Iskanje
Avatar, tokrat Ogenj in pepel, z izvirnim naslovom Avatar: Fire and Ash, je tretji del izjemnega znanstvenofantastičnega cikla Avatar, ki ga režira in soustvarja James Cameron. Scenarij sta s Cameronom ustvarila Rick Jaffa in Amanda Silver, ki sta sodelovala že pri drugem delu. Glasbo za tretji dela Avatarja, Ogenj in pepel, je ustvaril skladatelj Simon Franglen, ki že več desetletij ustvarja filmsko glasbo. Z Jamesom Cameronom je sodeloval že pri prvem Avatarju, kjer je najprej delal kot aranžer elektronske glasbe, pozneje pa prevzel polno avtorsko vlogo, in sicer po smrti prvotnega skladatelja Jamesa Hornerja. Cameron in Franglen sta tesno sodelovala skozi celoten ustvarjalni proces, saj Cameron glasbi pripisuje ključno vlogo pri čustveni globini filma. Franglen je tako za Ogenj in pepel napisal skoraj 2000 strani glasbe, kar kaže na obseg in kompleksnost partiturne zasnove.
29 min • 05. 02. 2026
Honeggerjeva glasba k filmu Napoleon Abela Gancea iz leta 1927 velja za prvo izvirno filmsko glasbo nasploh. Ustvarjena je kot simfonična spremljava, ki podpira pripoved in razpoloženje filma ter se osredotoča na značaj in notranje stanje glavnega lika, brez izrazitega poveličevanja zgodovinske osebnosti. Glasba se ni v celoti ohranila in danes poznamo predvsem dele oziroma poznejše rekonstrukcije.
26 min • 29. 01. 2026
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
24 min • 22. 01. 2026
Yared, dobitnik oskarja za glasbo k filmu Angleški pacient, slovi po izjemni občutljivosti za dramski prostor. Njegova glasba nikoli ne kriči, temveč zadržano posluša svoje like. V Eleganci ježa se ta njegova značilnost razkrije v polni meri. Partitura je skoraj komorna: zgrajena je okrog klavirja, ki ga spremljajo topla, zračna godala in skromno odmerjeni pihalni vložki. V tem zvočnem svetu ni bleščavega orkestralnega razkošja; prevladujejo notranja umirjenost, drobne geste in elegantni premiki.
29 min • 15. 01. 2026
Rota je v glasbi za film uporabil kombinacijo preprostih, a izrazito čustvenih melodij, ki pogosto spominjajo na renesančno glasbo, a so povsem izvirne in prilagojene filmskemu pripovednemu toku. Njegov slog združuje nežnost, romantičnost in meditativno melanholijo z dramatičnimi poudarki, kar ustvarja edinstveno harmonsko in čustveno izkušnjo.
27 min • 08. 01. 2026
Zimmerjev pristop je v bistvu zelo klasičen. Čeprav uporablja sodobne zvoke, v srčiki njegovih skladb najdemo preprosto melodijo, ki nas spomni, da prava filmska glasba ne potrebuje efekta – le človečnost. The Holiday je eden redkih filmov, kjer je glasba postala sinonim za občutek domačnosti. V njej ni patosa, temveč tiha prisotnost: nežno gibanje srca. Mnogi poslušalci so jo vzeli za svojo božično spremljavo, ker v njej ni le prazničnega blišča, ampak občutek resničnega miru.
24 min • 25. 12. 2025
Pod mozaik skladb, ki ustvarjajo razpoloženje časa in kraja, se podpisuje škotski skladatelj Craig Armstrong, ki slovi po čutnih orkestralnih partiturah, kot sta tisti k filmoma Moulin Rouge in Veliki Gatsby. Zanj je značilna sposobnost, da čustvo ujame v en sam, nežen akord.
25 min • 18. 12. 2025
The Man Who Would Be King - Mož, ki bi želel postati kralj je pustolovski film iz leta 1975, posnet po noveli Rudyarda Kiplinga iz leta 1888. Priredil in režiral ga je John Huston, v njem pa so igrali znani obrazi, kot so Sean Connery, Michael Caine, Saeed Jaffrey in Christopher Plummer. Glasbo za film je napisal Maurice Jarre. Filmu se je skladatelj predal z vsem srcem, tako da je k sodelovanju povabil indijske klasične glasbenike, kjer bi se na snemanju pridružili tradicionalnemu evropskemu simfoničnemu orkestru.
29 min • 11. 12. 2025
Zvočna podoba se oddaljuje od klasične filmske lirike in ustvarja svet, nasičen z napetostjo, tesnobo in občutkom izgubljenega raja. Glasba Hansa Zimmerja se zdi skoraj asketska – brez razkošnih melodij, pretežno zadržana in grajena iz hladnih sintetizatorjev, temnih orkestralnih barv in komaj zaznavnih vokalnih struktur. Zvočni svet Raja ni prijeten, temveč hipnotičen in neizprosen, kot bi poslušal notranji utrip zapuščenega otoka, kjer se dogaja drama.
29 min • 27. 11. 2025
Glasba k filmu Feničanska spletka, ki jo je napisal Alexandre Desplat, predstavlja sofisticirano zvočno nadgradnjo vizualno prepoznavnega pripovednega sloga režiserja Wesa Andersona. Osnovna kompozicijska zasnova izhaja iz motivnega gradiva baleta Ognjeni ptič Igorja Stravinskega, ki ga Desplat preoblikuje in variira skozi celoten film, s čimer doseže tematsko kontinuiteto in dramaturško povezanost posameznih sekvenc.
29 min • 13. 11. 2025
Film Paris can wait, Paris lahko počaka, je nastal po resnični zgodbi. Eleanor Coppola, žena priznanega hollywoodskega producenta, je namreč prijetno popotovanje doživela na svoji lastni koži. Ko je nekaj tednov po vrnitvi domov v Severno Karolino o zanimivih anekdotah na poti od Cannesa do Pariza klepetala s svojo prijateljico, ji je ta predlagala, da bi bila zgodba čudovita tudi za na velika platna. Tako je torej nastala komična romantična drama Pariz lahko počaka, prvi celovečerec v režiji in po scenariju Eleanor Coppola.
27 min • 06. 11. 2025
Nekje na angleškem podeželju je idilična vasica in v njej prijetno naselje starostnikov, Sončni gaj. Tako se začne duhovita zgodba Richarda Osmana, po kateri je nastal film Četrtkov klub za umore. Izvirno glasbeno partituro je zasnoval skladatelj Thomas Newman, v njej pa združuje svoj prepoznavni intimni glasbeni slog s tonom tople, z elementi detektivke prežete pripovedi.
26 min • 30. 10. 2025
Partitura Nale Sinephro je odličen primer, kako filmska glasba ne potrebuje bombastičnosti, temveč subtilnost, kontraste, teksturo in čustveno jedro. Je "tiha moč": deluje v zaledju, a ko se stopnjuje, začutiš, da nosi težo filma.
26 min • 23. 10. 2025
Najlepše ljubezenske zgodbe so tudi najbolj boleče. Čustveni steber filma Dekle, ki sem jo ljubil je glasba Marvina Hamlischa, eden najbolj prepoznavnih in ganljivih filmskih soundtrackov vseh časov. V njej je skladatelj ujel srž filma - nežno, melanholično in hkrati veličastno ljubezensko zgodbo, ki ne najde srečnega konca.
27 min • 16. 10. 2025
Poslušamo glasbo k filmu Zboristi skladatelja Bruna Coulaisa. Celovečerni prvenec francoskega režiserja Christophea Barratiera govori o odnosu učiteljev in učencev glasbe v povojni Francij leta 1948. V strog internat za težavne dečke za vzgojitelja pride nadarjeni glasbenik, Clement Mathieu. Razmere v domu ga užalostijo, zato se odloči, da bo dijake spremenil s pomočjo glasbe. Pripravi avdicije, razporedi fante po glasovih in zbor je rojen.
25 min • 09. 10. 2025
Partitura je obsežno, vznemirljivo delo za veliki orkester in zbor, ki se navdihuje ne le v obdobju velike ruske romantične klasike, temveč tudi v zborovski glasbi pravoslavne cerkve, ruski ljudski glasbi in v velikih filmskih partiturah.
30 min • 18. 09. 2025
V letih 1929 in 1930 je Agatha Christie zelo veliko pisala in prav to obdobje je za njeno pisanje pomenilo pravi preobrat v karieri. V teh dveh letih je nastal njen najbolj znani lik Hercule Poirot. Sama avtorica je nastanek tega pronicljivega Belgijca z nezgrešljivim francoskim naglasom opisala z besedami: "Detektiv mora biti, a seveda noben Sherlock Holmes." Glasbeno podobo teh serij so v teh nekaj desetletjih oblikovali trije skladatelji. Najpomembnejši med njimi je zagotovo Christopher Gunning, ki je spisal tudi izjemno prepoznavno uvodno špico in je pri projektu sodeloval vse do leta 2004, ko ga je nasledil Stephen McKeon in vztrajal do leta 2008, potem pa je vajeti prevzel Christian Henson vse do zadnjega dela, ki je bil posnet leta 2013.Trije skladatelji torej, in tri zelo različne glasbene estetike.
29 min • 28. 08. 2025
Filmski niz o žandarjih iz Saint-Tropeza, ki skupno šteje šest filmov, je legendarna komedija zmešnjav na francoski rivieri z legendarnim Louisom de Funesom v glavni vlogi. Takšna pa je tudi glasba, ki jo je za vseh šest filmov napisal skladatelj Raymond Lefevre, polna iskrenih čustev in bogatih glasbenih priredb. Od nežnih melodij do živahnih ritmov, v slogu francoske filmske glasbe polpretekle dobe.
25 min • 21. 08. 2025
