Iskanje
Najboljši koncerti iz EBU-jevske ponudbe, svetovno znani orkestri, solisti in dirigenti. Magistralne izvedbe klasičnih mojstrovin.
19. Mednarodno klavirsko tekmovanje Frédérica Chopina, ki je potekalo lani oktobra v Varšavi, je 2. oktobra odprl Inavguralni koncert v Koncertni dvorani tamkajšnje Filharmonije. Tam je nastopil Varšavski filharmonični orkester pod vodstvom Andreya Boreyka, kot solisti pa so nastopili štirje priznani pianisti. Trije izmed njih – Yulianna Avdeeva, Garrick Ohlsson in Dang Thai Son – so bili tudi člani žirije tekmovanja, z njimi pa je nastopil tudi zmagovalec predhodnega Chopinovega tekmovanja leta 2021, kanadski pianist Bruce Liu. Vsi štirje so se kot solisti predstavili v Koncertu za štiri čembale in godala v a-molu, BWV 1065 Johanna Sebastiana Bacha. Solista v Koncertu za dva klavirja v d-molu Francisa Poulenca sta bila Avdeeva in Ohlsson, Bruce Liu je izvedel Koncert za klavir in orkester št. 5 v F-duru, z vzdevkom 'Egiptovski', Camilla Saint-Saënsa, za uvod pa je zvenela Poloneza v A-duru, op. 40, št. 1 Frédérica Chopina. Varšavski filharmonični orkester je izvedel transkripcijo za orkester, ki jo je pripravil Grzegorz Fitelberg.
116 min • 11. 01. 2026
Komorni orkester Festivala Verbier je 30. julija lani nastopil v dvorani Combins v Verbieru, slikoviti in mondeni vasici v švicarskem kantonu Valais. Festivalski orkester je na koncertu vodil ugledni madžarski dirigent Gábor Takács-Nagy, ki se je marca lani uspešno predstavil tudi v Ljubljani kot gostujoči dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej je zazvenela Simfonija št. 101 v D-duru z vzdevkom 'Ura' Josepha Haydna. Sledil je nekoliko redkeje izvajani Dvojni koncert za klarinet in violo v e-molu, op. 88 Maxa Brucha, v katerem sta kot solista nastopila klarinetist Pierre Génisson in violist Antoine Tamestit, spored pa je zaokrožila še Simfonija št. 2 v C-duru, op. 61 Roberta Schumanna.
91 min • 04. 01. 2026
Felix Mendelssohn je svojo Simfonijo št. 2 v B-duru, imenovano 'Hvalospev' označil celo za "simfonično kantato". 4. septembra lani so jo v Katedrali božjega odrešenika v Ostravi izvedli trije vokalni solisti – sopranistka Simona Houda-Šaturová, mezzosopranistka Štĕpánka Pučálková in tenorist Sung-Min Song – Češki filharmonični zbor iz Brna (pripravil ga je Joel Hána) ter Simfonični orkester Praškega radia, dirigiral je Guntis Kuzma. Koncert je bil del ostravskega Glasbenega festivala sv. Venčeslava.
73 min • 28. 12. 2025
Simfonični orkester Bolgarskega nacionalnega radia je 17. maja lani nastopil v Bolgarski dvorani v Sofiji. Zasedbo je vodil madžarski dirigent Gergely Madaras, kot solist je nastopil avstrijski violončelist Thomas Auner, ki se je predstavil v Saint-Saënsovem spevnem Koncertu za violončelo in orkester št. 1 v a-molu, op. 33. Za uvod so zveneli Kontrasti – glasba za orkester Georgija Minčeva, zadnje delo sporeda pa je bila Mendelssohnova Simfonija št. 4 v A-duru, op. 90, z vzdevkom 'Italijanska'.
84 min • 21. 12. 2025
Glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta je brezčasna; nikoli je ni preveč, v izvedbah odličnih glasbenikov pa se je prav tako ni mogoče naveličati. Tokrat smo iz bogatega arhiva koncertnih posnetkov, ki jih v izmenjavi ponuja Evroradio, za predvajanje izbrali posnetek koncerta, ki je bil 5. novembra letos v Gledališču Beaulieu v Lozani. Tam je nastopil Lozanski komorni orkester, ki ga je vodil eden vodilnih strokovnjakov za glasbo starejših obdobij Ton Koopman. Spored je bil v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka se je v dveh vokalno-instrumentalnih delih – solističnemu motetu Exsultate, jubilate, K. 165 in ariji Voi avete un cor fedele, K. 217 – predstavila priznana ruska sopranistka Julija Ležneva, spored pa so dopolnile še uvertura k operi Čarobna piščal, Serenata notturna v D-duru, K. 239 in Simfonija št. 38 v D-duru, ‘Praška’.
92 min • 07. 12. 2025
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Praškega radia, ki je 9. decembra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Umetniško vodstvo na koncertu je prevzel violinist Renaud Capuçon in se predstavil tudi kot solist v redkeje izvajanem Violinskem koncertu Gabriela Fauréja. Spored sta dopolnili Fauréjeva suita Pelléas in Melisanda, op. 80 in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56 'Škotska' Felixa Mendelssohna. Naročnica glasbe za londonsko uprizoritev simbolistične igre Maurica Maeterlincka gospa Campbell je o Fauréju zapisala: "Z najnežnejšim navdihom je dojel poetično čistost, ki prežema in obdaja Maeterlinckovo ljubko igro."
75 min • 30. 11. 2025
Predvajamo posnetka s koncerta, ki je bil izveden 10. maja letos v berlinski Filharmoniji. Tamkajšnji matični Berlinski filharmonični orkester je pod vodstvom Sakarija Orama izvedel spored, ki je bil v celoti posvečen Gustavu Mahlerju. Najprej je zazvenel Adagio Mahlerjeve nedokončane Simfonije št. 10 v kritični izdaji Erwina Ratza, osrednje delo koncertnega večera pa je bila Pesem o zemlji, v kateri sta z orkestrom nastopila še tenorist Benjamin Bruns in baritonist Michael Volle. Obsežno delo za dva pevca in orkester je po zasnovi blizu simfoniji, tak je tudi podnaslov. Če bi ga Mahler naslovil simfonija, bi bila to njegova deveta po vrsti – magično število v simfoničnem svetu, s katerim je bil skladatelj močno obremenjen. Prepričan je bil, da po vzoru Beethovna in Brucknerja v življenju ne bo zmogel napisati več kot devet simfonij. Vraževerno je hotel pretentati usodo in vsaj za nekaj let odložiti smrt.
97 min • 23. 11. 2025
Predvajamo posnetke s sklepnega koncerta letošnje edicije Glasbenega festivala v mestecu Pärnu, ki leži v zalivu istega imena na jugozahodni obali Estonije. V tamkajšnji Koncertni dvorani so 25. julija letos združili moči Estonski festivalski orkester, Estonski nacionalni moški zbor in Dekliški zbor Ellerhein. Spored je odprl Valse lente sodobne estonske skladateljice mlajše generacije Alisson Kruusmaa, v nadaljevanju pa sta deli Arva Pärta – Fratres in Credo – oklepali obsežnejšo Simfonijo št. 7 v A-duru Ludwiga van Beethovna. Dirigiral je Paavo Järvi.
116 min • 16. 11. 2025
Kraljevi orkester Concertgebouw je 21. avgusta letos nastopil v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu, v kateri ga je na koncertu v sklopu Salzburških slavnostnih iger vodil eden najbolj vznemirljivih dirigentov mlade generacije, Finec Klaus Mäkelä, sicer šef dirigent Filharmoničnega orkestra iz Osla in Pariškega orkestra. Najprej je bila na sporedu tristavčna skladba z naslovom Rendering Luciana Beria, ki je za podlago vzel skice Schubertove nedokončane Simfonije v D-duru, D. 936a in jih vstavil v zvočno okolje poznega 20. stoletja ter združil s svojim lastnim zvočnim idiomom. Spored je dopolnila še Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja, osrednje delo skladateljevega simfoničnega opusa. Nastajala je pretežno v njegovi počitniški hišici v Majrobniku ob Vrbskem jezeru v letih 1901 in 1902. Omenjeni leti sta bili za Mahlerja zelo različni, to se kaže tudi v razvoju simfonije.
117 min • 09. 11. 2025
Maša v h-molu, BWV 232 Johanna Sebastiana Bacha, ki so jo stoletja opisovali kot “katedralo baročne glasbe”, “spomenik božanskosti”, “zenit skladateljske umetnosti za vse čase”, je brez dvoma ena najveličastnejših partitur 18. stoletja. Založnik Simrock jo je skoraj stoletje po njenem nastanku, leta 1845, zaradi monumentalnosti in izjemne dolžine izdal pod naslovom Velika maša v h-molu. To je Bachova popolna sinteza skoraj vseh skladateljskih tehnik in kompozicijskih postopkov njegovega časa in tudi preteklih dob. Kot taka upravičeno sodi med največja dela glasbene zgodovine, ki glasbenike in poslušalce očara že vse od nastanka. Njena končna oblika je nastala ob izteku Bachovega mandata na mestu kantorja Tomaževe cerkve v Leipzigu. Bach jo je torej dokončal v zadnjih dveh letih pred smrtjo kot oltar svojega življenjskega dela in čeprav jo danes izvajajo v koncertnih dvoranah in cerkvah po vsem svetu, je njen avtor ni nikdar slišal v celoti. Na posnetku, ki je nastal 24. januarja letos v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi, so izvajalci naslednji: štirje vokalni solisti so sopranistka Miriam Kutrowatz, mezzosopranistka oziroma kontaaltistka Catriona Morison, tenorist Patrick Grahl in basist Christian Immler. Peli so še člani zbora Collegium Vocale 1704, ki jih je pripravil Václav Luks, igral je Češki filharmonični orkester. Obsežen izvajalski korpus je vodil britanski dirigent Nicholas Kraemer.
113 min • 02. 11. 2025
Moravski filharmonični orkester iz Olomuca ja prejšnjo koncertno sezono začel 26. septembra lani v Snemalnem studiu Reduta Moravske filharmonije v Olomucu. Tam je izvedel koncertni program, poimenovan Čeha, ki sta osupnila Ameriko. Zveneči in nadvse povedni naslov programa se je navezoval tudi na slavja ob lanskem Letu češke glasbe 2024. Kot solist je v redko slišanem Klavirskem koncertu v g-molu, op. 33 Antonína Dvořáka nastopil eden najopaznejših čeških pianistov mlajše generacije Marek Kozák. V drugem delu koncerta je zvenela med 2. svetovno vojno nastala Simfonija št. 1 Bohuslava Martinůja, za uvod pa Koncertna uvertura v E-duru, op. 12 Martinůjevega poljskega sodobnika Karola Szymanowskega.
119 min • 26. 10. 2025
Gustav Mahler nas v zadnjem, najdaljšem stavku svoje Simfonije št. 2 v c-molu, ‘Vstajenje’ sooči z vprašanji posmrtnega življenja z besedami “In kaj zdaj? Kaj je to življenje – in ta smrt? So to le nejasne sanje, ali imata življenje in smrt pomen?” Njegov zapis opisuje apokalipso, pa tudi vstajenje, ki se razkrije v vrhuncu Finala: “Umrl bom, da lahko živim!” Monumentalno Mahlerjevo partituro so 4. aprila letos v Berwaldovi dvorani v Stockholmu izvedli sopranistka Johanna Wallroth, mezzosopranistka Avery Amereau, zbor Orfeó Català, ki je sicer iz Barcelone, in Simfonični orkester Švedskega radia. Nastopajoče je vodil ugledni britanski dirigent Daniel Harding.
88 min • 19. 10. 2025
Filharmonični orkester Nizozemskega radia je 7. julija letos nastopil v Kraljevi dvorani Concertgebouw v Amsterdamu. Orkester je na koncertu v sklopu niza poletnih koncertov BankGiro Loterija vodil ameriški dirigent Roderick Cox. Najprej je zvenela orkestrska uvertura Šola za obrekovanje Samuela Barberja. Sledil je Klavirski koncert št. 1 v b-molu, op. 23 Petra Iljiča Čajkovskega, v katerem se je kot solistka predstavila mlada francoska pianistka albanskega rodu Marie-Ange Nguci, ki je oktobra lani nastopila tudi v Cankarjevem domu z Orkestrom Slovenske filharmonije, koncert pa je zaokrožila Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55, 'Eroica' Ludwiga van Beethovna.
109 min • 12. 10. 2025
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki je pred slabim mesecem dni – 7. septembra – nastopil v Berwaldovi dvorani v Stockholmu na sklepnem koncertu Festivala Baltsko morje. Glasbenike je vodil priznani finski dirigent Esa-Pekka Salonen, glavni dirigent Pariškega orkestra, pa tudi zaslužni dirigent orkestra Philharmonia iz Londona, losangeleških filharmonikov in simfonikov Švedskega radia. V uvodu je zvenela skladba z naslovom Flügel (Krila, 2020) sodobne švedske glasbene ustvarjalke Lise Streich. Sledile so Štiri poslednje pesmi Richarda Straussa z litovsko sopranistko armenskih korenin Asmik Grigorian v vlogi solistke, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 4 v Es-duru, 'Romantična' Antona Brucknerja.
117 min • 05. 10. 2025
Predvajamo posnetke s koncerta leta 2021 ustanovljenega francoskega orkestra Consuelo, ki je 26. avgusta letos nastopil v opatijski cerkvi sv. Roberta v kraju La Chaise-Dieu, ki leži v departmaju Zgornja Loara v jugovzhodnem delu regije Auvergne. Na koncertu v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala je orkester Consuelo vodil njegov ustanovitelj, violončelist Victor Julien-Laferrière. Prvi del sporeda je bil v znamenju Brahmsovega Violinskega koncerta v D-duru, v katerem je bil solist violinist Pierre Fouchenneret, drugi del pa je zapolnila Beethovnova Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92.
117 min • 28. 09. 2025
Simfonični orkester NHK iz Tokia je 18. maja letos nastopil v Kulturni palači v Dresdnu. To je bilo eno izmed osmih prizorišč evropske turneje, na katero se je Simfonični orkester Japonske radiodifuzne zveze (NHK/Nippon Hoso Kyokai) letošnjo pomlad odpravil pod vodstvom svojega šefa dirigenta Fabia Luisija. Uvodno delo dresdenskega koncerta je bil Koncert za violončelo in orkester št. 1 v C-duru Josepha Haydna. Solist je bil nemški violončelist Jan Vogler, ki sicer živi v New Yorku. Spored je dopolnila Simfonija št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja, zadnja iz niza treh simfonij, ki se ga je zaradi uporabe tem iz skladateljevih zgodnejših samospevov oprijel vzdevek Trilogija čudežnega roga.
91 min • 21. 09. 2025
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna, ki je 15. maja letos nastopil na Klavirskem festivalu Ruhr in sicer v Zgodovinski mestni dvorani v Wuppertalu, ki se nahaja v nemškem Porurju - med Essnom na severu, Düsseldorfom na zahodu in Kölnom na jugu. Na koncertu je Simfonike WDR iz Kölna vodil Axel Kober, od leta 2009 glasbeni direktor Nemške opere na Renu. Spored je bil v celoti v znamenju francoske glasbe; uvodoma je zvenela občuteno orkestrirana suita Pelleas in Melisanda, op. 80 Gabriela Fauréja, sledil je Ravelov Klavirski koncert v G-duru, v katerem je kot solist nastopil kanadski pianist Bruce Liu, program pa je zaokrožila še Simfonija v d-molu, op. 48 Césarja Francka, ki sodi med temeljna dela francoskega romantičnega simfonizma.
96 min • 14. 09. 2025
Komorni orkester Festivala Verbier je 30. julija letos nastopil v dvorani Combins v Verbieru, v sklopu tamkajšnjega slovitega festivala v švicarskem kantonu Valais. Festivalski orkester je na koncertu vodil ugledni madžarski dirigent Gábor Takács-Nagy, ki se je marca letos uspešno predstavil tudi v Ljubljani kot gostujoči dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Najprej je zazvenela Simfonija št. 101 v D-duru z vzdevkom 'Ura' Josepha Haydna. Sledil je nekoliko redkeje izvajani Dvojni koncert za klarinet in violo v e-molu, op. 88 Maxa Brucha, v katerem sta kot solista nastopila klarinetist Pierre Génisson in violist Antoine Tamestit, spored pa je zaokrožila še 2. simfonija Roberta Schumanna.
91 min • 07. 09. 2025
Švicarski pianist Francesco Piemontesi je s svojimi glasbenimi prijatelji 31. avgusta lani nastopil v dvorani kolegija Papio v Asconi, kraju, ki leži ob Velikem jezeru v kantonu Ticino v italijanski Švici. Koncert je sodil v sklop festivala Asconski glasbeni tedni, na sporedu pa sta bila Godalni kvintet v C-duru, D. 956 Franza Schuberta in Klavirski kvintet v f-molu, op. 34 Johannesa Brahmsa. Na "Družinskem koncertu", kot so dogodek poimenovali organizatorji, so poleg Piemontesija nastopili še violinistka Melina Mandozzi in njen brat Orfeo Mandozzi z violončelom, violončelist Mattia Zappa in njegova sestra Daria Zappa na violini ter violist Ivan Vukčević. Schubert, plodovit ustvarjalec komorne glasbe, občutljiv orkestrator in mojster samospevov, ki je to obliko iz salonske glasbe povzdignil ob bok preostalim "vélikim" glasbenim formam, je ustvarjalne vrhove v instrumentalni glasbi dosegel prav v zadnjih letih svojega sicer razmeroma kratkega življenja. Med njegova najboljša instrumentalna dela poleg zadnjih dveh simfonij, poznih kvartetov in klavirskih sonat sodi tudi Godalni kvintet v C-duru, nastal v zadnjem letu skladateljevega življenja, leta 1828. Medtem pa Brahmsov Klavirski kvintet v f-molu nekateri označujejo za “kronski dosežek skladateljeve komorne glasbe”.
92 min • 31. 08. 2025
Orkester italijanske Švice je na koncertu 14. novembra lani v Avditoriju Stelia Mola radijske hiše italijanske Švice v Luganu vodil Heinz Holliger, vsestranski glasbenik, ki je večkrat gostoval tudi v Sloveniji in ga poznamo kot umetnika, ki na sporedih pogosto združuje repertoarne stalnice starejših obdobij s sodobnejšo glasbo. Tak je bil tudi spored novembrskega koncerta v Luganu, ki je v prvem delu ponudil Dva stavka za sedem trobilnih instrumentov leta 2017 preminulega švicarskega skladatelja Klausa Huberja ter Šest pesmi za sopran in orkester dirigenta skladatelja Heinza Holligerja, v drugem pa še Schubertovo obsežno 9. simfonijo z vzdevkom 'Velika'.
92 min • 24. 08. 2025
