Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat se spuščamo v pustolovsko zgodbo – družinski znanstvenofantastični animirani film Planet zakladov, za katerega sta scenarij napisala John Musker in Ron Clemens, film sta tudi koproducirala in režirala. To je zgodba, kot pravijo, ene najlepših mladinskih pustolovskih knjig, romana Roberta Louisa Stevensona Otok zakladov. Glavni lik zgodbe je Jim Hawkins, petnajstletnik, ki se z izbrano ekipo odpravi na medgalaktično odpravo, pri kateri naj bi iskali legendarni planet zakladov. Jim dela kot najnižji pomočnik na krovu vesoljske galeje in v tem poslu ga čakajo veliki izzivi – na poti se pojavijo črne luknje, tu so še supernove, spopadajo se z elektromagnetnimi nevihtami,..... Zanimivi animirani zgodbi je svojo pomembno noto dodal tudi ameriški skladatelj, glasbeni producent in pianist James Newton Howard. Howard je prispeval glasbo že za več kot 100 filmov, ob tem ne smemo prezreti, da je prejemnik nagrad grammy in emmy tudi devetkratni nominiranec za oskarja.
Ob dnevu spomina na holokavst bomo v oddaji o filmski glasbi predstavili glasbo k filmu Deček v črtasti pižami izpod peresa Jamesa Hornerja. Gre za pretresljivo, sicer izmišljeno dramo, katere namen pa je še kako realen in tudi - ali morda še bolj - današnjemu svetu nujno potreben: gledalcu prikazati izjemen, neponovljiv pogled na strahote, s katerimi predsodki, sovraštvo in nasilje med vojno ožigosajo nedolžne ljudi, zlasti otroke. Skladatelju je bila zgodba tako všeč, da je moral lobirati, da so ga sploh angažirali.
V tokratni oddaji o filmski glasbi predvajamo glasbo k filmu Fabelmanovi skladatelja Johna Williamsa. Gre za zelo oseben kinematograski spomin na okoliščine in družino, ki so oblikovale življenje in kariero režiserja Stevena Spielberga.
V današanji oddaji Filmska glasba se bomo prepustili prepoznavnim melodijam iz zakladnice slovenske filmske glasbe. Slišali bomo glasbo iz filma Sreča na vrvici Deča Žgurja v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V njihovi izvedbi smo predvajali še: temo Jagode iz filma Ko zorijo jagode Jožeta Privška, temo iz filma Begunec Janeza Gregorca, pa temo in valček iz filma Jara gospoda Bojana Adamiča, temo iz filma To so gadi Janeza Gregorca ter Blues hrepenenja iz filma Ples v dežju Bojana Adamiča. Oddajo pa bomo začeli z glasbo k filmu Ne čakaj na maj Boruta Lesjaka v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in pod vodstvom Davida de Villiersa.
Nadarjena balerina je razpeta med strastno predanostjo plesu in ljubeznijo do mladega skladatelja. Ko ne zdrži več pritiskov, skoči pod vlak, nato pa s poslednjimi močmi prosi, naj ji sezujejo rdeče baletne copate. Brian Easdale je leta 1948 prejel nagrado oskar za izvirno glasbo k plesno-filmskemu muzikalu Rdeči čeveljci …
Ruskega pesnika in pisatelja Borisa Leonidoviča Pasternaka je režim prisilil, da je moral leta 1958 zavrniti Nobelovo nagrado za roman Doktor Živago, ki je leto dni prej izšel v Italiji, v Sovjetski zvezi pa šele leta 1988. Večjo branost, kot je za ruske romane v zahodnem svetu običajna, je prinesel po romanu posneti film Davida Leana z Omarjem Sharifom in Julie Christie v glavnih vlogah. Glasbo za film Doktor Živago je napisal skladatelj Maurice Jarre in zanjo tudi prejel enega izmed Živagovih petih oskarjev.
Večerja v ekskluzivni restavraciji na otoku, kjer vam priznani kuharski mojster postreže z razkošnim menijem. Zveni mamljivo? Morda, če pa zgodbi dodamo oznako »nenavadna kombinacija grozljivke, srhljivke in komedije« in vam zaupamo, da vsi gostje večerje ne bodo preživeli, boste povabilo na kulinarično avanturo najverjetneje zavrnili. Govorimo seveda o filmu britanskega režiserja Marka Myloda Meni, ki srhljivo zgodbo o naveličanem slavnem kuharskem mojstru in njegovih neznosnih gostih postavlja v svet visoke kulinarike. Film, ki meša ostro razredno satiro s humorjem, temačnostjo in zdravim pridihom absurda, je nastal po scenariju Willa Tracyja.
Zgodbo o mravljicah, ki vso pomlad in vse poletje trdo garajo, da bi si nabrale hrano za mrzle dni, a jo ob koncu poletja pridejo pobrat nesramne kobilice, je z glasbo opremil Randy Newman. Newman, rojen leta 1943 v Los Angelesu, je ameriški pevec, pisec besedil, aranžer, skladatelj in pianist, znan po slogu petja z južnjaškim naglasom. Izhaja iz družine hollywoodskih filmskih skladateljev in tudi sam je svojo glasbeno kariero kot pisec pesmi začel že pri sedemnajstih letih. Med drugim je pisal uspešnice za skupine, kot so Fleetwoods, njegove najbolj znane pesmi, ki jih je posnel kot snemalec, pa so uspešnice "Short People", "I Love L.A.", "You've Got a Friend in Me". Drugi izvajalci so dosegli velike uspehe z njegovimi pesmimi "Mama Told Me Not To Come", "I Think It's Going to Rain Today" in "You Can Leave Your Hat On".
Mlado dekle, še ne osemnajstih let, zapusti puste zidove samostana, da bi se poročila z moškim, ki ga je zanjo izbral njen oče. Čeprav gre za uglednega podeželskega zdravnika in si mlada Emma obeta pestro življenje na podeželju, pa ji majhno, provincialno mesto kmalu postane prepusto. Ker celo njen mož Charles Bovary nima časa zanjo, zato postane zdolgočasena in nesrečna. Ker hrepeni po navdušenju, strasti, statusu in ljubezni, se kmalu poda v vrtinec razmerij, ki pa jo pahnejo v brezglavo zadolževanje in končni obup. Gre za slavno zgodbo iz romana francoskega pisatelja Gustava Flauberta Gospa Bovary, ki je doživela številne gledališke in filmske uprizoritve. Zadnja od teh je film francosko-ameriške režiserke Sophie Barthes, ki je za upodobitev na videz krhke Emme Bovary izbrala avstralsko igralko Mio Wasikowsko. Emmino zgodbo hrepenenja in strasti sta glasbeno obarvala brata Evgueni in Sacha Galperine.
Film Dama v zlatu, h kateremu izvirno glasbo poslušamo v današnji oddaji, pripoveduje o sodnem boju Marie Altmann, nečakinje znamenite Klimtove portretiranke Adele Bloch Bauer. Ta se je po drugi svetovni vojni zavzela, da se Klimtova mojstrovina vrne njeni družini. Film, ki ga je Curtis posnel po scenariju Alexija Kaya Campbella, je sodna odisejada za lastništvo nad več deli iz umetniške zbirke judovskega lastnika tovarne sladkorja Ferdinanda Blocha Bauerja, Adelinega moža.
Trideseta leta prejšnjega stoletja, New York in trije prijatelji – zdravnik, odvetnik in medicinska sestra, ki so priča umoru. Ko sami postanejo osumljenci, se dogovorijo, da bodo zavarovali drug drugega ne glede na vse, in tako razkrijejo eno najosupljivejših skrivnih zarot v ameriški zgodovini.
Skladatelj John Powell, ki ga poznamo po glasbi k risanim filmom Kokoške na begu, Ledena doba, Vesele nogice in Kako ukrotiti svojega, če jih naštejemo le nekaj, bo tokrat poskrbel, da se nam ob poslušanju glasbe k psihološkem trilerju Ne skrbi, draga naježi koža. S tokratnim delom je skladatelj namreč zaplul v mračnejše vode in ustvaril glasbo, ki zakrivi srhljivo dinamiko in vznemiri na videz idilično življenje glavnih protagonistov filma. Album poleg izvirne glasbe angleškega skladatelja Johna Powella vsebuje tudi izbor jazz in soul skladb iz sredine 20. stoletja, med drugimi tudi Raya Charlesa, Elle Fitzgerald in skupine The Platters.
Režiser Zemeckis ni veliko razmišljal o tem, komu bo prepustil glasbeni del filma, saj je Alan Silvestri poskrbel že za njegova zadnja dva filma, Lov za zelenim diamantom in Vrnitev v prihodnost, v katera je prinesel svoje najboljše glasbene trike pri snemanju glasbe z Londonskim simfoničnim orkestrom. Lahko rečemo, da s kopico izrazitih jazzovskih tem, ki malce dišijo po glasbi iz temačnih filmov noir, ter v kombinaciji z igrivo glasbo za risani film v stilu Carla Stallinga in na drugi strani zaradi ritmičnih akcijskih iztočnic v slogu, kot smo jih lahko slišali že v filmu Vrnitev v prihodnost, je to preprosto ena najboljših partitur Silvestrijevega opusa.
V tokratni oddaji bomo predvajali glasbo k filmu Življenje je lepo.
V današnji oddaji o filmski glasbi bomo predstavili glasbo k filmu Beležnica Aarona Zigmana. Film iz leta 2004, ki po vsem tem času še vedno sodi v sam vrh najlepših ljubezenskih filmov, pripoveduje zgodbo o mladi Allie in Noahu, ki se leta 1940 v Severni Karolini zaljubita in preživita skupaj brezskrbno poletje. Ob koncu poletja morata zaradi vojne in različnih obveznosti končati svojo romanco. Dolga leta pozneje ju srečamo v domu za ostarele, v katerem Noah Allie, ki izgublja spomin, bere zapiske iz beležnice. Pripovedovanje o zaljubljenem mladem paru v Allie obudi spomine na mladost in stara čustva. Preproste, a učinkovite zgodbe ni nadgradila le igralska zasedba – mladi par sta upodobila Ryan Gosling in Rachel McAdams, starejšega pa James Garner in Gena Rowlands – temveč tudi glasba Aarona Zigmana.
