Iskanje
Igra je nastala po četrti zgodbi petdelnega omnibusa s skupnim naslovom Prva beseda je mama. Besedilo je bilo leta 2024 nominirano za nagrado Slavka Gruma in z različnih zornih kotov obravnava teme materinstva, družine, starševstva in družinskih odnosov. Tjaša Mislej jih predstavlja v sodobnem slogu, v katerem ni prostora za nič drugega kot za golo stvarnost – pojavnost vsakdana, torej. V Uredništvu igranega programu nastaja celotna serija posameznih zgodb, nocojšnja pa je na letošnjem Tednu slovenske drame nastala kot obogatena bralna uprizoritev pred občinstvom. Ksenija obravnava vprašanja najstniške nosečnosti, prenašanja travm, projekcij lastnih ambicij in posledic pretirano visokih pričakovanj do lastnih otrok. Režija: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Tehnični asistent: Miha Oblak Ksenija – Vesna Jevnikar Igor – Branko Završan Tina – Tina Resman Lasan Produkcija Uredništva igranega programa in Tedna slovenske drame Posneto v Prešernovem gledališču Kranj aprila 2025.
Štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar se spopadata z akutnimi težavami mlade generacije, kot so stanovanjska problematika, omejene zaposlitvene možnosti, pa tudi zapleti, povezani s statusom priseljenca v naši državi. Diktat kapitalizma in okolja potuhnjeno, a vedno odločneje vpliva na njun intimni odnos, tako da se začne krhati tudi pod težo različnih pričakovanj in hrepenenja po drugačnem – ali pa enakem – vsakdanjiku. Živo izvedbo radijske igre smo v sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj pripravili v sklopu dodatnega programa 55. Tedna slovenske drame. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginja: Kaja Novosel Tonska mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalka glasbe v živo – DJ: Teja Gorenc Fonetičarka: Mateja Juričan Svetovalka za makedonski jezik: Dea Beatovikj Neža – Mina Švajger Dimitar – Matevž Sluga Uredništvo igranega programa in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto v stolpu Škrlovec v Kranju marca 2025.
Igra s kratkimi stavki izriše čustveno stanje mladega zakonskega para. Ta se namreč zavé svoje odtujenosti in poskuša najti rešilno skupno točko. Impresija je zavzeta kritična podoba sodobnega urbanega življenja. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Asistentka režije: Helena Mugerle Nastopata – Nataša Barbara Gračner in Željko Hrs Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2011.
Groteskna igra, ekspresivna radiofonska metafora, v kateri je človekova življenjska pot naslikana kot vožnja z vlakom skozi predor. Prevajalec: Darko Dolinar Režiserka in avtorica radijske priredbe: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralci: Študent – Uroš Smolej Šahist – Vojko Zidar Sprevodnik – Pavle Ravnohrib Vlakovodja – Aleš Valič. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1998.
Ta komedija je zagotovo eno najlepših del romantične dramske literature, sicer izpod peresa nemškega dramatika Georga Büchnerja. Rojen leta 1812 se je že v mladosti zanimal za gledališče in je v tem zanosu s skoraj genialnim pisateljskim zagonom napisal tri igre: Dantonovo smrt, delo Woyzeck in komedijo Leonce in Lena. Vse tri stvaritve so ostale napol torzo/nedokončane, saj je leta 1837 Büchnerju dosti prezgodnja smrt, star je bil komaj 25 let, pretrgala nadaljnje uresničevanje drznih literarnih zamisli. Zatem so na Büchnerjevo delo skoraj pozabili. Ni bil namreč v skladu s časom, saj je že v dobi romantike uporabljal značilne ekspresionistične miselne in slogovne prvine, najbolj očitno v komediji Leonce in Lena, skoraj shakespearske globine. S svojo drzno pesniško metaforiko in izredno sodobno miselno podobo je blizu današnjemu času. Prevajalec: Jože Udovič Avtor radijske priredbe: Borut Trekman Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Kralj Peter iz kraljestva Popo – Stane Sever Princ Leonce, njegov sin – Rudi Kosmač Princesa Lena iz kraljestva Pipi – Alenka Svetel Vzgojiteljica – Štefka Drolc Valerio – Polde Bibič Rozeta – Majda Potokar Predsednik državnega svéta – Jože Zupan Sodelujejo še – Janez Albreht, Janez Rohaček, Tone Hommar, Franček Drofenik, Tone Kuntner, Janez Vajevec in Mirko Bogataj Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1968.
Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju nastajajočega nacizma problematični prehod v novonastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, ki je hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre ostaja na nek način »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. Drugi del se začne ob koncu vojne s Trottovo vrnitvijo na Dunaj, soočenjem z »novo stvarnostjo«, smrtjo mame, rojstvom sina in razhodom z Elisabeth. Gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne. Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta, mati – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini Jolanth Szatmary, Elisabethina prijateljica – Urška Taufer Gostilničar Feldmann – Radoš Bolčina Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper – Capodistria studio Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024. Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfesta, SNG Nova Gorica, Italijanske radiotelevizije Radio 3, Italijanske radiotelevizije Furlanija - Julijska krajina in 3. programa Radia Slovenija – programa Ars.
V velikonočnem času so uprizarjali znameniti pasijon. Tega so uprizarjali na škofjeloških ulicah med letoma 1721 in 1765, besedilo pa je nastalo v samostanu škofjeloških kapucinov. Leta 1987 je izšel v diplomatični transkripciji Jožeta Faganela in s prevodom latinskih in nemških delov Primoža Simonitija v zbirki Kondor. Leta 1992 pa je integralno besedilo prvi uprizoril Radio Slovenija. Radijska igra je posneta v posebnem vzdušju, zaznamovanem s samosvojim verskim in gledališkim doživljanjem. Avtor radijske priredbe in režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Lektor: Jože Faganel Prevod iz latinščine in nemščine: dr. Primož Simoniti Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Snemalec glasbe: Dare Novak Prolog – Ivan Rupnik Angel z mečem – Zvone Hribar Hudič – Boris Cavazza Eva – Nataša Ralijan Adam – Robert Waltl Angeli – Marijana Brecelj, Janez Starina, Norina Radovan, Irena Baar in Brane Grubar Smrt – Štefka Drolc Kristus – Boris Ostan Judež – Jurij Souček Pilat – Polde Bibič Judje – Borut Veselko, Pavle Ravnohrib in Tone Gogala Kristus, ki poje – Karel Jerič Hieronim – Jaka Jeraša Veronika – Polona Vetrih Žalostna mati Marija – Milena Zupančič Magdalena – Maja Končar Otroški zbor RTV Slovenija je vodil dirigent Matevž Fabijan Slovenski komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pa dirigent Marko Munih Produkcija Uredništva igranega programa Posneto na Kureščku in v studiih Radia Slovenija od aprila do avgusta 1992, ta različica pa zmontirana februarja 1997.
V igri, nastali po tretji drami biblične trilogije Ivana Mraka, je za rimskim prokuratorjem Poncijem Pilatom sodba, Jezus pa je že bil križan. Pilatovi ženi, sicer nasprotnici takšne odločitve, Jezusova usoda ne da miru, kar poglobi prepad med zakoncema. Poncij Pilat namreč vse bolj dvomi v pravilnost svoje odločitve, čeprav jo je sprejel z legitimnostjo ljudske volje. Sicer pa bič izvršenega in nepovratnega prekletstva zmeraj združi rablja in žrtev. Režiser in avtor radijske priredbe: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar Poncij Pilat – Branko Jordan Claudia Procula – Pia Zemljič Natanael – Voranc Boh Vratar – Uroš Maček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2020.
V igri spremljamo dva potnika med vožnjo na mestnem avtobusu. Boris in Meta se začneta naskrivaj opazovati in v mislih kritizirati drug drugega. Naposled izstopita na isti postaji in tudi do svojega cilja se odpravita po isti poti. Izkaže pa se, da sta oba namenjena k Igorju na rojstni dan. Režiser, glasbeni opremljevalec in montažer: Matjaža Fariča Tonska mojstrica: Sonja Strenar Boris: Blaž Setnikar Meta: Marinka Štern Igor: Matevž Müller Produkcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija v študijskem letu 2009/2010.
Coretosva vrnitev, zgodba o vrnitvi krščanskih vojakov iz Mehike, ki so jo med versko vojno opustošili, je po radijski uprizoritvi leta 1967 štiri leta pozneje doživela še operno skladatelja Pavla Šivica. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Skladatelj: Marijan Vodopivec Don Francisco – Boris Kralj Dona Maria – Štefka Drolc Cortes – Stane Sever Pestunja – Duša Počkaj Chincho – Polde Bibič Spovednik – Branko Miklavc Upravnik posestev – Janez Albreht Sodelovali so še – Maks Bajc, Dušan Škedl, Janez Hočevar, Iva Zupančič, Alja Tkačev Pesem poje – Bert Sotlar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1967
Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju porajajočega nacizma problematičen prehod v novo nastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni, v formatu radijske igre, ostaja pravzaprav »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek 1. svetovne vojne, zgodita se Trottova hitra poroka z Elisabeth Kovacs in naposled odhod na fronto v Sibirijo. Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta, mati – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Bubi Kovacs, Elisabethin brat – Andrej Zalesjak Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini Služabnik Jacques – Ivo Barišič Baranovič – Peter Harl Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper/Capodistria – studiu Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024 Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfesta, SNG Nova Gorica, Italijanske radiotelevizije Radio 3, Italijanske radiotelevizije Furlanija - Julijska krajina in 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars.
Igra postavljena v leto 2014, ko se je vojna v Ukrajini z rusko aneksijo Krima pravzaprav začela in žal traja še danes. Usodno je zaznamovala odnose med bližnjimi, še toliko bolj pa, ker so bili že pred vojno zapleteni in polni skrivnosti. Sicer pa se zdi, da Evropska unija in druge velesile ne zmorejo, ne znajo ali celo nočejo presekati tega zapletenega gordijskega vozla med Ukrajino in Rusijo. Zares težko razumljivo je namreč, da se na četrtini 21. stoletja še vedno dogajajo osvajalske vojne tako rekoč v srcu Evrope, ki si je, s široko mednarodno skupnostjo, pred 80 leti že kategorično obljubila nikoli več. Prevajalka iz angleščine: Bernarda Petelinšek Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Larisa – Mojca Fatur Oleg – Blaž Valič Stasia – Lucija Harum Pava – Nik Škrlec Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2022.
