Iskanje
Tomislav Vrečar: Dečki, Agata Tomažič: Ušabti, Tatjana Plevnik: Poskusni svetovi. Recenzije so napisale Miša Gams, Veronika Šoster in Sanja Podržaj.
Evropska filmska akademija je v soboto za najboljši evropski film razglasila dramo Sentimentalna vrednost dansko-norveškega filmskega ustvarjalca Joachima Trierja, ki je prejel tudi nagrado za najboljšega režiserja in scenarista. Med nominiranci 38. evropskih filmskih nagrad so bili tudi trije, vsaj deloma slovenski filmi. V oddaji tudi o razstavi Expositur Zukunft, ki je na ogled v Mestni galeriji Nova Gorica.
Zakaj svetu vlada kaos, zakaj politika ne temelji več na dejstvih, temveč na pristnosti politikov in zakaj razpada družbeno tkivo? To je le nekaj vprašanj, s katerimi se spopada Slavoj Žižek v delu Nebesa v razsulu (prevedel Igor Harb, Cankarjeva založba 2025), zbirki esejev, ki je v angleškem originalu izšla leta 2021. Z njegovimi mislimi in besedili ter komentarji dr. Petra Klepca predstavljamo to delo ter s tem podajamo tudi nekaj premišljevanj o današnji družbi, politiki, dojemanju sveta, skratka, vsem tem, kar nas zdaj zadeva. Foto: Slavoj Žižek na predstavitev knjige Nebesa v razsulu v Cankarjev dom novembra 2025; avtor fotografije Gregor Podlogar/RTVSLO
Kaj vse danes razumemo z besedo maske in kako jih od prejšnega tedna predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju? Razstavo z naslovom »Maske: od rituala do karnevala«, odprta bo do konca avgusta 2027, bodo tokrat predstavili avtorji razstave: vodja projekta razstave o maskah mag. Adela Pukl in njena kolega, mag. Anja Jerin, sicer tudi ena od koordinatoric varstva nesnovne kulturne dediščine, in Miha Špiček, vodja oddelka za dokumentacijo v muzeju. Od odprtja 15. januarja je tam na voljo tudi publikacija, ki z enajstimi prispevki desetih avtoric in avtorjev poglablja razumevanja fenomena mask kot univerzalne manifestacije kultur človekovih skupnosti. FOTO: Z leve Anja Jerin, Miha Špiček in Adela Pukl VIR: Program Ars, Goran Tenze
Podnebna in okoljska kriza zahtevata drugačen odnos do narave in drugačne prakse delovanja. Kako združevati znanja naših prednikov s sodobnimi tehnologijami? Na različnih področjih to počnejo naši tokratni sogovorniki, ki jih povezuje zavedanje, da narava ni le vir za izkoriščanje.
Razgrnitev dogajanja na 56. Tednu slovenske Drame, razstava mask v Etnografskem muzeju, Čas je za Brechta! - dogodki ob 70. obletnici dramatikove smrti v Cankarjevem domu. Razstava v Galeriji Murska Sobota iz stalne zbirke Žula, Plasti Sonje Vulpes v Kosovelovem domu v Sežani, finančna ogroženost slovenskih manjšinskih kulturnih organizacij in društev.
Berta Bojetu je bila vsestranska umetnica: igralka, pesnica, pisateljica. Nastopala je na odru Koreodrame, bila je ena izmed ustanoviteljic tega gledališča, odigrala vloge v več filmih, petnajst let je ustvarjala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Objavila je pesniški zbirki Žabon in Besede iz hiše Karlstein, prozni deli Filio ni doma in Ptičja hiša, dramsko igro Osama. Za roman Ptičja hiša je dobila nagrado kresnik. Berta Bojetu se je rodila na začetku februarja leta 1946. Ob osemdeseti obletnici rojstva poslušamo pogovor Vlada Motnikarja z ustvarjalko. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1996.
Fundacija Louisa Vuittona iz Pariza vse od leta 2014, ko so odprli svoje stalne razstavne prostore, predstavlja monografske razstave, posvečene ključnim osebnostim umetnosti 20. in 21. stoletja. Med njimi so do zdaj prikazali dela Joan Mitchell, Marka Rotha in Davida Hockneyja. Konec oktobra lani pa so pripravili edinstveno razstavo del Gerharda Richterja, ki velja za enega najpomembnejših in mednarodno priznanih umetnikov svoje generacije. O razstavi je Aleksandri Saški Gruden več povedala Magdalena Gemra, kuratorka in sodelavka v kuratorskem timu aktualne razstave.
Tudi ta konec tedna bo gledališko bogat: v Slovenskem stalnem gledališču Trst bodo krstno uprizorili predstavo Na drugi strani, po besedilu argentinsko-ameriškega prozaista in dramatika Ariela Dorfmana; V Mariboru igralki in performerki Barbara Kukovec in Minca Lorenci uprizarjata duet o različnih oblikah nuje, njenih vzrokih in posledicah. V vsakdanjih situacijah iščeta napetost med zadrževanjem in izlivanjem in vedno znova ugotovita, da obstaja nešteto razlogov, zaradi katerih smo Pissed, kakršen je naslov njunega dela, ki ga bosta premierno uprizorili jutri, na Intimnem odru GT 22. Ob razglasitvi in začetku Kettejevega in Cankarjevega leta, ki ga sooblikujeta občini njunih rodnih mest: Ilirska Bistrica in Vrhnika, bo jutrišnja uvodna prireditev Kette in Cankar – iskrenost srca, moč duha.
V soboto bodo v Berlinu že 38. podeljene evropske filmske nagrade, za katere so nominirani tudi trije slovenski filmi. Ob tej priložnosti v oddaji Gremo v kino gostimo direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar, v oddaji pa se posvečamo tudi prav posebni retrospektivi slovenskih filmskih ustvarjalk na tržaškem filmskem festivalu, pa izidu filmske monografije o Borisu Juhu ter ocenjujemo film Glas Hind Radžab režiserke Kaouther Ben Hania.
Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev. Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani novo razstavo odpirajo mesec dni pred pustnim torkom, a njena vsebina se ne konča pri pustnih maskah, čeprav jih izpostavlja. Med 120-imi maskami lahko vidimo poskus prikaza njihovega nastanka, razvoja, nenazadnje pa tudi poskus prikaza »družbenih mask«, torej vlog, ki jih ljudje igrajo v različnih življenskih situacijah. V Kosovelovem domu v Sežani so sinoči odprli razstavo Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes. V Veliki galeriji Ivana Varla sta na ogled dva vsebinsko povezana cikla njenih del: Limbo in Cake. Oba cikla izhajata iz osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe.V Mestni galeriji Ptuj pa je na ogled pregledna razstava del kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici, ki jo je praznoval lani. Razstavo v poklon domačinu, čigar številne javne skulpture in kipi so postavljeni na več mestih na Ptuju in okolici, so v galeriji pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož.
