Iskanje
Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladateljicami in skladatelji ter muzikologinjami in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.
Albin Weingerl je bil med NOB partizan, po vojni pa urednik revije Ciciban. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1953 končal študij glasbene zgodovine, leta 1956 pa študij kompozicije pri profesorju Blažu Arniču. Do upokojitve je bil pedagog na glasbenih šolah v Medvodah, Trbovljah, Kamniku in Ljubljani. Ustvaril je opus tradicionalnih orkesterskih, zborovskih, samospevnih in komornih skladb.
54 min • 29. 04. 2025
V opusu Stanka Premrla prevladujejo zborovska dela in orgelske skladbe, nekaj je velikih vokalno-instrumentalnih del in samospevov, redkejše pa so samostojne instrumentalne skladbe. Znamenit je njegov Scherzo, ki so ga na Radiu Slovenija posneli in velikokrat predvajali. Slogovno Premrl ostaja v okviru poznoromantičnega glasbenega izraza, z delnimi vplivi glasbenega impresionizna. Tokrat bomo predvajali dela iz Premrlovega orkestralnega opusa.
54 min • 25. 04. 2025
Janko Ravnik je imel med svojimi sodobniki brez dvoma posebno mesto. Njegovo glasbeno ustvarjanje ni bilo obsežno, a vse, kar je napisal, je tehtno in dovršeno v vseh pogledih; to mu priznavajo tudi glasbeni strokovnjaki.
52 min • 18. 04. 2025
Skladatelj se je rodil leta 1948 v Gorici, leta 1952 pa se je s starši preselil v mesto Hamilton v Kanadi. Klavirja se je začel učiti pri devetih letih; sprva je hotel postati koncertni pianist. Kmalu pa je ugotovil, da mu študij klavirja ne ustreza preveč, zato je začel študirati kompozicijo na univerzi v Torontu. Po končanem študiju je dobil državno štipendijo za študij v Evropi; izpopolnjeval se je pri Lucianu Beriu, Francu Donatoniju in Davidu Bedfordu. Že med študijem v Evropi je spoznal, da mu strukturirani abstraktni glasbeni izraz avantgarde ni pisan na kožo; pomembnejša mu je bila povezanost med skladateljem in poslušalci. Leta 1977 se je vrnil v Kanado in se pobliže seznanil z glasbo Philippa Glassa, ki je bila takrat zelo priljubljena.
54 min • 11. 04. 2025
Tokrat se bomo spomnili skladatelja Franca Šturma, ki je dočakal le 31 let. Živel je med letoma 1912 in 1943, ko je med vojno izgubil življenje v Iškem Vintgarju. Rojen je bil v Pivki in se je izobraževal v Ljubljani, kompozicijo pa je študiral pri Slavku Ostercu. Pozneje se je odpravil na izpopolnjevanje na konservatorij v Prago pri skladateljih Josefu Suku in Aloisu Habi, ki sta tudi najmočneje vplivala na njegov kompozicijski slog. Franc Šturm je študiral tudi dirigiranje in operno režijo na glasbeni šoli Cesarja Francka v Parizu in po nemški okupaciji Pariza še v Ljubljani pri Danilu Švari. V svojem kratkem ustvarjalnem obdobju je ustvaril največ komornih del in nekaj teh smo izbrali za danes.
54 min • 04. 04. 2025
Skladatelja Vita Žuraja, rojenega 1979 v Mariboru, odlikujejo izrazno močne ter skrbno izdelane skladbe, ki mnogokrat vsebujejo tako scenske elemente kot tudi možnost razporeditve zvoka po prostoru in so glasbenikom pisane na kožo. V kratkem času so se Žurajeva dela prebila na najvidnejše koncertne odre in pomembne festivale v izvedbi vrhunskih sestavov, kot so New York Philharmonic Orchestra, BBC Scottish Symphony Orchestra, Ensemble Modern, Klangforum Wien, Ensemble Intercontemporain in RIAS Kammerchor.
53 min • 28. 03. 2025
Skladatelj Božidar Kantušer se je rodil 5. decembra 1921 na Pavlovskem Vrhu pri Ormožu in je od leta 1950 po večini živel ter delal v Franciji. Izviral je iz kmečke družine in je prvih sedem let preživel v podeželskem okolju rojstne Prlekije, potem pa se z družino preselil v očetov rojstni kraj Celje.
54 min • 21. 03. 2025
Pobližje se bomo spoznali z glasbenim svetom skladateljice in profesorice Urške Pompe. Slišali bomo sedem njenih skladb.
55 min • 14. 03. 2025
Matjaž Mikuletič živi in dela v Ljubljani. Zaposlen je kot solist v Big Bandu RTV Slovenija, v katerem se je uveljavil ne samo kot solist na pozavni, ampak tudi kot komponist, aranžer in dirigent. Kot studijski glasbenik snema in aranžira tudi za številne druge glasbene skupine. Slišali bomo nekaj skladb, ki jih je podpisal kot komponist, aranžer, dirigent ali solist na pozavni.
54 min • 07. 03. 2025
S skladateljem smo se pogovarjali o njegovi zbirki didaktičnih skladbic Živali iz Vidine slikanice ter o novejših delih, ki so nastala po letu 2018.
54 min • 28. 02. 2025
Tokrat predvajamo glasbo skladatelja, pianista in glasbenega pedagoga Igorja Dekleve. Zazvenele bodo skladbe Slovenska balada, Concertino za klavir in orkester, Svorni lok, Pentahon in Pizzicato verso arco.
51 min • 21. 02. 2025
V oddaji gostimo skladateljico, pianistko in dolgoletno profesorico glasbenoteoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli Celje. Zazvenelo bo pet njenih skladb za raznovrstne zasedbe, v poslušanje pa nas bodo popeljali komentarji o nastanku skladb, o njihovi strukturi, premiernih izvedbah in še čem.
53 min • 14. 02. 2025
Poslušamo posnetek prve koncertne izvedbe Ajdičeve kantate Taborišče Ravensbrück, ki je nastal 28. septembra 2022 v Cankarjevem domu. Zbor in orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Simon Krečič.
48 min • 07. 02. 2025
Oddajo posvečamo avtorju prve slovenske operete in prve slovenske lirične opere, skladatelju in zdravniku Benjaminu Ipavcu. Rodil se je 24. decembra 1829 v Šentjurju. Z bratom Gustavom sta se najprej šolala v Šentjurju in Celju, pozneje pa v Gradcu. Po maturi sta oba nadaljevala izobraževanje, najprej na triletni zdravstveni šoli v Gradcu, potem pa na študiju medicine na Dunaju. Po končanem šolanju je dobil zaposlitev v Gradcu, kjer je ostal do upokojitve. Nekaj časa je bil celo primarij v otroški bolnišnici. V Gradcu je bil poznan kot skladatelj plesne glasbe. Svojo kompozicijsko znanje je izpopolnil pri priznanem graškem profesorju Wilhelmu Mayerju. Benjamina Ipavca uvrščamo med glasbene romantike, čeprav se je pri komponiranju opiral tudi na klasicistične glasbene prvine.
53 min • 31. 01. 2025
Skladatelj, dirigent in dolgoletni glasbeni urednik na našem radiu in televiziji.
54 min • 24. 01. 2025
Ob začetku oddaje bomo slišali Sonato za orgle v C-duru Jakoba Frančiška Zupana. Skromna, a sila spevna orgelska sonata, v skladateljevem času dobrodošla skladba za igranje med mašno véro in darovanjem, bo samo uvod v mozaik njegovih večinoma cerkvenih vokalno-instrumentalnih del, za katera so značilne precej bogatejše zvočne barve. Tudi zato se Jakoba Frančiška Zupana drži vzdevek »slovenski Mozart«.
52 min • 17. 01. 2025
V oddaji bomo predvajali pogovor s skladateljem in pianistom Ljubom Rančigajem. Z njim se je novembra leta 2016 pogovarjal Marko Šetinc. Poslušali bomo tri skladateljeva dela: skladbo za zbor Tiho prihaja mrak, Tre composizioni in modo classico za klavir ter Koncert za klavir in orkester.
49 min • 10. 01. 2025
David Beovič je plodovit in vsestranski ustvarjalec, ki posega na mnoga glasbena področja, tokrat pa boste lahko slišali izbor šestih njegovih skladb s področja resne glasbe: Dež v pratiki, Angie z, Tri preludije za tenorsko tubo in klavir, skladbo Salint za klarinet in klavir, Concertino za komorni orkester in delo z naslovom Oro (Makedonija).
54 min • 03. 01. 2025
Z nami bo skladatelj Peter Šavli, popeljal nas bo med štiri novejše skladbe. Zazvenela bodo njegova dela: Vodnik po instrumentih, koncertantni stavek za orkester, Lamento za kitaro solo, Taščica za duo kljunastih flavt ter Latinosuita v priredbi za kvartet kitar.
43 min • 27. 12. 2024
Iz skladateljevega opusa smo izbrali Koncert za violino in orkester, op. 41, ki bo zazvenel v izvedbi violinista Črtomirja Šiškoviča in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Lovrenca Arniča.
43 min • 20. 12. 2024
