Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.
Z nami bo skladateljica Bojana Šaljić Podešva. Poslušali bomo odlomka iz dveh radijskih iger, za kateri je napisala glasbo, ter njen cikel Meditacij, ki je nastal za koncert v okviru cikla Plečnik in acapella, oktobra lani. Nekoliko več časa kot običajno bomo namenili tudi besedi, saj sta razlaga skladb in ukvarjanje z aktualnimi družbenimi temami, ki jih vpeljuje v svoje ustvarjalno delo, ključnega pomena za našo sogovornico. Med drugim bomo slišali odlomek iz radijske igre za dojenčke z naslovom Morje, ki jo bo mogoče izkusiti tudi v okviru bližajočega se Festivala radijske igre Poslušati skupaj za dojenčke, malčke, starše in vse ljubitelje zvočne umetnosti. Potekal bo od 26. do 28. marca 2023 na frekvencah Radia Slovenija, v vrtcih po Sloveniji ter v Stari mestni elektrarni v Ljubljani.
V tokratni oddaji gostimo skladatelja Leona Firšta, ki nas bo s svojimi besedami popeljal v poslušanje petih del, ki jih je napisal v obdobju zadnjih let. Slišali bomo: Kvartet za začetek časa, Koncertni tango za klavirski trio in simfonični orkester, Simfonične plese, Fun-tazijo za flavto in klavir ter 1. stavek suite Slabe sanje (Bad dreams) z naslovom Občutek izgubljenosti ( Feeling lost).
Z nami bo skladatelj in profesor Uroš Rojko. Poslušali bomo odlomke štirih njegovih del, ki so nastala med letoma 2019 in 2022. Nekoliko več časa kot običajno bomo namenili tudi besedi, saj je razlaga in oris sedanjosti v kateri živimo, ključnega pomena za ustvarjalnost našega sogovornika. Predstavili bomo skladbe: Odtekanje časa I, Sfinga, Mikroludiji in petrazmi ter Try holding your breath/Poskusi zadržati dih.
8. marca letos bomo zaznamovali prvo obletnico smrti skladatelja Jakoba Ježa. Na zgoščenki Umetnost in regrat je leta 2013 izšel posnetek koncerta Vokalne skupine Canticum, ki je poznana po svojih tematsko zaokroženih koncertnih sporedih. Novembra 2008 je skupina večer v Slovenski filharmoniji posvetila zborovski glasbi Jakoba Ježa. Najprej so bile na vrsti uglasbitve pesmi slovenskih pesnikov, kot so Simon Jenko, Ciril Zlobec, Fran Levstik, Lojze Krakar (po njegovi pesmi ima naslov tudi zgoščenka), sledile so še Ježeve priredbe slovenskih ljudskih. Zlasti te bomo vzeli pod drobnogled.
Slovenski skladatelj, zborovodja in pedagog Albin Weingerl se je rodili 25. februarja 1923 v Šentjerneju na Dolenjskem.
Danes je z nami skladatelj, pianist in glasbeni producent Žiga Stanič. Predstavil nam bo svojo novo zgoščenko Barvne sence ter nas s komentarji o posameznih skladbah popeljal v poslušanje. Za začetek nekaj besed o kompozicijskem jeziku in načinih glasbenega snovanja, ki zaznamujejo zgoščenko. Ob pogovoru s skladateljem bomo poslušali njegove skladbe: Kantata senc, Baba, Zakon in V živalskem vrtu.
Z nami bo skladatelj Peter Šavli, popeljal nas bo v poslušanje štirih novejših skladb. Zazvenela bodo njegova dela: Vodič po instrumentih, koncertantni stavek za orkester, Lamento za kitaro solo, Taščica za duo kljunastih flavt ter Latinosuita v priredbi za kvartet kitar.
V oddaji gostimo skladatelja mlajše generacije, Tilna Slakana, ki trenutno nadaljuje svoje izobraževanje z doktorskim študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pod mentorstvom dr. Andreja Missona, na področju glasbene teorije in kompozicije. Skladatelja bomo najprej spoznali prek pogovora z njim, bolj poglobljeno pa vsekakor skozi njegovo glasbo, ki bo v ospredju v drugem delu oddaje.
Predstavljamo skladateljico mlajše generacije, Uršulo Jašovec, ki deluje tudi na mnogih drugih glasbeno-ustvarjalnih področjih. Je dirigentka, poustvarjalka in glasbena pedagoginja, trenutno poučuje glasbeno teorijo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. V preteklosti je pisala veliko zborovske in komorne glasbe, v zadnjem času pa je nastal njen drugi otroški balet z naslovom Biserni zaliv, ki se loteva okoljske problematike, pa glasba za dve gledališki predstavi, mini opera v francoščini ter več skladb za otroške in mladinske zbore. Pripravlja tudi glasbeno pravljico za otroke z naslovom Kako je osliček premagal strah. Uršula Jašovec v svoja dela pogosto vpeljuje aktualne in družbenokritične teme ter z glasbo »premišljuje« dogodke, ki so se jo osebno dotaknili. Več o tem bo povedala sama. V oddaji bo zvenelo pet njenih del: odlomek iz predstave Blaznost igre, skladba Asha, No! za komorni ansambel in elektroniko, odlomek iz dela Nič na kvadrat za tubo in klavir, Vdih oceana za moški zbor ter Fenghuang (v slovenščini Feniks) – skladba za solo tenorsko in altovsko kljunasto flavto.
Z nami bo skladatelj mlajše generacije Dominik Jakšič. Slišali bomo njegova novejša dela, med njimi Bagatelo št. 1, Sonatino da camero za godalni kvartet, simfonično pesnitev Kralj Matjaž ter Slavnostno uverturo. V poslušanje skladb nas bodo popeljali komentarji skladatelja.
Pobližje se bomo spoznali z glasbenim svetom skladateljice in profesorice Urške Pompe. Slišali bomo sedem njenih skladb, v poslušanje pa nas bodo pospremile besede skladateljice.
Tokrat se bomo odpravili v zvočne svetove skladateljice Larise Vrhunc, seveda, skupaj z njenimi stvaritvami: Hologram, Verba non transibunt, Rdeče in modro, Ubi est? in Hitrost razpadanja.
V oddaji gostimo skladatelja, pianista in profesorja Bojana Glavino. Njegov glasbeni jezik in ideje, ki ga izoblikujejo ter soustvarjajo, bomo spoznali ob poslušanju petih skladb v katere nas bodo popeljali komentarji skladatelja. Zvenela bodo dela: Minutne zgodbice, Album fragmentov, Dimenzije, FUNtazija ter Pet skic za rog in klavir.
Poslušamo glasbeno pravljico Gospod in hruške Dušana Bavdka, ki je v tem tednu izšla na zgoščenki Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. V poslušanje nas bodo popeljali skladateljevi komentarji.
Prisluhnite glasbi iz baleta Čajna punčka, ki ga je leta 1922 napisal Risto Savin. Igrali bomo Simfoniki RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Marka Muniha.
Josipina Turnograjska je bila v 19. stoletju prva slovenska skladateljica, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica. Kot skladateljica je bila sodobnica Miroslava Vilharja in drugih glasbenih ustvarjalcev, ki so sredi 19. stoletja skladali z velikim domoljubnim zanosom. Josipina Turnograjska je bila zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. Četrtega julija 1833 se je rodila kot Josipina Urbančič, svoje ime pa je spremenila in se poimenovala po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer se je rodila leta 1833 in tam preživela večino svojega kratkega življenja. Po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla pri porodu, leta 1854, ko še ni imela enaindvajset let. Predstavili bomo izbor njenih samospevov ter klavirskih valčkov in polk, skladateljica pa je v narodnobuditeljskem duhu napisala tudi Zdravljico za sopran, moški zbor in klavir, skladbe bodo izvedli uveljavljeni slovenski glasbeniki. O skladateljičini glasbeni ustvarjalnosti bo govoril muzikolog dr. Franc Križnar, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske junija 2018 v Preddvoru na Gorenjskem.
V oddaji gostimo skladatelja mlajše generacije Andreja Makorja, ki je tudi solopevec, profesor in zborovodja. V pogovoru z njim bomo spoznali, kako ta različna glasbenoustvarjalna področja združuje v svojem vsakdanjiku. S komentarji nas bo popeljal v poslušanje štirih novejših del, ki jih je napisal med letoma 2018 in 2022. To bodo skladbe Še zadnji zvon, Ker mi samo lupina smo, Žalostinke in Koral.
Zgoščenka V vEtru spominov Tomaža Habeta je izšla konec leta 2018 pod okriljem Društva slovenskih skladateljev in v sodelovanju z Radiem Slovenija. V celoti bomo poslušali tri dela z zgoščenke. To bodo Listi iz spominske knjige za solo oboo in komorni orkester, Quasi habanera za alt saksofon in orkester ter Koncert za fagot, godala in tolkala. Kot zapiše avtorica zloženke V vetru spominov Veronika Brvar, »na avtorski zgoščenki skladatelj Tomaž Habe predstavlja instrumentalno glasbo, v kateri imajo glavno vlogo predvsem izvrstni solisti, koncertanti na oboi, alt saksofonu, fagotu oziroma trobenti. Ob izbranih solistih, za katere so bila dela pravzaprav napisana, skladatelj nameni drobne pozornosti tudi solistom v orkestrski spremljavi.«
Zgoščenka Glasbena sporočanja Igorja Štuheca je izšla leta 2013 pri Društvu slovenskih skladateljev. Zajema skladateljeva zgodnejša in pozna dela, ki jih loči več kot pet desetletij razgibane glasbene ustvarjalnosti. V celoti bomo poslušali Concertino za klavir in godalni orkester, ki je nastajal med letoma 1953 in 1958, v času Štuhečevega študija na ljubljanski Akademiji za glasbo pri Matiji Bravničarju, in Nekropolo za simfonični orkester iz leta 2011, ki jo Gregor Pompe, avtor zloženke Glasbenih sporočanj, opiše kot “simfonični roman”. Na zgoščenki je poleg omenjenih skladb še Simfonieta za orkester, Štuhečevo priljubljeno delo iz študentskega obdobja, za katero je leta 2004 prejel nagrado Prešernovega sklada. Simfonieta je svojo prvo izvedbo žal doživela šele leta 2003.Skladatelj Igor Štuhec, rojen leta 1932, je eden najpomembnejših slovenskih skladateljev starejše generacije. Njegov opus zajema orkestralna, komorna, solistična, vokalno-instrumentalna in ansambelska dela, samospeve ter skladbe za mladino. Njegova kompozicijska govorica se giblje vse od začetnega spogledovanja z neoklasicizmom do atonalnosti in serialnosti, ki ju je spoznaval na študiju in izpopolnjevanjih v tujini, pa do spogledovanja z elektronsko glasbo in uporabo aleatoričnih postopkov ter grajenja bogatih, nasičenih zvočnih plasti.
Poslušamo skladbe z zgoščenke Sanjam Ambroža Čopija. Sestavljajo jo izbrana dela iz skladateljevega posvetnega zborovskega opusa. V poslušanje ciklov Lirični akvareli in Angeli nas bodo uvedle Čopijeve besede. Z njim smo se pogovarjali leta 2014, ko je zgoščenka Sanjam tudi izšla. Ambrož Čopi se je rodil v Bovcu. Po končani Srednji glasbeni šoli v Ljubljani se je vpisal na študij kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1996 je diplomiral iz kompozicije v razredu Daneta Škerla, podiplomski študij pa je končal v razredu Uroša Rojka. Prva znanja iz vokalne glasbe je kot asistent dirigenta Stojana Kureta pridobival pri APZ Tone Tomšič v Ljubljani in kot pevec Komornega zbora Ave, svoje petje pa je izpopolnjeval pri Marjanu Trčku na Glasbeni šoli Vič-Rudnik v Ljubljani. Čopijeve skladbe so bile že med njegovim študijem nagrajene na različnih skladateljskih natečajih. Predstavljene so na avtorskih zgoščenkah Lirični akvareli, So ptičice še snivale, Praeparate corda vestra in Sanjam ter na različnih zgoščenkah domačih in tujih zborov.
