Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušali bomo Sovretovega lavreata za najboljši književni prevod, izvedeli bomo, kaj se je dogajalo na sedmem festivalu angažiranega pisanja Itn., čaka nas zbirno poročilo z mednarodne filozofske konference z naslovom Odtujitev, na Gradu Turjak si je mogoče ogledati novo stalno razstavo o mejnikih gledališke igre, začel se bo festival Mesto žensk.
Ob multimedijski raznovrstnosti, še posebno v sodobni umetnosti, je izraz digitalno skoraj osrednji. Vse bolj sta del umetnosti tudi znanost in umetna inteligenca. A včasih pozabimo, da to le ni tako zelo novo, vsaj številni temelji ne. Eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti je bil tudi Edvard Zajec, katerega pete obletnice smrti se bomo spomnili novembra. Edvard Zajec je bil rojen leta 1938 v Trstu. Tam je obiskoval slovensko gimnazijo, na kateri je med drugimi poučeval tudi Avgust Černigoj, ki ga je zelo zaznamoval, potem pa se je šolal najprej na Cooperjevi šoli za umetnost v Clevelandu, v katerega so se preselili s starši, in nato na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani končal še študij slikarstva. Že med podiplomskim študijem, spet v tujini, pa se je spraševal o vlogi slikarstva v sodobnosti. Ko je dve leti poučeval slikarstvo na kolidžih Carleton in Saint Olaf v Minnesoti, se je začel ukvarjati z računalniško grafiko in ta je postala glavno področje njegovega ustvarjanja. Leta 1970 se je vrnil v Trst ter deloval kot svobodni umetnik in pozneje profesor risanja na slovenskem učiteljišču. Skupaj z inženirjem Matjažem Hmeljakom je razvil nekaj najbolj znanih programov za serije računalniških grafik in ploterjev, kot sta na primer seriji TVC in RAM. Primerki iz teh serij so med drugim del zbirke Modeme galerije v Ljubljani. Od leta 1980 je bil profesor računalniške umetnosti na transmedijskem oddelku univerze v Syracusi. Bil je avtor univerzitetnega programa za računalniško grafiko ter tudi ustanovitelj prvega dodiplomskega programa za računalniško grafiko v zvezni državi New York. Edvardu Zajcu bi upravičeno lahko rekli tudi pionir interaktivne umetnosti – predvidel jo je že pred nastankom tehničnega orodja za njeno uresničevanje. Ob uporabi algoritmičnih variacij, s katerimi je v svojih umetniških konceptih odpravil človeški element, je namreč eden prvih umetnikov, ki so v povratno zanko računalniškega programja vpletli človeško spremenljivko. Edvard Zajec je imel leta 2007 v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani veliko pregledno razstavo in takrat ga je pred mikrofon povabila Maja Žel Nolda. Foto: Arhiv RTV SLO
Ob 110. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti Vladimirja Pavšiča, znanega s psevdonimom Matej Bor, v radovljiški knjižnici Antona Tomaža Linharta na spominski slovesnosti predstavljajo monografijo o gradivu iz njegove zapuščine, ki jo hranijo v knjižnični domoznanski zbirki. Pogovarjali smo se z eno od osrednjih gostij festivala Itn., mlado nizozemsko-turško pisateljico Lale Gül, ki v svojem avtobiografskem prvencu Živela bom prevprašuje svoje odraščanje znotraj konservativne, verne družine. Gremo še na Štajersko, v Slovenskem narodnem gledališču Maribor so dramsko sezono začeli s premiero predstave Pijani, novo operno sezono pa začenjajo s premiero Mozartove Čarobne piščali, že tretje uprizoritve tega glasbenega dela v zgodovini opere. Na mariborskem Intimnem odru GT22 pa predstavljajo avtorsko predstavo Krik: Vrzeli, projekt skupine študentov in absolventov AGRFT-ja, zbranih v kolektivu Reaktor. Načrtujejo niz predstav s krovnim naslovom Krik; v prvi so se dotaknili spolnih zlorab otrok in se z njo predstavili tudi na Borštnikovem srečanju.
Pogledali bomo v prihodnji teden, ko se bo v Portorožu odvil 26. Festival slovenskega filma, ter v 80. leta, dogajalni čas nostalgičnega francoskega filma Potniki noči. V ljubljanskem Kinodvoru bodo oktobra obeleževali kar tri obletnice, na dan predvajanja naše oddaje pa mineva 30. let od smrti Mateja Bora, partizanskega pesnika in dramatika, a tudi scenarista filmske uspešnice Vesna. Režiser Amir Muratović mu je posvetil dokumentarec Rob je tam.
1.oktobra praznuje režiser Aleš Jan osemdeset let. Poklic mu je bil tako rekoč položen v zibelko. Njegov ustvarjalni opus obsega velikansko število gledaliških in radijskih režij. Režiral je radijske igre za otroke in odrasle; z našo radijsko hišo sodeluje že od leta 1949. Kot režiser je sodeloval tudi z mnogimi tujimi radijskimi postajami. Pred petimi leti je napisal in objavil knjigo SLIŠATI SLIKO, VIDETI ZVOK – Zgodovina radijske igre v Sloveniji. Vzporedno z radijskim delom je doslej režiral v mnogih slovenskih gledališčih, pomembno pa je tudi njegovo pedagoško delo; od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do upokojitve predava radijsko igro in gledališko režijo na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio film in televizijo. Aleš Jana je leta 2013 pred mikrofon povabila Staša Grahek.
Razpoznavanje slik, obrazov in načinov hoje, spremljanje gibanja in detekcija človeškim očem nevidnih odstopanj v vzorcih; zdaj še ustvarjanje prepričljivih fotografij in videoposnetkov. Računalniški vid je v zadnjem letu ali dveh doživel skoraj nepredstavljiv preskok, ki prinaša vrsto daljnosežnih posledic. Kaj je omogočilo ta razvoj, kje se skrivajo slepe pege in pasti ter kaj konkretno se razvija pri nas, osvetljuje prof. dr. Danijel Skočaj, predstojnik Laboratorija za umetne vizualne spoznavne sisteme na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Danes izpostavljamo premiero operete Dežela smehljaja Franza Leharja in praizvedbo komične opere Miši v operni hiši Alojza Ajdiča v ljubljanski Operi, uvodni koncert abonmaja Same mogočne skladbe orkestra Slovenske filharmonije, na katerem bo izvedena mogočna Druga simfonija Gustava Mahlerja in razstavo del fotografa Luca Locatellija v Galleriii d’Italia v Torinu.
V naši dnevni aktualni oddaji o kulturi vas najprej vabimo na komorni koncert Godalnega seksteta Ars, ki bo nocoj v Slovenski filharmoniji. Predstavljamo knjižne novosti založbe Beletrina, med njimi tudi novo delo dramaturginje in pisateljice Eve Mahkovic, ki je znana po eksperimentiranju z različnimi literarnimi oblikami in izrazi. Poročamo še o mednarodnem filmskem festivalu stop animacije StopTrik, ki se danes začenja v Mariboru.
Hiter razvoj novih tehnologij je obljubljal marsikaj, a smo se tako kot z vsako novo tehnologijo najprej precej močno opekli, preden smo se naučili, kako jo uporabljati brez škodljivih posledic.
Zdi se, da dogajanje na družabnih omrežjih, v virtualnem svetu zabrisanih identitet, kjer legitimnost dobiva čisto nove odtenke, vse bolj nekontrolirano prehaja v stvarni svet. Med mladimi odraslimi, tudi otroki, še toliko bolj. Nasilna in brezbrižna komunikacija pa je prvi korak v nasilje odnosov. Pomankanje empatije in čustveni manko iz primarnih okolij pa se vse bolj odraža v šoli, na ulici, v med vrstniških odnosih. Do nedavna se s takšnimi odkloni v naših lokalnih skupnosti še nismo srečevali, vsaj ne v takšni meri, kot jih poznamo iz tujine. Pa vendar nedavni dogodki v Beogradu in pri nas v Celju kažejo na to, da nismo več oddaljeni otok, ki ga ta problematika ne zadeva. Čeravno zares takšen otok nismo bili nikoli. Le pomanjkanje javnega diskurza šibi problem za katerega se tako zdi, da ga zares nimamo. V tokratnem Grafoskopu o vprašanjih nasilja s prof. dr. Robertom Krofličem. Na prvi pogled je tema nekoliko odmaknjena od osi kulturno-umetnostne vzgoje, a zares ni. Prav omikanost duha, o kateri je prof. Kroflič razmišljal v enem od predhodnih Grafoskopov, je zagotovo ena od poti do boljših odnosov, razumevanja drugih, družbe in sebe v njej. Urednik oddaje: Klemen Markovčič Tonski mojster: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornik – prof. dr. Robert Kroflič Produkcija Uredništva za kulturo, september 2023
V okviru festivala pripovedovanja in kratke proze NOVO MESTO SHORT, ki ga organzira založba Goga, vlogo medijskega pokrovitelja pa je letos prevzel program Ars, je – ob drugih dogodkih – potekal tudi pogovor o stanju izvirne slovenske kratke proze: kako priljubljena je med ustvarjalci, kako med založniki in kako med bralci. Koliko knjig kratke pripovedi izdamo in kakšne so? Lahko tujini ponudimo kaj, česar ta na tem področju še ne pozna? Na pogovoru so sodelovali glavni urednik Cankarjeve založbe dr. Aljoša Harlamov, pisateljici in prevajalki Jedrt Maležič in Suzana Tratnik ter literarna zgodovinarka in teoretičarka, predavateljica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, profesorica dr. Alojzija Zupan Sosič.
Gledališka režiserka Ivana Djilas je leta 2022 pri založbi Goga objavila zbirko esejev z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho in zanjo zasluženo dobila Rožančevo nagrado. V Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pa med drugim izreče stavek: »Preprosto me je sram biti tiho« in tako najlepše pojasni širok tematski razpon svojih esejev, pa tudi zakaj piše, kot piše: neposredno, pogumno, vztrajno, izzivalno, prenicljivo in srčno, za nameček pa s svojimi eseji odgovori tudi na naslovno vprašanje. Nikar ne zamudite.