Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Monografska oddaja je posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Devetega novembra 1928 je bila v ljubljanski Operi premierno uprizorjena enodejanka Iz komične opere, do tedaj najnaprednejše delo slovenske operne produkcije. Slavko Osterc jo je napisal kmalu po vrnitvi z dveletnega študija v Pragi. Pod vplivi neoklasicizma je Osterc ustvaril pretežno atonalno glasbeno-scensko delo, sestavljeno iz predigre iz sedmih sklenjenih glasbenih točk, ki so med seboj povezane z govorjenimi recitativi. Po premieri je bil Osterc deležen hvale svojih skladateljskih kolegov, celo Anton Lajovic, Osterčev skladateljski protipol, je tedaj kot recenzent zapisal, da ima Osterc izrazito nadarjenost kot dramatik, ki čuti, kako je treba dati dramatični situaciji natančno pravilno širino, nič več, nič manj, kot je potreba, da situacija doseže potrebno odrsko učinkovitost.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Predvajamo in predstavljamo Arničev Prvi polet za klavir in orkester, Bučarjevo orkestrsko suito Belokranjske pisanice in Rapsodijo za trobento in orkester Alojza Ajdiča; ta je najprej na vrsti.
Monografska oddaja je posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Predvajamo in predstavljamo v izdihljajih 19. stoletja nastalo Suito za godalni orkester Rista Savina, Tri preludije za evfonij in klavir Davida Beoviča, Istrijanko za orkester Karola Pahorja in Sonato za violino in klavir Matije Krečiča.
Josipa Ipavca in Danila Bučarja združuje podoben glasbeni slog, in dejstvo, da sta poleg skladateljevanja uspehe doživljala tudi na poklicni poti, Ipavec kot zdravnik in Bučar kot farmacevt. Pantomima Možiček iz leta 1900 predstavlja največji glasbeni uspeh Josipa Ipavca. Po natisu partiture jo je Gojmir Krek pohvalil v Ljubljanskem zvonu in zapisal, da označuje v naši glasbeni literaturi velikanski korak naprej in ne hodi po splošno znanih priljubljenih poteh stare šablone, temveč prodira v bujni pragozd fantazije. Simfonična glasba Danila Bučarja dosega visoko umetniško raven. Avantgardna glasbena gibanja ga niso zanimala, kar pa ne pomeni, da ni bil prodoren iskalec novega, boljšega, subtilnejšega. Prav to zadnje, subtilnost, v drobnih potankostih občuteno snovanje, je osrednja značilnost njegove glasbe, kot bomo slišali v suiti za orkester z naslovom Belokranjske pisanice
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
V tokratnem glasbenem izboru iz slovenske glasbene ustvarjalnosti bomo predvajali in predstavili simfonično pesnitev Davnina Marjana Kozine, Tri plese za orkester Slavka Osterca, Allegro de concert Lucijana Marije Škerjanca in Suito za kitaro Igorja Krivokapića.
Predvajamo skladbe za harfo: Concertino za harfo in orkester Zvonimirja Cigliča, Asociacije za oboo in harfo Marijana Gabrijelčiča ter Koncert za harfo in orkester Alojza Srebotnjaka.
Poslušali bomo izbor glasbe slovenskih skladateljev, komorno glasbo treh skladateljev, ki so se že vpisali med klasike slovenske glasbe. Izbrali smo Drugo rapsodijo Marijana Lipovška, skladateljevo preobrazbo ljudske melodike in pomenov pesmi v samosvoje delo za violino in klavir; sledila bo Sonata za klarinet in klavir Uroša Kreka, končali pa bomo s starejšo komorno mojstrovino iz slovenske glasbene ustvarjalnosti, Triom v g-molu Rista Savina iz leta 1893.
Koreografska simfonična pesnitev Obrežje plesalk Zvonimirja Cigliča, ki je to partituro za veliki orkester sprva poimenoval Simfonija ekstaze, razgrinja poglavitni skladateljevi značilnosti: pretanjen občutek za oblikovanje orkestrskega zvoka in nekakšen tragičen podton, ki prežema tudi številna druga Cigličeva dela. Skladbo dopolnjujejo še Poletna impresija Vitje Avsca, Mi za mir, za godalni orkester Janija Goloba in Suita za pozavno in tolkala Domna Jeraše.
Predvajamo tri dela, ki združujejo svetove jazzovske in klasične glasbe: Koncert za trobento in orkester Darijana Božiča, Trojni koncert za klavir, simfonični orkester in big band Milka Lazarja ter Crosswinds za jazzovsko trobento, altovski saksofon in orkester Božidarja Kosa.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
V enournem glasbenem izboru tokrat tri simfonična dela Janija Goloba, Alda Kumarja, Emila Adamiča in eno komorno Katarine Pustinek Rakar. V nadaljevanju oddaje predvajamo z ljudskimi motivi prepojene Istraljo Alda Kumarja, Adamičevo Koroško suito in Venec treh dolin Katarine Pustinek Rakar, za uvod pa leta 1995 nastale Variacije za violino, klavir in orkester Janija Goloba.
Demetrij Žebre je bil rojen leta 1912 v Ljubljani. Pri Slavku Ostercu je študiral kompozicijo, dirigiranje pa pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Po diplomi iz kompozicije in dirigiranja se je leta 1934 odločil za dvoletno izpopolnjevanje na mojstrski šoli praškega državnega konservatorija. Tam je delal z znamenitim dirigentom Vaclavom Talichom, znanje iz kompozicije pa je pridobival pri skladatelju Josefu Suku. Učil se je tudi kompozicije v četrttonskem sistemu pri inovatorju Alojzu Habi, vendar pa ni nikoli segel po izrazito modernističnih glasbenih izrazilih. Kot skladatelj je bil dejaven do leta 1946, pozneje pa je postal direktor mariborske in zatem ljubljanske operne hiše. Za življenjsko delo je leta 1951 prejel Prešernovo nagrado.
Glasba Primoža Ramovša, Uroša Kreka in Pavleta Merkùja. V drugem delu oddaje predvajamo dve bolj koncertantno, pa čeravno po karakterju ne ravno izrazito virtuozno zastavljeni skladbi – Krekove Inventiones ferales za violino in orkester ter Merkùjev Concerto lirico, torej Lirični koncert za klarinet in orkester, najprej pa Ramovšev zgodnji Divertimento za godalni orkester.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Predstavljamo deli, ki ju naš program v tem tednu predstavlja na 69. Mednarodni skladateljski tribuni Rostrum – deli Tako tiho za simfonični orkester Larise Vrhunc in The Card Players za godalni orkester Matica Romiha.
Predvajamo in predstavljamo štiri glasbena dela, nastala v desetletjih po 2. svetovni vojni: Allegro risoluto marciale Demetrija Žebreta, Prvi polet za klavir in orkester Blaža Arniča, Klavirske variacije na temo Vóznice Marijana Lipovška in prelomno simfonično delo Primoža Ramovša z naslovom Musiques funèbres.
