Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O največjih klavirskih virtuozih sedanjega in (pol)preteklega časa. Spoznavamo njihova življenja, glasbeno-estetske nazore in interpretacijske poglede na integralna dela pianistične literature.
Predstavljamo Briljantne variacije na Rondo iz Auberjeve opere Gustav III. Cesarja Francka, Koncert za klavir in orkester v fis-molu Hansa Bronsarta von Schellendorfa in Franckov Koncert za klavir in orkester št. 2 v h-molu, op. 11.
V prvih treh novembrskih oddajah osvetljujemo pomen klavirskega pedagoga; od učitelja, ki spremlja in usmerja prve uspehe otroka, do neke vrste umetniškega guruja oziroma svetovalca mladega pianista na začetku umetniške poti. Zadnja oddaja iz niza se osredinja na velika sovjetska pianista Heinricha Neuhausa in Emila Gilelsa.
V prvih treh novembrskih oddajah osvetljujemo pomen klavirskega pedagoga; od učitelja, ki spremlja in usmerja prve uspehe otroka, do neke vrste umetniškega guruja oziroma svetovalca mladega pianista na začetku umetniške poti. Druga oddaja tega niza se osredinja na pianistev učitelje, ki so delovali na območju nekdanje Sovjetske zveze, vse od Johna Fielda, Adolfa von Henselta, bratov Antona in Nikolaja Rubinsteina do mlajše generacije pianistov, kot so bili Konstantin Igumnov, Alexander Goldenweiser in Heinrich Neuhaus.
V prvih treh novembrskih oddajah osvetljujemo pomen klavirskega pedagoga; od učitelja, ki spremlja in usmerja prve uspehe otroka, do neke vrste umetniškega guruja oziroma svetovalca mladega pianista na začetku umetniške poti.
V prazničnem tednu ob vseh svetih se z glasbo spominjamo nekaterih pianistov, ki so bili že za življenja deležni manjše pozornosti, po smrti pa ostali v zavesti le redkih ljubiteljev. Prižgali bomo svečko spominu na Hansa Richter-Haaserja, Rudolfa Firkušnega, Paula Jacobsa in Sergia Fiorentina.
11. novembra 1931 je Marguerite Long prejela dokončani prepis koncerta Maurica Ravela. Skladatelj, fasciniran nad ritmi jazzovske glasbe, ki jo je spoznaval na turneji po Ameriki, se je po dolgem času spet vrnil k ideji klavirskega koncerta. Njegov namen je bil ustvariti briljantno delo, ki povzdiguje pianistovo virtuoznost, brez potrebe po iskanju globin in višjih resnic; pristop, ki ga je navduševal pri Saint-Saёnsu in Mozartu. Željo, da bi bil solist na premieri, je moral Ravel zaradi težav z zdravjem opustiti. Delo je posvetil Marguerite Long in čez dva meseca, 14. januarja 1932, je pianistka igrala premierno izvedbo z Ravelom na podiju orkestra Lamoureux.
Kar smo začeli v septembrskih oddajah, nadaljujemo v oktobru. Odkrivamo čare pionirskih posnetkov; učencev in dedičev legendarnih pianistov romantičnega obdobja. Ta čas pa ni izumil le koncertnega pianizma, zapustil je tudi veliko del, ki so se po desetletjih popularnosti znašla v pozabi. Upravičeno ali ne, v naših oddajah bo zanje vedno dovolj prostora. Tokrat v prvem delu oddaje še vedno predstavljamo delovanje in življenje avstralske pianistke Une Bourne, v drugem pa je pod drobnogledom Klavirski koncert v D-duru Christiana Sindinga.
Kar smo začeli v septembrskih oddajah, nadaljujemo v oktobru. Odkrivamo čare pionirskih posnetkov; učencev in dedičev legendarnih pianistov romantičnega obdobja. Ta čas pa ni izumil le koncertnega pianizma, zapustil je tudi veliko del, ki so se po desetletjih popularnosti znašla v pozabi. Upravičeno ali ne, v naših oddajah bo zanje vedno dovolj prostora. Tokrat v ospredje najprej postavljamo poustvarjalnost avstralske pianistke Une Bourne, v drugem delu oddaje pa še Koncert za klavir in orkester v B-duru op. 18 Hemanna Goetza.
Kar smo začeli v septembrskih oddajah, nadaljujemo v oktobru. Odkrivamo čare pionirskih posnetkov; učencev in dedičev legendarnih pianistov romantičnega obdobja. Ta čas pa ni izumil le koncertnega pianizma, zapustil je tudi ogromno del, ki so se po desetletjih popularnosti znašla v pozabi. Upravičeno ali ne, v naših oddajah bo zanje vedno dovolj prostora. Tokrat na sporedu glasba Chopina, Liszta, Wagnerja, Raffa, Beethovna in Albéniza.
Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in (pol)preteklega časa, spoznavanju njihovega življenja, glasbeno-estetskih nazorov in interpretacijskih pogledov na integralna dela pianistične literature.
Predstavljamo skladatelja pianista Emila von Sauerja in Leopolda Godowskega. Na sporedu Courante in Trio ter Sonata za klavir št. 2 Emila von Sauerja, Ples čarovnic Edwarda MacDowlla, Junij iz niza Letni časi Petra Iljiča Čajkovskega, izbor treh Chopinovih klavirskih nokturnov in Passacaglia Leopolda Godowskega.
September je tukaj in začela sta se nova sezona in novo šolsko leto, od začetka, iz temeljev smo začeli tudi mi; iz tistih temeljev na katerih stoji naš okus in bistvena sestavina našega dojemanja klavirske glasbe. Tej sestavini se z besedami najbolj približamo, če ji rečemo izvirnost in hkrati tudi neposrednost. Odpraviti se moramo daleč nazaj; da jo začutimo, da se je znova zavemo in jo potem tudi prepoznamo v sedanjosti.
September je tukaj in začenja se nova sezona, novo šolsko leto in tudi mi začenjamo od začetka, iz temeljev; iz tistih temeljev na katerih stoji naš okus in bistvena sestavina našega dojemanja klavirske glasbe. Tej sestavini se z besedami najbolj približamo, če ji rečemo izvirnost in hkrati tudi neposrednost. Odpraviti se moramo daleč nazaj; da jo začutimo, da se je znova zavemo in jo potem tudi prepoznamo v sedanjosti.
Ob Isaacu Albenizu in Enriqueju Granadosu, ki sta v začetku 20. stoletja uvrstila špansko nacionalno klasično glasbo na svetovni zemljevid, ne moremo mimo Manuela de Falle, od njiju za dobro desetletje mlajšega skladatelja, čigar umetniška zapuščina je pomembno prispevala k bogastvu svetovne glasbene zakladnice. Kljub temu da je de Falla diplomiral iz klavirja in kompozicije na madridskem Kraljevem konservatoriju, se ni podal na pot koncertnega pianista, kot Albeniz in Granados, ali Portugalec Jose Vianna da Motta, saj mu takšen način glasbenega življenja ni bil blizu. Njegov skladateljski opus že na splošno ni obsežen. Tudi izvirnih del za klavir ni veliko, vendar so kljub relativni majhnosti redno prisotna na pianističnih odrih, kar že samo po sebi priča o umetniški vrednosti njegovih skladb.
To, kar sta za špansko glasbo Granados in Albeniz, pomeni na Portugalskem José Vianna da Motta. V drugi polovici 19. stoletja najdemo nacionalna gibanja v klasični glasbi pri skoraj vseh prebujajočih se narodih, ki so svojo lastno, izvirno kulturo in izročilo postavili v temelje svoje identitete. Joséja Vianno da Motto je njegov že zgodaj odkriti glasbeni dar ob podpori portugalskega kralja in plemstva pripeljal v Berlin, na slovito Scharwenkovo akademijo. Tam si je hitro ustvaril ugled kot pianist, muzikolog in dirigent. Leta 1885 je odpotoval v Weimar, v mojstrsko šolo k Franzu Lisztu. Sloviti Madžar se je o nadarjenosti mladega pianista in skladatelja izrazil z velikimi pohvalami in spodbudnimi besedami. Srečanja z Lisztom je da Motta do konca življenja opisoval kot svojo najdragocenejšo izkušnjo.
Poletje je odprlo vrata počitniški fantaziji in na njenih krilih se odpravljamo skozi oddaje v juliju in avgustu. Dramatika prejšnjih mesecev je za nami; v toploti sončnih žarkov se prepustimo kramljanju, lahkotni misli in glasbi, v kateri slišimo odzven poletnih dni. Tokrat bo na sporedu glasba Johanna Sebastiana Bacha, Ludwiga van Beethovna, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Franza Liszta, Franza Schuberta in Domenica Scarlattija.
Poletje je odprlo vrata počitniški fantaziji in na njenih krilih se bomo odpravili skozi oddaje v juliju in avgustu. Dramatika prejšnjih mesecev je za nami; v toploti sončnih žarkov se prepustimo kramljanju, lahkotni misli in glasbi, v kateri slišimo odzven poletnih dni. Tokrat bo na sporedu glasba Josepha Haydna, Frédérica Chopina, Franza Liszta, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Benjamina Godarda.
Poletje je odprlo vrata počitniški fantaziji in na njenih krilih se bomo podali skozi oddaje v juliju in avgustu. Dramatika preteklih mesecev je za nami; v toploti sončnih žarkov se prepustimo kramljanju, lahkotni misli in glasbi, v kateri slišimo odzven poletnih dni. Na sporedu glasba Friedricha von Flotowa, Walterja Rehberga in Alexisa de Castillona.
Saint-Saëns je na klavirju znal vse, že v zgodnji mladosti. V številnih stvareh se je izobraževal zasebno, v nekaterih akademsko. Ko je študiral na pariškem konservatoriju, se je specializiral za orgle; to so priporočili vsem študentom klavirja, saj je odpiral več priložnosti za delo. Po diplomi na konservatoriju je sprejel mesto organista v cerkvi Saint-Merri, leta 1858 pa je bil imenovan za organista cerkve svete Marije Magdalene v Parizu, uradne cerkve Drugega francoskega cesarstva v obdobju Napoleona III.
Poletje je odprlo vrata počitniški fantaziji in na njenih krilih se bomo podali skozi oddaje v juliju in avgustu. Dramatika preteklih mesecev je za nami; v toploti sončnih žarkov se prepustimo kramljanju, lahkotni misli in glasbi, v kateri slišimo odzven poletnih dni. Tokrat na sporedu glasba Jeana-Philippa Rameauja, Clauda Debussyja, Isaaca Albéniza in Johanna Sebastiana Bacha.
