Iskanje
Lani se je v devetdesetem letu za vedno poslovil hrvaški džezovski pianist in skladatelj Davor Kajfeš. Odlikoval se je s prirojeno muzikaličnostjo, umetniško vedoželjnostjo in raziskovalnim duhom ter ustvaril niz unikatnih glasbenih del. Davorjev sin Goran je danes verjetno najpomembnejši švedski ali celo evropski džezovski trobentač. Njegovo otroštvo je zaznamovalo džezovsko okolje, predvsem zvoki Duka Ellingtona in Charlesa Mingusa, ki sta postala osrednja vpliva njegovega bodočega ustvarjanja. Goran Kajfeš je ta hip eden najzanimivejših sodobnih džezovskih glasbenikov. Obema, očetu in sinu, smo namenili nedeljski glasbeni portret.
O orglah, orglavcih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Sklepamo niz štirih oddaj, v katerih predvajamo izbrane koncertne posnetke, ki jih je lani – ob 10. obletnici smrti dirigenta Lorina Maazela – v ponudbo Evropske zveze radijskih postaj posredoval Bavarski radio. Veliki ameriški dirigent je bil namreč umetniški vodja oziroma šef dirigent tega orkestra v letih od 1993 do 2002. Prejšnja oddaja je bila v znamenju zadnjih treh Mozartovih simfonij, tokrat pa bomo predvajali eno samo delo – Brucknerjevo kolosalno, uro in pol trajajočo 8. simfonijo, ki sta jo Simfonični orkester Bavarskega radia in dirigent Lorin Maazel izvedla 5. marca leta 1993 v dvorani münchenske Filharmonije Gasteig. Simfonija št. 8 je Brucknerjevo zadnje dokončano simfonično delo. Skladatelj sam je sklepni Finale označil za »najpomembnejši stavek mojega življenja« in zagotovo predstavlja vrhunec bogate kariere, morda celo dobe: glasba »tleče umirjenosti« in »neslutene veličine«, v kateri pretresljiva groza uvodnega stavka simfonije vendarle najde ne le razrešitev, temveč tudi transcendenco.
Berlinska filharmonija je 25. februarja lani na koncertu gostila Simfonični orkester Berlinskega Radia in solista harfista Xavierja de Maistra. Koncert je vodil dirigent Matthias Pintscher, na sporedu pa so bili Siegfriedova Idila Richarda Wagnerja, Koncert za harfo Petra Eötvösa ter skladbi Clauda Debussyja Preludij k favnovemu popoldnevu in suita Iberia iz Treh slik za orkester.
S smrtjo prvorojenca se je začel tragični vzorec para, ki je imel med letoma 1783 in 1791 šest otrok, a sta zaradi zahtevnih življenjskih razmer tiste dobe (smrtnost dojenčkov je presegala 50 odstotkov) le dva preživela otroštvo.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Predvajamo posnetke s koncerta baročnega ansambla Quicksilver, ki je 20. maja lani nastopil v dvorani Reichsaal Stare mestne hiše v Regensburgu. Leta 2010 ustanovljeni ansambel, ki sodi med vodilne tovrstne sestave v Severni Ameriki, se je na evropskih tleh predstavil prvič. Nastopil je v sklopu Dnevov starejše glasbe Regensburg in s programom predstavil svoj zadnji, nedavno izdani album z naslovom Early Moderns: The (very) first Viennese School, v prostem prevodu torej Zgodnji modernisti: (čisto) prva dunajska šola. Spored je obsegal glasbo, pretežno sonate, Johanna Heinricha Schmelzerja, Giovannija Legrenzija, Antonia Bertalija, Daria Castella, Johanna Kasparja Kerlla in Johanna Rosenmüllerja. Ansambel sestavljajo violinista Robert Meally in Julie Andrijeski, ki sta prevzela tudi vlogi umetniških vodij, fagotist Dominic Teresi, ki sicer igra tudi dulcijan, gambist David Morris, lutnjist Charles Weaver, pozavnist Maximilien Brisson in Avi Stein pri čembalu oziroma orgelskem pozitivu.
Ljudstvo Aka v srednji Afriki je ljudstvo lovcev in nabiralcev, ki se še kako zavedajo odvisnosti in povezanosti z naravo. To se kaže v vsem njihovem bivanju, tudi v petju. Njihove dejavnosti namreč vedno spremlja petje; slišali smo že pesmi, povezane z lovom, nabiranjem medu, domom, otroštvom in igrami, zdaj pa bodo na vrsti plesi, ki spremljajo druženje, pripovedi in pesmi ob slovesu.
Prva simfonija, Te Deum (1932), je pravzaprav kantata, ker se konča z zborom z besedilom latinske hvalnice (zahvalne pesmi).
Še preden se je Puccini tako rekoč v celoti zavezal operni glasbeni ustvarjalnosti, je zložil nekaj orkestrskih oziroma vokalno-instrumentalnih skladb. Leta 1880 je kot dvaindvajsetleten mladenič, ki se je kalil na Pacinijevem glasbenem inštitutu v svojem rojstnem mestu, zgodovinski Lucci na zahodnem robu Toskane, za izpitno delo zložil Mašo za dva solista, štiriglasni zbor in orkester. Ta je v svoji celoti čudovito, zaokroženo glasbeno delo, neprekosljivo po lepoti melodičnih tem mladega Puccinija, na katerega je zagotovo vplivala tedanja italijanska operna glasba. Delo so 19. oktobra lani izvedli v katedrali sv. Venčeslava v Olomucu, v sklopu tamkajšnjega Jesenskega festivala sakralne glasbe. Solista sta tenorist Peter Berger in basist Martin Gurbal. Poje še Češki filharmonični zbor iz Brna, igra Filharmonični orkester Bohuslava Martinůja, dirigira pa Petr Fiala.
V dvorani Union v Mariboru je gostoval avstrijski Orkester Tonkünstler ali Orkester tonskih umetnikov. Solistka je bila violinistka Sajaka Šodži, ki je pod taktirko Gabriela Bebeşelee izvedla Brahmsov Koncert za violino in orkester v D-duru.
