Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Monografsko odkrivanje življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Danilo Švara sodi med odlično šolane in vsestransko razgledane slovenske glasbenike 20. stoletja. Kompozicijsko obrt je imel v malem prstu, ob tem pa je bil odličen pianist, poustvarjalno in pedagoško verziran dirigent ter kulturno zanimiv kritik. Bil je tudi med prvimi pri nas, ki so začeli ustvarjati obsežnejše ciklične oblike v sodobnejši zvočnosti. Pokukali bomo v njegov orkestralni opus.
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Predvajamo izbor treh divertimentov iz zakladnice slovenske glasbene ustvarjalnosti: Divertimenta za godalni orkester Gala Hartmana in Primoža Ramovša ter vmes še najmlajšega izmed njih - Divertimento za pihalni orkester Nejca Bečana.
Predvajamo skladbo Strastra Alda Kumarja, Godalni kvartet št. 3 Janija Goloba, skladbo Devant une neige – Pred snežno belino Petra Šavlija in Prvi godalni kvartet Dušana Bavdka.
V poslušanje ponujamo dela Slavka Osterca, Primoža Ramovša in Pavleta Merkùja z neobaročnimi in neoklasicističnimi potezami.
Predvajamo in predstavljamo Canticum resianum za mezzosopran in komorni orkester Uroša Kreka, Plesno suito za godalni orkester Petra Liparja in Koncert za harmoniko in orkester 'Orfej in Evridika' Kaje Draksler.
Predvajali bomo baletno pantomimo Možiček Josipa Ipavca in suito za orkester Belokranjske pisanice Danila Bučarja. Josip Ipavec je bil sin Gustava Ipavca in je že kot otrok sodeloval v glasbenih večerih, ki so jih po tradiciji redno prirejali pri Ipavčevih v Šentjurju. Vzornika sta mu bila predvsem oče in stric Benjamin in tako je že v mladosti kot samouk začel skladati samospeve, še bolj pa se je njegovo kompozicijsko ustvarjanje okrepilo po prihodu v višjo gimnazijo v Celju leta 1889. Največji glasbeni uspeh Josipa Ipavca je njegova pantomima Možiček iz leta 1900. Po natisu partiture jo je Gojmir Krek pohvalil v Ljubljanskem zvonu in zapisal, da označuje v naši glasbeni literaturi velikanski korak naprej; ne hodi po splošno znanih, priljubljenih poteh stare šablone, temveč prodira v bujni pragozd fantazije.
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Predvajali bomo Koncert za violino in orkester (1944) Lucijana Marije Škerjanca in Koncert za violo in orkester Marijana Gabrijelčiča. Solista bosta violinist Igor Ozim in violist Mile Kosi.
Predvajamo skladbe za harfo: Concertino za harfo in orkester Zvonimirja Cigliča, Asociacije za oboo in harfo Marjana Gabrijelčiča in Koncert za harfo in orkester Alojza Srebotnjaka
Dve koncertantni deli sodobnega skladatelja srednje generacije in klasika slovenske glasbe 20. stoletja. Izbrali smo Violinski koncert Blaža Arniča z njegovimi značilnimi sledmi programskih idej v klasični obliki in Koncert za flavto Črta Sojarja Voglarja, skladatelja barvite sodobne glasbe, ki hkrati močno zaupa izročilu instrumentalnega skladanja.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Predvajamo tri dela, ki združujejo svetove džezovske in klasične glasbe: Koncert za trobento in orkester Darijana Božiča, Trojni koncert za klavir, simfonični orkester in big band Milka Lazarja ter Crosswinds za džezovsko trobento, altovski saksofon in orkester Božidarja Kosa.
Poslušamo dva concertina za klavir in orkester slovenskih skladateljev Demetrija Žebreta in Igorja Štuheca.
Podrobneje predstavljamo in predvajamo kantati Na drugi strani Merkurja, ki jo je Aldo Kumar zložil leta 1990 na besedila Andreja Lutmana ob 500-letnici mesta Idrija. Prav tam je bilo delo tega leta tudi prvič izvedeno. Besedilo s svojo vitalistično metaforiko, ki se dotika povezave kozmičnih in planetarnih sil, je s svojimi statičnimi in dinamičnimi trenutki v grobem vodilo Kumarjevo oblikovanje posameznih delov. Za tako obsežno skladbo razmeroma maloštevilne besede je skladatelj obravnaval precej svobodno, predvsem so mu služile kot podlaga za ustvarjanje različnih zvočnih atmosfer. V oddaji predvajamo še Kumarjeva vokalno različico Istrske suite.
Ambrož Čopi je letošnji prejemnik Kozinove nagrade Društva slovenskih skladateljev. Kozinova nagrada se podeljuje za zaokroženi skladateljski opus ali za pomembne skladateljske dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih, izjemoma pa tudi za enkraten skladateljski uspeh. Nagrado lahko prejme vsak skladatelj, ki stalno živi in deluje v slovenskem kulturnem prostoru. Letošnja čast pripada skladatelju Ambrožu Čopiju, ki nagrado prejme za zaokroženi vokalni opus.
Na sporedu glasba štirih, ki pripadajo starejšim generacijam glasbenih ustvarjalcev: Nonet Slavka Osterca, Druga suita za godala Marijana Lipovška, Concertino za piccolo in orkester Uroša Kreka in Andante za violino in klavir Marija Kogoja.
Slavko Osterc se je leta 1927 vrnil s študijskih let v Pragi, kjer je blestel v glavnih kompozicijskih predmetih. V domovino se je vrnil kot skladatelj naprednih slogovnih nazorov in začel poučevati na ljubljanskem glasbenem konservatoriju. Bil je izredno luciden opazovalec tedanjih glasbenih tokov, sodobno glasbo pa je želel na vse mogoče načine približati domovini. Potoval je v tujino in obiskoval glasbene festivale ter vzdrževal stike z Mednarodnim združenjem za sodobno glasbo. Leta 1935 je v kompozicijskem razredu Slavka Osterca diplomiral Franc Šturm. V svojem kratkem, a intenzivnem in plodnem ustvarjanju je Šturm sledil Osterčevi ideji glasbenega modernizma, vendar pa je Šturmovo življenje ugasnilo v letu 1943, ko se je pridružil Osvobodilni fronti. Šturm je bil eden bolj radikalno usmerjenih skladateljev svojega časa, po študiju v Pragi pri Josefu Suku in Aloisu Hábi pa je zastopal napredne slogovne nazore.
Risto Savin je bil umetniški psevdonim Friderika Širce, ki je poklicno deloval kot častnik, topniški oficir avstrijske vojske. Savin se je podpisal pod več oper, posebeno pomembni pa so njegovi samospevi in komorna glasba, ki po kakovosti pomeni enega zgodnjih vrhuncev slovenske glasbe v tej zvrsti.
Predstavljamo dve simfonični pesnitvi Blaža Arniča: Gozdovi pojejo in Pastoralno pesnitev za violončelo in orkester.
