Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko je ameriški arhitekt Steven Holl dobil naročilo, da zasnuje hišo premožnega zbiralca umetnin, je obiskal predlagano lokacijo in tam našel pokrajino z reko, ki napaja tri neodvisne ribnike. To ga je spodbudilo, da je začel iskati glasbeno kompozicijo, ki je strukturirana tako, kot voda na lokaciji. Kmalu je odkril Glasbo za godala, tolkala in čelesto Bele Bartoka, v kateri se nenehno prekrivajo težka tolkala z lahkotnostjo godal. Nastala je »Hiša Stretto«, ki nagovarja čute in se poigrava z umetniško percepcijo, podobno kot Bartokova kompozicija.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da mnogi skladatelji navdih najdejo v likovnih delih in obratno. Slika v Clevelandskem muzeju umetnosti je bila nepričakovan navdih za prvi stavek orkestralnega dela Orion finske skladateljice Kaije Saariaho, ki nosi, tako kot likovno delo, naslov Memento mori – Zavedaj se smrti; termin, ki izhaja iz obdobja klasične antike in se je od srednjega veka dalje pojavljal v pogrebni umetnosti in arhitekturi.
Španski umetnik Pablo Picasso je bil plodovit ustvarjalec – slikar, kipar, grafik, keramičar, pesnik in dramatik ter scenograf. Ko sta s slikarskim kolegom, umetnikom Georgesem Braquom leta 1909 začela slogovni prehod v kubizem, je ta pomembno vplival tudi na njegove odrske podobe. Kubizem na platnu gledalca popelje v nenavaden večdimenzionalni svet, kjer se zdi, da se ospredje in ozadje premikata, subjekt pa gledamo iz različnih zornih kotov hkrati. Picasso je kot kostumograf sodeloval s slovitim baletnim impresarijem Sergejem Djagilevom in njegovo skupino Ruski balet. Izogibajoč se tradicionalnemu, je Djagilev sodeloval z vodilnimi umetniki na vseh področjih, da bi vnesel novo življenje precej zamrle oblike umetnosti, in 15. maja 1920 so v pariški Opéri predstavili nov balet z naslovom Pulcinella. Zgodbo in koreografijo je napisal plesalec Léonide Massine, glasbo Igor Stravinski, kostume in scenografijo pa je zasnoval Picasso in prav zaradi tovrstnega sodelovanja se skupine Ruski balet in slovitega impresarija Djagileva spominjamo še danes. In Djagilev je bil tisti, ki je združil Picassa in Stravinskega – Rusa in Španca, ki sicer najbrž nikoli ne bi delala skupaj.
Sklepno delo njegovega cikla O zvenu slik, ki je nastal po navdihu petih likovnih del, je skladba z naslovom Zadržan ton po istoimenskem delu slikarja Günterja Fruhtrunka iz leta 1965. Gre za barvni sitotisk na svetlem kartonu in po vsem svetu obstajajo kopije tega dela, ki jih je umetnik objavil leta 1967.
V oddaji bomo predstavili četrto skladbo iz cikla O zvenu slik Alfonsa Karla Zwicker. Navdih je skladatelj našel v delu francoskega umetnika Yvesa Kleina, ki velja za pomembno osebnost v evropski umetnosti po drugi svetovni vojni. Delo Enobarvno modra je Klein ustvaril leta 1965 z uporabo barve, ki jo je pozneje patentiral, "International Klein Bleu".
V prejšnjih oddajah smo že spoznali skladateljevo glasbeno interpretacijo likovnih del Pesem krvi nemškega slikarja in grafika Ericha Bucholza ter Koral in pokrajina v Švici rojenega nemškega slikarja Paula Kleeja. Središče glasbenega dela Zven slik pa je likovno delo Protizvoki ruskega umetnika in enega izmed pionirjev abstrakcije – Vasilija Kandinskega. Gre za sliko iz leta 1924, prvi primer umetnikovega dela, ki kaže njegovo zanimanje za zvok in njegovo vizualizacijo. Kompozicijo, ki ni tako kaotična kot nekatera njegova druga dela, sestavljajo kvadrati in krogi.
V prejšnji oddaji smo spoznali skladateljevo glasbeno interpretacijo Buchholzovega dela Pesem krvi (Blutgesang), tokrat pa bomo spoznali likovno delo v Švici rojenega nemškega slikarja Paula Kleeja z naslovom Koral in pokrajina, ki je nastalo leta 1921 in se danes hrani v zasebni zbirki v Švici. Na sliki prevladujejo pravokotniki različnih barv in velikosti, prepoznamo hiše, drevesa in poti. Skladatelj Alfons Karl Zwicker s svojim delom poda svoj pogled na upodobljen motiv - da elementi upanja, zaupanja, ponižnosti, vere in narave prihajajo skozi urejene poti, urejene hiše in drevesa, ki rastejo skozi celotno sliko.
Leonard Pennario sodi med najbolj priljubljene v ZDA rojene koncerne pianiste 20. stoletja. Čeprav je med mladimi koncertnimi umetniki v tistem času veljalo, da je selitev v New York nujna, je Pennario vso svojo kariero ostal v Los Angelesu.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da številni skladatelji najdejo navdih v likovnih delih in obrnjeno. Švicarski skladatelj, pianist in slikar Alfons Karl Zwicker je v svojem ciklu za orkester in klavir solo z naslovom O zvenu slik zajemal navdih iz likovnih del petih sodobnih umetnikov: Ericha Bucholza, Paula Kleeja, Vasilija Kandinskega, Yvesa Kleina in Günterja Fruhtrunka. Gre za umetnike, ki so v svoja dela pogosto vpletali glasbene elemente, in Zwicker je poskušal te podobe vrniti v glasbo. Najprej je vsako sliko povezal z nizom besed in idej. V nocojšnji oddaji bomo predstavili prvo iz cikla, Buchholzovo Pesem krvi.
V tokratni oddaji se bomo ozrli po treh skladbah, ki jih je po slovitih istoimenskih likovnih delih ustvaril izraelski pianist in skladatelj Gil Shohat v delu z naslovom 3 improvizacije na slike. V delih pa bomo lahko zaznali, katere elemente slik je izbral za glasbeno ponazoritev in kako upodablja tri ikonične podobe slikarjev Edvarda Muncha, Gustava Klimta in Vincenta van Gogha.
V današnji oddaji bomo predstavili poklon avstrijskega romantičnega slikarja Moritza von Schwinda skladatelju Ludwigu van Beethovnu in njegovi Fantaziji za klavir, zbor in orkester v c-molu opus 80. Ta je namreč navdihnila slikarjevo delo, ki ga je naslovil preprosto Simfonija. Gre za umetnino, ki deluje na več ravneh in jo je von Schwind zasnoval kot dekoracijo glasbene sobe. V bogato uokvirjenem štiridelnem slikovnem nizu se razplete zgodba o ljubezni mladeniča do pevke.
V današnji oddaji bomo spoznali zadnje kitarsko delo japonskega skladatelja Tōruja Takemitsuja, ki ga je napisal leta 1996, ko je bil že na bolniški postelji. Tristavčna skladba za njegov priljubljeni instrument ima naslov V gozdu in svoj navdih črpa iz del ameriške slikarke nemškega rodu Cornelie Foss.
Za umetnike dunajske secesije, umetnostnega sloga na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je Beethoven veljal za boga skladateljev. V stavbi dunajske secesije, leta 1897 zgrajeni po načrtih arhitekta Josepha Marie Olbricha, razstavišču mladih slikarjev, kiparjev in arhitektov, ki so se odcepili od tradicionalnih umetniških slogov in združili v gibanje (imenovano) Secesija, je slikar Gustav Klimt ustvaril Beethovnov friz, ki gledalca popelje od hrepenenja po sreči do umetnosti, ki nas vodi v raj.
Preplet glasbe, plesa, mitologije in drugih umetnosti.
Sled v zgodovini slovenske glasbe je pustil tudi František Josef Benedikt Dusik, brat sicer bolj znanega pianista Jana Ladislava Dusika. Njegovo skladateljsko delo sovpada z nastankom Filharmonične družbe v Ljubljani.
Leta 1821 je postal častni član Ljubljanske filharmonične družbe violinist in skladatelj František Vincenc Kramař, bolj znan po nemški obliki zapisa svojega imena in priimka, Franz Krommer, rojen 27. novembra 1759 v Kamenicah na južnem Moravskem.
