Poslušamo cikel Galerije Williama Poppa, v katerem je skladatelj zgradil svoj imaginarni salon štirih slik, ki jih je izbral iz različnih obdobij in svetovnih zbirk. Skladatelj v glasbi "odgovori" Edouardu Manetu, El Grecu, Augustu Renoirju in Vincentu van Goghu – pa ne s preprosto »ilustracijo«, temveč z zvočnim komentarjem, ki slike razširi v času in prostoru.
31 min • 16. 11. 2025
Tokrat se odpravljamo na edinstveno glasbeno popotovanje, na katerem se bosta prepletali vizualna umetnost Mauritsa Cornelisa Escherja in zvočna domišljija skladatelja Stuarta Greenbauma. Poslušali bomo klavirsko skladbo, ki z glasbenimi zankami ustvarja iluzijo neskončnega gibanja, za konec pa še tri uspavanke. Glasbene zgodbe, ki združujejo matematično natančnost in poetično nežnost, nas bodo popeljale od optičnih iluzij do tihega sveta sanj.
25 min • 09. 11. 2025
Druga oddaja iz cikla o umetniškem dialogu med slikarjem Francisom Baconom in skladateljem Gerardom Schurmannom prinaša zadnje tri študije iz cikla Šest študij Francisa Bacona: Križanje, George in kolo ter Avtoportret. V njih se razkrivajo teme trpljenja, izgube in introspekcije, ki jih Schurmann prevaja v zvočni jezik - med molkom in izpovedjo, med bolečino in mirnim sprejetjem. Skupaj s prvo oddajo (Zvok telesa, tišina podobe) cikel tvori celoto, v kateri glasba in slika postaneta dve obliki istega spomina – spomina na človeka, ki gleda vase in zasliši svoj odmev.
18 min • 02. 11. 2025
Preplet glasbe, plesa, mitologije in drugih umetnosti.
38 min • 01. 11. 2025
Prva izmed dveh oddaj, posvečenih umetniškemu dialogu med slikarjem Francisom Baconom in skladateljem Gerardom Schurmannom. V delu Šest študij Francisa Bacona je Schurmann prepletel zvok in podobo, človeško ranljivost in zvočno moč orkestra. Poslušali bomo prve tri študije ‒ Figure v pokrajini, Papeži in Isabel ‒ ter raziskali, kako se Baconova likovna govorica preliva v glasbeni izraz, v katerem podoba spregovori in zvok postane slika.
25 min • 26. 10. 2025
Francisko Goya je ustvaril serijo 33 grafik na temo bikoborbe, ki jo je poimenoval La Tauromaquia in jo objavil leta 1816. Ta je navdihnila angleškega skladatelja Simona Holta, ki je zložil istoimensko delo za klavir.
28 min • 19. 10. 2025
Ameriški skladatelj John Luther Adams je za navdih za svoje delo Neizmerljiv prostor tonov vzel zadnje delo iz srednjega obdobja umetnika Marka Rothka, delo št. 5 iz leta 1950.
30 min • 12. 10. 2025
Če je Kleejevo delo Stroj za čivkanje našlo številne odmeve v glasbi, pa je tudi slikar večkrat naslikal elemente glasbil, lok in dele violine, skupaj z drugimi motivi. In tudi eno od teh del je našlo svoj odmev v glasbi. Gre za delo z naslovom Junaški udarci loka, ki je nastalo leta 1938 in ga danes hrani Muzej moderne umetnosti v New Yorku.
26 min • 05. 10. 2025
Ameriškemu skladatelju Mortonu Gouldu je fundacija Burchfield naročila delo v spomin na Charlesa Burchfielda. Skladatelja so pritegnile umetnikove slike narave, zlasti tiste, ki so temeljile na letnih časih.
33 min • 28. 09. 2025
Po očetovi smrti si je norveški slikar Edvard Munch v dnevniku zaobljubil: »Nič več slik notranjosti, ljudi, ki berejo, in žensk, ki pletejo. / Samo še slike resničnih ljudi, ki dihajo, ki trpijo, čutijo, ljubijo. / Čutim, da bi moralo biti enostavno. Meso bi imelo volumen – barve bi bile žive.«
30 min • 21. 09. 2025
Nizozemski slikar Piet Mondrian je bil eden najvplivnejših umetnikov 20. stoletja. Kot pionir abstraktne umetnosti je naredil pomemben prehod od figurativnega slikarstva prek vse bolj abstraktnega sloga do točke, kjer je njegov jezik postala preprosta geometrija. V svojem delu za harfo in ansambel Mondrianovi interierji pa nas avstralski skladatelj Stuart Greenbaum popelje skozi Mondrianov slog med letoma 1909 in 1942.
29 min • 14. 09. 2025
Poletno glasbo ameriškega skladatelja Byrona Adamsa je navdihnila slika Poletje iz leta 1890 ameriškega slikarja Thomasa Wilmerja Dewinga, predstavnika tonalizma. V njej se je umetnik osredotočil na aristokratske ženske in jim ustvaril sanjski svet, v katerem so živele. Ženske, ki so modno oblečene, so upodobljene v gozdnem okolju, igrajo na glasbila, plešejo ali pa se pogovarjajo druga z drugo. Adams je na Dewingov tonalizem odgovoril s tonalno glasbo.
29 min • 07. 09. 2025
Mana, začetek Jolivetevega »magičnega« obdobja, je bila del njegovega vseživljenjskega prizadevanja, da bi glasbo vrnil k »njenemu prvotnemu, starodavnemu pomenu, ko je bila magični, zaklinjajoči izraz verskih prepričanj človeških skupin«. »Mana« je v mitologiji Oceanije duhovna življenjska energija, ki prežema predmete in ljudi. Jolivet je vzel šest predmetov, ki jih je njegov profesor Edgar Varèse pustil v Parizu, in jih uporabil za podlago za svoje šeststavčno klavirsko delo.
28 min • 31. 08. 2025
Suito za violino in klavir Williama Granta Stilla so navdihnili trije kipi: Afriška plesalka Richmonda Barthéja, Mati in otrok Sargenta Johnsona in Gamin Auguste Savage. Vsa dela so bila ustvarjena v tridesetih letih 20. stoletja in vsi umetniki so bili povezani s harlemsko renesanso.
25 min • 24. 08. 2025
Bil je nadarjen skladatelj, ki pa je bil bolj znan kot violinist. Med njegovimi najbolj znanimi učenci je bil Yehudi Menuhin.
20 min • 23. 08. 2025
Šest tapiserij Samorogi, ki jih hrani muzej Cluny v Parizu, predstavlja alegorijo petih čutov skozi meditacijo o zemeljskih užitkih in dvorni kulturi. Tapiserija iz 15. stoletja, ki poudarja zgodbo Dame in Samoroga, ob prepričanju, da lahko samoroge privabijo le device, uporablja vsakega od petih čutov za ustvarjanje prizora. Omenjene tapiserije so služile za navdih finski skladateljici Kaiji Saariaho. Koncert za klarinet, ki ga je ustvarila na podlagi tapiserij, se imenuje Človekov pravi čut.
29 min • 17. 08. 2025
Junija 1840 je imel Franz Liszt prvi klavirski »recital« na svetu. Razkrivamo, kako je dinamični pianist in skladatelj »izumil« novo obliko glasbenega izvajanja.
59 min • 16. 08. 2025
Šest tapiserij Samorogi, ki jih hrani muzej Cluny v Parizu, predstavlja alegorijo petih čutov skozi meditacijo o zemeljskih užitkih in dvorni kulturi. Tapiserija iz 15. stoletja, ki izpostavlja zgodbo Dame in Samoroga, ob prepričanju, da lahko samoroge privabijo le device, uporablja vsakega od petih čutov za ustvarjanje prizora. Omenjene tapiserije so bile navdih finski skladateljici Kaiji Saariaho. Koncert za klarinet, ki ga je ustvarila na podlagi tapiserij, se imenuje Človekov pravi čut.
23 min • 10. 08. 2025
V današnji oddaji bomo spoznali še zadnje tri miniature srbskega skladatelja Miloja Milojevića iz njegovega cikla Kameje: Impresije za klavir, op. 51, ki ga je napisal med letoma 1937 in 1942 in je ena njegovih najuspešnejših zbirk klavirskih skladb. V njej je skladatelj ustvari mešanico skladbic, ki temeljijo na likovnih delih slovitih umetnikov, kot so Edgar Degas, François Boucher, Auguste Rodin in drugi.
23 min • 03. 08. 2025