina Georgina Rossetti. Njeno poezijo odlikujejo slikanje bujnih občutenj, barvitost podob in občutek za podrobnosti. Prevajalci Miljana Cunta, Nada Grošelj in Andrej Arko, avtorica spremne besede Miljana Cunta, igralka Vesna Jevnikar, bralec Igor Velše, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Aleks Pirkmajer. Režija: Alen Jelen. Oddaja je bila posneta januarja 2011.
Gaspara Stampa velja za eno največjih italijanskih pesnic. Rodila se je v Padovi leta 1523 in umrla v Benetkah leta 1554. Njeno življenje je usodno zaznamovala ljubezen do grofa Collaltina di Collalta, ob kateri se je človeško zlomila in pesniško dozorela. Poslušajmo izbor njene poezije v novih prevodih Mateja Venierja in prepesnitvah Alojza Gradnika iz leta 1940. Avtor scenarija Matej Venier, prevajalca Matej Venier in Alojz Gradnik, interpretka Miranda Trnjanin, bralec veznega besedila Aleksander Golja, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Pesnica, pisateljica in prevajalka Kristina Kočan (1981) je do zdaj izdala štiri pesniške zbirke: prvenec Šara (2008), Kolesa in murve (2014), Šivje (2018) in pesniško zbirko Selišča (2021), za katero je prejela Veronikino nagrado in bila nominirana tudi za Jenkovo nagrado. Kristina Kočan pa ne ostaja samo pri ustvarjanju poezije, leta 2019 je napisala knjigo kratke proze s pomenljivim naslovom Divjad. Njene pesmi so prevedene v deset tujih jezikov in vključene v številne mednarodne antologije. Pesničino zanimanje za ameriško poezijo se je preneslo tudi na njeno akademsko udejstvovanje. Leta 2019 je namreč doktorirala iz sodobne ameriške poezije, redno pa to poezijo tudi prevaja. Do zdaj je v knjižnih izdajah med drugim prevedla avtorici, kot sta Audre Lorde in Carolyn Forché, antologijo afriško ameriške poezije po letu 1950 z naslovom Govoreči boben ter antologijo sodobne kratke proze severnoameriških Indijancev Po toku navzgor. Leta 2022 je Kristina Kočan postala tudi programska vodja festivala Dnevi poezije in vina. Pesnici pa je zelo blizu tudi glasba: med drugim deluje kot besedilopiska za skupino Brest. Njena ljubezen do glasbe prav tako zaznamuje mnoge njene pesmi, ne samo v obliki intertekstualnih referenc, ampak tudi v samem zvočenju poezije. Avtorica oddaje Silvija Žnidar, Interpretka Saša Mihelčič, bralec Bernard Stramič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2024.
Ob poslušanju Literarnega portreta lahko spoznate sodobno egipčansko pesnico Iman Mirsal (roj. l. 1966), avtorico sugestivne in občutene poezije o zgoščenih trenutkih v vsakdanjem življenju. Soavtorica oddaje in prevoda je Margit Podvornik Alhady, soavtor oddaje in prevoda Mohsen Alhady, režiser Jože Valentič, bralec Aleksander Golja, interpretki Saša Mihelčič in Nina Valič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje paMarko Golja. Produkcija leta 2014.
Francoski pesnik druge polovice 19. stoletja Arthur Rimbaud je imel burno življenje, in čeprav je že pri 21 letih opustil literarno ustvarjanje, je s svojimi deli in življenjem močno zaznamoval svetovno književnost, pa tudi glasbo in slikarstvo. Njegova nemirna duša je pritegnila tudi slovenskega psihoanalitika in pisatelja Matjaža Lunačka. Literarni portret manj znanega Rimbauda, ki ga boste zdaj slišali na programu Ars, je obogatil s svojima kratkima zgodbama o Arthurju Rimbaudu. Avtor oddaje Matjaž Lunaček, interpreta Matej Puc in Primož Pirnat, bralka Jasna Rodošek, glasbena opremljevalka Lea Čehovin, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto 2016. Urednika oddaje Vlado Motnikar, Staša Grahek.
Miodrag Pavlović (1928–2014) je "eden najpomembnejših srbskih pesnikov druge polovice dvajsetega stoletja. /…/ Skupaj s Vaskom Popom sta največ pripomogla k resnični modernizaciji sodobne srbske poezije. Pavlović je velik erudit, s svojimi številnimi zbirkami je vedno znova presenečal, posebno z razumsko usmeritvijo". Tako je med drugim za portret, ki smo ga v radijskem studiu posneli leta 1998, zapisal scenarist Josip Osti. Pavlovića in njegovo poetiko v oddaji spoznavamo prek pesmi, ki jih je poslovenil Veno Taufer. Prevajalec pesmi: Veno Taufer, interpreta pesmi: Boris Ostan, Stannia Boninsegna, bralka veznega besedila: Saša Mihelčič, režiser: Boštjan Vrhovec, mojster zvoka: Staš Janež. Leto produkcije: 1998. Redaktorja: Andrej Arko, Maja Žvokelj.
Pesnika Sergeja Harlamova, predstavnika sodobne modernistične lirike, bo portretiral pesnik, pisatelj in publicist Muanis Sinanović. Avtor literarnega dela je Sergej Harlamov, avtor oddaje Muanis Sinanović, režiserka Ana Krauthaker, bralec Dejan Kaloper, bralka Lidija Hartman, interpret Željko Hrs, interpretka Maruša Majer, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja.
Minilo je 90 let od rojstva kanadskega kantavtorja Leonarda Cohena, enega najvplivnejših piscev in pevcev balad. Svojo umetniško pot je začel v domovini kot obetaven, pozneje večkrat nagrajen pesnik. Njegovo življenje sta zaznamovali literatura in glasba. Umrl je 7. novembra 2016 v Los Angelesu. Avtorica scenarija: Ana Rozman; prevajalca: Jure Potokar, Matej Krajnc; režiserka: Ana Krauthaker; bralec: Ivan Lotrič; interpretira: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstra zvoka: Sonja Strenar, Matjaž Miklič; urednici oddaje: Ana Rozman, Tina Kozin, produkcija leta 2015.
Dramatik Sean O'Casey, ki je živel v letih od 1880 do 1964, velja za enega najpomembnejših irskih literarnih ustvarjalcev dvajsetega stoletja. Izhajal je iz skromnih razmer, sodeloval je v gibanju za nacionalno osvoboditev Irske. Že zgodaj je pisal igre za Abbey Theatre v Dublinu. V tridesetih letih 20. stoletja je odšel v London. Zgodnje drame so realistične in družbenokritične, pozneje je pisal fantazijske, simbolistične pikaze irskega življenja. Za oddajo smo izbrali odlomka iz igre Junona in pav v prevodu Cirila Kosmača ter odlomek iz enodejanke Pravljica za lahko noč, ki jo je prevedla Alja Predan. Avtorica Staša Grahek, prevajalca Ciril Kosmač, Alja Predan, bralca Maja Moll, Bernard Stramič, interpreti Stannia Bonisegna, Brane Grubar, Pavle Ravnohrib, glasbena oprema Sara Železnik, tonski mojster Mirko Marinšek, režiser Igor Likar. Produkcija 2010.
Slovenski pesnik, dramatik in prevajalec Miroslava Košuta je letos dopolnil 88 let. Avtor, ki je bil do leta 1969 tudi urednik na Radiu Ljubljana, je bil pozneje umetniški vodja in direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Ustvarjalno se največ posveča liriki. Portret je pripravila Ksenija Bizjak. Avtorica oddaje: Ksenija Bizjak, interpreta: Polde Bibič, Slavko Cerjak, režiser: Igor Likar, napovedovalka: Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, urednici oddaje: Tina Kozin, Ana Rozman, leto nastanka: 2004.
Nemški pesnik Eduard Mörike je živel med letoma 1804 in 1875. Ni napisal veliko. Med njegovimi deli omenimo psihološko pretanjeni roman z naslovom Slikar Nolten in povest Mozart na potovanju v Prago. Pomembnejša od proze je njegova poezija. Mörikeja, njegovo življenje in ustvarjanje v Literarnem portretu predstavlja Matej Venier. Prevajalca Matej Venier, Brane Senegačnik, bralca Maja Moll, Matjaž Romih, interpret Saša Tabaković, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto leta 2022. Urednici oddaje Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Sodobna francoska pisateljica Maylis de Kerangal je napisala kakih dvajset knjig romanov in kratkih zgodb. Je trenutno ena izmed osrednjih pisateljic v Franciji, dobitnica številnih, tudi prestižnih nagrad, po njenem romanu Pokrpajmo žive je nastala tudi gledališka predstava in so posneli film, njena besedila so prevedena v tuje jezike, tudi v slovenščino. Maylis de Kerangal je pred nekaj leti obiskala Ljubljano na povabilo festivala Literature sveta, Fabula 2018 in predstavila svoje najnovejše knjige v slovenščini. Takrat se je s pisateljico pogovarjala Tadeja Krečič, avtorica Literarnega portreta. Prevajalke Jedrt Lapuh Maležič, Ana Barič Moder in Janina Kos, igralca Milan Štefe in Tjaša Železnik, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2018.
Novozelandska pisateljica in pesnica Janet Frame se je rodila 28. avgusta 1924 v Dunedinu, umrla pa leta 2004. Šolala se je za učiteljico, po letu dni poučevanja v šoli pa je postala skrbnica štirih starejših žensk. Leta 1947 so jo hospitalizirali v bolnišnici za duševno bolne in sedem let je preživela v različnih ustanovah za zdravljenje duševnih bolezni. Prvo knjigo, zbirko kratkih zgodb z naslovom Laguna, je objavila pri 26-ih letih in zanjo dobila več nagrad. Svetovno slavo ji je prinesla avtobiografska trilogija, v kateri je bilo tudi delo Angel za mojo mizo, po katerem so leta 1990 posneli film. V poznejšem življenju se je otresla stigme duševne bolezni; njen opus zajema dvanajst romanov, štiri zbirke kratke proze, knjigo pesmi ter omenjeno avtobiografsko trilogijo. V slovenščino imamo preveden njen roman z naslovom Karpati iz leta 1988 (prevedla ga je Miriam Drev) in zbirko kratkih zgodb z naslovom Vstopate v človeško srce (v prevodu Julije Potrč Šavli). Avtor scenarija in prevajalec Mihael Glavan, interpretka Silva Čušin, bralka Nadja Jarc, tonska mojstrica Gabrijela Čepič, režiserka Mojca Cavazza. Produkcija 1989.
