Iskanje
O največjih klavirskih virtuozih sedanjega in (pol)preteklega časa. Spoznavamo njihova življenja, glasbeno-estetske nazore in interpretacijske poglede na integralna dela pianistične literature.
Marija Grinberg se je rodila 6. septembra 1908 v Odesi. O njenih začetkih je še danes bolj malo znanega. Izvemo lahko, da je bil njen oče učenjak, ki mu je vsakdanje življenje povzročalo nemalo preglavic, mati pa je zasebno poučevala klavir. Mesto, v katerem so živeli, je tako zelo dihalo z glasbo, da so za otroka, ki so ga videvali na ulici brez kovčka za violino, predvidevali, da bo najbrž pianist … Skoraj vsaka družina v Odesi je imela klavir. Grinbergovi so bili med redkimi, ki si ga niso mogli privoščiti, zato je njihova deklica hodila igrat klavir k sosedom.
81 min • 13. 03. 2025
Ne glede na to, iz katere smeri pristopamo k zgodbi o klavirski poustvarjalnosti Sovjetske zveze, ne moremo mimo legendarne Marije Grinberg. Kljub večjemu številu oddaj, v katerih se bomo posvetili njeni snemalni zapuščini in posnetkom s koncertov, bomo predstavili le del njene umetnosti, ki je nastajala in cvetela v težavnih življenjskih razmerah velike pianistke.
84 min • 06. 03. 2025
Tokrat se podajamo v bolj sproščeno glasbeno razpoloženje s skladbami iz ciklusa Schulbrede Tunes Huberta Parryja, Akvarijsko suito Billyja Mayerla, Začetno polko Mihaila Glinke in Valčkom iz Straussovega Cigana barona v virtuozni predelavi Ernöja von Dohnányija.
86 min • 27. 02. 2025
Goldbergove variacije so danes med najbolj priljubljenimi Bachovimi deli. Izdane so bile daljnega leta 1741 in sodijo med redke skladateljeve skladbe, ki so jih natisnili za njegovega življenja. Približno 150 let so bile pozabljene, pozornost pianistov pa so pritegnile pribl. konec 19. stoletja. Prvi posnetek Goldbergovih variacij je za napravo družbe Welte-Mignon nastal pod prsti legendarnega Rudolfa Serkina, akustično pa jih je leta 1933 prva posnela Wanda Landowska. Igrala je na čembalo z dvema manualoma, instrument, za katerega so bile variacije izvirno napisane.
83 min • 20. 02. 2025
»Še vedno sanjam, kako prihajam k pouku Tatjane Nikolajeve popolnoma nepripravljen – nisem se nisem naučil, kar mi je bilo naročeno. Očitno je to res…Toda po drugi strani se šele zdaj zavedam da je bil pouk pri Nikolajevi veliko več kot njeni komentarji ali navodila. Ni nam prizanašala. Imela nas je za odrasle in nam dala možnosti, da se od nje učimo. Že da smo bili v njeni bližini je bilo učenje… V tem smislu je bil obisk njenega recitala včasih celo pomembnejši od tega, da si ji zaigral to, kar trenutno študiraš. Ko si poslušal njeno igranje, si se pridružil toku, znotraj katerega si lahko postal učitelj zase, poslušal z drugačnimi ušesi, vstopil v popolnoma drugačen odnos z glasbo, z inštrumentom, s svetom in s samim seboj«. Anton Batagov
74 min • 13. 02. 2025
Tatjana Nikolajeva je odraščala v glasbeni družini. Njena mati je diplomirala v razredu Aleksandra Goldenweiserja; legendarni pedagog pa je bil tudi Tatjanin mentor na Moskovskem konservatoriju. Vendar če bi domnevali, da je življenje Nikolajeve teklo po uhojenih poteh koncertnih pianistov, bi s svojim razmišljanjem hitro zašli. Njena neposrednost in izvajalska dorečenost – ki je bila samosvoja in hkrati samozavestna – sta izvirali iz pianistkine širine glasbenega dojemanja; nasprotno težišče, ki je prineslo ravnovesje v njeni umetnosti, pa je bilo bogastvo življenjskih izkušenj.
82 min • 06. 02. 2025
Peter Iljič Čajkovski je bil in je še danes glasbena superzvezda. Prvi veliki, profesionalni skladatelj v Rusiji. Izmuzljiv človek, ki je hrepenel po slavi in jo hkrati sovražil. Ko mu je mati umrla za kolero, se je pri štirinajstih lotil prvih resnih poskusov skladanja …
84 min • 30. 01. 2025
Tematski koncerti z deli Mozarta, Beethovna, tudi Chopina, Schuberta in seveda Bacha so bili sestavni del delovanja Tatjane Nikolajeve. Decembra leta 1975 je v treh zaporednih koncertih izvedla vse Bachove klavirske koncerte in skupaj s svojimi študenti še skladateljeve koncerte za dva, tri in štiri klavirje.
80 min • 23. 01. 2025
Mejnik v izvajanju Beethovnovih sonat je prišel z Arturjem Schnablom, ki jih je vseh 32 posnel v letih od 1932 do 1935 in postavil referenčno točko pianistom, ki so snemali integralno zbirko, nekateri med njimi tudi dvakrat ali celo trikrat. Ni treba posebej poudarjati, da so ta branja v smislu Beethovnovega sloga precej različna. Od Schnablove vitalnosti, svojevrstne liričnosti Wilhelma Kempffa, Backhausove racionalne natančnosti, slogovne točnosti Brendla, formalnega pristopa Pollinija in filozofskega Arraua. Seveda je seznam izjemnih interpretov vseh Beethovnovih sonat precej daljši in med njimi upravičeno zaseda svoje mesto tudi Tatjana Nikolajeva.
80 min • 16. 01. 2025
Repertoar Tatjane Nikolajeve je gravitiral v Bachovih delih. Čeprav je izvedla skoraj vse klavirske skladbe leipziškega kantorja, še zdaleč ne pomeni, da je bilo njeno glasbeno zanimanje ozko usmerjeno. Raznovrstnost in množica del, ki jih je igrala, sta veliki, hkrati pa je velik del njenega glasbenega delovanja zavzemalo komponiranje.
84 min • 09. 01. 2025
Rosenthal je bil poljskega rodu. Že kot otrok je obiskoval ure pri slovitem Chopinovem prijatelju in učencu Karolu Mikuliju. Naprej ga je pot vodila na Dunaj, kjer je bil njegov učitelj Rafael Joseffy, sam učenec Tausiga in Liszta, pozneje pa Josef Dachs, učenec velikega Czernyja. Pri štirinajstih je Rosenthal pridobil naziv pianista kraljevega dvora Romunije. V tem obdobju pa ga je prvič slišal tudi Franz Liszt in mladeniča nemudoma povabil k sebi v Rim in Weimar. Rosenthal je bil dve leti pod pokroviteljstvom velikega Liszta in pri šestnajstih začel uspešno mednarodno kariero. Na njegovo igranje je imelo velik vpliv prijateljstvo z Antonom Rubinsteinom, ki ga je celo nekajkrat spremljal na turnejah. Rosenthal je prijateljeval z mnogimi glasbeniki tistega časa, med katerimi so bila zveneča imena, kot so Brahms, Saint-Saëns, Massenet, Albeniz, von Bülow, Johann Strauss in drugi.
82 min • 02. 01. 2025
Moriz Rosenthal ni bil skladatelj takega formata kot denimo Paderewski. Njegova dela so v večini klavirske parafraze na teme drugih skladateljev, ki so jih pianisti tistega časa pisali za prikaz svoje pianistične, improvizacijske domišljije ter seveda tehnične podkovanosti in virtuoznosti. Bil je izvajalsko izjemen. Danes je sicer Rosenthal le še tema ljubiteljev in zbiralcev zvočnih posnetkov legendarnih glasbenikov, v svojih časih pa so ga kritiki po vsem svetu uvrščali v razred najelitnejših pianistov skupaj z Busonijem, Godowskim in d'Albertom.
80 min • 26. 12. 2024
Aleksander Goldenweiser je bil skromen glede svojega komponiranja. Le nekaj učencev je vedelo za učiteljevo aktivnost na tem področju, še manj pa je bilo tistih, ki so slišali njegove skladbe. Ustvarjal je v času študija pa tja do leta 1912 ter v svojem zrelejšem obdobju po 20-letnem premoru. Svoja prva objavljena dela je zapisal pri dvanajstih letih, zadnja nekaj tednov pred smrtjo pri 86. letih.
79 min • 19. 12. 2024
Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in (pol)preteklega časa, spoznavanju njihovega življenja, glasbeno-estetskih nazorov in interpretacijskih pogledov na integralna dela pianistične literature.
84 min • 12. 12. 2024
Richter je bil najljubši učenec Heinricha Neuhausa. Ta izjava premalo pove o resničnem povzdigovanju, ki ga je bil deležen Sviatoslav Richter v Neuhausovem razredu na moskovskem konservatoriju. Navdušenje učitelja je bilo vsestransko. Mladega pianista, ki je bil povsem samouk, je prvič slišal na sprejemu v mojstrsko šolo, ki jo je organiziral v Odesi.
81 min • 05. 12. 2024
Predstavljamo Briljantne variacije na Rondo iz Auberjeve opere Gustav III. Cesarja Francka, Koncert za klavir in orkester v fis-molu Hansa Bronsarta von Schellendorfa in Franckov Koncert za klavir in orkester št. 2 v h-molu, op. 11.
77 min • 28. 11. 2024
V prvih treh novembrskih oddajah osvetljujemo pomen klavirskega pedagoga; od učitelja, ki spremlja in usmerja prve uspehe otroka, do neke vrste umetniškega guruja oziroma svetovalca mladega pianista na začetku umetniške poti. Zadnja oddaja iz niza se osredinja na velika sovjetska pianista Heinricha Neuhausa in Emila Gilelsa.
82 min • 21. 11. 2024
V prvih treh novembrskih oddajah osvetljujemo pomen klavirskega pedagoga; od učitelja, ki spremlja in usmerja prve uspehe otroka, do neke vrste umetniškega guruja oziroma svetovalca mladega pianista na začetku umetniške poti. Druga oddaja tega niza se osredinja na pianistev učitelje, ki so delovali na območju nekdanje Sovjetske zveze, vse od Johna Fielda, Adolfa von Henselta, bratov Antona in Nikolaja Rubinsteina do mlajše generacije pianistov, kot so bili Konstantin Igumnov, Alexander Goldenweiser in Heinrich Neuhaus.
81 min • 14. 11. 2024
V prvih treh novembrskih oddajah osvetljujemo pomen klavirskega pedagoga; od učitelja, ki spremlja in usmerja prve uspehe otroka, do neke vrste umetniškega guruja oziroma svetovalca mladega pianista na začetku umetniške poti.
84 min • 07. 11. 2024
V prazničnem tednu ob vseh svetih se z glasbo spominjamo nekaterih pianistov, ki so bili že za življenja deležni manjše pozornosti, po smrti pa ostali v zavesti le redkih ljubiteljev. Prižgali bomo svečko spominu na Hansa Richter-Haaserja, Rudolfa Firkušnega, Paula Jacobsa in Sergia Fiorentina.
83 min • 31. 10. 2024
