Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gre za parodijo na zaposlovalno politiko pri nas, ki se zdi večno aktualna tema za vse generacije v našem okolju. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Stane Vrhovec – Aleš Valič Svetovalka in tajnica – Nina Valič Uslužbenka Marija – Stannia Boninsegna Uslužbenka Mira – Katja Levstik Uslužbenec – Rok Vihar Božo – Gašper Tič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1999.
V metafikcijski grozljivki dramski junak zamenja stvarnost s svojo domišljijsko resničnostjo. Svojo ženo namreč nadomesti z lutko iz izložbe, ki zanj postane nič manj kot svetovno znana literarna junakinja Lulu, usodna ženska iz istoimenske drame Franka Wedekinda. Z njo hoče junak začeti novo življenje, vendar pa se njegova nerealna domislica izteče na podoben način, kot je sam opravil s svojo ženo in s stvarnim svetom. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Igralca – Pavle Ravnohrib, Judita Hahn Kreft Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991.
S tridelno dokumentarno radijsko serijo bomo obudili spomine na obdobje pandemije covida-19, ki je našo družbo preplavil pred petimi leti. V prvem delu trilogije je predstavljeno prvotno veselje ob razglasitvi epidemije in uvedbi šolanja na daljavo, ki pa se kmalu spremeni. Radijska igra je del projekta RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje, v katerem se sprašujemo, kakšne so posledice pandemije in ali smo pripravljeni, če se v prihodnosti zgodi kaj podobnega. Avtorica in režiserka: Špela Kravogel Tonski mojster: Matjaž Miklič Sodelujoči – dijakinja Zoja, psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, klinični psiholog dr. Tristan Rigler, antropolog dr. Dan Podjed, kolektiv Um&Kuna freestyle show Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2021. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Slovenec in njegov francoski znanec z avtobusom potujeta s Štajerske v Ljubljano in se med vožnjo retorično pogovarjata o tem, kakšen je svet okoli njiju. Njuno potovanje poteka kot vožnja skozi duhovni svet, kakršnega je doživela hipijevska generacija v sedemdesetih letih – vključno z vsemi tedanjimi nazorskimi in življenjskimi tendencami, zaradi česar igra z današnjega gledališča zazveni nostalgično arhaično. Režiserka: Mateja Koležnik Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Borč – Tone Gogala Michel – Borut Veselko Hrapavi glasovi – Alenka Kovačič, Karin Pečelin, Omar Kralič Tanja – Barbara Žefran Moški glas – Marjan Mutić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1993.
Radijski dokumentarec govori o osemsto metrov dolgem podzemnem tunelu, ki je v času sarajevske vojne vihre pomenil eksistenčno pomemben koridor za osnovne življenjske potrebščine, gorivo, pa tudi orožje. Predor rešitve pa niso zgolj pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sinhronizacija v slovenski jezik – Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS
Prvoosebna pripovedovalka Eva v zadregi in previdno vstopa v dialog s sopotniki in voznico na skupni vožnji. Vse jasneje je, da hoče prikriti predvsem svoj status in da se boji, da bi kdo odkril pravo resnico o njej. Igra je nastala po kratki zgodbi iz zbirke Dobra družba: zgodbe o prevozih, v kateri je slovenska avtorica Ana Svetel popisala pripetljaje, povezane s platformo za prevoze po Sloveniji. V vlogi protagonistke je nastopila nagrajenka Sklada Staneta Severja Miranda Trnjanin. V utemeljitvi so zapisali, da je mlada igralka s svojo eruptivno igralsko energijo v zadnjih dveh letih ustvarila serijo presežnih odrskih podob. V raznolikem razponu estetik in poetik se je izkazala kot izstopajoča igralka svoje generacije z zrelim in izbrušenim igralskim izrazom. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka: Kaja Blazinšek Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Eva – Miranda Trnjanin Manuela – Sara Gorše Katja – Doroteja Nadrah Klemen – Voranc Boh Glas iz telefona – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2020
Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, kar je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Med njimi je tudi prejemnik Severjeve nagrade za stvaritve v ljubiteljskem gledališču Klemen Klemenc. V Gledališču Toneta Čufarja je v petdesetih letih ustvaril več kot 70 vlog, v katerih je nastopil več kot tisočkrat. V utemeljitvi nagrade so zapisali, da Klemenc svoje vloge nenehno polni s strastjo, življenjem in iskro ustvarjalnosti. Režiserji so mu večkrat namenili več vlog v istem gledališkem delu, saj se hitro prelevi iz enega lika v drugega, tudi v manjših vlogah pa zna opozoriti na nenadomestljiv delež v predstavi. Tako je tudi v radijski igri Polom, v kateri je nastopil v vlogi delavskega zaupnika Štefana Ogrisa. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa. Posneto na Jesenicah oktobra 2007.
Zgodovinska igra sega v čase, ko so nepoštene ljubljanske peke še namakali v Ljubljanici, sicer pa so jo dolga leta igrali ljubljanski ljubiteljski igralci. Tudi radijsko priredbo so odigrali članice in člani Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Eden izmed interpretov igre je Srečko Kermavner, prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja za umetniško ustvarjanje v ljubiteljskem gledališču. Kot beremo v utemeljitvi nagrade, je s svojim predanim delom, talentom in igralsko disciplino že v zgodnjih letih opozoril nase ter se uveljavil kot eden prodornejših mlajših igralcev ansambla. V zadnjih letih pa je njegova igralska kariera dosegla nove vrhunce, še posebej z veliko vlogo Vladimirja v Beckettovem Čakanju Godota. Režiser in prirejevalec: Gregor Tozon Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič Jurki Štimurgar – Srečko Kermavner Magistrator – Bojan Vister Pek Hudevaga – Saša Klančnik Pevka – Alenka Vidrih Pevec – Gojmir Lešnjak Gojc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2007.
Radijska igra obravnava vselej aktualno temo medvrstniškega nasilja, predvsem v šolskem okolju. Avtor ustvarja kompleksno in sodobno tragično okolje, ki generira in perpetuira nasilje ter ima do njega ambivalenten odnos: na eni strani ga dopušča, ker se ukvarja le z njegovo pojavno obliko, na drugi pa ga deklarativno obsoja. V radijski igri je v vlogi Želeta nastopil prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja Lovro Zafred. Člana igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje je po besedah strokovne žirije eden najprodornejših igralcev mlajše generacije, ki se je v zadnjih dveh letih izoblikoval v ustvarjalca izjemne energije, senzibilnosti in emocionalne eruptivnosti. Odlikujejo ga polnokrvni igralski dar, predanost in iskateljstvo. V sleherno vlogo se poglablja z analitično pronicljivostjo in mladostno lucidnostjo, v različne gledališke poetike pa vstopa neobremenjeno, odprto, s strastjo do oblikovanja igralske materije in veliko mero raziskovalnega duha. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pero – Timotej Novaković Marko – Žan Brelih Hatunić Tina – Lara Wolf Gašper – Martin Mlakar Jola – Lina Akif Žele – Lovro Zafred Mama – Barbara Medvešček Oče – Gaber Kristjan Trseglav Gospa učiteljica za slovenščino – Sabina Kogovšek Željkov oče – Robert Prebil Kriminalist – Danijel Malalan Markova mama – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2018.
V kratki radijski igri se prepletata pesem pesnika slovenske moderne Dragotina Ketteja z naslovom Pijanec in koroška ljudska pesem Pesem od rojstva. Režiserka in prirejevalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Interpreta – Jurij Souček in Jerica Mrzel Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1991.
Ekspresionistična zvočna fantazija z literarnimi značilnostmi metafikcije govori o znanstveniku in njegovem poslanstvu v današnjem svetu. Trenje se pojavi med omejenostjo znanstvenikovega racionalističnega pogleda in nazori njegove žene Marjete, zagovornice humanističnih idej. Je eno človeško življenje dovolj za izsanjati vse sanje? Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Znanstvenik Jakob, Glas v kočiji in Glas v samostanu – Boris Kerč Marjeta in Ženska – Urška Hlebec Apokaliptični jezdeci – Uroš Maček, Niko Goršič, Andrej Nahtigal in Branko Završan Otrok – Maša Valentič Glasovi v laboratoriju – Helena Mugerle, Daša Dovžan, Rok Kadak in Jože Valentič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1993.
Avtor je življenje prikazal kot preplet naključnih igric usode, zaradi katere je posameznik enkrat srečnež, drugič pa osmoljenec. Tako se pripeti tudi, ko se človek spopade z lastno pametjo in nespametjo, z nepričakovanimi naključnimi dogodki, še posebno pa z nenadejanim bogastvom, ki ga je po naključju dobil v dar. Za vsemi pripetljaji pa se skrivata Sreča in Nesreča ter njuna nenavadna stava o tem, da lahko nesreča človeka tudi osreči. Ji bo uspelo? Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Sreča – Saša Mihelčič Nesreča – Iva Zupančič Starec – Jurij Souček Starka – Mina Jeraj Slepka – Mojca Ribič Slepca – Uroš Maček in Iztok Jereb Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1997.
