Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob stoti obletnici rojstva legendarnega džezovskega basista in skladatelja bomo v oddaji predvajali nekaj posnetkov iz njegove dolge in izjemno plodovite kariere. Charles Mingus je bil eden najpomembnejših glasbenikov 20. stoletja. V džezovsko igranje je vpeljal kolektivno improvizacijo, njegove skladbe pa predstavljajo nekakšen most med bebopom in džezovsko avantgardo. V skladbe je vnesel melodično senzibilnost. Sodeloval je z vsemi pomembnejšimi džezovskimi sodobniki: omenimo imena, kot so Louis Armstrong, Duke Ellington, Charlie Parker, Dizzy Gillespie, Miles Davis, John Coltrane, Bud Powell, Max Roach, Eric Dolphy in Lionel Hampton. Pomemben je bil tudi kot družbeni aktivist, ki je nenehno (tudi na najbolj neprijetne načine) opozarjal na neenakost črne rase v Ameriki.
Tudi tokrat bodo v ospredju orgelske improvizacije k nememu filmu Zora: pesem dveh ljudi Wilhelma Munraua. Zvenele so na glasbeno-vizualnem dogodku, imenovanem Orgelski kino, ki se je ob 20. obletnici delovanja Slovenskega orgelskega društva zgodil 17. septembra letos v Slovenski filharmoniji, z njimi se je predstavil francoski organist mlajše generacije Baptist Florian Marle Ouvard.
Filharmonični orkester iz Monte Carla je 5. julija letos nastopil v palači Karla V. Habsburškega v utrdbi Alhambra v Granadi, v sklopu tamkajšnjega Mednarodnega festivala glasbe in plesa. Dirigiral je Charles Dutoit, ki v zadnjem času pogosto dirigira tudi Orkestru Slovenske filharmonije, kot solistka pa je v Ravelovem Klavirskem koncertu v G-duru nastopila slovita Martha Argerich. Spored sta dopolnili še dve skladbi – Ravelova suita Couperinov nagrobnik in Simfonija št. 4 v f-molu, op. 36 Petra Iljiča Čajkovskega.
... izvajajo odlomke Vincija, Gardela, Glucka, Terradellasa, Ravela, Legrenzija, Bellinija, Richarda Straussa in Mascagnija.
V dvorani Salle Métropole v Lozani v Švici je pod dirigentskim vodstvom Marka Letonje 16. decembra lani nastopil Komorni orkester iz Lozane. Kot solist je z orkestrom nastopil pianist Cédric Tiberghien, na sporedu koncerta pa so bile Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla, op. 28 Richarda Straussa, Klavirski koncert za levo roko v D-duru Mauricea Ravela in Simfonija št. 5 v B-duru, op. 100 Sergeja Prokofjeva.
Kontrasti med enodejankami (Plašč, Sestra Angelika in Gianni Schicchi) delujejo kot močna gibalna sila, ki ob vsaki naslednji enodejanki vtis še bolj okrepi. Zato ta dela učinkujejo močneje, če jih izvajajo skupaj. Prvi del, za katerega je spesnil libreto Giuseppe Adami, je dokončal leta 1916. Nato Triptiha ni mogel nadaljevati, ker ni dobil preostalih besedil. Tako je vmes zložil opero Lastovka; krstili so jo leta 1917 v Monte Carlu. Zamisel o Triptihu je lahko uresničil šele, ko se je povezal s pevcem in libretistom Giovacchinom Forzanom; ta mu je napisal besedili za Sestro Angeliko in Giannija Schicchija. Vloge vseh treh junakinj (Lauretta, Giorgetta in Angelika) bo interpretirala sopranistka Asmik Grigorian, baritonista Miša Kiria in Roman Burdenko bosta Gianni Schicchi in Michele, tenorista Aleksej Nehludov in Joshua Guerrero se predstavljata kot Rinuccio in Luigi, mezzosopransitka Enkelejda Shkosa kot Zita, Frugola in sestra skrbnica, Karita Mattila pa kot Angelikina teta. Zbor Dunajske državne opere in orkester Dunajske filharmonije je vodil Franz Welser-Möst.
Klavirski trio Gould je 1. marca lani nastopil v londonski dvorani Wigmore v sklopu BBC-jevega komornega koncertnega cikla »The Lunchtime Concerts«. Zasedbo sestavljajo violinistka Lucy Gould, violončelist Richard Lester in pianist Benjamin Frith. Britanski glasbeniki so na začetku izvedli Klavirski trio v a-molu, op. 150 ameriške skladateljice Amy Beach, ki je z velikim uspehom ustvarjala ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, ter obsežnejši Trio št. 1 v B-duru, D. 898 Franza Schuberta, ki sodi v železni repertoar najpogosteje izvajanih skladb, nastalih za zasedbo klavirskega tria.
Tboli so ljudstvo, ki živi na južnem delu otoka Mindanao na Filipinih. Tradicionalno so bili poljedelci, katerih življenje je temeljilo na požigalništvu, vendar so se na njihovo področje priseljevali Filipinci in postopno prevzeli pretežni del kakovostne zemlje, zato so se Tboli bolj posvetili obrti, pa tudi zavzetemu ohranjanju svojega lastnega izročila. Med glasbili ljudstva ima najpomembnejšo vlogo njihovo značilno brenkalo, različica lutnje, ki ji pravijo hegelung, in temu glasbilu se posvečamo še drugič po vrsti.
Posnetek je nastal julija v Brnu, na slavnostnem koncertu ob 200. obletnici rojstva Gregorja Mendla, pionirja genetike. V baziliki Vnebovzetja Naše Gospe so nastopili Češki filharmončni zbor, Filharmonija iz Brna in dirigent Dennis Russell Davies ter solisti: sopranistka Pavla Vykopalová, altistka Lucie Hillscherova, tenorist Áleš Briscein, baritonist Gurgen Baveyan in basist Jozef Benci.
Posnetek je nastal junija letos v Slovenski filharmoniji. Ansambel pod vodstvom Rahele Durič Bari je oblikoval program pod naslovom Zatirani in njihove sanje, ki naperja svojo ost kakršnikoli nadvladi in hrepeni po svobodi, ki jo lahko doseže človekova volja v še tako nemogočih okoliščinah.
Tokrat bomo predvajali celoten koncert klavirskega kvarteta Mariami, ki se je 12. junija letos predstavil na festivalu Grajskih koncertov v Wellburgu. Tam so glasbeniki: violinist Phillipp Bohnen, violistka Barbara Buntrock violončelist Peter Philippe Staemmier in pianist Gerhard Vielhaber, izvedli kvartet Gernsheima Friedricha in kvartet Johannesa Brahmsa ter za konec še Brahmsov Andante iz kvarteta št. 3.
V tokratni oddaji bomo predvajali glasbo k filmu Življenje je lepo.
