Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja


Monografska oddaja je posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.


20. 05. 2024

Osterc, Lipovšek, Krek in Kogoj

Na sporedu glasba štirih, ki pripadajo starejšim generacijam glasbenih ustvarjalcev: Nonet Slavka Osterca, Druga suita za godala Marijana Lipovška, Concertino za piccolo in orkester Uroša Kreka in Andante za violino in klavir Marija Kogoja.


13. 05. 2024

Slavko Osterc in Franc Šturm

Slavko Osterc se je leta 1927 vrnil s študijskih let v Pragi, kjer je blestel v glavnih kompozicijskih predmetih. V domovino se je vrnil kot skladatelj naprednih slogovnih nazorov in začel poučevati na ljubljanskem glasbenem konservatoriju. Bil je izredno luciden opazovalec tedanjih glasbenih tokov, sodobno glasbo pa je želel na vse mogoče načine približati domovini. Potoval je v tujino in obiskoval glasbene festivale ter vzdrževal stike z Mednarodnim združenjem za sodobno glasbo. Leta 1935 je v kompozicijskem razredu Slavka Osterca diplomiral Franc Šturm. V svojem kratkem, a intenzivnem in plodnem ustvarjanju je Šturm sledil Osterčevi ideji glasbenega modernizma, vendar pa je Šturmovo življenje ugasnilo v letu 1943, ko se je pridružil Osvobodilni fronti. Šturm je bil eden bolj radikalno usmerjenih skladateljev svojega časa, po študiju v Pragi pri Josefu Suku in Aloisu Hábi pa je zastopal napredne slogovne nazore.


06. 05. 2024

Komorna glasba Rista Savina

Risto Savin je bil umetniški psevdonim Friderika Širce, ki je poklicno deloval kot častnik, topniški oficir avstrijske vojske. Savin se je podpisal pod več oper, posebeno pomembni pa so njegovi samospevi in komorna glasba, ki po kakovosti pomeni enega zgodnjih vrhuncev slovenske glasbe v tej zvrsti.


29. 04. 2024

Simfonični pesnitvi Blaža Arniča

Predstavljamo dve simfonični pesnitvi Blaža Arniča: Gozdovi pojejo in Pastoralno pesnitev za violončelo in orkester.


22. 04. 2024

Orkestrska glasba Demetrija Žebreta

Demetrij Žebre je pri Slavku Ostercu študiral kompozicijo, dirigiranje pa pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Po diplomi iz kompozicije in dirigiranja se je leta 1934 odločil za dvoletno izpopolnjevanje na mojstrski šoli praškega državnega konservatorija. Tam je delal z znamenitim dirigentom Vaclavom Talichom, znanje iz kompozicije pa je pridobival pri skladatelju Josefu Suku. Učil se je tudi kompozicije v četrttonskem sistemu pri inovatorju Alojzu Habi, vendar pa ni nikoli posegal po izrazito modernističnih glasbenih izrazilih. Kot skladatelj je bil dejaven do leta 1946, pozneje pa je postal direktor mariborske in zatem ljubljanske operne hiše. Za življenjsko delo je leta 1951 prejel Prešernovo nagrado.


15. 04. 2024

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.


08. 04. 2024

Matičič, Habe in Krek

Predvajamo in predstavljamo Suito za godala, op. 24, zgodnje delo Janeza Matičič, Narodno in scherzo za rog, godala in šest instrumentov Tomaža Habeta in Koncert za fagot in godalni orkester s harfo in timpani Uroša Kreka.


01. 04. 2024

Stanko Premrl

Predvajamo orkestrsko glasbo Stanka Premrla: Simfonietto za simfonični orkester, Divertimento za godala in Suito za godala. Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Št. Vidu pri Vipavi, kot se je takrat imenoval Podnanos. V Ljubljani je študiral teologijo, obenem pa je sodeloval z Glasbeno matico in deloval kot pomožni organist na šentjakobskem koru. Na Dunaju je končal glasbeni konservatorij, po vrnitvi v Ljubljano pa se je aktivno pridružil glasbenemu dogajanju. Učil je na orglarski šoli, leta 1909 pa je postal stolni vikar, organist in ravnatelj pevskega zbora v ljubljanski stolnici. Za Antonom Foersterjem je prevzel vodstvo orglarske šole in počasi prevzel v svoje roke uredništvo glasbene revije Cerkveni glasbenik, ki je bila ob Novih akordih najpomembnejša slovenska glasbena revija. Po prvi svetovni vojni je poučeval na ljubljanskem konservatoriju, leta 1939 pa na novoustanovljeni glasbeni akademiji, kjer je delal do upokojitve leta 1945.


25. 03. 2024

Pomladna glasba Petrića, Kumarja in Habeta

V izboru bomo prisluhnili suiti, simfoniji in concertinoma Tomaža Habeta, Alda Kumarja in Iva Petrića, ki z barvami, vzdušji in naslovi tematizirajo pomlad.


18. 03. 2024

Cveto Kobal in glasba za flavto

Eden najopaznejših flavtistov na Slovenskem v zadnjih desetletjih Cveto Kobal je profesor na Oddelku za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Koncertira kot solist z orkestri, nastopa na solističnih recitalih in kot član različnih komornih skupin doma, v Evropi, Izraelu, Združenih državah in na Japonskem. Leta 2005 je prejel zlati znak Univerze v Mariboru, leta 2009 pa Betettovo nagrado, najvišje strokovno priznanje Društva glasbenih umetnikov Slovenije. Že kot študent je bil član Orkestra Slovenske filharmonije, potem pa solo flavtist Simfonikov RTV Slovenija. Snemal je za radio in televizijo, sodeloval na mnogih zgoščenkah za domače in tuje založbe, izdal pa je tudi pet samostojnih zgoščenk. Današnjo oddajo bo napolnil glasbeni izbor z dveh njegovih zgoščenk, ki imata naslova 20th Century Flute Music oziroma Contemporary. Na sporedu Dve skladbi za flavto in kitaro Pavleta Merkùja, Nasprotja za flavto in orkester Primoža Ramovša, Tantadrujeve želje za flavto solo in 4 jutra za flavto in klavir Alda Kumarja ter Uriel, za digitalne vzorce flavte in računalnik Marjana Šijanca.


11. 03. 2024

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti 18:00

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.


04. 03. 2024

Za glasbilo in elektroniko

V izboru glasbe bomo tokrat prisluhnili štirim delom za glasbila in elektroniko. Izbrali smo Meditacijo o bližini Bojane Šaljić Podešva, Flauro’49 Slavka Šuklarja, Sonotrajnosti Bora Turela in Uriel Marjana Šijanca.


26. 02. 2024

Strajnar, Golob, Lazar in Adamič

V enournem izboru Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti predstavljamo Sonato za flavto in harfo Aleša Strajnarja, Koncert za violino, violončelo in orkester Janija Goloba, Invencijo za solo kitaro Milka Lazarja in suito Iz moje mladosti Emila Adamiča.


19. 02. 2024

Impresionistični zven Škerjanca, Adamiča, Lajovca in Žebreta

Lucijan Marija Škerjanc, Emil Adamič, Uroš Lajovic in Demetrij Žebre so v slovensko glasbeno zakladnico prispevali nekatera izmed najlepših simfoničnih del. Poleg kompozicijske izjemnosti jih druži tudi estetska naravnanost, ki se zgleduje po tradiciji, hkrati pa se njihov kompozicijski stavek navdihuje pri zvenu glasbenega impresionizma.


12. 02. 2024

Jani Golob

Današnjo oddajo »Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti« v celoti posvečamo pomembni slovenski glasbeni osebnosti - Janiju Golobu, skladatelju, violinistu, pedagogu, dobitniku številnih domačih in tujih glasbenih nagrad in priznanj, članu žirij, komisij itd. Oddajo smo oblikovali kot preplet skladateljeve pripovedi in skladb, ki jih je za oddajo izbral sam. Tako bomo slišali "Koncert za violino in orkester", "Invokacijo", "Monolog za klarinet, tolkala in magnetofonski trak", "Zreilo je žito" in "Sonato za violino in klavir št. 1".


05. 02. 2024

Prešeren v glasbi Škerjanca, Maška, Lipovška in Jenka

Izbor Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti v dneh pred slovenskim kulturnim praznikom namenjamo štirim glasbenim delom, ki so tako ali drugače povezana s poezijo našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Obsežnejši deli bosta suita sedmih orkestralnih pesnitev Gazele Lucijana Marije Škerjanca in kantata Orglar Marijana Lipovška, uokvirjata pa ju še samospeva Pod oknom Kamila Maška in Strunam Davorina Jenka.


29. 01. 2024

Aldo Kumar, Peter Šavli, Jani Golob, Dušan Bavdek

V oddaji predvajamo skladbo Strastra za simfonični orkester Alda Kumarja, Godalni kvartet št. 3 Janija Goloba, Pred snežno belino za komorni orkester Petra Šavlija in Prvi godalni kvartet Dušana Bavdka.


22. 01. 2024

Leto 1974

Z izbrano glasbo se oziramo 50 let v preteklost, poslušali bomo izbor del, nastalih leta 1974, glasbo različnih generacij skladateljev, ki je zaznamovala zven glasbe pred pol stoletja. Izbrali smo četrto simfonijo Matije Bravničarja z naslovom Simfonija – Faronika, pa dela Pavleta Merkuja, Primoža Ramovša, Pavla Mihelčiča in Igorja Štuheca, ki je letnico '74 zapisal tudi v naslov svoje klavirske sonate.


15. 01. 2024

Ajdič, Jeraša in Kopač - izbor koncertantne glasbe

Predvajali bomo Koncert za violino in orkester Alojza Ajdiča, Suito za pozavno in tolkala Domna Jeraše in Concertino za flavto in godala 'Pour le temps passé' Petra Kopača. V solističnih vlogah nastopajo violinist Miran Kolbl, pozavnist in skladatelj Domen Jeraša ter flavtist Aleš Kacjan.


08. 01. 2024

Klavirska dela Marjana Kozine

Marjan Kozina je eden najpomembnejših slovenskih skladateljev dvajsetega stoletja. V zgodovino se je zapisal z monumentalnimi simfoničnimi deli, tokrat pa ga prikazujemo kot mojstra klavirske glasbe. Marjan Kozina se je rodil leta 1907 v Novem mestu. Njegova družina je ljubila glasbo in tako se je s klasično glasbo seznanil že doma. Nekaj časa se je navduševal tudi nad matematiko, vendar pa je ljubezen do glasbe prevladala. Po študiju na Dunaju pri Josephu Marxu in zasebno pri Albanu Bergu je svoja študijska leta končal v Pragi pri češkem skladatelju Josefu Suku. Tam je spoznal slovansko glasbo Smetane, Dvoržaka, Musorgskega in Čajkovskega. Po drugi svetovni vojni je postal ena pomembnejših glasbenih osebnosti na naših tleh. Bil je upravnik na novo ustanovljene Slovenske filharmonije, leta 1950 pa je bil imenovan za izrednega profesorja kompozijskega oddelka Akademije za glasbo v Ljubljani. Za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za umetnost je bil izvoljen 2. junija 1953.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt