Iskanje
O največjih klavirskih virtuozih sedanjega in (pol)preteklega časa. Spoznavamo njihova življenja, glasbeno-estetske nazore in interpretacijske poglede na integralna dela pianistične literature.
Sancanova glasba poslušalca vabi, nagovarja, a je hkrati prefinjena in večplastna. Zanimivo je dejstvo, da se je Pierre Sancan spoprijemal s podobnimi izzivi odrskega strahu kot njegov učitelj Yves Nat. Čeprav številni Sancanovo največjo vrednost pripisujejo pedagoškemu delu, menimo, da je poleg sicer skromne snemalne dediščine enako pomembna ustvarjalnost, ki jo je pustil za seboj. Bil je skladatelj velikega formata z dokaj omejenim opusom. Leto za tem, ko je Yves Nat izvedel svoj klavirski koncert, je leta 1955 nastal koncert, ki ga je Pierre Sancan posvetil svoji soprogi. To je privlačno delo v ustaljenem tristavčnem ustroju, ki v sebi zaobjema številne menjave tempa; gre za značilno pisavo pianista skladatelja, z barvito, natančno orkestracijo in jasno solistično vlogo klavirja. Sancan je koncert prvi izvajal in tudi posnel.
84 min • 16. 04. 2026
Redko naletimo na umetnika, ki bi v sebi združil tolikšno mero pianistične elegance, skladateljske domišljenosti in pedagoške karizme, kot jo je premogel Pierre Sancan. Njegovo ime se danes pojavlja skoraj sramežljivo ob boku bolj zvenečih imen francoske glasbe 20. stoletja. Posnetki razkrijejo umetnika izjemne občutljivosti in notranje discipline, združene s francosko zračnostjo in kristalno jasnim tonom.
79 min • 09. 04. 2026
Prva aprilska oddaja prinaša posnetke štirih Madžarskih rapsodij Franza Liszta, ki jih je leta 1956 v mono tehniki posnel Alexander Brailowski. Drugi del oddaje bo posvečen manj znanim Nokturnom op. 368 Carla Czernyja. Izvajala jih bo pianistka Roberte Mamou.
85 min • 02. 04. 2026
Klavirski skladbi, ki ju predstavljamo tokrat, sta, objektivno gledano, pozabljeni oziroma neznani širšemu koncertnemu občinstvu. Pianist Piers Lane bo najprej zaigral 12 karakternih etud, op. 2 nemškega skladatelja in klavirskega virtuoza Adolfa von Henselta, ki se je po letih koncertnih turnej z ženo nastanil v Sankt Peterburgu in tam služboval kot dvorni pianist in inšpektor glasbenih študijev carskega izobraževalnega inštituta. Henselt je kot pianist in pedagog ključno vplival na veliko rusko klavirsko šolo. Velik pomen in spoštovanje mu je namenil tudi Sergej Rahmaninov. V drugem delu oddaje je na sporedu še obsežna štiridelna Fantazija v e-molu Antona Rubinsteina, izvajalec je Leslie Howard.
80 min • 26. 03. 2026
Ko izbiramo vsebine in glasbo za naše oddaje, se zavzemamo za širok izbor, ki presega osebna nagnjenja, ali drugače povedano: stvari se ne bi najbolje izšle, če bi izbirali samo glasbo in interprete do katerih gojimo posebno simpatijo. Že v osnovi je jasno, da so preference in okusi posameznikov različni, včasih celo popolnoma nasprotni. To prinaša raznolikost in barvitost v svet glasbe; svet ki je tako izjemen, natančen in hkrati veličasten odsev človekove narave, življenja, stremljenja in njegovega duhovnega delovanja.
83 min • 19. 03. 2026
Tokrat smo v družbi naslednjih treh velikih pianistov: Eugena d'Alberta, Arturja Schnabla in Friedricha Gulde, ki jih druži kar nekaj skupnih značilnosti. Njihove življenjske poti sicer niso bile povezane, o njihovih glasbeno-značajskih stvareh pa bi lahko našli veliko podobnih lastnosti: najmočnejša med njimi je bila skladateljska strast ali, bolje rečeno, resna predanost kompoziciji.
82 min • 12. 03. 2026
Tokratno oddajo smo pripravili skladno s tistim, kar na površini sporoča njeno ime. Nismo se odpravili v iskanje globokih zgodovinskih povezav, socialnih vzročnosti in kulturnih dejstev. Včasih so potrebni le neznaten vzgib, asociacija, navdušenje; torej nič pretirano zamotanega. Pogled nam je zaplaval na police s ploščami ter po raznih seznamih del, ki smo jih uredili po bolj ali manj uspešnem ključu. Nebo je omejitev. Glasba Frédérica Chopina, Roberta Schumanna, Frederica Lamonda in Ludwiga van Beethovna v izvedbah pianistov Alexandra Brailowskega, Claudia Arrauja in Lamonda.
80 min • 05. 03. 2026
Arnold Bax je za številne daleč najbolj zapostavljen britanski skladatelj iz prve polovice 20. stoletja, časa, v katerem so ustvarjali Elgar, Britten, Holst, Vaughan Williams in Walton. K prepoznavnosti zagotovo niso pripomogli Baxova sramežljivost, zadržanost in odpor do promoviranja svoje glasbe.
82 min • 26. 02. 2026
Ivan Moravec je bil češki pianist, ki ga je svetovna kritika pogosto opisovala kot enega največjih poetov klavirja. Njegova tonska občutljivost in umetnost fraziranja sta ga postavili med najprepoznavnejše pianiste 20. stoletja. Bil je glasbenik, ki ni iskal blišča, temveč resnico v glasbi.
83 min • 19. 02. 2026
Jaroslav Ježek je bil učenec Aloisa Habe in Josefa Suka, njegova glasba pa je združevala evropsko modernistično estetiko z ameriškimi vplivi. Konec 19. stoletja so v New Yorku vodenje novega Narodnega glasbenega konservatorija zaupali Dvořáku, čez 20 let pa je ameriška glasba zaznamovala ustvarjalno iskanje nekaterih ustvarjalcev generacije, ki je v novoustanovljeni državi – Češkoslovaški – iskala nov, sodoben izraz.
81 min • 12. 02. 2026
Antonin Dvořák je 27. septembra leta 1892 skupaj z ženo in otroki prispel v Združene države. Plovba iz Bremerhavna v New Jersey je trajala devet dni, kmalu po prihodu pa ga je čakala prva naloga: izza dirigentskega pulta je vodil izvedbo svojega Te Deuma v Carnegiejevi dvorani. Dvořák je dobil povabilo za mesto vodje Narodnega glasbenega konservatorija v New Yorku. Američani so poznali njegova dela in slišali za sloves, ki ga je imel v Evropi. Te Deum so skladatelju naročili za njegov prvi nastop v Združenih državah.
81 min • 05. 02. 2026
Dvořákove simfonije, opere in komorna glasba so postale del svetovnega repertoarja, toda v ozadju stoji tudi njegov klavirski opus. V nasprotju s Smetano Dvořák ni bil koncertni pianist. Klavir je bil njegov intimni prostor melodij, ki so se porodile iz ljudske tradicije, narave in notranjega miru.
82 min • 29. 01. 2026
Že od rane mladosti je Dvořák izkazoval nadarjenost za glasbo. Učil se je igranja na violino in pozneje obiskoval orglarsko šolo, ki jo je tudi uspešno končal. Čeprav se je njegov oče preživljal z glasbo, igral je citre, je bilo potrebnega kar nekaj prigovarjanja učiteljev, da je svojega najstarejšega sina pustil v glasbeni svet. Antonín je odpotoval v Prago in se učil teorije, petja in orglanja.
83 min • 22. 01. 2026
V dozdajšnjih šestih oddajah o glasbi zgodovinske Bohemije smo predstavili le delček umetnosti čeških skladateljev. Pojavi se novo ime, ki ga ne gre izpustiti, ali pa nova skladba iz obsežnih opusov že obravnavanih komponistov. Znanih opernih in simfoničnih del se ne dotikamo; naše raziskovanje je povezano z instrumenti s tipkami in različnimi zasedbami, v katere so vključeni … in tako spoznamo številne nam še neznane zaklade.
84 min • 15. 01. 2026
Podajamo se v bolj sproščeno glasbeno razpoloženje s skladbami iz cikla Schulbrede Tunes Huberta Parryja, Akvarijsko suito Billyja Mayerla, Začetno polko Mihaila Glinke in Valčkom iz Straussovega Cigana barona v virtuozni predelavi Ernöja von Dohnányija.
84 min • 08. 01. 2026
Enajstega novembra 1931 je Marguerite Long prejela dokončani prepis koncerta Mauricea Ravela. Skladatelj, navdušen nad ritmi džezovske glasbe, ki jo je spoznaval na turneji po Ameriki, se je po dolgem času spet vrnil k ideji klavirskega koncerta. Njegov namen je bil ustvariti briljantno delo, ki povzdiguje pianistovo virtuoznost, brez potrebe po iskanju globin in višjih resnic; pristop, ki ga je navduševal pri Saint-Saёnsu in Mozartu. Željo, da bi bil solist na premieri, je moral Ravel zaradi težav z zdravjem opustiti. Delo je posvetil Marguerite Long in čez dva meseca, 14. januarja 1932, je pianistka igrala premierno izvedbo z Ravelom na odru orkestra Lamoureux.
75 min • 01. 01. 2026
Božič je tu in temu primeren je tudi naš današnji izbor klavirske glasbe v oddaji Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre. Slišali boste niz dvanajstih klavirskih skladb Letni časi Petra Iljiča Čajkovskega in ciklus skladb Božično drevo Franza Liszta.
80 min • 25. 12. 2025
Skladatelj, ki je leta 1908 nasledil Antonína Dvořáka na Praškem konservatoriju, je bil Vítězslav Novák. Čeprav je danes širšemu občinstvu precej neznan, smo njegov Klavirski koncert izbrali za osrednjo točko oddaje. Delo je nastajalo leta 1895, ko je Novák končeval študij klavirja v Pragi. Njegov zapis iz dnevnika priča o tem, da stvari niso šle v želeno smer: "Bolj, ko sem vadil koncert, bolj neokusen mi je postajal … na koncu sem se odločil, da ne izvedem te pošasti." Delo je na svojo prvo izvedbo čakalo 20 let. Leta 1915 ga je prva izvedla Anna Praskova, skladateljeva svakinja. Občinstvo je do takrat doživelo veliko večje glasbene pošasti in je bilo koncertu bolj naklonjeno kot skladatelj, saj gre za odlično delo, ki je neupravičeno zapostavljeno.
85 min • 18. 12. 2025
Leto 1849 je bilo za Bedřicha Smetano eno srečnejših. Njegova klavirska šola je cvetela, finančno je bil preskrbljen in tistega leta je poročil svojo študentsko ljubezen, pianistko Kateřino Kolářovo. Naslednje leto je prevzel službo pianista na dvoru Ferdinanda v Pragi in hkrati obdržal klavirski inštitut. Kmalu se je v zakonu rodila prva hčerka, ki so ji sledile še tri. V tem času je nastalo mnogo klavirskih skladb, ki tvorijo osnovo klavirskega opusa Bedřicha Smetane.
83 min • 11. 12. 2025
Pogled na razmeroma zajeten klavirski opus, ki ga je Bedřich Smetana z enim večjim premorom ustvarjal vse življenje, nam razkrije njegovo predanost miniaturi, plesnim oblikam narodnega značaja ter fantazijskim skladbam in parafrazam po vzoru Liszta in drugih romantikov.
83 min • 04. 12. 2025
