Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tako nam ponuja vpogled v izvedbene prakse in enkratne interpretacije pevcev in godcev, obenem pa tudi v spremembe v načinih izvajanja in odnosu do izročila, kot jih prinaša čas in spreminjanje načina življenja.
Pojejo nam pevke in pevci iz Otíškega vrha pri Dravogradu, na Koroškem, na obrobju Pohorja. Tam so tako zapeli leta 1983 in obudili del izročila, pomagal pa jim je tudi godec na harmoniko. Pesmi večinoma pojejo o kmečkem življenju, pa tudi sicer izhajajo iz življenja, kot so ga tamkajšnji ljudje živeli pred časom, ko so bili bolj kot dandanes navezani na svojo zemljo in gozd.
Poslušamo pesmi beneških Slovencev, pa tudi nekatere s tržaškega konca, kakor jih je v šestdesetih letih posnel Pavle Merku. Merku je zbral in iz pozabe iztrgal pomemben del bogastva izročila zamejskih Slovencev, nekaj najlepših posnetkov pa je poslušalcem približal tudi skozi radijske oddaje in iz ene od teh so tudi pesmi, ki zapolnjujejo nocojšnji čas, namenjen naši ljudski glasbi.
Spodnja Kungota nosi ime po zavetnici sveti Kunigundi. Je blizu Maribora, na levem bregu reke Pesnice, v dolini, od koder je razgled na Pohorje in Kozjak. Tam so leta 1987 zapeli domačini, katerih petje je na trak ujela radijska ekipa, da jim lahko prisluhnemo danes. Nekaj posebnih različic znanih pesmi, pa tudi nekaj manj znanih bomo slišali v izvedbah, ki črpajo navdih iz drugih in drugačnih časov.
Rezijani so posebni ljudje, kot je tudi dolina Rezije poseben kraj. Ljudje, jezik, glasba – vse to jo jasno določa in dela prepoznavno, kljub temu, da se s časom starosvetnosti, navade in kultura tudi tam spreminjajo; zaradi odmaknjenosti, življenjskih pogojev in drugih vplivov mogoče v zadnjem času še bolj korenito, kot kje drugje. Srečujemo se z rezijansko glasbo, kot so jo domačini izvajali v sedemdesetih letih: energično, samosvojo, izvirno in nedotaknjeno, pa vendar vedno svežo in živo ter še vedno nastajajočo.
