Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 29.6.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Franz Joseph Haydn: Poletje iz oratorija za soliste, zbor in orkester Letni časi Izvajalci: Theresa Plut, sopran; Jeroen de Vaal, tenor; Randal Turner, bas; Komorni zbor Ave; Simfonični orkester RTV Slovenija; Marko Munih, dirigent Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata za klavir št. 18 v D - duru, K. 576 Izvajalec: Gottlieb Wallisch, klavir Wolfgang Amadeus Mozart (libreto Lorenzo da Ponte): Arija Leporella iz opere Don Giovanni Izvajalci: Marko Fink, basbariton; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Lior Shambadal

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Tomaž Habe: Piranski pejsaži Izvajalca: Orkester Slovenske filharmonije in dirigent Emmanuel Villaume Bojan Glavina: Trije morski akvareli Izvajalci: Luca Ferrini, klavir; Komorni orkester solistov Društva slovenskih skladateljev in dirigent Jürgen Bruns

Milan Jesih je napisal sonet Ves dan sem živel, Uroš Smolej pa ga je interpretiral, kar navrže še kako hudomušno doživetje.

Ludwig van Beethoven: Mirno morje in srečna vožnja za zbor in orkester, op. 112 Izvajalci: Zbor koncertnega združenja Dunajske državne opere; Dunajski filharmoniki in dirigent Claudio Abbado Felix Mendelssohn Bartholdy: Mirno morje in srečna vožnja v D-duru, op. 27 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut Aleksander Glazunov: Letni časi za klavir, op. 67 Izvajalec: Per Tengstrand, klavir

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Izraznost italijanske vokalne glasbe, predvsem madrigalov, kantat, arij in duetov beneške skladateljice in pevke Barbare Strozzi odkriva najzanimivejšo skladateljico zgodnjega in zrelega baročnega obdobja. S svojo ustvarjalno energijo se je osredotočila na kompozicijo in jo odlično predstavila v osmih zbirkah vokalne glasbe, ki odkrivajo lirično pretanjenost in dramatično izraznost.

Wisława Szymborska je avtorica, ki je že nekaj časa nesporni del svetovnega literarnega kanona, čeprav njeni literarni začetki menda niso z ničemer nakazovali, da bi se to lahko zgodilo. Slovenci se lahko pohvalimo z enim najobsežnejših knjižnih izborov njenih pesmi, pripravila in prevedla ga je dobra poznavalka Szymborske Jana Unuk. V knjigi, izšla je pod naslovom Radost pisanja, je objavljen tudi izbor njenih feljtonskih zapisov. Poezija poljske nobelovke je na prvi pogled lahkotna, pravi Jana Unuk, toda vsak prevajalec ve, da gre za zelo kompleksno in zelo podrobno tkanje.

Kratka glasbena medigra.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju komornih in orkestrskih skladb iz 19. in 20. stoletja. Slovenski solisti, komorne zasedbe in orkester bodo predstavili Introdukcijo / Uvod in Rondo capriccioso za violino in orkester v a-molu, op. 28, Camilla Saint-Saënsa, Sonato za oboo in klavir Francisa Poulenca, Kvintet za pihala Slavka Osterca in Poemo za violino in orkester op. 25 Ernesta Chaussona. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 30. junija ob 5.05.

Komedija je duhovit oris sodne razprave, ki s satirično ostjo Milčinskega prav nič ne prizanaša niti lastnemu sodniškemu stanu. Avtor radijske priredbe in dramaturg: Goran Schmidt Režiser: Matija Milčinski Tonska mojstra: Miro Marinšek in Jure Culiberg Asistentka režije: Alenka Kovačič Tehnična asistenta: Zmago Frece in Sandi Zgonc Predsednik – Bojan Emeršič Prvi sodnik – Slavko Cerjak Drugi sodnik – Boris Ostan Tretji sodnik – Dare Valič Zapisnikar – Janko Petrovec Jesihhar – Nejc Simšič Kostajnar – Miha Veršnjak Kastrolar – Juš Milčinski Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Slovenija v oktobru 2001.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Piran in Portorož dobivata nov, mednarodni Jazz festival. Gledališče Tartini in Avditorij Portorož bosta gostila vrhunske glasbenike. V ljubljanski galeriji Aksioma napovedujejo otvoritev razstave Igorja Štromajerja, mednarodno uspešnega slovenskega spletnega umetnika. Pred Novo pošto v Ljubljani bodo nove izdaje, v različnih gledaliških jezikih, predstavili Slovenski gledališki založniki.

Teresa Berganza je bila ena najbolj priljubljenih in občudovanih španskih mezzosopranistk, nedavno se je poslovila v starosti 89 - ih let. Dirigent Herbert von Karajan jo je nekoč opisal kot »Carmen stoletja«; posebej se je namreč proslavila z vlogo Carmen v istoimenski Bizetovi operi, saj je s svojo izvedbo vanjo vnesla vokalno in gledališko pestrost ter izjemen individualni pristop. Skozi desetletja glasbene kariere pa se je uveljavila tudi kot koncertna pevka in cenjena poustvarjalka samospevov.

Izpostavljamo Koncerte iz ptujske zbirke, ki so v petek na predvečer Dneva državnosti zveneli v atriju ZRC SAZU na koncertu v sklopu cikla Harmonia concertans – Stara glasba na novem trgu. V nadaljevanju bomo predstavili še dogajanje na koncertu z naslovom Nove poti, ki je v četrtek v Mariboru zaokrožil spomladanski del cikla Carpe artem, sobotni Koncert samospevov ob dnevu državnosti s sopranistko Elviro Hasanagić v glavni vlogi in ponedeljkovo premierno uprizoritev muzikala Zgodba z zahodne strani na letošnjem Ljubljana festivalu. Ob koncu oddaje bomo nekaj besed spregovorili še o novem lepem uspehu slovenskih glasbenikov – dirigent Tilen Draksler se je na tekmovanju Rahmaninova v Moskvi izmed 210 udeležencev dirigentskega dela tekmovanje prebil v polfinale med 12 najboljših.

»Glasba naj bo vodilo: rahel dvig in konstanten vzpon,« je zapisl avtor oddaje 'Modrost hitrih sprememb', skladatelj Pavel Mihelčič.

O delu Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh. O avtorici Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel. Režija: Klemen Markovčič Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar Mastering: Damir Ibrahimkadić Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Interpretka: Ana Facchini Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021

19:12
Poigra

V oddaji Srce šansona nam družbo spet delajo izjemno domiselni in izdelani liki iz sveta Iztoka Mlakarja. Avtor jim dušo daje z različnimi govori primorskega narečja, a to nikakor ne omejuje njegovega poslušalstva le na Primorsko. Številne izmed njegovih skladb, polne modrosti, humorja in sproščenosti, so namreč skoraj ponarodele. Pel nam bo sam hudič, izpovedoval se bo bogataš, trpeli bomo ob zgodbi o furlanki, manjkala pa ne bosta niti Marjo Špinel in Ivo Balila.

V oddaji Arsov art atelje se bomo podrobneje posvetili predstavitvi petih skladb, ki so izšle na novi zgoščenki elektroakustične glasbe Metarma skladatelja in zvokovnega umetnika Bora Turela, ki je v začetku januarja 2019 izšla v zbirki Ars Slovenica pri Edicijah slovenskih skladateljev. Bor Turel je že štiri desetletja najopaznejši slovenski ustvarjalec elektroakustične in eksperimentalne glasbe, radiofonskih in akustičnih glasbenih del ars acustica, ki presegajo ustaljene meje zvočne umetnosti, odkrivajo pretanjena zvočna razmerja med instrumenti in elektroakustičnim posnetkom, ustvarjajo inovativne povezave med radiofonskimi in naravnimi zvočnimi elementi ter poslušalcem odpirajo nove zvočne svetov. Bor Turel, prejemnik nagrade Prešernovega sklada leta 2008, je na zgoščenko Metarma, ki je v začetku januarja izšla v zbirki Ars Slovenica pri Edicijah Društva slovenskih skladateljev, uvrstil pet skladb za instrumente in elektroakustični posnetek: Glasovi pradavnine za mousteriensko piščal, Izničena čipka za sopran, ki je edina namenjena glasu, Play-Spiel za pihalni kvintet, Perc Play za tolkala in Umišljeno potovanje proti neznani obali za altovski saksofon. Oddajo, v kateri bo skladatelj v pogovoru predstavil svoja dela in sodelovanje s slovenskimi solisti, je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Poslušali bomo novo izdajo Sombres Miroirs skladatelja Bruna Duplanta in del plošče kvarteta Baldrian, ki svojo prefinjeno improvizacijo z glasbili in elektroniko predstavlja v konceptualistični šali kot odkritje novih del skladateljice Friede Bertelsohn Martholdy.

Poezija pruskega pesnika, urednika in esejista Johannesa Bobrowskega (1917 – 1965) temelji na močnih, domala čutno nazornih, a tudi skrivnostnih, magičnih podobah, še najbolj podobnim podobam narave. A narava, v katero z izjemno poetično močjo domala vleče tudi bralca, je vse prej kot stvarnost, ki nas obdaja: je svet spomina, svet, ki so ga oblikovali starodavni miti, preplet raznolikih tradicij, svet, ki ga je zaznamovalo izkustvo srhljivega opustošenja, ki ga je za seboj pustila druga svetovna vojna. Prevajalec: Alfred Leskovec Interpret: Blaž Šef Režiserka: Špela Kravogel Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Urednica oddaje: Tina Kozin

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt