Iskanje
Predstavitev slovenskih in tujih književnic in književnikov z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom ali izjavami ustvarjalk in ustvarjalcev.
Sodobni britansko-pakistanski pisatelj Mohsin Hamid se je rodil leta 1971 v Pakistanu. Doslej je napisal pet odmevnih romanov in zbirko esejev. Njegovi romani so prevedeni v 40 jezikov, v slovenščino imamo prevedeno njegovo delo Ugovor vesti nekega fundamentalista. S svojim pisanjem zbuja veliko pozornosti pri kritikih in bralcih, s knjigami se redno uvršča na sezname uspešnic. Literarni portret Mohsina Hamida je pripravila Nina Grahek - Križnar, ki je prevedla tudi odlomke njegovih del v oddaji. Avtorica oddaje in prevodov Nina Grahek Križnar, režiser Jože Valentič, interpret Gašper Jarni, bralka Lucija Grm, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstra zvoka Franci Moder in Miha Klemenčič, urednici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Posneto leta 2019.
20 min • 18. 05. 2025
Minilo je 90 let od rojstva Rudija Šeliga, pisatelja, dramatika, publicista in politika. Bil je enkratna osebnost v slovenskem prostoru, pomemben inovator slovenske modernistične proze in angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. V oddaji boste slišali kratka povzetka iz njegovih javnih nastopov in odlomke njegovih besedil z naslovom Ali svet potrebuje pisatelja?, romana Triptih Agate Schwarzkobler, drame Ana in novele Uslišani spomin. Avtor oddaje je Marjan Kovačevič Beltram, bralka Barbara Zupan, interpreti Romana Šalehar, Zvone Hribar in Matej Puc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojstri Matjaž Miklič, Nejc Zupančič, Sonja Strenar, režirala je Ana Krauthaker. Posneto leta 2017. Redakcija: Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
24 min • 11. 05. 2025
Alexander Granach se je rodil 18. aprila 1890 kot deveti otrok judovskim kmečkim staršem v vasi Verbivci v Vzhodni Galiciji. Oče je bil trgovec in pek. Alexander je kmalu odkril svoj pravi poklic igralca. Pridobil je štipendijo za Igralsko šolo Maxa Reinhardta v Berlinu in že med študijem dobival manjše vloge. Po prvi svetovni vojni se je vrnil v Berlinsko gledališče in veljal za enega najbolj znanih in najbolj priljubljenih igralcev svojega časa. Leta 1933 je zaradi judovskega rodu emigriral, najprej v Švico, pozneje v Varšavo. V Sovjetski zvezi je bil leta 1936 dejaven kot predavatelj in pisec, tudi soustanovitelj judovskega akademskega gledališča v Moskvi. Med stalinističnimi čistkami leta 1937 so ga aretirali. S posredovanjem prijateljev je zbežal v Švico. Leta 1938 je bil prisiljen emigrirati v Združene države Amerike. Angažiran je bil v judovskem gledališču v New Yorku, v emigrantskem gledališču v Los Angelesu, zaslovel pa je kot filmski igralec. Z vlogama v filmih Ninočka in Tudi rablji umirajo se je zapisal v filmsko zgodovino. V Združenih državah je začel pisati svojo avtobiografijo, ki je izšla postumno leta 1945 v visoki nakladi in še vedno doživlja ponatise. Avtorica scenarija in prevajalka Alenka Novak, igralec Primož Pirnat, bralca Igor Velše in Mateja Perpar, glasbena oprema Luka Hočevar, tonska izvedba Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
25 min • 04. 05. 2025
Sodobni nemški pisatelj in pravnik Bernhard Schlink (roj. l. 1944) je svetovno slavo dosegel z romanom Bralec. Prej je pisal žanrsko literaturo, po Bralcu pa je objavil zbirko kratkih zgodb Ljubezenski pobegi. Ta v estetskem pogledu prav nič ne zaostaja za predhodnico. Knjigi je prevedla Sandra Baumgartner. V oddajo, ki jo je pripravila Ksenija Bizjak, so vključeni odlomki iz obeh. Prevajalka je Sandra Baumgartner, bralka Barbara Zupan, Igralca in Nina Valič in Slavko Cerjak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, režiserka Irena Glonar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2003.
29 min • 27. 04. 2025
Eneja Silvija Piccolóminija večina pozna po papeškem imenu Pij II. Živel je med letoma 1405 in 1464 in je bil italijanski humanist, papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj in zgodovinar. Vendar Slovenci njegovih literarnih del do zdaj skoraj nismo poznali. Lani pa je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla monografija Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Avtorja in prevajalca sta Anja Božič in Jan Dominik Bogataj; v njej najdemo prevode mnogih Piccolóminijevih literarnih besedil. Predvsem pa si ob branju ustvarimo sliko Piccolóminija - človeka večne dvojnosti: krščanstva in klasične antike, cerkvene in posvetne kariere, italijanskega in germanskega sveta. Interpret Matej Puc, bralca Mateja Perpar in Igor Velše, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.
31 min • 20. 04. 2025
Amitav Ghosh (1956) je eno največjih imen sodobne indijske literature. Pred leti je v sklopu festivala Fabula obiskal tudi Slovenijo in slovenski bralci so se lahko podrobneje seznanili z njegovimi deli, ki se navezujejo na kolonialno in postkolonialno indijsko zgodovino ter družbo. Svoje romane in eseje piše v angleščini, zanje pa je prejel številne nagrade in priznanja. Njegova dela so prevedena v številne jezike, med drugim tudi v slovenščino, in sicer romana Lačna plima (2008) in Obrisi senc (2012). Ghosh je v zadnjih letih v svojem esejističnem pisanju veliko pozornosti namenil podnebnim spremembam, mi pa predstavljamo njegovo beletristično ustvarjanje. Avtorica oddaje Ana Rozman, prevajalka Urša Červ, interpretka Vesna Jevnikar, interpret Milan Štefe, bralec Ivan Lotrič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstra zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2016.
21 min • 13. 04. 2025
Nadifa Mohamed je somalijsko-britanska pisateljica, rojena leta 1981 v prestolnici Somalilanda, Hargeisi, kjer je bil njen oče zaposlen v trgovski mornarici. Leta 1986 se je družina preselila v London, kjer naj bi se zadržali le začasno, ker pa je kmalu zatem v Somaliji izbruhnila državljanska vojna, so ostali v Združenem kraljestvu. V Oxfordu je študirala zgodovino in politologijo. Živi v Londonu. Doslej je napisala tri romane. Leta 2013 je bila na seznamu najboljših mladih britanskih romanopiscev revije Granta, leta 2014 pa na seznamu Afrika 39, ki vključuje 39 najobetavnejših afriških pisateljev, mlajših od 40 let. Njen najnovejši roman Možje usode je bil leta 2021 v ožjem izboru za Bookerjevo nagrado. Piše tudi kratke zgodbe, eseje, spomine in članke. Nina Grahek Križnar je za Literarni portret izbrala in prevedla odlomka iz romanov Deček črna mamba (2010) in Sadovnjak izgubljenih duš (2013). Avtorica oddaje in prevajalka Nina Grahek Križnar, igralka Lena Hribar, bralec Aleksander Golja, urednica oddaje Staša Grahek, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režija: Ana Krauthaker. Posneto aprila 2025
28 min • 06. 04. 2025
Niyi Osundare je ugleden nigerijski pesnik, dramatik, esejist, kritik in profesor književnosti na dveh celinah. Napisal je več kot osemnajst pesniških zbirk, štiri gledališke igre, knjigo esejev ter številne monografije in članke o literaturi, jeziku, kulturi in družbi. Diplomiral je na Univerzi v Ibadanu v Nigeriji, magistriral na Univerzi v Leedsu v Angliji in doktoriral na Univerzi York v Torontu v Kanadi. Za svoje ustvarjalno delo je prejel številne nagrade tako doma kot tudi drugod po svetu. Živi in ustvarja v New Orleansu. Znan je po svoji močni in družbeno angažirani poeziji. Obravnava širok nabor tem, od socialne pravičnosti, podnebnih sprememb do človekovih pravic. V pesmih uporablja šokantne podobe in pretresljiva sporočila, v njih pa so slišni odmevi jorubske tradicije in evropske izobrazbe. Avtorica scenarija Neža Vilhelm, prevajalke pod mentorstvom Jureta Potokarja: Neža Vilhelm, Anna Fox, Vanja Gajić, Višnja Jerman in Zala Julija Kavčič, interpret Gregor Zorc, napovedovalka Maja Moll, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
16 min • 30. 03. 2025
Flannery O'Connor velja za eno izmed najbolj nadarjenih pisateljic ameriškega juga. Rodila se je 25. marca pred 100 leti, umrla pa je mlada, pri komaj devetintridesetih letih. Kljub temu je za seboj pustila zelo izbran, čeprav, razumljivo, ne izrazito obsežen literarni opus. V zgodovini svetovne književnosti velja za enega najbolj prepoznavnih literarnih glasov 20. stoletja. Portret je pripravila Lea Flis, ki je tudi prevedla odlomke iz romanov Modra kri in Nasilni zmagujejo ter kratke zgodbe z naslovom Odkritje. Interpretirata dramska igralca Polona Juh in Karel Brišnik, vezno besedilo bere Renato Horvat, glasbena oprema Sara Železnik, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Alen Jelen, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, posneto leta 2009.
29 min • 23. 03. 2025
Nemški pisatelj Ralf Rothmann se je rodil leta 1953 v kraju Schleswig v severni Nemčiji. Po končani osnovni šoli je kratek čas obiskoval trgovsko šolo in se nazadnje izučil za zidarja. Sedem let je ta poklic tudi opravljal, pozneje je za preživetje opravljal različna priložnostna dela – bil je kuhar, voznik, tiskar ... Rothmann se je turobnosti vsakdana najprej rešil tako, da je našel srečo v opravljanju ministrantske službe, pozneje pa se je zatekel v književnost. Drug pomemben trenutek, povezan z Rothmannovo pisateljsko kariero, je nastopil s preselitvijo v Berlin leta 1976. Tam je srečal boeme, s katerimi je lahko prekrokal cele noči in razpravljal o književnosti, ob tem pa tudi pisatelje, ki so podpirali njegovo željo, da bi še sam postal pisatelj, in mu priskočili na pomoč. Šele z odmikom od Porurja je lahko napisal romane, ki so avtobiografsko obarvani in ki jih literarna kritika običajno označuje kot "poetični realizem". Po romanih, postavljenih v Porurje, so nastali tudi romani, postavljeni v Berlin. Napisal je tudi nekaj zbirk kratke proze Zima med jeleni (2001), Srne na morju in Shakespearove kokoši (2012) ter pesniški zbirki. Rothmannovo prozo odlikuje izreden občutek za kompozicijo in strukturo, pa tudi izredna empatija do ljudi in krajev, v katerih živijo. Podrobneje predstavljamo avtorja v Literarnem portretu: portretist Slavo Šerc je v oddajo uvrstil odlomka iz pisateljevih romanov Mlada svetloba in Umreti spomladi; prvi je najverjetneje avtobiografska evokacija mladosti, drugi obsodba vojne in njenega absurda. Avtor oddaje in prevoda Slavo Šerc, režiserka Špela Kravogel, bralka Lucija Grm, bralec Jure Franko, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2020.
25 min • 09. 03. 2025
Claude Cahun, rojena leta 1894 kot Lucy Renee Mathilde Schwob, je bila francoska nadrealistična fotografinja, kiparka in pisateljica. Na začetku 20. stoletja, ko je bila homoseksualnost velik tabu, se je zavzemala za pravice istospolno usmerjenih. V svojih delih, tako fotografskih kot literarnih, se je spraševala o spolni usmerjenosti, spolu in lastnem jazu; nemalokrat je pred objektiv postavila sebe, neomajno je raziskovala svojo identiteto. Claude Cahun še vedno velja za ikono gibanja LGBT+. Avtorica scenarija in prevoda: Nastja Virk; režiserka: Renata Vidic; asistent režije: Alen Jelen; bralec: Jure Franko; dramska igralka: Tina Gunzek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Maksim Vergan; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2022.
26 min • 02. 03. 2025
Pesnik, pisatelj in publicist Jože Dular se je rodil 24. februarja 1915 v Vavti vasi pri Novem mestu. Rojstni kraj in okolje sta močno zaznamovala njegovo ustvarjalnost, za njegova besedila pa velja, da realistično upodabljajo dolenjsko pokrajino in njene ljudi, njihove značaje in zanimive lastnosti. Ob 110. obletnici njegovega rojstva mu posvečamo Literarni portret, za katerega je avtorica oddaje Klara Krapež izbrala odlomke iz njegovih del Andrej in Katja, Krka umira in Krka pa teče naprej. Avtorica oddaje Klara Krapež, režiser Gregor Tozon, asistentka režije Helena Mugerle, interpreti Zvone Hribar in Pavle Ravnohrib bralca Nadja Jarc in Renato Horvat glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek. urednici oddaje Tadeja Krečič in Petra Meterc. Posneto leta 2005.
23 min • 23. 02. 2025
Ob 90. obletnici rojstva Filiberta Benedetiča se spominjamo tega pisatelja in urednika, ki se je rodil 17. februarja 1935 v Tržiču, mestu v goriški pokrajini. Literarni portret je pripravila Klara Krapež, v njem pa nastopajo bralca Maja Moll in Igor Velše in igralci Pavle Ravnohrib, Zvone Hribar in Željko Hrs. Glasbo je izbral Marko Stopar, oddajo sta posnela Miro Marinšek in Zmago Frece, režirala pa Ana Krauthaker. Prvič je bila na sporedu leta 2005.
22 min • 16. 02. 2025
Tomislav Vrečar, rojen leta 1976 v Postojni, je literarni ustvarjalec srednje generacije, ki ima raznolik opus, obsegajoč poezijo in prozo. Ta v Gorici živeči avtor pa je veliko let ustvarjal tudi literarno-glasbene performanse, v katerih je poezijo združeval z drugimi umetniškimi praksami. Leta 2005 je bil izbran za viteza poezije na pesniškem turnirju v Mariboru. Vrečarjevi verzi, ki svoj zagon in tematiko jemljejo predvsem v avtorjevi osebni zgodbi, so igrivi, surovo neposredni, polni podob vsakdana in se neizprosno zažirajo v življenje, brez tančice sofisticiranosti. Več o njegovem pesniškem ustvarjanju pa v oddaji, ki smo jo uvrstili na program ob začetku Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025, saj je Vrečar neločljivo povezan prav z omenjenima mestoma. Avtorica oddaje Silvija Žnidar, interpret Matej Puc, bralka Sanja Rejc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
23 min • 09. 02. 2025
V dneh pred uradnim odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Gorico in Novo Gorico, Literarni portret posvečamo pisateljici, ki prihaja iz Šempetra pri Gorici, Anji Mugerli. Letos mineva natanko deset let od izida njenega odmevnega knjižnega prvenca, knjige kratkih pripovedi Zeleni fotelj, ki je bila nominirana za nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec. Leposlovni opus Anje Mugerli obsega tri knjige kratkih pripovedi in dva romana. Avtoričin romaneskni prvenec Spovin je bil leta 2018 med desetimi finalisti za nagrado kresnik, za kratkoprozno zbirko Čebelja družina je leta 2021 prejela evropsko nagrado za književnost in nagrado novo mesto, za roman Pričakovanja je lani prejela nagrado kresnik, roman pa je bil nominiran tudi za nagrado kritiško sito ter za Cankarjevo nagrado. Avtorica scenarija: Jera Krečič; režiserka: Saška Rakef; bereta: Aleksander Golja in Jasna Rodošek; interpreti: Željko Hrs, Lea Mihevc, Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Urban Gruden; urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten; redaktorica ponovitve: Tina Kozin; produkcija 2022.
35 min • 02. 02. 2025
Donald Michael Thomas (1935-2023) je bil britanski pesnik, prevajalec, romanopisec, urednik, biograf in dramatik. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja je pisal predvsem poezijo in bil zanjo tudi nagrajen. Konec 70. let so začela izhajati njegova prozna dela in tretji roman, Beli hotel, ga je po izidu v Združenih državah Amerike povzdignil med enega najbolj branih, kritiško in literarno-zgodovinsko obravnavanih ter nagrajevanih pisateljev tako v ZDA kot v Veliki Britaniji. "Kritiki so se začeli ukvarjati s Thomasovo skrajno inventivno tehnopoetiko, številnimi aluzijami, ki kar kličejo po interpretiranju," je v veznem besedilu med drugim zapisal avtor oddaje in prevajalec romana Ararat Tomaž Toporišič. Interpretacija Stannia Boninsegna in Vojko Zidar, režija Irena Glonar, leto nastanka 1990.
17 min • 26. 01. 2025
Ameriški pisatelj John O'Hara je zaslovel s kratkimi zgodbami, pisal pa je tudi romane in scenarije. V slovenščino so prevedeni njegovi romani Hiša North Frederick št. 10, Ewingovi in Spoznavaj samega sebe ter izbor kratke proze. Scenarist Vinko Avsenak, prevajalca Vinko Avsenak in Jože Fistrovič, Igralec Boris Juh, bralka Tonja Rahonc, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonska mojstrica Gabrijela Čepič. Režija: Jože Valentič. Posneto januarja 1995.
24 min • 19. 01. 2025
"Vsi imamo svoje mesto v zgodovini, moje pa je med oblaki," je nekje zapisal Richard Brautigan, ki je leta 1984, star 49 let, storil samomor. Ta ameriški pesnik in pisatelj, ki ga mnogi literarni teoretiki povezujejo s postmodernizmom, čeprav njegovega dela ni mogoče uvrstiti v literarnoteoretske kalupe, se je rodil leta 1935 v Tacomi in se je v literarno zgodovino vpisal kot pripadnik protikulturnega gibanja šestdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 1967 je objavil svoj drugi roman Lovljenje postrvi v Ameriki in kmalu po izidu mednarodno zaslovel. Brautigan, ki je vplival na literarne ustvarjalce po vsem svetu, je napisal številne romane in pesniške zbirke. Zanj pa je značilno, da je pogosto pisal v prvi osebi in vključeval kraje in dogodke, s katerimi je bil povezan. Avtorica scenarija Živa Emeršič, prevajalec Igor Bratož, interpret Boris Ostan, bralka Stannia Boninsegna, režiser Radivoj Podbršček, urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar, leto produkcije 2010.
21 min • 12. 01. 2025
Jahja Haki je bil eden najvplivnejših egiptovskih prozaistov 20. stoletja. Njegovo pisanje je tesno prepleteno z egiptovsko družbo in kulturo; v svojih delih je pogosto raziskoval različne kompleksne vidike egiptovske identitete, modernosti in vloge ženske v družbi. Novela Svetilka um Hášim sodi med avtorjeva najbolj znana dela in velja za enega temeljnih gradnikov moderne arabske književnosti. Avtorica oddaje in prevajalka Zarja Vršič, interpret Matej Puc, bralka Mateja Perpar, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Produkcija 2024. Urednica oddaje Tina Kozin.
20 min • 05. 01. 2025
Irina Starovojt (1975) je profesorica, pesnica in članica Ukrajinskega centra PEN. Živi in ustvarja v Londonu in Ukrajini. Posebej dejavna je v Odboru pisateljev za mir, katerega predstavniki se že desetletja vsako leto srečujejo na Bledu. Če ji razmere dopuščajo, se srečanja udeleži in sodeluje na okroglih mizah s prispevki, v katerih v zadnjem času osvetljuje razmere v Ukrajini in njihovo ozadje, o katerem mediji ne poročajo, poročajo premalo ali le na pol. Na branjih poezije, pomenljivo poimenovanih Obrazi miru, bere svoje pesmi, v katerih se dotika tudi vojne. Napisala je tri pesniške zbirke. Njen prvenec je izšel že leta 1997. V svojo drugo zbirko Rokopisi iz Gröningena je uvrstila tudi nekaj pesmi, v katerih odmeva dogajanje na Majdanu leta 2013, v njeni zadnji, dvojezični, pa odmeva današnji dan, boj za človekove pravice, demokracijo in ohranjanje kulturne dediščine. Avtorica scenarija in prevodov Neža Vilhelm, interpretka Darja Reichman, bralec Bernard Stramič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
17 min • 29. 12. 2024
