Ars aktualno V Karlovih Varih slavil film Raje bi znorel v divjini Mira Rema

Pretekli vikend se je v Karlovih Varih sklenil že 59. filmski festival. Na podelitvi nagrad je veliki kristalni globus prejel film slovaškega režiserja Mira Rema Raje bi zblaznel v divjini, posebno nagrado pa je glavna žirija namenila filmu Bidad iranskega režiserja Soheila Beiraghija.

Ars aktualno Točka srečanja - glasbeni vrhunec uradnega programa EPK GO! 2025

Goriški pianist Alexander Gadjiev je glasbeni ambasador Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025, ki si je kot enega glasbenih vrhuncev uradnega programa EPK GO! 2025 zamislil dvodelni projekt Točka srečanja, s katerim povezuje ikonični Trg Evrope z vzvišenim mirom bazilike Svetogorske Matere Božje.

Ars aktualno Zemlja Kozmos, vibracije in frekvence, ki vplivajo na nas in svet okoli nas, a ostajajo nevidne in neslišne – razstava Petre Kapš

Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in kustosinje Andreje Borin je ustvarjalka v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos.

Ars aktualno Trije vrhunci 72. puljskega filmskega festivala

V Pulju poteka 72. izvedba filmskega festivala, posvečenega hrvaškemu filmu. Gre za najstarejši nacionalni filmski festival na svetu – ki se je pred letom 1992 imenoval Festival jugoslovanskega filma. Njegova posebnost je ogromen kino na prostem – v Areni, ohranjenem Vespazijanovem amfiteatru iz 1. stoletja, ki ima kar 7000 sedežev. Poleg fokusa na hrvaški film vsako leto predstavljajo tudi hrvaške manjšinske koprodukcije, med njimi so letos kar trije slovenski filmi: Kaj ti je deklica, Odrešitev za začetnike in Praslovan. V drugih festivalskih sklopih bodo prikazali še slovenski dokumentarni film Ali je bilo kaj avantgardnega? ter slovenske manjšinske koprodukcije: Fiume o morte!, Dražen, Zajčji nasip in Zgodbe s čarobnega vrta. Na novo pa so uvedli tekmovalni program za filme iz regije, ki niso nastali s sodelovanjem Hrvaške. Tina Poglajen izpostavlja tri zanimive filme z letošnjega festivala. Prevode bereta Igor Velše in Ajda Sokler.

Ars aktualno Filmi v igri za kristalni globus na 59. festivalu v Karlovih Varih

V Karlovih Varih se že 59. filmski festival te dni preveša h koncu. V tekmovalnem programu se za nagrade, med drugim za kristalni globus, poteguje dvanajst filmov. Pogovarjamo se z režiserko Nino Knag, avtorico norveške filmske pripovedi o intimnem odnosu med žensko srednjih let in mladim prosilcem za azil z naslovom Ne kliči me mama, iranskim režiserjem Soheilom Beiraghijem, ki je posnel film o mladi pevki z naslovom Bidad, turško režiserko Gözde Kural, ki se v filmu Kino Jazireh posveča različnim preobrazbam spolnih vlog v Afganistanu ter ukrajinskim režiserjem Dmytrom Hreškom, ki je posnel dokumentarec Divia o vplivu divjanja vojne v Ukrajini na naravo.

Ars aktualno Mi smo z vami!

Veselov vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani gosti, kot pravijo, vizualno-glasbeno poslastico z naslovom  Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana. Projekt daje velik poudarek dialogu, še dodajajo, gre pa za kombinacijo slikarstva, zvočnosti in igre.

Ars aktualno Ko je obiskovalec hkrati igralec fliperja in glasbenik – Mi smo z vami! v Galeriji Veselov vrt

Po eni strani bi lahko kdo rekel, da je ravno poleti čas za obisk galerije, da pobegnemo vročini. A kdor meni nasprotno, torej da je v tem času škoda biti noter, pa se lahko odpravi na razstavo, ki je kar na vrtu. Veselov vrt Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 v Ljubljani, kot pravijo, gosti vizualno-glasbeno poslastico z naslovom Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana. Projekt daje velik poudarek dialogu, še dodajajo, gre pa za kombinacijo slikarstva, zvočnosti in igre.

Ars aktualno ''Ciril Zlobec je poezijo živel, ne le pisal''

Ob 100. obletnici rojstva Cirila Zlobca so njegovi bogati, s poezijo zaznamovano ustvarjalno pot in vsestransko osebnost v Sežani obeležili s pesniškim koncertom Zavoda Our Labyrinth. Zlobec je poezijo živel, ne le pisal, njegov rodni Kras je vtkan v vsako njegovo pesem, njegova vera v moč poezije in ljubezen do človeka pa presegata čas, je pred številnim občinstvom v avditoriju Kosovelovega doma izpostavil sežanski župan Andrej Sila. Mi pa lahko dodamo še, da je bil Ciril Zlobec v letih od 1977–1986 tudi odgovorni urednik kulturo-umetniškega programa na takratnem Radiu Ljubljana.

Ars aktualno Seminar slovenskega jezika, literature in kulture se je letos osredotočil na tržaško regijo

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja dvotedenska prireditev z imenom Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Prvič so ga izvedli že daljnega leta 1965, organizira pa ga Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Oddelku za slovenistiko. Vsako leto seminar poteka na določeno temo, letos se posvečajo tržaški regiji in jo obravnavajo z zgodovinskega, političnega, gospodarskega ter kulturno-literarnega in jezikoslovnega stališča.

Ars aktualno Dokumentarni film OHO Damjana Kozoleta

Minuli konec tedna so na dvorišču starega gradu v Vipavskem križu predpremierno prikazali film režiserja Damjana Kozoleta OHO. Celovečerni dokumentarec je sestavljen iz sicer nedostopnih arhivskih posnetkov avantgardnega umetniškega gibanja OHO, ki še danes navdihuje številne umetnike; velja za enega najzanimivejših, najkompleksnejših in najpomembnejših primerov povojne avantgardne umetnosti v Srednji in Vzhodni Evropi, kot skupina OHO pa so že po nekaj letih delovanja sodelovali na odmevni razstavi konceptualne umetnosti v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MoMA. V filmu nastopi tudi Marina Abramović, ki pripoveduje o tem, kako so ohojevci navdihnili njeno ustvarjanje.

Ars aktualno 60.000 let glasbe ob 30. obletnici odkritja neandertalčeve piščali

V Narodnem muzeju v Ljubljani so odprli občasno razstavo Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, ki je posvečena 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. 18. julija 1995 je v jami Divje babe na Cerkljanskem, kjer so arheološka izkopavanja potekala že od 80-ih let, arheolog Janez Dirjec naletel na naluknjan del stegnenice mladega jamskega medveda. Za dlan velik artefakt je danes najbolj slavna piščal. Razstava skuša preko zvočil in glasbil iz različnih obdobij stkati vez med kamenodobno in sodobno glasbo.

Izrazi doma Perzijska preproga - Aleš Krhin: »Tla so osnova za dekor. Okrog tega opremljamo cel prostor.«

Aleš Krhin, kustos in restavrator perzijskih preprog v galeriji Farzad v Ljubljani, v drugi oddaji drugega cikla oddaj Izrazi doma razmišlja o predmetu, ki je predvsem od 19. stoletja naprej močno zaznamoval interjerje tudi v našem prostoru. Beseda med drugim teče o zgodovini perzijskih preprog, o pomenu vzorcev, ki jih najdemo na njih, o estetski vrednosti, ki jo klasična preproga vnese v prostor doma, o pomenu materiala, o restavriranju in vzdrževanju preprog. Pogovor je posnela Tesa Drev Juh.

Naši umetniki pred mikrofonom Mineva sto let od rojstva kiparja Stojana Batiča: Lagal bi, kdor bi rekel, da nisem delal s srcem

Stojan Batič, eden najbolj znanih slovenskih kiparjev, se je rodil leta 1925, umrl je leta 2015. Poznamo ga predvsem po številnih spomeniških plastikah, njegovi kipi pa krasijo tudi številne parke po Sloveniji. Stojan Batič se je rodil v Trbovljah in v pogovoru z Vido Curk je leta 2005 najprej spregovoril o navezanosti na domači kraj in o mladosti, ki jo je preživel tam.

Likovni odmevi Petra Kapš: Skozi kamenine, vodo, tla slišim zvok, s celotnim telesom, vse celice se zbudijo in začnejo vibrirati

Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš z umetniškim imenom OR Poiesis. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in s kuratorko Andrejo Borin je umetnica v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos. Foto (izrez): DK

Svet kulture Monografija Uradniki niso angeli in Poletni tečaj slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije v Kopru

Poletni tečaj slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije v Kopru že več kot tri desetletja gradi mostove med ljudmi, kulturami in jeziki. Udeleženci s seboj prinašajo različne zgodbe – nekateri si želijo izboljšati svoje zaposlitvene in karierne možnosti, drugi imajo slovenske korenine, tretji imajo radi slovensko književnost. S seboj pa odnesejo tudi košček naše kulture. O tem, pa še o monografiji dr. Brede Mulec Uradniki niso angeli, ki prinaša zgodbe in zabavne anekdote o disciplinskih postopkih na delovnem mestu v prejšnjem stoletju.

Gremo v kino Mirovnik - dobitnik puljske velike zlate arene, Raje bi znorel v divjini v Karlovih Varih, Superman

Poročamo o najboljših filmih iz Pulja, nagrajencih z zlatimi arenami. Veliko zlato areno je prejel dokumentarni film Ivana Ramljaka, Mirovnik, ki skozi arhivske posnetke pripoveduje o prvih dneh vojne med Hrvaško in Srbijo - ter policijskemu načelniku iz Osijeka, ki jo je poskušal preprečiti. Pozornost posvečamo tudi najboljšim filmom iz Karlovih Varov, ki so jim podelili kristalne globuse. Pred vrati pa je že festival Cinehill, nekdanji Motovun, ki ga bodo letos obiskali imenitni filmski gostje. Razmišljamo še o politiki Supermana, ki si ga v teh dneh lahko ogledamo v kinu, in ki je na spletu razvnel razpravo o tem, ali je v njem mogoče razbrati propalestinska stališča.

Podobe znanja Milica Gregorič Kramberger: Smo na pragu nove dobe pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni

Med nevrodegenerativnimi boleznimi, torej tistimi, ki prizadenejo živčevje, je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Ta vodi do sindroma demence in pristojni ocenjujejo, registra namreč nimamo, da ima v Sloveniji demenco približno 40 tisoč ljudi. Vemo pa, da lahko vplivamo na približno 45 odstotkov dejavnikov tveganja. Zdravljenje ostaja težavno, a prav zdaj se vendarle dogajajo pomembni premiki. Do zdaj se je v primeru Alzheimerjeve demence uporabljalo, in v Evropi je še vedno tako, le simptomatska zdravila. V obdobju zadnjih dveh let pa se je v svetu zgodil revolucionarni premik, saj so izumili zdravilo, ki vpliva neposredno na patološke procese, na nakopičeno beljakovino amiloid. Potek bolezni lahko z njim do neke mere upočasnimo, a le v zgodnjem obdobju, ko škoda še ni obsežna in so kognitivne motnje blage, saj že propadlih nevronov in celic ne moremo obnoviti. O vsem tem tokrat z doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, nevrologinjo in vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Oddaja je bila premierno na sporedu septembra 2024.

Svet kulture Vsi za enega, eden za vse, Točka srečanja

Na odru Plesnega teatra Ljubljana bo premierno zaživel plesno-cirkuški kabaret Vsi za enega, eden za vse avtorja Branka Potočana in skupine Fourklor, ki obljublja, da bo skozi virtuozne točke, naelektrene prizore in komične zaplete nastavil ogledalo sodobni družbi. Na prenovljenem Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, pa se obeta pravi glasbeni spektakel – prvo od dveh dejanj koncertnega projekta Točka srečanja, ki si ga je v sklopu EPK zamislil priznani goriški pianist Alexander Gadjiev.

Razgledi in razmisleki Mineva 80 let od rojstva poljskega pesnika Adama Zagajewskega: "Mislim, da poezija ne bi smela ubežati idejam."

Pred osemdesetimi leti se je rodil poljski pesnik Adam Zagajewski. V slovenščini imamo dve njegovi zbirki: Mistika za začetnike in Iskanje sijaja, obe je prevedel Niko Jež. Adam Zagajewski je za svoje ustvarjanje dobil vrsto nagrad, leta 1996 tudi vilenico. Leta 2012 se je s pesnikom pogovarjal Gregor Podlogar. Adam Zagajewski je umrl leta 2021. Bralec Matjaž Romih, ton in montaža Janez Ahlin.

Svet kulture Kinematografski presežki na 72. puljskem filmskem festivalu

Osrednji del današnje oddaje namenjamo puljskemu filmskemu festivalu, ki se z nocojšnjo podelitvijo nagrad počasi sklepa. O pogledih na trenutno hrvaško kinematografijo in o tem, kako s festivalom diha mesto Pulj, bo več povedala naša sodelavka in odgovorna urednica programa Ars, Ingrid Kovač Brus, ki je spremljala festival. Ozrli pa se bomo tudi v Križevniško cerkev v ljubljanskih Križankah; tam so s sinočnjim performansom Smo kot metulji… odprli istoimensko razstave Eve Petrič.

Glasovi svetov Staroselci amazonskega pragozda: "Gozd je še vedno tam, kjer je bil, le da je zdaj pod zemljo."

V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.

Izšlo je Jasmina Jerant: Primer: Anhovo

Jasen sončen dan. Gospoda se srečata, eden ima odprt dežnik. »Saj ne dežuje, Toni!« »Ne, vem. Cementuje pa!« Glagola cementovati ne boste našli v slovarjih, čeprav lepo opisuje usodo prebivalk in prebivalcev Anhovega in srednje Soške doline. Njihova zgodba je premalo znana, zato je monografija magistrice Jasmine Jerant z naslovom Primer: Anhovo in s podnaslovom Med azbestom, odpadki, razvojem in zdravstveno krizo še toliko bolj dragocena. Pripoveduje namreč zgodbo o kapitalskem in tudi družbenem interesu za proizvodnjo azbesta in cementa, za prikrivanje škodljivosti proizvedenega in o pogumu posameznic in posameznikov, ki so leta in desetletja opozarjali in opozarjajo na škodljivost tovarne in njene proizvodnje. Zgodba o Anhovem je zgodba o interesu kapitala in državljanskem pogumu, hkrati pa tudi o veliki večini prebivalstva Republike Slovenije, ki Anhovega zaradi njegove »oddaljenosti«, »odmaknjenosti« ne opazi. Monografija je zasnovana kronološko in je izčrpno dokumentirana. Avtorica je zajemala iz vrste virov (uvodna smešnica je iz tovarniškega glasila Naš list!), tudi iz zaupnih dokumentov. V monografiji (izdala jo je Založba Mladinska knjiga) boste med drugim našli podatek, koliko odpadkov je takrat in takrat tovarna odvrgla v Sočo, v bistro hči planin. Nikar ne zamudite knjige in pogovora Marka Golje z magistrico Jasmino Jerant. (Pogovor je bil premierno objavljen 3. oktobra 2024.)

Evroradijski koncert Violinistka Lisa Batiashvili z Münchenskim filharmoničnim orkestrom pod vodstvom Lahavija Shanija

Na koncertu, ki je bil 13. julija letos v sklopu Festivala klasične glasbe na velikem trgu Odeonplatz v središču Münchna, so nastopili solistka violinistka Lisa Batiashvili, Münchenski filharmonični orkester in dirigent Lahav Shani. Slišali bomo Violinski koncert v D-duru, op. 61 Ludwiga van Beethovna, Meditacijo 'Thaïs' Julesa Massneta, Simfonične plese, op. 45 Sergeja Rachmaninova, za dodatek pa še Nimrod iz Enigma variacij, op.36 Edwarda Edgarja ter Slavonske plese št. 8 v g-molu, op. 46 Antonína Dvořáka.

Glasbena skrinjica Umetnine, ki so navdihnile glasbo XXXIII: Mačke v klavirskih sonatah Alana Hovhanessa

Mačke so bile najljubša bitja slikarjev japonske umetnostne smeri ukijo-e (slika plavajočega sveta), ki je cvetela od 17. do 19. stoletja. Upodabljali so jih pri najrazličnejših opravilih, lovu, umivanju, igranju, spanju, skratka pri početju najrazličnejših reči. Dve sliki mačk, naslikani v omenjenem slogu, sta leta 1982 navdihnili tudi ameriškega skladatelja Alana Hovhanessa.

Sobotni operni večer Jules Massenet: Werther iz Pariza

Pri oblikovanju opernega besedila so se libretisti – bili so kar trije – dovolj zvesto držali Goethejevega izvirnika. Édouard Blau, Paul Millet in Georges Hartmann so izpustili le nekaj epizodnih oseb in dogodkov. Pomembnejša razlika med romanom Trpljenje mladega Wertherja in opernim besedilom je samo to, da se v romanu Šarlota (poje Marina Viotti) prostovoljno odloči za Alberta (Jean-Sébastien Bou), medtem ko v operi pove Wertherju (Benjamin Bernheim), da je materi na smrtni postelji prisegla, da se bo poročila z Albertom. Pojejo še: Sandra Hamaoui (Sofija), Rodolphe Briand (Schmidt), Juri Kisin (Johann), Marc Scoffoni (Šarlotin oče), Johanna Monty (Katica) in Guilhem Begnier (Brühlmann). Otroški zbor Maîtrise des Hauts-de-Seine in orkester Les Siècles vodi Marc Leroy-Calatayud.

Oddaljeni zvočni svetovi Avstralija: staroselci

Tokratne Oddaljene zvočne svetove posvečamo glasbi avstralskih staroselcev aboriginov.

Zborovski panoptikum Uroš Krek in Else Marie Pade na novi zgoščenki

Marca smo posneli pogovor z dirigentko Martino Batič o novi zgoščenki Danskega vokalnega ansambla, na katero so se ujela dela danske ustvarjalke Else Marie Pade in slovenskega skladatelja Uroša Kreka.

Zborovski koncert Mozartova Velika maša v c-molu, Köchel 427 (417a)

4. januarja leta 1783 je Wolfgang Amadeus z Dunaja naznanil svojemu očetu v Salzburg "spartirano polovico maše ..., ki leži pred mano z največjimi upi". Šlo je za Mašo v c-molu, ki se je je lotil poleti: v zaobljubo za ozdravitev neveste Constanze. Dobrodošli ob spremljanju Velike maše v c-molu, Köchel 427 oziroma 417a Wolfganga Amadeusa Mozarta. Nastopajo: sopranistki Liv Redpath in Christiane Karg tenorist Leif Aruhn-Solén in baritonist Johann Kristinsson.  Danska Koncertni zbor in Simfonični orkester vodi Manfred Honeck. Posnetek je nastal decembra lani v Københavnu.

Recital Skozi glasbo Ernesta Blocha in Felixa Mendelssohna - Bartholdyja

V samostanu kulturnega foruma Traunstein v Nemčiji je potekal festival Chiemgauska glasbena pomlad, na katerem je 17. maja letos nastopilo več glasbenikov, ki so izvajali dela Ernesta Blocha in Felixa Mendelssohna-Bartholdyja.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Peter Kopač: Simfonija Abelard 2020

Poslušamo skladateljev Preludij št. 1, ki je nedavno izšel na zgoščenki Europolis švedske pianistke Marie Lettberg, ter njegovo simfonijo Abelard 2020.

Skladatelj tedna Ottorino Respighi, 5. del

Zadnjih petnajst let Respighijevega življenja so zaznamovale pogoste turneje. Naprej je potoval po Evropi, pozneje tudi v Združene države Amerike, Brazilijo in Urugvaj. Vzporedno s tem je poučeval na glasbenem konservatoriju Santa Cecilia v Rimu. Ponujeno profesorsko mesto na tej prestižni ustanovi je pravzaprav bilo povod za skladateljevo prelomno selitev v Rim. Leta 1932 je bil Ottorino Respighi izvoljen v italijansko kraljevo akademijo, štiri leta pozneje, pri komaj šestinpetdesetih letih, je nepričakovano umrl. V januarju leta 1936 je zbolel. Po nekaj obiskih pri zdravniku so mu postavili diagnozo: infekcijski endokarditis – bakterijska okužba srca, ki v tistem času še ni bila ozdravljiva. Respighijevo zdravstveno stanje se je v naslednjih štirih mesecih, med katerimi je prejel tri transfuzije krvi in poskusno zdravljenje s sulfonamidi, uvoženimi iz Nemčije, vidno poslabšalo. Umrl je 18. aprila 1936 v Rimu, ob ženi in prijateljih.

Neposredni prenos Točka srečanja - Alexander Gadjiev in glasbeni prijatelji na Trgu Evrope

Na prvem izmed obeh dejanj dvodelnega projekta Alexandra Gadjieva z naslovom Točka srečanja, ki je eden osrednjih glasbenih projektov programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025, se Gadjiev v prvem delu koncerta na novogoriškem Trgu Evrope predstavlja v komornih zasedbah s svojimi glasbenimi prijatelji, kot so Andraž Golob (klarinet), Petra Kovačič (violina), Stefano Mesaglio (violina), Salvatore Di Lorenzo (viola) in Mon-Puo Lee (violončelo). V drugem delu se bodo na prizorišču predstavili še Orkester Slovenske filharmonije, Mešani mladinski pevski zbor Emila Komela, Zbor Jacobus Gallus in Goriški komorni zbor. Dirigentka združenih zborov je Ana Erčulj, dirigent celotne izvajalske zasedbe pa Giuseppe Mengoli. Za slovesen konec koncerta bo poskrbela Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80 Ludwiga van Beethovna. Solisti: Alexander Gadjiev (klavir), Silva Spessot (sopran), Mojca Bitenc Križaj (sopran), Marianna Acito (mezzosopran), Luigi Morassi (tenor), Martin Sušnik (tenor), Marko Erzar (bariton). Spored: Ottorino Respighi: Nokturno v Ges-duru iz zbirke Šest skladb za klavir, P 44 Wolfgang Amadeus Mozart: Kvintet za klarinet in godalni kvartet v A-duru, KV 581 – II. Larghetto Johannes Brahms: Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25 – IV. Rondo alla Zingarese: Presto Giacomo Puccini: Krizanteme, za godalni kvartet Matija Bravničar: Tango mouvement, za violino in klavir Béla Bartók: Romunski ljudski plesi za klavir Sergej Prokofjev: Uvertura na hebrejske teme, za klarinet, dve violini, violo, violončelo in klavir, op. 34 ***** Alojz Srebotnjak: Rezijanska (rezijanska ljudska) Pavle Merkù: Jnjen čeua jti gna' | Zdaj bom gnala na pašo (ljudska iz Bile v Reziji) Arturo Zardini: Stelutis Alpinis | Planika (furlanska ljudska) Aldo Kumar: Dajte, dajte (istrska ljudska) Ludwig van Beethoven: Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80

Filmska glasba Trent Reznor in Atticus Ross: Queer

Film Queer, ki kar kipi od teatralnosti, je vizualna pojedina z dovršeno izdelanimi scenografijami Mehike petdesetih let prejšnjega stoletja, zmečkanim perilom, cigaretnim dimom, pivom, viskijem in znojem. Montaža je frenetična, osredotočena na čustva in odločena, da nas potopi v ta svet. Glasba pa je izrazito moderna in prilagojena hrepenenjem.

Jazz Ars Pianist in skladatelj Matija Dedić

Oddajo bomo namenili hrvaškemu pianistu Matiji Dediću, ki se je nepričakovano za vedno poslovil 8. junija, star šele 52 let.

Samo muzika Janez Gregorc in Big Band RTV Slovenija

V sedmi oddaji posvečeni osemdesetletnici Big Banda RTV Slovenija bodo na vrsti skladbe Janeza Gregorca.

Jazz Ars Pianist in skladatelj Fats Waller

Predvajali bomo skladbe pomembnega jazzovskega glasbenika, izjemnega pianista, vokalista, organista in tudi odličnega showmana Fatsa Wallerja. Za njim je ostala zakladnica odlične in k sreči dokaj obilno dokumentirane glasbe, ki bo najbrž še dolgo razveseljevala ljubitelje jazza.

Jazz avenija Saksofonist George Coleman

Poslušamo glasbo ameriškega saksofonista Georgea Colemana. Prepoznaven je postal po sodelovanju v zasedbah Milesa Davisa, Herbija Hancocka in Elvina Jonesa. Posnel je tudi niz samostojnih albumov. Letos praznuje častitljivo devetdesetletnico rojstva.

Samo muzika Big Band RTV Slovenija 80 (6) – dirigenta Miha Gunzek in Vinko Globokar

V šesti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija se bomo spomnili Miha Gunzka in Vinka Globokarja, ki sta veliko zasedbo vsak v svojem času vodila krajše obdobje.

Jazz Ars Program jazz festivala Ljubljana - 3

Slišali bomo izbor skladb v izvedbi nekaterih glasbenikov, ki bodo nastopili na zadnjem večeru letošnjega jazz festivala v Ljubljani na prizoriščih Cankarjevega doma. Poslušali bomo naslednje izvajalce: vokalistko ajo monet, pianista Nduduza Makhathinija in bobnarja Asherja Gamedzeja.

Jazz avenija Pevka Cécile McLorin Salvant

Cécile McLorin Salvant se odlikuje z enim najizrazitejših glasov svoje generacije. Pevka in pripovedovalka zgodb tudi sama napiše večino glasbenega materiala, ki ga izvaja, ob tem pa je tudi vizualna umetnica. Letos bo nastopila v Ljubljani, v sredo, 2. julija v Križankah.

Samo muzika Pihalec Boštjan Simon

Boštjan Simon je v domačem prostoru eden najbolj dejavnih in plodovitih glasbenikov - instumentalist, pedagog in producent. Simon bo na letošnjem Jazz festivalu v Ljubljani umetnik v rezidenci. Nastopil bo trikrat – najprej v torek v duetu z italijanskim saksofonistom Pasqualejem Calojem. V četrtek bo zaigral kot član zasedbe There Be Monsters. V soboto popoldne pa bo zaigral v družbi bobnarja Elvisa Homana in švicarskega solista na fender rhodes Jozefa Dumoulina.

Jazz Ars Program jazz festivala Ljubljana - 2

V oddaji bomo slišali izbor skladb v izvedbi nekaterih glasbenikov, ki bodo v okviru letošnjega džezovskega festivala v Ljubljani nastopili na različnih prizoriščih Cankarjevega doma. Poslušali bomo naslednje izvajalce: harfistko Brandee Younger, pevko Cecile McLorin Salvant, trobentačico Yazz Ahmed ter zasedbi Sc'ööf in Flock.

Jazz avenija Program jazz festivala Ljubljana - 1

V oddaji bomo slišali izbor skladb v izvedbi nekaterih glasbenikov, ki bodo v okviru letošnjega džezovskega festivala v Ljubljani nastopili na različnih prizoriščih Cankarjevega doma. Poslušali bomo naslednje izvajalce: pevko in basistko Meshell Ndegeocello, saksofonista Davida Murraya in zasedbo Tarbaby.

Samo muzika Zasedba Ljubljana Jazz Selection

Trobentač Petar Ugrin je bil v zasedbi Ljubljana Jazz Selection glavni solist, klavir in klaviature je igral Dejan Pečenko, bas kitaro Čarli Novak in bobne Drago Gajo. Na snemanju se jim je pridružil še Žiga Golob na kontrabasu. Nastanek zasedbe Ljubljana Jazz Selection sega v leto 1989, ko sta jo zasnovala bobnar Dragan Gajić in saksofonist Miroslav Sedak Benčić, solist v zagrebškem velikem jazzovskem orkestru. Pridružila sta se še bas kitarist Karel Novak in pianist ter klaviaturist Dejan Pečenko. Sprva so se imenovali Yu Jazz Selection. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so se preimenovali v Ljubljana Jazz Selection.

Kratka radijska igra Draga Potočnjak: Ločitve

Zgodba govori o naključnih srečanjih treh mestnih najstnikov, katerih življenje je polno napetosti, strahov in nezaupanja do staršev, ki se ločujejo. Svet mladih, kakršnega prikazuje Potočnjakova, določajo občutki ogroženosti, neizprosne besede in kruta ravnanja. Ti mladi ljudje se ne zmorejo razumeti med seboj in zato so le osamljeni udeleženci naključnih dogodkov, ki jih lahko celo resno ogrožajo. Režiser: Boštjan Vrhovec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lana – Maja Medvešek Boris – Miha Arh Packa – Brane Završan Stane – Uroš Maček Aleš – Primož Ranik Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2000.

Kratka radijska igra Jaka Andrej Vojevec: Že spet

V kratki, a trpki igri, v kateri izbruhne dlje časa trajajoče nezadovoljstvo med dolgoletnima zakoncema, se do neznosnosti ponavljajo isti fraze, dejanja in odzivi, dokler ne dosežejo nevzdržne točke in izbruhnejo v nasilju. Fraza »že spet« pa izraža nestrpnost, naveličanost in jezo ob ujetosti v zmeraj isti začarani krog brez zamisli, moči in volje po spremembi. Režiserka in dramaturginja: Špela Kravogel Tonski mojster: Miro Marinšek Igralca – Violeta Tomič, Zvone Hribar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2010.

Radijska igra Milan Jesih: Ljubiti

Igra je posvečena osemdesetletnici dramske igralke Anice Kumer. Prvakinja celjskega gledališča mu je ostala zvesta vse svoje poklicno življenje. Za svoje delo je prejela številne nagrade, med njimi najvišje igralsko priznanje, Borštnikov prstan. Glasova poskušata v najrazličnejših pojmovnih in besednih osvetljavah ponazoriti vsebinski pomen enega najpogosteje uporabljenih glagolov na svetu. Anica Kumer je s soigralcem Janezom Hočevarjem z vsem artističnim bleskom izvedla Jesihovo dvoumno-ironično besedno parado. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Ona je Anica Kumer, On – Janez Hočevar. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1984.

Radijska igra Janez Mencinger: Abadon

Znotraj utopične fabule stopa v ospredje pisateljev obračun z reakcionarnimi silami v Evropi konec devetnajstega stoletja in drzen pogled v prihodnost, celo v štiriindvajseto stoletje. V zgoščeni dramatizaciji je naslovni junak zvočno oživel kot slovenski Don Kihot ali celo kot slovenski Faust. Za radio pa je zlasti privlačna mističnost, še posebej v naslovni vlogi Abadona - kot »zli duh laži in prevare« usmerja nesrečno zaljubljenega idealista Samorada Veselina in uteleša temno stran Mencingerjevega romana. Režiserka in prirejevalka za radio: Irena Glonar Prirejevalec za gledališče: Blaž Lukan Redaktorica: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Zdenka Majerič Abadon - Jurij Souček Cvetana - Irena Mihelič Samorad, Samoradova vest - Vlado Novak Ljudmila – Minu Kjuder Pavličev bratranec, Sodnik - Renato Jenček Ženska – Irena Varga Gostilničar – Zvone Funda Slavogoj – Rado Pavalec Rudovar – Franci Gabrovšek Anamarija Pavlič – Sonja Blaž Doktor Kres – Marjan Bačko Posneto v studiu Radia Maribor decembra1990.

Kratka radijska igra Tomo Kočar: Zmaji so

Domiselna parodija na zaposlovanje nezaposlenih, ki je popolnoma nesmiselno za zaposlenega, kaže na motivacijo podjetja, saj mu prinese davčno olajšavo, s tem pa tudi na način razmišljanja in ravnanja v vse več podjetjih, kjer zaposleni šteje le toliko, kolikor ugodnosti prinaša podjetju. Režiserka in prirejevalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Škrata - Majda Grbac in Grega Čušin Napovedovalec - Slavko Cerjak Telefonska tajnica - Mojca Ribič Wolfgangač - Sandi Pavlin Uradnica - Romana Šalehar Točaj - Marko Simčič Digger - Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija marca 1997.

Kratka radijska igra Iztok Jereb: Drsenje

Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.

Radijska igra Andrej E. Skubic: Neskončni dnevi

Igro posvečamo spominu na dramskega igralca Petra Musevskega, ki bi letos praznoval šestdesetletnico. Najbolj je blestel v vlogah preprostih, malih ljudi. Ikonična ostaja njegova vloga Ivana v filmu Kruh in mleko. Svojim likom je podeljeval nepozabno veličino tudi v sicer maloštevilnih radijskih vlogah. Brezobzirni kapitalizem je par s socialnega dna v Skubičevi igri potisnil v ponižujoče životarjenje, izguba osnovnega človeškega dostojanstva pa vodi mladeniča v nasilen, brezupen odziv. S to trpko igro, ki opozarja na obubožanje velikega dela prebivalstva in na cinizem množičnih medijev, se pisec uvršča med redke slovenske družbenokritične umetnike, igralec Peter Musevski pa v njej pooseblja ponižanega in razžaljenega človeka subtilno, vendar z oprijemljivo bolečino in empatijo, preredko lastnostjo v zdajšnjem brutalnem času. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Matjaž – Peter Musevski Nežika – Polona Juh Novinarka – Milena Zupančič Ata – Polde Bibič Mamka – Ljerka Belak Agent – Milan Štefe Inšpektor – Janez Starina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2008.

Radijska igra Luko Paljetak: Človek, ki je bil nor

Hrvaški pisec se nam predstavlja s psihološko kriminalko. Psihološko napetost sproti ustvarja in ritmizira, najprej z razgaljanjem resnice o norosti dveh bratov, v drugem delu pa preseneti z razkritjem igre v igri. Režiser: Gregor Tozon Prevajalec: Matej Bogataj Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Igralci Robert Collins: Ivan Rupnik Alfred Collins, njegov brat: Jernej Šugman Ivona Collins, Alfredova soproga: Vesna Jevnikar Oscar Sild, Robertov najboljši prijatelj: Aleš Valič Pit, sluga pri Vollinsovih, tajni Ivonin ljubimec: Brane Završan Leo, zdravnik, Robertov prijatelj: Karli Brišnik Bolničar: Tone Gogala Sestra Elvira, bolničarka: Stannia Boninsegna Sosed: Primož Ekart Inšpektor: Janez Albreht Glas doktorja Lorsa: Iztok Valič Ženski glas: Violeta Tomič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1993.

Radijska igra Jasna Vidakovič, Aleš Jan: Ljudska medicina

Dokumentarna radijska igra predstavi ljudsko zdravilstvo, ki je danes že del narodove zgodovine in dokaz njegovega življenja tako v geografskem kot tudi duhovnem prostoru. Igra poskuša predstaviti ljudsko medicino s treh vidikov: mističnega, religioznega in ob pomoči današnjega pojmovanja vraževerja. Posneto gradivo je zbrano s celotnega ozemlja, na katerem prebivajo Slovenci. Razen vedrega zapisa pa je avtorjema uspelo predstaviti tudi ritualno in duhovno funkcijo, ki jo je ljudsko zdravilstvo ob pomoči ljudske ustne literature imelo v življenju slovenskega naroda. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Igralec – Brane Grubar Igra je po posnetkih s terena dobila končno zvočno podobo v studiih Radia Ljubljana septembra 1986.

Radijska igra Ervin Fritz: Mirakel o sveti Neži

Igro predvajamo ob petinosemdesetletnici njenega avtorja, slovenskega pesnika, dramatika in dolgoletnega dramaturga v Uredništvu igranega programa. Njegovo ustvarjalnost je posrečeno povzel Ivo Svetina, ko ga je poimenoval kot “pesnika smrti in rapsoda življenja”. V komediji se duhovito loteva razmerja med krščanskimi legendami in realnostjo teh legend. Zgodba se odvija na dveh nivojih: na katehetovi pridigi in na življenju svete Neže v Rimu konec 3. stoletja, ko krščanstvo še ni bilo priznano kot uradna vera. Zasnovana je kot persiflaža verske zadrtosti v mišljenju in morali, po obliki pa je parodija mirakla. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Borut Lesjak Katehet - Jurij Souček Sveta Neža - Maja Končar Desni angel - Dare Valič Simfronij - Janez Albreht Prokop - Gojmir Lešnjak Grk - Janez Hočevar Lavinija - Jožica Avbelj Eli - Božo Vovk Oli - Borut Veselko Ali - Jožef Ropoša Rabelj - Marjan Hlastec Tri babnice, trije levi in rimska zijala - Judita Hahn Kreft, Nada Bavdaž, Maja Šugman, Božo Vovk, Borut Veselko, Jožef Ropoša Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1991

Radijska igra Jaša Koceli: Mojster

Gledališko posvetilo Jožetu Plečniku je režiser Jaša Koceli izpisal na podlagi obširne arhitektove korespondence, v kateri se nam Plečnik kaže kot svojevrsten, eruptiven premišljevalec in opazovalec svojega časa in prostora. Njegova nizanja razmislekov o tem, kako je na dnu duš, pa kljub časovni razdalji na nekaterih mestih zvenijo, kot bi bila zapisana za današnji čas izpraznjenosti, melanholije in vojne blaznosti. Besedilo je bilo premierno uprizorjeno leta 2022 v Mestnem gledališču ljubljanskem, na letošnjo Poletno muzejsko noč 21. junija pa je zaživelo še v zvočni obliki, in to v avtentičnem okolju arhitektovega domovanja – v Plečnikovi hiši v Trnovem. Režiser: Jaša Koceli Dramaturginja: Kaja Novosel Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Miha Petric Fonetičarka: Mateja Juričan Interpret – Zvone Hribar Uredništvo igranega programa v koprodukciji z zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljane Posneto na vrtu Plečnikove hiše junija 2025.

Bogoslužje Prenos maše iz Murske Sobote

Na 16. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz stolne cerkve svetega Nikolaja v Murski Soboti. Mašuje stolni župnik Goran Kuhar, sodeluje stolni mešani pevski zbor svetega Nikolaja.

Musica sacra Ob godu sv. Jakoba – Missa Sancti Jacobi Damijana Močnika

Glasbeni izraz skladatelja je sodoben – v kompoziciji uporabi poliritmiko in politonalnost, hkrati modalne lestvice, imitacijske in kanonske tehnike, značilne za pretekla stoletja; eno in drugo prispeva k pestrosti zvočnih barv. A kot je zapisal glasbeni kritik Burkhard Kinzler v reviji Glasba in cerkev, zaradi ekonomične uporabe glasbenega materiala Maša v čast sv. Jakobu ostane razumljiva poslušalcem in z njimi tudi komunicira. Delo bo zvenelo v izvedbi tolkalca Henrika Stahlberga in Komornega zbora sv. Jakoba iz Stockholma pod vodstvom Garyja Gradna.

Musica sacra Glasba v čast sv. Mariji Magdaleni

22. julija goduje Marija Magdalena, svetnica, ki je prva opazila, da je Jezusov grob tretji dan po njegovi smrti prazen in prva, ki je na velikonočno jutro v vrtnarju prepoznala vstalega Jezusa. Pozneje je bila v duhovnih spisih pogosto opisana kot spokornica z grešno preteklostjo. Marija Magdalena, Marija iz Betanije, ki je bila sestra Lazarja in Marte ter neimenovana grešnica, ki je Jezusu v farizejevi hiši med obedom mazilila noge, pa naj bi bile tri različne ženske. A kakorkoli - lik Marije Magdalene - prve, druge ali tretje ali vseh skupaj, je postal bogat vir navdiha tudi za glasbene umetnike.

Sedmi dan Ob 90-letnici dalajlame

Pred dnevi je 90 let dopolnil dalajlama, vrhovni tibetanski verski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir. Že šest desetletij in pol živi v izgnanstvu v Indiji, potem ko je Tibet zasedla Kitajska. Gost oddaje je poznavalec tibetanskega budizma Gregor Erjavec.

Sledi večnosti Upanje v Svetem pismu, s celjskim škofom Maksimilijanom Matjažem

Dobrodošli, da se nam pridružite ob besedi upanje. Jubilejno leto 2025 z geslom "Romarji upanja", je pomemben dogodek za Katoliško cerkev in vernike po vsem svetu. Kaj pomeni svetopisemsko upanje? Kje se največkrat pojavlja v Svetem pismu in kakšno vlogo ima občestvo pri ohranjanju upanja? Naš gost je celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Foto: osebni arhiv

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Šentrupert na Dolenjskem

Na 15. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem. Mašuje župnik Jakob Trček, pri maši sodelujejo animatorji iz župnije Šentrupert.

Musica sacra Magnificat Alessandra Scarlattija

Letos mineva 300 let od smrti Alessandra Scarlattija, skladatelja, v čigar opusu najdemo okrog 600 kantat, mnoge oratorije in opere. Vokalna glasba je v njegovi skladateljski zapuščini na prvem mestu, številna dela imajo sakralno vsebino. Kako tudi ne, saj ga je v svet glasbe uvedel zborovodja v domači cerkvi v Palermu oz. kraju Trapani. Kot izjemno umetniško delo slovi njegova Maša v čast sv. Cecilije, pa tudi Magnificat, ki ga je ustvaril leta 1744.

Sedmi dan Duhovne in etične dileme digitalne dobe

Ameriška teologinja dr. Noreen Herzfeld je profesorica znanosti in religije na Univerzi St. John's v Collegevillu v zvezni državi Minnesota. Pri svojem delu združuje zanimanje za krščansko in islamsko duhovnost z etičnimi in verskimi vprašanji, ki jih odpirata umetna inteligenca in digitalna kultura. Leta 2008 je poučevala na Univerzi in drugih visokošolskih ustanovah v Sarajevu, zadnje čase pa redno sodeluje z Znanstveno-raziskovalnim središčem v Kopru. Tam jo je srečal tudi Janko Petrovec. V pogovoru sta se dotaknila zlasti duhovnih in etičnih dilem, ki jih s sabo prinaša širjenje umetne inteligence.

Sledi večnosti Utrip Univerzitetne župnije Maribor

Univerzitetna župnija Maribor, stoji v samem središču mesta, poleg mariborske stolnice. V okviru župnije delujejo različne skupine. Organizirajo tudi večere z zanimivi gosti, molitvena srečanja, romanja v druge države, duhovne vaje in duhovne konce tedna. Skupaj hodijo na izlete. Kaj torej ta skupnost pomeni v vsakdanjem študijskem in duhovnem življenju?

Bogoslužje Prenos maše iz Murske Sobote

Na 14. nedeljo med letom prenašamo sveto mašo iz stolne cerkve svetega Nikolaja v Murski Soboti. Mašuje stolni župnik Goran Kuhar, poje stolni mešani pevski zbor svetega Nikolaja.

Musica sacra Ob godu sv. Cirila in Metoda – z glasbo mlajših slovenskih skladateljev

5. julija godujeta Sv. Ciril in Metod godujeta 5. julija, apostola, ki sta širila krščansko vero v staroslovanskem jeziku. Stara cerkvena slovanščina je tako kljub velikemu nasprotovanju nemške duhovščine postala prvi knjižni jezik Slovanov. Med slovanske narode pa se prištevamo tudi Slovenci in ne preseneča, če je stara cerkvena slovanščina navdahnila tudi nekatere mlajše slovenske glasbene ustvarjalce – med drugim Andreja Makorja, Klaro Mlakar in Mateja Kastelica. Njihova dela bodo zvenela v izvedbi Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, pod vodstvom Ambroža Čopija.

Lirični utrinek Tone Škrjanec: Veliki val

Tone Škrjanec v svoji poeziji pogosto uporablja znane besede, piše o vsakdanjih rečeh in vendar napiše in ustvari nekaj, ob čemer za hip umolknemo, se morda nasmehnemo, se česa zavemo ali uzremo drugače kot sicer. Kot tak pesnik se Škrjanec predstavi tudi s kratko in preprosto pesmijo Veliki val, ki jo interpretira dramski igralec Željko Hrs.

Literarni nokturno Anton Podbevšek: Človek z bombami

Anton Podbevšek (1898 –1981) velja za najvidnejšega predstavnika t. i. Novomeške pomladi – umetniškega gibanja, ki je v začetku 20. stoletja s pesniškimi, likovnimi in glasbenimi deli opustilo nekatere uveljavljene modele takratne umetniške produkcije in odkrivalo nove, bolj avantgardne pristope k ustvarjanju. To predvsem velja za Podbevškovo poezijo, zbrano v njegovi edini pesniški zbirki Človek z bombami. Zbirka, ki je v samozaložbi izšla leta 1925, je nastajala že v času prve svetovne vojne, v katero je bil pesnik neposredno vpleten skoraj dve leti, od tega je leto dni preživel na fronti. Podbevšek danes velja za začetnika in hkrati osrednjega predstavnika prvega obdobja slovenskih zgodovinskih avantgard. V svojih pesmih je namreč uporabljal svobodni verz, telegrafski slog ter nevsakdanjo metaforiko. Postopno je prehajal k vse daljšim, tudi likovno oblikovanim himnam v prozi, ki se opirajo na bivanjsko, vojno in tudi ljubezensko tematiko. Ob stoletnici izida pesniške zbirke Človek z bombami bomo v nocojšnjem Literarnem nokturnu poslušali nekaj Podbevškovih pesmi. Interpret Željko Hrs, režiser Igor Jože Valentič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojstri Miha Jaramaz, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.

Izbrana proza Witold Gombrowicz: Trans-Atlantik

Poljski pisatelj in dramatik Witold Gombrowicz je roman Trans-Atlantik začel pisati kot realistično pripoved o svojem prihodu v Argentino tik pred začetkom druge svetovne vojne. V nadaljevanju se ta prelije v fantastično groteskno zgodbo in se na koncu izteče v spontan izbruh smeha. Prevajalec Niko Jež, režiserka Elza Rituper, interpret Gregor Čušin, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, urednika oddaje Vlado Motnikar in Petra Meterc, produkcija 1998.

Lirični utrinek Ana Pepelnik: Premik

Ana Pepelnik je pesnica in prevajalka, avtorica več pesniških zbirk. Tokrat predstavljamo njeno pesem Premik iz pesniške zbirke Utrip oranžnih luči na semaforjih iz leta 2009. Interpretira dramska igralka Martina Maurič Lazar.

Literarni nokturno Ivan Slamnig: Nostalgija ostanka

Ivan Slamnig (1930-2001) je v času svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Napisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman, ter številne radijske igre. Bil je uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru smo prvi knjižni izbor njegove poezije dobili leta 2022, ko so v zbirki Nova lirika pod naslovom Nostalgija ostanka izšle Slamnigove pesmi v prevodu in izboru Petra Svetine. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben skupek aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno raznovrstna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je tudi humor. Prevajalec Peter Svetina, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak, interpret Kristijan Ostanek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Smiljan Greif, Darko Kukovič, urednica oddaje Tina Kozin, posneto leta 2022.

Odprta knjiga na radiu Boris Pahor: Mesto v zalivu 9/27

Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec–maj 2025

Lirični utrinek Matej Bor: V poletni travi

Poležavanje v travi na topel poletni dan je lahko prav idiličen prizor, a včasih obidejo človeka tudi temnejše misli. Pesnik Matej Bor je v pesmi V poletni travi izrazil razmislek o minevanju. Interpretira Boris Juh.

Literarni nokturno Négar Djavadi: Dezorientalka

Négar Djavadi se je rodila leta 1969 v premožni družini v Iranu. Starši so bili med znanimi intelektualci, ki so nasprotovali vladavini šaha Reze Pahlavija in pozneje Homeinija. Po islamski revoluciji je Négar pri enajstih letih z materjo in sestrama zapustila Iran in se pridružila očetu, ki se je pred političnim preganjanjem zatekel v tujino. Dezorientalka je njen prvi roman; v izvirniku je izšel leta 2016 in je bil v Franciji večkrat nagrajen. Avtorica v njem prepleta zgodovino Irana s svojo lastno osebno in družinsko zgodovino. Izbrali smo odlomek, v katerem čaka na sprejem v kliniki za neplodnost in razmišlja o starših ter svojem življenju. Prevajalka Suzana Koncut, režiserka Špela Kravogel, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2020.

Literarni večer Paul Valéry - ob 80. obletnici smrti

Paul Valéry, francoski pesnik, esejist in filozof, se je rodil 30. oktobra 1871 in umrl 20. julija 1945. V Montpellierju je študiral pravo. Leta 1891 se je v Parizu seznanil z Mallarméjem, ki je imel nanj velik vpliv. Po letu 1893 je prišel za stalno v Pariz. Zaslovel je leta 1917 s pesnitvijo Mlada Parka in obveljal za največjega francoskega lirika svoje dobe. Sledili so še znamenita pesnitev Morsko pokopališče, zbirki Čari in Spevi ter številna druga dela. V slovenščini je leta 1992 izšel izbor njegovih pesmi, ki jih je prevedel Boris A. Novak, že prej pa je prevajalec pripravil radijski Literarni večer. Bralka je Anica Gladek, Igralci Stannia Boninsegna, Boris Juh, Andrej Nahtigal, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, mojster zvoka Jure Culiberg, režiser Aleš Jan, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten Posneto v studiih Radia Slovenija leta 1991.

Odprta knjiga na radiu Boris Pahor: Mesto v zalivu 8/27

Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je bilo med vojno zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zavedal se je, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj je čutil, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (rojen je bil l. 1913, umrl pa je l. 2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večino svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je na podlagi lastnih izkušenj: kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … Ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je našel svoj stvarno-lirični odsev v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret je Matija Rupel, režiserka Ana Krauthaker. Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden in Miha Ocvirk. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: uredništvo igranega programa, program Ars in ZKP RTV Slovenija. Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija med marcem in majem 2025.

Lirični utrinek Ali Ahmed Said Adonis: Domovina

Pesem Domovina je napisal sirski pesnik Ali Ahmed Said - Adonis, eden najzvirnejših sodobnih arabskih pesnikov, ki je bil že večkrat v ožjem izboru za Nobelovo nagrado za književnost. Njegovo pesem sta prevedla Mohsen Alhády in Márgit Podvornik Alhády, interpretira pa jo dramski igralec Blaž Šef.

Neposredni prenos Točka srečanja - Alexander Gadjiev in glasbeni prijatelji na Trgu Evrope

Na prvem izmed obeh dejanj dvodelnega projekta Alexandra Gadjieva z naslovom Točka srečanja, ki je eden osrednjih glasbenih projektov programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025, se Gadjiev v prvem delu koncerta na novogoriškem Trgu Evrope predstavlja v komornih zasedbah s svojimi glasbenimi prijatelji, kot so Andraž Golob (klarinet), Petra Kovačič (violina), Stefano Mesaglio (violina), Salvatore Di Lorenzo (viola) in Mon-Puo Lee (violončelo). V drugem delu se bodo na prizorišču predstavili še Orkester Slovenske filharmonije, Mešani mladinski pevski zbor Emila Komela, Zbor Jacobus Gallus in Goriški komorni zbor. Dirigentka združenih zborov je Ana Erčulj, dirigent celotne izvajalske zasedbe pa Giuseppe Mengoli. Za slovesen konec koncerta bo poskrbela Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80 Ludwiga van Beethovna. Solisti: Alexander Gadjiev (klavir), Silva Spessot (sopran), Mojca Bitenc Križaj (sopran), Marianna Acito (mezzosopran), Luigi Morassi (tenor), Martin Sušnik (tenor), Marko Erzar (bariton). Spored: Ottorino Respighi: Nokturno v Ges-duru iz zbirke Šest skladb za klavir, P 44 Wolfgang Amadeus Mozart: Kvintet za klarinet in godalni kvartet v A-duru, KV 581 – II. Larghetto Johannes Brahms: Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25 – IV. Rondo alla Zingarese: Presto Giacomo Puccini: Krizanteme, za godalni kvartet Matija Bravničar: Tango mouvement, za violino in klavir Béla Bartók: Romunski ljudski plesi za klavir Sergej Prokofjev: Uvertura na hebrejske teme, za klarinet, dve violini, violo, violončelo in klavir, op. 34 ***** Alojz Srebotnjak: Rezijanska (rezijanska ljudska) Pavle Merkù: Jnjen čeua jti gna' | Zdaj bom gnala na pašo (ljudska iz Bile v Reziji) Arturo Zardini: Stelutis Alpinis | Planika (furlanska ljudska) Aldo Kumar: Dajte, dajte (istrska ljudska) Ludwig van Beethoven: Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80

Sobotni operni večer Claudio Monteverdi: Kronanje Popeje v neposrednem prenosu v sklopu 73. festivala Ljubljana

Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.

Neposredni prenos Kapucinska grobnica - prenos radijske igre iz SNG Nova Gorica

Neposredni prenos radijske igre Kapucinska grobnica po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja Josepha Rotha z Malega odra Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, interpretira ga Jure Kópušar, na ozadju svoje družinske kronike izrisuje propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in problematični prehod v novo avstrijsko družbo v obdobju nastajajočega nacizma. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek prve svetovne vojne, Trotto se na hitro poroči z Elisabeth Kovacs in naposled odide na fronto v Sibirijo. Drugi del pa vpeljejo konec vojne, Trottova vrnitev na Dunaj in soočenje z »novo stvarnostjo«, gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke priredbe Giacoma Pedina in Jacópa Giacomonija ter radijske Ane Kržišnik Blažica, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre na neki način ostaja »igrani roman«; tako jo je zasnoval tudi njen režiser Klemen Markovčič. Narativni skelet so namreč misli v ospredju, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori, tokrat na posnetku, kot svojevrstne digresije ‒ ti bodo za tokratni dogodek izvedeni živo. Njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklost, prizori so predpreteklost. V tej časovni zanki se v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Igra je tako ujeta v zgodovinskem mezaninu, stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. Sicer pa so v obdobju, ko vznikajo nova in nova vojna žarišča, mednarodna skupnost in njen dogovor o miru, ki ga je nazadnje sklenila pred 80 leti, pa izgublja kompas in vse bolj bledi, razmisleki o nečem, kar se nam je že zgodilo in za kar smo rekli: nikoli več, toliko pomembnejši. Naj povemo še, da je igra nastala v sklopu letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica−Gorica kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, RAI Furlanija - Julijska krajina in 3. program Radia Slovenija – program Ars. V igralski zasedbi pa nastopajo aktualni in nekdanji člani SNG Nova Gorica. Prevajalca: Mira Miladinović Zalaznik, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Dramaturginja: Vilma Štritof Tehnična realizacija prenosa: Sonja Strenar, Urban Gruden, Miha Oblak Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Bubi Kovacs – Andrej Zalesjak Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs – Blaž Valič Joseph Branco Trotta – Miha Nemec Manes Reisiger – Gorazd Jakomini Služabnik Jacques – Ivo Barišič Baranovič – Peter Harl Produkcija uredništva igranega programa. Mali oder SNG Nova Gorica, 13. junija 2025

Neposredni prenos Simfoniki, Kuokman in Yeol Eum Son

Osmi koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Yeol Eum Son (klavir) dirigent: Lio Kuokman Anton Lajovic: Sanjarija (prir. za godalni orkester: Lucijan Marija Škerjanc) Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu op. 30 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Preludij v G-duru op. 32 št. 5 Jean Sibelius: Simfonija št. 2 v D-duru op. 43

Neposredni prenos Pretežno vokalni cikel 6 - Romantično

Ob prenosu zadnjega koncerta Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije bodo prišli na svoj račun ljubitelji romantičnih melodij, predvsem pri priljubljeni Večerni pesmi op. 69, št. 3 Josepha G. Rheinbergerja in njegovi Maši v G-duru, op. 151. To bodo solist Martin Kozjek, Zbor Slovenske filharmonije in dirigent Stephen Layton prepletli z deli Rheinbergerjevih sodobnikov: Petra Corneliusa, Felixa Mendelssohna - Bartholdyja in Franza Liszta.

Neposredni prenos Dom v jeziku

"Primož Trubar – ime pove vse: jezik, pripadnost, identiteta. To so vrednote, ki so krasile začetek slovenskega naroda in upam, da ta začetek v slovenskem narodu še vedno traja." S temi besedami je predsednik društva slovenskih pisateljev Marij Čuk letos pospremil dan Primoža Trubarja. Kot vsako leto se mu tudi letos poklanjamo na Trubarjevi domačiji na Rašici, in sicer z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Miljano Cunta, Roberta Simoniška, Marjana Kukovca, Natašo Konc Lorenzutti, Anjo Mugerli, Marušo Novosel in Denisa Škofiča. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev in projekt Slovenska pisateljska pot, Občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom iz Trubarjevega dela En regišter … ena kratka postila. Scenarist Matej Krajnc, napovedovalca Eva Longyka Marušič in Igor Velše, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiserka Špela Kravogel, interpreti – avtorji sami, urednik prenosa Matej Juh. Produkcija 2025.

Neposredni prenos Neposredni prenos 6. koncerta abonmaja Filharmonični klasični koncerti (FKK 6) Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije na zadnjem glasbenem dogodku letošnje abonmajske sezone gosti priznanega britanskega dirigenta Ivorja Boltona. Koncert z naslovom »Neimenovano« namiguje na Simfonijo št. 4 v e-molu, op. 98 Johannesa Brahmsa, ki jo bomo slišali v drugem delu abonmajskega večera. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, je Brahmsova 4. simfonija »delo izjemno (samo)kritičnega in discipliniranega umetnika, v katerem glasbena oblika in vsebina postaneta eno, v katerem kompozicijska tehnika odpira nove in nove načine izražanja najglobljih prepričanj o vsem neimenovanem, ki kroji našo usodo«. V prvem delu koncerta pa bo na sporedu simfonično delo iz klasicistične glasbene zakladnice – slišali bomo Simfonijo št. 103 v Es-duru, Hob. I:103 z naslovom »Tremolo timpanov« Josepha Haydna.

Neposredni prenos 6. koncert z naslovom "Konkretno" iz abonmaja SMS Slovenske filharmonije

»Razposajenost »prekinjenega valčka« Danila Švare podaja roke galantni virtuoznosti ene najbolj priljubljenih skladb violončelistov. Kaj pa zapisati o znameniti Leningrajski simfoniji – simbolu glasbenega upora prebivalcev obleganega Leningrada, ki je kmalu odmeval po vsej Evropi in s katerim zaokrožamo abonmajsko sezono Orkestra Slovenske filharmonije? Prepustimo raje zadnjo besedo glasbi sami.« Tako so zapisali v Slovenski filharmoniji, mi pa vas vabimo k spremljanju neposrednega prenosa koncerta na programu Ars. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil uzbekistanski dirigent Aziz Šohakimov, drugi gost večera pa bo francoski violončelist Edgar Moreau.

Neposredni prenos Podelitev Cankarjeve nagrade 2025

Neposredni prenos podelitve Cankarjeve nagrade iz Cankarjevega doma na Vrhniki. Cankarjevo nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU; namenjena je delu s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja, prvič so jo podelili leta 2020. Letos so za Cankarjevo nagrado nominirana dela: Feri Lainšček: Kurja fizika Barbara Korun: Vnazaj Nataša Kramberger: Po vsej sili živ Milan Dekleva: Lističi Muanis Sinanović: Vse luči Strokovno žirijo sestavljajo dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr. Alenka Koron, Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič.

Neposredni prenos V etru pesem IV: Večer kabareta

Sabina Gruden, mezzosopran Tadej Horvat, klavir Spored William Bolcom (1938) Cabaret songs / Kabaretne pesemi (Arnold Weinstein) Oh, Close The Curtain / Ah, spustite zastor At the last lousy moments of love / V zadnjih ušivih trenutkih ljubezni Places to live / Kraji za življenje Toothbrush Time / Čas za ščetkanje Waitin’ / Čakam Amor / Amor Song of Black Max / Pesem črnega Maksa The Actor / Igralec George / George Kurt Weill (1900–1950) Nanna’s Lied / Nannina pesem (Bertolt Brecht) Je ne t’aime pas / Jaz te ne ljubim (Maurice Magre) Youkali / Youkali (Roger Fernay)

Neposredni prenos VIP 5 – Sklepno

Ko je dr. Mirko Cuderman prišel z idejo o ustanovitvi poklicnega zbora med visoke državne uradnike, ga je vedno doletel isti odgovor: »Kaj, še en zbor!?! Saj jih imamo 2000! Zakaj pa še en zbor?!?« Pa vendar mu je skupaj s somišljeniki leta 1991 uspelo ustanoviti Slovenski komorni zbor, zdaj Zbor Slovenske filharmonije. Dr. Cuderman se je 27. februarja poslovil od tega sveta: Zbor in Orkester Slovenske filharmonije mu posvečata izvedbo Mozartovega Rekviema. Na sklepnem koncertu za Vokalno-instrumentalni program bo ob 90-letnici Arva Pärta zvenela še njegova Berlinska maša v zanj značilnem meditativnem slogu. Glasbenike bo vodil glavni dirigent Zbora Slovenske filharmonije Stephen Layton. Solisti bodo sopranistka Rebeka Pregelj, altistka Dzsenifer Szilvia Vane, tenorist Oleksandr Nastasiichuk in basist Blaž Stajnko.

Sobotni operni večer Claudio Monteverdi: Kronanje Popeje v neposrednem prenosu v sklopu 73. festivala Ljubljana

Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Štěpánka Balcarová, Tomaž Gajšt, Ana Čop in Big Band RTV Slovenija

Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Achim Kirchmair & David Jarh Kvintet

Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Neposredni prenos Točka srečanja - Alexander Gadjiev in glasbeni prijatelji na Trgu Evrope

Na prvem izmed obeh dejanj dvodelnega projekta Alexandra Gadjieva z naslovom Točka srečanja, ki je eden osrednjih glasbenih projektov programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025, se Gadjiev v prvem delu koncerta na novogoriškem Trgu Evrope predstavlja v komornih zasedbah s svojimi glasbenimi prijatelji, kot so Andraž Golob (klarinet), Petra Kovačič (violina), Stefano Mesaglio (violina), Salvatore Di Lorenzo (viola) in Mon-Puo Lee (violončelo). V drugem delu se bodo na prizorišču predstavili še Orkester Slovenske filharmonije, Mešani mladinski pevski zbor Emila Komela, Zbor Jacobus Gallus in Goriški komorni zbor. Dirigentka združenih zborov je Ana Erčulj, dirigent celotne izvajalske zasedbe pa Giuseppe Mengoli. Za slovesen konec koncerta bo poskrbela Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80 Ludwiga van Beethovna. Solisti: Alexander Gadjiev (klavir), Silva Spessot (sopran), Mojca Bitenc Križaj (sopran), Marianna Acito (mezzosopran), Luigi Morassi (tenor), Martin Sušnik (tenor), Marko Erzar (bariton). Spored: Ottorino Respighi: Nokturno v Ges-duru iz zbirke Šest skladb za klavir, P 44 Wolfgang Amadeus Mozart: Kvintet za klarinet in godalni kvartet v A-duru, KV 581 – II. Larghetto Johannes Brahms: Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25 – IV. Rondo alla Zingarese: Presto Giacomo Puccini: Krizanteme, za godalni kvartet Matija Bravničar: Tango mouvement, za violino in klavir Béla Bartók: Romunski ljudski plesi za klavir Sergej Prokofjev: Uvertura na hebrejske teme, za klarinet, dve violini, violo, violončelo in klavir, op. 34 ***** Alojz Srebotnjak: Rezijanska (rezijanska ljudska) Pavle Merkù: Jnjen čeua jti gna' | Zdaj bom gnala na pašo (ljudska iz Bile v Reziji) Arturo Zardini: Stelutis Alpinis | Planika (furlanska ljudska) Aldo Kumar: Dajte, dajte (istrska ljudska) Ludwig van Beethoven: Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80

Ars humana Peter Klepec – "vzdušje, ki prevladuje v današnji družbi, je zelo slabo"

Obdobje permanentnih kriz, velikih polarizacij, nenadnih in nenavadnih sprememb v politični, družbeni in kulturne sferi – je res konec sveta, kot smo ga poznali po koncu druge svetovne vojne? Peter Klepec v knjigi Časi nočne more (Analecta, 2025) zapiše, da danes zares živimo v burnih, prelomnih časih. A pri tem pogosto spregledamo način, kako te čase razumemo in uokvirjamo. Zakaj je tako, pa v pogovoru s filozofom, izr. prof. dr. Petrom Klepcem s Filozofskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Foto: Gregor Podlogar (Program Ars, RTVSLO)

Glasovi svetov Staroselci amazonskega pragozda: "Gozd je še vedno tam, kjer je bil, le da je zdaj pod zemljo."

V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.

Radijska igra Janez Mencinger: Abadon

Znotraj utopične fabule stopa v ospredje pisateljev obračun z reakcionarnimi silami v Evropi konec devetnajstega stoletja in drzen pogled v prihodnost, celo v štiriindvajseto stoletje. V zgoščeni dramatizaciji je naslovni junak zvočno oživel kot slovenski Don Kihot ali celo kot slovenski Faust. Za radio pa je zlasti privlačna mističnost, še posebej v naslovni vlogi Abadona - kot »zli duh laži in prevare« usmerja nesrečno zaljubljenega idealista Samorada Veselina in uteleša temno stran Mencingerjevega romana. Režiserka in prirejevalka za radio: Irena Glonar Prirejevalec za gledališče: Blaž Lukan Redaktorica: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Zdenka Majerič Abadon - Jurij Souček Cvetana - Irena Mihelič Samorad, Samoradova vest - Vlado Novak Ljudmila – Minu Kjuder Pavličev bratranec, Sodnik - Renato Jenček Ženska – Irena Varga Gostilničar – Zvone Funda Slavogoj – Rado Pavalec Rudovar – Franci Gabrovšek Anamarija Pavlič – Sonja Blaž Doktor Kres – Marjan Bačko Posneto v studiu Radia Maribor decembra1990.

Humoreska tega tedna Peter Altenberg: O ženskah

Oddaje Humoreska tega tedna v juliju posvečamo avstrijskemu avtorju s preloma 19. v 20. stoletje – Petru Altenbergu. Tokrat nekaj impresionističnih zapisov in aforističnih drobcev namenja ženskam. O njih je namreč Altenberg veliko in vneto pisal, nikoli pa se ni poročil ali imel otrok. Prevajalka Stana Anželj, interpreti Pavle Ravnohrib, Lotos Vincenc Šparovec, Blaž Šef, Violeta Tomič, Sabina Kogovšek ter Ivan Lotrič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Nejc Zupančič, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Posneto leta 2014.

Podobe znanja Milica Gregorič Kramberger: Smo na pragu nove dobe pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni

Med nevrodegenerativnimi boleznimi, torej tistimi, ki prizadenejo živčevje, je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Ta vodi do sindroma demence in pristojni ocenjujejo, registra namreč nimamo, da ima v Sloveniji demenco približno 40 tisoč ljudi. Vemo pa, da lahko vplivamo na približno 45 odstotkov dejavnikov tveganja. Zdravljenje ostaja težavno, a prav zdaj se vendarle dogajajo pomembni premiki. Do zdaj se je v primeru Alzheimerjeve demence uporabljalo, in v Evropi je še vedno tako, le simptomatska zdravila. V obdobju zadnjih dveh let pa se je v svetu zgodil revolucionarni premik, saj so izumili zdravilo, ki vpliva neposredno na patološke procese, na nakopičeno beljakovino amiloid. Potek bolezni lahko z njim do neke mere upočasnimo, a le v zgodnjem obdobju, ko škoda še ni obsežna in so kognitivne motnje blage, saj že propadlih nevronov in celic ne moremo obnoviti. O vsem tem tokrat z doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, nevrologinjo in vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Oddaja je bila premierno na sporedu septembra 2024.

Kdo smo? Življenje v coni A

Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, vendar ne na Primorskem. Pokrajino so 1. maja osvobodili paritzani IX. korpusa in zasedli Trst in Gorico, po sporazumu z Anglo-Američani pa so se morali umakniti iz obeh mest. Razmejitev so začrtali s tako imenovano Morganovo linijo, ki pa je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo na zahodu razmejitvene črte. Tu je bilo življenje do priključitve v letu 1947 popolnoma drugačno od življenja v coni B, ki je bilo pod nadzorom jugoslovanskih oblasti. (Ponovitev.)

Literarna matineja Dr. Alojzija Zupan Sosič: "Če bi poezija izumrla, bi se to znatno pokazalo tudi v pripovedništvu in dramatiki"

Dr. Alojzija Zupan Sosič, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je pretežni del svoje znanstvene poti posvetila pripovedništvu, v zadnjem času pa se, ne le znanstveno, temveč tudi ustvarjalno, vse bolj posveča poeziji, s katero je svojo študijsko in znanstveno pot ne nazadnje tudi začela. O tem, kaj in zakaj jo vleče k poeziji, lahko vsaj nekaj izvemo iz njene monografije s pomenljivim naslovom Berem pesmi. Znanstveno delo, ki ga zaznamuje – za znanost ne običajen – osebni pristop, je izšlo pri Kulturno-umetniškem društvu Police Dubove, po svojem bistvu pa je argumentirana, tehtna apologija poezije in branja poezije. Knjiga prinaša tudi izčrpne študije primerov sodobne slovenske poezije, pri obravnavi katerih Zupan Sosič uvaja kogmotivni in holistični pristop; obenem bralca ves čas spominja na to, da je poezija po svojem bistvu dialog z Drugim.

Odprta knjiga na radiu Boris Pahor: Mesto v zalivu 8/27

Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je bilo med vojno zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zavedal se je, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj je čutil, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (rojen je bil l. 1913, umrl pa je l. 2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večino svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je na podlagi lastnih izkušenj: kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … Ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je našel svoj stvarno-lirični odsev v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret je Matija Rupel, režiserka Ana Krauthaker. Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden in Miha Ocvirk. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: uredništvo igranega programa, program Ars in ZKP RTV Slovenija. Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija med marcem in majem 2025.

Sledi večnosti Upanje v Svetem pismu, s celjskim škofom Maksimilijanom Matjažem

Dobrodošli, da se nam pridružite ob besedi upanje. Jubilejno leto 2025 z geslom "Romarji upanja", je pomemben dogodek za Katoliško cerkev in vernike po vsem svetu. Kaj pomeni svetopisemsko upanje? Kje se največkrat pojavlja v Svetem pismu in kakšno vlogo ima občestvo pri ohranjanju upanja? Naš gost je celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Foto: osebni arhiv

Izrazi doma Perzijska preproga - Aleš Krhin: »Tla so osnova za dekor. Okrog tega opremljamo cel prostor.«

Aleš Krhin, kustos in restavrator perzijskih preprog v galeriji Farzad v Ljubljani, v drugi oddaji drugega cikla oddaj Izrazi doma razmišlja o predmetu, ki je predvsem od 19. stoletja naprej močno zaznamoval interjerje tudi v našem prostoru. Beseda med drugim teče o zgodovini perzijskih preprog, o pomenu vzorcev, ki jih najdemo na njih, o estetski vrednosti, ki jo klasična preproga vnese v prostor doma, o pomenu materiala, o restavriranju in vzdrževanju preprog. Pogovor je posnela Tesa Drev Juh.