Iskanje
Najboljši koncerti iz EBU-jevske ponudbe, svetovno znani orkestri, solisti in dirigenti. Magistralne izvedbe klasičnih mojstrovin.
Predvajamo dve mojstrovini, nastali ob zori oziroma izdihljajih romantičnega obdobja v glasbi – 3. klavirski koncert v c-molu Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št. 4 v Es-duru, 'Romantično' Antona Brucknerja. Kot solist se je v Beethovnovem koncertu predstavil danes 31-letni južnokorejski pianist Seong-Jin Cho, zmagovalec 17. mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina v Varšavi. Igral je orkester Festivala Luzern, za dirigentskim pultom pa je bil ta hip eden najbolj vročih dirigentov na svetu Yannick Nézet-Séguin. Posnetki so nastali 26. avgusta lani v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra Luzern v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala.
118 min • 08. 03. 2026
Simfonični orkester Praškega radia je 11. decembra v Betlehemski kapeli v Pragi izvedel koncert z naslovom Veličastna dela klasicizma. Pod vodstvom Jiříja Habarta je v uvodu zazvenel solistični motet Exsultate, jubilate, K. 165 Wolfganga Amadeusa Mozarta, v katerem se je kot solistka predstavila sopranistka Veronika Rovná, zatem pa še leta 1790 zložena Sinfonia Turchesca, SmWV 403 Franza Xaverja Süssmayrja in Simfonija v c-molu, op. 31, imenovana ‘Mir’ Paula Wranitzkega, ki je to svojo programsko simfonijo podnaslovil Velika karakteristična simfonija za mir s francosko republiko.
74 min • 01. 03. 2026
Sloviti Orkester Gewandhaus iz Leipziga je skupaj z violinistko Isabelle Faust in dirigentom Andrisom Nelsonsom 26. avgusta lani gostoval v Londonu, kjer je v okviru poletnega glasbenega festivala BBC Proms nastopil v Kraljevi Albertovi dvorani. Za uvod je zazvenel Cantus in memoriam Benjamin Britten Arva Pärta, sledil je Violinski koncert v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 2 v D-duru, op. 43 Jeana Sibeliusa, ki je to svoje véliko simfonično delo označil za »izpoved duše«.
116 min • 22. 02. 2026
Na koncertu ob podelitvi Nobelove nagrade, ki je bil 8. decembra lani v Koncertni dvorani v Stockholmu, je nastopil tamkajšnji Kraljevi filharmonični orkester, dirigiral je Semjon Bičkov. Kot solistka se je v Mendelssohnovem Violinskem koncertu v e-molu, op. 64 preizkusila mlada, nadarjena španska violinistka María Dueñas, spored pa sta dopolnili še skladba z naslovom Mari Brycea Dessnerja, ki je navdih za to glasbo, naslovljeno po baskovski boginji gozda in nastalo v času koronavirusne pandemije, našel med dolgimi samotnimi sprehodi po francoskem podeželju, ter Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonína Dvořáka.
98 min • 15. 02. 2026
Simfonični orkester Praškega radia je 13. oktobra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Dirigiral mu je Robert Kružík, spored pa sta sestavljala Koncert za violončelo enega vidnejših čeških skladateljev 20. stoletja Jindřicha Felda, v katerem se je kot solist predstavil violončelist Tomáš Jamník, in obsežna Simfonija št. 2 v c-molu, op. 27, 'Asrael' Josefa Suka. Simfonija v c-molu, imenovana 'Asrael' po angelu smrti v judovski in islamski tradiciji, je intimno in globoko občuteno orkestrsko delo; Suk ga je začel snovati leta 1904 po smrti svojega tasta Antonína Dvořáka. Med ustvarjanjem te glasbe je angel smrti še drugič obiskal njegovo družino in leto pozneje je umrla tudi njegova žena, Dvořákova hči Otilija. Suk je o svoji 2. simfoniji nekoč izjavil takole: "Takšna preizkušnja človeka bodisi uniči bodisi na površje prinese vse močne sile, ki so mirovale v njem. Zdelo se je, da bom podlegel močnim čustvom, a me je glasba vendarle rešila ..."
101 min • 08. 02. 2026
Nemški simfonični orkester iz Berlina je 27. junija lani v dvorani Berlinske filharmonije izvedel Uganke in igre za sopran in orkester iz opere Alica v čudežni deželi (2007) uspešne južnokorejske skladateljice Unsuk Chin ter Mahlerjevo Simfonijo št. 4 v G-duru. Osrednja solistka večera je bila sopranistka Hanna-Elisabeth Müller. Dirigent je bil Cornelius Meister. Unsuk Chin od leta 1988 naprej prebiva v Berlinu. Že kot otrok je razvila močno naklonjenost do abstraktnega, nadrealističnega sveta misli. "V mojih sanjah," je v nekem intervjuju izjavila skladateljica, "v mojem sanjskem svetu, bogatem s svetlobo in barvami, so fizikalni zakoni in logične rešitve obrnjeni na glavo. Vizije mojih sanj so zame precej bolj eksistencialna izkušnja kot tisto, kar doživljam v vsakdanjem življenju. Oblikujejo mojo osebnost in so največje veselje mojega življenja." Leta 2007 je končno napočil čas za njeno prvo opero in 30. junija tega leta so v Bavarski državni operi v Münchnu pod taktirko Kenta Nagana premierno izvedli opero Alica v čudežni deželi po istoimenskem fantazijskem romanu in zgodbi Alica v ogledalu. Med ustvarjanjem te glasbe je Unsuk Chin odkrila, da je za odrsko delo našla glasbeni jezik, ki ji prej ni bil znan in je po njenih besedah precej podoben Mahlerjevemu v njegovi 4. simfoniji.
88 min • 01. 02. 2026
Za predvajanje smo iz bogatega nabora koncertnih posnetkov v izmenjavi Evroradia tokrat izbrali koncert sopranistke Barbare Hannigan, pianista Bertranda Chamayouja in Lozanskega komornega orkestra, ki so 15. oktobra lani nastopili v Gledališču Beaulieu v Lozani. Spored slogovno raznovrstne glasbe je uvedlo delo Carla Nielsena z naslovom Ved en ung Kunstners Baare (Ob oltarju mladega umetnika), v nadaljevanju pa so glasbeniki izvedli še Irsko suito Henryja Cowella, Simfonijo št. 64 v A-duru Josepha Haydna, Malédiction (Prekletstvo) za klavir in godala, S. 121 Franza Liszta in Mendelssohnovo koncertno uverturo Mirno morje in srečna plovba, op. 27.
84 min • 25. 01. 2026
Leta 2021 ustanovljeni francoski orkester Consuelo je 25. avgusta lani nastopil v opatijski cerkvi sv. Roberta v kraju La Chaise-Dieu, ki leži v departmaju Zgornja Loara, v jugovzhodnem delu regije Auvergne. Na koncertu, ki je bil del tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala, je orkester Consuelo vodil njegov ustanovitelj Victor Julien-Laferrière, spored pa je v celoti zaznamovala glasba Ludwiga van Beethovna. V prvem delu se je kot solistka v Klavirskem koncertu št. 3 v c-molu, op. 37 predstavila ugledna ruska pianistka Julijana Avdejeva, sicer zmagovalka 16. Mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi leta 2010. Spored je dopolnila Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55, ‘Eroica’.
92 min • 18. 01. 2026
19. Mednarodno klavirsko tekmovanje Frédérica Chopina, ki je potekalo lani oktobra v Varšavi, je 2. oktobra odprl Inavguralni koncert v Koncertni dvorani tamkajšnje Filharmonije. Tam je nastopil Varšavski filharmonični orkester pod vodstvom Andreya Boreyka, kot solisti pa so nastopili štirje priznani pianisti. Trije izmed njih – Yulianna Avdeeva, Garrick Ohlsson in Dang Thai Son – so bili tudi člani žirije tekmovanja, z njimi pa je nastopil tudi zmagovalec predhodnega Chopinovega tekmovanja leta 2021, kanadski pianist Bruce Liu. Vsi štirje so se kot solisti predstavili v Koncertu za štiri čembale in godala v a-molu, BWV 1065 Johanna Sebastiana Bacha. Solista v Koncertu za dva klavirja v d-molu Francisa Poulenca sta bila Avdeeva in Ohlsson, Bruce Liu je izvedel Koncert za klavir in orkester št. 5 v F-duru, z vzdevkom 'Egiptovski', Camilla Saint-Saënsa, za uvod pa je zvenela Poloneza v A-duru, op. 40, št. 1 Frédérica Chopina. Varšavski filharmonični orkester je izvedel transkripcijo za orkester, ki jo je pripravil Grzegorz Fitelberg.
116 min • 11. 01. 2026
Komorni orkester Festivala Verbier je 30. julija lani nastopil v dvorani Combins v Verbieru, slikoviti in mondeni vasici v švicarskem kantonu Valais. Festivalski orkester je na koncertu vodil ugledni madžarski dirigent Gábor Takács-Nagy, ki se je marca lani uspešno predstavil tudi v Ljubljani kot gostujoči dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej je zazvenela Simfonija št. 101 v D-duru z vzdevkom 'Ura' Josepha Haydna. Sledil je nekoliko redkeje izvajani Dvojni koncert za klarinet in violo v e-molu, op. 88 Maxa Brucha, v katerem sta kot solista nastopila klarinetist Pierre Génisson in violist Antoine Tamestit, spored pa je zaokrožila še Simfonija št. 2 v C-duru, op. 61 Roberta Schumanna.
91 min • 04. 01. 2026
Felix Mendelssohn je svojo Simfonijo št. 2 v B-duru, imenovano 'Hvalospev' označil celo za "simfonično kantato". 4. septembra lani so jo v Katedrali božjega odrešenika v Ostravi izvedli trije vokalni solisti – sopranistka Simona Houda-Šaturová, mezzosopranistka Štĕpánka Pučálková in tenorist Sung-Min Song – Češki filharmonični zbor iz Brna (pripravil ga je Joel Hána) ter Simfonični orkester Praškega radia, dirigiral je Guntis Kuzma. Koncert je bil del ostravskega Glasbenega festivala sv. Venčeslava.
73 min • 28. 12. 2025
Simfonični orkester Bolgarskega nacionalnega radia je 17. maja lani nastopil v Bolgarski dvorani v Sofiji. Zasedbo je vodil madžarski dirigent Gergely Madaras, kot solist je nastopil avstrijski violončelist Thomas Auner, ki se je predstavil v Saint-Saënsovem spevnem Koncertu za violončelo in orkester št. 1 v a-molu, op. 33. Za uvod so zveneli Kontrasti – glasba za orkester Georgija Minčeva, zadnje delo sporeda pa je bila Mendelssohnova Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, z vzdevkom 'Italijanska'.
84 min • 21. 12. 2025
Glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta je brezčasna; nikoli je ni preveč, v izvedbah odličnih glasbenikov pa se je prav tako ni mogoče naveličati. Tokrat smo iz bogatega arhiva koncertnih posnetkov, ki jih v izmenjavi ponuja Evroradio, za predvajanje izbrali posnetek koncerta, ki je bil 5. novembra letos v Gledališču Beaulieu v Lozani. Tam je nastopil Lozanski komorni orkester, ki ga je vodil eden vodilnih strokovnjakov za glasbo starejših obdobij Ton Koopman. Spored je bil v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka se je v dveh vokalno-instrumentalnih delih – solističnemu motetu Exsultate, jubilate, K. 165 in ariji Voi avete un cor fedele, K. 217 – predstavila priznana ruska sopranistka Julija Ležneva, spored pa so dopolnile še uvertura k operi Čarobna piščal, Serenata notturna v D-duru, K. 239 in Simfonija št. 38 v D-duru, ‘Praška’.
92 min • 07. 12. 2025
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Praškega radia, ki je 9. decembra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Umetniško vodstvo na koncertu je prevzel violinist Renaud Capuçon in se predstavil tudi kot solist v redkeje izvajanem Violinskem koncertu Gabriela Fauréja. Spored sta dopolnili Fauréjeva suita Pelléas in Melisanda, op. 80 in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56 'Škotska' Felixa Mendelssohna. Naročnica glasbe za londonsko uprizoritev simbolistične igre Maurica Maeterlincka gospa Campbell je o Fauréju zapisala: "Z najnežnejšim navdihom je dojel poetično čistost, ki prežema in obdaja Maeterlinckovo ljubko igro."
75 min • 30. 11. 2025
Predvajamo posnetka s koncerta, ki je bil izveden 10. maja letos v berlinski Filharmoniji. Tamkajšnji matični Berlinski filharmonični orkester je pod vodstvom Sakarija Orama izvedel spored, ki je bil v celoti posvečen Gustavu Mahlerju. Najprej je zazvenel Adagio Mahlerjeve nedokončane Simfonije št. 10 v kritični izdaji Erwina Ratza, osrednje delo koncertnega večera pa je bila Pesem o zemlji, v kateri sta z orkestrom nastopila še tenorist Benjamin Bruns in baritonist Michael Volle. Obsežno delo za dva pevca in orkester je po zasnovi blizu simfoniji, tak je tudi podnaslov. Če bi ga Mahler naslovil simfonija, bi bila to njegova deveta po vrsti – magično število v simfoničnem svetu, s katerim je bil skladatelj močno obremenjen. Prepričan je bil, da po vzoru Beethovna in Brucknerja v življenju ne bo zmogel napisati več kot devet simfonij. Vraževerno je hotel pretentati usodo in vsaj za nekaj let odložiti smrt.
97 min • 23. 11. 2025
Predvajamo posnetke s sklepnega koncerta letošnje edicije Glasbenega festivala v mestecu Pärnu, ki leži v zalivu istega imena na jugozahodni obali Estonije. V tamkajšnji Koncertni dvorani so 25. julija letos združili moči Estonski festivalski orkester, Estonski nacionalni moški zbor in Dekliški zbor Ellerhein. Spored je odprl Valse lente sodobne estonske skladateljice mlajše generacije Alisson Kruusmaa, v nadaljevanju pa sta deli Arva Pärta – Fratres in Credo – oklepali obsežnejšo Simfonijo št. 7 v A-duru Ludwiga van Beethovna. Dirigiral je Paavo Järvi.
116 min • 16. 11. 2025
Kraljevi orkester Concertgebouw je 21. avgusta letos nastopil v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu, v kateri ga je na koncertu v sklopu Salzburških slavnostnih iger vodil eden najbolj vznemirljivih dirigentov mlade generacije, Finec Klaus Mäkelä, sicer šef dirigent Filharmoničnega orkestra iz Osla in Pariškega orkestra. Najprej je bila na sporedu tristavčna skladba z naslovom Rendering Luciana Beria, ki je za podlago vzel skice Schubertove nedokončane Simfonije v D-duru, D. 936a in jih vstavil v zvočno okolje poznega 20. stoletja ter združil s svojim lastnim zvočnim idiomom. Spored je dopolnila še Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja, osrednje delo skladateljevega simfoničnega opusa. Nastajala je pretežno v njegovi počitniški hišici v Majrobniku ob Vrbskem jezeru v letih 1901 in 1902. Omenjeni leti sta bili za Mahlerja zelo različni, to se kaže tudi v razvoju simfonije.
117 min • 09. 11. 2025
Maša v h-molu, BWV 232 Johanna Sebastiana Bacha, ki so jo stoletja opisovali kot “katedralo baročne glasbe”, “spomenik božanskosti”, “zenit skladateljske umetnosti za vse čase”, je brez dvoma ena najveličastnejših partitur 18. stoletja. Založnik Simrock jo je skoraj stoletje po njenem nastanku, leta 1845, zaradi monumentalnosti in izjemne dolžine izdal pod naslovom Velika maša v h-molu. To je Bachova popolna sinteza skoraj vseh skladateljskih tehnik in kompozicijskih postopkov njegovega časa in tudi preteklih dob. Kot taka upravičeno sodi med največja dela glasbene zgodovine, ki glasbenike in poslušalce očara že vse od nastanka. Njena končna oblika je nastala ob izteku Bachovega mandata na mestu kantorja Tomaževe cerkve v Leipzigu. Bach jo je torej dokončal v zadnjih dveh letih pred smrtjo kot oltar svojega življenjskega dela in čeprav jo danes izvajajo v koncertnih dvoranah in cerkvah po vsem svetu, je njen avtor ni nikdar slišal v celoti. Na posnetku, ki je nastal 24. januarja letos v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi, so izvajalci naslednji: štirje vokalni solisti so sopranistka Miriam Kutrowatz, mezzosopranistka oziroma kontaaltistka Catriona Morison, tenorist Patrick Grahl in basist Christian Immler. Peli so še člani zbora Collegium Vocale 1704, ki jih je pripravil Václav Luks, igral je Češki filharmonični orkester. Obsežen izvajalski korpus je vodil britanski dirigent Nicholas Kraemer.
113 min • 02. 11. 2025
Moravski filharmonični orkester iz Olomuca ja prejšnjo koncertno sezono začel 26. septembra lani v Snemalnem studiu Reduta Moravske filharmonije v Olomucu. Tam je izvedel koncertni program, poimenovan Čeha, ki sta osupnila Ameriko. Zveneči in nadvse povedni naslov programa se je navezoval tudi na slavja ob lanskem Letu češke glasbe 2024. Kot solist je v redko slišanem Klavirskem koncertu v g-molu, op. 33 Antonína Dvořáka nastopil eden najopaznejših čeških pianistov mlajše generacije Marek Kozák. V drugem delu koncerta je zvenela med 2. svetovno vojno nastala Simfonija št. 1 Bohuslava Martinůja, za uvod pa Koncertna uvertura v E-duru, op. 12 Martinůjevega poljskega sodobnika Karola Szymanowskega.
119 min • 26. 10. 2025
Gustav Mahler nas v zadnjem, najdaljšem stavku svoje Simfonije št. 2 v c-molu, ‘Vstajenje’ sooči z vprašanji posmrtnega življenja z besedami “In kaj zdaj? Kaj je to življenje – in ta smrt? So to le nejasne sanje, ali imata življenje in smrt pomen?” Njegov zapis opisuje apokalipso, pa tudi vstajenje, ki se razkrije v vrhuncu Finala: “Umrl bom, da lahko živim!” Monumentalno Mahlerjevo partituro so 4. aprila letos v Berwaldovi dvorani v Stockholmu izvedli sopranistka Johanna Wallroth, mezzosopranistka Avery Amereau, zbor Orfeó Català, ki je sicer iz Barcelone, in Simfonični orkester Švedskega radia. Nastopajoče je vodil ugledni britanski dirigent Daniel Harding.
88 min • 19. 10. 2025
