Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Musica noster amor

493 epizod

493 epizod


Najboljši koncerti iz EBU ponudbe, svetovni zani orkestri, solisti in dirigenti. Magistralne izvedbe klasičnih mojstrovin.


5. 2. 2023

Violinistka Noa Wildschut, Filharmoniki Nizozemskega radia in dirigent Kazuki Jamada v Amsterdamu

Filharmonični orkester Nizozemskega radia je 23. avgusta lani nastopil v Kraljevi dvorani Concertgebouw v Amsterdamu. Orkester je na koncertu, ki je bil del niza Poletnih koncertov v Concertgebouwu, vodil gostujoči japonski dirigent Kazuki Jamada. Spored so sestavljale uvertura k operi Čarobna piščal Wolfganga Amadeusa Mozarta, Škotska fantazija za violino in orkester Maxa Brucha, v kateri se je kot solistka predstavila komaj 21-letna večkrat nagrajena nizozemska violinistka Noa Wildschut, in velika simfonična suita Šeherezada Nikolaja Rimskega-Korsakova, ki je navdih za to glasbo našel v zbirki orientalskih pripovedk iz 9. stoletja Tisoč in ena noč.


29. 1. 2023

Lozanski komorni orkester, dirigent Daniel Harding in simfonična glasba Wagnerja, Sibeliusa in Schumanna

Predvajamo posnetke s koncerta Lozanskega komornega orkestra, ki je pod vodstvom britanskega dirigenta Daniela Hardinga nastopil 10. februarja lani v dvorani Métropole v Lozani. Koncert je uvedla Siegfriedova idila Richarda Wagnerja. Sledili sta še dve simfoniji – najprej Sibeliusova 7. simfonija in nato še Schumannova 3., 'Renska simfonija'. Pri starem in slavnem mestu Bingen se začne 80 kilometrov dolga renska soteska, ki nas pripelje do Koblenza. Ob obrežju se dvigajo strme pečine, veliko je romantičnih razvalin, slikovitih vasic in veličastnih gradov. Prelepa pokrajina, ki jo upravičeno poveličujejo v poeziji, literaturi, slikarstvu in v glasbi. Ren prav tu slavi zmago v vsej svoji moči in lepoti. Robert Schumann je poveličeval to moč in lepoto v Simfoniji št. 3 v Es-duru, ki jo je napisal leta 1850 v Düsseldorfu, kjer je dobil službo mestnega glasbenega direktorja in prevzel vrsto zaposlitev. To naj bi bila programska glasba, saj je bil izvirni naslov Epizoda iz življenja na obrežju Rena, pozneje pa je skladatelj delo na kratko imenoval Renska simfonija. V življenjski moči orkestra je čutiti poveličevanje ljubezni do narave, pa tudi idilične in slovesne podobe.


22. 1. 2023

Alina Pogostkina, Simfonični orkester Norveškega radia in Gergely Madaras izvajajo glasbo Čajkovskega

Šestega februarja 2020 so v Koncertni dvorani Norveškega radia v Oslu nastopili violinistka Alina Pogostkina, Simfonični orkester Norveškega radia in madžarski dirigent mlajše generacije Gergely Madaras. V prvem delu koncerta je v Rusiji rojena nemška violinistka izvedla Violinski koncert v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega. Drugi del sporeda je zapolnila skladateljeva Simfonija št. 4 v f-molu, op. 36. Pogostkina je koncert izvedla na violino Sasserno, ki jo je leta 1717 v Cremoni izdelal mojster Antonio Stradivari.


15. 1. 2023

Pianist Alexander Lonquich, Münchenski komorni orkester in Beethovnovi klavirski koncerti

Nemški pianist Alexander Lonquich in Münchenski komorni orkester sta 2. oktobra 2021 nastopila v Velikem studiu Severnonemškega radia v Hanovru in na koncertu v sklopu tamkajšnjega glasbenega festivala Spodnjesaški glasbeni dnevi izvedla 1., 3. in 5. klavirski koncert Ludwiga van Beethovna.


8. 1. 2023

Orkester Saške državne kapele iz Dresdna izvaja simfoniji Mendelssohna in Zemlinskega

Predvajamo posnetek koncerta, ki je 21. maja lani potekal v dresdenski Semper operi v sklopu Dresdenskega glasbenega festivala. Orkester Saške državne kapele iz Dresdna je tam pod vodstvom svojega šefa dirigenta Christiana Thielemanna izvedel Mendelssohnovo Simfonijo št. 3 v a-molu, op. 56, 'Škotsko' in Lirično simfonijo Alexandra von Zemlinskega, ki je v tem obsežnem poznoromantičnem simfoničnem delu združil sedem pesmi bengalskega pesnika, filozofa in Nobelovega nagrajenca Rabindranatha Tagoreja. Kot vokalna solista sta v delu Zemlinskega nastopila sopranistka Julia Kleiter in baritonist Adrian Eröd.


1. 1. 2023

Johan Dalene, Simfoniki iz Stavangerja in James Gaffigan izvajajo Sibeliusa in Čajkovskega

Prvo oddajo v novem koledarskem letu 2023 namenjamo glasbenikom in skladateljema s severa Evrope. Predvajali bomo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra iz Stavangerja, ki je pod vodstvom gostujočega dirigenta Jamesa Gaffigana 17. februarja 2021 nastopil v dvorani Farteina Valena Koncertne hiše v Stavangerju. Leta 2012 zgrajena dvorana, poimenovana po skladatelju, ki prihaja iz tega kraja, velja za eno najboljših na svetu; njena akustika, ki se jo z višanjem in nižanjem stropnih elementov da tudi nekoliko prirediti, pa je ukrojena po zahtevah odličnega orkestra iz Stavangerja, ki domuje v tej dvorani. Kot solist se je v Sibeliusovem Violinskem koncertu v d-molu predstavil nadarjeni švedski violinist Johan Dalene, spored pa je dopolnila še Simfonija št. 5 v e-molu Petra Iljiča Čajkovskega.


25. 12. 2022

Giselle Boeters (harfa), Simfoniki iz Stavangerja in dirigent Eivin Gullberg Jensen v Stavangerju

Glasba Maurica Ravela, Clauda Debussyja in Wolfganga Amadeusa Mozarta. Predvajamo posnetek spletnega koncerta, ki je bil 29. aprila lani v dvorani Farteina Valena Koncertne hiše v Stavangerju in ga je v izmenjavo Evropske zveze radijskih postaj posredoval Norveški radio. Na koncertu so nastopili člani Simfoničnega orkestra iz Stavangerja, vodil jih je Eivind Gullberg Jensen, kot solistka pa se je predstavila harfistka Giselle Boeters. Nastopila je v Ravelovi Introdukciji in allegru za harfo, flavto, klarinet in godala ter Debussyjevih Plesih za harfo in godala, spored pa je dopolnila še Mozartova Simfonija št. 40 v g-molu, K. 550.


11. 12. 2022

Ludwig van Beethoven: Missa solemnis

Ob Svetovnem dnevu zborovske glasbe oddajo Musica noster amor namenjamo vokalno-instrumentalni glasbi. Slišali boste eno samo delo, ki pa je zato še kako mogočno – Misso solemnis oziroma Slovesno mašo Ludwiga van Beethovna. 7. septembra letos je v londonskem Royal Albert Hallu, v sklopu BBCjevih koncertov cikla Proms, zazvenela v presežni izvedbi ugledne izvajalske zasedbe. Solisti so bili sopranistka Lucy Crowe, mezzosopranistka Ann Hallenberg, tenorist Giovanni Sala in basist William Thomas. Pel je še Monteverdijev zbor, igral je orkester Révolutionnaire et Romantique. Britanski zasedbi je vodil njun ustanovitelj, dirigent Sir John Eliot Gardiner, ki ju vodi že več desetletij in z njima razpira nove, drzne poglede na glasbo 19. in zgodnjega 20. stoletja in njeno poustvarjanje.Beethoven je želel preseči obliko maše in ustvariti veliko delo simfoničnih razsežnosti ter po svojih besedah »z njim vzbuditi ali ustvariti dolgotrajna religiozna čustva tako pri pevcih kot pri poslušalcih. (…) Iz srca – naj seže naravnost v srce«.


4. 12. 2022

Fatma Said, Simfoniki mesta Birmingham in Kazuki Yamada v Birminghamu

Simfonični orkester mesta Birmingham je pod vodstvom japonskega dirigenta Kazukija Yamade 19. januarja letos nastopil v Simfonični dvorani v Birminghamu in tam izvedel veliki deli klasičnega simfoničnega repertoarja – Straussovo simfonično pesnitev Don Juan in Mahlerjevo Simfonijo št. 4 v G-duru. Spored sta dopolnili krajši ariji Wolfganga Amadeusa Mozarta – Vado, ma dove?, K. 583 in Non più di fiori, arija Vitellie iz 2. dejanja opere La clemenza di Tito, v katerih se je kot solistka predstavila egiptovska sopranistka Fatma Said.


27. 11. 2022

Vadim Gluzman, Simfonični orkester KBS in Yoel Levi v Seulu

Korejski Simfonični orkester KBS je 17. septembra lani nastopil v koncertni dvorani Središča umetnosti v Seulu. Z orkestrom je v prvem delu sporeda kot solist nastopil Vadim Gluzman, eden vodilnih violinistov današnjega časa, ki poleg ustaljenih del violinskega repertoarja pogosto izvaja novitete sodobnih skladateljev. Tokrat se je predstavil s Koncertom za violino št. 1 v a-molu, op. 77 Dmitrija Šostakoviča. V drugem delu koncerta so zveneli odlomki iz glasbe za znameniti balet Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega. Orkester je vodil Yoel Levi, ki je bil med letoma 2014 in 2019 šef dirigent Simfoničnega orkestra KBS.


20. 11. 2022

Christian Ihle Hadland, Simfonični orkester iz Stavangerja in Jan Willem de Vriend izvajajo Beethovna, Cherubinija in Haydna

Simfonični orkester iz Stavangerja je 17. januarja 2020 nastopil v dvorani Farteina Valena Koncertne hiše v Stavangerju. V svoji matični dvorani je gostil enega najuglednejših norveških pianistov, Christiana Ihleja Hadlanda, ki prihaja prav iz tega norveškega mesta. Spored je poleg priljubljenega Klavirskega koncerta št. 3 v c-molu, op. 37 Ludwiga van Beethovna, v katerem se je Hadland predstavil kot solist, obsegal še Beethovnovo uverturo Blagoslov hiše, op. 124, redko izvajano Cherubinijevo Pogrebno koračnico, nastalo za slovesno pogrebno obredje ob smrti Karla Ferdinanda, vojvode Berryja, in Simfonijo št. 103 v Es-duru z vzdevkom 'S tremolom po pavkah' Josepha Haydna. Dirigiral je Jan Willem de Vriend.


13. 11. 2022

Les Talens Lyriques, dirigent Christophe Rousset in Beethovnova simfonična glasba v Bonnu

Orkester Les Talens Lyriques je 21. avgusta lani nastopil v Newyorški dvorani Svetovnega konferenčnega centra v Bonnu, v okviru tamkajšnjega Beethovnovega festivala. Slovito francosko zasedbo, ki je lani praznovala 30-letnico svojega delovanja in se posveča predvsem glasbi starejših obdobij, še zlasti manj znanim in redkeje izvajanim delom, je na koncertu vodil njen ustanovitelj Christophe Rousset, čembalist ter strokovnjak za baročno glasbo in zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso. Spored je bil v celoti namenjen simfonični glasbi Ludwiga van Beethovna, in sicer Sedmi in Osmi simfoniji, ki je bila tudi prva na programu.


6. 11. 2022

Tabita Berglund, Amalie Stalheim in Orkester Norveškega radia v Oslu

Orkester Norveškega radia je skupaj z dvema mladima norveškima glasbenicama – dirigentko Tabito Berglund, za katero je bil koncert del mojstrskega podiplomskega izpita (Masters Degree), in violončelistko Amalie Stalheim − 16. maja 2019 nastopil v Koncertni dvorani Norveškega radia v Oslu. Na začetku je zvenel Simfonični koncert za violončelo in orkester op. 125 Sergeja Prokofjeva, nato je bil na vrsti preludij k Wagnerjevi operi Tristan in Izolda, spored pa je zaokrožila Sedma simfonija Jeana Sibeliusa. Sibelius je svojo zadnjo, Simfonijo št. 7 v C-duru, v kateri je dosegel vrhunec v stapljanju motivov v organsko razpredeno, a ciklično zaokroženo celoto, ki pomeni kronski sklep izjemnega simfoničnega opusa tega največjega skandinavskega simfonika, zložil leta 1924. Več kot desetletje prej je Sibelius v dnevniškem zapisu nakazal svoj simfonični razvoj: »Rad bi primerjal simfonijo z reko. Rodi se iz različnih potočkov, ki iščejo drug drugega in se združujejo. Reka postane široka in mogočna, preden se izlije v morje … Vendar, od kod pride voda?«. Pozneje je odgovoril takole: »Glasbene misli – torej motivi – so tisti, ki morajo ustvarjati obliko in utrditi mojo pot.«


30. 10. 2022

Beethovnova 9. simfonija

Dvajsetega avgusta lani so Simfonijo št. 9 v d-molu Ludwiga van Beethovna v Newyorški dvorani Svetovnega konferenčnega centra v nemškem Bonnu v sklopu tamkajšnjega Beethovnovega festivala izvedli mednarodno zasedena solistična zasedba, zbor Vox Bonna in sloviti katalonski orkester Le Concert des Nations, dirigiral pa je orkestrov ustanovitelj in umetniški vodja Jordi Savall. Orkester Le Concert des Nations deluje v okviru Katalonske kraljeve kapele. Skupaj z Jordijem Savallom goji zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso; pri tem naj omenimo, da godalci igrajo na črevnate strune, pihalci samo na lesena pihala, trobilci pa na glasbila brez ventilov, kot je recimo naravni rog. Beethovnovo Deveto simfonijo boste torej slišali v nekoliko drugačni zvočni podobi, taki, kakršna naj bi zvenela ob prvih izvedbah sredi prve polovice 19. stoletja. “Beethoven je dolgo razmišljal o Schillerjevi pesnitvi. Mislim, da je Deveta simfonija pravzaprav njegova glasbena oporoka. Prav tako kaže, da so skladatelja navdihnile revolucionarne ideje, kot so bratstvo, svoboda in enakost. Te ideale lahko iščemo v vseh njegovih skladbah, še zlasti pa v simfonijah. Mislim torej, da njegova glasba izraža ideale miru, enakosti med vsemi ljudmi, da imajo vsi enake pravice, vse to pa je še kako aktualno tudi danes.” Jordi Savall


23. 10. 2022

Jonathan Dove: V izgnanstvu

Simfonični orkester mesta Birmingham je 9. decembra lani v Simfonični dvorani v Birminghamu izvedel dela Jeana Sibeliusa, Jonathana Dova in Antonina Dvoržaka. Koncert, na katerem je orkestru dirigiral madžarski dirigent Gergely Madaras, je uvedla Sibeliusova znamenita simfonična pesnitev Finlandia oziroma Finska. Sledila je britanska premiera skladbe za bariton, violončelo in orkester z naslovom V izgnanstvu Jonathana Doea. Sodobni angleški skladatelj je to delo zložil po naročilu Simfonikov mesta Birmingham ob stoletnici te ugledne orkestrske zasedbe v letu 2020. Kot solista sta nastopila baritonist Simon Keenlyside in violončelist Raphael Wallfisch. Spored je zaokrožila Dvoržakova Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta'.


16. 10. 2022

Ryan Martin Bradshaw, Simfoniki Slovaškega radia in Ondrej Lenárd ter glasba Čajkovskega

Simfonični orkester Slovaškega radia je pod vodstvom Ondreja Lenárda 12. novembra lani nastopil v Velikem koncertnem studiu Slovaškega radia v Bratislavi. Spored koncerta je v celoti zaznamovala glasba Petra Iljiča Čajkovskega. Najprej se je kot solist v Klavirskem koncertu št. 1 v b-molu predstavil komaj 16-letni slovaški pianist avstralskih korenin Ryan Martin Bradshaw, spored pa je dopolnila Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, 'Patetična'.


9. 10. 2022

Ljubezen in smrt po Wagnerju in Brahmsu

Ljubezen in smrt po Wagnerju in Brahmsu je bil naslov koncerta, ki je potekal 17. februarja letos v Avditoriju Artura Toscaninija Italijanske radiotelevizije RAI v Torinu. Nacionalni simfonični orkester Italijanske radiotelevizije je na koncertu s solistoma Mihoko Fujimura (mezzosopran) in Matthiasom Goernejem (bariton) izvedel Pet pesmi na besedila Mathilde Wesendonck Richarda Wagnerja in Štiri resne pesmi, op. 121 Johannesa Brahmsa. Spored sta dopolnili še dve orkestrski deli – Siegfriedova idila Richarda Wagnerja in Brahmsove Variacije na Haydnovo temo, dirigiral je madžarski dirigent mlajše generacije Gergely Madaras.


2. 10. 2022

Filharmonični orkester iz Monte Carla, dirigent Charles Dutoit in pianistka Martha Argerich v Granadi

Filharmonični orkester iz Monte Carla je 5. julija letos nastopil v palači Karla V. Habsburškega v utrdbi Alhambra v Granadi, v sklopu tamkajšnjega Mednarodnega festivala glasbe in plesa. Dirigiral je Charles Dutoit, ki v zadnjem času pogosto dirigira tudi Orkestru Slovenske filharmonije, kot solistka pa je v Ravelovem Klavirskem koncertu v G-duru nastopila slovita Martha Argerich. Spored sta dopolnili še dve skladbi – Ravelova suita Couperinov nagrobnik in Simfonija št. 4 v f-molu, op. 36 Petra Iljiča Čajkovskega.


25. 9. 2022

Glasba iz filma Bojna ladja Potemkin

Glasba iz znamenitega sovjetskega nemega filma z naslovom Bojna ladja Potemkin, ki jo je 1. novembra lani v berlinski Koncertni hiši izvedel Simfonični orkester Berlinskega radia pod vodstvom Franka Strobla, prvotno ni nastala kot glasbena obogatitev filmskega traku, temveč gre za odlomke iz simfonij št. 1, 4, 5, 8, 10 in 11 Dmitrija Šostakoviča. Film je leta 1925 režiral Sergej Eisenstein. Pet let pozneje je bila filmskemu traku dodana glasovna sinhronizacija, leta 1950 je bil film restavriran z dodano glasbeno podlogo skladatelja Nikolaja Krjukova, četrt stoletja pozneje, leta 1976, pa je bila glasba v filmu popolnoma zamenjana. Na podlagi svojih simfonij jo je pripravil Dmitrij Šostakovič, posneli pa so jo v prostorih moskovskega filmskega studia Mosfilm ob sodelovanju Državne filmske fundacije Sovjetske zveze. Film Bojna ladja Potemkin prikazuje upor mornarjev na ladji Potemkin leta 1905, na začetku prve ruske revolucije proti carski oblasti. Strukturiran je v petih delih. V prvem, Možje in črvi, mornarji protestirajo, ker dobijo za pod zob le gnijoče meso. Drugi del uprizarja Dramo na krovu; mornarji se uprejo, njihov vodja Vakulinčuk pa je ubit. Tretji prizor filma prikazuje ljudstvo v Odesi, ki žaluje za ubitim Vakulinčukom, v četrtem carska vojska izvede masaker nad prebivalci Odese, sklepni del – Ena proti vsem – pa upodablja morda najbolj znani dogodek iz zgodovine te bojne ladje. Carska črnomorska flota, ki ji je ukazano zajetje ladje Potemkin, spusti svoje orožje. Mornarji navdušeno pozdravijo posadko Potemkina in se ji pridružijo v uporu proti carju.


18. 9. 2022

Orkester Norveškega radia izvaja glasbo Otta Winterja-Hjelma, Mozarta in Rimskega-Korsakova

Simfonija št. 1 v B-duru Otta Winterja-Hjelma velja za prvo norveško simfonijo, 14. novembra 2019 jo je v Koncertni dvorani Norveškega radia v Oslu izvedel Orkester Norveškega radia pod vodstvom Miguela Hartha-Bedoye. Spored tega koncerta sta dopolnila še Klavirski koncert št. 17 v G-duru, K. 453, Wolfganga Amadeusa Mozarta, v katerem se je kot solist predstavil priznani norveški pianist Havard Gimse, in Španski capriccio, op. 34 Nikolaja Rimskega-Korsakova.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt