Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Humorna besedila iz zakladnice slovenske in tuje književnosti.
Mesec junij je namenjen humoreskam ruskih avtorjev, mojstrov zabavne proze, včasih prikrito kritično ironične ali sarkastične, kakor so narekovale razmere totalitarnega sistema. In vodka veritas – tako je naslovljen odlomek iz romana Moskva–Petuški ruskega avtorja Venedikta Jerofejeva prevedel ga je Drago Bajt, v knjigi je izšel leta 1980, pet let po tem, ko je bil prvič objavljen v – Izraelu. Potem so ga prevedli Francozi in Italijani, pri Francozih je dosegel velikanski uspeh. Gre za monolog glavnega junaka, pijančka, ki se vozi iz Moskve do kakšnih sto kilometrov oddaljenega kraja Petuški, na poti pa doživlja različne prigode in srečuje različne ljudi. Interpretacija Tone Gogala, režija Elza Rituper. Produkcija 1978.
V maju se posvečamo materi vseh pohodniških poti, Apalaški poti. Po njej nas je najprej vodil prvi Slovenec, ki je pot prehodil in o njej napisal knjigo – Jakob J. Kenda, kako pa se je z njo spopadel ameriško-britanski novinar in pisatelj Bill Bryson? Tudi on je o njej napisal knjigo, Sprehod po gozdu, po Apalaški poti pa se je odpravil v spremstvu svojega starega tovariša Stephena Katza nekega marčnega jutra v severni Georgii z namenom, da prehodi vseh 2100 milj. Prevajalka Mateja Perpar, interpret Matevž Biber, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Darko Kukovič, asistentka režije Tanja Grmovšek, režija Nika Bezeljak. Urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
V maju se posvečamo materi vseh pohodniških poti, Apalaški poti. Po njej nas je prejšnjo nedeljo vodil prvi Slovenec, ki je pot prehodil in o njej napisal knjigo – Jakob J. Kenda, kako pa se je z njo spopadel ameriško-britanski novinar in pisatelj Bill Bryson? Tudi on je o njej napisal knjigo, Sprehod po gozdu, po Apalaški poti pa se je odpravil v spremstvu svojega starega tovariša Stephena Katza nekega marčnega jutra v severni Georgii z namenom, da prehodi vseh 2100 milj. Prevajalka Mateja Perpar, interpret Matevž Biber, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Darko Kukovič, asistetka režije Tanja Grmovšek, režija Nika Bezeljak. Urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Ste si že kdaj drznili pomisliti, da bi prehodili mater vseh pohodniških poti, Apalaško pot? Prav njej posvečamo cikel majskih humoresk. V prvi polovici meseca nas po poti vodi Jakob Jaša Kenda z odlomki iz humorno obarvane istoimenske knjige, v drugi polovici pa ameriško-britanski avtor Bill Bryson, ampak o njem več prihodnji teden. Jakob J. Kenda je prvi Slovenec, ki je prehodil Apalaško pot. Gre za divjinsko pešpot, ki gre skozi 14 zveznih držav na vzhodu ZDA, od Georgie na jugu do Maina na skrajnem severu. Izbrali smo dve poglavji iz Kendove knjige: Zvečer in Snubci. V prvem med drugim govori o t. i. trail names, vzdevkih, ki jih ima ali mora imeti vsak pravi pohodnik na Apalaški poti, v drugem pa o odisejski temi snubcev žene resnega pohodnika. Igralec je Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2023.
Maj je, veliko ljudi se podaja v hribe ali pa vsaj razmišlja o tem. Tisti najbolj drzni pa morda razmišljajo o kraljici ali materi vseh pohodniških poti, Apalaški poti. Prav njej posvečamo ciklus majskih humoresk, v prvi polovici meseca nas bo po poti vodil Jakob Jaša Kenda z odlomki iz humorno obarvane istoimenske knjige, v drugi polovici pa ameriško-britanski avtor Bill Bryson, ampak o njem kaj več takrat. Apalaško pot je kot prvi Slovenec torej prehodil Jakob J. Kenda. Gre za divjinsko pešpot, ki gre čez 14 zveznih držav na vzhodu ZDA od Georgie na jugu do Maina na skrajnem severu. Tako imenovani 'thru-hikerji', pohodniki, ki pot opravijo v celoti v času enega leta, pri tem prehodijo 3500 kilometrov, na katerih se nabere za 144 kilometrov skupnega vzpona. Odlomek, ki smo ga izbrali, se nanaša na del Apalaške poti, ko ta iz prve od štirinajstih držav, Georgie, pride v drugo, Severno Karolino. Interpret Milan Štefe, režiser Jože Valentič, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto 2023.
18., 19., 20. poglavje 4. knjige, v katerih je opisano, kako težko je Pantagruel doživljal nevihto na morju. Prevajalec Branko Madžarevič, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2023.
Panurg je eden osrednjih likov v romanu Gargantua in Pantagruel, seriji petih knjig Françoisa Rabelaisa. Posebej pomembno vlogo ima v tretji in četrti knjigi. Govori vrsto jezikov, je pa tudi premeten prevarant in razuzdanec. Izbrali smo poglavji, v katerih Panurg hvali dolžnike in izposojevalce. Interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska izvedba Sonja Strenar, režija Živa Bizovičar. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Satirični roman Gargantua in Pantagruel francoskega pisatelja 16. stoletja Françoisa Rabelaisa še danes velja za eno velikih klasičnih del evropske književnosti. Rabelais je bil menih in zdravnik in zaradi svojih spisov večkrat preganjan. V svojem pisanju je ironiziral srednjeveške viteške in fantastične zgodbe, kritiziral srednjeveško vzgojo ter v sočnem, z "galskim" humorjem začinjenem jeziku razlagal renesančne ideale vsestranskega človeka. Slovenci pa se ob Rabelaisu lahko navdušujemo tudi nad mojstrskim prevodom Branka Madžareviča. Interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska izvedba Sonja Strenar, režija Živa Bizovičar. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
Humoreska tega tedna prinaša odlomek iz znamenitega satiričnega renesančnega romana Gargantua in Pantagruel francoskega pisatelja 16. stoletja Françoisa Rabelaisa. Bil je menih in zdravnik in zaradi svojih spisov večkrat preganjan. Kot humanist je v njih ironiziral srednjeveške viteške in fantastične zgodbe, kritiziral srednjeveško vzgojo ter v sočnem, z "galskim" humorjem začinjenem jeziku razlagal renesančne ideale vsestranskega človeka. Kakšen je bil ta ideal, lahko razberemo iz opisov šolanja starejšega od obeh velikanov, očeta Gargantue. Prevajalec Branko Madžarevič, interpret Milan Štefe, tonski mojster Staš Janež, režija Jože Valentič. Urednici oddaje Vida Curk, Staša Grahek (ponovitev). Leto nastanka 1999.
Karel Čapek je istega leta kot Zgodbe iz enega in drugega žepa, namreč leta 1929, napisal Vrtičkarjevo leto, šaljiv in duhovit kvazipriročnik za vrtnarje in vrtičkarje oziroma tolažilno poročilo za vse svoje sotrpine. V njem se dobrodušno in z ljubeznivo zbadljivostjo loteva različnih plati vrtnarjenja, predvsem natančnosti, celo pedantnosti vrtnarjev, že skoraj obsedenosti, njihovih skrbi in preglavic in preganjavic. Ker je bil Čapek sam vrtnar, je njegov ironični pristop razumljiv. Karel Čapek in njegov malo manj slavni brat Josef sta oboževala svoj praški vrt, predvsem sta bila navdušena nad skalnjaki. Število rastlin na njuni zemlji bi baje zadostovalo za kar nekaj običajnih vrtov. V njunem času povrhu vsega ni bilo v navadi, da bi za vrt skrbel kdo drug kot poklicni vrtnar. Obstajale so šale na njun račun, češ da sta poklicna vrtnarja, ki v prostem času kaj napišeta ali naslikata. Vrtičkarjevo leto je bilo v svojem času zelo odmevno, brata Čapek sta bila menda velika vrtnarska strokovnjaka in njima na čast in z njunima imenoma in priimkom je neki znani gojitelj rož celo poimenoval dva svoja najlepša kultivarja kamnokrečev. Delo je že leta 1953 prevedel skladatelj Marijan Kozina. Prevod je dober, vendar že rahlo zastarel, zato tokrat odlomek v sodobnejši različici. Izbor in prevod Nives Vidrih, interpretacija Željko Hrs, glasbena oprema Nina Kodrič, tonska izvedba Mirta Berlan, režija Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
Karel Čapek je istega leta kot Zgodbe iz enega in drugega žepa, namreč 1929, napisal Vrtičkarjevo leto, šaljiv in duhovit kvazipriročnik za vrtnarje in vrtičkarje oziroma tolažilno poročilo za vse svoje sotrpine. V njem se dobrodušno in z ljubeznivo zbadljivostjo loteva različnih plati vrtnarjenja, predvsem natančnosti, celo pedantnosti vrtnarjev, že skoraj obsedenosti, njihovih skrbi ter preglavic in preganjavic. Ker je bil Čapek sam vrtnar, je njegov ironični pristop razumljiv. Delo je že leta 1953 prevedel Marijan Kozina (skladatelj, glasbo je med drugim študiral tudi v Pragi), ki se je v času pred internetom precej namučil s prevajanjem imen številnih malo in manj znanih rastlin, predvsem rož. Prevod je dober, vendar že rahlo zastarel, v Humoreski tega tedna pa predstavljamo odlomek v sodobnejši varianti. Izbor in prevod Nives Vidrih, interpret Uroš Smolej, režija Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.
V marčevskem ciklu se posvečamo češkemu pisatelju Karlu Čapku. Osrednji lik zgodbe Mož, ki je znal letati je gospod Tomšik, ki nenadoma začne leteti in prav tako nenadoma izgubi to znanje. Prevajalka Zdenka Jerman, režiserka Barbara Hieng Samobor, interpret Igor Samobor, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 1997.
Čapek je bil izredno razgledan pisatelj: spoznal se je na arheologijo, preučeval je glasbo primitivnih narodov, zbiral je stara vina, bil odličen poznavalec preprog in rož, zelo dobro pa je poznal tudi filozofijo, ki jo je študiral na univerzah v Pragi, Berlinu in Parizu. Nekoč je izjavil: "Najbrž bi bil kar dober strokovnjak, če bi se znal omejiti na eno samo stroko; žal pa me zanima vse, kar je; zato ne morem postati nič več kot pisatelj!" Izbrali smo dve njegovi humoreski: Pasteta in Intervju. Prevajalka Zdenka Jerman, interpret Gregor Gruden, režiser Marko Bratuš, glasbeni opremljevalec Gregor Stermecki, tonski mojster Mirko Marinšek, asisten zvoka Zmago Frece, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2007.
Slepo sledenje političnim voditeljem ali sistemu je dobrodošla tema za družbeno satiro; danes nič manj kot v časih pred 150 leti rojenega srbskega pisatelja. Prevajalec Andrej Arko, igralec Zvone Hribar, režiser Jože Valentić, mojster zvoka Jure Culiberg, urednika oddaje Andrej Arko in Vlado Motnikar. Produkacija: november 1998.
Nekatere stvari so vedno aktualne. Pred 150 leti rojeni srbski pisatelj je satiro Žig napisal tik pred koncem 19. stoletja, v posmeh lahkovernim množicam, ki slepo sledijo svojim voditeljem, a bi jo prav lahko razumeli tudi kot svojevrstno distopijo. Prevajalec: Fran Albreht, igralec: Tone Gogala, režiserka: Sonja Stopar, redaktorja: Vlado Senica in Vlado Motnikar. Produkcija: 1980
Duhovit pogled na iskanje življenja v otroštvu in mladosti, čeprav je pesnik in satirik hitro spoznal tudi njegove grenke plati. Igralec Rudi Kosmač, režiserka Mara Černe, mojster zvoka Matjaž Culiberg, redaktorja Majda Juteršek in Vlado Motnikar. Posneto julija 1978.
Pesnik in satirik Ivan Rob je začel objavljati šele nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne, februarja 1943 pa je padel kot talec fašističnih oblasti. Napisal je vrsto parodij na sodobno življenje, malomeščanstvo in politično nenačelnost. Njegovo najbolj znano delo pa je travestija Jurčičevega Desetega brata v verzih. Iz nje smo za oddajo Humoreska tega tedna izbrali Uvod, Peto poglavje, ki govori o Krjavlju malo drugače, in Sedmo poglavje s Kvasovim pismom avtorju - Ivanu Robu. Igralec Zvone Hribar, režiser Igor Likar, urednik oddaje Vlado Motnikar. Oddaja je bila posneta avgusta 1998.
Zadnja izmed januarskih humoresk, posvečenih češkemu pisatelju Jaroslavu Hašku in njegovemu nepozabnemu Švejku. Delo z naslovom Prigode dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni je izhajalo med letoma 1921 in 1923 in je ostalo nedokončano - leta 1923 je Hašek namreč umrl - in namesto načrtovanih šestih delov so ostali samo trije. Odlomek iz poglavja s konca tretje knjige govori o tem, kako se je Švejk vrnil v svojo marškompanijo. Prevajalec Jože Zupančič, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.
V januarju posvečamo Humoreske češkemu pisatelju Jaroslavu Hašku (1883–1923) in njegovemu znamenitemu romanu Dobri vojak Švejk. Letos mineva sto let od Haškove smrti in sto let od prvega izida njegovega najslavnejšega dela o tem nesmrtnem, samo na videz naivnem šaljivcu. Kot je zapisal Iztok Ilich, avtor spremne besede k temu romanu, Švejk v očeh bralcev danes "ni le značilen češki ali srednjeevropski lik, temveč so ga kot svetlo prispodobo miroljubnosti, človečnosti in sočutnosti za svojega sprejeli tudi drugod po svetu", Švejk je "bistroumni, tudi od 'najpametnejših' nadrejenih nazadnje zmeraj pametnejši, vedno ironični in izmuzljivo dvoumni dobrodušnež, ki zna biti, kadar je zares potrebno, tudi odločen in pogumen". Tokrat objavljamo eno od Švejkovih prigod, v kateri se protagonisti ob vinu na zabaven način pogovarjajo o Bogu. Prevajalec Jože Zupančič, priredila za radio Saška Rakef, interpreti Janez Hočevar, Brane Grubar in Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.
V januarju posvečamo humoreske češkemu pisatelju Jaroslavu Hašku (1883–1923) in njegovemu znamenitemu romanu Dobri vojak Švejk. Letos mineva sto let od Haškove smrti in od izida njegovega najslavnejšega dela o tem nesmrtnem, samo na videz naivnem šaljivcu. V uvodu je Hašek zapisal, da velika doba zahteva velike ljudi in da so to sicer neznani junaki, skromni, brez napoleonske slave in zgodovine, vendar bi razčlenitev njihovih značajev zasenčila celo slavo Aleksandra Makedonskega. In Švejk je tak junak. Svetovni spopad je najprej opazoval iz zaledja, tudi kot sluga nadporočnika Lukaša. Izbrali smo odlomek, ki pripoveduje o njunem prvem srečanju. Prevajalec Jože Zupančič, avtor radijske priredbe Matej Juh, interpret Polde Bibič, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonska mojstra Staš Janež in Martin Florjančič, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, leto nastanka 2005.
