Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijske igre na Arsu so namenjene zahtevnejšim poslušalcem. Gre za izbrana umetniška dela po besedilih slovenskih in tujih avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno videnje človeka in sveta. Radijske igre na Prvem pa nastajajo v sinergiji z njegovo siceršnjo programsko usmeritvijo in ritmom. Tematsko so namenjene širokemu krogu poslušalcev; so komunikativnejše in žanrsko raznolike – od komedije do kriminalke in pogosto tudi – kontaktne.
Profesor in njegova asistentka se v distopični zgodbi iz skorumpiranega in pokvarjenega sveta nenadoma preselita v deželo Poterunijo. Kot svetovalec za ekonomske zadeve se profesor znajde v popolnoma novem položaju, kjer so ekonomska, politična in medsebojna razmerja obrnjena na glavo. Z asistentko se nemalokrat znajdeta v zapletih in komičnih položajih, ko trčita drug ob drugega, ob privajen svet s svojimi in izmišljen svet s popolnoma novimi pravili. Režiser: Jože ValentičDramaturginja: Vilma ŠtritofTonski mojster: Miro MarinšekAvtor izvirne glasbe in glasbeni opremljevalec: Andrej Bedjanič.Profesor – Aleš ValičMona – Judita ZidarPrvi podjetnik in Poterspot – Brane GrubarDrugi podjetnik in Potering – Iztok ValičTretji podjetnik in Poters – Boris JuhNovinar in Poterli – Zoran MorePots – Tone GogalaPoterunski in Kopač – Srečo ŠpikMinister – Andrej KurentNapovedovalec in Potvel – Pavel RakovecPotiela – Vesna JevnikarPotsel – Željko HrsUredništvo igranega programaPosneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1994.
Igra je farsa, avtobiografska zgodba o vojaku, ki daleč od doma služi vojaščino. Igra z ironijo prikazuje vse tiste obrazce mišljenja in ravnanja, značilne za vojaško življenje nekdanje socialistične Jugoslavije. Avtor z nekakšno dobrohotnostjo naslika svoje nekdanje sotrpine vojake in oficirje z vso njihovo potrebno človeško in vojaško opremo – s starimi vojaškimi zgodbami in šalami, težavami pri učenju, pri sproščanju moči in vročih mladeniških strasteh. Sicer pa je bil 29. november v nekih drugih časih in v neki drugi državi, ki je danes ni več, zelo pomemben praznik. <BR>Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar; tonska mojstrica: Metka Rojc; dramaturg: Pavel Lužan; režiser: Aleš Jan. Fritz – Branko Šturbej; Božič – Pavle Ravnohrib; Sidran – Ivan Rupnik; Petrič – Roman Končar; Lajtman – Igor Samobor; Žarkov – Janez Škof; Panta – Marko Okorn; Živkovič – Slavko Cerjak; Hodža – Ivo Godnič; Komandant – Dare Valič. <BR>Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1988.
Sinja ptica je nastala leta 1908 in postala svetovna uspešnica, njen avtor pa je leta 1911 prejel Nobelovo nagrado. Akademija je takrat zapisala, da "na žalost obstaja sinja ptica sreče samo onkraj meja tega minljivega sveta – vendar je vsi, katerih srca so neomadeževana, ne bodo iskali zaman, kajti na njihovih potovanjih po prostranstvih dežele sanj jih bodo bogatila in (o)čistila njihova čustev in domišljije polna življenja". Pravljična drama v dvanajstih slikah je simbolistična metafora za neulovljivo absolutno srečo oziroma za možnost uresničenja vseh želja. Slušni prevod drame je leta 1959 nastal kot radijska igra za otroke. Ta je po strukturi morda res bližje glavnima mladima junakoma Tyltylu (izg. Tiltílu) in Mytylu (izg. Mitílu), a z vsebino nagovarja predvsem stare duše, ki so na svojih potovanjih opravile že veliko nalog. <BR>Tonska mojstrica: Ivica Štrukelj Dolinar; režiserka Maša Slavec; prevajalec in avtor radijske priredbe: Lojze Krakar. <BR>Tyltyl – Igor Švajger; Mytyl – Bojan Klemenčič; Čarovnica, soseda – Mara Černe; Pes – Nace Simončič; Mačka – Kristina Piccoli; Svetloba – Alenka Svetel; Dedek – Slavo Švajger; Babica – Vera Pantič; Noč – Helena Erjavec; Smeh – Janez Sever; Čas – Jože Zupan; Mati – Jelka Cvetežar; Oče – Marjan Kralj. Produkcija Uredništva igranega programa. <BR>Posneto v Studiih Radia Ljubljana decembra 1959.
Kako ubesediti verbalno, spolno, fizično nasilje? Kako ga prepoznati in obsoditi, če se dogaja v zavetju male glasbene sobe, v kateri starejši profesor stalno premika meje (ne)dovoljenega in spornega, ko poučuje svojo sedemnajstletno učenko? Protagonistka Nina se pripravlja na zaključni nastop in končno oceno pri violončelu, vendar jo profesorjevo sistematično uzurpiranje osebnega prostora postavlja v središče dileme: prijaviti profesorja in tvegati uspešen zaključek šolanja ali potrpeti in požreti vedno bolj globoko stisko do zaključne ocene? Participativna radijska igra Steklena struna v razmislek in končno odločitev spodbuja svojo publiko, pri tem pa prevprašuje psihološke in družbene razsežnosti spolnega nasilja, katerih žrtve so v primežu travmatičnega sramu in strahu pred družino, prijatelji in širšo okolico.Režiser: Alen JelenDramaturginji: Zala Dobovšek, Kaja NovoselTonski mojster: Matjaž MikličGlasbena oblikovalka: Darja Hlavka GodinaStrokovna svetovalka: Anja GrilcLektor: Martin VrtačnikProfesor - Gaber K. TrseglavNina - Lara FortunaTimon - Matej ZemljičViolončelistka - Andrejka MožinaZa tehnično podporo v Gledališču Glej in ozvočenje so poskrbeli Urban Gruden, Matjaž Šircelj, Liam Samsa in Gregor Mohorčič.Premiera je bila izvedena v Gledališču Glej. Sofinancerja produkcije: MOL – oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo RS.
Tragikomedija govori o ljudeh manjšega mesta in njihovi zlorabi politične moči. O njihovi cinični in represivni demagogiji, s katero si ohranjajo svoje službene položaje in si kujejo zasebne dobičke. Res se je to dogajalo v nekih drugih časih socializma, a so človeške nravi vendarle ostale, žal, nespremenjene.Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar; tonski mojster: Miro Marinšek; dramaturg: Pavel Lužan; režiserka: Sonja Stopar; prevajalec: Franci Zagoričnik.Murina, direktor pogrebnega zavoda – Boris Cavazza; Mikac, knjigovodja – Brane Ivanc; Jureta, vodja grobarjev – Boris Juh; Bajdo, predsednik krajevne skupnosti – Zlatko Šugman; Kozlina, direktor hotelov – Janez Albreht; Lukeša – Sandi Pavlin; Doktor, klatež – Jurij Souček; Mušica, klatež – Marko Okorn; Grobar – Vinko Podgoršek; Uradnica – Jana Osojnik. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1983.
Globina poezije Gregorja Strniše in več kot sugestivna glasba dua Silence oziroma Borisa Benka in Primoža Hladnika do skrajnosti človeško spregovorita o skupnem svetu dveh svetov ljudi. Zdi se, da smo si na moč enaki, pa čeprav so nekatere od nas označili za ljudi s "posebnimi potrebami". Igra je nastala po istoimenskem gledališkem koncertu v zasnovi režiserja Matjaža Pograjca v sezoni 2017/2018. <BR>Tonski mojstri: Miran Kazafura, Miro Prljača, Urban Gruden, Sonja Strenar; korepetitor in vodja snemanj: Diego Barrios Ross; režiser radijske izvedbe: Klemen Markovčič. <BR>Igralci in pevci – Atifa Džaferović, Urška Gorše, Borko Horvat, Sabina Hudorovac, Nika Ivančić, Klara Kastelec, Tatjana Konte, Tine Jorgačevski, Andreja Lazar, Zdravko Kosič, Janja Majzelj, Maruša Oblak, Jurica Marčec, Ivan Peternelj, Blaž Šef, Blaž Pirman, Eva Pirnat, Peter Prokofjev in Eva Troha. <BR>Koprodukcija Radia Slovenija, Slovenskega mladinskega gledališča in CUDV Dolfke Boštjančič iz Drage pri Igu. <BR>Posneto v studiih Radia Slovenija maja, junija in avgusta 2018.
Sokrat sam nikoli ni ničesar zapisal, pač pa so njegovi učenci zapisovali besede svojega učitelja. Sokratov zagovor ali Apologija je med vsemi najbolj dramatično delo. Dogaja se tik pred Sokratovo smrtjo. Obtožen je bil, da ne veruje v državne bogove in da zavaja mladino na kriva pota. Njegov zagovor pred porotniki je sicer briljanten in iskren, a neuspešen. Ta razmišljujoči diptih s svojo univerzalnostjo gotovo preči časovne paralele tega sveta in žal ne izgublja svoje aktualnosti. Sicer pa Sokratova smrt še danes velja za velik spodrsljaj atenske demokracije – leta 399 pred našim štetjem. <BR>Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevič-Jurki; tonski mojster: Dejan Guzelj; dramaturg: Igor Lampret; avtor radijske priredbe in režiser: Zvone Šedlbauer. <BR>Sokrat – Aleš Valič; Njegovi prijatelji Kriton, Fajdon in Kebs – Matej Puc, Zvone Šedlbauer in Jože Mraz. <BR>Posneto v studiih Radia Maribor aprila 2007.
Živo izvedbo nove radijske igre smo sredi oktobra prenašali iz gledališča Glej na programu Ars, tokrat pa bo na sporedu njena studijska izvedba. V pretresljivi, subtilni in natančni študiji psihopatologije sta protagonista igre žrtev in njen rabelj, mlado dekle in njen ugrabitelj. Besedilo se začne s situacijo, v kateri dekle že sluti, da prijaznost odraslega moškega v hiši, polni nagačenih živali, v sebi skriva temnejšo plat. Režiserka: Brina KlampferDramaturginja: Vilma ŠtritofTonski mojster: Matjaž MikličOblikovalka zvoka, glasbe in avtorica glasbe: Mateja StaričČelist: Klemen HvalaDekle – Živa SelanMoški – Primož VrhovecUredništvo igranega programaPosneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022.
Sokrat sam nikoli ni ničesar zapisal, pač pa so njegovi učenci zapisovali besede svojega učitelja. Sokratov zagovor ali Apologija je med vsemi najbolj dramatično delo. Dogaja se tik pred Sokratovo smrtjo. Obtožen je bil, da ne veruje v državne bogove in da zavaja mladino na kriva pota. Njegov zagovor pred porotniki je sicer briljanten in iskren, a neuspešen. Ta razmišljujoči diptih s svojo univerzalnostjo gotovo preči časovne paralele tega sveta in žal ne izgublja svoje aktualnosti. Sicer pa Sokratova smrt še danes velja za velik spodrsljaj atenske demokracije leta 399 pred našim štetjem. <BR>Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevič-Jurki; tonski mojster: Dejan Guzelj; dramaturg: Igor Lampret; avtor radijske priredbe in režiser: Zvone Šedlbauer. <BR>Sokrat – Aleš Valič; Njegovi prijatelji Kriton, Fajdon in Kebs – Matej Puc, Zvone Šedlbauer in Jože Mraz.<BR>Posneto v studiih Radia Maribor aprila 2007.
Za Kmeclove igre je značilna iskrena zavzetost za tisto, čemur se je včasih reklo svoboda, sočutje in ustvarjalnost v kolikor mogoče pravični socialni družbeni ureditvi. Danes imajo te besede, kolikor jih še poznamo, drugačno, manj zavezujočo vsebino. Kar pa se nas še dotakne, morda tudi zaradi osebne izkušnje, je vojna, ki podaljšuje trpljenje v nevojne dni in leta. O tem pripoveduje tudi nocojšnja igra. V obdobju tako rekoč svetovne krize, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini, so taki razmisleki žal spet enkrat in še enkrat več aktualni. Tonski mojster je Dušan Mauser, režiser Žarko Petan. Nastopata Duša Počkaj in Janez Hočevar. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1968.
Satirični monolog, paskvil ali sramotilni spis, je že zagotovilo za prijetno zabavo, sploh ob primerjavah z današnjim položajem in še posebej v luči razgibane volilne jeseni. <BR>Glasbeni opremljevalec Peter Čare; tonska mojstrica Metka Rojc; režiser Aleš Jan. Interpret Polde Bibič. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1993.
Dogajanje igre sproži smrt delavke. V običajnih pripravah upravnih organov nekega kolektiva na delavkin pogreb pa se razkrije vsaj grozljiva medčloveška odtujenost. Ta je, tako v kolektivu, kot zasebnem življenju, tako globoko zasidrana, da raziskava življenja umrle delavke ne privede do drugačnih dejstev, razen do premajhne ali celo nikakršne povezanosti s posameznikom in družbo. Šele po tem, ko se človek poslovi od tega sveta, se razkrije njegova prava vrednost, ki mu jo seveda priznajo drugi. Pri tem so po takšni vrednostni lestvici nekatera življenja vrednejša od drugih, kot so ob dokončnem slovesu tudi večje in manjše žalosti. Takšen je pač ta človeški svet. Zato je edino, kar zares šteje, intimna izkušnja lastnega življenja. Tonski mojster Jure Culiberg; dramaturg Pavel Lužan; režiserka: Irena Glonar. Sekretar Ivo Ban; Tajnica Marjana Brecelj; Predsednik sindikata Danilo Benedičič; Šef oddelka Janez Albreht; Delavka Maja Šugman. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1981.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
