Iskanje
V dolini reke Hudson stoji majhna cerkev Union Church v Pocantico Hills, ki v svoji preprosti notranjosti skriva izjemno zbirko vitrajev Henrija Matissea in Marca Chagalla. Barvna okna, nastala po naročilu družine Rockefeller, predstavljajo enega najzanimivejših srečanj modernizma in sakralne umetnosti 20. stoletja. Ameriški skladatelj James Matheson je leta 2016 ustvaril klavirsko skladbo Okna, ki jo je navdihnilo pet vitrajev te cerkve. Vsako okno dobi svojo zvočno podobo – od temne kontemplacije in dramatične napetosti do svetlobe, upanja in spokojnosti. Oddaja raziskuje, kako se barva, svetloba in simbolika vitrajev prelijejo v klavirski zvok ter kako lahko arhitektura in likovna umetnost postaneta glasbeni prostor refleksije.
29 min • 08. 03. 2026
Pri sedmih letih je imela francoska pianistka Ginette Doyen svoj prvi koncert, tri leta pozneje je bila sprejeta na pariški konservatorij.
1 min • 07. 03. 2026
Oddaja povezuje slikarstvo Clauda Moneta in njegovo znamenito vrtno krajino v Givernyju z glasbo, ki razmišlja v podobnih estetskih kategorijah. V središču je skladba Vrt v Givernyju britanskega skladatelja Edwarda Gregsona, ki se je ob ponovnem pogledu na mladostno romanco navdihnil pri Monetovem slikarstvu svetlobe, barve in narave. V nadaljevanju se sprehod po vrtu razširi v zgodovinski kontekst glasbenega impresionizma. Glasba Clauda Debussyja in Mauricea Ravela razkriva, kako so Monetove ideje o trenutnem vtisu, raztapljanju oblike in igri svetlobe zazvenele tudi v zvoku. Izbrane skladbe ne posnemajo slikarskih motivov, temveč poslušalca povabijo v zvočni prostor, kjer narava postane dogodek, barva pa gibanje. Oddaja tako prepleta osebno refleksijo sodobnega skladatelja z zgodovinskim jedrom impresionizma ter pokaže, kako se lahko vrt – kot prostor opazovanja, spomina in tihe kontemplacije – razcveti tudi v glasbi.
23 min • 01. 03. 2026
Fritz Kreisler je o njem zapisal: »Violinist, kot je Heifetz, se rodi vsakih sto let; takšen, kot je Hassid, pa vsakih dvesto let.«
41 min • 28. 02. 2026
Tretji godalni kvartet ameriškega skladatelja Dana Welcherja so navdihnile tri slike Mary Cassatt, ene redkih žensk v krogu impresionistov. Vsak stavek izhaja iz drugega obdobja njenega ustvarjanja – od zgodnje Bakhantke prek skrivnostnega prizora V operi do pozne slike Mlada ženska v zelenem. Welcher v celotnem delu razvija osrednjo glasbeno temo, izpeljano iz Cassattinega imena, ter z njo zvočno oriše razvoj slikarkine umetnosti, njen odnos do pogleda, svetlobe in zaznave.
31 min • 22. 02. 2026
Fantazija za orkester Los caprichos Hansa Wernerja Henzeja se napaja v seriji grafik Francisca Goye, ki neusmiljeno razkrivajo praznoverje, družbeno hinavščino in razkroj razuma. Henze v devetih stavkih ne ilustrira podob, temveč ustvarja glasbeni svet, ki z bežnimi, temnimi zvočnimi utrinki odseva njihovo vsebino. Oddaja poslušalca vodi skozi Goyev nočni labirint – med grotesko, ironijo in bolečo resnico o človeški naravi.
27 min • 15. 02. 2026
Tokrat smo Glasbeno skrinjico posvetili step lesu, ki je včasih bil izjemno popularen v hollywoodskih plesnih filmih. Step ima svoje korenine v angleškem plesu s coklji, irskem plesu in plesu “juba” črnskih sužnjev. Začetki stepa segajo nekje v sredino 19. stoletja. Irski umetniki so posnemali temnopolte ljudi in se norčevali iz njihovega plesa ter medtem plesali step. Čez čas sej e step preselil na vedno bolj popularni vodvilski oder. Poslušali bomo Koncert za plesalca stepa in simfonični orkester skladatelja Mortona Goulda, Lane Alexander bo plesalec stepa, Češki nacionalni simfonični orkester pa bo vodil dirigent Paul Freeman.
22 min • 14. 02. 2026
Oddaja raziskuje povezavo med barvno-poljsko umetnostjo Marka Rothka in sodobnim orkestralnim delom Finding Rothko skladatelja Adama Schoenberga. Glasba v štirih stavkih ne ilustrira slik, temveč prevaja njihovo čustveno in prostorsko izkušnjo v zvočno govorico, ki poslušalca povabi k zbranemu poslušanju in notranjemu odzivu.
21 min • 08. 02. 2026
Oddaja raziskuje povezavo med znamenito knjigo odtisov kolažev iz rezanega papirja Jazz Henrija Matissa in sodobnim istoimenskim glasbenim ciklom skladatelja Sergeja Akhunova. Glasba za violino in klavir ne ilustrira podob, temveč razmišlja o improvizaciji, ritmu in ustvarjalnem procesu kot skupnem jeziku likovne in zvočne umetnosti. Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Ni nenavadno, da številni skladatelji svoj navdih poiščejo prav v likovnih delih – slikarska poteza, kiparska oblika, poetična misel ali gib pa lahko v glasbi zaživijo v novi razsežnosti.
27 min • 01. 02. 2026
Drugi del diptiha prinaša še pet stavkov Schoenbergovega cikla Slikarske študije, ki so ga navdihnila umetniška dela iz muzeja Nelson-Atkins. Od Calderjevega zračnega mobilnega sveta, Mirójeve avtomatike in Sugimotove megle nad oceanom do Blakovega revolucionarnega posnetka ptic v letu – glasba postane živa galerija, ki se spreminja z vsakim zvočnim hipom.
18 min • 25. 01. 2026
V prvem delu diptiha vstopamo v svet Adama Schoenberga, ki je leta 2012 ustvaril sodobno različico Slik z razstave po vzoru Modesta Musorgskega. Picture studies povezujejo umetniška dela iz muzeja Nelson-Atkins: Blochovi trije pijeroti, Baascheve ulične fotografije, van Goghov oljčni gaj, pa ostra geometrija Kandinskega … Schoenbergova glasba s svojo barvitostjo, minimalizmom in dramaturško jasnostjo ustvarja zvočni muzej, v katerem se slike spreminjajo v glasbo.
24 min • 18. 01. 2026
V drugem delu diptiha bomo spoznali še dve umetnini, ki sta navdihnili suito Med poljubom in kaosom skladatelja Tracyja Silvermana. Z Vincentom van Goghom se bomo zazrli v mistično vrenje Zvezdne noči, potem pa skozi Picassovo Guernico vstopimo v bolečino in odpor, ujeta v monumentalno črno-belo fresko 20. stoletja. Silvermanova glasba ustvarja zvočni prostor, kjer se domišljija, zgodovina in človeškost zlivajo v močne, nepozabne prizore.
24 min • 11. 01. 2026
Prvi del diptiha prinaša tri glasbene prizore iz suite Tracyja Silvermana, posvečene delom slovitih umetnikov Michelangela, Henrija Matissa in Georgie O’Keeffe. Silverman iz domišljijskih trenutkov, v katerih bi se umetnine lahko rodile, ustvari glasbeni dialog med ustvarjalcem in njegovim navdihom.
23 min • 04. 01. 2026
Henri Matisse je svojo pozno mojstrovino La tristesse du roi – Žalost kralja ustvaril kot osebno, skoraj avtobiografsko refleksijo o starosti, ustvarjanju in spominu. Kolaž iz izrezanega papirja odpira dialog s svetopisemsko zgodbo o kralju Savlu in Davidu ter združuje temo žalosti z živahnim plesom barv in oblik. Delo je navdihnilo dva sodobna britanska skladatelja: Petra Seabourna, ki motiv razširi v nemiren, skoraj baletni septet, ter Grahama Lyncha, ki ga pretvori v intimno klavirsko miniaturo. Oddaja prinaša glasbeni dvojni portret Matissovega kralja – med zunanjo razklanostjo in tiho notranjo žalostjo.
19 min • 28. 12. 2025
Suita Abstrakcije skladateljice Anne Clyne povezuje pet sodobnih abstraktnih umetnin iz zbirke Baltimorskega muzeja umetnosti. Vsak stavek predstavlja po eno umetniško delo – Clyne je izbrala tista, ki se na prvi pogled zdijo skoraj monokromatična, a ob poglobljenem pogledu razkrijejo presenetljive barve. Njena glasbena interpretacija tako postane nekakšen zvočni muzej sodobne abstrakcije.
29 min • 21. 12. 2025
Večina si klasično glasbo predstavlja kot zelo resno. A v resnici je klasična glasba tudi nenavadna, sarkastična ali preprosto čudna. Tokrat predstavljamo dve skladbi z izjemno nenavadnim naslovom – Tri skladbe v obliki hruške Erika Satieja in Uverturo k Večnemu mornarju, kot bi jo a vista izvedla slaba zdraviliška godba pri vaškem vodnjaku ob sedmih zjutraj Paula Hindemitha.
27 min • 20. 12. 2025
Tretji del trilogije o ciklu 12 preludijev skladatelja Constantinosa Stylianouja prinaša glasbene odseve Gustava Klimta, Vasilija Kandinskega, Adamantiosa Diamantisa in Paule Rego. V tem delu umetnost zadiha – najprej v zlatu in barvi, potem v gibu in plesu. Zvok postane življenje.
28 min • 13. 12. 2025
Drugi del trilogije o ciklu 12 preludijev grško-ciprskega skladatelja Konstantinosa Stilianuja nas vodi od Campinovega objokanega angela do Matissove Ure klavirja. V tem delu glasba prehaja iz tišine v gibanje, iz čustva v človeški korak – umetnosti, ki postane življenje.
25 min • 06. 12. 2025
Prvi del trilogije, v kateri bomo predstavili cikel Dvanajst preludijev grško-ciprskega skladatelja Constantinosa Stylianouja, nas vodi od antične Krilate zmagovalke Samotraške do Turnerjevega Snežnega viharja. V teh klavirskih skladbah se kamnita forma raztaplja v svetlobo, slika postane zvok, umetnost pa dih časa.
24 min • 30. 11. 2025
Spoznavamo delo francoskega skladatelja Érica Montalbettija, ki je svoj Trio za violino, violončelo in klavir zgradil kot glasbeni dialog s tremi velikimi umetniškimi slogi z začetka 20. stoletja: suprematizmom, orfizmom in futurizmom. Vsak izmed njih je dobil svoj stavek, svoj zven, svojo energijo – od čiste geometrije in barvnega gibanja do silovitega toka časa. Glasba, ki temelji na slikah, toda živi lastno življenje..
20 min • 23. 11. 2025
