Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat se bomo v oddaji potopili v globine morja. Peter Bencley je leta 1974 napisal napeti roman z naslovom Jaws (Žrelo), ki pripoveduje o velikem ljudožerskem belem morskem volku. Krvoločna zgodba je zelo pritegnila režiserja, scenarista in producenta Stievena Spielberga, da je leto dni pozneje že snemal istoimenski triler. Spielberg je k sodelovanju povabil skladatelja Johna Williamsa, in ko mu je ta svojo glasbeno zamisel prvič predstavil, in to samo z igranjem dveh tonov na klavirju, naj bi se Spielberg sprva le smejal. Mislil je, da gre za šalo. Pozneje pa je režiser le priznal, da bi bil brez Williamsove glasbe film le pol toliko uspešen.
Eden najbolj pretresljivih in prelomnih trenutkov v zgodovini 20. stoletja je tudi atentat na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ki se je zgodil 22. novembra leta 1963.
Glasba k filmu Jesenska pripoved Jamesa Hornerja je leta 1994 presenetila s kakovostno izvedbo ter razkošnimi in pisanimi temami, ki nosijo pomemben razvoj, v vsaki njihovi ponovitvi pa odmeva veličastna pokrajina.
Leta 1990 je John Barry osvojil oskarja za glasbo k filmu Pleše z volkovi. Filmsko pripoved vodi simfonija drame, ki se iz poetičnosti in lepote zna spreobrniti tudi v bobnečo in apokaliptično ...
Tokrat se bomo v oddaji filmska glasba poglobili v Anatomijo umora, ameriško sodno drama iz leta 1959 z izvirnim naslovom Anatomy of a Murder, ki jo je produciral in režiral Otto Preminger. Scenarij Wendlla Mayesa temelji na istoimenskem romanu iz leta 1958, ki ga je napisal sodnik michiganskega vrhovnega sodišča John D. Voelker pod psevdonimom Robert Traver. Voelker je roman zasnoval ob primeru umora iz leta 1952, v katerem je bil zagovornik. Glasba, pod katero se je podpisal Duke Ellington, je leta 1959 prejela kar tri nagrade grammy, in sicer za najboljšo izvedbo plesnega orkestra, za najboljšo skladbo ter za najboljši album filmske glasbe v celoti. Džezovsko partituro oziroma sveženj različnih skladb za film Anatomija umora je zložil Duke Ellington s pomočjo Billyja Strayhorna, vse pa je izvedel Ellingtonov orkester. V filmu se ta tudi pojavi, tako da so člani Ellingtonove spremljevalne zasedbe skupaj z Jimmyjem Hamiltonom, Jimmyjem Johnsonom, Rayem Nanceom in Jimmyjem Woodom vidni, sam Ellington pa v filmu celo odigra lik po imenu Pie Eye.
Prevzetnost in pristranost je romantična pripoved Jane Austen o ljubezenskih tegobah angleških podeželskih posestnikov na prelomu iz 18. v 19. stoletje in je doživela tudi številne filme priredbe. Najbolj znan je zagotovo film iz leta 1995, v katerem so se zvrstila znan igralska imena. Film je uglasbil Patrick Doyle.
Film Diplomiranec, ki so ga začeli prikazovati leta 1967, je bil nepričakovana uspešnica in je danes še vedno na seznamih najboljših filmov vseh časov. Eden izmed izjemnih elementov tega dela je glasba Simona in Garfunkla. Režiser je za glasbeno podlago izbral The Sound of Silence, posebej za film pa je omenjeni tandem skomponiral še vedno popularno Mrs. Robinson.
Tokrat bomo poslušali glasbo iz grozljivke Briana De Palme z naslovom Carrie, katere skladatelj je Pino Donaggio. Leta 1976 je režiser Brian De Palma že slovel kot režiser grozljivk, vendar ga je film Carrie, ki ga je posnel po prodajno uspešnem romanu Stephena Kinga, katapultiral med zvezdnike. Čeprav so se številni lotevali Kinga, so bili pri tem različno uspešni in prav film Carrie se je izkazal za najboljšo filmsko adaptacijo. Grozljivke se sicer redko znajdejo na seznamih za nagrado filmske akademije, a je bila Carrie ena izmed teh izjem, saj je Sissy Spacek prejela oskarja za najboljšo igralko, njena soigralka Piper Laurie pa za najboljšo stransko vlogo. Kljub poplavi produkcije je film po 45-ih letih še vedno popularen in od vseh odločitev, ki jih je De Palma sprejel, je bila ena najpomembnejših, da je za pisanje glasbe za film izbral italijanskega skladatelja Pina Donaggia. Skladateljeva partitura vsebuje same prave note, razkriva vsa čustva in se drži filmskega konteksta; polna je napetega pričakovanja in grozljivosti, hkrati pa otožna, hrepeneča in predvsem nalezljiva. Na kratko: je popolna glasba za film z nepozabnimi temami, ki zajema vse odtenke.
Tokrat se bomo v oddaji Filmska glasba potopili v čudovito glasbo animiranega muzikala Egiptovski princ. Zgodba, ki nam je precej znana, pripoveduje o dojenčku Mojzesu, ki ga je našla in potem vzgajala faraonova hči. Egiptovski princ je bil že od samega začetka mišljen kot muzikal, poln pesmi, ki bodo zabavale mlajše občinstvo, zato so se ustvarjalci filma odločili, da k sodelovanju povabijo skladatelja in avtorja besedil Stephena Schwartza. Ta je ustvarjanje glasbe in besedil začel hkrati z začetkom filmske produkcije, tako da je s pisanjem pesmi in njihovo zabavno vsebino pripomogel, da se je zgodba začela še lepše razvijati. Ostal je le še prazen prostor za orkestralno partituro, za katero je bil izbran Hans Zimmer.
Danes bomo poslušali glasbo iz celovečernega filma Zboristi, ki jo je napisal Bruo Coulais. Film je je celovečerni prvenec francoskega režiserja Christophea Barratiera o odnosu učiteljev in učencev glasbe v povojni Francij leta 1948. V strog internat za težavne dečke za vzgojitelja pride nadarjeni glasbenik Clement Mathieu. Razmere v domu ga užalostijo, zato se odloči, da bo dijake spremenil s pomočjo glasbe. Pripravi avdicije, razporedi fante po glasovih in zbor je rojen.
Ženska sokol je bil svojčas revolucionaren film, saj je bila v njem uporabljena pop glasba iz osemdesetih v izvedbi Londonskega filharmoničnega orkestra. O tem, koliko uspeha je prinesla filmu, govori tudi podatek, da je bil dvojno nominiran za oskarja, v kategorijah najboljšega zvoka in zvočnih učinkov.
Let nad kukavičjim gnezdom iz leta 1975 je drugi film v zgodovini, ki je pobral vse oskarje v glavnih petih kategorijah in je izrazit simbol boja proti sistemu. Zgodba se začne s prihodom Randala McMurphyja v psihiatrično ustanovo. Razlog? Spolni odnos z mladoletno osebo. Misleč, da bo lažje »prišel skozi«, njegovo vedenje namerno postane nekoliko nevarno za družbo, zato ga namesto v zapor pošljejo v »ustanovo«. Psihiatrično bolnišnico avtoritativno vodi medicinska sestra Mildred Ratched. S strogimi pravili, ki veljajo v bolnišnici, McMurphy ni zadovoljen, kar ga pripelje do spopada ne le z osebjem in preostalimi bolniki, ampak s sistemom.
Glasba Brucea Broughtona zunaj kraljestva zagrizenih cinefilov in zbirateljev glasbenih posnetkov ostaja precej neznana, saj so imela njegova najboljša dela le redko to srečo, da so spremljala tržno uspešne filme. Eden takih primerov je tudi glasba za animirani film Reševalci tam spodaj, ki se ji bomo posvetili v tokratni oddaji.
V današnji in prihodnjih oddajah o filmski glasbi bomo predvajali posnetke s koncertnega večera Simfonikov RTV Slovenija, ki je zvenel 5. novembra leta 1999, orkester pa je izvedel venček glasbenih uspešnic s filmskih platen. Simfonike naše radijske hiše je vodil Carl Davis.
Čeprav Dmitrija Šostakoviča poznamo predvsem po obsežnih orkestrskih delih, je bil skladatelj izjemno plodovit tudi na področju filmske glasbe. Pravzaprav je bil ruski John Williams svojega časa. Med letoma 1929 in 1970 je ustvaril več kot 30 filmskih partitur, toda prav njegova glasba k filmu Obad iz leta 1955 ostaja veliki hit 20. stoletja. Delo bomo slišali v izvedbi Orkestra Slovenske vojske.
Danes smo se poglobili v glasbo iz filma On the Waterfront ('Na rivi'). Za to ameriško dramo iz leta 1954 kritiki trdijo, da je Marlon Brando v svoji glavni vlogi odigral enega izmed svojih res izjemnih in nepozabnih likov, zaradi česar naj bi film, ki je prejel kar osem oskarjev, tudi postal zelo priljubljen. Pod glasbo za ta film se je podpisal Leonard Bernstein. Bernstein je takoj doumel, kako kompleksna je ta filmska pripoved, v kateri se križajo močna čustva, in se zavedal, da mora partitura priti na površje in biti slišana.
Za današnjo oddajo smo pobrskali po radijskem arhivu in izbrali glasbo iz dveh slovenskih filmov - Srečno, Kekec! in Pastirci.
V nedeljo (23.7.) se končuje 70. puljski filmski festival.