Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentirana oddaja, v kateri predvajamo glasbo različnih žanrov in zvrsti.
V tokratni oddaji bomo spoznali simfonično pesnitev La Kermesse (v prevodu Sejem) švedskega skladatelja Melcherja Melchersa, ki je navdih zanjo našel v istoimenskem likovnem delu slovitega flamskega slikarja Petra Paula Rubensa. Na svoji šaljivi sliki z naslovom Sejem ali Vaška zabava, nastali v letih od 1635 do 1638, slikar oživi vaški praznik.
V prvi polovici 21. stoletja so, zlasti pred 1. svetovno vojno, v Ljubljani gostovali številni tedaj vrhunski glasbeni poustvarjalci. Med njimi je bilo tudi nekaj umetnikov svetovnega formata, ki so vtisnili svoj pečat času, ko so nastopali v prestolnici. Mnoga imena je danes prekril prah pozabe, s ciklom Zvezdnih prah v oddajah Glasbena skrinjica pa jih bomo skušali ponovno priklicati v naš spomin. Gost prve oddaje bo Leo Slezak, ki je v svojem času poleg Enrica Carusa veljal za enega najboljših in tudi najslavnejših tenoristov na svetu. Bil je eden prvih pevcev, ki je snemal in čigar petje je ohranjeno.
Balet Neverjetni flavtist je Walter Piston ustvaril leta 1938 za bostonski orkester Boston Pops Orchestra v sodelovanju z avstrijsko-ameriškim plesalcem in koreografom Hansom Weinerjem (plesnemu občinstvu bolj znanem kot Jan Veen). Balet je bil prvič izveden 30. maja 1938 z omenjenim orkestrom pod taktirko Arthurja Fiedlerja ter baletniki iz Weinerjevega baletnega ansambla. Skladatelj pa je delo nato sam priredil v koncertno suito, ki jo sestavljajo, kot je dejal, najboljši deli baleta. Leta 1940 so jo premierno izvedli simfoniki iz Pittsburgha, Neverjetni flavtist pa je še danes največkrat posneto Pistonovo delo.
Komentirana oddaja, v kateri predvajamo glasbo različnih žanrov in zvrsti.
V Ljubljani je leta 1933 nastal znameniti tercet, včasih tudi kvartet sester Stritar, ki je pel na ljubljanskem radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. To je bil eden prvih ženskih ansamblov pri nas. Spomine na to obdobje, predvojni Radio in pevsko delovanje sester Stritar, je leta 2018 obujala najmlajša izmed sester, pokojna doktorica Zora Konjajev, pionirka slovenske pediatrije in častna meščanka Ljubljane.
V tokratni oddaji bomo prisluhnili delom angleškega romantičnega slikarja Williama Turnerja, ki je slovel tudi kot slikar svetlobe. Ta se je najmočneje odražala predvsem v njegovih morskih pokrajinah oziroma vedutah. V glasbi, ki Turnerjeve slike tematsko povezuje, škotska skladateljica Thea Musgrave ustvarja svet sprememb in groze. Njena orkestralna suita Turbulentne pokrajine iz leta 2003 obravnava morske pošasti, brodolome, uničene kariere in institucije ter nevarne morske krajine, pa tudi varljivo mirne pokrajine Turnerjevih del.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo, zato ne preseneča, da mnogi skladatelji navdih najdejo v likovnih delih. V nocojšnji oddaji bomo poslušali izbrana dela likovne umetnice Helen Frankenthaler, kot jih je v glasbo prevedel ameriški skladatelj Kenneth Fuchs.
Likovna in glasbena umetnost se pogosto prepletata, dopolnjujeta ali sta ena drugi v navdih. In prav glasba je bila osrednjega pomena za svet ameriškega abstraktnega slikarja Marka Rothka. Še posebej glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta čigar slogovna in formalna načela so, kot je menil slikar sam, neposredno vplivala na njegovo umetnost.
Likovna in glasbena umetnost se pogosto prepletata, dopolnjujeta ali sta ena drugi v navdih. In prav glasba je bila osrednjega pomena za svet ameriškega abstraktnega slikarja Marka Rothka. Še posebej glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta čigar slogovna in formalna načela so, kot je menil slikar sam, neposredno vplivala na njegovo umetnost.
Likovna in glasbena umetnost se pogosto prepletata, dopolnjujeta ali sta ena drugi v navdih. Tako je glasba navdihnila nastanek številnih likovnih del in seveda tudi obratno. V današnji oddaji bomo prisluhnili Pesmim brez besed skladatelja Felixa Mendelssohna v interpretaciji Urške Babič in Daniela Barenboima.
V tokratni oddaji si bomo privoščili zvočni sprehod skozi umetnine švicarskega slikarja Paula Kleeja, ki so bile navdih ameriškemu skladatelju Guntherju Schullerju. Klee je izoblikoval svojevrsten slikarski slog, na katerega je vplivalo likovno izrazoslovje ekspresionizma, kubizma in nadrealizma. Bil je izvrsten risar, ki se je poglobil v študij barvne teorije. S svojim delom je vplival na Schullerja, ki je v svojem orkestralnem delu 7 študij na teme Paula Kleeja iz leta 1959 ustvaril 7 istoimenskih zvočnih interpretacij slikarjevih likovnih del, ki jih je umetnik ustvaril v letih od 1912 do 1933 in ki zajemajo širok spekter njegovega umetniškega ustvarjanja v slikarstvu in risbi.
Svoboda, ki vodi ljudstvo - zven francoske revolucije v glasbi ameriškega skladatelja Georgea Antheila.
V deseti oddaji bomo končali cikel o Bojanu Adamiču. O njem razmišljajo skladatelj in producent Jovan Adamov, pevka Gabi Novak ter urednik in režiser Dušan Hren.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo, zato ne preseneča, da marsikateri skladatelj najde navdih v likovnih delih, književnosti … Do danes je nastala že vrsta glasbenih del, ki so jih navdihnile likovne umetnine, pa tudi obrnjeno. Ameriška skladateljica Eleanor Cory je svoje glasbeno delo z naslovom Flora Georgie O'Keefe zasnovala na treh umetničinih slikah rož: Jimson weed (navadni kristavec ali svinjska dušica), Jack-in-pulpit (Arizema) in Rdeči mak.
V osmi oddaji iz cikla se bomo posvetili Bojanu Adamiču in godbam. Gost v oddaji je muzikolog Domen Prezelj.
