Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja


Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.


16. 02. 2024

Dominik Jakšič

Z nami bo skladatelj mlajše generacije Dominik Jakšič. Slišali bomo njegova novejša dela, med njimi Bagatelo št. 1, Sonatino da camero za godalni kvartet, simfonično pesnitev Kralj Matjaž ter Slavnostno uverturo. V poslušanje skladb nas bodo popeljali njegovi komentarji.


09. 02. 2024

Alojz Ajdič: kantata Taborišče Ravensbrück

Poslušamo posnetek prve koncertne izvedbe Ajdičeve kantate Taborišče Ravensbrück, ki je nastal 28. septembra 2022 v Cankarjevem domu. Zbor in orkester Slovenske filharmonije vodi dirigent Simon Krečič.


02. 02. 2024

Matej Bonin: Eppur si muove IV

V poslušanje koncerta za altovski saksofon, solo tolkala in simfonični orkester - četrte skladbe Mateja Bonina, ki nosi naslov Eppur si muove - nas bo popeljal krajši intervju s skladateljem.


26. 01. 2024

Jakob Jež

Poslušamo kantato Do fraig amors, cikel samospevov Prelivi na besedilo Milana Dekleve, Nomos št. 7 za pozavno in tolkala ter skladbo Pogled narave za sopran, mezzosopran, klarinet in rog.


19. 01. 2024

Petra Strahovnik: BallerinaBallerina

Poslušamo daljša odlomka iz opere BallerinaBallerina Petre Strahovnik v izvedbi haaške zasedbe Ensemble Modelo62 ter slovenskih sopranistk Nataše Zupan in Mateje Petelin. Gre za subtilno zvočno pripoved o 15-letni avtistični deklici, ki jo skladateljica gradi s počasnimi ter premišljenimi spremembami glasbenega materiala in intenzitete zvoka.


12. 01. 2024

Glasba Rista Savina

Predvajali bomo nekaj instrumentalnih skladb Rista Savina. Po poklicu je bil topniški oficir, glasbeno pa se je izobraževal na Dunaju pri Robertu Fuchsu in v Pragi pri Karlu Knittlu. Njegovi prvi glasbeni vzori so bili veliki nemški romantiki in pozonoromantiki Brahms, Mahler, Wagner in Richard Strauss, pozneje pa se je zgledoval tudi po novejših, sodobnih glasbenih izrazih, kot je na primer impresionizem. V svojih delih je pogosto uporabljal slovensko ljudsko izročilo, veliko vokalnih skladb pa je napisal tudi na Aškerčeva besedila, ki so mu bila še posebej blizu; predvsem balade, za katere je menil, da: »sodijo med najboljše sodobne pesniške stvaritve«.


05. 01. 2024

Matjaž Jarc

Poglobili se bomo v zadnjo ploščo Matjaža Jarca iz leta 2020, ki ima naslov Muzika za mandolino, kitaro in mandolo.Slišali bomo štiri skladbe: Mitra, Sanja, Halimin spev in Krint, ki jih bodo izvedle Tanja Pirc – mandolina, Valna Ožbolt – kitara in Nina Škrjanc – mandola. Poleg omenjenih skladb bomo predvajali še Tempus fugit za komorni orkester v izvedbi ansambla The Phoenix, oddajo pa bomo sklenili s poemo za sopran, zbor in godalni orkester Foederis sempiterni. To bodo predstavili sopranistka Ljudmila Ostaš, orkester Lemberg Sinfonietta pod taktirko Cesarja Della Sciucce in komorni zbor iz Lvova, ki ga bo vodila Irina Kiselčuk.


29. 12. 2023

Petra Strahovnik

Poslušamo skladbi Attack in SCREAdoM ter drugi del skladateljičine kompozicije z naslovom Senses, ki je bila napisana za dojenčke, malčke in ranljive skupine v okviru projekta B-air.


22. 12. 2023

Brina Zupančič

V oddaji gostimo skladateljico, pianistko in dolgoletno profesorico glasbenoteoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli Celje. Zazvenelo bo pet njenih skladb za raznovrstne zasedbe, v poslušanje pa nas bodo popeljali komentarji o nastanku skladb, o njihovi strukturi, premiernih izvedbah in še čem.


15. 12. 2023

Emil Spruk

Poslušamo prvi stavek iz Ciklusa trinajstih skladb za flavto, tristavčno delo za klavir solo z naslovom Odstiranja, stavek iz Partite op. 8 v interpretaciji Milka Lazarja, skladateljevo najnovejše delo za godalni kvartet z naslovom Pozunanjena notranjost ter skladbo Čutnost za pozavno in klavir.


08. 12. 2023

Urška Orešič Šantavec

Skladateljica je diplomirala iz študijev kompozicije in glasbene teorije ter klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 2011 je končala še podiplomski magistrski študij iz glasbene teorije pri profesorju Pavlu Mihelčiču. Več let je bila članica svetovno priznanega mladinskega zbora Carmina Slovenica ter se izobraževala tudi iz solo petja. Bila je Zoisova štipendistka, za svoja komorna dela je leta 2005 prejela študentsko Prešernovo nagrado. Njen skladateljski opus obsega solistična, zborovska, komorna, orkestralna dela in opero, pa tudi skladbe za pihalni orkester, big band in druge zasedbe lahkotnejših zvrsti. Urška Orešič Šantavec deluje kot skladateljica, aranžerka, pianistka, korepetitorka in pevka različnih glasbenih žanrov. Zaposlena je kot profesorica glasbeno-teoretskih predmetov in klavirja na Prvi gimnaziji v Celju in Glasbeni šoli Celje. Poslušali bomo šest njenih žanrsko raznovrstnih skladb, napisanih za različne zasedbe.


01. 12. 2023

Josipina Turnograjska, pogovor z muzikologom dr. Francem Križnarjem

Kot skladateljica je bila sodobnica Miroslava Vilharja in drugih glasbenih ustvarjalcev, ki so sredi 19. stoletja skladali z velikim domoljubnim zanosom. 4. julija 1833 se je rodila kot Josipina Urbančič, svoje ime pa je spremenila in se poimenovala po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer je preživela večino svojega kratkega življenja. Po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla pri porodu. To je bilo leta 1854, ko še ni imela enaindvajset let. Bila je zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. O skladateljičini glasbeni ustvarjalnosti bo govoril muzikolog, dr. Franc Križnar, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske, junija 2018 v Preddvoru na Gorenjskem.


24. 11. 2023

Vladimir Batista

Gost oddaje je skladatelj, inštrumentalist in pedagog, ki se je v zgodnjih letih izobraževal v klasični glasbi, pozneje pa spoznal svet jazzovske harmonije in improvizacije, ki jo izvaja tudi na violini. Domač mu je glasbeni svet, ki prosto prehaja iz enega žanra v drugega. Poslušamo njegove skladbe Beli konji, Jupiter v tehtnici, Hambedaj - duša Indijanca in Druga priložnost.


17. 11. 2023

Komorna dela Davida Beoviča

Poslušamo Salint za klarinet in klavir, Hic et nunc za fagot in klavir, Pisces za evfonij in klavir, Banzai! za pihalni kvartet ter Four season(ing)s za sekstet klarinetov. Skladbe so nastale v letih od 2016 do 2023.


10. 11. 2023

Blaženka Arnič Lemež

Poslušamo Reminiscence za violino solo, Lei ob harfi ribnika, Elegijo in scherzo, Pastoralne skice za harfo solo in Romanco za citre solo.


03. 11. 2023

Gašper Muženič

Slišali bomo stavka iz Muženičeve suite Igrišče, skladbi Breze in V vrtu, glasbo iz filma Naglodane kosti ter simfonično pesnitev Metropola. V poslušanje del nas bodo popeljali skladateljevi komentarji.


27. 10. 2023

David Veber

Slišali bomo skladateljevo komorno, simfonično in zborovsko glasbo ter cikel samospevov z naslovom Trije preludiji.


20. 10. 2023

Uroš Rojko

Poslušamo Šest navedb Ivana Cankarja za harmoniko solo, Odtekanje časa VI za godalni kvartet in skladbo Share Through the Air, ki je nastala po naročilu ansambla Airborne Extended.


13. 10. 2023

Matej Bonin: Gimnastika ne/smisla III

"Osrednja ideja novega dela je gradnja Babilonskega stolpa, sicer starozavezna tematika, ki pa prevprašuje civilizacijo, skupnost in njene funkcije ter odnose in načine, kako se ti odnosi vzpostavljajo in razpadajo. Poanta, o kateri sem razmišljal ob snovanju, je nenadejan vznik lepote, kot naključen in stranski produkt vzpostavljanja in razpadanja odnosov, tvorjenih v skupnosti, ki jo gradimo. Če Babilonski stolp predstavlja enotnost, pa njegova razpad in razselitev ljudstev na vse strani sveta ne pomenita le razpada, ampak šele odpirata možnost, da se rodijo lepota, mnoštvo jezikov, kultur in civilizacij."


06. 10. 2023

Benjamin Ipavec

Oddajo namenjamo avtorju prve slovenske operete in prve slovenske lirične opere, skladatelju in zdravniku Benjaminu Ipavcu. Rodil se je 24. decembra 1829 v Šentjurju. Z bratom Gustavom sta se najprej šolala v Šentjurju in v Celju, pozneje pa v Gradcu. Po maturi sta oba nadaljevala izobraževanje, najprej na triletni zdravstveni šoli v Gradcu, potem pa na študiju medicine na Dunaju. Po končanem šolanju je dobil zaposlitev v Gradcu, kjer je ostal do upokojitve. Nekaj časa je bil celo primarij v otroški bolnišnici. V Gradcu je bil poznan kot skladatelj plesne glasbe. Svojo kompozicijsko znanje je izpopolnil pri priznanem graškem profesorju Wilhelmu Mayerju. Benjamina Ipavca uvrščamo med glasbene romantike, čeprav se je pri komponiranju opiral tudi na klasicistične glasbene prvine.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt