Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstavitev slovenskih in tujih književnic in književnikov z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom ali izjavami ustvarjalk in ustvarjalcev.
Slovenski pesnik, dramatik in prevajalec Miroslava Košuta je letos dopolnil 88 let. Avtor, ki je bil do leta 1969 tudi urednik na Radiu Ljubljana, je bil pozneje umetniški vodja in direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Ustvarjalno se največ posveča liriki. Portret je pripravila Ksenija Bizjak. Avtorica oddaje: Ksenija Bizjak, interpreta: Polde Bibič, Slavko Cerjak, režiser: Igor Likar, napovedovalka: Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, urednici oddaje: Tina Kozin, Ana Rozman, leto nastanka: 2004.
Nemški pesnik Eduard Mörike je živel med letoma 1804 in 1875. Ni napisal veliko. Med njegovimi deli omenimo psihološko pretanjeni roman z naslovom Slikar Nolten in povest Mozart na potovanju v Prago. Pomembnejša od proze je njegova poezija. Mörikeja, njegovo življenje in ustvarjanje v Literarnem portretu predstavlja Matej Venier. Prevajalca Matej Venier, Brane Senegačnik, bralca Maja Moll, Matjaž Romih, interpret Saša Tabaković, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Posneto leta 2022. Urednici oddaje Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Sodobna francoska pisateljica Maylis de Kerangal je napisala kakih dvajset knjig romanov in kratkih zgodb. Je trenutno ena izmed osrednjih pisateljic v Franciji, dobitnica številnih, tudi prestižnih nagrad, po njenem romanu Pokrpajmo žive je nastala tudi gledališka predstava in so posneli film, njena besedila so prevedena v tuje jezike, tudi v slovenščino. Maylis de Kerangal je pred nekaj leti obiskala Ljubljano na povabilo festivala Literature sveta, Fabula 2018 in predstavila svoje najnovejše knjige v slovenščini. Takrat se je s pisateljico pogovarjala Tadeja Krečič, avtorica Literarnega portreta. Prevajalke Jedrt Lapuh Maležič, Ana Barič Moder in Janina Kos, igralca Milan Štefe in Tjaša Železnik, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2018.
Novozelandska pisateljica in pesnica Janet Frame se je rodila 28. avgusta 1924 v Dunedinu, umrla pa leta 2004. Šolala se je za učiteljico, po letu dni poučevanja v šoli pa je postala skrbnica štirih starejših žensk. Leta 1947 so jo hospitalizirali v bolnišnici za duševno bolne in sedem let je preživela v različnih ustanovah za zdravljenje duševnih bolezni. Prvo knjigo, zbirko kratkih zgodb z naslovom Laguna, je objavila pri 26-ih letih in zanjo dobila več nagrad. Svetovno slavo ji je prinesla avtobiografska trilogija, v kateri je bilo tudi delo Angel za mojo mizo, po katerem so leta 1990 posneli film. V poznejšem življenju se je otresla stigme duševne bolezni; njen opus zajema dvanajst romanov, štiri zbirke kratke proze, knjigo pesmi ter omenjeno avtobiografsko trilogijo. V slovenščino imamo preveden njen roman z naslovom Karpati iz leta 1988 (prevedla ga je Miriam Drev) in zbirko kratkih zgodb z naslovom Vstopate v človeško srce (v prevodu Julije Potrč Šavli). Avtor scenarija in prevajalec Mihael Glavan, interpretka Silva Čušin, bralka Nadja Jarc, tonska mojstrica Gabrijela Čepič, režiserka Mojca Cavazza. Produkcija 1989.
Bettina Balàka se je rodila 1966 v Salzburgu, danes pa živi na Dunaju. Piše poezijo, prozo, dramatiko in radijske igre. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim nagrado Theodorja Körnerja, nagrado mesta Salzburg za poezijo, literarno nagrado Friedricha Schiedla in nagrado Georga Trakla. Leta 2010 je izdala zbirko kratke proze z naslovom Na odprtem morju. Obsega šest zgodb, katerih dogajanje je pogosto umeščeno v preteklost, zgodovina pa se ves čas prepleta s fikcijo. Zgodbe so raznovrstne, njihova rdeča nit pa sta vprašanji etike in svobode. Naslov uvodne zgodbe zbirke je Titanik. Njen glavni protagonist je znanstvenik, ruski botanik, genetik, agronom in geograf Nikolaj Ivanovič Vavilov, ki je v času med vojnama sodil med najpomembnejše botanike na svetu, leta 1940 pa je bil zaradi 'protisovjetske dejavnosti' obsojen na smrt. Umrl je v zaporu v Saratovu, ki je tudi dogajalni prostor zgodbe. Tu v Vavilovo življenje vstopi namestnik direktorja zapora, ki si v skladu s položajem seveda prizadeva, da bi zapornika uničil. Kljub na videz trdi drži pa spoznamo tudi njegovo bolj človeško plat. Pri tem igra pomembno vlogo njegova žena, ki jo seznani z Vavilovo zgodbo. Ženi se Vavilov zasmili, zato moža kljub splošnemu pomanjkanju občasno prosi, naj mu v zapor odnese hrano, s čimer v njem sproži notranji konflikt. Avtorica s popisom zgodb protagonistov na mojstrski način predstavi mehanizme delovanja totalitarne vladavine. Odlomke je izbrala in prevedla Maruša Mugerli Lavrenčič. Interpretira Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Gal Nagode, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2021.
Čigav si? Tak je naslov romana Saša Stanišića, ki je pred tremi leti izšel pri založbi Mladinska knjiga. Napisan je v nemškem jeziku, čeprav je Saša Stanišič do svojega štirinajstega leta živel v Bosni. Nemški pisatelj bosanskih korenin torej, bi rekli. In prav o tej temi, identiteti, tudi brezsmiselnih oznakah zanjo, o domu in begunstvu, o prednikih in prihodnosti piše Stanišić v izjemni knjigi Čigav si?, za katero je bilo v norveškem časopisu Afterposten mogoče prebrati: "Verjetno najboljša knjiga o življenju beguncev, kar smo jih kdaj prebrali." Avtorica scenarija Nina Gostiša, prevajalka Urška P. Černe, napovedovalka Mateja Perpar, interpret Luka Bokšan, režija Luka Marcen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič. Posneto leta 2021.
Lamis Saidi, sodobna alžirska pesnica in prevajalka, se je rodila v Alžiru leta 1981, odraščala v intelektualnem okolju in obiskovala prestižne libijske šole, zato poleg arabščine obvlada še francoščino, angleščino in španščino. Po študiju na univerzi v Alžiru nadaljuje svoje delo na področju računalniškega inženiringa, ukvarja pa se tudi z literarnim ustvarjanjem. Poezija ji pomeni edinstveno zatočišče. O njej pravi, da sicer ne zmore spremeniti resničnosti, lahko pa nas usmeri v tisto skrito moč, ki jo vsi nosimo v sebi, kajti poezija in umetnost nam pomagata odkriti sebe, oblikovati svoje življenje ter zgraditi mostove in poti do drugih. Izdala je štiri pesniške zbirke: prvo leta 2007 z naslovom Kot vsakič sem pozabila torbico, drugo leta 2011 (Gremo v kino), tretjo z naslovom Kot mesto, ki ga je opustošila državljanska vojna, leta 2017, četrto zbirko pesmi, Tak kot pritlikavec, ki se počasi premika skozi legendo, pa leta 2019. Prevajalca in avtorja scenarija sta Margit P. Alhady in Mohsen Alhady, interpreta Maruša Majer in Primož Pirnat, režiserka Ana Krauthaker, napovedovalca Maja Moll in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.
Francoski pisatelj Jean Echenoz je avtor dvanajstih romanov in več knjig kratke proze. Dobitnik številnih literarnih nagrad je leta 2008 objavil kratki roman Teči, pravzaprav romansirano biografijo legendarnega češkega tekača Emila Zátopka. V dneh, ko potekajo v Parizu olimpijske igre, se z Literarnim portretom, ki ga je pripravila Nina Gostiša, pridružujemo ozračju športa ali odgovoru na to, kako se v okviru književnosti približati vrhunskemu športu. Roman Teči je prevedla Suzana Koncut, izšel je pri založbi Litera. Igralec Urban Kuntarič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Nemški pisatelj Ingo Schultze (roj. l. 1962) je bil za svoje delo večkrat nagrajen. Günter Grass ga je že pred leti imenoval enega izmed "velikih pripovednikov". Schultze od srede devetdesetih let prejšnjega stoletja živi kot svobodni pisatelj v Berlinu. Že desetletja na različne načine soustvarja kulturno-umetniško dogajanje v Nemčiji. Od lanskega leta je tudi predsednik slavne Nemške akademije za jezik in poezijo. Več o tem pisatelju, ki ga pri nas poznamo po romanih Mobi, Adam in Evelyn ter 33 trenutkov sreče, pa v predstavitvi. Avtor scenarija in prevodov je Slavo Šerc, interpret Milan Štefe, bralka Nataša Bolčina - Žgavec, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojstra zvoka Mirko Marinšek in Cole Moreti, urednika oddaje pa Marko Golja in Gregor Podlogar. Leto produkcije: 2006.
V literaturi Horacia Castellanosa Moye, pa naj gre za realistično ali fantastično, je bistvena značilnost nasilje, in to kot tema in kot oblika pripovedi. Njegova dela so kritično raziskovanje tematik in retorike nasilja. Lahkotnost zločinskega vedenja, zlorabe politične desnice in levice, katolištva in komunizma, nečloveško izživljanje vojaških in paravojaških enot, razpad revolucionarnih utopij in razočaranje tistih, ki so se borili v njihovem imenu, so osrednji motivi, ki se pojavljajo v njegovih romanih, ubeseduje pa jih brezkompromisno. Avtorica oddaje (tekst): Veronika Rot; avtor literarnega dela: Horacio Castellanos Moya; avtorica prevoda: Veronika Rot; režiserka: Ana Krauthaker; bralka: Mateja Perpar; interpretira: Primož Pirnat; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojstra zvoka: Sonja Strenar, Nejc Zupančič; urednica oddaje: Tina Kozin; leto posnetka: 2017.
Tadeja Šergan predstavlja češkega pesnika, pisatelja in novinarja Jana Nerudo. Marsikomu zveni ime precej neznano: morda se ob imenu Neruda spomnimo najprej na Pabla Nerudo, nobelovca, ki si je psevdonim izbral prav po Janu Nerudi. Desetega julija bo minilo sto devetdeset let od rojstva tega češkega besednega ustvarjalca. Prevajalci Avgusta Smolej, Viktor Smolej in Josip Stare, interpreti Vesna Jevnikar, Aleš Valič in Željko Hrs, bralca Maja Šumej in Aleksander Golja, glasbena oprema Cvetka Bevc, mojster zvoka Andrej Kocan. Režiser Klemen Markovčič. Posneto leta 2011. Urednica oddaje Tadeja Krečič.
Mineva 110 let od rojstva angleškega avtorja Laurieja Leeja – s pravim imenom Laurence Edward Alan Lee. Bil je pisatelj, pesnik in scenarist, najbolj znan in cenjen pa je kot potopisec. Oddaja vključuje odlomka iz njegovih knjig Vrtnica za zimo in Ko sem nekega poletnega dne stopil na plan. Avtorica in prevajalka Nina Grahek Križnar, bralka Natalija Sinkovič, interpret Boris Kerč, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Staš Janež, režiser Jože Valentič. Produkcija 2004.
Ameriška pisateljica Dorothy West je v svojih delih pisala o življenjih črnskih Američanov višjega sloja in pri tem na hkrati poetičen in duhovit način orisala protislovja življenja na presečišču družbenega razreda, rase in spola. Avtorica oddaje Tina Poglajen je prevedla nekaj odlomkov iz njenega poslednjega romana z naslovom Poroka, ki je izšel leta 1995, ko je bila pisateljica že v visoki starosti – v poznih osemdesetih. Interpretira Pia Zemljič, vezno besedilo bereta Eva Longyka Marušič in Miha Zor, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič in Sonja Strenar, režija Igor Likar, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2017.
Ameriška pisateljica Louise Erdrich se je rodila 7. junija pred 70. leti v Little Fallsu v Minnesoti, živi v Minneapolisu. Po rodu je delno Indijanka in Indijanci so pogosto tudi v središču njenega pisanja. Med glavnimi kakovostmi njene proze kritiki omenjajo predvsem poglobljene značaje. Poleg romanov Louise Erdrich piše tudi poezijo, kratko prozo in knjige za otroke. Za svoje pisanje je prejela več literarnih nagrad. V slovenščino imamo prevedenih nekaj njenih pesmi, zbirko kratke proze Zdravilo za ljubezen, roman Igralnica, letos pa bo izšel tudi prevod njenega romana Stavek. Avtorica scenarija Jasna Vombek, prevajalke Nataša Hrastnik (Sledi), Darja Lenardič (Zdravilo za ljubezen) in Dušanka Zabukovec (Igralnica), bralka Simona Juvan, interpreti Aleš Valič, Nina Valič in Sabina Kogovšek, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Jure Culiberg, režija Ana Krauthaker. Urednika oddaje Vlado Motnikar in Staša Grahek. Produkcija 2005.
Drugega junija je minilo sto let od rojstva duhovnika jezuita, misijonarja, pesnika, prevajalca in esejista prof. dr. Vladimirja Kosa. Kot misijonar je skoraj šest desetletij deloval med zapuščenimi otroki in brezdomci v predmestju Tokia na Japonskem, na univerzi v Tokiu pa štiri desetletja predaval klasično filozofijo. Svojo prvo knjigo poezije je izdal leta 1945, do smrti leta 2022 jih je objavil še 28. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. Režiserka: Ana Krauthaker, bralca: Jure Franko, Lidija Hartman, interpret: Boris Juh, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Jure Culiberg, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2004.
Gregor Podlogar je marsikaj: je pesnik, prevajalec, radijski novinar ter urednik oddaje Ars humana in – ne nazadnje – nekdo, ki ima rad glasbo, še natančneje: nekdo, ki se zaveda zvokov, šumov in glasb sveta od dunajske klasike do sodobnega džeza. Ob njegovem življenjskem jubileju bo Podlogarjevo poezijo predstavil pesnik, pisatelj in publicist Muanis Sinanović; slišali bomo tudi portretiranca. Avtor scenarija Muanis Sinanović, režiserka Špela Kravogel, bralka Maja Moll, govori Gregor Podlogar, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.
Petra Kolmančič (1974) je ne le uveljavljena pesnica, temveč tudi produktivna akterka in producentka na slovenskem literarnem prizorišču. Pri Subkulturnem azilu je leta delovala kot urednica za leposlovje in humanistiko, urejala je knjižno zbirko Frontier, že dalj časa sodeluje tudi pri festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru, od leta 2002 kot programska koordinatorica, zdaj pa je zaposlena kot vodja literarnih programov javnega zavoda Mladinski kulturni center. Za njeno zgodnjo poezijo so značilne neposrednost, čutnost, upornost, prepletenost z dionizičnimi podobami, pozneje, ko je izšla njena zbirka Uvod v poželenje (2004), pa je pesnica več pozornosti posvetila refleksivnosti, tudi kontemplativnosti. To je nadaljevala v zbirki P(l)ast za p(l)astjo (2013), v kateri je drobne vsakdanjosti prepletla s kompleksnim metaforičnim podobjem. Pesmi, ki se ukvarjajo s pojavom drugega, so kot nekakšna znamenja različnih življenjskih spoznanj. Avtorica oddaje Silvija Žnidar, interpretka Darja Reichman, bralec Dejan Kaloper, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2024.
Bližajo se letne olimpijske igre v Parizu - morda je bila to ali pa tudi ne iztočnica za današnjo oddajo o nekdanjem Parizu - Nina Gostiša jo je namreč naslovila Literarni portret Pariza skozi oči izgubljene generacije. Vanjo danes prištevamo slovita pisateljska imena, kot so Francis Scott Fitzgerald, Ezra Pound, T. S. Eliot in Ernest Hemingway. V tem posebnem Literarnem portretu se tako s pomočjo odlomkov Hemingwayjevega dela Premični praznik sprehajamo po Parizu dvajsetih let, ki ga je zaznamovala omenjena generacija. Avtorica scenarija Nina Gostiša, prevajalec Frančišek Mlakar, režiserka Ana Krauthaker, bralka Jasna Rodošek, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2018.
Zagrizeno sovraštvo do neenakosti, revščine, nesvobode, družbenih krivic in vsakršne tiranije je postalo idejna nit opusa, ki ga je ustvaril Percy Bysshe Shelley. S svojim zagovorom nenasilne vstaje je vplival na Marxa, Tolstoja, Thoreauja in Gandija, njegovo Masko anarhije pa so v 20. stoletju na shodih obujali tudi borci in borke za delavske pravice. Avtorica oddaje: Tadeja Spruk, avtor literarnega dela: Percy Bysshe Shelley, avtorica prevodov: Tadeja Spruk, režiser: Jože Valentič, bralka: Lidija Hartman, interpret: Jure Henigman, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija leta 2019.
Sodobni francoski dramatik in pisatelj, prejemnik Goncourteve nagrade Laurent Gaudé (1972) v svojih romanih ne opisuje samo izmišljenih svetov, temveč tudi tragične dogodke iz naše sedanjosti. Na vprašanja, zakaj so njegova dela pogosto temačna, odgovarja, da ga privlačijo dogodki, ki človeka iztrgajo iz vsakdanjika, obveznosti in družinskega konteksta. Šele v takih okoliščinah si lahko zastavimo temeljna eksistencialna vprašanja. Avtorica scenarija Urša Jernejc je izbrala odlomke iz romanov Sonce Scortovih (prevod: Tjaša Mohar) in Eldorado (prevod: Tjaša Mohar). Avtorica scenarija Urša Jernejc, prevajalki Urša Jernejc in Tjaša Mohar, režiser Jože Valentič, bralka Barbara Zupan, interpreti Pavle Ravnohrib in Iva Krajnc Bagola, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Nejc Zupančič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2018.
