Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Literarni portret

505 epizod

505 epizod


Slovenske in tuje književnike predstavljamo z odlomki iz njihovih del in krajšim spremnim besedilom.


18. 02. 2024

Larry Levis: Je nekaj, česar ne povem

Pesmi ameriškega pesnika Larryja Levisa, rojenega leta 1946, ne ponujajo niti tolažbe narcističnemu občestvu niti lažnih projekcij sveta. Morda je pesnik zaradi brezbrižnosti do samega sebe postal bolj dovzeten za druge in njihov svet, njegove pesniške podobe dokazujejo, da je kot pozoren opazovalec in mislec ljubil svet in ljudi. Ob njegovi nenadni smrti pri niti petdesetih letih tako bralcu ostane vprašanje, kakšna pesniška opravičila Zemlji in njenemu propadajočemu potomstvu ter kakšna pričevanja ljubezni bi še napisal. Avtorica oddaje: Lucija Stupica, izbor in prevod: Lucija Stupica, urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: februar 2024


11. 02. 2024

Sarah Kirsch: Iskanje pristnega

Sarah Kirsch, ena najvidnejših povojnih nemških pesnic, se je rodila leta 1935 v Nemški demokratični republiki, zaradi pritiskov pa jo je zapustila leta 1977. V njenih zgodnjih letih ni bilo nič narobe z doživljanjem domovine. Sprejemala jo je z občutkom pripadnosti, pomisleki so se zbudili veliko pozneje. Kot umetnica si je že od vsega začetka ustvarila ugled v obeh Nemčijah, dobivala je nagrade na obeh straneh meje, saj se je izkazovala kot izjemno ustvarjalna in samosvoja pesnica. Bila je ena redkih avtoric, ki so živele samo od pisanja. Zato ni nič nenavadnega, da je njen opus, od poezije do kratke proze, izjemen. "Njena poezija je avtentična," je zapisal njen občudovalec, najvplivnejši nemški literarni kritik Marcel Reich-Ranicki, ki je leta 2000 v antologijsko knjigo Sto pesmi stoletja uvrstil kar tri njene. Literarni portret je pripravila Lučka Jenčič. Interpretira Vesna Jevnikar, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Igor Likar, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2015.


04. 02. 2024

Hervé Le Tellier

Hervé Le Tellier je šestinšestdesetletni francoski pisatelj in lingvist, avtor več kot dvajsetih proznih del, večinoma romanov in zbirk kratkih zgodb. Je predsednik skupine za potencialno književnost Oulipo, to pa ni zanemarljivo za njegovo pisanje. Prav o izzivih, ki si jih pri ustvarjanju sam postavlja, je govoril v intervjuju s Tadejo Krečič Scholten – odlomek je vključen v oddajo. Hervé Le Tellier je bil leta 2020 dobitnik Goncourteve nagrade za roman Anomalija, ki ga imamo v slovenskem prevodu Janine Kos. To je najprestižnejša francoska nagrada za književnost in je prinesla, predvsem pa roman sam, avtorju svetovno slavo. Bralka Mateja Perpar Igralec Matej Puc glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.


28. 01. 2024

Jean Giraudoux - ob 80. obletnici smrti

31. januarja mineva osemdeset let odkar je v Parizu umrl Jean Giraudoux, eden najpomembnejših francoskih dramatikov med obema vojnama. Bil pa je tudi romanopisec, esejist in diplomat. Med njegovimi najbolj poznanimi dramskimi besedili so: Trojanske vojne ne bo, Norica iz Chaillota in Amfitrion 38. Odlomek te drame v prevodu Radojke Vrančič je slišati tudi oddaji, ki jo je leta 1982 pripravila Tanja Viher. Interpretirala sta ga dramska igralca Marinka Štern in nedavno preminuli Jurij Souček, brala je Menči Klančar, režija Elza Rituper.


21. 01. 2024

William Somerset Maugham: Gospod Vseved

Danes nekoliko pozabljeni pisatelj in dramatik William Somerset Maugham se je rodil leta 1874 v Parizu v ugledni pravniško-diplomatski družini. V Londonu je študiral medicino, v Heidelbergu pa književnost in filozofijo. Med prvo svetovno vojno je bil angleški tajni agent v Rusiji in na Kitajskem in kot tak postal eden od modelov za Flemingovega Jamesa Bonda. Sprva je pisal naturalistično usmerjena dela, pozneje pa lahkotnejšo psihološko-realistično prozo o nasprotjih v sodobni, po večini meščanski družbi. Njegovo pisanje zaznamuje nekakšna vzvišena distanca. Po Maughamovih romanih Človeške vezi, Ostrina britve in še nekaterih drugih so posneli filme, veliko njegovih del, med njimi so Kolači in pivo, Mesec in drobiž, Človeške vezi in Ostrina britve, imamo tudi v slovenskem prevodu. Umrl je leta 1965. Prevod Mihaela Čopič, interpretacija Boris Juh, ton in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar. Leto nastanka 1980.


14. 01. 2024

Mária Modrovich

Slovaška pisateljica mlajše srednje generacije Mária Modrovich v svojih delih obravnava različne podobe sodobnosti. Najbolj idiosinkratična izmed njih je novela Intervju s pripadnico kulta, primer modelne proze, za katero je značilno, da bralcem omogoča pogled na izbrano tematiko ali pojav iz različnih zornih kotov. Gre za eksperimentalno, žanrsko hibridno knjigo; v njenem jedru so intervjuji s pripadnicami izolirane skupnosti. V njih avtorica prikazuje žensko skupnost, ki se v osami gozda, v dotrajanih kolibah nekdanjega pionirskega tabora, oblikuje okoli nekoč oboževane tuje zvezdnice popa, zastopane z začetnico N. Skupnosti se približa ambiciozen novinar in poskuša dognati razloge, ki so šest žensk, med njimi tudi priznano pisateljico, privedli v take okoliščine. Prevod in scenarij oddaje: Andrej Peric, interpretacija: Violeta Tomič, bralec: Renato Horvat, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Urban Gruden, režiser: Alen Jelen. Redaktorica je Staša Grahek. Produkcija leta 2024.


07. 01. 2024

Jan Wagner: Variacije na sode deževnice

Nemški pesnik, esejist in prevajalec Jan Wagner (1971) je za knjigo poezije Variacije na sode deževnice leta 2015 prejel nagrado leipziškega knjižnega sejma za najboljše izvirno nemško leposlovje. Wagnerjeva zbirka je tako postala prva nagrajena knjiga poezije v zgodovini knjižnega sejma »Leipzig bere«. Žirija je v utemeljitvi nagrade med drugim zapisala, da Wagnerju »uspe majhne in na videz neznatne stvari s humorjem in dovtipom spremeniti v prave minidrame.« Avtorica scenarija in prevajalka: Tanja Petrič, režiserka: Irena Glonar, bralca: Alenka Resman Langus, Bernard Stramič, interpret: Branko Jordan, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, posneto leta 2015.


24. 12. 2023

Andrej Makuc: Božični oklešček

Kako sta lahko povezana Kosmačeva zgodba o Temnikarju in božični drevešček firme Bengo? Slovenski pisatelj Andrej Makuc o tem razmišlja v svoji humorni zgodbi Božični oklešček. Andrej Makuc je med drugim tudi avtor kar dveh zmagovalnih zgodb z naših natečajev za najboljšo kratko zgodbo. Interpret Uroš Fürst, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2016.


17. 12. 2023

Ford Madox Ford

Mineva 150 let od rojstva angleškega pisatelja, pesnika, kritika in urednika Forda Madoxa Forda. Njegova najpomembnejša dela so roman Dobri vojak in tetralogija Konec parade; po tej je BBC pred dobrim desetletjem posnel televizijsko serijo v petih delih in z njo obudil izjemno zanimanje za tega avtorja. Prevod odlomkov Nina Grahek Križnar, interpretacija Brane Grubar, bralka Lidija Hartman, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Sonja Strenar in Miha Jaramaz, režija Špela Kravogel. Produkcija 2013.


10. 12. 2023

Flannery O´Connor

V Literarnem portretu bomo predstavili ameriško pisateljico Flannery O'Connor (rojena je bila l. 1925, umrla pa je l. 1964). Je ena najbolj nadarjenih pisateljic ameriškega Juga. Umrla je mlada, a za seboj je pustila zelo izbran literarni opus. V zgodovini svetovne književnosti velja za enega najbolj prepoznavnih literarnih glasov 20. stoletja. Portret je z izbranimi literarnimi odlomki oblikovala Lea Flis. Avtorica literarnega dela je Mary Flannery O´Connor, avtorica prevoda in oddaje Lea Flis, režiser Alen Jelen, bralec Renato Horvat, Interpretka Polona Juh, interpret Karel Brišnik, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Posneto leta 2009.


03. 12. 2023

August Cesarec

Pred 130 leti rojeni hrvaški pesnik, pisatelj in dramatik je sprva pisal v ekspresionističnem slogu, pozneje pa je bil pripadnik socialnega realizma. V najpomembnejših delih se je ukvarjal z dekadenco meščanske družbe. Poleg poezije in proze je pisal tudi potopise, eseje in razprave, v oddaji Literarni portret pa ga bomo z odlomki iz novel V katakombah, Propad Rožmanove družine in Divji kostanj spoznali kot novelista. Avtor oddaje je Andrej Arko, prevajalec: Bogo Pregelj, igralca: Kristijan Muck in Marko Okorn, bralca: Ivi Korošec in Janez Dolinar, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar. Režiser: Igor Likar. Produkcija leta 1983.


26. 11. 2023

France Balantič: Jaz sem smrti pijan

France Balantič danes velja za enega osrednjih slovenskih pesnikov prve polovice 20. stoletja, a čeprav je njegova poezija povsem neideološka, je bil po vojni kar nekaj desetletij odrinjen v pozabo. Avtor oddaje: Matej Juh, igralca Maruša Geymayer Oblak in Željko Hrs, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja, govorec France Pibernik, glasbena opremljevalka Alma Kužel, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič. Produkcija: 2012


19. 11. 2023

Nadine Gordimer

Južnoafriška pisateljica, dramatičarka in politična aktivistka, nobelovka Nadine Gordimer, rojena 20. novembra 1923, je v svojih delih slikovito opisovala razmere, ki jih je določala politika apartheida, opozarjala na rasizem in postavljala moralna vprašanja. Predstavljamo jo z odlomkom iz romana Posestnik, za katerega je pisateljica prejela nagrado booker, in s kratko zgodbo Lev na avtocesti. Avtorica Nina Grahek Križnar, prevajalca Boris Verbič (Posestnik) in Nina Grahek Križnar (Lev na avtocesti), igralca Aleš Valič in Stannia Boninsegna, bralka Anja Rupel, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič. Režiser Igor Likar. Oddaja je bila posneta novembra 2013.


12. 11. 2023

Katarina Bogataj Gradišnik

Katarina Bogataj Gradišnik, prevajalka in literarna zgodovinarka, je prevedla vrsto del pomembnih avtorjev svetovne književnosti, med njimi Grahama Greena, Iris Murdoch in Gerta Hofmanna, na literarnozgodovinskem področju pa je zlasti pomembno njeno raziskovanje nemške in angleške književnosti 18. stoletja, sentimentalnega in grozljivega romana. Avtorica oddaje Staša Grahek, prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik, interpreta Maša Derganc, Blaž Valič, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Redakcija Staša Grahek. Leto nastanka 2003.


05. 11. 2023

Alja Tkačev

Alja Tkačev je bila ena prvih izstopajočih igralk Slovenskega mladinskega gledališča - v sedemdesetih in osemdesetih je prejela Sterijevo nagrado in Borštnikov prstan -, poleg tega pa je bila pesnica, pisateljica, dramatičarka, pedagoginja in prevajalka. Kot pravi avtorica njenega Literarnega portreta Cvetka Bevc, so literarno morda najmočnejši dnevniki Alje Tkačev, ki jih je pisala od leta 1962 do konca svojega življenja. Izbor njenih brutalno iskrenih izpovedi je izšel v knjigi z naslovom Igralka s svinčnikom. Avtorica scenarija Cvetka Bevc, interpretka Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, napovedovalec Jure Franko, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2023.


29. 10. 2023

Katarina Marinčič

Izrisale se bodo poteze Katarine Marinčič – pisateljice, prevajalke, literarne zgodovinarke in profesorice na oddelku za romanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njeno ime smo letos spomladi pogosto slišali, saj je bil njen roman Ženska s srebrnim očesom med nominiranci za nagrado kresnik, leta 2002 pa ga je tudi dobila za roman Prikrita harmonija. V Literarni portret prinaša odlomka obeh besedil, prvega v interpretaciji avtorice, pa še marsikaj drugega. Avtorica: Tadeja Šergan. Igralka Nina Valič, igralec Jurij Drevenšek, bralec Jure Franko, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.


22. 10. 2023

Denise Levertov

Eno najpomembnejših ameriških pesnic 20. stoletja, rojeno pred stotimi leti, smo pri nas odkrili precej pozno, oba slovenska knjižna izbora njene poezije in zbirka esejev so izšli šele daleč po njeni smrti. Radijski literarni portret Denise Levertov pa je Veno Taufer pripravil že leta 1980. Izbor in spremna beseda: Veno Taufer, prevajalec: Veno Taufer, igralca: Boris Juh in Majda Potokar, bralka: Barbara Berce, glasbena opremljevalca: Marko Stopar in Peter Čare, redaktorja: VenoTaufer in Vlado Motnikar, režiser: Aleš Jan. Produkcija: februar 1980


15. 10. 2023

Elitza Gueorgieva: Kozmonavti gredo samo mimo

Elitza Gueorgieva je avtorica dokumentarnih filmov, performerka in pisateljica. Rojena je bila v Sofiji, zadnjih 15 let pa živi in dela v Parizu. Njen romaneskni prvenec Kozmonavti gredo samo mimo je požel dobre odzive bralcev in kritikov. V delu, ki ga pogosto označujejo za avtobiografski roman, Gueorgieva tematizira čas tranzicije v Bolgariji in družbene spremembe, ki jih je ta prinesla. V humorni in topli pripovedi preplete zgodbe različnih generacij in prikaže stisko naroda s perspektive osrednje protagonistke, deklice Konstance. Avtorica scenarija in prevajalka: Nastja Virk, režiserka: Ana Krauthaker, bralec: Jure Franko, interpretka: Iva Krajnc, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2023.


08. 10. 2023

Luka Svetec

Osmega oktobra leta 1826 se je rodil Luka Svetec, slovenski pravnik, politik, pisatelj in jezikoslovec. Morda o njem ne govorimo toliko kot o kakem drugem književniku, pa je bil vendar izjemna osebnost in je zaznamoval slovensko literaturo in tudi jezikoslovje ter politiko v drugi polovici 19. stoletja. Literarno je izhajal iz dediščine poznega razsvetljenstva, kar bomo prepoznali v odlomkih, samo življenjsko pot in siceršnje delo pa iz predstavitve Vide Curk, ki je Literarni portret pripravila na podlagi razprave Vlada Motnikarja, objavljene v Kamniškem zborniku leta 1998. Dramska igralca Vesna Jevnikar in Primož Ekart, bralca Simona Juvan in Ivan Lotrič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojstri zvoka Staš Janež, Miro Marinšek in Zmago Frece, režiserka Ana Krauthaker, urednica Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2006.


01. 10. 2023

Matej Bor: Šel je popotnik skozi atomski vek

Partizan, pesnik, pisatelj, dramatik, scenarist, prevajalec in okoljevarstvenik ter soavtor venetske teorije Matej Bor se je rodil kot Vladimir Pavšič 14. aprila 1913 v vasi Kanalski Lom v občini Tolmin. Kot partizan in pesnik se je prerodil: njegov partizanski psevdonim Matej Bor, poln volje do preživetja, je postal njegovo ime, njegova partizanska lirika pa sodi med vrhunce poezije, nastale v letih druge svetovne vojne. Med drugim je napisal ponarodelo Hej, brigade, že leta 1942 pa je objavil svojo prvo pesniško zbirko Previharimo viharje. K partizanski tematiki se je vrnil s povojno zbirko Pesmi (1946), potem pa je bolj in bolj pisal osebnoizpovedno liriko, pogosto z izrazitimi humanističnimi poudarki. S pesmimi, kot so Pred zrcalom, Kako je človek nebogljeno sam, Na poti, Galjot in druge, je ustvaril nekaj antologijskih pesmi, hkrati pa je z vse večjim nezadovoljstvom spremljal sodobno slovensko poezijo, ki se je osvobodila z eksperimentom, modernizmom oziroma z odmikom od tradicije. Njegova nejevolja je dosegla vrh z njegovim podpisom pod izjavo Demokracija – da, razkroj – ne, zavrnil pa je tudi sodelovanje v antologiji slovenske poezije, ki sta jo pripravila Drago Bajt in Peter Kolšek. Seveda pa Bor ni bil samo pesnik: kot scenarist je sodeloval pri eni največjih slovenskih uspešnic vseh časov, pri Vesni, prevajal je Shakespearja, opozarjal na uničevanje okolja in še marsikaj. Ob stodeseti obletnici rojstva in trideseti obletnici smrti (umrl je 29. septembra 1993 v Radovljici) se bomo spomnili vsestranskega umetnika Mateja Bora z njegovim pesemskim ciklom Šel je popotnik skozi atomski vek, objavljenim leta 1958 v pesniški zbirki Sled naših senc.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt