Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V uredništvu za resno glasbo pripravljamo neposredne prenose koncertov simfonične, komorne, zborovske, operne, jazzovske in eksperimentalne glasbe. Med neposrednimi prenosi na programu Ars lahko poslušate koncerte Orkestra Slovenske filharmonije, Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Koncertnega ateljeja in Noči slovenskih skladateljev Društva slovenskih skladateljev, glasbenih festivalov, kot so: Festival Slowind, Seviqc Brežice, Mednarodni bienale sodobne glasbe Koper, Festival Radovljica, Naša pesem, Festival Maribor, koncertnega cikla Con-Fine Aperto in drugih festivalov in koncertnih ciklov. Pred prenosi in v odmorih koncertov poslušajte pogovore s skladatelji, solisti, z dirigenti, orkestrskimi glasbeniki, muzikologi in drugimi zanimivimi gosti.
Prvi koncert cikla Kromatika 2022/23 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Rossen Milanov Oskar Laznik (saksofon), Simon Klavžar (tolkala) Program: Juan Crisóstomo Arriaga: Uvertura v D-duru op.20 Matej Bonin: Eppur si muove IV Hector Berlioz: Fantastična simfonija op.14
Naslov kratke zgodbe, ki je letos prepričala žirijo natečaja za najboljšo kratko zgodbo programa Ars, je bil že znan že nekaj časa. Čigavo pero se je skrivalo za zgodbo in kam je letos odletela Arsova lastovka pa smo razkrili 15. septembra na Ljubljanskem gradu. Lastovka, nagrada za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars je šla prvič v roke koroškega Slovenca. Prejel jo je Vincenc Gotthardt, koroški pisatelj, pesnik, fotograf in slikar za zgodbo z naslovom Pod barvami na sliki. Nagrajena zgodba se dogaja v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje. Dogodek, ki sta ga povezovala Igor Velše in Mateja Perpar, je potekal ob glasbeni spremljavi violinistke Ane Mezgec. Na slavnostni podelitvi lastovke je zmagovalno zgodbo interpretiral dramski igralec Matej Puc, s prejemnikom lastovke pa se je pogovarjal Gregor Podlogar.
Naslov zmagovalne zgodbe 31. natečaja za najboljšo kratko zgodbo je že nekaj časa znan – Pod barvami na sliki, v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu pa bomo razkrili avtorja besedila in mu podelili nagrado lastovka. Dogodek bosta povezovala Igor Velše in Mateja Perpar, potekal pa bo ob glasbeni spremljavi violinistke Ane Mezgec. Zmagovalno zgodbo bo interpretiral dramski igralec Matej Puc, s prejemnikom lastovke pa se bo pogovarjal Gregor Podlogar. Igralec Matej Puc, voditelja Mateja Perpar in Igor Velše, violinistka Ana Mezgec, voditelj pogovora Gregor Podlogar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Urban Gruden, koordinator Grega Peterka, scenarist in urednik Matej Juh, režiserka Špela Kravogel. Kot uvod v sklepno prireditev od nedelje, 11. 9., do srede, 14. 9., v oddaji Literarni nokturno predstavljamo kratke zgodbe, ki jih je žirija uvrstila v ožji izbor. 11. 9. - Miša Gams: Babica 12. 9. - Tadeja Šef: Ko morje obmolkne 13. 9. - Monika Lavrič: Sadika 14. 9. - Helena Šuklje: Senčna meja
Na prav posebnem koncertu bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopila prav posebna zasedba - razširjeni pihalni orkester, sestavljen iz petinsedemdesetih glasbenikov petih ljubljanskih poklicnih orkestrov ter povabljenih gostujočih izvajalcev iz Belgije, Škotske, Nemčije in Japonske, ki bodo igrali na več kot šestdeset različnih glasbil, vsaj dve bosta na koncertnem odru sploh prvič do zdaj, med drugimi tudi največji saksofon na svetu, ki v višino meri 2,74 metra in ga lahko igra le en glasbenik. Na koncertu bosta premierno predstavljeni novi deli Simfonija št. 5, imenovana Sedem trobent apokalipse Igorja Krivokapiča in skladba Colores Jana Van der Roosta, dirigiral bo Miha Rogina.Skladatelj Igor Krivokapič svoje življenje posveča strasti do redkeje izvajanih, morda celo pozabljenih glasbil, še zlasti pihal in trobil, ter njihovemu obujanju in vključevanju v aktivno izvajalsko prakso z novonastalimi deli, nastalimi pretežno za pihalni orkester oziroma druge podobne zasedbe. V partituro Pete simfonije Sedem trobent apokalipse je tako v želji po iskanju novih zvočnih in izraznih možnosti vključil tudi nekatera redko izvajana glasbila, kot so oktobas, subkontrabasovska flavta, kontrabasovska trobenta, subkontrabasovski saksofon in tako naprej… Ustvarjalni navdih za Sedem trobent apokalipse je iskal v dogodkih današnjega in polpreteklega časa, pa tudi v Razodetju, sklepni knjigi nove zaveze svetega pisma. "Izjemni, brez pretiravanja lahko rečem tudi strašni časi zahtevajo izjemna, celo strašna izrazna sredstva in tega se ob snovanju zvočne izpovedi nisem niti najmanj branil. Tako sem uporabil bodisi povsem nove zvočne medije akustične glasbe (nekaj sem jih celo še sam zasnoval) bodisi sem se poslužil malokrat slišanih iz zakladnice zadnjega četrt tisočletja izumljanja v iskanju popolnega zvoka. A vse to nikakor ne v imenu ekstravagance, ekshibicionizma, ekskluzivnosti, kaj šele kakšnega freak showa, temveč izrecno z namenom umetniške izpovedi kot najbolj prodorno jasne zrcalne slike našega časa. Simfonija št. 5 Sedem trobent apokalipse je oblikovno morda na prvo žogo običajna programska simfonija, ki se poslužuje Berliozovega načela Idée fixe ter si je za navdih izposodila tudi biblično besedilo Janezovega razodetja, zakaj nagovor tega pretečega in zloslutnega sklepa Svetega pisma je nad časom, celo nad delitvijo med verujoče in nevernike, a je ob tem tudi še vse kaj več." Igor Krivokapič Flamski dirigent in skladatelj je eden najpomembnejših sodobnih glasbenih ustvarjalcev glasbe za pihalne orkestre, brass bande, fanfarske orkestre in druge podobne pihalno-trobilske sestave. Novo delo je pri skladatelju naročil koncertni pihalni orkester Akademije mesta Maasmechelen, ki leži na skrajnem severovzhodu Belgije. "Colores v španščini pomeni barve. In barve so bistvo te skladbe. Glasbene barve, odtenki, slikovitost zvena, mehki in ostri barvni toni, zvočni učinki. Gre za nadvse abstraktno skladbo: onkraj zgodbe, scenarija ali kakršnega koli programskega navdiha. Celota izzveni z impresivnim sklepom v različnih pogledih zahtevne glasbene kompozicije. Ne samo da predvideva obsežen instrumentarij, v središče pozornosti postavlja tudi vsako sekcijo pihalnega orkestra: ustrezna izvedba tega dela zahteva zrel in zelo usposobljen ansambel. Izjemno je videti in slišati redka glasbila, kot so kontrabasovska flavta, subkontrabasovski saksofon, kontrabasovska trobenta ali oktobas – da ne omenjamo družine helikonov, ki je v tem velikem delu v celoti zastopana." Jan Van der Roost.
Ganljivost interpretacije, čudoviti glasovi, nešteto koncertov, posnetkov in nagrad ter zgled za mnoge: tudi tako bi lahko o opisali Slovenski oktet. Letos – z enoletno zamudo – praznuje 70 let. Skupaj s festivalom Ljubljana, ki ga gosti s celoletnim koncertnim abonmajem. Menda v Sloveniji nimamo ansambla, ki bi se lahko pohvalil s tako priljubljenostjo in tako uspešno zgodovino. Marsikomu v ušesih še odmevajo glasovi njegovih različnih zasedb, saj se je v njem razvrstilo več kot 40 pevcev. Za Oktet so nastajale pesmi, in ta je slovensko pesem ponesel vsepovsod po svetu: poklanja se ji tudi nocoj, tisti, s katero je zaslovel in tisti, ki zanj nastaja danes.
Na Festivalu Ljubljana je nastopil Londonski kraljevi filharmonični orkester pod taktirko Vasilija Petrenka, od lani tudi umetniškega vodje orkestra. V Mozartovi Koncertantni simfoniji za violino, violo in orkester v Es-duru K. 364 sta zaigrala slovenska violinistka Lana Trotovšek, lanska dobitnica nagrade Prešernovega sklada in ukrajinski violist Maksim Risanov. Tema večera je bil klasicizem, saj smo slišali še Simfonijo št. 5 v c-molu op. 67 Ludwiga van Beethovna in poklon dunajski klasiki v Simfoniji št. 1 v D-duru op. 25 Sergeja Prokofjeva. Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa koncerta na programu Ars. Foto: Royal Philharmonic Orchestra at Carnegie Hall / Peter Matthews, Flickr / CC BY 2.0
Ansambel Musica cubicularis je nastal leta 2004 kot trio in se kmalu razvil v dinamični sestav prilagodljive velikosti in zasedbe. Posveča se predvsem izvajanju starejše glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih in v svoje koncertne sporede pogosto vključuje manj znana in še ne objavljena dela, kot pravi umetniški vodja festivala in član ansambla Domen Marinčič, pa obuja tudi starejšo slovensko glasbeno dediščino in glasbo, ki je tako ali drugače povezana s Slovenijo. Takšen bo tudi nocojšnji koncert v cerkvi sv. Petra v Radovljici, ansambel Musica cubicularis bo namreč v mednarodni sedemčlanski zasedbi oživil glasbo organista koprske stolnice Antonia Tarsie ob letošnji 300. obletnici njegove smrti.
Ansambel Musica cubicularis je nastal leta 2004 kot trio in se kmalu razvil v dinamični sestav prilagodljive velikosti in zasedbe. Posveča se predvsem izvajanju starejše glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih in v svoje koncertne sporede pogosto vključuje manj znana in še ne objavljena dela, kot pravi umetniški vodja festivala in član ansambla Domen Marinčič, pa obuja tudi starejšo slovensko glasbeno dediščino in glasbo, ki je tako ali drugače povezana s Slovenijo. Takšen bo tudi nocojšnji koncert v cerkvi sv. Petra v Radovljici, ansambel Musica cubicularis bo namreč v mednarodni sedemčlanski zasedbi oživil glasbo organista koprske stolnice Antonia Tarsie ob letošnji 300. obletnici njegove smrti.
Ansambel MD7 je nastal leta 2001, njegovo ustanovitev pa je spodbudil festival Musica Danubiana. Člani zasedbe so si po festivalu nadeli ime MD7 (Musica Danubiana 7). Trenutno zasedbo septeta sedmih izvrstnih slovenskih inštrumentalistov solistov sestavljajo: Maja Rome – viola, Igor Mitrović – violončelo, Matej Zupan – flavta, Jože Kotar – klarinet, Luka Logar – pozavna, Franci Krevh – tolkala in Luca Ferrini – klavir. Dirigent ansambla je od leta 2005 Steven Loy, ameriški dirigent, ki pa že vrsto let živi v Sloveniji, in sodi med prepoznavna imena sodobne glasbe. V Ansambel MD7 na koncertu v Mestnem muzeju izvaja dela šestih skladateljev, ki so jih namenili prav Ansamblu MD7: Invokacija Janija Goloba, Dež v pratiki Davida Beovića, Lubje sanj Urške Pompe, Tlesk vode Tadeje Vulc, Blues for S(t)even Uroša Rojka in Voices for Ljubljana Zygmunda Krauzeja.
Ansambel MD7 je nastal leta 2001, njegovo ustanovitev pa je spodbudil festival Musica Danubiana. Člani zasedbe so si po festivalu nadeli ime MD7 (Musica Danubiana 7). Trenutno zasedbo septeta sedmih izvrstnih slovenskih inštrumentalistov solistov sestavljajo: Maja Rome – viola, Igor Mitrović – violončelo, Matej Zupan – flavta, Jože Kotar – klarinet, Luka Logar – pozavna, Franci Krevh – tolkala in Luca Ferrini – klavir. Dirigent ansambla je od leta 2005 Steven Loy, ameriški dirigent, ki pa že vrsto let živi v Sloveniji, in sodi med prepoznavna imena sodobne glasbe. V Ansambel MD7 na koncertu v Mestnem muzeju izvaja dela šestih skladateljev, ki so jih namenili prav Ansamblu MD7: Invokacija Janija Goloba, Dež v pratiki Davida Beovića, Lubje sanj Urške Pompe, Tlesk vode Tadeje Vulc, Blues for S(t)even Uroša Rojka in Voices for Ljubljana Zygmunda Krauzeja.
Deveti koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Ilyich Rivas Meta Fajdiga (klavir) Program: Arnold Schönberg: Ozarjena noč, različica za godalni orkester Johannes Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu op. 15 (dodatek) Anatolij Ljadov: Preludij op. 11 št. 1
Deveti koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Ilyich Rivas Meta Fajdiga (klavir) Program: Arnold Schönberg: Ozarjena noč, različica za godalni orkester Johannes Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu op. 15 (dodatek) Anatolij Ljadov: Preludij op. 11 št. 1
"Klavir je orožje. Klavir ni inštrument, na katerega samo igraš in ga pospraviš v kovček. Je tudi pohištvo. Družinska srebrnina, ki se deduje." -Gregor Strniša Predstavitev prenovljenega koncertnega klavirja znamke Bösendorfer z neverjetno zgodovino in lastno zgodbo. Dogodek z naslovom Zgodba nekega zapuščenega klavirja je zasnoval režiser in scenarist Klemen Markovčič ob sodelovanju skladatelja, avtorja raziskav in glasbe Gregorja Strniše, pianista Klemna Golnerja in dramskega igralca Željka Hrsa.
Neposredni radijski in video prenos posebnega dogodka iz studia 26 Radia Slovenija ob predstavitvi prenovljenega koncertnega klavirja znamke Bösendorfer z neverjetno zgodovino in lastno zgodbo, ki ga je iz objekta preoblikovala v subjekt. Režiser in scenarist Klemen Markovčič Avtor raziskav in izvirne glasbe Gregor Strniša Pianist Klemen Golner Dramski igralec Željko Hrs Voditelja Eva Longyka Marušič, Igor Velše Tonska in video ekipa Mitja Krže, Urban Gruden, Miha Oblak, Matjaž Šercelj, Manca Zdašar Tehnični producent Grega Peterka Oblikovalca svetlobe in prostorskega videa David Andrej Francky, Rok Ložar Projektna vodja odnosov z javnostmi Lea Čehovin, Služba RTV Slovenija za komuniciranje Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars, maj 2022
Zaključek cikla Sodobnih orkestrskih skladb Orketrsa Slovenske filharmonije bo povzel del glasbenega ustvarjalnega vrenja v francoski glasbi 20. stoletja. Pariz je pomenil vabljivo glasbeno metropolo, kamor so na izpopolnjevanja prihajali zlasti številni ameriški skladatelji in pozneje tudi jazzovski glasbeniki, v začetku stoletja pa se je odvila tudi obratna izmenjava, ko se je vizionarski francoski skladatelj Edgard Varese preselil v ZDA. Pariz je postal tudi drugi dom slovenskega skladatelja Janeza Matičiča, ki nas je zapustil aprila letos. Koncert je postal tudi poklon našemu glasbenemu svetovljanu. Program: Janez Matičič: Trans Pierre Boulez: Notations I–IV in VII Edgard Varese: Amériques George Gershwin: Uspavanka Orkester Slovenske filharmonije Alejo Pérez, dirigent
Osmi koncert cikla Kromatika 2021/22 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent Rossen Milanov Theresa Plut (sopran) Program: Samuel Barber: Adagio za godala Samuel Barber: Knoxville: Poletje 1915 Max Reger: Variacije in fuga na Beethovnovo temo (orkestrska različica)
Sedmi koncert cikla Jazz Ars All Stars predstavlja skupino enega najvidnejših slovenskih jazzistov, Tadej Tomšič Institution. Tadej je brezkompromisen saksofonist, skladatelj, aranžer in dirigent, visokih standardov pa ne opušča niti pri svojih številnih hobijih. Tako je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo svojo strast do hitrih jeklenih konjičkov povezal z glasbo. Nov avtorski projekt z naslovom "Flying Start" nam odkriva alternativne linije skozi ovinke, združuje hitrost v skupni igri, z drsenjem saksofona in poznim zaviranjem lovi čas najhitrejšega kroga. V svoj Institution je povabil bobnarja Žigo Kožarja, pianista Gregorja Ftičarja in basista Erika Čeboklija. Gospodje bodo pričarali napet večer na »Veliki nagradi« Cukrarne, če se malo pošalimo v terminologiji Formule 1. Pa še majhno presenečenje, gostja večera bo mojstrica tolkal, Petra Vidmar, tokrat na vidmarfonu.
Cankarjevo nagrado so pred leti na pobudo Slovenskega centra PEN skupaj ustanovili Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, kot donatorica jo podpira Občina Vrhnika in letos tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Gre za poklon velikemu slovenskemu književniku in hkrati priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja – poezija, proza, drama, esejistika. Letos je žirija izmed več kot 30 knjig za najboljše tri izbrala pesniško zbirko To telo, pokončno Nine Dragičević, tri igre za punce Simone Semenič in roman Zvezdna karta Dušana Šarotarja.
Kaj se tako blešči v zadnjem delu orkestra? Trobila! Ne blešči se pa samo njihov videz ampak tudi zvok. Trobilci Orkestra Slovenske filharmonije predstavljajo svoje inštrumente, s pripovedovalko pa bodo »zaigrali« Sanjavo zgodbo o čebeli Marceli, ki rada nabira sladki med, še raje pa slika. Glasba: Domen Jeraša Besedilo: Mateja Črv Sužnik Izvajalci: trobilci Slovenske filharmonije Pripovedovalka: Renata Vereš Klančič Moderator: Franci Krevh
Na šestem koncertu iz serije Jazz Ars All Stars bo nastopila fusion jazz skupina Moonlight Sky, v zasedbi Miha Petric (kitara), Jan Sever (klaviature), Janez Moder (bas) in Žiga Kožar (bobni). V neposrednem radijskem in video prenosu!
