Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Monografsko odkrivanje življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Predvajamo glasbo treh sodobnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, Quattro affetti za kontrabas in godalni orkester Dušana Bavdka, skladbo Chant za godalni orkester Nine Šenk in Saxophonio – Koncert za saksofon in simfonični orkester Petra Šavlija.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Lojze Lebič je v Novembrskih pesmih za glas in orkester, ki jih prežema otožno poznojesensko razpoloženje, uglasbil dve pesmi iz istoimenske zbirke Mirana Jarca. O zbirki je literarni zgodovinar in kritik Anton Slodnjak zapisal, da v njej najdemo "akvarelno čiste podobe kmečkega življenja in premišljanja o njem". Sledila bo suita iz baleta Trobenta in vrag Alojza Srebotnjaka, ki je vsebino oblikoval po stari slovenski baladi o godcu pred peklom, znani v več slovenskih pokrajinah. Zgodba govori o fantu, ki s čarobnim igranjem trobente reši iz pekla starše, sestro in brata. Glasbena govorica sloni na ljudskem izročilu, ki ga predstavljajo slovenski ljudski plesi, še posebej tisti iz Rezije. Obe deli sta nastali na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Njegova zmerno moderna, novoromantična in na narodne motive navezana glasba obsega okoli 150 zborovskih skladb, sicer pa Ščekov skladateljski opus vsebuje orkestralna, komorna, instrumentalna in vokalna dela ter številne priredbe, ki so nastale ob najrazličnejših priložnostih. V njih se je navezoval na romantično izpovedno noto, ki mu je bila blizu kot človeku in skladatelju.
V izboru iz slovenske glasbene ustvarjalnosti nas čaka glasba za godala štirih skladateljev, ki se navdihuje tudi v ljudski glasbi - Istrska suita Alda Kumarja, Sinfonia da camera in modo istriano Danila Švare, Concerto semplice Jakoba Ježa in Rapsodica Alojza Srebotnjaka.
Glasbena in likovna umetnost sta se pri vsestransko nadarjenem Sašu Šantlu ves čas prepletali. Poučeval je risanje, petje in violino, ukvarjal se je z glasbeno publicistiko, vodil zbore, skladal in igral v različnih instrumentalnih zasedbah. Bolj znan in tudi pomembnejši je njegov slikarski opus; za Glasbeno matico je recimo izdelal kar 139 portretov slovenskih glasbenikov ter leta 1936 svoje največje delo – oljno sliko Koncil slovenske glasbe, na kateri je upodobil pomembne glasbene ustvarjalce slovenske zgodovine. Njegov glasbeni opus je nekoliko manjši in obsega približno sto pretežno komornih del, med katerimi najdemo tudi dva godalna kvarteta. Bil je med ustanovitelji društva Vesna na Dunaju in se ves ta čas intenzivno ukvarjal z glasbo. S svojim programom, ki se ga je držal vse življenje, je želel umetnost približati ljudstvu. Predvajamo izbor treh Šantlovih del, oba godalna kvarteta in Belokranjsko serenado za godala.
Danilo Švara sodi med odlično šolane in vsestransko razgledane slovenske glasbenike 20. stoletja. Kompozicijsko obrt je imel v malem prstu, ob tem pa je bil odličen pianist, poustvarjalno in pedagoško verziran dirigent ter kulturno zanimiv kritik. Bil je tudi med prvimi pri nas, ki so začeli ustvarjati obsežnejše ciklične oblike v sodobnejši zvočnosti. Pokukali bomo v njegov orkestralni opus ...
Izbor glasbe predstavlja tri sonate slovenskih skladateljev, nastale v časovnem razponu 150 let, ki pa se na različne načine sklicujejo na klasicistično sonatno zvrst, dela Francesca Pollinija, Matije Babnika in Marijana Lipovška.
Ob koncu minulega tedna nas je v 92. letu starosti zapustil Igor Štuhec, avtor nadvse tehtnega in zaokroženega opusa, ki med drugim obsega solistična, komorna, ansambelska, zborovska, vokalno-instrumentalna in simfonična dela. Štuhec je za svoje delo prejel vrsto priznanj, med drugim nagrado Prešernovega sklada in Kozinovo nagrado – najvišje stanovsko priznanje, ki mu jo je za življenjsko delo podelilo Društvo slovenskih skladateljev. Za predvajanje smo iz radijskega arhiva odbrali njemu posvečeno oddajo, nastalo decembra 2019, v kateri so ob pomoči avtorjevih lastnih komentarjev predstavljena tri skladateljeva zgodnejša dela: Koncertantna fantazijo za violončelo in godala, kantata za sopran, tenor in komorni ansambel z naslovom Platero y yo (Srebrunček in jaz) ter Entuziazmi za orkester.
Danilo Švara sodi med odlično šolane in vsestransko razgledane slovenske glasbenike 20. stoletja. Kompozicijsko obrt je imel v malem prstu, ob tem pa je bil odličen pianist, poustvarjalno in pedagoško verziran dirigent ter kulturno zanimiv kritik. Bil je tudi med prvimi pri nas, ki so začeli ustvarjati obsežnejše ciklične oblike v sodobnejši zvočnosti. Pokukali bomo v njegov orkestralni opus.
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Predvajamo izbor treh divertimentov iz zakladnice slovenske glasbene ustvarjalnosti: Divertimenta za godalni orkester Gala Hartmana in Primoža Ramovša ter vmes še najmlajšega izmed njih - Divertimento za pihalni orkester Nejca Bečana.
Predvajamo skladbo Strastra Alda Kumarja, Godalni kvartet št. 3 Janija Goloba, skladbo Devant une neige – Pred snežno belino Petra Šavlija in Prvi godalni kvartet Dušana Bavdka.
V poslušanje ponujamo dela Slavka Osterca, Primoža Ramovša in Pavleta Merkùja z neobaročnimi in neoklasicističnimi potezami.
Predvajamo in predstavljamo Canticum resianum za mezzosopran in komorni orkester Uroša Kreka, Plesno suito za godalni orkester Petra Liparja in Koncert za harmoniko in orkester 'Orfej in Evridika' Kaje Draksler.
Predvajali bomo baletno pantomimo Možiček Josipa Ipavca in suito za orkester Belokranjske pisanice Danila Bučarja. Josip Ipavec je bil sin Gustava Ipavca in je že kot otrok sodeloval v glasbenih večerih, ki so jih po tradiciji redno prirejali pri Ipavčevih v Šentjurju. Vzornika sta mu bila predvsem oče in stric Benjamin in tako je že v mladosti kot samouk začel skladati samospeve, še bolj pa se je njegovo kompozicijsko ustvarjanje okrepilo po prihodu v višjo gimnazijo v Celju leta 1889. Največji glasbeni uspeh Josipa Ipavca je njegova pantomima Možiček iz leta 1900. Po natisu partiture jo je Gojmir Krek pohvalil v Ljubljanskem zvonu in zapisal, da označuje v naši glasbeni literaturi velikanski korak naprej; ne hodi po splošno znanih, priljubljenih poteh stare šablone, temveč prodira v bujni pragozd fantazije.
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Predvajali bomo Koncert za violino in orkester (1944) Lucijana Marije Škerjanca in Koncert za violo in orkester Marijana Gabrijelčiča. Solista bosta violinist Igor Ozim in violist Mile Kosi.
