Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Epsko zasnovan roman o zdravniku in pesniku Juriju Živagu, njegovi razpetosti med družino in Laro, njegovo veliko ljubeznijo, v krutih časih ruske revolucije – in zgodba o prizadevanjih posameznika, da bi sredi kolektivizma obdržal individualnost. Roman Doktor Živago je postavljen na ozadje ruskih kaotičnih dogodkov od leta 1903 do konca druge svetovne vojne, ki naslovnega junaka ločijo od družine in pozneje še od njegove velike ljubezni Lare. V slogu s tradicijo ruskih romanov se v 197 minutah filma preplete množica likov in podzgodb. Živago je poročen s Tonjo, a nadaljuje svoje razmerje z Laro, ki se ji vsili kruti politik Komarovski. Medtem Živagov polbrat Jevgraf in skrivnostni, maščevalni Strelnikoff predstavljata dobro in slabo plat boljševiške revolucije. Filmski skladatelj Maurice Jarre je navdušil z odlično partituro za zdaj že legendarni film. Veličasten uspeh filma Doktor Živago gre seveda pripisati tudi glasbi, ki je postavila tako rekoč piko na i celotni umetnini. Le kdo še dandanes ne pozna znamenite Larine pesmi, ki jo je Jarre skomponiral za ta film? Lahko bi rekli, da je po zgradbi zelo preprosta pesmica, toda celoten aranžma in glas trzajoče balalajke sta opravila svoje. Melodija je postala tako rekoč filmski evergreen in se jo še danes izvaja kot eno najpopularnejših filmskih tem nasploh.
Ameriiški skladatelj Victor Young je za film V osemdesetih dneh okoli sveta pripravil razgledniško popotovanje od celine do celine.
V tokratni oddaji o filmski glasbi bomo predvajali odlomke iz sodobne praznične klasike – glasbo k prvemu iz serije filmov Sam doma. John Williams je s to partituro leta 1990 znova dokazal svoj izjemen talent in razumevanje čustvene pripovedi filma, ki zagotavlja množico čudovitih tem in novo božično pesem, ki jo strokovno prepleta s tradicionalnimi božičnimi pesmimi v čudovito tapiserijo. Z uporabo otroškega pevskega zbora je glasbi dodal primerni nedolžnost in toplino, s široko paleto uporabljenih instrumentov in orkestracijo pa je glasbo naredil naravnost čarobno, saj poglablja občutek, ki ga ljudje iščejo v prazničnem obdobju.
Tokrat se bomo pustolovsko potopili v glasbo ameriškega filma Hugo iz leta 2011, ki ga je režiral in produciral Martin Scorsese po scenariju Johna Logana. Film je nastal po navdihu zgodovinskega romana The Invention of Hugo Cabret – Izum Huga Cabreta - Briana Selznicka in prikazuje zgodbo dvanajstletnega dečka. Hugo je sirota, ki v tridesetih letih prejšnjega stoletja živi na železniški postaji Gare Montparnasse v Parizu. To je prvi Scorsesejev film, posnet v 3D-tehniki, in to je tudi razlog, tako je trdil režiser, da se v njem čustva igralcev bolje izrazijo. Za zgodbo, ki se ukvarja z magičnimi in otroškimi elementi, si je Scorsese tako zaželel posebnega skladatelja Howarda Shora. Ta danes priznani kanadski skladatelj, dirigent in orkestrator je napisal glasbo za več kot 80 filmov, med katerimi slovi predvsem glasba za filmski trilogiji Gospodar prstanov in Hobit. Poleg treh oskarjev je Shore prejel tudi tri zlate globuse, štiri gremije, tri nagrade Genie in devet kanadskih filmskih nagrad.
Aaron Copland je leta 1948 napisal glasbo za hollywoodski film po istoimenski noveli Johna Steinbecka. Zgodba opisuje, kako desetletni deček Jody na ranču v Kaliforniji sprejema in spremlja življenje okrog sebe.
Partitura, polna drobnih idej in glasbenih namigov, oblikuje subtilno pripoved starca in njegovo bitko z ulovom. Je to ulov ali življenje? Je to njegov smisel?
Poslušamo izbor glasbenih točk iz ikonične zgodovinske drame Kleopatra, ki velja za najdražji film, kar so jih kadar koli posneli. Glasbo k filmu je leta 1963 zložil ameriški skladatelj Alex North.
Tokrat se v oddaji Filmska glasba podajamo skozi britansko-ameriško komedijo Emma iz leta 1996. Ta temelji na istoimenskem romanu priznane pisateljice Jane Austen, ki je delo izdala leta 1815. Pod scenarij in režijo tega filma se je podpisal Douglas McGrath, v glavni vlogi Emme pa je nastopila simpatična Gwyneth Paltrow. Zgodba pisateljice Jane Austen je v kombinaciji z izjemno glasbo skladateljice filmske glasbe Rachel Portman pričarala izjemno razpoloženje. Portmanova je namreč za glasbo k celovečernemu filmu Emma iz leta 1996 prejela oskarja. Njene muhaste, a romantične melodije, 'puhasti' aranžmaji za godala, solistični deli na pihalih – vse se zdi, kot da se premika preprosto, čeprav je glasba stkana premišljeno
Film Zajtrk pri Tiffanyju vse do danes ni izgubil populanosti, lepote in kakovosti, Mancinijeva glasbena moč pa je v odlično oblikovanih melodijah, ki niso vsakdanje, zlajnane, cenene ali šablonske.
Razsodnost in rahločutnost je romantična pripoved Jane Austen o ljubezenskih tegobah angleških podeželskih posestnikov na prelomu iz 18. v 19. stoletje in je doživela tudi številne filmske priredbe. Najbolj znan je zagotovo film iz leta 1995, v katerem so se zvrstila znana igralska imena.
Z glasbo se bomo potopili v svet ameriškega znanstvenofantastičnega psihološkega trilerja z naslovom Donnie Darko iz leta 2001, ki ga je napisal in režiral Richard Kelly ter produciral Flower Films. Donnie Darko je film z zanimivo zgodbo, ki nas ves čas drži v krču, saj ni niti malo previdljiva, za dodatno napetost pa poskrbi tudi premišljena zvočna podlaga. Glasbo za film je zložil glasbenik in besedilopisec Michael Andrews.
Tokrat bomo predstavili glasbo iz filma Let nad kukavičjim gnezdom, skladatelja Jacka Nietzscheja. Režiser Miloš Forman je k sodelovanju povabil skladatelja Jacka Nitzscheja, ki je napisal precej nenavadno partituro za tiste čase. V filmu, ki je postavljen v psihiatrično bolnišnico, prevladujeta dve glasbeni temi. Prva je čudaško aranžirana orkestrska melodija, v katero je skladatelj vključil zvoke pojoče žage in ima vlogo glavne teme, predstavlja pa tudi domnevno katatoničnega Indijanca Bromdna, sotrpina, s katerim se Randal kmalu po prihodu spoprijatelji. Ta glavna tema v uvodni sceni deluje kot del narave, hkrati pa nenavaden zvok pojoče žage že naznačuje norost, ker je nepredvidljiva in predvsem »nenormalna«, kot nalašč za film o »norcih«. Druga značilna tema pa je sladkobna skladba z naslovom Medication Waltz,ki spremlja prizore, v katerih pacienti stopajo do pulta, kjer prejmejo dnevno dozo zdravil.
Poslušali bomo glasbo k filmu Jutri je še en dan, komični drami, navdihnjeni z italijanskim neorealizmom, pod katero se podpisuje Lele Marchitelli.
Adaptacija istoimenske gledališke igre iz leta 1966 še danes velja za zgleden primer antiromantičnega filma. Prikazuje zapletenost zakona para srednjih let, Marthe in Georgea. Nekega poznega večera po zabavi na fakulteti v goste naključno sprejmeta mlajši par, Nicka in Honey, in ga potegneta v svoj zagrenjeni in razočarani odnos. Film je prejel kar 13 nominacij za nagrado oskar, pa tudi za izvirno glasbo, ki jo je napisal Alex North.
Ameriška kriminalka Super Fly iz leta 1972 je postala znana prav po glasbi, ki jo je napisal in produciral soul glasbenik Curtis Mayfield. Kar zadeva uspeh glasbe iz filma Super Fly, je svetovno priznana revija Rolling Stone to označila za glasbo, ki odlično pristaja sproščenemu poslušanju v dnevni sobi in obenem prinaša sporočilo o odmikanju od prepovedanih drog. V reviji so še navedli, da je na plošči omenjeno sporočilo tudi veliko močnejše in bolj določeno kot v filmski zgodbi. Super Fly je namreč film, ki glamurizira mačistično-kokainsko zavest in hkrati politično moralizira proces, ki droge ohranja nezakonite, po drugi strani pa prikazuje, kako v getu priskrbeti in dobaviti drogo v res velikih količinah.
V tokratni oddaji o filmski glasbi bomo predvajali glasbo k filmu Moj zločin. Duhovita komedija o ženskah in slavi je postavljena v glamurozni Pariz tridesetih let prejšnjega stoletja. Pod glasbo se podpisuje priljubljeni francoski skladatelj Philippe Rombi, ki je bil za svoje delo v rojstni Franciji večkrat nagrajen z nagradama cesar in lumiere, prav tako pa je dobitnik nagrade Mednarodnega združenja filmskih glasbenih kritikov.
