Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Radijska igra

17 epizod

17 epizod


Radijske igre na Arsu so namenjene zahtevnejšim poslušalcem. Gre za izbrana umetniška dela po besedilih slovenskih in tujih avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno videnje človeka in sveta. Radijske igre na Prvem pa nastajajo v sinergiji z njegovo siceršnjo programsko usmeritvijo in ritmom. Tematsko so namenjene širokemu krogu poslušalcev; so komunikativnejše in žanrsko raznolike – od komedije do kriminalke in pogosto tudi – kontaktne.


30. 6. 2022

Fran Milčinski: Vesela povest o žalostni princesi

Igra o princesi, ki je nič na svetu ne more razveseliti. Nazadnje pa se le najde nekdo, ki zna premagati njeno slabo voljo. Igra je bila posneta aprila leta 1955 in sodi med najstarejše iz arhiva Radia Slovenija. Avtor radijske priredbe: Jože Zupan Režiserka: Maša Slavec Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Glasnik – Marijan Krišelj Princesa – Mihaela Novak Knez – Edvard Gregorin Frofica – Silva Danilo Grof – Bojan Peček Alamon – Jože Zupan Pavluša – Brane Starič Princ – Lojze Rozman Gašper – Frane Milčinski Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana aprila 1955


28. 6. 2022

Fran Milčinski, Mojca Jan Zoran: Butalci

Radijske igre na Arsu so namenjene zahtevnejšim poslušalcem. Gre za izbrana umetniška dela po besedilih slovenskih in tujih avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno videnje človeka in sveta. Radijske igre na Prvem pa nastajajo v sinergiji z njegovo siceršnjo programsko usmeritvijo in ritmom. Tematsko so namenjene širokemu krogu poslušalcev; so komunikativnejše in žanrsko raznolike – od komedije do kriminalke in pogosto tudi – kontaktne.


27. 6. 2022

Fran Milčinski: Butalci

Slavni Butalci tokrat v kabaretski priredbi Mitja Mejaka iz leta 1971. Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Svet Butalcev predstavljata in ga komentirata – Duša Počkaj in Jurij Souček Župan – France Presetnik Policaj – Aleksander Valič Razbojnik Cefizelj – Polde Bibič Butalec – Maks Bajc Butalka – Mila Kačič Sodelujejo še – Boris Kralj, Janez Hočevar, Božo Vovk in Branko Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1971.


23. 6. 2022

William Shakespeare: Sen kresne noči – 2. del

Kljub naslovu te Shakespearjeve komedije, je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. predstavljalo tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, kjer je enako kot v Shakespearjevi Angliji strog zakon preprečeval mladim zaljubljencem, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), kjer se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda s »pomočjo« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka) spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese razrešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok spet v grških Atenah, pri tem je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kakršen je čas kresne noči. V prvem delu smo se poslovili od naših junakov, ko je načrt "zmešnjav" nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Spaka začel nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu med Hermijo, Demetrijem, Lisandrom in Heleno. V drugem delu pa se ta klobčič začne vendarle razpletati vse do srečnega konca. Prevajalec: Otona Župančiča Režiser: Mirč Kragelj Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser Glasba: Carl Orff Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška Tezej, vojvoda atenski – Stane Sever Hipolita, kraljica amazonska – Helena Erjavec Lisander – Boris Kralj Demetrij – Andrej Kurent Helena – Majda Potokar Hermija – Duša Počkaj Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel Spak – Minca Jeraj Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958


20. 6. 2022

William Shakespeare: Sen kresne noči - 1. del

Kljub naslovu te Shakespearove komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je bil namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, v katerih je, enako kot v Shakespearjevi Angliji, strog zakon preprečeval mladim zaljubljencem, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), v katerem se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda »pomoči« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka), spremenijo in "spregledajo". Zadnje dejanje prinese rešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok, spet v grških Atenah, pri tem pa je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kakršen je čas kresne noči. V prvem delu se predstavijo vsi junaki, od njih pa se poslovimo v trenutku, ko Oberonov in Spakov načrt "zmešnjav" začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu. Prevajalec je bil Oton Župančič, režiser: Mirč Kragelj, tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser, glasbo je napisal Carl Orff. Izvaja jo orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška. Tezej, vojvoda atenski, je Stane Sever, Hipolita, kraljica amazonska – Helena Erjavec, Lisandra igra Boris Kralj, Demetrija Andrej Kurent Helena je Majda Potokar, Hermija Duša Počkaj Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin, Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan, Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc, Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel, Spak – Minca Jeraj, Atenski rokodelčiči pa: Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič in Trlica, krojač – Drago Makuc Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958.


16. 6. 2022

Yuliia Yemets - Dobronosova: Tri minute slave

Radijska igra je bila napisana leta 2018 za projekt "Radijska igra Ukrajina/Velika Britanija". Avtorica je s svojo igro postala finalistka in ukrajinski radijski umetniški program je igro premierno predvajal leta 2019. Senzibilno, čustveno, vendar asketsko in preprosto strukturirano besedilo z naslovom TRI MINUTE SLAVE je Yemetz - Dobronosova postavila v leto 2014, ko se je vojna v Ukrajini dejansko začela. Usodno je zaznamovala odnose med bližnjimi, še toliko bolj pa, ker so bili že pred vojno zapleteni in polni skrivnosti. Prevajalka iz angleščine Bernarda Petelinšek Dramaturginja: Vilma Štritof Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Larisa - Mojca Fatur Oleg - Blaž Valič Stasia - Lucija Harum Pava - Nik Škrlec Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2022.


14. 6. 2022

Svetlana Makarovič: Kokoška Emilija

Igro je avtorica podnaslovila "radijska igra za piščeta" in s tem ironično opozorila, da njena zabavna zgodba iz slovenskega kurnika prinaša poučno sporočilo o tem, da morata biti človek in žival deležna prijaznosti in vljudnosti, sicer je življenje pusto in neprijetno. Komedijski liki so očitno v sorodu z junaki iz slovenske butalske komediografije – gospodovalna gospodinja, njen copatarski mož in vaški gasilci, ki pogasijo spore in nas spotoma poučijo o tem, da je gospodovalnost močnejšega nad šibkejšim železna srajca, ki jo rado nosi veliko posameznikov med nami. Režiser je Aleš Jan, dramaturg: Pavel Lužan, tonski mojster: Jure Culiberg, avtor izvirne glasbe: Jani Golob, asistentka režije: Daša Dovžan in tehnični asistent: Zmago Frece. Kokoško Emilijo igra Polona Vetrih, kokoško Kiko Barbara Krajnc, kokoška Klotilda je Polona Juh, kokoška Korina Nataša Barbara Gračner, kokoška Norina Jerca Mrzel, Petelin Janez Hočevar, Gospodinja Svetlana Makarovič, njen mož Zlatko Šugman, Polde, poveljnik gasilcev, Dare Valič in Gasilci Grega Čušin, Zvone Hribar in Ivo Godnič. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1996.


13. 6. 2022

Tone Peršak: Dve, tri o termitih

Igra ima za tarčo tisto plast birokracije, ki s svojo okostenelo uradniško logiko zna dodobra zaplesti in zagreniti življenje posameznemu občanu. Zgodba kljub nastanku leta 1984 žal še vedno deluje presenetljivo aktualno. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg – Pavel Lužan Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Tonski mojster: Staš Janež Jure – Aleš Valič Portir – Polde Bibič Razburjeni moški – Sandi Pavlin Zasopli ženski glas – Neža Simčič Ana – Alenka Vipotnik Prva uslužbenka – Jerica Mrzel Druga uslužbenka – Metoda Zorčič Tretja uslužbenka – Jadranka Tomažič Četrta uslužbenka – Marijana Brecelj Ženski glas – Minca Jeraj Dobrohotni bas – Janez Rohaček Miličnik – Franček Drofenik Sodeluje še – Vlado Kreslin s spremstvom Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1984


9. 6. 2022

Žarko Petan: Maturanti

Gre za groteskno igro o treh ostarelih možakih, ki se gredo v svoji senilnosti vsak teden maturante. Igrivo in humorno dogajanje, v katerem se razkriva njihova neugotovljiva skupna preteklost, pa nam nevsiljivo razkrije tudi njen globlji pomen. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Jakob Mraz – France Presetnik Martin Zorc – Aleksander Valič Ivan Petrič – Vladimir Skrbinšek Natakar – Slavko Cerjak Kuharica – Marijana Klanšek Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1982


7. 6. 2022

Ervin Fritz: Sreča in nesreča

Alegorija sveta, v katerem ni nič tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše, zato je nesreča tista, ki jo vsi poznajo, sreča pa tako neznatna, da se je ne splača omenjati. Glavni junakinji igre pa skleneta stavo. Nesreča se obveže, da bo sreči pokazala, kako lahko nesreča osreči človeka. Tekmici tako vodita in režirata dogajanje, v katerem se siromak spopade s svojo pametjo in nespametjo ter z nepričakovanimi naključnimi dogodki. Režiser je bil Jože Valentič, dramaturg: Pavel Lužan, tonski mojster pa Jure Culiberg. Avtor izvirne glasbe in korepeticije je Aleš Kersnik, asistentka režije: Alenka Grajžar in tehnični asistent: Martin Florjančič. Srečo igra Saša Mihelčič, Nesrečo – Iva Zupančič, Starec je Jurij Souček, Starka – Mina Jeraj in Slepci – Mojca Ribič, Uroš Maček in Iztok Jereb. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1997.


6. 6. 2022

Milan Jesih: Ljubiti

Igra s podnaslovom "Vaje za ženski in moški glas" terja mojstrske poustvarjalce. Glasova namreč skušata v najrazličnejših pojmovnih in besednih osvetljavah ponazoriti vsebinski pomen enega najpogosteje uporabljenih glagolov na svetu. Pri tem pa se v igri z besedami in dvoumno-ironični besedni paradi razodeva vsa Jesihova genialnost. V ljubezenskem jezikovnem dvoboju sta se srečala Anica Kumer in Janez Hočevar. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Igralca – Anica Kumer in Janez Hočevar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1984.


5. 4. 2021

Tjaša Mislej: Grške počitnice

Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.


29. 3. 2021

Mike van Graan: Ko lastovke jokajo

Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.


22. 3. 2021

Kim Davies: Hči

Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017


15. 3. 2021

Sombel Gaffarova: Izdaja

Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019


8. 3. 2021

Hanne Orstavik: Notranja razdalja

Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019


1. 3. 2021

Letizia Russo: Moja domovina

Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.


Domov V živo Podkasti Spored Kontakt