Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Monografska oddaja je posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Demetrij Žebre je bil v Ljubljani leta 1912, kjer je obiskoval glasbeno šolo pri Glasbeni matici, kasneje pa tudi Državni konservatorij. Po maturi se je odločil za študij prava, vendar pri njem ni vztrajal, saj ga je veliko bolj zanimala glasba. Tako je nadaljeval s študijem na konservatoriju. Pri Slavku Ostercu je študiral kompozicijo, dirigiranje pa pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Po diplomi iz kompozicije in dirigiranja se je leta 1934 odločil za dvoletno izpopolnjevanje na mojstrski šoli praškega državnega konservatorija. Tam je delal z znamenitim dirigentom Vaclavom Talichom, znanje iz kompozicije pa je pridobival pri skladatelju Josefu Suku. Učil se je tudi kompozicije v četrttonskemu sistemu pri inovatorju Alojzu Habi, vendar pa ni nikoli segal po izrazito modernističnih glasbenih izrazilih. Kot skladatelj je bil dejaven do leta 1946, pozneje pa je postal direktor mariborske in zatem ljubljanske operne hiše. Za življenjsko delo je leta 1951 prejel Prešernovo nagrado.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Preplet orkestrske in komorne glasbe slovenskih glasbenih ustvarjalcev tokrat sestavljajo Lajovčev bujno speven Adagio za simfonični orkester, tri po naravi različne klavirske skladbe Emila Adamiča, Suita za orkester Slavka Osterca, ki je to delo v neobaročnem oziroma neoklasicističnem duhu zložil konec dvajsetih let prejšnjega stoletja po vrnitvi iz Prage, kjer je študiral, ter Balada za violončelo in klavir Marijana Lipovška, v kateri se dramatična misel temnejših odtenkov menjava z nekoliko bolj liričnimi glasbenimi idejami.
Predvajamo dela Damijana Močnika, ki je letošnji prejemnik Kozinove nagrade Društva slovenskih skladateljev za zaokroženi sakralni opus. Damijan Močnik je kompozicijo študiral v razredu Daneta Škerla na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1991 diplomiral in prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. Od leta 1993 je zaposlen v Zavodu Sv. Stanislava, od leta 2000 pa tudi kot umetniški vodja dejavnosti Zavoda. Čeprav je Močnik pretežno zborovski skladatelj in tudi uspešen zborovodja, pa ustvarja tudi inštrumentalno glasbo. Izbrali smo štiri skladbe Damijana Močnika: Vox Clamantis za trobento in godalni orkester, Glasbo za tolkala, Pihalni kvintet št. 2 in Kantato Circulus Aeternus za mešani zbor, trobila, pavke, tolkala in orgle.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
