Iskanje
O največjih klavirskih virtuozih sedanjega in (pol)preteklega časa. Spoznavamo njihova življenja, glasbeno-estetske nazore in interpretacijske poglede na integralna dela pianistične literature.
V dozdajšnjih šestih oddajah o glasbi zgodovinske Bohemije smo predstavili le delček umetnosti čeških skladateljev. Pojavi se novo ime, ki ga ne gre izpustiti, ali pa nova skladba iz obsežnih opusov že obravnavanih komponistov. Znanih opernih in simfoničnih del se ne dotikamo; naše raziskovanje je povezano z instrumenti s tipkami in različnimi zasedbami, v katere so vključeni … in tako spoznamo številne nam še neznane zaklade.
84 min • 15. 01. 2026
Podajamo se v bolj sproščeno glasbeno razpoloženje s skladbami iz cikla Schulbrede Tunes Huberta Parryja, Akvarijsko suito Billyja Mayerla, Začetno polko Mihaila Glinke in Valčkom iz Straussovega Cigana barona v virtuozni predelavi Ernöja von Dohnányija.
84 min • 08. 01. 2026
Enajstega novembra 1931 je Marguerite Long prejela dokončani prepis koncerta Mauricea Ravela. Skladatelj, navdušen nad ritmi džezovske glasbe, ki jo je spoznaval na turneji po Ameriki, se je po dolgem času spet vrnil k ideji klavirskega koncerta. Njegov namen je bil ustvariti briljantno delo, ki povzdiguje pianistovo virtuoznost, brez potrebe po iskanju globin in višjih resnic; pristop, ki ga je navduševal pri Saint-Saёnsu in Mozartu. Željo, da bi bil solist na premieri, je moral Ravel zaradi težav z zdravjem opustiti. Delo je posvetil Marguerite Long in čez dva meseca, 14. januarja 1932, je pianistka igrala premierno izvedbo z Ravelom na odru orkestra Lamoureux.
75 min • 01. 01. 2026
Božič je tu in temu primeren je tudi naš današnji izbor klavirske glasbe v oddaji Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre. Slišali boste niz dvanajstih klavirskih skladb Letni časi Petra Iljiča Čajkovskega in ciklus skladb Božično drevo Franza Liszta.
80 min • 25. 12. 2025
Skladatelj, ki je leta 1908 nasledil Antonína Dvořáka na Praškem konservatoriju, je bil Vítězslav Novák. Čeprav je danes širšemu občinstvu precej neznan, smo njegov Klavirski koncert izbrali za osrednjo točko oddaje. Delo je nastajalo leta 1895, ko je Novák končeval študij klavirja v Pragi. Njegov zapis iz dnevnika priča o tem, da stvari niso šle v želeno smer: "Bolj, ko sem vadil koncert, bolj neokusen mi je postajal … na koncu sem se odločil, da ne izvedem te pošasti." Delo je na svojo prvo izvedbo čakalo 20 let. Leta 1915 ga je prva izvedla Anna Praskova, skladateljeva svakinja. Občinstvo je do takrat doživelo veliko večje glasbene pošasti in je bilo koncertu bolj naklonjeno kot skladatelj, saj gre za odlično delo, ki je neupravičeno zapostavljeno.
85 min • 18. 12. 2025
Leto 1849 je bilo za Bedřicha Smetano eno srečnejših. Njegova klavirska šola je cvetela, finančno je bil preskrbljen in tistega leta je poročil svojo študentsko ljubezen, pianistko Kateřino Kolářovo. Naslednje leto je prevzel službo pianista na dvoru Ferdinanda v Pragi in hkrati obdržal klavirski inštitut. Kmalu se je v zakonu rodila prva hčerka, ki so ji sledile še tri. V tem času je nastalo mnogo klavirskih skladb, ki tvorijo osnovo klavirskega opusa Bedřicha Smetane.
83 min • 11. 12. 2025
Pogled na razmeroma zajeten klavirski opus, ki ga je Bedřich Smetana z enim večjim premorom ustvarjal vse življenje, nam razkrije njegovo predanost miniaturi, plesnim oblikam narodnega značaja ter fantazijskim skladbam in parafrazam po vzoru Liszta in drugih romantikov.
83 min • 04. 12. 2025
"Moj novi glasbeni otrok začenja rasti ..." je Čajkovski zapisal v pismu Nadeždi von Meck oktobra 1879, "in malo po malo se oblikuje njegov značaj. Pišem z velikim navdušenjem, a premišljeno in previdno, ne pa z mrzlično naglico, ki vedno škoduje mojim delom." Novembra je Čajkovski obvestil založnika Petra Jurgensona: "Začel sem delati skice za prvi stavek drugega klavirskega koncerta. Ubogi moj Jurgenson! Kljub temu ne bo nared pred pomladjo."
85 min • 27. 11. 2025
Čehi upravičeno veljajo za glasbeni narod; bogastvo njihove ljudske glasbe in več kot 1000-letna zgodovina glasbene umetnosti potrjujejo ta sloves. Češki glasbeniki - in posledično njihova glasba - so bili povezani tudi z začetki poklicnega glasbenega življenja v Sloveniji. Foerster, Nedved, Mašek in drugi, ki smo jih tako rekoč vzeli za svoje, so izhajali bogatih tradicij čeških glasbenih družin, njihovo delo pa je tudi usmerilo vode v mline slovenske glasbene ustvarjalnosti, ki se je prebujala v 19. stoletju
85 min • 20. 11. 2025
Začetek klavirske glasbe na Češkem težko določimo. Ne gre za to, da nam manjka iztočnic. Nasprotno; skladateljev, ki so bili mojstrski izvajalci na instrumentih s tipkami in hkrati pisali glasbo za ta glasbila, je bilo v zgodovinski Bohemiji veliko. Ustvarjali so v obdobjih, ko sta v cerkveni in komorni glasbi vladala čembalo in orgle – ter še v večjem številu plemenitili glasbo stare Evrope, ko so luč sveta ugledale prve inačice klavirjev s kladivci. Ti so kmalu dobili mnogo vzporednih različic in izboljšav, ki so v končni fazi pripeljale do klavirja, kot ga poznamo danes.
83 min • 13. 11. 2025
Poleg Smetane in Dvořáka je v času nacionalnih prebujanj v Evropi 19. stoletja delovalo mnogo čeških skladateljev, ki jih ne slišimo prav pogosto. Ime Josef Suk ni povsem neznano, a je morda še največkrat povezano z violinsko priredbo njegove Ljubezenske pesmi, op. 7.
84 min • 06. 11. 2025
Mesto Sankt Peterburg, znano tudi kot Petrograd, Peterburg in Leningrad, ustanovljeno leta 1703, ima eno osrednjih vlog v ruski glasbeni kulturi. Zaživelo je pod Petrom Velikim; takrat se je umetnost okrepila in postala nacionalnega pomena. Ko je prestol zasedla Katarina, ni želela ostati v ozadju. Za aristokracijo je uvedla obvezno obiskovanje glasbenih in gledaliških zabav, dvorni glasbeniki pa so morali skladati opere, oratorije ali koncerte za državne priložnosti. Filharmonična družba Sankt Peterburga je bila ustanovljena leta 1802, njeni sodelavci so bili Franz Liszt, Clara in Robert Schumann, Hector Berlioz, Richard Wagner in Pauline Viardot. Premožni meceni umetnosti so ustanavljali lastne instrumentalne zasedbe in salonska kultura je cvetela.
83 min • 30. 10. 2025
Koncertne pianistke so bile sprejete veliko prej, preden je svet sprejel skladateljice. Clara Schumann in Fanny Mendelssohn sta primera umetnic, ki sta dosegli uspeh z nastopanjem, ne toliko s pisanjem glasbe. Američanka Amy Cheney Beach je nasprotovala tradicionalnim predstavam. Postala je legendarna in vplivna umetnica, klavirska solistka in prva, ki se je izkazala na več področjih, kjer so prevladovali moški; bila je skladateljica simfonij, zborovskih del, opere, komorne glasbe in cerkvene glasbe. V Parizu pa se je sedem let pred Amy Beach rodila Mélanie Bonis - Mel, francoska skladateljica, ki je napisala več kot tristo skladb, vključno z deli za klavir solo in štiriročno, komorno in zborovsko glasbo, samospevi in skladbami za orkester.
84 min • 23. 10. 2025
Peter Serkin se je prvič pojavil kot solist z orkestrom na festivalu Marlboro že z dvanajstimi leti, njegov glasbeni razvoj prej in pozneje je potekal zunaj ustaljenih norm. Obkrožen je bil z največjimi solisti v Združenih državah in se učil pri Horszowskem, Schnablovem sinu – Karlu Ulrichu in seveda pri svojem očetu Rudolfu Serkinu. Nikoli ni bil determiniran z idejo postati pianist, ta se je izkristalizirala sama skozi čas in prostor, v katerem je odraščal. Pri sedemnajstih je posnel Goldbergove variacije. Zvenele so kot izjava samostojnega poustvarjalca; predanega, raziskovalnega duha, ki je imun na pasti populizma in senzacij. Podelili so mu nagrado gremi za najobetavnejšega klasičnega glasbenika, medtem ko je sam ostal zvest svojim principom in glasbeni morali.
80 min • 16. 10. 2025
Pianist Peter Serkin, klarinetist Richard Stolzman, violinistka Ida Kavafian in violončelist Fred Sherry so leta 1973 ustanovili skupino Tashi na podlagi zasedbe Messiaenovega Kvarteta za konec časa. Nadaljnjih 5 let jih je družila predanost in nevsiljivo navdušenje za sodobno glasbo. Šlo je izjemne posameznike, ki so v svoje številne projekte vključevali različne skladatelje in instrumentaliste. Ansambel Tashi je posnel albume z glasbo Stravinskega, Takemitsuja, Weberna, Hindemitha, Liebersona, Lukasa Fossa pa tudi Mozarta in Beethovna ter mnogih drugih.
84 min • 09. 10. 2025
Peter Serkin je bil izjemno nadarjen, divji otrok, ki je odraščal na družinskem podeželskem posestvu v Vermontu. Kot je povedal njegov oče Rudolf, sina ni hotel siliti v igranje instrumenta, saj je bil sam deležen priganjanja svojega očeta, ki je bil pevec. Peter je bil obkrožen z glasbo in velika imena iz sveta umetnosti, največ seveda glasbeniki so bili vsakdanjost na ranču Serkinovih.
85 min • 02. 10. 2025
Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in (pol)preteklega časa, spoznavanju njihovega življenja, glasbeno-estetskih nazorov in interpretacijskih pogledov na integralna dela pianistične literature.
85 min • 25. 09. 2025
Skladatelj in pianist Ferruccio Busoni je vse življenje gojil posebno vez z glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Za klavir je priredil mnoga orgelska dela nemškega mojstra in uredil kritične izdaje njegovih del, iz česar je izhajalo Busonijevo globoko razumevanje Bachove polifone umetnosti. Krona tega glasbenega prehajanja je Fantasia contappuntistica, ki jo je Busoni komponiral leta 1910. O njej je Alfred Brendel zapisal: "Skladba je monumentalni spoj teze in antiteze, kontrapunkta in fantazije; Bacha in Busonija; nepričakovane rafiniranosti zvena klavirja in baročne neodvisnosti od zvoka. Mogoče v njej najdete novo sfero instrumentalne umetnosti, ki se razpira pred vami."
83 min • 18. 09. 2025
Kot krono Serkinove zapuščine lahko danes pozdravimo posnetka dveh Beethovnovih sonat, ki ju je založba Deutsche Gramophon izdala pod naslovom The Lost Tapes. Gre za zadnja posnetka, ki ju je Rudolf Serkin naredil v New Yorku in v Guilfordu v Vermontu.
74 min • 11. 09. 2025
Blede slike padajo ena za drugo; neulovljivi zdaj hlastaje išče svojo vrednost v razblinjenih meglicah misli, ki se ne zmorejo oprijeti niti enega trenutka, niti ene resničnosti, niti najmanjšega koščka preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti. Zvok klavirja brez spremstva za vedno izginja v padajoči valj in za njim tišina - kot veliki, idealni čistilec…
82 min • 04. 09. 2025
