Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prisluhnili bomo intrigantnemu spletu elektroakustičnih zvočnih narativ, t. i. radijskih oper ameriške skladateljice Yvette Janine Jackson, v katerih v samosvoji zvočni narativi nagovarja številna pereča družbeno-socialna in politična vprašanja.
O glasbenem slikanju stare zgodbe o strastnem zapeljivcu in njegovem tragičnem koncu pred izvedbo na zaključku cikla Kromatika razmišlja dirigent Dawid Runtz.
V Ateljeju se vračamo k spremljanju nastajanja nove glasbe in zvočne umetnosti za najmlajše v okviru projekta B-AIR, v katerem v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov nastajajo stvaritve za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Po uspešnih januarskih izvedbah dela Tako tiho skladateljice Larise Vrhunc, namenjene prav tem, najmlajšim poslušalcem, bomo zbrali nekaj odzivov na delo in njegove predstavitve, nato pa se bomo posvetili novima skladbama, ki bosta v naslednjem tednu izvedena v podobnem formatu, skladbama Defiance of the Glorious Children Svetlane Maraš in Perpetuum mobile II Mateja Bonina. V četrtek 15. junija jih bo v Studiu 26 Radia Slovenija izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Stevenom Loyem. Prijave na koncert za dojenčke in malčke ob 17ih bodo teden pred dogodkom odprte na povezavi https://olaii.com/event/3140/drugi-simfonicni-koncert-za-dojencke-in-malcke-skladatelja-matej-bonin-svetlana-maras-in-simfoniki-rtv-slovenija Prijave na večerni koncert za splošno občinstvo ob 19ih pa na povezavi https://olaii.com/event/3141/odkritja26-skladatelja-matej-bonin-svetlana-maras-in-simfoniki-rtv-slovenija Vstopnine za koncert ni, število mest je omejeno.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
ter sklepna koncerta abonmajskega cikla FKK Slovenske filharmonije in abonmajske sezone Celjskega godalnega orkestra.
Od rojstva Edwarda Griega prav te dni mineva 180 let. Rodil se je 15. junija leta 1843 v Bergnu na Norveškem, skozi leta je postal poznan po vzdevku Chopin severa. Ne zato, ker bi tega francoskega sodobnika kakor koli posnemal, ampak zato, ker je dosegel norveški ekvivalent nežne melodične linije in rahločutne harmonizacije, značilne za Chopinovo glasbo. »Grieg ne nosi obleke nikogar drugega in si od nikogar ne izposoja govorice,« je zapisal ameriški glasbeni kritik, pianist in organist Lawrence Gilman. Velja za največjega norveškega nacionalnega skladatelja, ki je v melodiki, harmoniji in ritmu zajemal iz bogastva ljudske glasbe, a se je opiral tudi na sodobni glasbeni jezik in iz te sinteze ustvaril izvirno glasbeno govorico. Izrazil jo je tudi v svojih samospevih. »V najboljših med njimi,« je zapisal Richard Aldrich, »so samorasla melodika, žalost in nežnost, harmonična izbrušenost, ki so povsem samosvoje.«
Ravel je bil navdušen nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Eden izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdahnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.
2. junija je za posledicami možganskega tumorja v starosti 71 let preminila finska skladateljica Kaija Saariaho, ki je mednarodno zaslovela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot vodilna glasbena modernistka svoje generacije. Simfonični orkester Finskega radia je 29. marca na koncertu v Glasbenem centru v Helsinkih prvič na Finskem izvedel njeno delo Pesmi Saarikoski za sopran in orkester, v vlogi solistke je nastopila sopranistka Anu Komsi. Pod vodstvom Sakarija Orame je v drugem delu večera zazvenela še glasba za balet Dafnis in Hloa Mauricea Ravela.
Težko bi rekli, da je Ravel napisal veliko del za veliki simfonični orkester, saj zajemajo le dobro petino njegovega opusa. Pravzaprav ni napisal nobene simfonije, le dva simfonična fragmenta na podlagi baleta Dafnis in Hloa ter dva koncerta. Preostale Ravelove skladbe za orkester imajo programske naslove. Nekatere so bile napisane po naročilu, kot scenska glasba za uprizoritve gledaliških iger ali kot baleti, druge pa so orkestracije del za klavir.
Dirigent Gustavo Dudamel se je z Berlinskimi filharmoniki na koncertu 11. maja v Berlinski filharmoniji odpravil na glasbeno potovanje v Ameriko, od Mehike do Argentine in v Združene države Amerike. Skladba Téenek. Invenciones de Territorio/Téenek. Izumi ozemlja Gabriele Ortiz je vznemirljiva kombinacija mehiške folklore in avantgardnih zvokov. Potem je zazvenel klavirski koncert Alberta Ginastere s solistom Sergiem Tiempom, njegova udarna, čarobna tonska govorica je skladatelju prinesla vzdevek »argentinski Bartók«. V svoji Drugi simfoniji pa je Charles Ives ustvaril zvočno sintezo evropske in popularne ameriške glasbene tradicije.
Glasba Primoža Ramovša, Uroša Kreka in Pavleta Merkùja. V drugem delu oddaje predvajamo dve bolj koncertantno, pa čeravno po karakterju ne ravno izrazito virtuozno zastavljeni skladbi – Krekove Inventiones ferales za violino in orkester ter Merkùjev Concerto lirico, torej Lirični koncert za klarinet in orkester, najprej pa Ramovšev zgodnji Divertimento za godalni orkester.
