Ars Rüdiger Safranski: Mogoče nas bo umetna inteligenca spodbudila, da se vrnemo k duhu

V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil sinoči pogovor z enim od najbolj prepoznavnih nemških avtorjev, filozofom Rüdigerjem Safranskim. Dogodek so pripravili na večer pred spomladansko konferenco Nemške akademije za jezik in slovstvo, ki jo ta konec tedna gosti Ljubljana. Safranski je razmišljal o nekaterih temeljni problemih sodobne družbe, kot so pomanjkanje časa in izzivi umetne inteligence (foto: EPA).

Ars 58. Borštnikovo srečanje

V mariborskem gledališču se začenja Borštnikovo srečanje. V prvem delu bo ponudil pester spremljevalni program, po petkovem uradnem odprtju festivala pa se bo v soboto začel še tekmovalni program z dvanajstimi uprizoritvami slovenskih gledališč. Festival se bo končal v nedeljo, 18. junija, s podelitvijo Borštnikovih nagrad in Borštnikovega prstana prvakinji mariborske Drame Nataši Matjašec Rošker. Foto: Borštnikovo srečanje (detajl fotografije)

Ars O tem, zakaj režiserji dokumentarcev potrebujejo montažerje: "Režiserji včasih vidijo nekaj, kar se je na snemanju dogajalo, vendar ne pred kamero"

Postprodukcija filmov in drugih avdiovizualnih del se začne, ko je snemanje končano. Ključni člen postprodukcije je montaža, ki lahko ustvari poseben filmski čas in ritem. Delo montažerja so prejšnji teden osvetlili nekateri izmed govornikov na 1. mednarodnem simpoziju oblikovanja vizualnih in zvočnih podob z naslovom Fade In v Slovenski kinoteki v Ljubljani. Pred mikrofon smo povabili srbsko montažerko Jelico Đokić in njeno hrvaško kolegico Višnjo Skorin. Montažerka Jelica Đokić, članica Evropske filmske akademije, je na simpoziju Fade In predstavila proces nastajanja še svežega celovečernega animiranega dokumentarnega filma Avanture karikature, ki je marca v Beogradu doživel svetovno premiero. Film režiserke in animatorke Vere Vlajić raziskuje zgodovino karikatur in medijev, ki so jih na področju nekdanje Jugoslavije objavljali vse od srede 19. stoletja do danes, in med njimi je kultni, danes žal ugasli humoristični časopis v slovenščini – Pavliha. Jelica Đokić pri montaži dokumentarcev poudarja poseben pomen začetka in konca: "Za dokumentarni film velja, da se ustvari v montaži. Ni si ga mogoče vnaprej zamisliti, kot pri igranem filmu, kajti šele med pregledovanjem gradiva ga montažer začne sestavljati v glavi: domisli se vrstnega reda, tega, s čim je najbolje začeti in s čim končati. Srednji del se vedno nekako zgodi … Mislim celo, da je začetek lahko nekoliko dolgočasen. Zakaj? Gledalec ali poslušalec najprej ne ve, kaj ga čaka, in je bolj potrpežljiv. Pozneje teže računamo na njegovo potrpežljivost. Konec pa je vsaj zame vedno najpomembnejši, saj z gledalci ostane tudi pozneje. Zadnji vtis, ki ga gledalec odnese s sabo, je tisto, kar ste mu s filmom dali. To je tudi razlog, zakaj me grozno žalosti, da na televizijah pogosto odrežejo odjavne špice. Gledalcu prav odjavna špica daje čas, da film doživi." Montaža velja za zadnjo fazo pisanja scenarija in to pri dokumentarnem filmu še bolj velja, dodaja hrvaška montažerka in univerzitetna predavateljica Višnja Skorin. Nekateri režiserji ustvarjalni prispevek kolegov montažerjev priznavajo ne le načelno, ampak jih dosledno navajajo kot soscenariste. Višnja Skorin je razmišljala o tem, zakaj ni dobro, da režiserji filme montirajo sami: "Kadar govorimo o dokumentarnem filmu, ima montažer pomembno soavtorsko, soscenaristično vlogo. Večina ustvarjalnih dokumentarcev se v montaži namreč spremeni; postanejo novi filmi. Prav to pa se pri igranem filmu ne sme zgoditi, kajne? Glavni razlog, zakaj priporočam, da režiserji, predvsem tisti, ki znajo montirati in obvladajo programsko opremo, k sodelovanju povabijo montažerja, je to, da morajo vzpostaviti dialog. Potrebujejo namreč sveže oči, ki bodo šele znale opaziti, kaj posneto gradivo v resnici omogoča. Dober montažer bo znal izkoristiti vse možnosti, ki jih gradivo ponuja; drugače je z režiserjem, ki je bil na snemanju in je zelo intimno navezan na posnetke in na nastopajoče. Morda vidi celo nekaj, kar se je na snemanju dogajalo, vendar kamera tega žal ni ujela. Zato je montažer prvi gledalec. Zelo je objektiven, na neki način je preizkusni gledalec." Če režiser sodelavcu montažerju dodeli in prizna soavtorsko vlogo, ubije dve muhi na en mah, ugotavlja Višnja Skorin: najverjetneje bo nastal boljši film. Ob tem je priznanje soavtorstva več kot simbolično; povezano je s plačilom nadomestil, do katerega so (v okoljih z urejeno avtorsko zakonodajo) upravičeni soavtorji avdiovizualnih del.

Ars Jazz Ars All Stars - Tribute To Wayne Shorter

Legendarnega saksofonista in komponista. ki je preminul marca letos, se bomo spomnili v nedeljo, ko bo v ljubljanski Cukrarni nastopil Big Band RTV Slovenija. Vodil ga bo ugledni švedski dirigent, komponist in aranžer Mats Holmquist, ki bo v ljubljano prinesel svoje priredbe skladb slovitega Shorterja. Shorter je ena od osrednjih jazzovskih osebnosti zadnjega pol stoletja. Kot saksofonist in tudi kot komponist je usodno zaznamoval razvoj jazza. Najprej v zasedbi Arta Blakeya The Jazz Messengers, potem v kvintetu Milesa Davisa. Na povsem novo glasbeno pot je stopil z ustanovitvijo kultne skupine Weather Report. Med njegove najbolj znane kompozicije sodijo Footprints, Nefertiti, Pinocchio, The Three Marias, Ju Ju, Infant Eyes, Black Nile, E.S.P., Speak No Evil, Yes Or No. Wayne Shorter je prejel kar 12 nagrad Grammy.

Ars Abrahamovca Aleš Šteger in Jurij Hudolin z novima knjigama

V ljubljanski Cukrarni so pripravili prav poseben literarno-glasbeni dogodek. Založba Beletrina je z njim obeležila jubilej svojih dveh prepoznavnih avtorjev in sodelavcev: Aleša Štegra in Jurija Hudolina, ki oba v teh majskih dneh praznujeta 50. rojstni dan. Ob tej priložnosti je založba Beletrina med bralce poslala njuni novi knjigi: Jurij Hudolin je izdal roman Čas lepih žensk, Aleš Šteger pa je med platnicami znova zbral 12 besedil in številne fotografije, ki so nastajale zadnjih 12 let med njegovim projektom spontanih, nerevidiranih 12-urnih pisanj na različnih lokacijah po svetu z naslovom Na kraju zapisano. Foto: Beletrina

Ars Nagrado skupine OHO prejela Ana Likar za razmislek o čarovniških procesih

V Centru in galeriji P74 v Ljubljani so včeraj odprli razstavo nominirancev za nagrado skupine OHO in razglasili prejemnico te osrednje nagrade za mlade vizualne umetnike pri nas. To je postala Ana Likar, ki je prepričala s temo čarovniških procesov, poleg nje pa so bili nominirani še Nik Erik Neubauer, Maja Bojanić ter Nina Goropečnik in Rea Vogrinčič. "Prepričal nas je projekt, ki odpira vprašanja zgodovinjenja in na izviren način spregovori o zamolčanih temah ter se pri tem nevsiljivo navezuje na feministični diskurz, ki korenini v lokalnih zgodbah iz daljne preteklosti," so člani žirije zapisali v utemeljitvi nagrade. Delo Ane Likar se obrača k čarovniškim procesom in poskuša misliti manko perspektive obtoženih, navezuje pa se tudi na muzejske kontekste. Umetnica si želi, da prevprašamo pojem čarovništva. Osnova za izbor zmagovalca je sicer razstava, na kateri se štirje finalisti predstavijo z novimi deli. Ta imajo letos zanimiva konceptualna izhodišča in vsebinsko domišljene poudarke, član žirije, Marko Košan pa o prijavljenih delih in finalistih pove še, da prednjači preizpraševanje umetnostnega sistema. Nagrada, ki jo podeljuje Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., prejemniku med drugim omogoči rezidenčno bivanje v New Yorku, razstava vseh nominirancev pa bo v Centru in galeriji P74 na ogled do 10. junija. Foto: Dejan Habicht, arhiv Centra in galerije P74

Ars 19. Knjižnica pod krošnjami

Začela se je 19. izvedba Knjižnice pod krošnjami, ki prav vsem ponuja možnost, da v poletnih mesecih vsak dan na zelenih javnih površinah berejo izbrane knjige. Tokratna izvedba prinaša šestnajst krajev oziroma triindvajset bralnih otokov, razporejenih po prestolnici, širom Slovenije in v zamejstvu. Projekt podpirajo nevladne organizacije, javni zavodi, občine in zasebni pobudniki, pomembno vlogo pa imajo tudi slovenske založbe, ki projekt z donacijami knjig podpirajo od samega začetka. Organizatorji veliko pozornost namenjajo izboru kvalitetne literature, s katero k branju nagovarjajo vse starostne skupine. Čeprav je projekt namenjen predvsem branju, prinaša tudi nekaj dogodkov, ki bodo potekali vse poletje na lokacijah bralnih otokov. Za te skrbijo lokalne partnerske organizacije s svojimi podporniki in ekipami. Bralni otoki se razlikujejo po obsegu in vsebinah, vsem pa je skupna ljubezen do branja in knjig. Foto: Gaja Naja Rojec, zavod Divja misel

Ars 60 Metod Pevec: Program Ars je kot otok, kamor se lahko zatečem in kjer sem doma

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.

Ars Seriji Ja, Chef! nagrada zvezda oriona za najbolj gledano avdiovizualno delo

AIPA, zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije, je tretjič podelila nagrade za slovenske avdiovizualne presežke. V osrednjem sklopu je kriterij gledanost na televizijskih programih lani – prvo zvezdo oriona je tako prejela humoristična serija Ja, Chef! v produkciji Pro Plus, ki je s prvo serijo prve sezone dosegla 272.692 gledalcev. Sledijo nadaljevanke Leninov Park, Dolina rož in v Imenu ljudstva 2, vse v produkciji RTV Slovenija, pa Pro Plusova serija Sekirca v med. Na šestem mestu je dokumentarec o Ivanu Krambergerju Beli bojevnik v črni obleki v produkciji Bela film in na sedmem RTV-jeva nadaljevanka Trigrad. Podelili so še nagrade za igro, za ustvarjalno izvirnost in študentsko nagrado. Strokovno žirijo so sestavljali publicistka Jedrt Jež Furlan, likovnica Zora Stančič, arhitekt Boštjan Vuga in kot predsedujoči kolumnist Leon Magdalenc. Pogovarjali smo se z njim in z idejnim očetom nagrad orion Metodom Pevcem, ki je predsedoval žiriji za študentsko nagrado Žarka Lužnika. Foto: Pixabay

Ars Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne

Čas cesarske cenzure od Jožefa II. do prve svetovne vojne je za Slovence eno izmed najbolj dinamičnih in zanimivih obdobij v zgodovini cenzure. V Narodni in univerzitetni knjižnici je na ogled razstava o tem obdobju, ko je cenzura krojila podobo slovenske literature in kulture. Na fotografiji je Miroslav Vilhar (1818-1871), pisatelj in urednik, ki je leta 1864 prebil šest tednov v zaporu na ljubljanskem Žabjaku (hrani NUK).

Ars Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee

Nocoj ob 20.00 bo v Komornem studia programa Ars premiera radijskega koncerta izjemnih glasbenih umetnikov: nastopila bosta saksofonist Miha Rogina in japonska pianistka Sae Lee. Po izvedenem koncertu poslušajte pogovor z umetnikoma, podrobneje o koncertu Tjaša Krajnc.

Naši umetniki pred mikrofonom Hommage Tomažu Kržišniku, akademskemu slikarju, oblikovalcu, grafiku in keramiku

22. maja 2023 je umrl Tomaž Kržišnik, akademski slikar, oblikovalec, grafik in keramik. Eden njegovih bistvenih ustvarjalnih medijev je bila večplastna in vedno prepoznavna avtorska risba, pa barvite grafike, ilustracije, načrtovanje notranje opreme. V obdobju od leta 1988 do 2008 je poučeval vizualne komunikacije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 1975 je prejel nagrado Prešernovega sklada za likovno podobo predstavitve Zlata ptica. Bil je dobitnik Groharjeve nagrade in častni meščan v Žireh. V času, ko je bil Tomaž Kržišnik profesor na Akademiji, se je z njim pogovarjala Vida Curk o začetkih njegove likovne poti, pomenu študija v Varšavi, ki ga je zaključil z magisterijem iz knjižne ilustracije in oblikovanja knjige ter o kriterijih, ki jih je upošteval pri svojem umetniškem in oblikovalskem delu.

Svet kulture Filozof Rüdiger Safranski poudarja, da je potrebno ločevati med inteligenco in zavestjo

S filozofom Rüdigerjem Safranskim, enim najbolj prepoznavnih nemških avtorjev, so v Cankarjevem domu pripravili pogovor na predvečer Spomladanske konference Nemške akademije za jezik in slovstvo, ki jo ta konec tedna gosti Ljubljana. Safranski je razmišljal o nekaterih temeljnih problemih sodobne družbe, kot so pomanjkanje časa in izzivi umetne inteligence. Posvetimo pa se še najnovejši monografiji skoraj dvajsetih avtoric in avtorjev z naslovom Osebnosti druge svetovne vojne, ki so jo predstavili v Atriju ZRC SAZU.

Likovni odmevi "Asociacija je začetek obračanja k sebi" - slikar in kipar Ervin Potočnik

Pojem "poetičnost" je za delo kiparja in slikarja Ervina Potočnika ključen. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju so pripravili njegovo retrospektivno razstavo z naslovom Vrata, v kateri so predstavljeni posamezna redka še ohranjena dela iz avtorjevega kiparskega opusa ter izbor slik in risb, ki so nastale v zadnjih petih letih. Skupaj s kustosinjo Ireno Čerčnik jo je zasnoval kot zgodbo, v kateri se veličastno in srhljivo prepletata s konotacijami ritualnega, totemskega, celo podzemnega. Foto: FB stran Center sodobnih umetnosti Celje

S knjižnega trga Bandelj, Karlin, Uršič, Evaristo

David Bandelj: Ronin, Alma Karlin: Malik, Orlando Uršič: Krušni oče, Bernardine Evaristo: Nikdar odnehati. Avtorji recenzij: Silvija Žnidar, Katarina Mahnič, Marica Škorjanec, Ana Lorger.

Gremo v kino Kino Otok in stoletnica kina na Kolodvorski

Napovedujemo festival Kino Otok, ki je s premiero filma Zbogom, Leonora italijanskega režiserja Paola Tavianija je v sredo že gostoval v Ljubljani. Glavnina programa se bo odvila v drugi polovici prihodnjega tedna v Izoli. Programu Kino Otoka, ki se je pred dvema desetletjema profiliral s predstavljanjem pri nas manj prisotnih del azijske, afriške in južnoameriške kinematografije, se pridružujejo v Slovenski kinoteki, kjer te dni predvajajo izbor šestih restavriranih filmov indijskega cineasta Satjadžita Raja iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Medtem se javni zavod Kinodvor spominja svojih začetkov pred 15 leti, ko so ga ustanovili v sodelovanju z bližnjo Kinoteko. Kino na Kolodvorski ulici 13 v Ljubljani letos obeležuje tudi stoletnico odprtja. Kot pravi njegova direktorica Metka Dariš, skupaj z občinstvom v naslednjih letih pričakujejo dolgo načrtovano širitev v minipleks v podhodu Ajdovščina.

Podobe znanja Nina Kostevšek: Kako bi rdeče krvničke namesto kisika dostavile zdravila

Zdravljenje je vedno najbolj učinkovito, če se lahko bolezni lotimo kar najbolj neposredno, pri samem viru težav. A do vira pogosto sploh ni lahko priti. Denimo, če govorimo o okvarjenem genu, ki bi ga morda želeli utišati, da ne bi več povzročal težav. Področje tovrstnih genskih terapij daje v zadnjem času že zelo spodbudne rezultate in vanj so seveda usmerjeni številni raziskovalni napori. Prav tako zahtevno se je, po drugi strani, prebiti do bolj odmaknjenih tumorjev, ki se tako zlahka izmaknejo terapiji, za katero pa vemo, da ima celo paleto škodljivih stranskih učinkov. Naj gre torej za takšno ali drugačno zdravljenje, ključno vprašanje vsekakor je, kako spraviti pravo učinkovino na pravo mesto. Da bi bil ta transport učinkovin še povsem biorazgradljiv, dr. Nina Kostevšek z odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" raziskuje možnosti uporabe membran rdečih krvnih celic.

Svet kulture Mednarodni simpozij oblikovanja vizualnih in zvočnih podob Fade In

Postprodukcija filmov in drugih avdiovizualnih vsebin se začne, ko je snemanje končano. Ključni člen postprodukcije je montaža, ki lahko ustvari poseben filmski čas in ritem. Delo montažerja so prejšnji teden osvetlili govorci na 1. mednarodnem simpoziju oblikovanja vizualnih in zvočnih podob z naslovom Fade In; potekal je v Slovenski kinoteki v Ljubljani. Predstavljamo še drugi del novih knjig, izdanih pri Cankarjevi založbi. To sta dva prevodna romana, Ko bi imel vse italijanskega pisatelja Marca Missirolija in zgodovinski roman Prostovoljec britanskega novinarja Jacka Fairweatherja.

Razgledi in razmisleki Hanan Awwad, palestinska aktivistka in pesnica: "Ko pišem o zatiranju palestinskega ljudstva, čutim, da zastopam zatirane ljudi po vsem svetu."

Hanan Awwad je palestinska akademičarka, pesnica in borka za človekove pravice. Je tudi ena od ustanoviteljic palestinskega centra PEN in ustanoviteljica palestinske sekcije Mednarodne ženske lige za mir in svobodo. S Hanan Awwad se je na mednarodnem srečanju PEN na Bledu pogovarjala Petra Meterc.

Svet kulture Ajaccio, ponovno, Brezmadežna, Čas lepih žensk in Na kraju zapisano

Zapodimo se med knjige: med novostmi Cankarjeve založbe sta roman Ajaccio, ponovno Ive L. Novak in Brezmadežna Zorana Predina, politična satira s primesmi družinskega romana, antiutopije in kriminalke. V ljubljanski Cukrarni pa je Založba Beletrina s prav posebnim literarno-glasbenim večerom obeležila jubilej svojih dveh prepoznavnih avtorjev in sodelavcev: Aleša Štegra in Jurija Hudolina, ki oba v teh dneh praznujeta 50. rojstni dan. Ob tej priložnosti so med bralce poslali njuni novi knjigi: Jurij Hudolin je izdal roman Čas lepih žensk, Aleš Šteger pa je med platnicami zbral 12 besedil in številne fotografije, ki so nastajale zadnjih 12 let med njegovim projektom spontanih, 12-urnih pisanj na različnih lokacijah po svetu z naslovom Na kraju zapisano.

Glasovi svetov Ivo Andrić: diplomat, literat, Jugoslovan

V usodi človeka, ki se je osebno poznal tako z Gavrilom Principom kakor z Adolfom Hitlerjem, za nameček pa prehodil pot, ki iz bosanskega zakotja vodi vse do Stockholma, se po svoje zgošča zgodba evropskega 20. stoletja

Grafoskop Lorena Pavlič in Barbara Kelbl o pomenu filmske vzgoje

Ne bomo se zmotili, če rečemo, da je 21. stoletje eno najbolj vizualnih in konkretnih, kar jih pomni človeštvo. Večinski del sodobne medijske krajine so namreč prav vizualni mediji, ki jim je v celoti prilagojena tudi tehnologija. Za današnje otroke in mladostnike se zdi, da so se tako rekoč že rodili z gestami za tapkanje in razširjanje slike ali listanje na tablicah in telefonih, ki jih bodo šele dobili. Vendar pa prav vizualna nasičenost časa in prostora, v katerem živimo, zahteva tudi oblikovanje kriterijev in kritičnega pogleda, pogosto pa tudi prepotrebne distance. Prav film, torej sedmo umetnost, kot eno najbolj kompleksnih oblik umetnosti, pa pri tem lahko razumemo tudi kot izvrsten poligon ali celo vademekum za opismenjevanje in poglabljanje splošne izobrazbe na poti do kritičnega gledalca. Takšnega, ki bo znal izbirati in argumentirati, po svetu pa ne bo hodil s plašnicami in uzdami, pač pa z odprtim in širokim pogledom. V tokratnem Grafoskopu o pomenu filmske vzgoje v širokem kotu in povečavi razmišljata Lorena Pavlič, Mednarodni festival Kino Otok, in Barbara Kelbl, Kinodvor. Urednik oddaje in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Posnetlo Uredništvo za kulturo, maja 2023.

Komorni studio Komorni orkester Ljubljanski solisti

Godalci so nastopili v Narodnem domu Celje s koncertno mojstrico, violinistko Petro Kovačič.

Recital Violinist Piotr Plawner, violončelistka Isabella Klim in pianist Piotr Salajczyk

V Recitalu predvajamo posnetek koncerta violinista Piotra Plawnerja, violončelistke Isabelle Klim in pianista Piotra Salajczyka. Glasbeniki so nastopili 21. maja lani na gradu Wartburg v Nemčiji. Izvedli so Klavirski trio v g-molu, op. 17 Clare Schumann, Sonato za violino in klavir v a-molu, op. 13 Ignacyja Jana Paderewskega in Klavirski trio v g-molu, op. 8 Frederica Chopina.

Filmska glasba Filmska glasba

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Jože Privšek

Pri 26 letih se je Privšek odpravil študirat na ugledno Berklee School of Music v Bostonu v Združenih državah. Tam je bil njegov profesor tudi sloviti Herb Pomeroy, utemeljitelj sodobnega aranžiranja za veliki jazzovski orkester, imenovanega tudi "line writing". Pomeroy je bil nad Privškovim znanjem in talentom navdušen in ga je uvrščal ob bok Quincyju Jonesu in Arifu Mardinu. Po študiju v Ameriki se je Privšek kljub mamljivim hollywoodskim ponudbam vrnil domov in od Bojana Adamiča prevzel vodstvo takratnega Plesnega orkestra Radia Ljubljana. Orkestru je dirigiral več kot tri desetletja in zanj napisal več kot 4000 skladb in priredb. Pod njegovim vodstvom se je zasedba razvila v enega najboljših big bandov v Evropi. Poslušajmo posnetke s plošče Čas pred svitom, ki je pri ZKP RTV Slovenija izšla leta 2000. Simfoničnemu orkestru in Big Bandu RTV Slovenija je dirigiral Walter Proost.

Skladatelj tedna Erich Wolfgang Korngold, 5. del

Čeprav je Korngold ohranjal svoje delo v Evropi in se redno vračal domov na Dunaj, je Amerika leta 1938 postala zanj in za njegovo družino edina izbira. Zaradi naraščajočega nacizma so bili prisiljeni emigrirati v Združene države. Tam si je ustvaril uspešno kariero skladatelja filmske glasbe, s svojimi prihodki je podpiral številne prijatelje in begunce, ki so zbežali pred tiranijo v Evropi, za svoje delo je prejel tudi dva oskarja. V tem obdobju je Korngold skladal zelo malo koncertne glasbe, njegova poznejša klasična dela so tako nastala šele po letu 1946, ko se je skladatelj odločil, da se vrne v Evropo.

Za en bokal muzike Teci, teci bistra voda

Mnoge ljudske pesmi pojejo o vodi, včasih tudi poimenujejo reke, jezera… V marsikateri od njih se skrivajo zgodovinska dejstva, v nekaterih pa so se kraji tudi pomešali ali pa so jih zamenjali pevcem bolj domači in znani. V večini pesmi pa je vendarle skrit odmev preteklosti, zgodovinskih dogodkov ali pa spomin na dogodke, ki so se vtisnili v spomin skupnosti in jo pretresli ali drugače zaznamovali. Poslušamo pesmi, tako ali drugače povezane z vodo.

Banchetto musicale Musica poetica na festivalu Seviqc Brežice

Vabimo vas k spremljanju koncerta češkega ansambla Musica poetica, ki se je zgodil 19. avgusta lani v okviru festivala Seviqc Brežice. Na brežiškem gradu se je predstavil na večeru z naslovom Ženske baroka in v programu združil dela baročnih skladateljic z Apeninskega polotoka.

Mladi virtuozi Pianist Alvin Ćućić

27. februarja je v Veliki dvorani KGBL kot del cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubjlanske nastopil pianist Alvin Ćućić. Občinstvu se je predstavil z izvedbo dveh del: Vilko Ukmar: Ekspresije za klavir, Tiho prihaja mrak Robert Schumann: Simfonične etude, op. 13

Po belih in črnih tipkah Max Reger 2, Pianisti skladatelji, 61. del

Max Reger je imel oster odnos z glasbenim tiskom. Najglasnejši izmed njegovih kritikov je bil Rudolf Louis, ki je delal za Münchener Neueste Nachrichten. Menil je, da Regerjeva glasba pripada »kultu grdote zaradi nje same«. Ko ga je Louis nekoč spet divje raztrgal, je Reger odgovoril: »Sedim v najmanjši sobi svoje hiše. Pred seboj imam vašo oceno. Še hip, pa bo za menoj ...”

Arsov art atelje Dela Tomaža Sveteta od 2009 do 2019

Skladatelj Tomaž Svete, nagrajenec Prešernovega sklada leta 2019, je v zadnjem desetletju ustvaril vrsto tehtnih in uspešno izvedenih opernih, koncertantnih in simfoničnih del. Skladatelj Tomaž Svete živi in ustvarja na Dunaju, v Ljubljani in Mariboru, kjer je redni profesor za kompozicijo na Oddelku za glasbeno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. V zadnjih v treh desetletjih ustvarjanja se je uveljavil kot najbolj prepoznaven in muzikalno najtehtnejši sodobni ustvarjalec slovenske operne glasbe, poleg oper pa je v zadnjem desetletju napisal tudi več izstopajočih orkestralnih in koncertantnih del, med katerimi so: Prva simfonija za sopran, mezzosopran, zbor in simfonični orkester, Koncert za dve violini in godalni orkester in Druga simfonija za komorni godalni orkester, nedavno pa je doživela prvo celovito izvedbo Svetetova Suita za orkester. Izmed Svetetovih desetih oper sta od leta 2015 dve doživeli uspešni in odmevni glasbeno-scenski prvi izvedbi: komorna opera buffa Junak našega časa in komorna opera v štirih dejanjih Ada, na Slovenskih glasbenih dnevih pa so zelo uspešno prvič koncertno izvedli Svetetovo véliko opero Antigona v treh dejanjih. V oddaji, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi daljši pogovor o ustvarjenih delih s skladateljem Tomažem Svetetom.

Skladatelj tedna Erich Wolfgang Korngold, 4. del

Leta 1923 se je Korngold posvetil urejanju in aranžiranju operet, med njimi je bilo največ del Johana Straussa. Pri njihovi postavitvi na oder je sodeloval s priznanim gledališkim in filmskim režiserjem Maxom Reinhardtom. Leta 1934 je Korngold na prošnjo Reinhardta, ki je že delal v Združenih državah, prišel v Hollywood, da bi priredil Mendelssohnovo scensko glasbo za Reinhardtovo filmsko različico Sna kresne noči. Leto pozneje, med svojim drugim bivanjem v Ameriki, je Korngold začel s komponiranjem filmske glasbe za filmska giganta Paramount in Warner Bros. Kmalu zatem je s studiem Warner Brothers podpisal ekskluzivno pogodbo in postal eden prvih svetovno priznanih skladateljev, ki je delal za hollywoodsko filmsko industrijo. Za svoje delo je prejel dva oskarja.

Jazz Ars Lloyd McNeill – flavtist in skladatelj

Lloyd McNeill ni bil le flavtist, ampak tudi skladatelj, pesnik, slikar, fotograf, predavatelj in mednarodno priznan vizualni umetnik in nenazadnje aktiven borec za človekove pravice in proti rasni segregaciji. Njegova glasba je bila nekakšna predhodnica spiritualnega jazza z mnogimi primesmi etno glasb z vsega sveta, pa tudi folka, bluesa, svobodne improvizacije in sodobne komorne glasbe. V zadnjih letih so vsi njegovi albumi dočakali prenovljene ponovne izdaje in so tako na voljo radovednim ljubiteljem jazzovske glasbe.

Tretje uho Wayne Shorter - Emanon

Pred koncertom v ljubljanski Cukrarni, ki ga posvečamo legendarnemu, v marcu preminulemu mojstru saksofona, predstavljamo projekt Emanon. Shorter ga je izdal leta 2018, kot trojni cd, in z obsežno knjižico.

Orkestralni jazz The Brussels Jazz Orchestra - Music of Michel Herr

Deluje od leta 1993, ko ga je ustanovil pihalec Frank Vaganée. Dodobra se je uveljavil tako v belgijskem kot tudi evropskem in svetovnem prostoru.

Jazz session Muff

Češka skupina Muff deluje od leta 1999, izvajajo glasbo med jazzom, rockom in elektroniko. Sestavljajo jo: Marcel Bárta, saksofon Jirí Simek, kitara in elektronika Jakub Vejnar, bas kitara Jakub Zitko, klaviature Roman Vícha, bobni

Jazz avenija Mats Holmquist – skladatelj in dirigent

Švedski glasbenik Mats Holmquist bo v nedeljo 4. junija v ljubljanski Cukrarni odigral z našim Big Bandom RTV Slovenija na nastopu v sklopu cikla Jazz Stars All Stars repertoar skladb pred kratkim umrlega saksofonista in skladatelja Wayna Shorterja.

Samo muzika Emil Spruk – pozavnist, skladatelj, aranžer in dirigent

Emila Spruka verjetno vsi ljubitelji bolj zahtevnih zvrsti glasbe poznajo in cenijo, je skladatelj, aranžer, dirigent in predvsem odličen solist na pozavni. Poslušali bomo nekatere njegove najboljše avtorske skladbe v izvedbi Big Banda RTV Slovenija.

Jazzovska jutranjica Peter in Žiga Smrdel - Mind Tree Trio: pogovor

Mind Tree je zasedba treh mladih in obetavnih jazzistov - pianist Matic Štemberger, kontrabasist Peter Smrdel in bobnar Žiga Smrdel. Pred koncertom v ljubljanski Cukrarni 25.5. se bomo z njimi pogovarjali o tem in onem. V živo!

Jazz session Ramon Valle Quintet

Iz ponudbe EBU smo izbrali koncert kvinteta kubanskega pianista Ramona Valleja. Novembra lani je nastopil na Tampere Jazz Happening festivalu na Finskem. Zasedba: Tineke Postma, saksofon Gaston Jova, kontrabas Marcos Betancourt, tolkala Lukmil Perez, bobni Ramón Valle, klavir

Jazz avenija Napovednik koncertov

V oddaje vas bomo opozorili na nekatere bližnje koncerte: dueta Damona Locksa in Kena Vandermarka, kvintet kitarista Teisa Semeya, južnoafriške skupine BC UC, Simply Red in Sex Mob.

Samo muzika Aleksander Skale – bobnar, tekstopisec in legendarni jazzovski urednik našega radia

Skale je po končani glasbeni karieri leta 1960 ustanovil uredništvo za jazzovsko glasbo – prvo na območju nekdanje Jugoslavije. Največ oddaj je jazzovsko uredništvo pripravljalo v letih od 1979 do 1983 - kar 9 na teden! Omenimo nekatere naslove teh oddaj: Jazz pred polnočjo, Jazz klub, Jazz test, Jazz v komornem studiu, Z jugoslovanskih festivalov jazza, Zbiralci jazza pred mikrofonom, Jazz klub, Spomini na velike jazzovske dogodke, Blues, Iz obdobja swinga, Gost pred mikrofonom, Iz zakladnice jazza, Galerija velikanov jazza, Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza ali Zanimivosti iz sveta jazza.

Jazz Ars Pianist Ahmad Jamal – in memoriam

16. aprila se je za vedno poslovil Ahmad Jamal, eden najpomembnejših jazzovskih pianistov, skladateljev in aranžerjev. Tako bomo nocojšnjo oddajo namenili njegovi glasbi. Jazzovski kritiki so Jamalove zasedbe prepoznali kot mejnik v razvoju sodobnega jazza kljub razmeroma konservativnemu izboru repertoarja – predvsem zaradi Jamalovega lapidarnega in mimimalističnega sloga igranja ter inovativne uporabe premolkov v glasbi.

Radijska igra Feliks Anton Dev: Belin

Prvi slovenski libreto za kratko opero v literarni zgodovini po navadi nazivajo kar po glavni vlogi Belina. Preprost baročni dramolet menjavo letnih časov razume kot metaforični boj med dobrim in zlom – značilni poganski motiv je bil v času nastanka operete pogost motiv v umetnosti. Prirejevalec, režiser, dramaturg: Aleš Jan Tonska mojstra: Jure Culiberg, Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtor izvirne glasbe: Darijan Božič Belin-sonce – Kristijan Muck Belin-veter – Dare Valič Sejvina-Ceres – Polona Vetrih, Rožencvitarica-Flora – Iva Zupančič Sadjanka-Pomona – Mojca Ribič Sodelovala je še dramska igralka Mila Kačič Uredništvo igranega programa Belin – opereta je bila premierno predvajana leta 2001

Kratka radijska igra Klemen Markovčič: Radio me je izpolnjeval

Režiser Aleš Jan je pripadnik generacije radijskih ustvarjalcev, ki je izvrstne, pionirske temelje predhodnikov znala in hotela razvijati. Njegovo delo na Radiu Slovenija vse od zaposlitve zaznamuje širok spekter delovanja, arhiv našega radia pa hrani več kot 500 radijskih iger, pri katerih je bil režiser. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2015 z Alešem Janom tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Sandi Sitar: Upor v deželi pravljic; Frane Puntar: Pesem gre na zmenek; Svetlana Makarovič: Mrtvec pride po ljubico; Vladimir Kocjančič: En dan Denisa Ivanoviča; Saša Vuga: Abelkajn; Jean Charles Lombard: Čivčiv in Živživ; Edvard Kocbek: Črna orhideja; Frane Puntar: Ha; Aleksander Sergejevič Puškin: Mozart in Salieri; Škofjeloški pasijon; Ervin Fritz: Grofič Prašič; Ivo Svetina, Aleš Jan: A. T. L. (izg. A TE EL); Žarko Petan: Prehlajena Sneguljčica; Ivan Cankar: Hlapci; Hans Magnus Enzensberger: Mrtvec in filozof; Pavel Lužan: Dežurni pesnik in Aldo Nicolaj: Dragi pokojniki, blagi možje pri katerih je bil Aleš Jan režiser. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec veznega besedila: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2015 .

Radijska igra Andrej Rozman - Roza: Inspector Shwake

Humorna in groteskna radijska igra obravnava absurdnost militarizma, v povezavi z njim pa tudi enako absurdno barantanje oblastnikov z obstojem posameznih narodov. V dogajanju igre Rozman čas domiselno preoblikuje tako, da se skozi poljubno prikazane zgodovinske razmere s pričetka prve svetovne vojne prikrito izrišejo obsedna stanja vsakdanjosti tik pred razpadom Jugoslavije 90-ih letih preteklega stoletja. Forma igre tako parodira kriminalko na način, da sprevrača logiko žanra. Režiserka: Polona Sosič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Komentar – Andrej Rozman Inspector Shwake – Jožef Ropoša Gospa Miler – Mila Kačič Doktor Marek – Alojz Svete Cesar Jožef Janez – Andrej Kurent Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1991

Radijska igra Anton Ingolič: Srečanje na planini

Igra izriše nenavadno in pretresljivo življenjsko zgodbo o slovenskem zdomcu, ki si pred drugo vojno vrsto let služi kruh po evropskih deželah. Njegov nemirni duh ga privedel tudi v Francijo, kjer pa ga ljubezen do domoljubne gorjanke zaustavi za dlje časa. Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Režiserka: Rosanda Sajko V osrednjih vlogah – Štefka Drolc in Jurij Souček Sodelujejo še – Vera Pantičeva, Marjan Benedičič, Franček Drofenik, Tone Homar, Milan Kalan, Marjan Kralj, Franjo Kumer, Dušan Logar in Ludvik Pečar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana junija 1962

Kratka radijska igra Nika Lipuš - Avtoportret

Verjamemo lahko, da je bilo prvo ogledalo vodna gladina, vsaj kot nam pripovedujejo miti, pravljice, legende ... Tudi sicer naš odsev niso samo ljudje, ampak tudi prostori, v katerih smo navzoči in v katerih puščamo vidne in nevidne sledi: pesku, travi, valovanju vode in gibanju zraka. Gibanje zraka je tudi zvok. Gibanje iz globine vode pa je avtoportret Nike Lipuš. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023 Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Radijska igra George Büchner, Borut Trekman: Leonce in Lena

Komedija Leonce in Lena izpod peresa nemškega dramatika Georga Büchnerja je zagotovo eno najlepših del romantične dramske literature. Rojen leta 1812 se je že v mladosti zanimal za gledališče in je v tem zanosu s skoraj genialnim pisateljskim zagonom napisal tri igre: Dantonovo smrt, delo Woyzeck in pa komedijo Leonce in Lena. Vse tri stvaritve so ostale napol torzo/nedokončane, saj je leta 1837 Büchnerju dosti prezgodnja smrt, star je bil komaj 25 let, pretrgala nadaljnje uresničevanje drznih literarnih zamisli. Zatem so na Büchnerjevo delo skoraj pozabili. Ni bil namreč v skladu s časom, saj je že v dobi romantike uporabljal značilne ekspresionistične miselne in slogovne prvine, najbolj očitno v komediji Leonce in Lena, skoraj shakespearske globine. S svojo drzno pesniško metaforiko in izredno sodobno miselno podobo je blizu današnjemu času. Komedija Leonce in Lena je bila prvikrat uprizorjena leta 1913. V prepesnitvi Jožeta Udoviča in radijski priredbi Boruta Trekmana vas bo tokrat torej nagovorila v radiofonskem jeziku s svojim nebrzdanim romantičnim zanosom in z izredno pretanjeno ironijo. Režiser Dušan Mauser, doajen slovenske radijske igre, je te vsebinske in oblikovne prvine prelil v bogato zvočno podobo in občuteno vodil vrhunsko igralsko zasedbo. Tonski mojster in režiser: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Kralj Peter iz kraljestva Popo – Stane Sever Princ Leonce, njegov sin – Rudi Kosmač Princesa Lena iz kraljestva Pipi – Alenka Svetel Vzgojiteljica – Štefka Drolc Valerio – Polde Bibič Rozeta – Majda Potokar Predsednik državnega svéta – Jože Zupan Sodelujejo še – Janez Albreht, Janez Rohaček, Tone Hommar, Franček Drofenik, Tone Kuntner, Janez Vajevec in Mirko Bogataj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1968.

Kratka radijska igra Klemen Markovčič: Šlo nam je za to, da produciramo radijsko umetnost

Dramaturg in prevajalec Borut Trekman se je s svojim teoretičnim delom posvečal vprašanjem radijske dramaturgije in raziskovanju njenega zgodovinskega razvoja. Najbrž pa je poleg dramaturškega zanj enako pomembno prevajalsko delo. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Borutom Trekmanom tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Marcel Ayme, Helmut Cube: Garou – Garou; Michel Deon: Osebna izkaznica van Badebouma; Johann Nepomuk Nestroy: Lumpacij vagabundus ali Zanikrna trojica; Primož Kozak: Direktor; Alfred Andersch: Smrt Jamesa Deana; Gert Hofmann: Dolgi pohod; Alfonso Sastre: Magnetofonski trakovi; Peter Handke: Slušna igra 1 in Sonja Grizila: Maturantska naloga pri katerih je bil Borut Trekman dramaturg ali prevajalec. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec veznega besedila: Igor Velše Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.

Radijska igra Tone Peršak: Dve, tri o termitih ali Jurčku bomo pomagali

Igra ima za tarčo tisto plast birokracije, ki zna s svojo okostenelo uradniško logiko posamezniku dobro zaplesti in zagreniti življenje. Zgodba kljub nastanku leta 1984 žal še vedno deluje presenetljivo aktualno. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Jure – Aleš Valič Portir – Polde Bibič Razburjeni moški – Sandi Pavlin Zasopli ženski glas – Neža Simčič Ana – Alenka Vipotnik Prva uslužbenka – Jerica Mrzel Druga uslužbenka – Metoda Zorčič Tretja uslužbenka – Jadranka Tomažič Četrta uslužbenka – Marijana Brecelj Ženski glas – Minca Jeraj Dobrohotni bas – Janez Rohaček Miličnik – Franček Drofenik Sodelujejo še Vlado Kreslin s spremstvom Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1984

Radijska igra Pavel Lužan: Taka je ta zgodba

Humorna groteska je kritičen odsev toge, razumsko poenostavljene samoreprodukcije, kakršno določa uradniška struktura v našem svetu. Seveda pa je ta struktura uporabljena samo kot prispodoba. Zgodba o treh uradnikih, ki se samodejno vključujejo v programirano bivanje in hkrati zatirajo druge, namreč z imenitno notranjo ritmično fakturo daje igri svojevrstno muzikalno zgradbo. Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Darijan Božič Tip 1 – Jurij Souček Tip 2 – Radko Polič Tip 3 – Dare Valič Ženska – Majda Grbac Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana v marcu 1975.

Kratka radijska igra Nail Perviz – Avtoportret

Nail Perviz je skozi čas doživel, kako je zamenjati dom, jezik, šolo, prijatelje in hkrati vedeti, da si vse to zdaj in prej in vse, kar še pride. S svojim avtoportretom je spomine, pripoved in zvočne vtise prepletel v svojevrstni dokumentarni radijski igri. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Dramski igralec: Gregor Zorc Produkcija B-AIR, marec 2023. Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Radijska igra Ivan Cankar, Igor Torkar: Vse za blagor domovine

Igra je dramatizacija Cankarjeve povesti Novela dr. Grudna, ki jo je za radio zasnoval Igor Torkar. Novela spada med zgodnja dela našega literarnega velikana, a so v njej že zastavljene temeljne značilnosti njegove etične drže. Odkrito je na strani ponižanih in razžaljenih, na strani poštene, iskrene in srčne ljubezni in skrbi za sočloveka. Zato jasno vzpostavlja nasprotje med bogato, stremuško srenjo in iskreno, revno, vendar v družbi nepomembno socialno skupino. Sicer pa je Torkar lucidno izbral naslov igre, saj velja za vse aktualnejši alibi novodobnih veljakov. Ti so namreč v imenu splošnega narodovega interesa pripravljeni ta isti narod pohoditi, pa tudi zamenjati ponos za pridobitev svojega lastnega ugodja, veljave in prestiža. Režiser: Hinko Košak Dramaturg: Ciril Zlobec Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Prvi in Drugi doktor – Boris Kralj Marija – Jožica Avbelj Marica – Jerica Mrzel Minka – Marija Lojk Traven – Jože Zupan Slivar – Sandi Krošl Vila bodočnosti in kariere – Olga Kacjan Sodelujejo še – Elza Rituper, Sonja Stopar, Mojca Cavazza, Mojca Šali, Pavle Jakopič in Filipina Jerman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1976

Sedmi dan Novi slovenski prevod Božje liturgije - bizantinsko-slovanskega obreda – je izjemen podvig predvsem v korist grkokatolikov, ki bodo lažje obhajali liturgijo tudi v slovenščini

Novi prevod dela Božja liturgija, bizantinsko-slovanskega obreda, ki zajema tri izdaje, je izjemen bogoslužni, cerkveni, knjižni in akademski podvig. Dodana vrednost novega tretjega prevoda omenjenega dela v slovenščino je, da ga je kot prvega uradno potrdil Dikasterij za vzhodne Cerkve v Vatikanu. Pobudo za prevod je dal križevski vladika Milan Stipić; v njegovo pristojnost spadajo tudi tri grkokatoliške župnije v Sloveniji. Najnovejši prevod Božje liturgije - enega od temeljnih besedil vzhodnokrščanskega izročila - je plod različnih strokovnjakov ter želi prispevati k študijski in praktični rabi liturgične dediščine; je pa tudi pomemben gradnik v ekumenskem gibanju na tem prostoru.

Sledi večnosti Z izkušenima romaricama Francesko Žumer, 16. romala v Compostelo, in Evo Čeč o čarih romanja po vejah Jakobove poti v Sloveniji in tujini

Ni nam treba iti po španski Jakobovi poti do Compostele, ampak lahko po slikovitih slovenskih krajih odkrivamo slovenski camino, ki ga prehodi vse več pohodnikov. Članici Društva prijateljev poti sv. Jakoba Eva Čeč in mag. Franceska Žumer o drugem romanju v spomin na umrle Jakobove romarje po Preddvorski veji Jakobove poti iz Hraš do Brezij. O duhovnih in fizičnih spoznanjih na večtedenskih romanjih. Kaj ju je potegnilo v svet romarjev, saj sta prehodili vse veje Jakobove poti po Sloveniji ter številne po Španiji in Portugalski.

Bogoslužje Prenos prazničnega bogoslužja iz župnije Sveti Jurij ob Ščavnici

Iz podružnične cerkve Svetega Duha na Stari Gori v župniji Sveti Jurij ob Ščavnici na binkoštno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Boštjan Ošlaj, poje pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Jožeta Kurbusa.

Musica sacra Glasba za binkošti

Binkošti so tretji največji praznik cerkvenega leta, glasba na ta dan pa je raznovrstna, saj praznik v sebi združuje različna razpoloženja. Prevladuje veselo, hkrati skrivnostno vzdušje. Po izročilu evangelista Luka naj bi se namreč na ta dan Sveti Duh z ognjem in viharjem spustil nad zbrane apostole in jim podelil dar govorjenja v različnih jezikih; z univerzalnim glasbenim jezikom zato lahko nagovarjajo tudi binkoštne kompozicije.

Sedmi dan Nadškof Cvikl o prazniku Binkošti

Na binkoštno nedeljo, gostimo mariborskega nadškofa metropolita mag.Alojzija Cvikla. Binkošti so praznik Svetega duha, predstavljajo rojstvo Cerkve na občestveni in individualni ravni. .

Sledi večnosti Z Vovkovimi dnevi zaznamujemo tega izjemnega, samozavestnega, nadškofa, ki je kljub vsem zlorabam, ohranil močno duhovno podstat in vero v slovenski narod

Letos mineva 60 let od smrti in 100. obletnica nove maše nadškofa Antona Vovka. V njegovi rojstni župniji Breznica na Gorenjskem so zato v spomin na svojega izjemnega rojaka pripravili vrsto dogodkov to pomlad; poimenovali so jih Vovkovi dnevi. Župnik župnije Breznica Gašper Mauko ter zgodovinar in veliki poznavalec življenja nadškofa Vovka mag. Blaž Otrin predstavljata vsebino Vovkovih dnevov; pojasnjujeta, kako daleč je postopek beatifikacije Vovka v Vatikanu, pa tudi ali v zadnjih letih zgodovinarji odkrivajo nova spoznanja o delovanju nadškofa Vovka, ki ga je – kot je znano – oblast po drugi svetovni vojni ves čas nadzorovala, ustrahovala, preživel pa je tudi zažig.

Sedmi dan Marija v Svetem pismu in v slovenski umetnosti

V oddaji bomo gostili profesorico ddr. Ireno Avsenik Nabergoj literarno zgodovinarko in religiologinjo, preučevalko slovenske literature in kulture v evropskem kontekstu. Spoznali bomo zgodbo Marijinega življenja, kot je ohranjena v Svetem pismu, v hagiografskih spisih in razodetjih; osvetlili, od kod izvirajo zametki marijanske pobožnosti v slovenskem prostoru in kako Marija prek umetniških del, še posebej literature, nagovarja slovenskega človeka tudi v današnjem času.

Bogoslužje Bogoslužje

Prenos svete maše iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija pomagaj na Brezjah. Mašuje frančiškan p. dr. Robert Bahčič. S petjem sodeluje zbor brezijanske bazilike, na orgle igra Marjeta Anderle.

Musica sacra Glasba za vnebohod

Praznik Jezusovega vnebohoda se praznuje 40 dni po veliki noči - za verujoče pomeni pomemben, a skrivnosten dogodek, za glasbene ustvarjalce pa navdih, ki se je v različnih glasbenih obdobjih in slogih uresničeval v raznovrstnih sakralnih glasbenih delih. Skozi zgodovino so zanj ustvarjali različni glasbeni umetniki, med njimi J. S. Bach, Heinrich Ignaz Franz von Biber in naš Gregor Rihar.

Sledi večnosti Evangeličanski duhovnik Kumin: kar oznanjaš, moraš tudi živeti; ne obstajajo razlogi proti ženskam duhovnicam

Evangeličanska cerkev na Slovenskem je po sedmih letih dobila novega duhovnika. V Moravskih Toplicah je bil med slovesnim bogoslužjem za rednega duhovnika cerkvene občine Moravske Toplice umeščen Primož Kumin. Nekdanji vojaški kaplan je kot edini evangeličanski duhovnik do zdaj končal študij teologije na ljubljanski teološki fakulteti. Govoril bo o odločitvi za duhovniški poklic in o izzivih duhovniškega poklica. V svoji magistrski nalogi je preučeval vprašanje o tem, zakaj ne obstajajo razlogi proti ženskam duhovnicam pa tudi o istospolnih porokah in o evtanaziji.

Bogoslužje Prenos maše iz Litije

Iz župnijske cerkve svetega Nikolaja v Litiji na šesto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Marko Mrlak, poje pa združeni otroški in ženski Nikolajev zbor, pod vodstvom Klavdije Zore in Klavdije Zupančič, ob orgelski spremljavi Ivana Fojkarja.

Odprta knjiga na radiu Ciril Kosmač: Pomladni dan 4/32

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Devet ur dolga knjiga v 32 delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič. Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Lirični utrinek Emily Dickinson: Za mano se potaplja večnost

Skoraj vse pesmi Emily Dickinson (1830 – 1886) so izšle posthumno. Pesnica je namreč v svojem življenju objavila le sedem pesmi. Danes so njene pesmi oštevilčene, vseh je 1775, predstavljajo pa enega najpomembnejših opusov ameriške poezije. Objavljamo njeno pesem, ki začenja z verzom Za mano se potaplja večnost in upesnjuje veličastno izkušnjo doživljanja sveta. Pesem je prevedel Mart Ogen, interpretira jo dramska igralka Pia Zemljič.

Literarni nokturno Julian Barnes: Dežela metrojev

Angleški pesnik in romanopisec Philip Larkin je o romanesknem prvencu Juliana Barnesa Dežela metrojev zapisal, da je "zelo užival v njem kljub svojemu predsodku o romanih z liki, mlajšimi od 21 let". "Tako torej mladi danes živijo," je še dodal. Julianu Barnesu se je ta "nepričakovana pohvala" zdela nekaj najbolj razveseljivega ob izidu njegovega prvenca. Dežela metrojev je sicer prvoosebna pripoved Christopherja Lloyda o njegovem odraščanju na obrobju Londona, kratkem študentskem življenju v Parizu in o prvih letih zakona. Christopher in njegov prijatelj iz otroštva Toni kot mladostnika prezirata malomeščansko družbo, vendar si prav tak življenjski slog na Tonijevo razočaranje izbere sam Christopher. Humorni odlomek iz omenjenega romana smo izbrali z mislijo na obletnico pariških dogodkov; opisuje, kako je dogodke videl Christopher, saj se je prav maja tistega leta znašel v Parizu. Prevajalec Matej Juh, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker. Produkcija 2018.

Literarni večer Iris Murdoch, romanopiska in filozofinja

Jean Iris Murdoch je ena pomembnejših angleških pisateljic in filozofinj dvajsetega stoletja. Leta 1938 je Murdochova prejela štipendijo za študij na Oxfordski univerzi in diplomirala z odliko iz antične zgodovine, grščine, latinščine in filozofije. Profesionalno se je ukvarjala s filozofijo in z literaturo. Njena osrednja filozofska knjiga Suverenost dobrega, prevedena tudi v slovenščino, je izšla leta 1970. Poleg filozofskih knjig je pisala tudi leposlovje. Levji delež njenega literarnega opusa so romani – teh je ustvarila kar šestindvajset. V slovenščino so prevedeni Grad iz peska, Nepriznana roža, Samorog in Črni princ. V Večeru predstavljamo tri, ki še niso prevedeni: literarni prvenec V mreži, roman Morje, morje, za katerega je avtorica prejela bookerja, in njeno zadnje delo Jacksonova dilema. Literarni večer je pripravila pisateljica, prevajalka in literarna publicistka Tina Vrščaj, Stritarjeva nagrajenka in z romanom Na klancu nominirana za kresnika. Avtorica literarnega dela Jean Iris Murdoch, avtorica oddaje in prevoda Tina Vrščaj, režiserka Irena Glonar, bralka Jasna Rodošek, interpret Aleš Valič, interpret Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2012.

Odprta knjiga na radiu Ciril Kosmač: Pomladni dan 3/32

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Devet ur dolga knjiga v 32. delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne nazaj v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnjo obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjera, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič. Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh pogledih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na Programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Lirični utrinek Veronika Dintinjana: Blizu mestnih vrat

Veronika Dintinjana (1977), pesnica in prevajalka, po poklicu pa kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno pesniško zbirko Rumeno gori grm forzicij (2008), uveljavila kot izstopajoča avtorica. Njen pesniški jezik je jasen in v svojem izrekanju natančen ter prav zato ustvarja intenzivne, slikovite podobe. To velja tudi za pesem Blizu mestnih vrat iz omenjene pesniške zbirke. Interpretira jo dramska igralka Vesna Jevnikar.

Literarni nokturno Franjo Frančič: Samota orgazmov pozabljenih smrti

Franjo Frančič je napisal okrog osemdeset knjig kratke proze, novel, romanov, pesniških zbirk in dramskih besedil ter besedil za otroke in mladostnike. Kot zapiše dr. Denis Poniž v spremni besedi k njegovemu najnovejšemu romanu Samota orgazmov pozabljenih smrti (Smar-team, 2023), "Frančič z vsako svojo knjigo obnavlja osnovni model, v katerem je v ospredju človek iz mesa in krvi, ujet v svoje in tuje silnice, predan strasti in obupu, postavljen v neštete, komajda predstavljive položaje, vedno ves in scela v življenju, a hkrati na robu prepada, vedno v dejavni drži, a zavedajoč se svoje krhkosti, majhnosti in nemoči". Igralec Branko Jordan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2023.

Odprta knjiga na radiu Ciril Kosmač: Pomladni dan 2/32

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Devet ur dolga knjiga v 32. delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne nazaj v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnjo obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjera, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in parkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na Programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Lirični utrinek Aleš Šteger: Vrnitev domov

Aleš Šteger (1973), večkrat nagrajeni avtor številnih knjig, mnoge od njih so tudi prevedene, praznuje petdeseti rojstni dan. Ob avtorjevem jubileju objavljamo njegovo pesem Vrnitev domov, ki jo zaznamuje samosvoj modernistični pristop k upesnjevanju in oster, samosvoj jezik, sicer značilen za njegovo pesniško zbirko Proturberance (2002), v kateri je bila objavljena ta pesem, ki jo interpretira avtor.

Literarni nokturno James Schuyler: Dan se počasi začenja

Ameriški pesnik James Schuyler (1923–1991) je po končanem študiju dve leti preživel v Italiji kot osebni tajnik pesnika Wystana Hugha Audena, potem pa se je konec štiridesetih let dokončno ustalil v New Yorku. Tam je skupaj z Johnom Ashberyjem, Frankom O'Haro, Kennethom Kochom in Barbaro Guest sestavljal najožji krog newyorške pesniške šole. Njegovo življenje je bilo tesno povezano s slikarstvom – bil je priznan likovni kritik in dolgoletni kurator v newyorškem Muzeju sodobne umetnosti. To se je izrazilo tudi v njegovi poeziji, v pesmih je namreč velikokrat posvečal pozornost svetlobi in barvam. Schuyler je prvo pesniško zbirko izdal leta 1969, ko je bil star šestinštirideset let, pozneje pa še enajst pesniških publikacij in tri romane. Za zbirko Jutro pesmi je leta 1980 prejel Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Pisal je o majhnih, običajnih stvareh in jih razkril v vsej njihovi veličastnosti. Objavljamo pet prvič prevedenih pesmi, ki celovito predstavljajo njegovo pesniško ustvarjanje. Prevajalec je Tone Škrjanec, interpret Branko Jordan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje pa Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2023.

Literarni večer Sophie Daull: Na perišču

Francoska avtorica Sophie Daull se slovenskim bralcem predstavlja z večplastnim romanom Na perišču, ki je leta 2022 izšel pri založbi Malinc. V njem eno najpomembnejših vlog namenja liku knjigarnarja, ki vsak petek v lokalnem časopisu objavi prispevek, v katerem razpreda o knjigah, s katerimi bi si prebivalci zaspanega mesteca Nogent-le-Rotrou lahko popestrili prihajajoči konec tedna. Nekega petka v oktobru pa v prispevku predstavi tudi nenavadno uspešnico avtorice, ki bo prihodnji torek gostovala v knjigarni in knjige tudi podpisovala. Knjigarnarjeva odločitev, da jo povabi v malo mesto, je ključni zaplet v romanu, ki sproži usodno dogajanje. Da je vse skupaj še bolj skrivnosttno, pa pisateljica, ki prihaja v goste, ni le med osrednjimi junaki pripovedi, temveč tudi resnična avtorica romana Na perišču, za katerega je leta 2019 prejela nagrado Evropske unije za književnost. Avtorica scenarija in prevajalka je Mateja Seliškar Kenda, interpreta Klara Kastelec in Urban Kuntarič, bralec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, režiser pa Klemen Markovčič. Urednik oddaje je Matej Juh. Produkcija leta 2023.

Komorni studio Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee

Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee predstavljata štiri skladbe iz zakladnice francoske, japonske in slovenske glasbe iz 20. in 21. stoletja: - Rapsodijo za saksofon in klavir Clauda Debussyja, (8:55-19:45), - Replike za altovski saksofon in klavir Janeza Matičiča, (22:35-31:45), - Sonato Fuzzy Bird / Puhasta ptica za altovski saksofon in klavir sodobnega japonskega ustvarjalca Takashija Yoshimatsuja (33:48-48:50), - L'eveil de la toupie / Prebujenje vrtavke sodobnega francoskega skladatelja in saksofonista Vincenta Davida, (50:48-59:47).

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Manon Lescaut v neposrednem prenosu iz Maribora

Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.

Jazz Ars All Stars Gregor Ftičar Trio

JAZZ ARS ALL STARS CUKRARNA, Ljubljana, 7. maj 2023 GREGOR FTIČAR TRIO Gregor Ftičar – klavir Matyas Szandai - bas Paolo Orlandi – bobni Program 1. Brush Hour (G. Ftičar) 2. Pure Imagination (L. Bricusse, A. Newley; arr. G. Ftičar) 3. Jackie-ing (T. Monk; arr. P. Orlandi) 4. Needless Blues (G. Ftičar) 5. For Carlos (G. Ftičar) 6. Off To Work (G. Ftičar) 7. Something Strange (G. Ftičar) 8. Anthill (G. Ftičar) 9. Song For Peace (G. Ftičar) Tonski mojster: Matjaž Mastnak Glasbeni producent: Tone Jurca Tonski asistenti: Jože Lap, Jure Bračko Video: Kleva d.o.o. Mojster ozvočenja: Primož Vozelj Lučni mojster: Žan Rantaša Umetniški vodja projekta: Hugo Šekoranja

Jazz Ars All Stars Nina Strnad Jazz Band

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je Nina Strnad predstavila nov, avtorski program. V njenem Jazz Bandu so zaigrali Tomaž Gajšt (trobenta), Jaka Kopač (alt saksofon), Gregor Ftičar (klavir), Jošt Lampret (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).

Ars in Drama Bossa de Novo - Twist

V okviru cikla Ars in Drama je skupina Bossa de Novo obeležila izdajo petega studijskega albuma Twist, tokrat tudi na vinilki. Na velikem odru ljubljanske Drame so predstavili največje hite iz svoje dvajsetletne zgodovine, kot tudi nekaj najnovejših skladb. Kot gostje so se jim pridružili pianist Leon Firšt, igralka Nina Ivanišin in mlada violistka Pavla Smrekar. Bossa de Novo so Primož Vitez, Aljoša Kosor, Mitja Vrhovnik Smrekar, Marko Gregorič in Sergej Ranđelović.

Neposredni prenos Dr. Polonca Lovšin: Ne le za dobro ljudi, temveč vsega planeta

Arhitektka in umetnica dr. Polonca Lovšin, docentka na Oddelku za vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, v letošnjem predavanju z naslovom "Ne le za dobro ljudi, temveč vsega planeta" razmišlja, kako umetnost ob okoljski ogroženosti planeta in nas samih, med drugim razvija kreativne rešitve in imaginarne predstave prihodnosti, kar vliva optimizem, ki ga potrebujemo. Neposredni prenos je del serije oddaj o kulturno-umetnostni vzgoji na Programu Ars, ki jih pripravlja Klemen Markovčič.

Jazz Ars All Stars Moonlight Sky

Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Don Carlos v neposrednem prenosu iz Maribora

Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.

Ars in Drama Mia Žnidarič - Obarvana

V okviru cikla Ars in Drama je na velikem odru ljubljanske Drame nastopila pevka Mia Žnidarič, skupaj z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Stevea Klinka. Predstavili so novo ploščo "Obarvana". Mia Žnidaric: Obarvana Big Band RTV Slovenija Dirigent: Steve Klink Gost: Gašper Bertoncelj (bobni) EKIPA Tonska mojstra: Jean Markič, Mitja Krže Glasbeni producent: Rok Lopatič Tonski asistent: Damir Ibrahimkadič Vodja report. avta: Dragan Petkovsek Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja: Danilo Ženko Tehnična ekipa Drama: Alain Frank, Jurij Alič Luč: Roman Kozmos Priprava klavirja: Silič & sinovi Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 5. marec 2023 NASLOVI SKLADB: 0:00 Z očetom (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 0:50 napoved Hugo Šekoranja 8:30 A si ti (Billy Austin/Louis Jordan/Janez Križaj/Steve Klink) 12:10 Pobarvanka (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 19:20 My Favorite Things (Richard Rogers/Oscar Hammerstein/Steve Klink) 28:10 Z očetom (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 37:55 Ne čakaj (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 44:35 Ne vem če veš (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 50:20 On Our Way (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 56:40 drums solo (Gašper Bertoncelj) 58:45 Nihče ne ve (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:05:35 Skriti ljubimci (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:12:20 Pena naših dni (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:20:55 Kako je ljubezni ime (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:31:05 Zabavaj se (Carl Sigman/Herbert Magidson/SteveKlink)

Jazz Ars All Stars Marko Črnčec trio

V nedeljo, 19. februarja, je v ljubljanski Cukrarni nastopil mednarodni trio pianista Marka Črnčeca. Z njim sta nastopila še bobnar Kristijan Krajnčan in kontrabasist Josh Ginsburg. Koncert je bil posvečen glasbi legendarnega komponista Mojmirja Sepeta. MARKO ČRNČEC TRIO Marko Črnčec – klavir Josh Ginsburg – kontrabas Kristijan krajnčan – bobni Avtor vseh skladb: Mojmir Sepe NASLOVI SKLADB 00:00 Napoved Hugo Šekoranja 5:15 VZAMEŠ ME V ROKE (Miroslav Košuta) 17:05 MALOKDAJ SE SREČAVA (Gregor Strniša) 26:35 USPAVANKA ZA MRTVE VAGABUNDE (Fran Milčinski) 36:00 PRIDI, DALA TI BOM CVET (Dušan Velkavrh) 48:10 POLETNA NOČ (Elza Budau) 58:10 S TEBOJ (Elza Budau) 1:12:10 MED ISKRENIMI LJUDMI (Dušan Velkavrh) 1:26 ZEMLJA PLEŠE (Gregor Strniša) 1:32:15 BREZ BESED (Elza Budau) EKIPA Tonski mojster: Grega Samar Glasbeni producent: Tone Jurca Tonski asistenti: Miha Oblak, Josip Moretti Vodja report avt. Dragan Petkovsek Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster: Žan Rantaša Priprava klavirja: Silic & sinovi JAZZ ARS ALL STARS Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 19. februar 2023

Neposredni prenos Mozartina 2 - Letni časi

Na drugem koncertu iz cikla Mozartine 2023 je nastopil leta 1982 v Rusiji rojeni Andrei Provotorov, ki ima za sabo bogato glasbeno delovanje, od leta 2014 pa je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, v katerem deluje kot namestnik koncertnega mojstra. V teh letih je Provotorov v Sloveniji aktiven tudi kot solist, za glasbeni arhiv RTV Slovenija pa je posnel tudi več redko izvajanih virtuoznih skladb. Rdeča nit koncerta so letni časi. Tako Benečana Vivaldija kot Argentinca Piazzollo je očarala menjava letnih časov in muzikalnost sprememb njihovega ritma. In prav to je navdušilo tudi glasbenike Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se bodo skupaj z Andrejem Provotorovom vživeli v obe občutelji letnih časov in poslušalcem odprli nova obzorja z zanimivim zlitjem dveh svetov zvena in sloga.

Podobe znanja Nina Kostevšek: Kako bi rdeče krvničke namesto kisika dostavile zdravila

Zdravljenje je vedno najbolj učinkovito, če se lahko bolezni lotimo kar najbolj neposredno, pri samem viru težav. A do vira pogosto sploh ni lahko priti. Denimo, če govorimo o okvarjenem genu, ki bi ga morda želeli utišati, da ne bi več povzročal težav. Področje tovrstnih genskih terapij daje v zadnjem času že zelo spodbudne rezultate in vanj so seveda usmerjeni številni raziskovalni napori. Prav tako zahtevno se je, po drugi strani, prebiti do bolj odmaknjenih tumorjev, ki se tako zlahka izmaknejo terapiji, za katero pa vemo, da ima celo paleto škodljivih stranskih učinkov. Naj gre torej za takšno ali drugačno zdravljenje, ključno vprašanje vsekakor je, kako spraviti pravo učinkovino na pravo mesto. Da bi bil ta transport učinkovin še povsem biorazgradljiv, dr. Nina Kostevšek z odseka za nanostrukturne materiale Instituta "Jožef Stefan" raziskuje možnosti uporabe membran rdečih krvnih celic.

Odprta knjiga na radiu Ciril Kosmač: Pomladni dan 4/32

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Devet ur dolga knjiga v 32 delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič. Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Glasbena jutranjica Prvi del: Obletnice

Obletnice življenjskih mejnikov Felixa Weingartnerja, Louisa Vierneja, Sira Edwarda Elgarja in Sira Marka Philipa Elderja. FELIX WEINGARTNER: SUITA SIMFONIČNI ORKESTER BASEL, dirigent: MARKO LETONJA LOUIS VIERNE: ARABESKA Orgle: ALBERT LEBLANC SIR EDWARD ELGAR: SONATA OP.82 Violina: DAVID HALL JOHNSON, klavir: NINA PREŠIČEK GEORGE BUTTERWORTH: RAPSODIJA A SHROPSHIRE LAD ORKESTER HALLÉ, dirigent: MARK ELDER

Likovni odmevi "Asociacija je začetek obračanja k sebi" - slikar in kipar Ervin Potočnik

Pojem "poetičnost" je za delo kiparja in slikarja Ervina Potočnika ključen. V Galeriji sodobne umetnosti v Celju so pripravili njegovo retrospektivno razstavo z naslovom Vrata, v kateri so predstavljeni posamezna redka še ohranjena dela iz avtorjevega kiparskega opusa ter izbor slik in risb, ki so nastale v zadnjih petih letih. Skupaj s kustosinjo Ireno Čerčnik jo je zasnoval kot zgodbo, v kateri se veličastno in srhljivo prepletata s konotacijami ritualnega, totemskega, celo podzemnega. Foto: FB stran Center sodobnih umetnosti Celje

Izpod peresa slovenskih skladateljev Jože Privšek

Pri 26 letih se je Privšek odpravil študirat na ugledno Berklee School of Music v Bostonu v Združenih državah. Tam je bil njegov profesor tudi sloviti Herb Pomeroy, utemeljitelj sodobnega aranžiranja za veliki jazzovski orkester, imenovanega tudi "line writing". Pomeroy je bil nad Privškovim znanjem in talentom navdušen in ga je uvrščal ob bok Quincyju Jonesu in Arifu Mardinu. Po študiju v Ameriki se je Privšek kljub mamljivim hollywoodskim ponudbam vrnil domov in od Bojana Adamiča prevzel vodstvo takratnega Plesnega orkestra Radia Ljubljana. Orkestru je dirigiral več kot tri desetletja in zanj napisal več kot 4000 skladb in priredb. Pod njegovim vodstvom se je zasedba razvila v enega najboljših big bandov v Evropi. Poslušajmo posnetke s plošče Čas pred svitom, ki je pri ZKP RTV Slovenija izšla leta 2000. Simfoničnemu orkestru in Big Bandu RTV Slovenija je dirigiral Walter Proost.

Svet kulture Filozof Rüdiger Safranski poudarja, da je potrebno ločevati med inteligenco in zavestjo

S filozofom Rüdigerjem Safranskim, enim najbolj prepoznavnih nemških avtorjev, so v Cankarjevem domu pripravili pogovor na predvečer Spomladanske konference Nemške akademije za jezik in slovstvo, ki jo ta konec tedna gosti Ljubljana. Safranski je razmišljal o nekaterih temeljnih problemih sodobne družbe, kot so pomanjkanje časa in izzivi umetne inteligence. Posvetimo pa se še najnovejši monografiji skoraj dvajsetih avtoric in avtorjev z naslovom Osebnosti druge svetovne vojne, ki so jo predstavili v Atriju ZRC SAZU.

Ars Rüdiger Safranski: Mogoče nas bo umetna inteligenca spodbudila, da se vrnemo k duhu

V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil sinoči pogovor z enim od najbolj prepoznavnih nemških avtorjev, filozofom Rüdigerjem Safranskim. Dogodek so pripravili na večer pred spomladansko konferenco Nemške akademije za jezik in slovstvo, ki jo ta konec tedna gosti Ljubljana. Safranski je razmišljal o nekaterih temeljni problemih sodobne družbe, kot so pomanjkanje časa in izzivi umetne inteligence (foto: EPA).

Naši umetniki pred mikrofonom Hommage Tomažu Kržišniku, akademskemu slikarju, oblikovalcu, grafiku in keramiku

22. maja 2023 je umrl Tomaž Kržišnik, akademski slikar, oblikovalec, grafik in keramik. Eden njegovih bistvenih ustvarjalnih medijev je bila večplastna in vedno prepoznavna avtorska risba, pa barvite grafike, ilustracije, načrtovanje notranje opreme. V obdobju od leta 1988 do 2008 je poučeval vizualne komunikacije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 1975 je prejel nagrado Prešernovega sklada za likovno podobo predstavitve Zlata ptica. Bil je dobitnik Groharjeve nagrade in častni meščan v Žireh. V času, ko je bil Tomaž Kržišnik profesor na Akademiji, se je z njim pogovarjala Vida Curk o začetkih njegove likovne poti, pomenu študija v Varšavi, ki ga je zaključil z magisterijem iz knjižne ilustracije in oblikovanja knjige ter o kriterijih, ki jih je upošteval pri svojem umetniškem in oblikovalskem delu.

Glasbena jutranjica Tretji del: Belgijski mojstri

Zadnji del Glasbene jutranjice danes posvečamo skladateljem iz Belgije oziroma z območja, ki ga danes poznamo kot Belgijo. Od tam je namreč kar nekaj pomembnih skladateljev, ki so imeli pomembno vlogo tudi za razvoj poznejše glasbe. GUILLAUME DUFAY: NUPER ROSARUM FLORES ADRIAN WILLAERT: LE ROSE (V ŽIVO) JOHANNES OCKEGHEM: PRENEZ SUR MOY VOSTRE EXAMPLE JOHANNES OCKEGHEM: O ROSA BELLA MATTHIAS VAN DEN GHEYN: PRELUDIJ ŠT. 5 V D-MOLU ZA ZVONOVE CÉSAR FRANCK: GRAND PIECE SYMPHONIQUE HENRI VIEUXTEMPS: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER ŠT. 5 V A-MOLU, OP. 37 JEAN ABSIL: SONATA ZA ALTOVSKI SAKSOFON IN KLAVIR GUILLAUME LEKEU: Uvertura po igri Burgraves Victorja Hugoja INTRODUCTION SYMPHONIQUE AUX BURGRAVES JOSEPH RYELANDT: SONATINA ZA OBOO IN KLAVIR FÉLIX GODEFROID: KONCERTNA ETUDA ZA HARFO V ES-MOLU, OP. 193

Komorni studio Komorni orkester Ljubljanski solisti

Godalci so nastopili v Narodnem domu Celje s koncertno mojstrico, violinistko Petro Kovačič.

Lirični utrinek Emily Dickinson: Za mano se potaplja večnost

Skoraj vse pesmi Emily Dickinson (1830 – 1886) so izšle posthumno. Pesnica je namreč v svojem življenju objavila le sedem pesmi. Danes so njene pesmi oštevilčene, vseh je 1775, predstavljajo pa enega najpomembnejših opusov ameriške poezije. Objavljamo njeno pesem, ki začenja z verzom Za mano se potaplja večnost in upesnjuje veličastno izkušnjo doživljanja sveta. Pesem je prevedel Mart Ogen, interpretira jo dramska igralka Pia Zemljič.