Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Londonski simfonični orkester je koncertno sezono 11. septembra lani v dvorani Barbican v Londonu kot vsako leto odprl s proslavljanjem britanske glasbe v vsej njeni raznolikosti, preteklosti, sedanjosti in – to je najpomembneje – prihodnosti; od širokih pokrajin Elgarja in Franka Bridgea do zvokov 21. stoletja Daniela Kidanea. Frank Bridge slavi življenje in naravo v žarečih valovih zvoka svoje rapsodije Enter Spring. Elgar začne svojo epsko Drugo simfonijo na grebenu vala – potem opazuje, kako se zbirajo oblaki in začenja svetloba bledeti. In Daniel Kidane pleše na robu v najnovejši, povsem izvirni stvaritvi skladatelja, ki je tako domiseln (in tako dinamičen) kot sam London 21. stoletja.
V ciklu "Skladatelj tedna" se tokrat posvečamo avstrijskemu baročnemu skladatelju češkega rodu Heinrichu Ignazu Franzu von Bibru. Poslušali bomo "Kyrie" in "Credo" iz njegove "Maše v B-duru", potem pa še skladbo "Battalia v D-duru" in Schmelzerjevo priredbo na Bibrovo deseto sonato iz cikla "Rožnovenskih sonat".
Mendelssohnov violinski koncert v e-molu je tako klasičen kot romantičen v svojem izrazu in nikoli ne preneha navdihovati s svojimi sijočimi harmonijami ter neskončno čarobnostjo svojih tem. Zadnja, Deveta simfonija Gustava Mahlerja se poslavlja od preteklega glasbenega sveta, hkrati pa se poslavlja od življenja hudo bolnega človeka. Mahler ni nikoli slišal svoje Devete simfonije, ki je njegova naslednika, Arnolda Schönberga in Albana Berga, popolnoma osupnila nad izvirnostjo njenega jezika. Seveda se veličina še zadnjič spogleduje s trivialnim, sedanjost pa omogoča pogled na večnost v finalu, ki išče tolažbo, ko vstopi v dimenzijo in svet, ki ni več naš. To ni več posameznik, ki se izraža, ampak nekaj, kar ga presega s slutnjo, ki je pripadala le velikim ustvarjalcem. Mendelssohna in Mahlerja bomo poslušali na posnetku koncerta Orkestra Romanske Švice. Tridesetega novembra lani ga je v Viktorijini dvorani v Ženevi vodil dirigent Jonathan Nott, v vlogi solistke pa se je predstavila moldavska violinistka Alexandra Conunova.
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Maja lani je v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih nastopilo pet flavtistov, in sicer je bil to Kvintet kljunastih flavt v sestavi Eva Majcen, Ana Birsa Krušec, Urban Klančar, Lucija Bačič in Erazem Žgajnar. Flavtisti so se predstavili z raznovrstnim repertoarjem, ki je obsegal tako dela iz renesanse kot tudi iz baroka ter sodobnega datuma nastanka. Prisluhnite delom Vivaldija, Poša, Scheina, Telemanna in Paula Leenhoutsa.
Oddajo namenjamo Papirniškemu pihalnemu orkestru Vevče, natančneje izboru posnetkov z dvodelne kompilacije Naša (z)godba, ki so jo člani orkestra izdali leta 2020 ob 120-letnici delovanja. Papirniški pihalni orkester Vevče sodi med najstarejše in hkrati najvidnejše ljubiteljske tovrstne sestave na Slovenskem. Od lanske jeseni ga vodi Miha Kosec, njegov predhodnik, ki je orkester popeljal in utrdil med najboljšimi v državi, pa je bil Aljoša Deferri, ki je mesto dirigenta zasedal od leta 2006 dalje. Z izdaje Naša (z)godba predvajamo skladbe Musica Viva! Alfreda Reeda, Afrika: slavnost, pesem in obred Roberta W. Smitha in suito Brazilske ptice Keesa Vlaka.
Skladbi Mantra za komorni godalni in Zaklinjanje za simfonični orkester
V ciklu "Skladatelj tedna" se bomo tokrat posvetili avstrijskemu skladatelju češkega rodu Heinrichu Ignazu Franzu von Bibru. Poslušali bomo zaporedje štiriglasnih instrumentalnih arij, "Sonato št. 3 za violino in basso continuo", prvo sonato iz zbirke "Tam aris, quam aulis servientes" in skladbo "Litanije svetega Jožefa".
V današnji oddaji bomo spoznali njegovo simfonično pesnitev z naslovom Dies Irae (Sodni dan), ki jo je navdihnila tematika smrti, ki se je intenzivno prepletala tako v njegovih likovnih delih kakor glasbi. Za motive v pesnitvi naj bi skladatelj navdih našel v delu švicarskega simbolističnega slikarja Arnolda Böcklina Otok mrtvih, na katerega je naletel med študijem v Lepzigu. Simbolični motiv ga je tako navdihnil, da je naslikal delo, ki ga je naslovil Spokojnost.
Pred dnevi je preminil hornist in pedagog Jože Falout, izjemni glasbenik in dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana ter redni in po upokojitvi zaslužni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Od skladateljevega rojstva letos mineva 210 let, od njegove smrti pa 140 let. Wagner sicer z orglami ni imel prav dosti opravka, kljub temu odlomke iz nekaterih njegovih opernih del danes večkrat slišimo tudi na tem inštrumentu. Njegova glasba je namreč že kmalu po svojem nastanku postala zanimiva za orgelske prirejevalce oz. transkriptorje. Eden prvih, ki se je na ta način ukvarjal z njegovo glasbo, je bil Siegfried Karg-Elert, nemški poznoromantični glasbeni ustvarjalec, ki je danes najbolj znan prav po svojih orgelskih delih. Wagnerjeva dela je predvidel za tako imenovane nemške simfonične orgle, njegove priredbe pa so zanimivo nasprotje transkripcijam, ki jih je ustvaril Edwin Henry Lemare. A tudi priredbe tega skoraj pozabljenega angleškega organista in skladatelja si zaslužijo pozornost, še bolj pa morda priredbe Franza Liszta, ki je kot Wagnerjev zet tudi s transkripcijami njegovih del poskrbel za promocijo njegove glasbe.
Filharmonični orkester Nizozemskega radia je 23. avgusta lani nastopil v Kraljevi dvorani Concertgebouw v Amsterdamu. Orkester je na koncertu, ki je bil del niza Poletnih koncertov v Concertgebouwu, vodil gostujoči japonski dirigent Kazuki Jamada. Spored so sestavljale uvertura k operi Čarobna piščal Wolfganga Amadeusa Mozarta, Škotska fantazija za violino in orkester Maxa Brucha, v kateri se je kot solistka predstavila komaj 21-letna večkrat nagrajena nizozemska violinistka Noa Wildschut, in velika simfonična suita Šeherezada Nikolaja Rimskega-Korsakova, ki je navdih za to glasbo našel v zbirki orientalskih pripovedk iz 9. stoletja Tisoč in ena noč.
