Iskanje
O največjih klavirskih virtuozih sedanjega in (pol)preteklega časa. Spoznavamo njihova življenja, glasbeno-estetske nazore in interpretacijske poglede na integralna dela pianistične literature.
V skladu z izrekom Dostojevskega, da bo "lepota rešila svet", je bila za Marijo Judino glasba boj proti zlu in pot do odrešitve. Pogosto je poudarjala "pomembnost izraza". To je mogoče slišati v njenih neizmernih razmerjih zvoka, pulza in "življenja glasbene oblike".
83 min • 12. 06. 2025
Marija Venjaminovna Judina je upravičeno veljala za renesančnega človeka. Bila je genialna glasbenica širokega znanja in interesov ter edinstvena osebnost s kompleksnimi pogledi. Pogumno je zagovarjala svoja stališča, z navdušenjem igrala za vsako občinstvo in svoje honorarje velikodušno namenjala pomoči potrebnim.
84 min • 05. 06. 2025
Anton Rubinstein je veljal za enega največjih pianistov svojega časa z več kot sto objavljenimi skladbami, vključno z operami, simfonijami in klavirskimi koncerti. Njegov slog je bil svetovljanski. Oblikovalci okusa v Rusiji pa so bili nacionalni skladatelji. Zgodovina pripoveduje zgodbo o junakih, mogočni petorki, ki je rusko glasbo pomikala naprej, na Rubinsteina pa gledala kot na pianista, ki je pisal obrtniško in zato upravičeno pozabljeno glasbo.
85 min • 29. 05. 2025
Marijo Veniaminovo Judino so opisovali kot veliko, poglobljeno, genialno. Toda obseg in pomen njene osebnosti nista omejena na njeno glasbeno delo: bila je človek z enciklopedičnim znanjem in neverjetnim pogumom, ki so ga številni sodobniki enačili z norostjo. Njen prispevek k ruski kulturi je neprecenljiv, saj je svojim rojakom odprla vrata v glasbo Paula Hindemitha, Arthurja Honeggerja, Olivierja Messiaena in Igorja Stravinskega.
81 min • 22. 05. 2025
Judina je med študijem spoznala Evgenijo Otten, religiozno književnico, pozneje obsojeno na 20 let izgnanstva. Predstavila jo je svojemu versko–filozofskemu krogu, imenovanem Vstajenje. Tam je spoznala filozofa Mihaila Bahtina. Še pred diplomo je bila Judina krščena v pravoslavno vero. Njen krstni boter je bil literarni kritik Leo Pumlianski. Od takrat so se pianistkine smernice korenito spremenile: odela se je v dolga, črna oblačila ter se posvetila verskemu življenju. Duhovnost je postala ena njenih vodilnih življenjskih motivov. V svoj dnevnik zapiše: "Poznam samo eno pot do Boga - skozi umetnost."
82 min • 15. 05. 2025
V glasbeni zgodovini sovjetske Rusije bomo težko našli pianistko, ki bi vzbudila toliko zanimanja, domnev, zgodb in občudovanja kot Marija Judina. Lahko rečemo, da je sodila med posvečene ljudi, saj se je odpravila na pot pianistke, umetnice, neustrašne znanilke božje besede in svetnice. S svojo navzočnostjo je odstirala najgloblje resnice, tako v umetnosti kot v življenju samem, ter pustila globoko sled v zavesti ruske umetnosti in njenih ljudi.
82 min • 08. 05. 2025
Ob treh zgodovinskih posnetkih pianista Leopolda Godowskega bo osrednja tema tokratne oddaje njegova ustvarjalnost. V izvedbi pianista Marc-Andreja Hamelina boste lahko slišali sedem Študij na Chopinovo etudo op. 10, št. 5 ter obsežno Klavirsko sonato v e-molu Leopolda Godowskega.
79 min • 01. 05. 2025
Veliki francoski pianist, skladatelj in pedagog Yves Nat brez dvoma še zdaleč ni pozabljen, pa vendar ne moremo zagotovo vedeti, koliko ga poznajo slovenski ljubitelji in poznavalci klavirske umetnosti. Rojen je bil leta 1890 v Beziersu na jugozahodu Francije in je že zelo zgodaj pokazal nadarjenost kot pianist in skladatelj. K nadaljnjemu študiju na pariškem konservatoriju sta ga spodbudila Camille Saint-Saëns in Gabriel Faure. Prišel je v mojstrski razred pianista in pedagoga Luisa Diemerja, ki je bil učitelj številnih mednarodno priznanih koncertantov z začetka 20. stoletja. Nat je bil uspešen študent ter je pri sedemnajstih osvojil najvišjo nagrado klavirskega oddelka. Središče njegovega solističnega repertoarja je bila glasba nemških skladateljev; Beethovna, Brahmsa, Schumanna in Schuberta. To je bilo v popolnem nasprotju s tem, kar so izvajali njegovi francoski kolegi, ki so se pretežno opirali na glasbo Chopina in seveda francoskih impresionistov. Bil je temperamenten in neposreden pianist, ki je iskal izpovednost v preprostosti.
82 min • 24. 04. 2025
Po srčnem zastoju leta 1969 se je zdravstveno stanje Marije Izraelevne Grinberg vidno slabšalo. Odpovedati je morala svoje drugo gostovanje na Nizozemskem in čeprav je drastično zmanjšala svoje koncertne aktivnosti, so nastopi postajali vse težji. "Moji najzvestejši poslušalci prihajajo na te koncerte (...) vsak koncert je lahko zadnji in kaj če bom igrala slabo? (...) Ta misel visi kot nevzdržno breme nad menoj…" Zadnji koncert je Grinbergova odigrala 22. januarja 1978 v Veliki dvorani Moskovskega konservatorija, Umrla je istega leta v med počitnicami v Estoniji, pokopana pa je na moskovskem pokopališču Kuncevo.
83 min • 17. 04. 2025
Raznovrstnost repertoarja Marije Grinberg, ki ga želimo predstaviti, priča o njenem širokem umetniškem razponu. Po krivici se je je oprijela oznaka pianistke preteklosti, ki se je specializirala za Beethovna in kot prva posnela njegovih 32 klavirskih sonat. Seveda je res, da so njene izvedbe nemškega velikana iz Bonna izjemne, a takšna izjava inherentno namiguje, da interpretacije drugih skladateljev ne dosegajo nivoja izvajanja Beethovna. To je zelo daleč od resnice.
79 min • 10. 04. 2025
Težko je doumeti, kakšne preizkušnje lahko doživi človek, ki na svoji koži izkuša zlorabo zakona in moči katere koli uradne ustanove ali države same. Čeprav so nam dogodki izpred nekaj let lahko približno prikazali nedopustnost takega ravnanja, nas vseeno spreletava srh ob misli, s kakšnimi strahovi, tesnobo in žalostjo se je srečala pianistka Marija Grinberg. Njena mlada, komaj vzcvetela sreča je za vedno odšla. Sanislawa Standeja, njenega drugega moža, so odpeljali in še isti dan usmrtili. Ostala je sama z njuno enoletno hčerko. Čez nekaj mesecev je v kleteh tajne policije izginil tudi njen oče.
84 min • 03. 04. 2025
Izbor iz klavirske ustvarjalnosti Mihaila Glinke, Aleksandra Dargomižskega, Antona Rubinsteina, Milija Balakireva in Petra Iljiča Čajkovskega.
75 min • 27. 03. 2025
Kot je zapisal Jakov Milstein, je bila Marija Grinberg "že od mladosti pianistka s filozofsko naravnanostjo. Vedno se je dobro zavedala kaj počne. Njeno igranje je bilo jasno, premišljeno, odločno poudarjeno…igranje je prežemala vznemirljiva notranja moč, slikovitost, njena izpiljena obrt pa je bila neposreden izliv te obrti (...)".
81 min • 20. 03. 2025
Marija Grinberg se je rodila 6. septembra 1908 v Odesi. O njenih začetkih je še danes bolj malo znanega. Izvemo lahko, da je bil njen oče učenjak, ki mu je vsakdanje življenje povzročalo nemalo preglavic, mati pa je zasebno poučevala klavir. Mesto, v katerem so živeli, je tako zelo dihalo z glasbo, da so za otroka, ki so ga videvali na ulici brez kovčka za violino, predvidevali, da bo najbrž pianist … Skoraj vsaka družina v Odesi je imela klavir. Grinbergovi so bili med redkimi, ki si ga niso mogli privoščiti, zato je njihova deklica hodila igrat klavir k sosedom.
81 min • 13. 03. 2025
Ne glede na to, iz katere smeri pristopamo k zgodbi o klavirski poustvarjalnosti Sovjetske zveze, ne moremo mimo legendarne Marije Grinberg. Kljub večjemu številu oddaj, v katerih se bomo posvetili njeni snemalni zapuščini in posnetkom s koncertov, bomo predstavili le del njene umetnosti, ki je nastajala in cvetela v težavnih življenjskih razmerah velike pianistke.
84 min • 06. 03. 2025
Tokrat se podajamo v bolj sproščeno glasbeno razpoloženje s skladbami iz ciklusa Schulbrede Tunes Huberta Parryja, Akvarijsko suito Billyja Mayerla, Začetno polko Mihaila Glinke in Valčkom iz Straussovega Cigana barona v virtuozni predelavi Ernöja von Dohnányija.
86 min • 27. 02. 2025
Goldbergove variacije so danes med najbolj priljubljenimi Bachovimi deli. Izdane so bile daljnega leta 1741 in sodijo med redke skladateljeve skladbe, ki so jih natisnili za njegovega življenja. Približno 150 let so bile pozabljene, pozornost pianistov pa so pritegnile pribl. konec 19. stoletja. Prvi posnetek Goldbergovih variacij je za napravo družbe Welte-Mignon nastal pod prsti legendarnega Rudolfa Serkina, akustično pa jih je leta 1933 prva posnela Wanda Landowska. Igrala je na čembalo z dvema manualoma, instrument, za katerega so bile variacije izvirno napisane.
83 min • 20. 02. 2025
»Še vedno sanjam, kako prihajam k pouku Tatjane Nikolajeve popolnoma nepripravljen – nisem se nisem naučil, kar mi je bilo naročeno. Očitno je to res…Toda po drugi strani se šele zdaj zavedam da je bil pouk pri Nikolajevi veliko več kot njeni komentarji ali navodila. Ni nam prizanašala. Imela nas je za odrasle in nam dala možnosti, da se od nje učimo. Že da smo bili v njeni bližini je bilo učenje… V tem smislu je bil obisk njenega recitala včasih celo pomembnejši od tega, da si ji zaigral to, kar trenutno študiraš. Ko si poslušal njeno igranje, si se pridružil toku, znotraj katerega si lahko postal učitelj zase, poslušal z drugačnimi ušesi, vstopil v popolnoma drugačen odnos z glasbo, z inštrumentom, s svetom in s samim seboj«. Anton Batagov
74 min • 13. 02. 2025
Tatjana Nikolajeva je odraščala v glasbeni družini. Njena mati je diplomirala v razredu Aleksandra Goldenweiserja; legendarni pedagog pa je bil tudi Tatjanin mentor na Moskovskem konservatoriju. Vendar če bi domnevali, da je življenje Nikolajeve teklo po uhojenih poteh koncertnih pianistov, bi s svojim razmišljanjem hitro zašli. Njena neposrednost in izvajalska dorečenost – ki je bila samosvoja in hkrati samozavestna – sta izvirali iz pianistkine širine glasbenega dojemanja; nasprotno težišče, ki je prineslo ravnovesje v njeni umetnosti, pa je bilo bogastvo življenjskih izkušenj.
82 min • 06. 02. 2025
Peter Iljič Čajkovski je bil in je še danes glasbena superzvezda. Prvi veliki, profesionalni skladatelj v Rusiji. Izmuzljiv človek, ki je hrepenel po slavi in jo hkrati sovražil. Ko mu je mati umrla za kolero, se je pri štirinajstih lotil prvih resnih poskusov skladanja …
84 min • 30. 01. 2025
