Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z glasbo se bomo potopili v svet ameriškega znanstvenofantastičnega psihološkega trilerja z naslovom Donnie Darko iz leta 2001, ki ga je napisal in režiral Richard Kelly ter produciral Flower Films. Donnie Darko je film z zanimivo zgodbo, ki nas ves čas drži v krču, saj ni niti malo previdljiva, za dodatno napetost pa poskrbi tudi premišljena zvočna podlaga. Glasbo za film je zložil glasbenik in besedilopisec Michael Andrews.
Tokrat bomo predstavili glasbo iz filma Let nad kukavičjim gnezdom, skladatelja Jacka Nietzscheja. Režiser Miloš Forman je k sodelovanju povabil skladatelja Jacka Nitzscheja, ki je napisal precej nenavadno partituro za tiste čase. V filmu, ki je postavljen v psihiatrično bolnišnico, prevladujeta dve glasbeni temi. Prva je čudaško aranžirana orkestrska melodija, v katero je skladatelj vključil zvoke pojoče žage in ima vlogo glavne teme, predstavlja pa tudi domnevno katatoničnega Indijanca Bromdna, sotrpina, s katerim se Randal kmalu po prihodu spoprijatelji. Ta glavna tema v uvodni sceni deluje kot del narave, hkrati pa nenavaden zvok pojoče žage že naznačuje norost, ker je nepredvidljiva in predvsem »nenormalna«, kot nalašč za film o »norcih«. Druga značilna tema pa je sladkobna skladba z naslovom Medication Waltz,ki spremlja prizore, v katerih pacienti stopajo do pulta, kjer prejmejo dnevno dozo zdravil.
Poslušali bomo glasbo k filmu Jutri je še en dan, komični drami, navdihnjeni z italijanskim neorealizmom, pod katero se podpisuje Lele Marchitelli.
Adaptacija istoimenske gledališke igre iz leta 1966 še danes velja za zgleden primer antiromantičnega filma. Prikazuje zapletenost zakona para srednjih let, Marthe in Georgea. Nekega poznega večera po zabavi na fakulteti v goste naključno sprejmeta mlajši par, Nicka in Honey, in ga potegneta v svoj zagrenjeni in razočarani odnos. Film je prejel kar 13 nominacij za nagrado oskar, pa tudi za izvirno glasbo, ki jo je napisal Alex North.
Ameriška kriminalka Super Fly iz leta 1972 je postala znana prav po glasbi, ki jo je napisal in produciral soul glasbenik Curtis Mayfield. Kar zadeva uspeh glasbe iz filma Super Fly, je svetovno priznana revija Rolling Stone to označila za glasbo, ki odlično pristaja sproščenemu poslušanju v dnevni sobi in obenem prinaša sporočilo o odmikanju od prepovedanih drog. V reviji so še navedli, da je na plošči omenjeno sporočilo tudi veliko močnejše in bolj določeno kot v filmski zgodbi. Super Fly je namreč film, ki glamurizira mačistično-kokainsko zavest in hkrati politično moralizira proces, ki droge ohranja nezakonite, po drugi strani pa prikazuje, kako v getu priskrbeti in dobaviti drogo v res velikih količinah.
V tokratni oddaji o filmski glasbi bomo predvajali glasbo k filmu Moj zločin. Duhovita komedija o ženskah in slavi je postavljena v glamurozni Pariz tridesetih let prejšnjega stoletja. Pod glasbo se podpisuje priljubljeni francoski skladatelj Philippe Rombi, ki je bil za svoje delo v rojstni Franciji večkrat nagrajen z nagradama cesar in lumiere, prav tako pa je dobitnik nagrade Mednarodnega združenja filmskih glasbenih kritikov.
Filmski serijal o žandarjih iz Saint-Tropeza, ki skupno šteje šest filmov, je legendarna komedija zmešnjav na francoski rivieri z legendarnim Louisom de Funesom v glavni vlogi. Takšna pa je tudi glasba, ki jo je za vseh šest filmov napisal skladatelj Raymond Lefevre, polna iskrenih čustev in bogatih glasbenih aranžmajev. Od nežnih melodij do živahnih ritmov, v slogu francoske filmske glasbe polpretekle dobe.
V tokratni oddaji o filmski glasbi bomo predvajali glasbo k filmu Halgato, ki tematizira življenje romske skupnosti v Prekmurju. Nastal je po romanu Namesto koga roža cveti Ferija Lainščka. Dogaja se kmalu po drugi svetovni vojni v romskem naselju Lacki Roma v Prekmurju.
Partitura je obsežno, vznemirljivo delo za veliki orkester in zbor, ki se navdihuje ne le v obdobju velike ruske romantične klasike, temveč tudi v zborovski glasbi pravoslavne cerkve, ruski ljudski glasbi in v velikih filmskih partiturah.
Album za animirani film Mulan, ki ga je založba Walta Disneyja izdala junija 1998, je vzbudil veliko odobravanja tako kritikov kot tudi občinstva. Režiserji so za pisanje klasičnega dela glasbe zaupali skladatelju Jerryju Goldsmithu, vokalne uspešnice sta napisala Matthew Wilder in David Zippela. Album zbranih skladb za animirani film je dosegel 24. mesto na lestvici Billboardovih 200 najboljših, naslovna pesem »Reflection«, ki jo je zapela takrat ena najuspešnejših najstniških pevk Christina Aguilera, pa je pristala celo na 15. mestu lestvice, imenovane Adult Contemporary – lestvice sodobne glasbe za odrasle. Ko je leta 2020 izšla filmska različica mladinske pravljice, so pri Disneyju gledalca potisnili v drug žanr. Za novejšo, sodobno filmsko različico Mulan je za glasbo poskrbel britanski skladatelj, dirigent in glasbeni producent Harry Gregson-Williams. Njegova epska partitura pričakovano vključuje tradicionalne kitajske instrumente in vpeljuje motive njene predhodne animirane različice.
Chariots of Fire (v prevodu Ognjene kočije) režiserja Hugha Hudsona je britanski zgodovinski dramski film iz leta 1981. Temelji na resnični zgodbi dveh atletov na poletnih olimpijskih igrah leta 1924: škotskega kristjana Erica Liddella, ki tekmuje za slavo svojega Boga, in angleškega juda Harolda Abrahamsa, ki tekmuje za preseganje predsodkov.
Filmska produkcijska hiša Disney je Trnuljčico v animiranem celovečernem filmu predstavila že leta 1959. Zlohotnica je bila vse od predstavitve ena najbolj priljubljenih Disneyjevih hudobnih junakinj. Leta 2014 se je vrnila na filmska platna v igranem celovečercu, ki je razkril marsikaj, česar o njej še nismo vedeli.
Film, v katerem je v glavni vlogi nastopil Gary Cooper, pripoveduje o agentu Službe ameriških maršalov USMS, ki je razpet med občutkom dolžnosti in ljubeznijo do neveste. Kavboj Will Kane je pred poroko svoji nevesti obljubil, da se ne bo več postavljal v vlogo, v kateri bi se izpostavljal nevarnemu življenju, ter da se zavezuje novemu, povsem mirnemu družinskemu življenju. Finančno uspešen film je prejel dobre ocene kritikov, na podelitvi za oskarja je bil nominiran v sedmih kategorijah: med drugim za najboljši film, najboljšega igralca, montažo, za izvirno glasbeno podlago in izvirno pesem. Film se je sicer na predstavitvi za javnost slabo izkazal. Tiomkin je celo zapisal, da so se "filmski strokovnjaki strinjali, da je film popolna polomija ... Producenti so omahovali, ali naj ga sploh objavijo". Skladatelj je zato odkupil pravice za naslovno pesem in jo kot singel s pevcem Frankiejem Lainom izdal za priljubljeni glasbeni trg. Skladba je takoj postala uspešnica po vsem svetu, na podlagi njene priljubljenosti pa je studio štiri mesece pozneje izdal film, v katerem je omenjeno pesem zapel zvezdnik kantri vesterna Tex Ritter.
Leta 1957 je nastal film Most na reki Kwai v režiji Davida Leana. To kultno, legendarno in mitsko klasično delo so tri mesece snemali na Šrilanki. Film je prejel sedem oskarjev, tudi za najboljši film leta, pa za režijo, scenarij in najboljšo glavno moško vlogo. Film je prepoznaven tudi po odžvižgani koračnici, ki je delo skladatelja Friedricha Josepha Riskettsa, različico, kakršno poznamo danes, pa je priredil Malcolm Arnold, ki je tudi napisal glasbo k filmu.
Ni veliko filmov, ki bi se gledalcu tako močno vtisnili v spomin, kot leta 1981 nastali film Podmornica (v originalu Das Boot). Na začetku se zdi, da bomo priča še enemu vojnemu filmu. A ta občutek nas kmalu zapusti. Takoj, ko famozna podmornica izpljuje iz pristanišča in se na širnem morju poda na lov za angleškimi ladjami, je jasno, da gre za film, ki nas vseh 200 minut ne bo spustil iz primeža, da gre za avanturo, kjer pekel pokaže svoj pravi obraz. Da gre za psihološko vojno, kjer zmagovalcev ni in je vsak le žrtev sistema in norosti.
Števine glasbene teme nam tudi po več desetletjih še vedno ostajajo v ušesih in ko si jih požvižgavamo, se spominjamo starih časov, časov, ko smo častili te glasbene poslastice po svojem izboru.