Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Osmi koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Yeol Eum Son (klavir) dirigent: Lio Kuokman Anton Lajovic: Sanjarija (prir. za godalni orkester: Lucijan Marija Škerjanc) Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu op. 30 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Preludij v G-duru op. 32 št. 5 Jean Sibelius: Simfonija št. 2 v D-duru op. 43
Na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poteka Slovanska bralna značka, namenjena študentom, učiteljem in srednješolcem. Slovanska bralna značka je bralni klub, a hkrati tudi več kot to. Tedenska srečanja udeležencev bogatijo gostujoči avtorji, prevajalci in poznavalci sodobne slovanske literature, v okviru Slovanske bralne značke pa potekajo tudi različne izobraževalne in ustvarjalne delavnice za srednje šole, ki so primerne za dopolnitev pouka slovenščine, medpredmetno povezovanje ali tematske in kulturne dneve. Slovansko bralno značko vodita in organizirata izr. prof. dr. Namita Subiotto in doc. dr. Špela Sevšek Šramel. Dr. Špela Sevšek Šramel je tudi naša tokratna gostja, ob njej pa še Andraž Stevanovski, profesor slovenščine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.
Colombe Schneck je študirala je na pariškem Institutu za politične študije in na Univerzi v Parizu II. Sodelovala je z nekaterimi francoskimi televizijskimi mrežami in režirala odmevne dokumentarce, na primer Ženske brez otrok, sumljive ženske iz leta 2014 ter Stari zaljubljenci naslednjega leta. Pisati je začela leta 2007, od takrat je objavila petnajst knjig in zanje prejela prestižne francoske literarne nagrade, nekatere knjige so prevedene v več jezikov. V slovenščini lahko zdaj beremo v prevodu Eve Mahkovic dve noveli v knjigi z naslovom Diptih. Izšla je letos pri založbi No!Press. Pogovarja se Tadeja Krečič, bere Lidija Hartman. Tehnična izvedba Gašper Loborec.
"Če hočeš ohraniti upanje, moraš gori spodmakniti vznožje, kar je nemogoče, pa vendarle je v neskončnosti zmožno vse," pravi gostja oddaje Izšlo je Stanka Hrastelj. V pogovoru predstavi svojo pesniško zbirko Vznožje, ki je lani izšla v zbirki Črna skrinjica in jo gre brati kot celoto, pove pa tudi več o Krškem, lepi krajevni knjižnici in manjkajoči knjigarni. Nikar ne zamudite.
Prvi koncert letošnje petnajste sezone 2025 cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu je bil enajstega marca v Atriju ZRC v Ljubljani. Pod naslovom Operni junaki goriških salonov je prinesel prve izvedbe italijanskih opernih arij, ki so se ohranile v Zgodovinskem pokrajinskem arhivu v italijanski Gorici. Skladbe so nekoč verjetno izvajali v goriških salonih v majhnih zasedbah s tremi ali štirimi godali in čembalom.
Podkasti Radia Slovenija so med bolj poslušanimi v Sloveniji. Mihilizem, Zverinice, Umetnost možnega, Evolucija užitka, Žoga je okrogla so naslovi le nekaterih vsebin, ki dopolnjujejo bogato ponudbo radijskih oddaj. In to ponudbo bi radi še nadgradili.
S podelitvijo nagrad se je sinoči v Velenju končalo 24. književno srečanje Lirikonfest – festival liričnega, potopisnega, kantavtorskega in satiričnega občutja / rezervat za poezijo. Organizira ga Ustanova Velenjska knjižna fundacija, vodi pa ga pesnik in urednik Ivo Stropnik. Prispevek Vlada Motnikarja:
V mariborski galeriji artKIT je na ogled likovna razstava mlade hrvaške likovne umetnice Sare Haas. Po treh razstavah na Hrvaškem je to njena prva samostojna v tujini. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. Osebna je tudi razstava z naslovom SAGA; pripoveduje zgodbe, ki jih doživlja, na neki način je igrivo zapisan dnevnik spominov. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.
Ali pisati o delavskem razredu pomeni pisati proti literarni tradiciji in zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno, da se proti njemu lahko borimo? To sta le dve izmed mnogih vprašanj, s katerimi se Édouard Louis, eden od osrednjih francoskih literarnih glasov mlajše generacije, ukvarja v svojih povečini avtobiografskih knjigah. Louis te dni na povabilo založbe cf*, pri kateri so izdali njegove zadnje štiri knjige v slovenščini, gostuje na več dogodkih v Ljubljani.
8. junij je dan Primoža Trubarja. Na Trubarjevi domačiji na Rašici se mu poklanjamo že dan prej ob 18. uri, in sicer že dvanajstič s tradicionalnim literarnim dogodkom Dom v jeziku v organizaciji Društva slovenskih pisateljev, Programa Ars in Občine Velike Lašče. Na njem se bodo predstavili nagrajeni sodobni slovenski avtorice in avtorji Miljana Cunta, Robert Simonišek, Marjan Kukovec, Nataša Konc Lorenzutti, Anja Mugerli, Maruša Novosel in Denis Škofič.
Arhiv Republike Slovenije letos praznuje osemdeseto obletnico obstoja kot samostojna nacionalna institucija. Vodilo celoletnega praznovanja je odprtost in dostopnost arhivskih vsebin, pa tudi njihova digitalizacija. Del jubilejnega programa, ki očem javnosti razkriva izbor arhivskih materialov na področju filmske umetnosti, je razstava Od filma do arhiva, ki se je odprla ta teden, pospremila pa jo je projekcija razstavljenih filmov v Slovenski kinoteki. Prispevek je pripravila Urška Savič, bere Lidija Hartman.
V Izoli se odvija osrednji del 21. festivala Kino otok. Na njem so, denimo, prikazali Prisluhni glasovom; film posledice kolonialne oblasti v Francoski Gvajani razišče skozi pogled odraščajočega dečka iz Pariza, ki na obisku pri babici obudi duha tragično umrlega strica. Na ogled je bil tudi film V senci finskega ustvarjalca Samija van Ingna. V filmu raziskuje kompleksno zapuščino svojih prednikov – med temi je tudi Robert J Flaherty, ki velja za avtorja prvega celovečernega dokumentarca. Z van Ingnom se je v Izoli srečala Tina Poglajen.
Grafični bienale Ljubljana praznuje 70 let. Če se je nazadnje tematsko navezal na gibanje neuvrščenih, pri katerem je sicer v svojih začetkih igral pomembno vlogo v kulturni diplomaciji, pa se letošnja, 36. izdaja z deli umetnikov z vsega sveta osredotoča na razumljivejšo témo – fantazijo. Španska kuratorka Chus Martínez je bienale naslovila Orakelj: O domišljiji in svobodi.
V Zasavskem muzeju Trbovlje odpirajo razstavo z naslovom Stojan Batič kipar iz Trbovelj 100 let. Gre za razstavo ob 100. obletnici rojstva enega najpomembnejših kiparjev druge polovice 20. stoletja.
V Izoli se pričenja osrednji del 21. filmskega festivala Kino otok, trajal bo vse do nedelje. Prikazali bodo 129 filmov, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih; filmi prihajajo iz Palestine, Črne gore, Nepala, Finske in več kot 30 drugih držav. Letos si festival sicer prizadeva za upočasnitev ritma, možnost za razmislek in dialog; v urniku so denimo namenoma ustvarili dodaten prostor za neposreden stik med filmskimi ustvarjalci in občinstvom.
Vloga drog v sodobni družbi je največkrat zastrta in tabuizirana, diskurz o njihovi uporabi pa osnovan na dezinformacijah. Tako trdi nemški pisatelj Norman Ohler, ki se je že v svoji prvi raziskovalno naravnani knjigi Popolna omama: Droge v tretjem rajhu, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2019, posvetil temeljitemu pregledu uporabe stimulativnih drog med vodstom in vojaki nacističnega režima v Nemčiji pred in med drugo svetovno vojno. V svoji novi knjigi, LSD za mamo, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Aleša Učakarja in jo je nedavno predstavil v Ljubljani, že začeto raziskavo nadaljuje, le da se je tokrat posvetil uporabi psihedeličnih drog v času hladne vojne. V ospredju njegove obravnave je dietilamid lizergične kisline, širše poznan kot LSD.
V sredo, 4. junija, se v Izoli začenja osrednji del 21. izdaje festivala Kino otok. V programu je tokrat 129 filmov iz 36 različnih držav, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih. Za tiste, ki bodo v Izoli že večer prej, kot vsako leto pripravljajo projekcijo presenečenja. Kot so zapisali, bo skrivnostni film, ki ga bodo prikazali v torek zvečer v Letnem kinu Manzioli, v otoški maniri ogrel predfestivalski večer in toplo povabil k ogledu prihajajočih festivalskih projekcij. Uradno festival v sredo sicer odpira film Skupni jezik, nenavadno, zabavno in ganljivo srečanje kanadske in iranske kulture ter njunih kinematografij. Tina Poglajen je pred mikrofon povabila programsko selektorico Varjo Močnik, ki je predstavila del programa letošnjega festivala – tega sestavljajo cinefilski filmi z vseh koncev sveta.
7 epizod
Svetu, ki ga s prostim očesom ne opazimo, vladajo izredno prilagodljiva bitja - bakterije. Čeprav gre za enocelične in mikroskopsko majhne organizme, jih ravno ta navidezna preprostost žene k neverjetni iznajdljivosti, ko pride do prilagajanj na različne naravne okoliščine. Ena izmed prilagoditev, ki bakterijam omogoča, da se oprimejo različnih površin, povežejo z drugimi bakterijami, se medsebojno sporazumevajo in ščitijo pred neugodnimi razmerami v okolju, je biofilm. Natančno organiziran in kompleksen preplet lepljivih, skorajda želejastih snovi in bakterij. Kar je za bakterije obrambna struktura, nam marsikdaj povzroča preglavice - od jutranjih oblog na zobeh, bolnišničnih okužb do kontaminacij pri denimo predelavi mleka. Ko se torej bakterije znajdejo v okolju, kjer je preživetje oteženo, se ne umaknejo, temveč izgradijo nekakšen zaščitni plašč. Kje iskati snovi, ki lahko to kompleksno bakterijsko strukturo, ki je odporna na vročino, razkužila in celo antibiotike, uničijo? In kako poustvariti razmere, da bodo bakterije takšno strukturo oblikovale tudi v laboratoriju? S takšnimi in podobnimi vprašanji se pri svojem delu srečuje doktorica Nika Janež, raziskovalka na Odseku za biotehnologijo Instituta “Jožef Stefan”.
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odpirajo razstavo Prevedeno v socializem, ki predstavlja skoraj neznano zgodovino turško govoreče skupnosti v Jugoslaviji med letoma 1920 in 1980. V Velenju so sinoči na festivalu lirične umetnosti, Lirikonfestu, podelili nagrade, Izolo in Ljubljano pa je obiskala italijanska pisateljica Beatrice Salvioni, katere prvenec Prekleta je skoraj čez noč postal prodajna uspešnica, doslej so ga prevedli že v več kot 35 jezikov.
Colombe Schneck je študirala je na pariškem Institutu za politične študije in na Univerzi v Parizu II. Sodelovala je z nekaterimi francoskimi televizijskimi mrežami in režirala odmevne dokumentarce, na primer Ženske brez otrok, sumljive ženske iz leta 2014 ter Stari zaljubljenci naslednjega leta. Pisati je začela leta 2007, od takrat je objavila petnajst knjig in zanje prejela prestižne francoske literarne nagrade, nekatere knjige so prevedene v več jezikov. V slovenščini lahko zdaj beremo v prevodu Eve Mahkovic dve noveli v knjigi z naslovom Diptih. Izšla je letos pri založbi No!Press. Pogovarja se Tadeja Krečič, bere Lidija Hartman. Tehnična izvedba Gašper Loborec.
"Če hočeš ohraniti upanje, moraš gori spodmakniti vznožje, kar je nemogoče, pa vendarle je v neskončnosti zmožno vse," pravi gostja oddaje Izšlo je Stanka Hrastelj. V pogovoru predstavi svojo pesniško zbirko Vznožje, ki je lani izšla v zbirki Črna skrinjica in jo gre brati kot celoto, pove pa tudi več o Krškem, lepi krajevni knjižnici in manjkajoči knjigarni. Nikar ne zamudite.
''S svojimi deli pripovedujem zgodbe o tem, kar doživljam. Občutljivo, premišljeno, igrivo zapisujem s čopičem na platno kot dnevnik spominov,'' se izpove umetnica mlada hrvaška umetnica Sara Haas. S prvo samostojno razstavo zunaj svoje domovine gostuje v galeriji artKIT. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. In osebna je tudi razstava z naslovom SAGA. V Svetu kulture tudi o sinjemodrem zaščitniku duševnih bolnikov. Konj Marko, velika modra skulptura konja iz Italije, ki je že več kot pol stoletja simbol deinstitucionalizacije, se odpravlja na pot po Sloveniji. Opozarja na prednosti tega, da ljudje z duševnimi težavami ne živijo po ustanovah, pač pa v skupnosti.
Skorajda si danes ne zmoremo zamišljati prihodnosti, ki ne bi bila vsaj črnogleda, če že ne povsem apokaliptična. Na eni strani smo priča vse večji krizi demokracije in novemu razplamtevanju vojn, na drugi grozi velika podnebna in ekološka kriza, ki ji namenjamo vse manj pozornosti. A morda gre v obeh primerih tudi za krizo mišljenja. Nova spoznanja terjajo od nas drugačno delovanje, a teh sprememb očitno še nismo zmožni. Še vedno smo dediči tradicije, ki človeka postavlja na odlikovano mesto.
Na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poteka Slovanska bralna značka, namenjena študentom, učiteljem in srednješolcem. Slovanska bralna značka je bralni klub, a hkrati tudi več kot to. Tedenska srečanja udeležencev bogatijo gostujoči avtorji, prevajalci in poznavalci sodobne slovanske literature, v okviru Slovanske bralne značke pa potekajo tudi različne izobraževalne in ustvarjalne delavnice za srednje šole, ki so primerne za dopolnitev pouka slovenščine, medpredmetno povezovanje ali tematske in kulturne dneve. Slovansko bralno značko vodita in organizirata izr. prof. dr. Namita Subiotto in doc. dr. Špela Sevšek Šramel. Dr. Špela Sevšek Šramel je tudi naša tokratna gostja, ob njej pa še Andraž Stevanovski, profesor slovenščine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.
Bel dim, rjav odblesk je naslov razstave fotografa Nika Erika Neubauerja, ki je nastala med bivanjem v New Yorku in prikazuje utrip mestnega vsakdana, blišč in bedo večmilijonskega mesta, katerega podoba je postala ikonična. Na ogled je v mariborski Umetnostni galeriji. V Ljubljano pa je prispel francoski pisatelj Eduard Louis. Velik mednarodni uspeh je dosegel že z romanesknim prvencem Opraviti z Eddyjem iz leta 2014. Njegova dela so izrazito avtofikcijska, med njimi je knjiga Kdo mi je ubil očeta, na intimnih spominih temelječe fiktivno pismo očetu, ki ima pri nekaj več kot petdesetih letih popolnoma uničeno zdravje. Louisovo gostovanje je tokrat osredotočeno na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer so študenti pripravili uprizoritev po motivih njegovih proznih del, v največji meri prvenca Opraviti z Eddyjem, kot nosi naslov tudi uprizoritev, nastopil pa bo tudi z javnim predavanjem »Umetnost pobega«.
V prvi polovici 19. stoletja je zaradi črkopisne reforme kazalo, da bomo Slovenci dobili tri knjižne jezike. Anton Murko je v tej pravopisni in besediščni zmedi videl izhod v poenotenem knjižnem jeziku, ki bi temeljil na bohoričici. S slovnico in dvema slovarjema je ustvaril izjemna dela, ki so odločilno vplivala na oblikovanje slovenskega knjižnega jezika. V spomin na delo tega jezikoslovca in duhovnika so v Hočah pretekli petek odkrili njegovo reliefno podobo. Življenje in delo dr. Antona Murka je predstavil jezikoslovec prof. dr. Marko Jesenšek (Foto: Kreativna baza).
V drugi polovici 18. stoletja, še zlasti pa prvo polovico 19. stoletja, so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so bili in kaj so počeli? (ponovitev)
Kulturno dogajanje v Mariboru je te dni v znamenju šestdesetega festivala Borštnikovo srečanje. Ob jubileju so pripravili razstavo Borštnik!, danes pa bomo spregovorili o razstavi, ki povezuje festivala Borštnikovo srečanje in Prestopi. Na Intimnem odru v prostorih GT22 so pripravili razstavo Moraš, torej moreš, ki obeležuje 10. obletnico delovanja neodvisne gledališke produkcije društva Moment. Njihovo osnovno poslanstvo je produkcija in razvoj neodvisnega gledališča ter povezovanje umetnosti in družbe. Kot sta povedala člana gledališča in snovalca razstave Zoran Petrovič in Andrej Firm so skušali na razstavi prikazati dele scenografij, kostumografij in rekvizitov iz obdobja delovanja društva Moment od začetkov do danes. Vabimo vas k poslušanju!
Prvi koncert letošnje petnajste sezone 2025 cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu je bil enajstega marca v Atriju ZRC v Ljubljani. Pod naslovom Operni junaki goriških salonov je prinesel prve izvedbe italijanskih opernih arij, ki so se ohranile v Zgodovinskem pokrajinskem arhivu v italijanski Gorici. Skladbe so nekoč verjetno izvajali v goriških salonih v majhnih zasedbah s tremi ali štirimi godali in čembalom.
V okviru cikla Mladi mladim, ki ga v sodelovanju s Cankarjevim domom organizira Glasbena mladina ljubljanska, je 12. februarja 2025 v Kosovelovi dvorani nastopil klarinetist Miha Grmek Seražin. Na svojo glasbeno pot je stopil pri osmih letih z diatonično harmoniko, leto pozneje pa s klarinetom. Leta 2015 je šolanje nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Jožeta Kotarja, leta 2020 pa se je odpravil na Glasbeno akademijo v Baslu na študij pri Françoisu Bendi, kjer obiskuje magistrski program. MIHA GRMEK SERAŽIN: PRELUDIJ V A-MOLU ZA KLARINET SOLO CARL PHILIPP EMANUEL BACH: SONATA FLAUTO TRAVERSO SOLO SENZA BASSO V A-MOLU, H. 562, WQ. 132 ZA KLARINET SOLO EDISON VASILJEVIČ DENISOV: SONATA ZA SOLO KLARINET
V skladu z izrekom Dostojevskega, da bo "lepota rešila svet", je bila za Marijo Judino glasba boj proti zlu in pot do odrešitve. Pogosto je poudarjala "pomembnost izraza". To je mogoče slišati v njenih neizmernih razmerjih zvoka, pulza in "življenja glasbene oblike".
Muzika oktoiha je eden osrednjih ciklov glasbenega ustvarjanja skladateljice Ljubice Marić. Sestavljajo ga štiri glasbena dela, ki se tesno prepletajo z bizantinsko kulturno dediščino. Skladateljica je namreč pri zasnovi svojih skladb uporabila napeve iz srbske cerkvene glasbene tradicije, ki jih je v svoji zbirki Osmoglasnik notiral Stevan Mokranjac. Ti temeljijo na sistemu osmih modusov. Z Muziko oktoiho se je Ljubica Marić zapisala v zgodovino kot prva skladateljica, ki je pri zasnovi neliturgičnega dela uporabila liturgični vir. Z delom je skoraj preroško nakazala minimalistični slog, ki se je razširil med vzhodnoevropskimi skladatelji po letu 1970, in tako pomembno zaznamovala evropsko glasbeno dediščino druge polovice 20. stoletja.
Antonín Dvořák je že za življenja užival izjemno pozornost in nedeljeno priznanje, od njegovih enajstih oper pa je zares uspela le ena, Rusalka, druge pa uprizarjajo le v čeških gledališčih. Zato bomo pet četrtkov namenili orisu njegove ustvarjalnosti za operni oder.
Prisluhni bomo novim stvaritvam v polju elektroakustične glasbe, med njimi novi plošči nemškega mojstra modularne sinteze zvoka Rashada Beckerja, azijski elektroakustični improvizatorski zasedbi FEN ter novi plošči samosvojih zvočnih svetov ameriškega dua Fraufraulein.
Primož Čučnik, Ana Pepelnik in Tomaž Grom od leta 2006 sodelujejo v improvizacijskem triu, ki na izjemno izviren način spleta besedo, glasbo in performativne akcije. Na novi plošči "uho je najljubši čut pozornosti" (Zavod Sploh, 2015) predstavljajo starejše, nekatere še neobjavljene skladbe in nove posnetke, zabeležene po ponovni oživitvi tria. Člani CPG impro bodo tudi gostje oddaje.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Marjan Kozina je imel veliko talentov. Bil je duhovit ustvarjalec - skladatelj in pisatelj, umetnik, ki ga še danes občudujemo. To pot bomo v oddaji Čas, prostor in glasba približno enako pozornost namenili obem njegovim primarnim talentom. Hkrati pa bomo poudarili njegov izjemen smisel za lepo melodijo in za navdih s humorjem. Prav zato smo poleg nekaterih drobnih Kozinovih umetnin za oddajo izbrali tudi njegov spis iz knjige »Dobra volja Marjana Kozine« - Kritik.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Mauricea Ravela, skladatelja, od čigar rojstva letos mineva 150 let. V njegovi skladateljski zapuščini najdemo okrog 40 pesmi in tudi njegova zadnja dokončana skladba je po zvrsti samospev; to je cikel Don Kihot in Dulcineja, zasnovan na zgodbi o Don Kihotu. Zaslug za nastanek glasbe pa nima le Ravel, ampak tudi prevarantski filmski režiser Georg Wilhelm Pabst, ki je Ravela prosil, naj napiše glasbo za načrtovani film o Don Kihotu. Hkrati je režiser nagovoril nekatere druge skladatelje, z namenom, da bi lahko izbiral med skladbami. A kakorkoli - ta cikel je danes med najbolj izvajanimi Ravelovimi samospevnimi skladbami.
Bolgarski pianist je vsestranski glasbenik. Že 25 let živi na Nizozemskem. Ob deseti obletnici festivala Radar je nastal projekt Decagon. Slišali bomo verzijo z bolgarskim radijskim big bandom. Na bobnih bo Martin Hafizi, na basu Mihail Ivanov, klavir bo igral avtor vseh skladb Dimitar Bodurov. BNR Big Band bo vodil Antoni Donchev.
Evropska zveza radijskih postaj (EBU) že 60 let organizira izjemen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Organizacijo letošnjega, jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Orkester je vodil Matjaž Mikuletič, ki je tudi napisal vse skladbe. Slovenske barve sta zastopla še pevka Joliette Anžlovar in basist Jošt Lampret.
Poslušamo skladbe, ki jih je napisal ali aranžiral Bill Holman, glasbenik, ki velja za enega najboljših aranžerjev skladb za jazzovski veliki orkester. Njegove plošče so sicer posejane zelo na redko, a so zato toliko dragocenejše. Bill Holman je igral tudi v različnih manjših zasedbah, ki so se pojavile in potem poniknile na tako imenovani jazzovski sceni Zahodne obale.
V peti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, se posvečamo dobremu desetletju med 2002 in 2014, ko je bil umetniški vodja zasedbe Hugo Šekoranja. V goste mu je uspelo povabiti nekatere najbolj eminentne jazzovske glasbenike in to je bilo roko na srce obdobje gostovanj nekaterih najpomembnejših sodobnih jazzovskih osebnosti od Joeja Lovana do Kurta Ellinga. Hugo se nam bo pridružil v studiu.
Ob stoletnici rojstva bomo oddajo namenili saksofonistu Genu Ammonsu. Odlikoval ga je značilen poln in topel saksofonski zven, brez težav je prehajal med različnimi slogi od cool jazza pa vse do najbolj grobega čikaškega ritem in bluza. Vzel je najboljše prvine slogov vodilnih tenor saksofonistov Z dvema krajšima prekinitvama je bil zvezdnik čikaškega jazzovskega prizorišča četrt stoletja.
Jarrett je na plošči objavil svoje izvedbe Würtemberških sonat, ki jih je Carl Philip Emanuel Bach izdal leta 1744 in jih posvetil grofu Würtemberškemu. Veljajo za najpomembnejše klavirsko delo iz časa med Johannom Sebastianom Bachom in Josephom Haydnom. Običajno se izvajajo na čembalu, Jarret pa jih je posnel na klavirju, in sicer leta 1994, v svojem studiu v New Jerseyju.
Vince Mendoza je med najbolj karizmatičnimi in iskanimi sodobnimi aranžerji in dirigenti. Sloviti ameriški dirigent in aranžer je v svoji neverjetni karieri pisal skladbe in priredbe za zvezde, kot so Björk, Gregory Porter, Al Jarreau, Diana Krall, Melody Gardot, Sting in Joni Mitchell. Je eden najbolj cenjenih in iskanih jazzovskih komponistov na svetu.
V četrti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, bomo poslušali skladbe v njihovi izvedbi, v katerih so sodelovali različni glasbeni gostje z vsega sveta. Omenimo orgličarja Peppina Principa, pevca Kurta Ellinga, pevke Joan Faulkner, dirigenta Petra Herbolzheimerja in Herba Pomeroya, bobnarja Petra Erskina in trobentača Alexa Sipiagina.
Predstavljamo enega najmarkantnejših trobentačev v jazzu – Jacka Sheldona. Bil je tudi pevec, igralec, umetniški vodja televizijskih predstav in velik posebnež. S svojimi spontanimi monologi, ki so bili včasih zelo smešni ter včasih omledni, je skoraj zasenčil svoje vrhunsko igranje trobente.
Velemojster filmske glasbe je obogatil filmske bisere režiserjev, kot so Don Siegel, Brian De Palma, WilliamFriedkin, Oliver Stone, Warren Beatty, John Carpenter, Quentin Tarantino, Bernardo Bertolucci, Roman Polanski in Pier Paolo Pasolini.
Vibrafonist Roy Ayers se je 4. marca letos za vedno poslovil, star 84 let. Oddajo bomo namenili njegovemu zgodnjemu – bolj jazzovskemu ustvarjanju. V poznejših letih se je bolj posvetil plesni – celo disco glasbi.
Po zmagi nad Hilbudijem in njegovo bizantinsko vojsko se Iztok v spremstvu popotnega pevca Radovana odpravi v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti skupaj rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači. Na dvornih slovesnostih Iztok v lokostrelskem tekmovanju premaga vojskovodjo in caričinega zaupnika Azbada, s čimer v Bizancu mladi Sloven postane splošno znan. Zaljubi se v prav tako ne ravnodušno mlado dvorjanko Ireno, njegova postavnost pa pritegne celo caričine oči. O nadaljnjih Iztokovih dogodivščinah pa v drugem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
Igra v pripovedno osišče postavlja zakonske zgode in nezgode starejšega moža in mlade žene. V nekoliko širšem kotu pa gre skozi za Jesiha značilne duhovite in iskre jezikovne bravure zaznati tudi obravnavo motiva Lepe Vide. Destilat hrepenenja tokrat skozi satirično opno. Režiser: Tugo Štiglic Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sopran – Nataša Tič Ralijan Alt – Marijana Brecelj Bariton – Anton Petje Bas – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.
Ljoba Jenče z glasom in glasbeni oblikovalec Borut Čelik v pripovedi RIBA razkrijeta, da se na koncu sveta, ob mizi iz javorja, ziblje sonce in z njim svet. Z zarjo bo sončna krogla odšla. Ob plamenih z ognjišča bodo jedli polento, peli, molili. Živeli ob boku bogov. Pojoč odpirali nebo. Melodija bo kot božanska voda svetlobe tekla med glasovi, se prelivala skozi besede in ritme. Kot mantre, kot trak tisočerih rodov. Temà bo vedno znova izginjala. Glas išče telo, telo godca, godec srce. Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu. Glas – Ljoba Jenče Glasbeni oblikovalec: Borut Čelik Režiser: Alen Jelen Tonski mojster Matjaž Miklič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v Cankarjevem domu marca 2025.
Pisatelju, esejistu in literarnemu uredniku Andreju Blatniku je s svojim mojstrstvom pri oblikovanju kratkih dramatičnih prizorov tudi v tej poetični igrani radijski miniaturi uspelo rahločutno naslikati nostalgičen notranji monolog v zakonu ženske. Režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe in zvokovne opreme: Saša Lušič Nastopata – Nina Valič in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2012.
Duhovit opis sodne razprave, Milčinski pa s svojo prepoznavno satirično ostjo prav nič ne prizanaša niti lastnemu sodniškemu stanu. Igro je leta 2001 režiral njegov vnuk, režiser Matija Milčinski. Režiser: Matija Milčinski Dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstra: Miro Marinšek in Jure Culiberg Predsednik – Bojan Emeršič Prvi sodnik – Slavko Cerjak Drugi sodnik – Boris Ostan Tretji sodnik – Dare Valič Zapisnikar – Janko Petrovec Jesihhar – Nejc Simšič Kostajnar – Miha Veršnjak Kastrolar – Juš Milčinski Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2001.
Zgodba prikazuje spopad poganskega sveta pod svobodnim soncem Slovenov in Antov. Vendar pa epski boji slovanskih plemen pod vodstvom staroste Svaruna v tej radijski različici romana obdajajo predvsem dogodivščine pogumnega Svarunovega sina Iztoka. V prvem delu so predstavljeni vsi junaki in njihovo mesto v temeljnem spopadu obeh nasprotujočih si svetov – poganskega in krščanskega. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor
Zvočna zgodba iz zbirke sočnih, po renesančnem zgledu napisanih Balzacovih novel z naslovom Okrogle povesti, je groteskna komedijo nravi, ki moške preprosto pouči, naj se ne obešajo na ženske, ki ne marajo zanje. Prevajalec: Anton Debeljak Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica Metka Rojc Glasbeni opremljevalec Peter Čare Lepa Feronka – Tanja Ribič Odvetnik Feron – Danilo Benedičič Služabnica – Stanni Boninsegna Kralj – Janez Albreht Oče – Zvone Hribar Lannoy – Gregor Čušin Le Daim – Jernej Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.
Pripoved o srečanju negibne ome in jelke. Ta je šest tisočletij in pol ležala v mokri zemlji, preden sta jo, po naključju, ko so na robu vasi obnavljali kale, v Čadrgu našla Jani in Gorazd Kutin. Osušeno so jo naposled spremenili v liro, boben in piščal. Oma in jelka sta torej narejeni iz iste snovi: časa, ki pôje. To sta zdaj ozvočila pripovedovalka Nataša Kramberger in multiinstrumentalist Samo Kutin, ki igra na liro in boben iz jelke, poleg tega pa še na hurdi gurdi, harmonij in basovsko harfo. Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu. Pripovedovalka: Nataša Krmaberger Multiinstrumentalist: Samo Kutin Režiser: Alen Jelen Tonski mojster Matjaž Miklič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Cankarjevem domu marca 2025
Satirična komedija je zasnovana na pomoti v zvezi z imenom povabljenega v radijski studio. Kdo je tisti, ki je v radijski studio prispel namesto uglednega jubilanta? Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Interpreta – Brane Grubar in Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999
Igra prikazuje svojevrsten odnos do glasbe in duhovna doživetja, ki jih omogoča posamezniku. Kako človek zares občuti moč zvoka in glasbe? Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Ona – Nataša Barbara Gračner On – Bojan Emeršič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1992
Radijska priredba drznega in inovativnega romana Virginie Woolf analizira človekovo zavest in njeno kroženje okoli osrednjih tem: ljubezni, lepote, minljivosti, zakona, osamljenosti in smisla. Mladi plemič Orlando živi v šestnajstem stoletju, a se po dolgem spancu prebudi štiristo let pozneje kot ženska. Slike angleške zgodovine so tako vtkane v nepojasnjene menjave časa, prostora in spola. Režiser: Jože Valentič Avtor dramatizacije romana: Darryl Pinckney Prevajalka in prirejevalka: Lenča Ferenčak Dramaturg: Pavel Lužan Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Tonski mojster: Staš Janež Orlando – Lenča Ferenčak Kraljica – Mojca Ribič Kneginja – Maja Sever Nadvojvoda – Tone Gogala Shel – Slavko Cerjak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1995.
Irenej Lyonski je eden od najbolj znamenitih piscev zgodnjega obdobja krščanstva. Znan je po svojih spisih, v katerih je branil krščanstvo pred poganstvom in različnimi herezijami. V oddaji ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja z jezuitom Benjaminom Bevcem.
V nedeljo, 15. junija, bo župnija sv. Jožefa v Mariboru na Studencih praznovala 85. obletnico ustanovitve. Kaj so danes njene ključne značilnosti ob dejstvu, da je osrednji projekt obnova zvonika? Gosta oddaje sta dr. Fanika Vrečko, teologinja in literarna zgodovinarka, članica župnijskega sveta in odgovorna za medijsko podobo župnije, ter dr. Stanislav Slatinek. Je tamkajšnji župnik, predsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru ter profesor na teološki fakulteti.
Ob binkoštnem prazniku neposredno prenašamo evangeličansko bogoslužje iz Bodoncev. Uvodni nagovor ima inšpektorica ECO Bodonci Zdenka Jelenovec. Bogoslužje, skupaj z duhovnicami Jano Kerčmar, Katjo Ajdnik in Judit G. Andrejek in duhovnikom Štefanom Beznecem,, vodi škof Leon Novak. Pridiga vodja evangeličanske humanitarne organizacije EHO Podpornica Peter Adrejčak (naglas na zadnjem a). Za glasbeno spremljavo bogoslužja skrbi ansambel ZGŠ Virtuoz.
Letos mineva 340 let od rojstva Johanna Sebastijana Bacha, ki je binkoštim in Svetemu Duhu namenil lepo število svojih skladb; med njimi najdemo obsežnejše kantate in motete, korale ter orgelske skladbe. Nekatere bodo zvenele tudi v tokratni – binkoštno obarvani oddaji.
Raziskali bomo pomen in globino binkoštne nedelje, enega od najpomembnejših krščanskih praznikov. Pogovarjali pa se bomo tudi o tem, kako ga mladi danes dojemajo, kaj ga za njih pomeni in kako ga lahko, tudi skozi katehezo predstavimo širšemu občestvu. Gost tokratne oddaje bo profesor na TEOF dr. Andrej Šegula.
Verniki bodo v nedeljo, 8. junija, praznovali binkošti – enega najstarejših in najpomembnejših krščanskih praznikov. Petdeseti dan po veliki noči se spominjajo prihoda Svetega Duha. Kakšna je svetopisemska utemeljitev binkošti? Kako Sveti Duh deluje v osebnem in občestvenem življenju kristjana? Naš gost je doc. dr. Matjaž Celarc.
Pot iz brezna je naslov nove knjige v slovenskem prostoru, katere avtorja sta Jožef in Lidija Kociper. Govori o pasteh zasvojenosti z alkoholom. Letno se v Sloveniji zdravi okrog tisoč ljudi. Rehabilitacija traja pet let, uspeh pri rehabilitaciji pa je približno 75-odstoten, pri tistih, ki opravijo petletni program. Je pa malo ljudi, ki se zares odločijo za pet let rehabilitacije. Potrebno je poznavanje problematike alkoholizma in njegovega ozadja, ne le biološkega, ampak tudi psihološkega in socialnega, poudarjata gosta. Kako pa knjiga nagovarja tudi globlje, do kakšnih spoznanj sta prišla ob svojem delu in v skupinah? Je prav izmenjava izkušenj v skupinskih terapijah ta duhovna komponenta?
Na sedmo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje župnik, p. Pavle Jakop. Sodeluje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi zborovodkinja Anja Lenarčič, s kitaro pa jih spremlja Peter Berden.
Letos mineva 100 let od smrti tega, pri nas malo znanega italijanskega glasbenega ustvarjalca, pedagoga in organista iz dobe romantike. A bolj kot zaradi obletnice si zasluži pozornosti zaradi svojih, v vseh pogledih dovršenih glasbenih del. Iz njih vejejo inovativnost, sveže ideje in prepričljivost. Njegov kompozicijski opus kljub temu še danes ni v celoti raziskan; še največ se izvajajo njegove orgelske skladbe in nasploh dela z duhovno vsebino, ki so primerna tudi za izvedbo pri liturgiji.
V 35 letih je Karitas pomagal številnim posameznikom, družinam, otrokom, starejšim in bolnim. V začetku maja je praznoval 35 let, saj 30-letnice zaradi covida ni bilo mogoče proslaviti. Leta 2024 je bilo v različne programe Karitasa vključenih več kot 145 tisoč 316 ljudi. Karitas vsako leto s hrano, plačilom položnic, oblačili in drugo pomočjo podpira več kot 40.000 gospodinjstev. V 35-ih letih delovanja je razdelil več kot 71 tisoč 771 ton hrane, samo lani pa 3 tisoč 755. Prostovoljci so v zadnjih desetih letih opravili več kot 6 milijonov ur prostovoljnega dela.
700 let bo minilo od prve pisne omembe Juda iz Ljubljane, datirane 6. junija 1325. O dolgi, a pogosto prezrti zgodovini judovske navzočnosti v Ljubljani in širše na Slovenskem bo spregovoril naš gost Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Skupaj bomo osvetlili, kako so Judje živeli, kje so delovali, kako so vplivali na družbeni, kulturni, gospodarski in verski razvoj mest ter zakaj se zdi, da so izvzeti iz kolektivnega spomina. Slika: Boris Hajdinjak v svoji pisarni v srednjeveški mariborski sinagogi. V ozadju je kopija naslovnice Sarajevske Hagade (Aragonija/Barcelona, ok. 1350, Zemaljski muzej, Sarajevo)
Bruno Vieira Amaral (1978) je pisatelj, prevajalec in literarni kritik. Njegov knjižni prvenec iz leta 2013 je prejel štiri glavne portugalske literarne nagrade, med njimi tudi nagrado Joseja Saramaga. Tudi njegova knjiga Hoje Estaras Comigo no Paraiso (Danes boš z menoj v raju) je prejela več nagrad; gre za zbirko tridesetih kratkih zgodb, mozaika življenj ljudi z obrobja: revežev, sanjačev, nefunkcionalnih družin, pa tudi nemogočih ljubezni. Amaralovo mojstrstvo se kaže v smislu za podrobnosti, ki se v vsaki zgodbi odraža na drugačen, a vselej inovativen način. Iz dela smo izbrali zgodbo Fotografija. Prevajalka: Urška Rupar Vrbinc; režiserka: Saška Rakef; igralec: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Literarni večer smo namenili ustvarjanju ameriškega pisatelja Paula Bowlesa. Romana Zavetje neba in njegov prozni opus predstavlja Andrej Blatnik, ki je tudi prevedel roman Zavetje neba in zgodbo Vrt. Odlomek iz romana Pa naj pade je prevedel Tone Škrjanc. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, literarne odlomke sta interpretirala Maja Sever in Matej Recer. Literarni večer je z glasbo Paula Bowlesa opremil Marko Stopar, oddajo je posnel Staš Janež, režiral pa Jože Valentič, oktobra 2005.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela nastajati Nova Gorica. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Pesnica, pisateljica in prevajalka Luiza Pesjak se je rodila 12. junija leta 1828 v Ljubljani kot hči znamenitega odvetnika Blaža Crobatha, umrla je leta 1898. Bila je dobro izobražena, poznala je pomembne razumnike svojega časa. Najprej je pisala v nemščini, pozneje v slovenščini. Pesnila je pod vplivom Prešerna, po letu 1860 se je priključila slovenskemu narodnemu gibanju in pričela objavljati poznoromantične domovinske pesmi. Njeno pesem Ni moči v Liričnem utrinku interpretira dramska igralka Stannia Boninsegna. Utrinek smo posneli leta 2008.
Izbrali smo nekaj pesmi na temo časa in minevanja. Leta 2015 so jih kot študenti dramske igre in umetniške besede na AGRFT interpretirali Filip Samobor, Miranda Trnjanin, Sara Gorše in Gregor Prah. Pesmi Federica Garcie Force v prevodu Jožeta Udoviča, Lili Novy, Gregorja Strniše, Jorgeja Luisa Borgesa v prevodu Aleša Bergerja in Blaža Lukana je izbrala Tesa Drev Juh, ki je prevedla tudi pesem Kay Ryan. Pod mentorstvom režiserja Klemna Markovčiča je oddajo realiziral študent radijske in gledališke režije Tin Grabnar, ton in montaža Nejc Zupančič, glasbena oprema Tina Ogrin. Produkcija 2015.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradoitev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Pesem Otona Župančiča je kljub naslovu - Velikonočna epistola sinu - zelo primerna za te majske dni, ko si otroci in mladina med pridobivanjem zadnjih ocen in opravljanjem mature belijo glavo s šolsko učenostjo. O njeni relativnosti je pisal Oton Župančič v pesmi, ki jo interpretira dramski igralec Brane Grubar.
Letos bo minilo 650 let od smrti velikana svetovne književnosti Giovannija Boccaccia. Njegov Dekameron je prvo veliko delo italijanske pripovedne proze. V njem je sto novel. Leta 1348 je deset mladih ljudi pobegnilo iz Firenc pred strašno kugo in se zateklo v podeželsko vilo. Čas so si krajšali s pripovedovanjem zgodb. Vsak dan je vsak izmed njih povedal eno zgodbo. Šesti dan je bil namenjen zgodbam o ljudeh, ki so se z duhovitimi in odrezavimi odgovori izmotali iz težav. Zgodba, ki govori o gospe Filipi, je sedma novela tega dne. Prevajalec Niko Košir, interpret Gregor Baković, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Matej Juh. Produkcija 2008.
Marko Pohlin, slovenski pisatelj in dramatik, velja za začetnika slovenskega preporoda. Ustvarjal je v obdobju, ko se je uveljavila vera v moč razuma, pri narodih v okviru Avstrije pa se je razsvetljenska miselnost močno vezala na narodno prebujenje. Pohlin se je prilagodil potrebam svojega časa, napisal je več knjig, po večini nabožnih, in učbenikov, približno 20 jih je ostalo v rokopisu. Avtorica oddaje je Vida Curk. Odlomke iz njegovih del interpretirajo Marinka Štern, Miha Baloh, Vojko Zidar in Pavle Ravnohrib. Bere Anica Gladek. Glasbeni opremljevalec je bil Marko Stopar, režiserka pa Elza Rituper. Urednica oddaje je Tadeja Krečič.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela nastajati Nova Gorica. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Pesnik Anton Aškerc se je rodil 9. januarja 1856 v Rimskih Toplicah, umrl pa na današnji dan leta 1912. Pisal je lirske pesmi po Stritarjevem in Gregorčičevem zgledu, po letu 1882 pa se je vse bolj obračal v epsko poezijo. Aškerčevo pesem z naslovom Jutro na lagunah, v kateri je pesniško strnil vtise ob vožnji po laguni med Gradežem in Oglejem, je leta 2013 interpretiral dramski igralec Tomaž Gubenšek.
Osmi koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Yeol Eum Son (klavir) dirigent: Lio Kuokman Anton Lajovic: Sanjarija (prir. za godalni orkester: Lucijan Marija Škerjanc) Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu op. 30 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Preludij v G-duru op. 32 št. 5 Jean Sibelius: Simfonija št. 2 v D-duru op. 43
Ob prenosu zadnjega koncerta Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije bodo prišli na svoj račun ljubitelji romantičnih melodij, predvsem pri priljubljeni Večerni pesmi op. 69, št. 3 Josepha G. Rheinbergerja in njegovi Maši v G-duru, op. 151. To bodo solist Martin Kozjek, Zbor Slovenske filharmonije in dirigent Stephen Layton prepletli z deli Rheinbergerjevih sodobnikov: Petra Corneliusa, Felixa Mendelssohna - Bartholdyja in Franza Liszta.
"Primož Trubar – ime pove vse: jezik, pripadnost, identiteta. To so vrednote, ki so krasile začetek slovenskega naroda in upam, da ta začetek v slovenskem narodu še vedno traja." S temi besedami je predsednik društva slovenskih pisateljev Marij Čuk letos pospremil dan Primoža Trubarja. Kot vsako leto se mu tudi letos poklanjamo na Trubarjevi domačiji na Rašici, in sicer z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Miljano Cunta, Roberta Simoniška, Marjana Kukovca, Natašo Konc Lorenzutti, Anjo Mugerli, Marušo Novosel in Denisa Škofiča. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev in projekt Slovenska pisateljska pot, Občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom iz Trubarjevega dela En regišter … ena kratka postila. Scenarist Matej Krajnc, napovedovalca Eva Longyka Marušič in Igor Velše, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiserka Špela Kravogel, interpreti – avtorji sami, urednik prenosa Matej Juh. Produkcija 2025.
Orkester Slovenske filharmonije na zadnjem glasbenem dogodku letošnje abonmajske sezone gosti priznanega britanskega dirigenta Ivorja Boltona. Koncert z naslovom »Neimenovano« namiguje na Simfonijo št. 4 v e-molu, op. 98 Johannesa Brahmsa, ki jo bomo slišali v drugem delu abonmajskega večera. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, je Brahmsova 4. simfonija »delo izjemno (samo)kritičnega in discipliniranega umetnika, v katerem glasbena oblika in vsebina postaneta eno, v katerem kompozicijska tehnika odpira nove in nove načine izražanja najglobljih prepričanj o vsem neimenovanem, ki kroji našo usodo«. V prvem delu koncerta pa bo na sporedu simfonično delo iz klasicistične glasbene zakladnice – slišali bomo Simfonijo št. 103 v Es-duru, Hob. I:103 z naslovom »Tremolo timpanov« Josepha Haydna.
»Razposajenost »prekinjenega valčka« Danila Švare podaja roke galantni virtuoznosti ene najbolj priljubljenih skladb violončelistov. Kaj pa zapisati o znameniti Leningrajski simfoniji – simbolu glasbenega upora prebivalcev obleganega Leningrada, ki je kmalu odmeval po vsej Evropi in s katerim zaokrožamo abonmajsko sezono Orkestra Slovenske filharmonije? Prepustimo raje zadnjo besedo glasbi sami.« Tako so zapisali v Slovenski filharmoniji, mi pa vas vabimo k spremljanju neposrednega prenosa koncerta na programu Ars. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil uzbekistanski dirigent Aziz Šohakimov, drugi gost večera pa bo francoski violončelist Edgar Moreau.
Neposredni prenos podelitve Cankarjeve nagrade iz Cankarjevega doma na Vrhniki. Cankarjevo nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU; namenjena je delu s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja, prvič so jo podelili leta 2020. Letos so za Cankarjevo nagrado nominirana dela: Feri Lainšček: Kurja fizika Barbara Korun: Vnazaj Nataša Kramberger: Po vsej sili živ Milan Dekleva: Lističi Muanis Sinanović: Vse luči Strokovno žirijo sestavljajo dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr. Alenka Koron, Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič.
Ko se po smrti danskega kralja prikaže skrivnostni duh, princ Hamlet začuti dolžnost in slo po maščevanju svojega očeta. Notranji boj med moralnimi dilemami in željo po maščevanju Hamleta peha v niz odločitev, ki se končajo z usodno umiritvijo Elsinorja. Vsem dobro poznana Shakespearjeva tragedija v neposrednem, intimističnem formatu radijske igre publiko prestavi v mračen prostor maščevanja, norosti in družinske tragedije. Radiofonsko strnjena priredba besedila ohranja hamletovsko esenco, zaradi specifik medija pa marsikateri dogodek in lik začrta nove zvočne in pomenske dimenzije. Radijska izvedba v živo postavlja Hamleta v aktualni kontekst in odpira razmislek: Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo? Klavdij, kralj danski: Dario Varga Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja: Klemen Kovačič Polonij, véliki komornik: Janez Škof Horatio, Hamletov prijatelj: Gašper Lovrec Laert, Polonijev sin: Žan Brelih Hatunić Gertruda, danska kraljica: Polona Juh Ofelija, Polonijeva hči: Mojka Končar Duh Hamletovega očeta: Aleš Valič Osrik, dvornik: Luka Seražin Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Oton Župančič Prirejevalka in dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Urban Gruden, Matjaž Miklič Lektor: Martin Vrtačnik
Sabina Gruden, mezzosopran Tadej Horvat, klavir Spored William Bolcom (1938) Cabaret songs / Kabaretne pesemi (Arnold Weinstein) Oh, Close The Curtain / Ah, spustite zastor At the last lousy moments of love / V zadnjih ušivih trenutkih ljubezni Places to live / Kraji za življenje Toothbrush Time / Čas za ščetkanje Waitin’ / Čakam Amor / Amor Song of Black Max / Pesem črnega Maksa The Actor / Igralec George / George Kurt Weill (1900–1950) Nanna’s Lied / Nannina pesem (Bertolt Brecht) Je ne t’aime pas / Jaz te ne ljubim (Maurice Magre) Youkali / Youkali (Roger Fernay)
Nesmrtna zgodba o tragični ljubezni svojeglavih in prestopniških ljubimcev – prvič na naši valovih.
Ko je dr. Mirko Cuderman prišel z idejo o ustanovitvi poklicnega zbora med visoke državne uradnike, ga je vedno doletel isti odgovor: »Kaj, še en zbor!?! Saj jih imamo 2000! Zakaj pa še en zbor?!?« Pa vendar mu je skupaj s somišljeniki leta 1991 uspelo ustanoviti Slovenski komorni zbor, zdaj Zbor Slovenske filharmonije. Dr. Cuderman se je 27. februarja poslovil od tega sveta: Zbor in Orkester Slovenske filharmonije mu posvečata izvedbo Mozartovega Rekviema. Na sklepnem koncertu za Vokalno-instrumentalni program bo ob 90-letnici Arva Pärta zvenela še njegova Berlinska maša v zanj značilnem meditativnem slogu. Glasbenike bo vodil glavni dirigent Zbora Slovenske filharmonije Stephen Layton. Solisti bodo sopranistka Rebeka Pregelj, altistka Dzsenifer Szilvia Vane, tenorist Oleksandr Nastasiichuk in basist Blaž Stajnko.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.
Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025
Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!
Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.
V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.
Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.
S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.
V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.
Češki novinar, kritik in pisatelj Karel Čapek je živel med letoma 1890 in 1938. Danes je znano, da je v enem svojih besedil prvi uporabil besedo robot. Napisal je vrsto politično naravnanih del, v katerih je pisal o nemirnih prvih desetletjih 20. stoletja. Nanj je vplival ameriški pragmatični liberalizem, zavzemal se je za svobodo govora in močno nasprotoval vzponu fašizma in komunizma v Evropi. Čapkov pripovedni opus je zelo obsežen in raznovrsten. Pisal je pripovedke, romane in drame. Kot dramatik je dobro poznal tudi zakulisje gledališkega življenja, ki ga je humorno opisal v besedilu z naslovom Kako nastane gledališka predstava. Prevod: Marjan Kozina, interpretacija Slavko Cerjak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Elza Rituper. Produkcija leta 1997. Redakcija Staša Grahek.
Almaviva ljubi Rozino, ki jo ima zaklenjeno njen oskrbnik doktor Bartolo. Kaj naj stori mladi plemič?
Dela politične teoretičarke in nemške filozofinje judovskega rodu Hannah Arendt (1906–1975) so ključna referenčna točka za razmišljanja o politiki, družbi, moči, oblasti, demokraciji, totalitarizmu idr. Najbolj razvpiti njeni deli pa tudi petdeset let po njeni smrti ostajata Eichmann v Jeruzalemu (1963, slovenski prevod 2007, ponatis 2025), v katerem razgrne, kako običajni ljudje postanejo akterji v totalitarnih sistemih, in Izvori totalitarizma (1951, slovenski prevod 2003), v katerem totalitarizem definira kot proticivilizacijski politični pojav in opozori na pomen aktivnega državljanskega angažmaja. Več o življenju in delu Hannah Arendt pa z gostom. Sodeluje doc. dr. Gorazd Kovačič z Oddelka za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete, odličen poznavalec njene misli. Foto: Wikipedija
Skorajda si danes ne zmoremo zamišljati prihodnosti, ki ne bi bila vsaj črnogleda, če že ne povsem apokaliptična. Na eni strani smo priča vse večji krizi demokracije in novemu razplamtevanju vojn, na drugi grozi velika podnebna in ekološka kriza, ki ji namenjamo vse manj pozornosti. A morda gre v obeh primerih tudi za krizo mišljenja. Nova spoznanja terjajo od nas drugačno delovanje, a teh sprememb očitno še nismo zmožni. Še vedno smo dediči tradicije, ki človeka postavlja na odlikovano mesto.
Ptice so izjemno raznolike živali. V Sloveniji jih živi malo manj kot 400 vrst. Pred kratkim je v slovenščini izšel prevod enega od najbolj znanih priročnikov ljubiteljev ptic z naslovom »Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja«. Urednik te izdaje in direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije Tilen Basle je spregovoril o stanju ptičjih vrst pri nas in po svetu. Najbolj ogrožene so ptice kulturne krajine, predvsem zaradi krčenja njihovih habitatov. Število ptic po svetu se zmanjšuje, nekatere vrste pa se na podnebne in druge spremembe uspešno prilagajajo.
V drugi polovici 18. stoletja, še zlasti pa prvo polovico 19. stoletja, so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so bili in kaj so počeli? (ponovitev)
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela nastajati Nova Gorica. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradoitev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Očem nevidno – prijateljstvo, ljubezen, vera. Vsakdanje težave in skrbi, pa tudi krivice in trpljenje, ki nas oddaljujejo od bistva življenja – časa zase in za ljubljene, časa v naravi, tišine, smeha in otroške razigranosti. Bistvo je očem nevidno, toda vredno ga je iskati. Tudi z glasbo – skladbami slovenskih in tujih skladateljev ter svežo zborovsko literaturo, s katero je na letnem koncertu v soboto, 31. maja, v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji razgrnil bistvo Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigentke Rahele Durič. V oddaji bomo predstavili izbrane posnetke koncerta in v pogovoru z umetniško vodjo zasedbe razkrivali sedanji utrip ljubljanskega APZ.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela nastajati Nova Gorica. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poteka Slovanska bralna značka, namenjena študentom, učiteljem in srednješolcem. Slovanska bralna značka je bralni klub, a hkrati tudi več kot to. Tedenska srečanja udeležencev bogatijo gostujoči avtorji, prevajalci in poznavalci sodobne slovanske literature, v okviru Slovanske bralne značke pa potekajo tudi različne izobraževalne in ustvarjalne delavnice za srednje šole, ki so primerne za dopolnitev pouka slovenščine, medpredmetno povezovanje ali tematske in kulturne dneve. Slovansko bralno značko vodita in organizirata izr. prof. dr. Namita Subiotto in doc. dr. Špela Sevšek Šramel. Dr. Špela Sevšek Šramel je tudi naša tokratna gostja, ob njej pa še Andraž Stevanovski, profesor slovenščine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.