Iskanje
Dotakniti se in dovoliti, da se te dotaknejo na čustveni ravni, je osrednjega pomena za švedskega skladatelja Matsa Larssona Gotheja, čigar Simfonijo št. 4 bomo poslušali danes. Metoda venezuelske skladateljice in pianistke Gabriele Montero je drugačna. Želi, da bi njen klavirski koncert potrdil naše predstave o latinskoameriški glasbi ob upoštevanju pregovora »Ni vse zlato, kar se sveti« glede na razmere v njeni državi – Venezueli. Beethoven nas vedno gane. Tokrat v njegovi dinamični, ekstravertni, živahni sedmi simfoniji. Vse to v izvedbi Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki ga je na koncertu 31. avgusta lani v okviru festivala Baltskega morja vodila poljska dirigentka Marta Gardolińska.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Čajkovski je Klavirski trio v a-molu ustvarjal v letih 1881 in 1882, ko se je mudil v Rimu. S podnaslovom V spomin na velikega umetnika ga je posvetil svojemu tesnemu prijatelju in mentorju Nikolaju Rubinsteinu, ki je umrl marca 1881. Sestavljata ga dva obsežna stavka. Prvi, Pezzo elegico, je oblikovno konvencionalen. Kljub dokaj razgibani glasbeni teksturi prevladuje elegični podton, ki ga začrta uvodna tema. Glasba je na nekaterih mestih tudi bolj optimistična, vselej pa čustveno polna. Še obsežnejši drugi stavek Tria je zasnovan kot tema z dvanajstimi variacijami in sklepno kodo. Tema, ki jo predstavi klavir, je bistveno svetlejša, skoraj klasicistično jasna in zdi se, kot da bi nas Čajkovski hotel prestaviti nekam popolnoma drugam, v svet utopije, upanja in neskaljenega optimizma. Tema se v nadaljnjih variacijskih obdelavah približuje značaju skladateljevih slovitih Variacij na rokokojsko temo, glasba pa doseže vrhunec v mogočni 12. variaciji, za katero je Čajkovski v pismu svoji mecenki Nadeždi von Meck zapisal, da si jo je zamislil kot "finale celotne skladbe". Trio Fortuny, v katerem umetniške sile združujejo violinist Joel Bardolet, violončelist Pau Codina in pianist Marc Heredia, je delo izvedel 6. avgusta lani v cerkvi v Nordbyju v neposredni bližini mesta Esbjerg na zahodni obali Danske.
Z glasbo se sprehajamo po zvočnih svetovih Indonezije: od tam prihaja glasba mojstra Vajana Lotringa z Balija in glasba tradicionalnega gledališča z Madure; slišali pa bomo še skupino glasbenikov ljudstva Kabijé iz Toga, glasbo séga ob spremljavi tradicionalnega bobna ravanne z Mavricija in glasbo bratovščine Diablos z osrednje karibske obale v Venezueli. Zelo različne glasbe, pa vendarle na nek način sorodne v moči, izročilu in energiji, ki jo prinašajo z različnih koncev sveta.
V oddaji predstavljamo izbrane posnetke s skupnega koncerta Mešanega in Komornega pevskega zbora Akademije za glasbo. V četrtek, 8. maja, sta nastopila v Dvorani Julija Betetta nastopila pod vodstvom različnih dirigentov.
Vabimo vas k spremljanju koncerta ob odprtju Bachovega festivala v Leipzigu, lani junija. Na njem so – med drugimi deli – zveneli tudi Bachovi kantata O Večnost, ti beseda gromovita, Preludij v c-molu in orgelski koral Kristus, naš Gospod, prišel je k Jordanu ter uglasbitev psalma Kakor hrepeni jelen po potokih voda Felixa Mendelssohna. Koncert je bil posnet v cerkvi, v kateri je Johannn Sebastian Bach preživel velik del svojega življenja: pri sv. Tomažu v Leipzigu.
Tokrat se nam je predstavil pianist Giorgi Gigashvili iz Tbilisija v Gruziji. Ko se je začel učiti klavir, menda ni niti malo razmišljal, da bi se sploh profesionalno ukvarjal z glasbo, je pa od nekdaj rad tudi pel. Ker se z veliko strastjo zanima za ljudske pesmi svoje države, jih zelo rad prireja in tudi zapoje. Kot zanimivost naj omenimo, da je pred leti sodeloval celo na gruzijskem tekmovanju za pevce »The Voice« in pri rosnih trinajstih na tej izjemno odmevni prireditvi tudi zmagal! Glasbeno izobraževanje je takrat nadaljeval na Centralni glasbeni šoli za nadarjene otroke Paliashvili, nato pa se je vpisal na Državni konservatorij v Tbilisiju. V oddaji bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je bil 24. marca letos v Wigmorjevi dvorani v Londonu in tam je Giorgi Gigashvili najprej izvedel »Klavirsko sonato št. 30 v E-duru, op. 109« Ludwiga van Beethovna in nato še »Klavirsko sonato št. 6 v A-duru, op. 82« Sergeja Prokofjeva ter »Arabesko v C-duru, op. 18« Roberta Schumanna za bis.
Prisluhnite skladateljevi glasbi iz baleta Čajna punčka v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Marka Muniha.
V Španiji so Glasbeno-scenski žanri imeli dolgo tradicijo in so bili pri občinstvu bolj priljubljeni kot simfonični koncerti. Prevladovali sta dve glasbeno-scenski zvrsti. Prva je bila italijanska opera, druga pa španska operetna zvrst zarzuela, ki je obstajala v dveh oblikah. Zarzuele tipa género grande so bile večdejanke z zgodovinsko vsebino, género chico pa so bile kratke enourne predstave. Sestavljene so bile samo iz enega dejanja in tudi izvajalcev je bilo primemo malo. V slogu género chico so bila napisana tudi prva Albenizova glasbeno-scenska dela.
Na sedmem koncertu festivala stare glasbe Seviqc 2024 je 20. avgusta lani v Hudičevem turnu v Soteski nastopila španska glasbenica Pilar Almalé, ki poje in igra na violo da gamba. Predstavila je program z naslovom Golondrinas – Lastovke. Lastovke pojejo v petih jezikih in združujejo glasbo različnih izvorov ter obdobij, zajemajo pa tudi tradicijo avantgarde. Iščejo nove načine letenja skozi staro glasbo: sefardsko, baročno in celo nekatere lastne skladbe. Kot je zapisala v koncertni list, Pilar Almale na koncertu igra nekaj, kar nekateri imenujejo »nova stara glasba«, saj načinu igranja in aranžiranja glasbe dodaja svojo lastno vizijo. Sama pravi, da je njeno umetniško poslanstvo, da s svojo glasbo navduši in se na nove načine poveže s svojimi čustvi, da se ljudje počutijo žive z zvoki in harmonijo.
