Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radijske igre na Arsu so namenjene zahtevnejšim poslušalcem. Gre za izbrana umetniška dela po besedilih slovenskih in tujih avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno videnje človeka in sveta. Radijske igre na Prvem pa nastajajo v sinergiji z njegovo siceršnjo programsko usmeritvijo in ritmom. Tematsko so namenjene širokemu krogu poslušalcev; so komunikativnejše in žanrsko raznolike – od komedije do kriminalke in pogosto tudi – kontaktne.
Radijsko igro posvečamo dramski igralki Miladi Kalezić, ki v njej igra glavno vlogo in je prejela nagrado Marija Vera za življenjsko delo. Med njenimi maloštevilnimi radijskimi vlogami se je pa prav vloga Lare v tej igri močno vtisnila v radijski igralski spomin. Radijska kritičarka Rapa Šuklje je ob premieri igre zapisala: “Njen lik je življenjsko pristna, živa stvaritev, vredna spomina.” Lara se odpravi k teti v Dobrovo, potovanje pa se razvije v pravo malo avanturo. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lara – Milada Kalezić Teta – Iva Zupančič Bosanec – Slavko Cerjak Črpalkar – Aljoša Ternovšek Cestninar – Vojko Zidar Natakarica – Saša Mihelčič Mimoidoči – Zvone Hribar Tujec in Igor – Aleš Valič Otrok – Tines Špik Glas po radiu – Janez Dolinar Produkcija: Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v juniju 1999
Avtor je izvirno gledališko besedilo podnaslovil "tragedija zmešnjav". Spodbudila in zintrigirala ga je resnična zgodba 84-letnega dementnega Aloisa Dvorzaca, ki je po vseh spodletelih birokratskih poskusih vklenjen umrl na letališču. Namenjen je bil domov, v Slovenijo, k hčerki, spomnil pa se ni ničesar. Nihče ga ni primerno obravnaval, nihče se ni hotel zares ukvarjati z njim in človečnost je pod težo birokratskih pravil povsem odpovedala. Morali bi ščititi pravice in integriteto posameznika, vendar zanje, prav nasprotno, zmanjkuje prostora. Staranje prebivalstva in naraščajoče število ljudi z demenco v tako brezčutnem svetu lahko ustvarita nedopovedljivo stisko in sprožata globoka, grenka, kompleksna vprašanja o človečnosti. Režiserka: Špela Kravogel Prirejevalka: Ana Lorger Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtor besedila in glasbe stare lombardske pesmi O, mia bela Madunina: Giovanni D'Anzi Alois Dvorzac - Boris Cavazza Mladi Alois - Sebastian Cavazza Policisti - Jernej Gašperin, Matej Puc, Gregor Čušin Zdravnica - Maša Derganc Medicinska sestra in socialna delavka - Maja Končar Psihiater - Uroš Smolej Kanadčan in Pomočnik upravnika mrtvašnice - Saša Tabaković Imigracijski uradnik in Upravnik mrtvašnice - Branko Jordan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022
Radijski kabaret je poetična in zabavna satirična mreža konfliktov med človekom in zapletenim svetom, stkana iz dvajsetih pesmi Prešernovega nagrajenca in prejemnika Veronikine nagrade. Z radijsko igro uredništvo igranega programa praznuje svetovni dan poezije. Režiser je Žarko Petan, dramaturg: Pavel Lužan, tonska mojstra: Metka Rojc in Januš Luznar, avtor izvirne glasbe: Urban Koder, glasbo izvaja Otroški pevski zbor RTV Slovenija. Igralke in igralci: Jožica Avbelj, Jerica Mrzel, Boris Cavazza, Janez Hočevar Rifle, Vladimir Jurc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1984.
V tretjem delu trilogije DRIADA je sintetizirano dogajanje prejšnjih dveh delov z novo zgodbo o nagajivi hrastovi vili, ki simbolizira človekovo neugnano življenjsko bit. Dogajanje sklepnega dela je postavljeno na Golovec in posega nazaj v zgodovinske in celo predzgodovinske čase, vse do ljudi iz kamene dobe, ki so nekoč prebivali v ljubljanski kotlini. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Alojz Srebotnjak Driada – Majda Potokar Astronom – Boris Cavazza Najstnica in pračlovek – Polona Vetrih Direktor – Janez Albreht Starček in pračlovek – Polde Bibič Vodnikov kip – Brane Ivanc Prešernov kip – Kristijan Muck Starodavniki in kot praljudje še Jurij Souček, Vika Gril, Marjan Hlastec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1976.
Pesnik Andrej Chenier se po začetni goreči podpori prijatelju Robespierru postopoma zave krvave brezkompromisnosti francoske revolucije in se razočaran vedno bolj odvrača od nje. Ivan Mrak z likom Andreja Cheniera ob junaku revolucije postavlja jasnovidnega pesnika kot glasnika višje usodnosti. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Robespierre – Radko Polič Rac Andrej Chenier – Ivo Ban Saint Just – Igor Samobor Barrere – Boris Juh Lebas – Branko Šturbej Fouché – Kristijan Muck David – Janez Hočevar Rifle Margot – Majda Potokar Laurent – Dare Valič Sodelovali so še Jerica Mrzel, Iztok Jereb, Božo Vovk, Zvone Hribar in Peter Čare Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1985
Dokumentarna radijska igra in diplomsko delo Polone Sosič je dragocen vpogled v ranljivo skupino slepih in slabovidnih, ki se v vsakodnevnem življenju zanašajo le na zvočne zaznave. Režiserka: Polona Sosič Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija in avgusta 1990
Vila Driada živi v starem hrastu sredi Tivolija, kjer se občasno prebudi ter odide na izlet po Ljubljani. V drugem delu trilogije se prebudi leta 1959; in če se je prvi del končal z zvezdami in tisoč sonci, se drugi konča z živim želodkom. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Alojz Srebotnjak Gospod – Jurij Souček Driada – Majda Potokar Komandir milice – Franček Drofenik Miličnik – Dare Valič Sestra na Studencu – Vika Gril Doktor – Rudi Kosmač Franca Šicofranca – Duša Počkaj Blažka Flaška – Alja Tkačev Anka Narkomanka – Milena Zupančič Doktor Bogomir Magajna – Vladimir Skrbinšek Sodelovali so še: Jožica Avbelj, Nina Skrbinšek in Tone Gogala. Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1975.
Psihološka drama z eksistencialno problematiko predstavlja življenjsko inventuro dvojčic Adele in Ane ter njune sestre Agate, tri različne filozofije in tri ponesrečene življenjske poti. Zaradi hedonistične avanture s sestrinim možem pa v ospredje stopa predvsem Anina zgodba. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Ana – Draga Potočnjak Adela – Milena Zupančič Agata – Marijana Brecelj Ante – Polde Bibič Lena – Nataša Tič Ralijan David – Ivo Ban Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1995
Dokumentarna radijska igra sledi osupljivi in boleči zgodbi Ljube Prenner od otroštva bistre, a posebne deklice do advokata, pisatelja in politično angažiranega moškega, ujetega v žensko telo. Režiser: Tugo Štiglic Dramaturgija: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralci – Violeta Tomič, Marko Mlačnik, Olga Kacjan, Boris Ostan in Božo Vovk. Iz arhiva Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu smo uporabili posnetke Jerce Mrzel in Andreja Makuca. Slišali ste tudi posnetke pričevanj Ljube Prenner, Jerce Mrzel in Marije Polak. Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja in februarja 2001
Vila Driada živi v starem hrastu sredi Tivolija, kjer se občasno prebudi ter odide na izlet po Ljubljani. V prvem delu trilogije se prebudi leta 1930 v času ljubljanskega velesejma, reši slikarja pred samomorom in ga popelje v magični svet. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Alojz Srebotnjak Driada – Majda Potokar Obešenjak, pozneje Dedek – Polde Bibič Stari mož s klarinetom – Janez Albreht Fant z orglicami – Zlatko Šugman Deklica s kitaro – Mojca Ribič Pijani pek – Jurij Souček Vesela pekovka – Vika Gril Policaj – Franček Drofenik Punčka – Milena Janežič Dekle – Marjeta Gregorač Sodelovali so še: Jožica Avbelj, Nina Skrbinšek, Marjan Hlastec in Tone Gogala. Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1974
S premiero zaznamujemo 60-letnico programa Ars, maturante pa opremimo še z zvočno verzijo letošnjega maturitetnega branja. V starogrški dramski klasiki Antigona nasprotuje ukazu strica, kralja Teb, Kreona, ko zagrebe truplo brata, ki je v spopadu napadal mesto, in dovoli pokop le bratu, ki ga je branil. Antigona brani višje, etične zakone, Kreon pa ostaja neomejen državnik in Antigono kaznuje s smrtjo. S tem dejanjem izgubi veliko več, tudi svoja ženo in sina. Prepozno spozna svojo zmoto, da je moči vladarjeve odločitve dal prednost pred božjimi oziroma večnimi zakoni. Zgodba sproža številna etična in politična vprašanja, problematizira družinska razmerja, kar je poleg nespornih dramaturških kvalitet še dodatno gonilo njenih vsakič novih interpretacij in razumevanja v različnih kulturah in obdobjih. Prevajalec: Kajetan Gantar Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor glasbe: Goran Krmac Antigona – Doroteja Nadrah Kreon – Vladimir Vlaškalić Ismena – Lara Wolf Evridika – Pia Zemljič Hajmon – Stane Tomazin Stražar – Žiga Udir Tejrezias – Sandi Pavlin Glasnik – Nejc Cijan Garlatti Vodja zbora – Matija Vastl Zbor – Blaž Šef in Irena Tomažin Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2023.
Dogajanje igre prikazuje nočne dogodivščine dveh vinskih bratov, upokojenca in mladega delavca. Igra je komedija o nemočnih ljudeh. Ti so prav v tej svoji nemoči tragikomični, saj so polni obljub o velikih dejanjih, v resnici pa niso sposobni početi drugega, kot da gojijo svoje enodnevne iluzije in obujajo spomine. Režiser: Grega Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Tehnični asistent: Zmago Frece Vinko – Vojko Zidar Stanko – Zlatko Šugman Mama – Mila Kačič Soseda – Majda Grbac Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1984.
Zgodba o vrnitvi krščanskih vojakov iz Mehike, ki so jo pod versko vojno opustošili, je po radijski uprizoritvi leta 1967 štiri leta pozneje doživela še operno skladatelja Pavla Šivica. Tonski mojster in režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Skladatelj: Marijan Vodopivec Don Francisco – Boris Kralj Dona Maria – Štefka Drolc Cortes – Stane Sever Pestunja – Duša Počkaj Chincho – Polde Bibič Spovednik – Branko Miklavc Upravnik posestev – Janez Albreht Sodelujejo še – Maks Bajc, Dušan Škedl, Janez Hočevar, Iva Zupančič in Alja Tkačev Pesem poje – Bert Sotlar. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1967.
Igra o grški obali, ki se najbolj nanaša na tamkajšnji položaj leta 2016, ko je bil begunski val najštevilnejši, se dogaja na treh ravneh. Za turistko je to kraj oddiha in plačanega udobja, za begunce točka, s katere po kalvariji Sredozemskega morja na kopnem upajo na pot v srce Evrope, za politike Evropske unije pa geostrateško področje, na katerem si nabirajo politične točke. Po koncu radijske igre o hinavskem odnosu zahodnega sveta do begunske krize bo še pogovor o tej temi z gostom Boštjanom Videmškom. Dramaturginja je Vilma Štritof, režiser Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, glasbena oblikovalka pa Nina Kodrič. Ano igra Arna Hadžialjević, Saida je Maša Grošelj, Natakar Aleš Kranjec, Novinarka Alja Kapun, Premier Danijel Malalan, Evropska poslanka Gaja Višnar, Evropski poslanec Alen Jelen in Starejši turist Niko Goršič. Glasovi turistov: Aleš Kranjec, Gaja Višnar, Alen Jelen, Niko Goršič. Igra traja 27 minut in 25 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija avgusta 2020.
Kratka radijska igra južnoafriškega avtorja je le del drame za gledališče, ki je nastal v okviru mednarodnih dramskih delavnic na Kitajskem leta 2016, katerih tema so bile migracije. Igra se osredotoča na dialog med humanitarcem iz Kanade in vojakom teritorialnega sestava, ki zajetega Kanadčana straži kot ujetnika. V njunem dialogu je avtorju uspelo reflektirati absurdnost razmerja med razvitim zahodnim svetom nakopičenega kapitala in najrevnejšimi deli sveta, kjer pravico ob nemoči proti velikim korporacijam vzamejo v svoje roke. Celotno gledališko igro je avtor režiral v domačem Capetownu, od koder je potem odmevno gostovala po mednarodnih odrih. Po koncu igre boste lahko prisluhnili pogovoru z Natašo Posel in Maxom Zimanijem. Prevajalka: Silvana Orel Kos Dramaturginja: Vilma Štritof Režiserka: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Vojak: Aljaž Jovanović Charles: Saša Tabaković Traja 6' 39'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Alen Jelen Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Hči Ajda Smrekar Mama Saša Pavček Agent Aljaž Jovanović Dekle Sara Gorše Traja 8' 14'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Igro je napisala jo je tatarska pisateljica. Dramaturginja Vilma Štritof, ki je delala z njo kot mentorica v delavnici dramskega pisanja na temo migracij na Kitajskem, je iz celotne drame izbrala ključni prizor. Druga svetovna vojna se konča, zmagovalci slavijo in, kot po vsaki vojni, se hočejo znebiti izdajalcev in sovražnikov. Tatarska avtorica prikaže razlog za beg, ko mora zaradi preteče izdaje povojnega kaosa in hitrih, nedokazanih obtožb, vojak, zapornik, sprejeti težko, a usodno odločitev za beg ali za vrnitev domov. Veliko Tatarov je po drugi svetovni vojni pobegnilo in ta zgodba je zasovana na resničnih dogodkih avtoričine družine. Univarzalna zgodba o izdaji in usodi posameznikov v trenutku konca vojne je bila tudi povod za pogovor z dr. Urško Strle, zgodovinarko, ki raziskuje prav migracije v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Po igri boste lahko prisluhnili še pogovoru pogovora z zgodovinarko dr. Urško Strle, docentko na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in članico Evropskega raziskovalnega sveta projekta EIRENE, prvega slovenskega humanističega projekta, ki ga ta svet financira. Prevajalka Silvana Orel Kos Dramaturginja Vilma Štritof Režiser Jože Valentič Tonski mojster Urban Gruden Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Prvi vojak Jure Henigman Drugi vojak Vito weiss Tretji vojak Jernej Gašperin Moški Lotos Vincenc Šparovec Oficir Matej Recer Traja 10' 08'' Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Drugo igro iz ponedejkovega cikla premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracijje je napisala mednarodno uveljavljena norveška avtorica, pretežno romanopiska, Hanne Orstavik. V njej mlad moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se pojavi nepojasnjena privlačnost, čeprav pripadata različnima svetovoma, o katerih plašno in na kratko govorita. Po igri bo na sporedu še pogovor vVlme Štritof z raziskovalko in strokovnjakinjo na področju migracij dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Prevajalec Igor Divjak Dramaturginja Vilma Štritof Režiserka Ana Krauthaker Tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec Luka Hočevar Ona Polona Juh On Nejc Cijan Garlatti Traja 13' 55" Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta novembra 2019
Na Arsu začenjamo ponedejkov cikel premier šestih radijskih iger in pogovorov z naslovom Obrazi migracij. V njem se bodo zvrstila besedila petih avtorjev iz tujine, udeležencev dramskih delavnic leta 2016 na Kitajskem, v organizaciji norveške agencije za mednarodno izmenjavo na področju uprizoritvenih umetnosti Ibsen International. Na delavnicah je kot dramaturginja in mentorica sodelovala Vilma Štritof, ki je izmed osmih izbrala pet besedil in jih dramaturško priredila za radio. Besedilo kratke radijske igre z naslovom Moja domovina mlade italijanske dramatičarke in dramaturginje Letizie Russo je tako le del dramskega besedila za gledališče, ki je nastalo v okviru mednarodnih dramskih delavnic na temo migracij. Igra se osredotoča na dialog med migrantko v Evropi, ki pride na pogovor za delo k lastniku lokala, ekstremnemu nacionalistu. V kratkem pogovoru izrečeta vse bistveno o stališčih in ideoloških pozicijah obeh strani migranstva, zato konflikt med njima grozeče ostaja v zraku. Prav tako se ustvarja nenehna napetost in zamenja razmerje moči. V gostem dialogu je kljub temu prostor za močna človeška sporočila. Po vsaki radijski igri bo na sporedu še pogovor Vilme Štritof s strokovnjakom, raziskovalcem in aktivistom, ki se ukvarja s specifičnimi vidiki migracij. Prva v tej vrsti bo dr. Veronika Bajt. Najprej pa poslušajmo kratko igro. Raziskovalka z Mirovnega inštituta se ukvarja s študijami nacionalizma, ksenofobije, rasizma, migracij, globalizacije, diskriminacije in konstrukcije nacionalnih identitet. Prevajalka je Silvana Orel Kos, dramaturginja Vilma Štritof, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica pa Sonja Strenar. Ona je Nina Valič, On pa Milan Štefe. Igra traja 5 minut in 13 sekund. Uredništvo igranega programa. Posneta je bila v studiih Radia Slovenija novembra 2018.
