Iskanje
Arhitekturo naj bi usmerjalo pozorno načrtovanje, ki bi upoštevalo želje in potrebe družbe v vse bolj perečih okoljskih razmerah. To je tudi vodilo 19. mednarodnega arhitekturnega bienala v Benetkah, ki je svoja vrata za javnost odprl 10. maja. Kurira ga italijanski arhitekt in inženir Carlo Ratti. Pod naslovom ''Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno'' izpostavlja vlogo inteligence človeka v soodvisnosti tako od inteligence narave kot tehnologije. O vlogi in nalogah bienala v Likovnih odmevih govorita umetnostna zgodovinarka Martina Malešič, zaposlena v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, in Matevž Granda, arhitekt ter ustanovitelj in direktor revije Outsider. Paviljon Kraljevine Bahrajn je prejel zlatega leva, Foto: Maja Žvokelj
Posvečamo se premieri predstave 55. člen režiserke Tjaša Črnigoj na odru Slovenskega mladinskega gledališča, ki se osredotoči na člen naše ustave, ki določa, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno. Ta svoboščina je bila namreč, ko se je ob osamosvojitvi Slovenije oblikovala nova ustava, ogrožena. Feministične skupine in posameznice so se povezale in proti temu odločno borile. V Novi Gorici pa bo vikend, poln kulturno-športnih dogodkov, odprla nova premiera režiserja Tomija Janežiča, predstava 1976, peta iz cikla Dodekalogija 1972–1983. In še o festivalu mladinske kulture Vizije, prav tako v Novi Gorici, ljubljanskem festivalu svetlobnih instalacij Svetlobni gverili, radijski igri Kovid in še kaj se bo našlo.
Poročamo iz Cannesa, kjer se bo v soboto s ponovitvijo celotnega tekmovalnega programa in s podelitvijo zlate palme ter drugih nagrad končal že 78. največji in najpomembnejši evropski filmski festival. Na njem so na začetku tedna razglasili nove projekte Sezona klasičnih filmov 2025, med katerimi so zopet tudi projekti Slovenske kinoteke. Posvečamo se tudi restavriranemu filmu Poletje v školjki in Kinu Basaglia, potujoči retrospektivi, posvečeni slovitemu italijanskemu psihiatru Francu Basaglii ter ocenjujemo filma Lili in žverca ter Veliko potovanje.
Živimo na ostankih preoblikovanih celin in oceanov, ki so nastajali milijone let in se spreminjajo še danes. Tla, po katerih hodimo, so preplet razpadanj, premikanj, podrivanj in trkov prazgodovinskih celin - denimo Pangee, kasneje tudi Lavrazije in Gondvane, ter nalaganj odmrlih ostankov organizmov v oceane. Daljna zgodovina Zemlje in življenja na njej je dobesedno vpisana v kamen. Kakšno je bilo okolje, v katerem so živeli organizmi, katerih okamenele ostanke, fosile, najdemo praktično vsepovsod, in kako so geološke spremembe to okolje vedno znova preoblikovale. Če se danes območje Slovenije izrazito razlikuje od tistega, ki ga najdemo recimo na Arabskem polotoku ali pa na Himalaji, pa fosilni ostanki pričajo o tem, da smo bili nekoč del iste geološke zgodbe, ki nam odstira številna presenetljiva spoznanja. V geološko dobo jure se bomo v tokratnim Podobah znanja podali z geologom, prof. dr. Boštjanom Rožičem z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Z nastopom Steklarske godbe Hrastnik na ploščadi pred Delavskim domom v Hrastniku se danes začenja festival Rdeči revirji. Triindvajseti festival po vrsti, ki združuje tako profesionalne umetnike in umetniške kolektive kot ljubitelje, se je iz začetkov v Hrastniku v zadnjih letih razširil na mesti Trbovlje in Zagorje, letos pa se pridružuje tudi Litija. Umag in Koper pa v tem tednu povezuje vrsta dogodkov 26. Foruma Tomizza. Mednarodna obmejna srečanja, ki že več kot četrt stoletja vztrajno gradijo mostove čez meje in jezike, letos podčrtuje zgovorno geslo Hvalnica norosti. Kar nekaj knjižnih novosti slovenskih avtoric je pred kratkim predstavila Cankarjeva založba v Ljubljani, in sicer roman Lare Paukovič Miza za štiri, kriminalni roman Karmen Petric Smrt v rezidenci in potopis Alenke Vreček Naj se vrti. V dvorani pod Celjskih stropom Stare grofije v Celju bo nocoj nastopila zasedba Praprotno seme, predstavila bo preplet stare ljudske in baročne glasbe.
Ana Svetel je za kratkoprozno zbirko Steklene stene nedavno prejela nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov kritiško sito. Njena zbirka obsega pet daljših kratkih zgodb, ki se odlikujejo tako s svojimi zapleti kot s svojimi pripovednimi prijemi in konci. Njena junakinja se lahko sreča s povsem literarnim zapletom, kdaj drugič kaka njena vplivnica živi bolj v vzporednem življenju družabnih omrežij kot v vsakdanjem življenju, tretjič rešuje bivanjske dileme, četrtič …, vedno pa njene junakinje nastopajo v dobro zgrajenih in izpeljanih zgodbah, ki pritegnejo. Več o zbirki je avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Premierno smo ga predvajali januarja letos v oddaji Izšlo je. Foto: Marko Golja
Dokumentarni film Propagandist spremlja vzpon in padec nizozemskega filmarja Jana Teunissena, ki je med drugo svetovno vojno postal najpomembnejši človek v nizozemski filmski industriji. Kot vodja filmskega oddelka SS in nizozemske nacistične stranke je postal znan kot filmski "car" in nizozemska "Leni Riefenstahl". Z režiserjem dokumentarca Luukom Bouwmanom se je pogovarjala Petra Meterc. Bere Igor Velše, ton in montaža Franci Moder.
Preteklo nedeljo, 18. maja, smo praznovali mednarodni dan muzejev. V letošnji čezmejni evropski prestolnici kulture, Novi Gorici z Gorico, so praznik, ki ga je mednarodna zveza muzejev ICOM uradno razglasila leta 1977, počastili s tridnevno mednarodno konferenco (Brez)mejni muzeji: Oblikovanje muzejskih pripovedi in prostorov vključevanja, ki se je je udeležilo več kot 130 muzealcev. Podrobneje v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi več o pregledni razstavi Iva Prančiča.
Ajda Rooss je selektorica tekmovalnega programa letošnjega festivala Borštnikovo srečanje. Celoletno slovensko gledališko bero si je ogledovala brez vnaprejšnjega koncepta, odprto, z vsem znanjem, izkušnjami in intuicijo. Slovenska in mednarodna strokovna javnost in občinstvo jo predvsem poznajo po njeni predanosti lutkarstvu, ki mu je posvetila skoraj ves čas svoje kariere. Vendar je tudi igralka, dramaturginja, režiserka in publicistka, kar je vodilo ne le njen izbor, temveč tudi razmislek o slovenski gledališki krajini.
O enem najbolj znanih del politične filozofije, ki že skoraj 400 let vzbuja burne razprave o naravi človeka, družbe in politične oblasti
Krasni novi svet - nova pravila bivanja je naslov letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki letos praznuje svojo 40. obletnico, in v okviru katere se bodo književniki spraševali, ali lahko literarni dialog presega meje med kulturami, narodnostmi in ideologijami. V Cannesu poteka 78. mednarodni filmski festival, na katerem se za zlato palmo poteguje 22 celovečercev, istočasno pa je Cannes prizorišče največjega filmskega sejmišča na svetu. Vabljeni k poslušanju!
Posvečamo se predstavi Inkubator, Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti. V Slovenskem mladinskem gledališču so jo pripravili z režiserjem Oliverjem Frljićem, ki je v tem gledališču že režiral nekatere odmevne predstave. Izhodišče za predstavo je televizijska podoba nedonošenčkov, ki so nagneteni skupaj, da bi jim bilo toplo, saj je v bolnišnici Al Shifa v Gazi zmanjkalo goriva, agregati so se ustavili in inkubatorji niso več delovali. Ustvarjalci: režiser Oliver Frljić, dramaturg Goran Injac ter igralke in igralec Draga Potočnjak, Lina Akif, Daša Doberšek in Blaž Šef, so spregovorili o temah, procesu uprizoritve in širšem kontekstu nastanka predstave. Vabimo vas k poslušanju! foto: Matej Povše, mladinsko.com
