Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Na Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstvo pesnika Franceta Prešerna, so znani Prešernovi nagrajenci in nagrajenke Prešernovega sklada za leto 2025. Nagrado sta prejela kiparka Dragica Čadež in režiser ter performer Dragan Živadinov. Na ta praznični dan bodo vrata muzejev in galerij za ljubitelje umetnosti po vsej Sloveniji na široko odprta, v Mestni galeriji Ljubljana si lahko ogledate razstavo Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. V kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev bodo odprli razstavo Tomata Koširja, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa bodo danes ob 150- letnici rojstva Franca Bernekerja odprli razstavo Okamenele sanje. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bo odprtje razstave z naslovom Victor Vasarely v odmevu. V Španskih borcih pa si bo mogoče ogledati interaktivno intermedijsko uprizoritev z naslovom Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi režiserke in dramaturginje Varje Hrvatin.
Ljubljana bo v prihodnjih dneh dihala z animiranimi filmi. Pričenja se namreč že 21. festival Animateka, ki bo prikazal produkcijo z vsega sveta z okrog 300 filmi, razporejenimi v različne programe, med katerimi so tudi tekmovalni. Letošnja novost je program filmov po okusu festivalske ekipe. Na gradu Kromberk pri Novi Gorici pa so predstavili prvo obsežnejšo monografijo urbanističnih in arhitekturnih spomenikov Gorice in Nove Gorice.
Na Glavnem odru Slovenskega knjižnega sejma so svoja dela predstavljali raziskovalna skupina s Fakultete za družbene vede, ameriško-slovenska pisateljica Elizabeth Griffin in pisatelj Drago Jančar. Poročamo pa tudi o odprtju prenovljene razstave Bela krajina v odsevu sedmih tisočtletij v Belokranjskem muzeju v Metliki in o francoski nagradi za poezijo Alain Bosquet, ki sta jo prejela Aleš Šteger in njegov prevajalec v francoščino, Giulleume Métayer.
Oglašamo se z Gospodarskega razstavišča, kjer poteka jubilejni, 40. Slovenski knjižni sejem. Učenci osnovne šole Ob Dravinji so predstavili glasbeno-gledališki dogodek Po Minattijevih stopinjah, v organizaciji Mladinske knjige pa je potekal pogovor z naslovom Kam gre slovensko založništvo? Okroglo obletnico, petdeseto, pa praznuje tudi Lutkovno gledališče Maribor. Ob tej priložnosti prirejajo hišni festival lutkovnih predstav, razstav in drugih spremljevalnih dogodkov.
Posneli smo današnji utrip 40. Slovenskega knjižnega sejma. Na enem izmed odrov so predstavili tudi novo monografijo Uroša Lajovca, ki se je posvetil delu Gustava Mahlerja in popisal svoj vidik izvajanja njegovih simfonij.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je vrata za obiskovalce odprl 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga prireja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu je na ogled pregledna razstava dosežkov oblikovalca Petra Simiča in arhitekta Boruta Simiča z naslovom Dialog generacij. V prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje bo danes ob 17. uri pogovor ob razstavi Predor rešitve, ki razkriva osem zgodb ljudi, ki so, da bi zbežali iz obleganega Sarajeva, uporabili predor pod sarajevskim letališčem. Na sporedu Slovenske kinoteke v Ljubljani pa se bodo vse do sobote zvrstili filmi svetovno znane cineastke Kire Muratove. Po poročilih ob 21. uri pa bo na Prvem programu Radia Slovenja premiera radijske igre Soba s posebnim vhodom, nastale po istoimenski zgodbi Suzane Tratnik, režirala jo je Saška Rakef.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se zvečer odpira jubilejni 40. Slovenski knjižni sejem s sloganom Knjigo moraš imeti rad. Letošnji gostji sta Slovenske Konjice in Hrvaška, ob odprtju pa bodo podelili Schwentnerjevo nagrado. Poročamo tudi z arhitekturne konference Piranski dnevi arhitekture s sloganom Etika in odgovornost. Žirija je glavno nagrado Piranesi dodelila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.
»Mi smo bitja človeškega porekla«, je pred skoraj štirimi desetletji zapisal srbski pesnik Vujica Rešin Tucić. S to mislijo se začenja letošnji Cofestival, 13. mednarodni festival sodobnega plesa. Razstava Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi med letoma 1925 in 1933 v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, prispeva k podrobnejšem vpogledu v umetniško produkcijo v omenjenem obdobju v širšem prostoru srednje Evrope, prav tako pa ponuja možnost za analiziranje takratnih družbenih procesov. Performativna umetnica Tatiana Kocmur v svojem delu raziskuje teme spolnega in drugega nasilja. V performansu Meso skozi proces ustvarjanja afirmira neinstitucionalne, intuitivne in subjektivne načine lajšanja lastnih in tujih bolečin
Tokrat izpostavljamo 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Rdeča nit bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. V teku je tudi 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Med najbolj obiskanimi projekcijami so predpremiere. Med temi je na ogled novi film čilskega režiserja Pabla Larraína o eni najbolj slavnih opernih pevk vseh časov, Marii Callas.
Ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe se je prevesil v drugo polovico, mi pa tokrat poročamo o dveh filmih iz programskega sklopa Panorama: brazilskem Greice in nizozemskem filmu Alfa, pri katerem je z manjšinsko koprodukcijo sodelovala tudi Slovenija. V Centru Rog v Ljubljani pa se ta teden odvija prva izvedba festivala RogDizajnDnevi, ki je razdeljen na tri sklope: RogKreaton, RogExpo in RogForum.
Deset filmov tekmuje za nagrado vodomec na 35. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, mi pa se bomo posvetili enemu sploh najbolj kontroverznih filmov leta, ki ga najdemo v sekciji Ekstravaganca. Substanca je zmes črne komedije, srhljivke in psihološke drame, za katero je na letošnjem Cannskem festivalu režiserka in scenaristka Coralie Fargeat prejela nagrado za najboljši scenarij. Pa še o razstavi Prostori gibanja: 40 let LGBT skupnosti v Ljubljani, ki si jo lahko ogledamo v Mestnem muzeju.
V današnjem Svetu kulture bomo prečesali tekmovalni program Perspektiv Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala. Med drugim smo lahko videli hrvaški filma Proslava, ki ga je režiral Bruno Anković. Film je prejel veliko zlato areno za najboljši film letošnjega puljskega filmskega festivala in je nastal po večkrat nagrajenem istoimenskem romanu Damirja Karakaša. V oddaji tudi o nekaterih knjižnih novostih Cankarjeve založbe.
Ob dokumentarni operi Karmine Šilec z naslovom Dolgočasne ovce, ki spreminjajo svet se v oddaji posvečamo še razstavi Svetinje in črepinje: arheološke najdbe s Tomšičeve ulice v Kranju, ki je na ogled v gradu Khislstein.
Oddajo začenjamo na gledaliških odrih. Drevi bodo namreč v SNG Nova Gorica premierno uprizorili komično dramo V iskanju izgubljenega jezika, pod katero se podpisuje slovenski avtor Goran Vojnovič. Besedilo je nastalo posebej za prihajajočo Evropsko prestolnico kulture, in sicer v okviru trilogije Nezmožni umreti, ki je plod italijansko-slovenskega sodelovanja. Pod režijo novogoriške predstave se podpisuje poljski režiser Janusz Kica. Predstavljamo tudi današnje in jutrišnje dogajanje na 35. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, ki je včeraj uradno odprl svoja vrata.
Mesec november je v Ljubljani že tradicionalno v znamenju filma. S projekcijo filma Božansko usmiljenje Alaina Guiraudia se drevi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma začenja 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe. Na ogled bodo dosežki svetovne kinematografije in nagrajenci najvidnejših festivalov, kot so Cannes, Rotterdam, Berlin, Locarno in Benetke. Liffe 2024 pa bo zaznamoval tudi obisk in retrospektiva režiserja Coste-Gavrasa. V oddaji poročamo tudi o festivalu Platforma malih umetnosti, ki ga prireja Zavod Emanat. Festival, ki poteka že osmo leto zapored, želi gledališkemu občinstvu predstaviti izveninstitucionalne umetniške prakse in različne uprizoritvene žanre, kot so stand up, kabaret, kvir burleska in improvizacijsko gledališče.
Feri Lainšček z novim delom Kurja fizika zaokroža romaneskno trilogijo, ki tematizira spomine na otroštvo v Prekmurju. V romanu mali Fêrek že obiskuje osnovno šolo, njegovi starši pa si še vedno prizadevajo zgraditi novo hišo. Promenada mariborskega Mestnega parka je novembra prizorišče fotografske razstave Matjaža Wenzla. Niz črno-belih fotografij Moški z obrazom navzdol portretira generacijo mariborskih umetnikov, ki je doživela korenite spremembe vrednot in družbene ureditve.
Kipar Boštjan Kavčič se v Pivki predstavlja z razstavo Impulz. Umetnikov opus, ki ga je poimenoval ORGanizmi, nastaja že od leta 2002 in je izraz avtorjevega svojstvenega pogleda na univerzum kot celoto. Miniaturka Transport: Odhod v Lutkovnem gledališču Ljubljana se osredotoča le na en kotiček vesoljstva, naš planet. Problematizira prekomerno izkoriščanje naravnih virov in posledično rušenje ravnovesja ekosistemov. Predstava Življenje v teatru, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in Slovenskega stalnega gledališča Trst, pa ponudi pogled v prav poseben ustvarjalni ekosistem – gledališko zakulisje.
Tokrat gremo na odrske deske. V SNG Maribor bo nocoj premiera velikega klasičnega baleta Plameni Pariza. Delo Borisa Asafjeva, ki tematizira vrednote francoske revolucije, bo na mariborskem odru zaživelo prvič. V nedeljo pa bo ljubljansko premiero doživela Brechtova Sveta Ivana Klavniška, mednarodni projekt, v katerem sodelujejo igralci iz štirih evropskih gledališč, kolektiv ErosAntEros in Laibach.
Izpostavljamo baletno premiero v SNG Opera in balet Ljubljana. Priljubljeni balet Don Kihot Ludwiga Minkusa bo zaživel v koreografiji ukrajinskega baletnega prvaka in koreografa Denisa Matvienka. V dvorani Union v Mariboru bo v okviru Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor prvič gostovala Beethovnova filharmonija iz Badna v Avstriji. Med knjižnimi novostmi predstavljamo dramo Antifona ameriške avtorice Djune Barnes, ki jo je prevedel Miklavž Komelj. Termine četrtkove radijske igre na Arsu pa novembra posvečamo Ciklu radijskih iger Duše Počkaj, ki je kot poklon ob stoletnici rojstva te izjemne dramske igralke nastal v Uredništvu igranega programa.
Dve razstavi, Zgodba o Gazi ostaja in Ozvezdja mnogoterih želja, kot gesti solidarnosti s prebivalci Gaze, sta na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Pot prijateljstva pa nosi naslov uvodnega koncerta iz letošnjega cikla Carpe Artem. Na velikem odru ljubljanske Drame pa bo zaživela farsa Hrup za odrom, britanskega dramatika Michaela Frayna.