Iskanje
Prinaša besedila iz zakladnice slovenske in tuje književnosti, ki so šaljiva, zabavna in razvedrilna, vendar napisana z literarno roko.
Oddaje Humoreska tega tedna v juliju posvečamo avstrijskemu avtorju s preloma 19. v 20. stoletje – Petru Altenbergu. Tokrat nekaj impresionističnih zapisov in aforističnih drobcev namenja ženskam. O njih je namreč Altenberg veliko in vneto pisal, nikoli pa se ni poročil ali imel otrok. Prevajalka Stana Anželj, interpreti Pavle Ravnohrib, Lotos Vincenc Šparovec, Blaž Šef, Violeta Tomič, Sabina Kogovšek ter Ivan Lotrič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Nejc Zupančič, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Posneto leta 2014.
36 min • 13. 07. 2025
Julijske oddaje Humoreska tega tedna bodo v znamenju avstrijskega pisatelja Petra Altenberga, ki je živel na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Rodil se je leta 1959 kot Richard Englander, velja pa za poosebljenje dunajskega kavarniškega literata in še danes - namreč kot kip - sedi v svoji nekdaj stalni kavarni Cafe Central na Dunaju. V boemsko-vagabundskem življenju je ustvaril kratke impresionistične "prozne skice" in aforistične "drobce", v katerih po večini premišljuje o pisateljevanju, ženskah, zdravem načinu življenja in življenju sploh, opazuje dunajski mestni okoliš, naravo in seveda kavarne. V prvem delu cikla, ki je na vrsti v nadaljevanju, razmišlja o pesništvu. Prevajalka Stana Anželj, interpreti Pavle Ravnohrib, Lotos Vincenc Šparovec, Blaž Šef in Ivan Lotrič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2014.
33 min • 06. 07. 2025
Gledališki režiser, igralec, pedagog in publicist Osip Šest se je rodil leta 1893 v Metliki, umrl je leta 1962. Osnovno šolo je obiskoval v Krškem in Cerknici, realko v Ljubljani, na Dunaju pa Ottovo gledališko šolo. Leta 1914 je začel nastopati v ljubljanskem gledališču, igral je tudi na Češkem. Leta 1915 je kot ruski vojni ujetnik deloval v gledališču v Rjazanu in Moskovskem narodnem domu. Leta 1919 se je vrnil domov, od sezone 1919/20 je bil igralec in režiser v SNG v Ljubljani. Deloval je v Ljubljani, razen v sezoni 1945/6, ko je bil brez službe, in 1946/7, ko je delal v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Do sredine dvajsetih let 20. stoletja je bil predvsem igralec, pozneje režiser, pisal je podlistke in prevajal. Bil je tudi gledališki pedagog. Leta 1955 je napisal knjigo z naslovom Sezam, odpri se in podnaslovom Prirodopis teatra, v kateri je humorno popisal izkušnje in spoznanja iz gledališkega življenja. Za tokratno Humoresko tega tedna smo izbrali poglavja Gospod režiser, Asistent režije in Kako postanem režiser. Interpret Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Urban Gruden, Matjaž Miklič in Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef. Produkcija 2025. Urednica oddaje Staša Grahek.
33 min • 29. 06. 2025
Gledališki režiser, igralec, pedagog in publicist Osip Šest se je rodil leta 1893 v Metliki, umrl pa je leta 1962. Osnovno šolo je obiskoval v Krškem in Cerknici, realko v Ljubljani, na Dunaju pa Ottovo gledališko šolo. Leta 1914 je začel nastopati v ljubljanskem gledališču, igral je tudi na Češkem. Leta 1915 je kot ruski vojni ujetnik deloval v gledališču v Rjazanu in Moskovskem narodnem domu. Leta 1919 se je vrnil domov, od sezone 1919/20 je bil igralec in režiser v SNG v Ljubljani. Deloval je v Ljubljani, razen v sezoni 1945/6, ko je bil brez službe, in 1946/7, ko je delal v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Do srede dvajsetih let 20. stoletja je bil predvsem igralec, pozneje režiser, pisal je podlistke in prevajal. Bil je tudi gledališki pedagog. Leta 1955 je napisal knjigo z naslovom Sezam, odpri se in podnaslovom Prirodopis teatra. V njej je humorno popisal izkušnje in spoznanja iz gledališkega življenja. Za tokratno Humoresko tega tedna smo izbrali poglavja Intendant ali upravnik, Ravnatelj in O misterioznem dramaturgu. Interpret je Gregor Zorc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker. Produkcija leta 2025. Urednica oddaje je Staša Grahek.
27 min • 22. 06. 2025
Tri junijske Humoreske namenjamo slovenskemu režiserju, igralcu in pedagogu Osipu Šestu. Živel je v letih od 1893 do 1962. Rodil se je v Metliki, se šolal v Kršem in Cerknici ter potem obiskoval gledališko šolo na Dunaju. Leta 1914 je postal redni član Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Med vojno se je znašel v ruskem ujetništvu, leta 1919 se je vrnil v Ljubljano in postal član Drame Slovenskega narodnega gledališča, kjer je z enoletnima premoroma deloval do upokojitve. Bil je tudi pedagog, predaval je gledališko igro in recitacijo na konservatoriju Glasbene matice, vodil dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev, od 1954 je na Akademiji za glasbo predaval operno dramaturgijo, v dramski šoli pa režijo in dikcijo. Napisal je tri knjige: Kar po domače, Enaintrideset in eden ter Sezam odpri se! s podnaslovom Prirodopis teatra. Izbrali smo nekaj poglavij iz knjige Sezam, odpri se!. V njih je Šest popisal nekaj manj izpostavljenih gledaliških poklicev. Interpretacija Janez Hočevar - Rifle, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Irena Glonar. Posneto 1980. Redakcija Vida Curk, Staša Grahek (ponovitev).
23 min • 15. 06. 2025
Češki novinar, kritik in pisatelj Karel Čapek je živel med letoma 1890 in 1938. Danes je znano, da je v enem svojih besedil prvi uporabil besedo robot. Napisal je vrsto politično naravnanih del, v katerih je pisal o nemirnih prvih desetletjih 20. stoletja. Nanj je vplival ameriški pragmatični liberalizem, zavzemal se je za svobodo govora in močno nasprotoval vzponu fašizma in komunizma v Evropi. Čapkov pripovedni opus je zelo obsežen in raznovrsten. Pisal je pripovedke, romane in drame. Kot dramatik je dobro poznal tudi zakulisje gledališkega življenja, ki ga je humorno opisal v besedilu z naslovom Kako nastane gledališka predstava. Prevod: Marjan Kozina, interpretacija Slavko Cerjak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Elza Rituper. Produkcija leta 1997. Redakcija Staša Grahek.
26 min • 08. 06. 2025
Humoresko tega tedna tokrat namenjamo neprekosljivemu angleškemu piscu humornih besedil Jeromu Klapki Jeromu. Slišali boste tri besedila iz njegove knjige z naslovom Talijin hram in še druge deske v glavi, ki je v izvirniku izšla leta 1889 – istega leta kot klasično Jeromovo delo Trije možje v čolnu. Kot pove že naslov, se je v Talijinem hramu posvetil gledališkim likom – za Humoresko smo izbrali odrske like Detektiva, Otroka in Irca. Prevajalec Branko Gradišnik, interpret Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valentič. Produkcija 2018. Redakcija Staša Grahek.
28 min • 01. 06. 2025
Heinrich Böll (1917–1985) velja za enega najpomembnejših povojnih nemških pisateljev. Avtor številnih predvsem proznih del je bil večkrat nagrajen, leta 1967 je prejel Büchnerjevo, pet let pozneje, leta 1972 pa Nobelovo nagrado. Tudi pri nas je Böll znan avtor, saj so prevedeni številni njegovi romani, kot so Klovnovi pogledi, Ženske pred rečno pokrajino, Skupinska slika z gospo, Kruh zgodnjih let, Biljard ob pol desetih idr. Veliko njegovih del ubeseduje intimno in osebno življenje, ki ga zaznamuje boj za preživetje na širšem družbenopolitičnem ozadju povojnih let, v ospredju pa so običajno trmasti in ekscentrični protagonisti. To velja tudi za njegovo Optimistično zgodbo, tragikomično kratko zgodbo o Franzu in njegovih zadnjih petdesetih pfenigih, ki navduši tako z Böllu značilnim preprostim, a izjemnim pripovednim slogom, kot tudi z obratom na koncu zgodbe. Gre za prvi prevod te zgodbe, ki sklepa majski cikel nemškega humorja v tej oddaji. Prevajalec Aleš Učakar, interpret Mario Dragojević, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
19 min • 25. 05. 2025
Kurt Kusenberg (1904–1983) je imel samosvoj pripovedni slog. Ta manj znani nemški pisatelj je napisal številne kratke zgodbe, v katerih se je poglabljal v absurdnosti in posebnosti človeške narave, pogosto s humornim ali satiričnim pridihom. Tako je ustvaril groteskne, zapletene literarne svetove, kjer se mešata fantazija in resničnost. V okviru cikla nemškega humorja objavljamo njegovo zgodbo Lovci na leve. Prevajalec Igor Pirc, interpret Boris Kralj, režiserka Sonja Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Vlado Senica in Gregor Podlogar, leto nastanka 1980.
13 min • 18. 05. 2025
Ustvarjalni opus Siegfrieda Lenza (1926–2014), enega najopaznejših povojnih nemških avtorjev, obsega romane, kratke zgodbe, eseje, pa tudi radijske igre in drame. Nekatera njegova dela odlikuje humor, to velja tudi za njegove mazovijske zgodbe. V njih Lenz opisuje ljudi iz svoje ožje domovine Mazovije, ki leži na jugu Vzhodne Prusije in je, kot je zapisal, "zgodovini za hrbtom". Prav ta odmaknjenost je zaznamovala tamkajšnje ljudi, ki jih pisatelj slika z veliko dobrodušnosti in humorja. V okviru cikla nemškega humorja se zabavamo z dvema njegovima mazurkama. Prevajalka je Stana Vinšek, interpret Slavko Cerjak, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje pa Vida Curk in Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2005.
24 min • 11. 05. 2025
V mesecu maju se posvečamo ciklu nemškega humorja. Objavljamo zabavni kratki zgodbi Poroka in Trdni sklepi, ki ju je napisal leta 1867 rojeni nemški pisatelj Ludwig Thoma. Za njegovo pisanje je značilno realistično, hkrati pa tudi satirično slikanje bavarskega vsakdana in političnih dogodkov tedanjega časa. Avtor je najbolj znan po avtobiografsko obarvani zbirki pobalinskih dogodivščin, v kateri opisuje dogodke iz obdobja svojega šolanja. Iz te zbirke sta tudi omenjeni zgodbi. Prevajalka Martina Žalig, interpret Brane Grubar, režiser Marko Bratuš, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Gregor Podlogar, leto nastanka 2007.
26 min • 04. 05. 2025
Pozor, poudarek ni na laganju, to pač nikakor ne izumira, pač pa na prefinjeni umetnosti laganja. Danes, več kot sto let po pisateljevi smrti, je ogrožena celo v politiki. Prevajalec je Uroš Kalčič, igralec Vojko Zidar, tonski mojster Matjaž Miklič. Režiser Igor Likar. Posneto leta 2008.
19 min • 27. 04. 2025
To pa že ni res!, vzklikamo ta mesec ob humoreskah tega tedna. Vendar ni vedno tako preprosto. Je resnica tisto, kar vidimo, ali vidimo tisto, kar je? To bi na primer lahko vprašali tistega bistroumnega plemiča iz Manče. Nekateri so mu namreč hoteli dopovedati, da je šlem navadna brivska skleda. In da prizorišče ni začaran grad, ampak krčma. Prevajalec Severin Šali, igralec Boris Kralj, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež. Režiserka Mara Černe. Posneto novembra 1979.
20 min • 20. 04. 2025
Pred davnimi časi je na Nemškem živel mož, ki je menda jahal topovsko kroglo, potoval na luno, se za lase izvlekel iz močvirja in še marsikaj je počel. Prevajalec Vladimir Kralj, igralec Gorazd Logar, glasbena opremIjevalka Sara Železnik, mojstrica zvoka Sonja Strenar, asistent Zmago Frece. Režiser Klemen Markovčič. Posneto maja 2010.
20 min • 13. 04. 2025
Prvi april je sicer minil, april pa je ostal in v Humoreskah tega tedna se bomo ta mesec smejali lažnivcem. Češki pisatelj Jaroslav Hašek, literarni oče znamenitega dobrega vojaka Švejka, je tudi avtor številnih humorističnih in satiričnih črtic, v katerih je smešil meščanske ideale in literarne vzore svojega časa. Prevajalec Pavle Jakopič, igralec Slavko Cerjak, režiserka Elza Rituper. Posneto maja 1998.
17 min • 06. 04. 2025
Karel Čapek, rojen leta 1890, umrl je že leta 1938, je eden vodilnih čeških piscev dvajsetega stoletja, tudi Slovenci ga poznamo po štirinajstih prevedenih knjigah. Najnovejši prevod pri nas je roman z naslovom Tovarna Absolutnega. Prevedla ga je Nives Vidrih, izšel je pri založbi Pólica Dúbova. Gre za znanstvenofantastično utopijo ali antiutopijo oziroma distopijo o znanstvenih dosežkih, ki človeku niso v prid. Že leta 1922 je Čapek, ko je objavil Tovarno Absolutnega, pisal o razbijanju atomov in izrabi energije, ki nastane pri tem. V romanu inženir Marek izumi karburator, motor s popolnim izgorevanjem. Ta s cepitvijo atomov iz majhne količine snovi ustvarja neskončno količino energije. Stranski produkt je izhajanje Absolutnega, ki ga ni več mogoče nadzorovati. Vse to je Čapek opisal z izjemno mero humorja. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
17 min • 30. 03. 2025
Karel Čapek, rojen leta 1890, umrl je že leta 1938, je eden vodilnih čeških piscev dvajsetega stoletja, tudi Slovenci ga poznamo po štirinajstih prevedenih knjigah. Najnovejši prevod pri nas je roman z naslovom Tovarna Absolutnega. Prevedla ga je Nives Vidrih, izšel je pri založbi Pólica Dúbova. Gre za znanstvenofantastično utopijo ali antiutopijo, oziroma distopijo o znanstvenih dosežkih, ki človeku niso v prid. Že leta 1922, ko je Tovarno Absolutnega objavil, je Čapek pisal o razbijanju atomov in izrabi energije, ki nastane pri tem. V romanu inženir Marek izumi karburator, motor s popolnim izgorevanjem. Ta s cepitvijo atomov iz majhne količine snovi ustvarja neskončno količino energije. Stranski produkt je izhajanje Absolutnega, ki ga ni več mogoče nadzorovati. Vse to je Čapek opisal z izjemno mero humorja. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
30 min • 23. 03. 2025
Karel Čapek je bil eden najvplivnejših čeških književnikov 20. stoletja. Zgodbi Primeri ženitnega goljufa in Izpuščenec, ki dokazujeta pregovor, da je "navada železna srajca", je prevedla in dramatizirala Nives Vidrih. Nastopajo Vesna Jevnikar, Brane Grubar, Rok Matek, Tines Špik, Žan Perko in Robert Prebil, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen. Urednici oddaje sta Tesa Drev Juh in Petra Tanko. Produkcija leta 2015.
30 min • 16. 03. 2025
Češkega pisatelja Karla Čapka danes redkokdo ne pozna. Manj znano pa je, da so tega nenavadnega ustvarjalca zanimale najrazličnejše stvari: spoznal se je na arheologijo, preučeval je glasbo primitivnih ljudstev, zbiral je stara vina, bil je odličen poznavalec preprog in rož, poleg tega pa je bil tudi doktor filozofije. Nekoč je izjavil: "Morda bi bil kar dober strokovnjak, če bi se znal omejiti na eno stroko, žal pa me zanima vse, zato ne morem postati nič drugega kot pisatelj." Izbrali smo njegovo kratko zgodbo z naslovom Ukradeni umor. Interpret Matej Recer, prevajalec Fran Albreht, režiser Boštjan Vrhovec, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Petra Tanko. Produkcija 2002.
17 min • 09. 03. 2025
Karel Čapek (9. januar 1890, Malé Svatoňovice, Češka, † 25. december 1938, Praga) je eden najvplivnejših pisateljev dvajsetega stoletja. Poleg znanstvenofantastičnih del je pisal tudi romane drugih zvrsti, detektivske zgodbe, pravljice, gledališke igre in celo knjigo o vrtnarjenju. Vse odlikujejo njegov izjemni dar za češki jezik, inteligenten humor in realizem. Čapek je dobro znan slovenskim bralcem - v prevodih imamo mnoga njegova dela, na celotni prevod pa še čaka njegova zbirka humoresk Kako kaj nastaja. V njej je pisatelj humorno opisal, kako nastajajo gledališka predstava, časnik in film. Te humoreske so resda nastale pred desetletji, toda nekatere stvari so danes enake kot nekoč. Avtor prevoda Pavle Jakopič, Igralci Maja Sever, Gojmir Lešnjak Gojc, Kristijan Muck, Branko Šturbej, Zvone Hribar, Pavle Ravnohrib, Majolka Šuklje, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, režiserka Elza Rituper, urednica Tadeja Krečič Scholten, leto produkcije 1986
25 min • 02. 03. 2025
