Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnja Mozartova opera zadovolji še tako izbirčnega sladokusca.
Tokrat pred Zbor Slovenske filharmonije stopa eden izmed najbolj zaželenih dirigentov v zborovskem svetu – Peter Dijkstra. Za svoje prve srečanje s slovenskim poklicnim koncertnim zborom je oblikoval program iz del železnega repertoarja 20. stoletja: Pesmi za Ateno Johna Tavenerja, Cantos sagrados Jamesa MacMillana, Snežni večer Francisa Poulenca in znamenito Mašo za dvojni zbor Franka Martina. Pevcem se bo pridružil organist Tomaž Sevšek.
Maurice Ravel: Pavana za umrlo princeso, M. 19 Maurice Ravel: Koncert za klavir in orkester v G-duru Igor Stravinski: Petruška Simfonični orkester RTV Slovenija Rossen Milanov, dirigent Claire Huangci, klavir Pavana za umrlo princeso je Ravelov poskus ustvarjanja počasnega dvornega plesa, »kakršnega bi plesala mlada princesa na španskem dvoru«, in pomeni enega izmed vrhuncev njegovega opusa. Klavirski koncert v G-duru, Ravelov »džezovski koncert«, pa se napaja v džezu, ki je Ravela prevzel med njegovo koncertno turnejo po Združenih državah. Solistični part bo izvedla mlada ameriška pianistka Claire Huangci, zmagovalka tekmovanja Geza Anda leta 2018, ki nastopa na prizoriščih, kot so newyorška Carnegiejeva dvorana, dvorana Suntory v Tokiu, Gewandhaus v Leipzigu in Filharmonija na Labi. Večer bo sklenil eden izmed najvplivnejših skladateljev 20. stoletja Igor Stravinski z baletom Petruška. Pri njegovi krstni izvedbi v Parizu leta 1911 je v naslovni vlogi nastopil znameniti baletnik Vaclav Nižinski, produkcija pa je bila ena izmed slavnejših v opusu Ruskega baleta pod vodstvom legendarnega koreografa Sergeja Djagileva.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Mozart je bil nadvse hudomušen glasbeni genij. Bil je pianist, violinist in neumoren skladatelj. Na koncertu bomo izvedeli, zakaj je tako zelo pomemben za (klasično) glasbo. Orkester Slovenske filharmonije Člani Zbora Slovenske filharmonije
Nedeljski matinejski cikel Mozartine simfoničnega orkestra RTV Slovenija je sklenil preplet uvertur in arij iz oper Wolfganga Amadeusa Mozarta, Amilcara Ponchiellija, Vincenza Bellinija, Charlesa Gounoda in Giuseppeja Verdija. Kot solistka je nastopila sopranistka Beti Bratina, člane simfoničnega orkestra RTV Slovenija pa je vodil Davorin Mori.
Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU kot poklon velikemu slovenskemu književniku. Gre za priznanje za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Letos žirija najboljše delo izbira med petimi, ki so se uvrstila v ožji izbor. To so roman Adriane Kuči Ime mi je Sarajevo, zbirka kratkih zgodb Mojce Kumerdej Gluha soba, kratkoprozna zbirka Mirane Likar Ženska hiša, poetični roman Katje Gorečan Materinska knjižica in roman Lada Kralja Ne bom se več drsal na bajerju. Voditeljica Anja Novak, avtorja glasbe Uroš Rojko in Lojze Lebič, izvajalca glasbe sopranistka Maria Leben in harmonikar Klemen Leben. Režija Špela Kravogel, tonska izvedba Janez Podlesnik in Damjan Rostan, urednica prenosa Staša Grahek. Foto: Marko Golja
»Ne komponiram s toni, pač pa z zvoki,« je o pričujoči skladbi zapisal Gérard Grisey. Celih enajst let je nastajalo epohalno delo, ki temelji na značilnostih zvoka samega in njegovem učinku na človeške čute. S pomočjo zvočne analize in posledično spoznavanja spektra alikvotnih tonov določenih zvokov je skladatelj dosegel nove zvočne barve in strukture, ki iz lastnih fizikalnih zakonitosti vplivajo na potek glasbe, torej tudi na obliko. Skladba se izmika predsodkom o tem, kakšna bi morala biti, saj se skladatelj v svojem »velikem laboratoriju« bolj kot kdorkoli posveti navadam poslušanja glasbe. Le redko je izvedena v celoti, v Sloveniji je bila kot takšna izvedena prvič. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Bas Wiegers, violist Garth Knox
Finalisti: Coralia, zbor Univerze v Portoriku Komorni zbor Megaron ZERO8 Juventus, zbor Univerze v Latviji SUHAR, Baskija, Španija
Solisti, Zbor in instrumemntalni ansambel Slovenske filharmonije pod vodstvom Lorenza Donatija v Maši Igorja Stravinskega in oratoriju Orient ekspres Lorenza Donatija
Skladatelji so navdih za svoja dela včasih našli v likovni umetnosti, lahko pa je bilo tudi nasprotno. Najbolj znano delo te vrste je suita Slike z razstave, ki jo je napisal ruski skladatelj Modest Musorgski, ni pa edino ... Kaj je bilo torej prej, glasba ali slika? Orkester Slovenske filharmonije Franci Krevh, povezovalec
Četrti koncert iz cikla Mozartine 2023 je vodil dirigent Slaven Kulenović, kot solist pa se je predstavil klarinetist Jurij Hladnik. V prvem delu nedeljske matineje sta zveneli deli Carla Marie von Webra – Uvertura k operi Evrianta in Kvintet za klarinet in godalni kvartet v B-duru, op. 34, v priredbi za klarinet in godalni orkester, v drugem delu pa Simfonija št. 36 v C-duru imenovana Linška, Wolfganga Amadeusa Mozarta.
V vsakem pomembnejšem gledališču je ta Straussova opera programska stalnica.
Sedmi koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija, Zbor Slovenske filharmonije dirigent: Rossen Milanov priprava zbora: Jerica Bukovec Program: Claude Debussy: Nokturni Franz Liszt: Simfonija k Dantejevi Božanski komediji
SIMFONIČNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO UL Dirigent: Quentin Hindley Juraj Marko Žerovnik: Fimbulvetr (novost), študent Vito Žuraj Edward Grieg: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 16, solist Sven Brajković Claude Debussy: Preludij k favnovemu popoldnevu Maurice Ravel: Dafnis in Hloa – suita št. 2
V tej operi sta besedilo in glasba postala eno ter se pretopila drug v drugega kot nikjer v svetovni literaturi.
Arhitektka in umetnica Polonca Lovšin, sicer docentka na Oddelku za vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, o tem, kako umetnost ob okoljski ogroženosti planeta in nas samih med drugim razvija kreativne rešitve in imaginarne predstave prihodnosti, kar vliva optimizem, ki ga potrebujemo. Predavanje predstavlja umetniške projekte, v katerih Polonca Lovšin raziskuje drugačne načine sobivanja z naravo, v navezavi z deli drugih umetnikov v lokalnem in globalnem okviru. Povezuje jih namreč ideja spremenjenega pogleda na človeka znotraj narave, ki ne gleda le na dobro ljudi, temveč vsega planeta. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Urban Gruden, Miha Oblak in Matjaž Šercelj Spletni urednik: Peter Frank Redaktorica na programu: Tina Ogrin Tehnični producent: Grega Peterka Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, marec 2023.
Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Davorin Mori Program: Lojze Lebič: Glasba za orkester Cantico I in II Lojze Lebič: Glasovi za orkester godal, tolkal in brenkal Lojze Lebič: Uvertura za tri instrumentalne skupine
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Šesti koncert cikla Kromatika 2022/23 Jure Gradišnik (trobenta) Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Rossen Milanov Program: Wolfgang Amadeus Mozart: Baletna glasba iz opere Idomenej Damijan Močnik: Koncert za trobento in orkester Franz Schubert: Simfonija št. 4 v c-molu »Tragična«
