Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Humorna besedila iz zakladnice slovenske in tuje književnosti.
Cikel štirih humoresk angleškega pisatelja Evelyna Waugha končujemo z odlomkom romana Ekskluziva - s podnaslovom: Roman o novinarstvu. Prevedla ga je Dušanka Zabukovec. Waugh v njem namreč ubesedi satiro časnikarstva in je, čeprav govori o tridesetih letih prejšnjega stoletja, presenetljivo sodoben v razkrivanju senčnih strani tega posla. Hkrati se, tako kot v marsikaterem drugem besedilu, norčuje iz angleške aristokracije. Poslušali bomo, kako se člani tega sloja vedejo, ko pride na obisk nezaželeni gost gospod Salter, urednik za zunanjo politiko pri dnevniku Zverina ... Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.
Zamislite si na pol razpadajočo graščino sredi šotnih močvirij daleč na irskem podeželju, v njej pa obubožano potomko starodavne plemiške rodbine, obdano z družinskimi portreti in lastnimi spomini. Ostarela gospodična se nekoč odloči, da bo pripravila gostijo, kakršne že dolgo ni bilo. Prevajalka: Mateja Perpar, igralka: Tjaša Železnik, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič, redaktorja: Matej Juh in Vlado Motnikar. Produkcija: 2013
Preračunljiva poroka, nekaj naključij ... in življenje mladoporočencev se že prvi dan zasuče drugače, kot sta pričakovala. Prevajalka: Mateja Perpar, interpretka: Nina Valič, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednika oddaje: Matej juh in Vlado Motnikar. Posneto: november 2013.
Cikel humoresk britanskega pisatelja Evelyna Waugha (28. oktobra je minilo 120 let od njegovega rojstva) začenjamo z Obiskom pri plemičih. Zgodba o domnevno prismuknjenem mladeniču plemenite krvi razkriva ošabnost in egocentričnost angleškega plemstva, ki se zaradi pohlepa in odmaknjenosti od resničnega življenja sploh ne zaveda svoje lastne norosti. Humoresko je prevedla Mateja Perpar. Igralec Uroš Smolej, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, režiser Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten Posneto leta 2013.
Mineva sto let od rojstva italijanskega pisatelja Itala Calvina. Najbolj znan je morda po svoji fantastični pripovedi, ki jo je v šestdesetih in sedemdesetih letih dodelal pod vplivom neoavantgardnih oulipovcev in strukturalistov, na primer v proznih delih, kot so Nevidna mesta, Grad prekrižanih usod, Če neke zimske noči popotnik ... in tudi v knjigi zgodb Kozmokomične. V prejšnjih dveh oddajah smo slišali poglavji O oddaljenosti lune in O nastanku dneva, tokrat pa pripoveduje o tem, kako je bilo nekoč, ko je bilo vesolje samo točka pred pokom, in o poznejših igrah brez konca. Humorno razmišljanje kot po navadi uvede z znanstveno teorijo, s katero se v pristni postmodernistični maniri poigra, zunanji znak so že čudna znanstvena imena osrednjega in drugih likov. Prevajalka Irena Trenc Frelih, režiserka Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, interpret Jurij Drevenšek, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Ena pomembnejših literarnih obletnic v oktobru je gotovo stota obletnica rojstva italijanskega pisatelja Itala Calvina. Rodil se je na Kubi, že v mladosti pa se je preselil v Italijo. Med drugo svetovno vojno se je pridružil italijanskemu odporniškemu gibanju, bil do leta 1957 član Komunistične partije in pisal za različne levičarske revije. Vse to je zaznamovalo njegova zgodnja dela, med drugim neorealistični roman Steza pajkovih gnezd in Zadnji pride krokar. Pozneje se je preusmeril k fantastični pripovedi in jo v šestdesetih in sedemdesetih letih še dodelal pod vplivom neoavantgardnih oulipovcev in strukturalistov, na primer v proznih delih, ki so nam morda najbolj znana: Nevidna mesta, Grad prekrižanih usod, Če neke zimske noči popotnik ... in tudi v knjigi zgodb Kozmokomične. Prav te njegove zgodbe večkrat zmotno pripisujejo znanstvenofantastičnemu žanru – Calvino v njih resda s pravo postmodernistično maniro posega po nekaterih prvinah te zvrsti, vendar se z njo le poigrava in jo tako močno preseže. Za izhodišče si vzame znanstveno teorijo, to pa potem pregnete z bujno in prebrisano domišljijo, ki zabava, a tudi navda z melanholijo. Iz zbirke smo izbrali humorno pripoved o tem, kako je nastal dan. Urednik oddaje: Matej Juh, prevajalka: Irena Trenc Frelih, režiserka: Špela Kravogel, igralec: Branko Jordan, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, Mojster zvoka: Matjaž Miklič Produkcija: oktober 2023 Prevajalka Irena Trenc Frelih, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Italo Calvino (1923-1985) je tudi med domačimi bralkami in bralci priljubljen italijanski pisatelj. V svojih poznejših delih je pogosto eksperimentiral in preskušal meje literature. S svojim intelektualnim, že kar cerebralnim rokopisom je razvil tudi humorno prozo. Ob 100. obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo z nizom njegovih besedil, z nizom, ki ga uvaja pripoved Oddaljenost lune, objavljena v zbirki Kozmokomične. Avtor literarnega dela Italo Calvino, avtorica prevoda Irena Trenc Frelih, režiserka Elza Rituper, interpret Slavko Cerjak, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2003.
Petega oktobra leta 1713, torej pred 310 leti, se je rodil Denis Diderot, veliki filozof in mislec francoskega razsvetljenstva. Humoresko tega tedna ob tem jubileju posvečamo njegovi zgodbi Spletka. V njej je Diderot dokazal svoj čut za humor, ki izhaja predvsem iz opazovanja okolice in človeške nravi oziroma človeških šibkosti. Zgodbo je prevedel Primož Vitez, za radio jo je priredila Tesa Drev Juh. Interpretirajo Marijana Brecelj, Saša Mihelčič, Matija Rozman in Vojko Zidar, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, produkcija 2015.
5. oktobra leta 1713, torej pred 310 leti, se je rodil Denis Diderot, veliki filozof in mislec francoskega razsvetljenstva. Humoresko tega tedna ob tem jubileju posvečamo njegovi zgodbi Spletka. V njej je Diderot dokazal svoj čut za humor, ki izvira predvsem iz opazovanja okolice in človeške narave oziroma človeških šibkosti. Zgodbo je prevedel Primož Vitez, za radio jo je priredila Tesa Drev Juh. Interpretirajo Marijana Brecelj, Saša Mihelčič, Matija Rozman in Vojko Zidar, glasbena oprema: Tina Ogrin, zvok in montaža: Nejc Zupančič, režija: Klemen Markovčič, produkcija leta 2015.
Ciklus septembrskih Humoresk tega tedna namenjamo poljskemu humorju. satirik, humorist in avtor znanstvene fantastike Jacek Sawaszkiewicz je živel med letoma 1947 in 1999. Objavljati je začel leta 1972 v satiričnem štirinajstdnevniku Karuzela, štiri satire, ki smo jih izbrali za današnjo oddajo, pa smo uvrstili pod skupni naslov Moj oče. Tak je namreč naslov knjige, v kateri je pisatelj leta 1978 zbral svoje humoreske. Posamezne zgodbe: Zaklad, Pričkanje, Kandidat za sodelavca in Ukrepi je za radio prevedel Branko Šömen, leta 1978 pa so jih interpretirali Brane Ivanc, Boris Kralj, Silvo Božič in Janez Hočevar. Režija Irena Glonar, glasbeni opremljevalec Peter Čare, ton in montaža Staš Janež, urednika oddaje Branko Šömen, Matej Juh. Produkcija 1978.
V septembru oddaje Humoreska tega tedna posvečamo poljskemu humorju. Magdalena Samozwaniec je bila poljska pisateljica, rodila se je leta 1894 v Krakovu. Pisala je romane, humorne in satirične povesti ter pravljice za otroke. Njeno prvo literarno delo je bila leta 1922 povest Na ustnicah greha. Oddajo smo posneli že daljnega leta 1978, zajema pa tri humoreske iz del Mladost za vse in Ščepec soli, ščepec bližnjih. Prevajalec: Branko Šömen, interpreti: Jana Osojnik, Jerica Mrzel in Srečo Špik, režiser: Hinko Košak, leto nastanka: 1978.
V septembru oddaje Humoreska tega tedna posvečamo poljskemu humorju. Priznani poljski pripovednik in dramatik Sławomir Mrożek je bil znan po tem, da je v svojih delih predstavljal slabosti poljske povojne družbe. Kot dramatik je razvil značilen temačno-komični slog, zaznamovan z absurdom. Med njegova najbolj znana dela sodijo zbirka kratkih zgodb Slon iz leta 1957 ter drami Tango in Emigranta, to smo pred kratkim lahko videli na odru ljubljanske Drame. Izbrali smo njegovi besedili iz različnih ustvarjalnih obdobij. Humoresko Kako sem se bojeval je Sławomir Mrożek napisal, še preden je emigriral v tujino, grotesko Zwerg – nemška beseda pomeni škrat, palček – pa je pisatelj napisal v tujini. Interpreta: Karel Brišnik, Damjan Trbovc, prevajalec: Niko Jež, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje: Marko Golja, Ana Rozman, leto nastanka: 2005.
Janusz Osenka: "Toda saj sem vam rekel, da delam ... Pišem ..." V septembru oddaje Humoreska tega tedna posvečamo poljskemu humorju. Za začetek smo iz našega arhiva izbrali nekaj manj znanih poljskih humoristov in satirikov, kot so Waclaw Stepien, Zdzislaw Gozdawa, Jerzy Baranowski, Janusz Oseka in drugi. Oddaja je nekaj posebnega, ker je nastala pred skoraj petdesetimi leti, je odlično dramatizirana. Avtor oddaje Branko Šömen je humoriste v njej tudi kratko predstavil. Besedila ne glede na časovno zaznamovanost velikokrat delujejo presenetljivo aktualno. Avtorji besedil Zdzislaw Gozdawa, Waclaw Stepien, Jerzy Baranowski, Janusz Oseka, Zygmunt Fijas, Feliks Derecki, avtor oddaje in prevajalec Branko Šömen, igralci Marijana Brecelj, Mojca Ribič, Marko Okorn, Tone Gogala, Tone Kuntner, Janez Hočevar Rifle, Boris Juh, Marko Simčič, Franček Drofenik in Srečo Špik, režiserka Elza Rituper, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, urednika oddaje Branko Šömen, Matej Juh. Posneto leta 1974.
Pred skoraj sto leti je Janko Mlakar objavil duhovito kvazinaravoslovno študijo o obiskovalcih slovenskih gora in čeprav so nekatere vrste, ki jih opisuje, že skoraj izumrle ali pa so mutirale in bi danes lahko dodali še podvrsto ali dve, se še vedno lahko iz srca nasmejimo bistroumnim opisom teh sorodnikov vrečarjev z rodoslovno oznako 'homo alpinus'. Interpret je Uroš Smolej, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje pa Vlado Motnikar. Produkcija leta 2023.
Pisatelj Janko Mlakar je ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja prehodil slovenske gore po dolgem in počez in tudi osrednje Alpe mu niso bile tuje. Zaslovel je s humornimi zapisi o Trebušniku, stasitem konjskem mešetarju iz Žirovnice, ki se je kljub številnim kilogramom odpravil celo na Triglav. Konjska kupčija ga je vodila tudi daleč na tedaj eksotični slovanski jug in ko je leta 1908 pripotoval v Črno goro, je imel kaj videti. Igralec: Slavko Cerjak, režiserka: Irena Glonar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Jure Culiberg. Produkcija: 2003
Le kako je bilo v šoli pred skoraj sto petdesetimi leti? In kakšna je bila Ljubljana tistega časa? Pisatelj, ki je sicer znan predvsem po planinskih spisih, se spominja svojega otroštva Igralec: Jurij Souček, režiser: Igor Likar, glasbeni opremljevalec: Peter Čare, mojster zvoka: Igor Otavnik. Produkcija: avgust 1979
Pisatelj Janko Mlakar, duhovnik in navdušen planinec, je planince na začetku 20. stoletja uvrstil med sorodnike vrečarjev z znanstveno oznako 'homo alpinus'. Njegovi planinski spisi o gospodu Trebušniku in drugih predstavnikih te vrste so zabavali ne le sodobnike, ampak jih kljub patini radi prebiramo še danes. Igralec: Brane Grubar, režiser: Radivoj Podbršček, redaktorja: Andrej Arko in Vlado Motnikar, mojster zvoka: Zoran Crnkovič. Posneto junija 2000.
Dekameron Giovannija Boccaccia, prvo veliko delo italijanskega pripovedništva, je nastajal med letoma 1348 in 1353, prvič pa je bil natisnjen skoraj sto let po pisateljevi smrti. Vsebuje sto novel, ki jih združuje enoten okvir; zbirka se začne z opisom strašne kuge, ki je leta 1348 prizadela Firence in Italijo. Deset mladih ljudi se odloči zapustiti okuženo mesto. Zatečejo se v podeželsko vilo, tam pa si krajšajo čas s pripovedovanjem zgodb. V Humoreski tega tedna boste slišali prvo in osmo novelo devetega dne. Prevajalec je Andrej Budal, interpreta Saša Mihelčič in Zvone Hribar, napovedovalec Jure Franko, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Miha Jaramaz, režiserka pa Ana Krauthaker. Produkicija leta 2014.
V Dekameronu, tej človeški komediji, Giovanni Boccaccio seveda opazuje ljubezen v vseh oblikah, od strastne erotične do plemenite in čiste ljubezni do bližnjega. Izbrali smo dve zgodbi, prva pripoveduje o Tofanu in Ghiti, druga pa o zabavnih posledicah strastne zaljubljenosti Pinuccia v lepo Niccoloso. Vabimo vas k poslušanju! Prevajalec Andrej Budal, dramski igralec Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tjaša Lenarčič, mojster zvoka Matjaž Miklič, produkcija 2010.
710. let mineva od rojstva velikana italijanske in svetovne književnosti Giovannija Boccaccia. V julijskih Humoreskah tega tedna se posvečamo njegovemu Dekameronu. Poslušali smo že dramatizirani zgodbi o zločinskem Ciappellettu, ki je postal svetnik, in o Plemeniti in poročeni gospe, ki je v zgodbi Redovniki niso tako pametni, zavedla nekega meniha tako, da je lahko ljubimkala z lepim mladeničem. "Koliko bolj od moževih teknejo ljubimčevi poljubi" pa je tudi motiv šeste novele tretjega dne: Ricciardo Minutolo ljubi ženo Filippella Fighinolfija po imenu Catella. Ko izve, da je ta ljubosumna, ji Ricciardo razkrije, da bo Filippello drugi dan z njegovo lastno ženo v nekem kopališču. Tako doseže, da gre ona tja, in ko žena misli, da je bila z možem, se mora prepričati, da je ležala pri Ricciardu. Navihano zgodbo pripoveduje Fiammetta trem mladeničem in šestim mladenkam, ubežnikom pred kugo v Firencah. Prevajalec Andrej Budal, režiserka Ana Krauthaker, igralci Lara Wolf, Blaž Šef, Asja Kahrimanović, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje in avtor priredbe Matej Juh. Posneto 2023.
