Iskanje
Predstavitev slovenskih in tujih književnic in književnikov z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom ali izjavami ustvarjalk in ustvarjalcev.
Nobelovec Harold Pinter (1930–2008), angleški dramatik, pesnik, igralec, scenarist, pisatelj in politični aktivist, je eno od osrednjih literarnih imen 20. stoletja. Uveljavil se je predvsem kot dramatik, številna njegova dela pa uvrščamo v gledališče absurda. Dramsko besedilo Prevara (1978), ki ga je Pinter leta 1983 preoblikoval še v scenarij za film, predstavlja nov preobrat v njegovih delih – odmik od dramatike absurda in obrat k realizmu. Poleg tega gre za eno glavnih del tega angleškega dramatika, saj vsebuje značilne kratke dialoge in razgrne paleto človeških slabosti, kot so tekmovalnost, nepoštenost in prevara. Avtorica oddaje Tanja Viher, prevajalka Tanja Viher, interpreta Boris Juh in Mojca Ribič, bralka Barbara Berce, režiser Aleš Jan, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Vlado Senica in Gregor Podlogar, leto produkcije 1980.
18 min • 18. 01. 2026
Večkrat nagrajena francoska pesnica in pisateljica Cécile Coulon je svoj prvi roman napisala pri rosnih šestnajstih letih. Danes, ko jih ima petintrideset, njen opus zajema devet romanov, štiri pesniške zbirke in zbirko kratkih zgodb. Roman Zver v Paradižu je izšel leta 2019, zanj pa je prejela nagrado bralcev časnika Le Monde. Avtorica scenarija in prevajalka: Nastja Virk; režiser: Andrej Jus; bralec: Igor Velše; interpreta: Anja Novak Anjuta, Gregor Gruden; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Mirta Berlan; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2023.
21 min • 11. 01. 2026
V središču oddaje, ki jo je pripravila Tina Poglajen, sta ameriška feministična pisateljica in aktivistka Marge Piercy in njen roman Ženska na robu časa. Ta je postavljen v utopično prihodnost, v kateri je uresničenih veliko ciljev političnih in družbenih prizadevanj radikalnih gibanj poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar, vezno besedilo bereta Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
26 min • 04. 01. 2026
Malteška pisateljica, dramatičarka, prevajalka in predavateljica Clare Azzopardi veliko piše tudi za otroke in to izključno v malteščini, kar pomeni, za kakih 350 000 potencialnih bralcev. Zakaj ne piše v angleščini, ki je poleg malteščine uradni jezik na Malti, jo je nekoč vprašal novinar. "Ker angleščina ni moja materinščina. Ne mislim v angleščini, tudi sanjam ne. Pisati pomeni igrati se z besedami in ritmi, ritmom in slogom in vse to lahko delam samo v malteščini, svojem rodnem jeziku. In čeprav prevajam iz angleščine v malteščino, svojih knjig ne bi mogla brez nelagodja prevesti v angleščino." Avtorica oddaje in urednica Tadeja Krečič Scholten, igralka Saša Mihelčič, bralec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Posneto na Radiu Slovenija 2025.
45 min • 28. 12. 2025
Leta 2002 se je majevski pesnik Feliciano Sanchez Chan udeležil knjižnega festivala Vilenica in tistega leta je Mojca Terčelj pripravila njegov Literarni portret. Nikar ne zamudite priložnosti, da vsaj nekoliko spoznate majevsko književnost. Avtor literarnega dela Feliciano Sanchez Chan, avtor oddaje in prevoda Mojca Terčelj, režiser Boštjan Vrhovec, bralec Slavko Kastelic, igralec Boris Juh, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2002.
14 min • 21. 12. 2025
Španska pisateljica Carmen Martin Gaite, ki se je rodila pred 100 leti in umrla leta 2000, se je uveljavila z romani, v katerih v realistični maniri posebno pozornost namenja predvsem samoti in tišini ter času. Literarni portret je pripravila Leila Turk, ki je prevedla tudi izbrane odlomke. Prevajalka Leila Turk, interpreta Silva Čušin in Brane Grubar, glasbena oprema Marko Stopar, režija Boštjan Vrhovec, urednici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Tanko. Leto nastanka 2002.
22 min • 14. 12. 2025
Poljska pisateljica, pesnica, literarna znanstvenica in profesorica Izabela Morska se je rodila kot Izabela Filipiak leta 1961 v Gdynji. Študirala je literarne vede v Gdansku in pozneje v Kaliforniji, doktorirala je iz filozofije in književnosti. Med drugim je izdala novelistični zbirki Smrt in spirala (1992) in Magično oko (2006), dve pesniški zbirki. Njen iniciacijski in eden od prvih poljskih feminističnih romanov z naslovom Absolutna amnezija iz leta 1995 je dosegel kultni status, napisala je tudi srhljivko Alma (2003) in triptih Trojka (2024), dramo Knjiga Em (2005) ter bolnišnični dnevnik Izginjanje (2019). Leta 2018 je prejela nagrado Juliana Tuwima za ustvarjalni opus, leta 2020 pa pomorjansko literarno nagrado. Literarni portret o njej pripravlja Jana Unuk. Interpretira Darja Reichman, vezno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, posneto leta 2025.
33 min • 30. 11. 2025
Poljski pisatelj židovskega rodu Julian Stryjkowski, s pravim imenom Pesah Stark, se je rodil leta 1905 v Stryju v takratni vzhodni Poljski. Oče, judovski melamed, ga je pošiljal v poljske šole, doma, kjer so govorili v jidišu, pa se je naučil tudi hebrejščine. Študiral je poljščino v Lvovu in leta 1932 doktoriral iz poljske književnosti. Po odhodu od doma je nekaj časa stopal po običajni poti upora židovske mladine proti ortodoksnemu okolju židovskih štetlov, sionistični in pozneje komunistični. Svoja največja dela, v katerih je oživljal svet podeželskih židovskih mestec, podobno kot Isaac Baševis Singer židovsko Varšavo, je objavil že po vojni. Najbolj je zaslovel z Galicijsko tetralogijo, tj. romani Glasovi v temi (1956), Krčma (1966), Azrilove sanje (1975) in Odmev (1988). O terorju in strahu v Lvovu, ki so ga v letih od 1939 do 1941 zasedli Sovjeti, pripoveduje avtobiografski roman Veliki strah. Z zadnjim delom, novelo Molk (1993), je oseminosemdesetletni pisatelj pretrgal molk o svoji homoseksualnosti. Umrl je leta 1996 v Varšavi. Oddajo pripravlja Jana Unuk, ki je tudi prevedla odlomke romana Glasovi v temi in Molk. Avtorica scenarija in prevajalka je Jana Unuk, interpret Aleš Valič, napovedovalka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2025.
36 min • 23. 11. 2025
Jannis Ritsos (1909–1990) velja za enega najpomembnejših grških pesnikov prejšnjega stoletja. Zaradi političnih prepričanj je bil dvakrat pregnan iz rojstne domovine, poezija pa mu je pomenila zatočišče in obenem notranjo nujo, ki mu je pomagala preživeti v težkih osebnih in zunanjih okoliščinah vojne, pomanjkanja, bolezni, krivic in trpljenja. Njegov opus je izjemno obsežen: napisal je več kot sto pesniških zbirk, devet romanov in štiri gledališke igre. Leta 1975 in leta 1986 je bil predlagan za Nobelovo nagrado za književnost. Njegova dela so prevedena v številne jezike. Avtorica scenarija in prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos; režiserka: Ana Krauthaker; interpretka: Vesna Jevnikar; bralka veznega besedila: Maja Moll; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
29 min • 16. 11. 2025
Avstrijska pisateljica Marlen Haushofer se je rodila leta 1920 v mestecu Freunstein v Gornji Avstriji, študirala je germanistiko in se že zgodaj uveljavila v literarnih krogih skupaj z generacijo Petra Handkeja in Ingeborg Bachman. Prvi roman z naslovom Stena je izdala leta 1963, zadnjega z naslovom Mansarda, ki vgrajuje avtobiografske nastavke v sicer tretjeosebno pripoved, pa leto pred smrtjo, leta 1969. Marlen Haushofer je doživela drugo odkritje pred desetletjem, ko se je zaradi ženske tematike znašla v središču pozornosti feminističnega literarnega gibanja v nemškem govornem krogu. Avtorica scenarija in prevodov: Lučka Jenčič, režiserka Irena Glonar, interpretka Stannia Boninsegna, glasbena premljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež, urednika oddaje Marjan Strojan in Petra Meterc. Produkcija leta 2001.
26 min • 09. 11. 2025
Colombe Schneck je študirala na pariškem Inštitutu za politične študije in na Univerzi v Parizu II. Sodelovala je z nekaterimi francoskimi televizijskimi mrežami in režirala odmevne dokumentarce, na primer Ženske brez otrok, sumljive ženske iz leta 2014 ter Stari zaljubljenci naslednjega leta. Pisati je začela leta 2007, od takrat je objavila petnajst knjig in zanje prejela prestižne francoske literarne nagrade, nekatere knjige so prevedene v več jezikov. V slovenščini lahko zdaj beremo v prevodu Eve Mahkovic dve noveli v knjigi z naslovom Diptih. Izšla je letos pri založbi No! Press. Avtorica scenarija Tadeja Krečič Scholten, bralec Dejan Kaloper, igralkaTina Resman, lektorica Mojca Blažej Cirej, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija 2025.
26 min • 02. 11. 2025
Literarni portret posvečamo pisateljici Mariji Vojskovič. Rodila se je leta 25. oktobra 1915 v Ljubljani. Po končani dveletni trgovski šoli je delala v mestni davčni upravi in zunanji trgovini. Njena pisateljska pot se je začela precej pozno, po upokojitvi leta 1971 in preselitvi k hčerki v Maribor; tam je 22. marca 1997 tudi umrla. Leta 1986 je Marija Vojskovič objavila zbirko spominskih črtic Tržačani. Snov za zbirko je zajela iz življenja svojega rodu iz tržaškega predmestja z začetku 20. stoletja. Napisala je tudi kar nekaj del za mladino in roman V volčji koži. Helena Grandovec je o Mariji Vojskovič zapisala: "Prišla je mimogrede, nenapovedana, na videz na kratek obisk, in je ostala za vedno – v slovenski književnosti." Avtor scenarija za oddajo: Slavko Gaberc, režiser: Marko Bratuš, bralka: Lidija Hartman, interpretka: Vesna Jevnikar, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Matej Juh. Posneto leta 2007.
22 min • 26. 10. 2025
Tina Kozin (1975) se v polju literature aktivno udejstvuje na različne načine že vrsto let, tudi kot urednica oddaj na Programu Ars. Diplomantka primerjalne književnosti in literarne teorije je nase opozorila najprej s kritiškim pisanjem, za katereg je leta 2007 prejela tudi Stritarjevo nagrado. Tri leta pozneje je izšel njen pesniški prvenec Mož s petimi podplati (Litera, 2010), ki je bil pri strokovni in bralski javnosti dobro sprejet. Sledila je zbirka Šumenja (LUD Literatura, 2015), pet let pozneje pa še zbirka Nebo pod vodo (Litera, 2020), ki ji je leto pozneje prinesla Veronikino nagrado. Njena poezija je bila ves čas odmaknjena od tokov sodobne pesniške govorice, zanjo pa je značilno, da v njej pesnica ustvarja pomenske mreže in da se za ubesedenimi drobnimi pozornostmi skrivata močna jezikovna energija in večpomenskost. Predstavljamo njen pesniški opus. Avtorica scenarija Silvija Žnidar, interpretki Tina Kozin in Nataša Keser, bralec Jure Franko, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
18 min • 19. 10. 2025
Ta teden se je poslovil Blaž Kutin, večkrat nagrajeni scenarist, režiser, pisatelj in prevajalec, ki je živel v Ljubljani in Berlinu. Star je bil 55 let. Leta 2006 je v Cannesu prejel nagrado Novi talent EU za scenarij Lara, leta 2008 pa posnel tudi celovečerni film Nikoli nisva šla v Benetke. Njegov kratki film Poslednji dan Rudolfa Nietzscheja je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado vesna. Za zbirko kratkih zgodb Tempirana bomba so ga leta 2018 nominirali za nagrado novo mesto, njegov romaneskni prvenec, psihološka srhljivka Kenozoik, pa se je uvrstil med deset nominirancev za nagrado kresnik. Ideja za romaneskno zgodbo se je razvila iz filmskega scenarija, obravnava pa, kot je ob izidu knjige povedal avtor, "določen tesnobno-eksistencialni občutek ujetosti ljudi v lastne okvire". Poleg odlomka iz omenjenega romana smo za oddajo izbrali tudi zgodbo Dom, ki smo jo premierno objavili na radiu leta 2016. Interpretacija Branko Jordan in Aleš Valič, bralka veznega besedila Mateja Perpar, glasbena oprema Nina Kodrič in Darja Hlavka Godina, ton in montaža Rok Fiamengo, David Lap in Sonja Strenar, režija Alen Jelen in Saška Rakef, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
26 min • 12. 10. 2025
Tretjega oktobra 1925, pred sto leti, se je rodil ameriški pisatelj Eugene Luther Gore Vidal, bolj znan kot preprosto Gore Vidal. Napisal je vrsto romanov, iger, televizijskih in filmskih scenarijev in esejev - poleg tega je v Ameriki veljal kot osebnost s pomembnim vplivom na javno mnenje. Rodil se je v West Pointu, v okolju vojaške akademije, kjer je delal njegov oče. Diplomiral je na Phillips Exeter Academy in leta 1943 stopil v ameriško vojsko. Pri 21-ih je napisal prvi roman Williwaw, v katerem je uporabil svoje vojaške izkušnje. Sledilo je še več romanov, veliko je pisal tudi za gledališče, film in televizijo. V šestdesetih letih je napisal tri pomembne romane – Julijan, Washington D.C. in Myra Breckinridge, ki so vsi prevedeni tudi v slovenščino. Umrl je leta 2012. Avtorica oddaje in prevajalka Mihaela Čopič, interpreti Marko Simčič, Violeta Tomič, Zvone Hribar, režiser Igor Likar. Posneto leta 1988. Redakcija Metod Pevec in Staša Grahek.
20 min • 05. 10. 2025
Oddajo Literarni portret posvečamo sodobnemu somalijskemu avtorju Nuruddinu Farahu. Somalijski pisatelj Nuruddin Farah se je rodil leta 1945 v Baidoi v južni Somaliji, ki je bila takrat pod italijansko upravo. Odraščal je v pretežno somalijskem Ogadenu na etiopski strani meje, izobraževal pa se je v Somaliji, Etiopiji, Indiji ter Angliji. Slovenski bralci ga že poznajo po njegovih romanih Upognjeno rebro in Zemljevidi, za oddajo pa smo izbrali odlomka iz del Darovi in Vezi. Avtorica scenarija in prevodov je Nina Grahek Križnar, režiserka Ana Krauthaker, interpreta Rok Kravanja in Uroš Fürst, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednici oddaje sta Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija leta 2019.
22 min • 28. 09. 2025
Italijanski književnik Cesare Pavese je živel in ustvarjal v prvi polovici 20. stoletja. Za seboj je zapustil številna literarna dela, od poezije do romanov ter intimnega dnevnika, ki ga je pisal kar petnajst let. Več kot 400 strani dolgo knjigo smo pred kratkim dobili tudi v slovenskem prevodu. V svetovni literarni kanon se je zapisal kot eden največjih italijanskih književnikov 20. stoletja. Avtorica scenarija Ana Rozman, Prevajalci Alenka Jovanovski, Bogomir Stopar, Dean Rajčić, interpret Milan Štefe, režiser Jože Valentič, napovedovalca Bernard Stramič in Alenka Resman Langus, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednica oddaje Ana Rozman, leto nastanka 2017.
23 min • 21. 09. 2025
Hrvaški pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec, novinar in literarni kritik Ivan Goran Kovačić (1913–1943) se je v literarni spomin vpisal s svojo presunljivo pesnitvijo Jama. V Literarnem portretu lahko njegovo ustvarjalnost in tragično življenje spoznate še nekoliko podrobneje. Avtor oddaje Rok Bozovičar, prevajalca Božidar Premrl, Tone Pavček, režiserka Ana Krauthaker, bralec Igor Velše, bralka Lucija Grm, interpreta Gregor Gruden, Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Ustvarjeno 2013.
16 min • 14. 09. 2025
Ameriška pesnica Mary Oliver se je rodila 10. septembra 1935 v Clevelandu v državi Ohio. Že kot otrok je veliko časa preživela v naravi. Študirala je, vendar študija ni končala. Nekoč je priznala, da je bila njena mladost težka, pisanje pa ji je pomagalo, da si je ustvarila svoj svet. Napisala je veliko pesniških zbirk, mnogo je bilo tudi nagrajenih. Njena poezija zrcali globoko navezanost in tesen stik z naravo. Pisala je tudi eseje. Mary Oliver je umrla leta 2019. Avtorica scenarija in prevajalka Miriam Drev, interpretinja Vesna Jevnikar, bralka Lucija Grm, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režija Saška Rakef. Posneto 2020. Redakcija Staša Grahek.
24 min • 07. 09. 2025
Karlo Hmeljak (1983) je tako slovenskemu kot tujemu občestvu znan ne le kot pesnik, ampak tudi kot olimpijski jadralec. Leta 2008 je na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu skupaj z Mitjo Nevečnym osvojil skupno 18. mesto. V tistem obdobju pa se je začela razvijati in vzpenjati tudi njegova pesniška pot. Pesniškemu prvencu Dve leti pod ničlo (LUD Literatura, 2007) je sledil odmevni, palindromsko poimenovani Krčrk (LUD Literatura, 2012), za katerega je avtor prejel tudi Veronikino nagrado. Istega leta je izšla njegova zbirka z naslovom Ljubavne (KUD Kentavr, 2012). Točno deset let pozneje pa je Hmeljak objavil še svoje najdaljše delo, znova z igrivim naslovom Zategadalj (Literarno društvo IA, 2022). Kot nakazujejo že naslovi nekaterih zbirk, ima jezik v njegovi poeziji osrednje mesto. Kakšna je torej vloga jezika v Hmeljakovi poeziji – o tem med drugim v predstavitvi njegovega pesniškega opusa. Avtorica oddaje je Silvija Žnidar, interpret Karlo Hmeljak, bralca Aleksander Golja in Maja Moll, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
22 min • 31. 08. 2025
