Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijske igre na Arsu so namenjene zahtevnejšim poslušalcem. Gre za izbrana umetniška dela po besedilih slovenskih in tujih avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno videnje človeka in sveta. Radijske igre na Prvem pa nastajajo v sinergiji z njegovo siceršnjo programsko usmeritvijo in ritmom. Tematsko so namenjene širokemu krogu poslušalcev; so komunikativnejše in žanrsko raznolike – od komedije do kriminalke in pogosto tudi – kontaktne.
V ospredju je mlad zakonski par, ki ne zmore uresničiti svoje človeške avtonomnosti, ker se znajde v konfliktu z družbo. Računalniški jezik pascal je namreč metafora za družbeni sistem, ki je kodiran tako, da v njem ne more in ne sme biti drugačnosti. Mlademu paru se v boju za preživetje razodene, da nad sistemom obstaja še nekaj – mistično, skrivnostno, česar z racionalnim jezikom ni mogoče ne razložiti ne odstraniti, in zato se odločita za stik z odrešujočimi skrivnostnimi silami, pa čeprav se s tem izročita trpljenju. Z njim se ne odrešita, temveč se po martiriju prikopljeta le do svojih vlog v družbenem sistemu. Dramaturg: Pavel Lužan Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Stojan Temlin – Ivo Ban Brina – Jožica Avbelj Vid – Evelin Pristavec Direktor Gartner – Kristijan Muck Predsednik kontrole – Aleš Valič Člani kontrole – Marijana Brecelj, Saša Miklavc, Boris Ostan Vedeževalka – Štefka Drolc Anuška – Nina Skrbinšek Muto – Janez Hočevar Veronika – Veronika Drolc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1985
Istoimenska uprizoritev enega najprodornejših hrvaških dramatikov mlajše generacije je bila v enaki igralski zasedbi in z istim režiserjem v Mestnem gledališču ljubljanskem marca lani. Martinić se dotika ali zareže v srčiko medčloveških odnosov, strahov in upov. V tem besedilu raziskuje, kako tiste družinske člane, ki ostanejo, boli, ko si nekdo od bližnjih upa izstopiti iz skupnosti in ubrati svojo pot. Prevajalka: Diana Koloini Dramaturginja: Vilma Štritof Režiser: Alen Jelen Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Janko – Boris Ostan Nikolina – Iva Kranjc Bagola Elza – Bernarda Oman Lucija – Lara Wolf Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2022.
Izboljševalec je tipičen lik provokativnega Bernharda. Obdarjen z nekaj avtobiografskimi potezami, malce bolehen, razdvojen, a dobro podkovan s filozofijo. Do družbenih mehanizmov je lucidno kritičen in posmehljiv, zaničuje oblast in zaspano ljudstvo, sovraži nagrade, ker naredijo človeka krotkega. Načrtno hudoben in ciničen je. Živi izključno v svoji glavi, telo s poslednjimi trzljaji bolečine pa ga brezupno opozarja, da ga pravzaprav sploh ni. Ljudi okrog sebe uporablja le z namenom, da iz njih iztisne in si prisvoji še poslednjo kapljico zemeljske energije. Poanta Bernhardove drame je torej tako imenovani sindrom »življenja v glavi«, s katerim je močno obremenjena vsa sodobna civilizacija. Vloga Izboljševalca je bila seveda pisana na kožo prav Radku Poliču - Racu. Izboljševalec: Radko Polič - Rac Prevajalka: Mojca Kranjc; avtorji radijske priredbe: Igor Likar, Lučka Gruden, Radko Polič - Rac; glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina; tonski mojster: Ivo Smogavec; režiser: Igor Likar. Produkcija Radia Maribor. Posneto januarja 2007.
Za plodovitega radijskega dramatika sta značilna kritičen humor in satiričnost. Na prvi pogled je dobrodelnost nekaj plemenitega, se pa v svetu sprevrženih vrednot in iskanja tržne vrednosti vsake stvari za vsako ceno tudi ta plemenitost sprevrača v svoje nasprotje, v zaslužarstvo tistih, ki naj bi pomagali. Takšen je osnovni okvir zabavne igre. Dramaturg: Goran Schmidt Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Janez Zadnikar - Janez Škof Marija Zadnikar - Marijana Brecelj Samo - Aljoša Ternovšek Glas enega spola - Rok Matek Glas drugega spola - Maja Martina Merljak Receptorka - Asja Kahrimanović Eva Zadnikar - Medea Novak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2006.
Zabavna radijska igra žlahtnega humorja je nastala po besedilu francoskega klasika, velikega renesančnega humanista in pisatelja, ki je najbolj znan po obsežnem parodično-satiričnem romanu Gargantua in Pantagruel. Iz njega je izbrana zgodba o moški oholosti in ženski nečimrnosti, prirejena za radio v obliki komedije. Prevajalec: Branko Madžarevič Prirejevalec: Jože Rode Dramaturg: Pavel Lužan Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Pantagruel – Dare Valič Panurg – Roman Končar Epistemon – Pavle Rakovec Pijanca – Marko Simčič, Andrej Nahtigal Gospa – Judita Zidar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1993.
Variacija mitološke zgodbe govori o odtujenosti današnjega sveta.
Ukrajinska pisateljica, filozofinja in umetnica, rojena leta 1977 v Sloviansku v pokrajini Doneck. Senzibilno, čustveno, vendar asketsko in preprosto strukturirano besedilo je avtorica napisala leta 2018 in ga postavila v leto 2014, ko se je vojna v Ukrajini v resnici začela. Usodno je zaznamovala odnose med bližnjimi, še toliko bolj pa, ker so bili že pred vojno zapleteni in polni skrivnosti. Prevajalka iz angleščine: Bernarda Petelinšek Dramaturginja: Vilma Štritof Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Larisa – Mojca Fatur Oleg – Blaž Valič Stasia – Lucija Harum Pava – Nik Škrlec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2022
V radijskem studiu se znajdeta igralca, ki naj bi pod režiserjevim vodstvom improvizirala zgodbo o svojem medsebojnem odnosu. Režiser vsakič, kadar zgodba doseže vrh, dogajanje prekine in poskuša vzpostaviti novo, višjo raven. Tako se pred nami razkrije čustveno razgibana zgodba dveh življenj, zgodba moškega in ženske, v kateri po koncu snemanja nastane poseben preobrat. Dramaturg je Borut Trekman, režiser Zvone Šedlbauer, tonska mojstrica Metka Rojc in glasbeni opremljevalec Ivo Meša. Igralca sta Barbara Jakopič in Ivo Ban, režiser pa Zvone Šedlbauer. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1975.
Avantgardističnega pesnika s Krasa slovenska literarna zgodovina postavlja ob bok Francetu Prešernu in Ivanu Cankarju, njegov opus več kot tisoč pesmi pa kaže zgodaj in morda prezgodaj zrelega in neobičajno senzibilnega človeka. Radijsko umetniško delo pa ima tudi malce posebno zgodovino: izbor iz Kosovelove pesniške zbirke je leta 1974 naredil Zmago Frece, in jih v takratnih ad hoc posnel za sedemdesetletnico pesnikovega rojstva na Radiu Študent. Prirejevalec, režiser, tonski mojster: Zmago Frece Igralca - Srečo Špik, Jerca Mrzel Produkcija Radia Študent leta 1974
Igro posvečamo stoti obletnici smrti slovenskega gledališkega igralca, režiserja, dramatika, založnika in kulturnega delavca Jaka Štoka. Leta 1902 je dal pobudo za ustanovitev Dramatičnega društva v Trstu, bil je njegov intendant, neumoren odrski delavec in je med prvimi dosegel, da je leta 1904 Narodni dom v Trstu dobil gledališki oder in dvorano, leta 1907 pa tudi profesionalno gledališče. Štoka je leta 1914 v Trstu odprl prvo slovensko trgovino s knjigami ter postal založnik in izdajatelj slovenskih knjig. Napisal je sedem komedij, med prvimi je prav burka iz leta 1905 z naslovom Ne kliči vraga. Prirejevalec in režiser: Adrijan Rustja Tonski mojster in glasbeni opremljevalec: Dušan Jazbec Levičar, bogat posestnik – Alojz Milič Polona, Levičarjeva žena – Zlata Rodošek Milka, hči – Miranda Caharija Tone – Stane Starešinič Nande - Livio Bogatec Meteljkov Miha, posestnikov in krčmarjev sin – Adrijan Rustja Igra je bila posneta leta 1974 na Radiu Trst A.
Jaka Štoka spada med prve snovalce slovenskega gledališča v Trstu. Pred 120 leti je dal pobudo za ustanovitev Dramatičnega društva, ki je naposled delovalo v novem Narodnem domu. Bil je njegov intendant in neumoren odrski delavec, na prireditvah je tudi igral in režiral. Ko je Dramatično društvo sklenilo ustanoviti namesto dotedanjega amaterskega gledališča stalno poklicno gledališče, je Štoka samo pisal - predvsem burke, ki so jih takrat veliko igrali, in so bile pri občinstvu zelo priljubljene. Mednje sodi tudi burka Laži zdravnika, zadnja Štokova igra. Prirejevalec in režiser: Adrijan Rustja Zdravnik – Stane Starešinič Boštjan, zdravnikov sluga – Tone Gogala Lipe, Boštjanov prijatelj – Stojan Colja Tone Pivk, pismonoša – Alojz Milič Preklja, kmet – Jožko Lukeš Jera, kmetica – Zlata Rodošek Rezika, natakarica – Barbara Jakopič Zevnik – Silvij Kobal Orožnik – Drago Gorup Posneto na Radiu Trst A decembra 1982
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
