Ars aktualno Odkritja26 in nova glasba s Simfoniki RTV Slovenija

Informativni prispevki iz področja kulture

Ars aktualno S Simonom Popkom pred začetkom festivala Liffe

Leto je naokrog in pred nami je novi Liff. Natančneje, začel se bo prihodnjo sredo ob 19. uri z otvoritvenim filmom Belo se pere na devetdeset, že pred tem pa se bodo zgodile nekatere projekcije po drugih kinodvoranah, v Ljubljani so to poleg dveh v Cankarjevem domu še Kinodvorova, dvorani AGRFT in Slovenske kinoteke, Kino Bežigrad in letos znova Kino Šiška. Izbrane filme bodo sicer prikazali še v Mariboru, Novem mestu in Celju.

Ars aktualno Knjiga Pasolini in smrt Giuseppeja Zigaine

Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja od umora enega največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelja in pesnika Piera Paola Pasolinija. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt italijanskega slikarja in pisatelja Giuseppeja Zigaine.

Ars aktualno Aretacija mlade pevke Diane Loginove v Sankt Peterburgu

Nedavni dogodki v Sankt Peterburgu, drugem največjem mestu v Rusiji, mestu, ki izstopa po dediščini velike umetnosti, pa tudi po alternativni kulturi, spodbujajo razmislek o politični zlorabi umetniškega in kulturnega izražanja za utrjevanje političnega nadzora in medijske manipulacije.

Ars aktualno Nemirno oko – pregledna razstava Staneta Jagodiča v Mestni galeriji Ljubljana

Anomalije in bizarnosti sodobne družbe, človeško agresijo, tehnologijo in ekologijo že dobrih pet desetletij duhovito in večpomensko interpretira Stane Jagodič, ki kljub težkim temam išče univerzalne in brezčasne vrednote. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist, vizualni satirik. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem je ves čas razvijal osebno in močno umetniško govorico. V Mestni galeriji Ljubljana so v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Nemirno oko, na kateri so se posvetili Jagodičevim delom na papirju – risbi, grafiki, fotografiji in fotokolažu.

Ars aktualno Jermanova nagrada prevajalki Heleni Marko

V prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev so podelili Jermanovo nagrado 2025. Društvo nagrado podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrado, ki je bila ustanovljena leta 2013 in prvič podeljena dve leti kasneje, so poimenovali po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu. Letošnji nominiranci so bili Miljana Cunta, Helena Marko in Aleš Maver.

Ars aktualno Slavoj Žižek: "V prihodnje bo potrebna močnejša mednarodna kooperacija"

V Ljubljani so predstavili novo delo Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu, ki ga je izdala Cankarjeva založba, prevedel pa ga je Igor Harb, saj ga je avtor napisal v angleščini. V njem Žižek razmišlja o današnjem svetu oziroma postresničnostni dobi, pa o politikah in razpadanju družbenega tkiva ter, kot nakazuje naslov, vse večjem razsulu.

Ars aktualno Matthias Wouter Knol, direktor Evropske filmske akademije: "Ohraniti evropsko filmsko kulturo pri življenju in jo spodbujati v rasti"

Letošnji Festival slovenskega filma, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju in na katerem je nagrado za najboljši film, poleg nje pa še 5 nagrad prejel celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Ob tej priložnosti se je z Matthiasom Wouterjem Knolom pogovarjala Tesa Drev Juh.

Ars aktualno Jenkov nagrajenec Brane Senegačnik

Knjiga Prosojnosti, za katero je Brane Senegačnik prejel Jenkovo nagrado, je osma Senegačnikova knjiga poezije, izdala pa jo je Celjska Mohorjeva družba. Ob tej priložnosti se je z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.

Ars aktualno Banalnost zla v novomeškem APT

Banalnost zla Hannah Arendt znova je naslov predstave Anton Podbevšek teatra. Predstava združuje teoretični del Hannah Arendt, ki se osredotoča na antologijo nasilja in genocida, ter performativne prakse, naslavljajoče trenutno vojno v Palestini.

Ars aktualno Odkritje struktur za množični lov na Krasu

Slovensko arheologijo bogatijo nova odkritja. Večdesetletno raziskovanje kraške krajine je arheologa Dimitrija Mlekuža Vrhovnika in Tomaža Fabca privedlo do izjemne najdbe. S pomočjo zračnega laserskega skeniranja - lidar sta na čezmejnem območju Krasa odkrila štiri lokacije, na katerih se raztezajo več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najditelja pravita, da gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi, ki pa terja še veliko odgovorov, predvsem v zvezi z vprašanjem poselitve Evrope po koncu ledene dobe.

Svet kulture 36. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala

Včeraj se je začela 36. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, krajše: Liffe, ki bo do 23. novembra ponudila širok nabor nove pričakovane filmske produkcije in več retrospektivnih programov. Četrtošolci slovenskih srednjih šol se že začenjajo pripravljati na maturitetni esej iz slovenščine, in tudi letos jim bo lahko v pomoč program Ars. Od sinoči v oddaji Odprta knjiga beremo Cankarjev roman Na klancu. V prostorih Slovenskega mladinskega gledališča te dni poteka mednarodni festival urbanih uprizoritvenih žanrov, drznih entitet in humorja Platforma malih umetnosti. Mestno gledališče Ptuj je na oder postavil letošnjo tretjo premierno predstavo, in sicer komedijo zmešnjav z naslovom Ženitni oglas. Z gledališčem nadaljujemo še s premiero v Mariboru, kjer bodo v avtorskem projektu Lav iz in di er trije igralci mariborske Drame obravnavali ljubezen. Danes se je v Novi Gorici in Gorici začel 26. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, ki ima tokrat naslov Resonančne resničnosti v četrtem prostoru. Vlada je včeraj med obiskom na Goriškem sprejela sklep o ustanovitvi javnega zavoda za sodobni ples. Vabljeni k poslušanju!

Razgledi in razmisleki Josip Pangerc - ob stoletnici smrti oživljamo spomin na pomembnega rojaka iz Doline pri Trstu

Josip Pangerc je bil politik, podjetnik, glasbenik, borec za slovensko besedo in štiri mandate nadžupan občine Dolina – v tem času so gradili ceste, šole, vodovodno in električno napeljavo, pripeljal je zdraviliški turizem, vodil vinarsko in sadjarsko zadrugo, ustanovil Hranilnico in posojilnico, pa izobraževalno in pevsko društvo. Zavzemal se je za pravice žensk in rabo slovenskega jezika v uradniških postopkih. Letos mineva sto let od njegove smrti, a kljub vsemu še vedno spada med dokaj neznane osebnosti. Morda se bo to vsaj nekoliko spremenilo, ko bo odprt sodobno zasnovan muzej v njegovi domači hiši. Vse do maja smo si v Narodnem muzeju Slovenije lahko ogledali tudi razstavo s pomenljivim naslovom Pišem vam iz Doline pri Trstu, ki bo dobila še virtualno različico, in konec oktobra so na sedežu Slovenske matice pripravili posvet o njem. Foto (izrez): Naslovnica knjige Josip Pangerc. Plemeniti slovenski rodoljub avtorja Marca Manina (Založba Mladika)

Svet kulture Liffe odpira film Belo se pere na devetdeset

Film Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika, eden izmed najbolj pričakovanih slovenskih filmov v zadnjem času, bo zvečer odprl 36. Ljubljanski mednarodni filmski festival − Liffe. Direktor festivala Simon Popek med slovenskimi filmi poudarja tudi prvenec Ester Ivakič z verjetno najdaljšim slovenskim naslovom: Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Napovedali bomo tudi gledališki premieri Konkvistakon, In mnogi drugi. Povabili vas bomo tudi v Arsov Art Atelje, na koncert iz cikla Odkritja 26, ki bo ponudil delo slovenske skladateljice, klasika nove glasbe in novost, ustvarjeno prav za ta večer.

Glasovi svetov Že 80 let hranimo spomine

Arhiv ni le prašno skladišče map in fasciklov. Arhiv ni le varuh listin, temveč prepletena ustanova, ki raziskuje, razstavlja, povezuje in ustvarja prihodnost iz spomina. Arhiv Republike Slovenije letos praznuje 80 let delovanja – in ob tem dokazuje, da je veliko več kot le zbirka dokumentov. V njegovih prostorih se skriva zgodovinski spomin naroda – zapisi, ki pripovedujejo našo preteklost in pomagajo razumeti sedanjost. Ob 80-letnici Arhiva Republike Slovenije v Glasovih svetov gostimo namestnika direktorja Arhiva RS dr. Gregorja Jenuša. Z njim se je pogovarjal Miha Žorž.

Izšlo je Kozma Ahačič: KA

Jezikoslovec in esejist Kozma Ahačič je pri Cankarjevi založbi objavil svojo drugo zbirko esejev z nekoliko skrivnostnim naslovom KA. Avtorjev značaj se razkriva tako v njegovem jezikoslovnem delu, še bolj pa v njegovih esejih. Je zvedav opazovalec sveta, ki preudarno odmerja svoje poznavanje jezikoslovne tematike, nikoli ne pretirava, hkrati pa je zanimiv in berljiv. Morda še bolj zanimiv je kot opazovalec današnjega sveta in odličen poznavalec sodobne glasbe, pa tudi drugih umetniških praks. Njegova naveza na film Sanje japonskega režiserja Akire Kurosawe je res elegantna, in takih potez je v zbirki še več. Poklon umetnosti, analiza družbenih pojavov, jezikoslovna ilustracija in oseben odnos so v njegovih spisih eno, preudaren in argumentiran pa je tudi v pogovoru z Markom Goljo, tudi ob zagatnih vprašanjih, na primer o detoporišizaciji ali molku. Nikar ne zamudite.

Literarna matineja Marjeta Drobnič: "Vsaka zgodba Samante Schweblin ima dotik presenečenja"

Tokrat vstopamo v drobne, srhljivo žive pripovedne svetove argentinske avtorice Samante Schweblin. Njena zbirka Sedem praznih hiš, ki je v prevodu Marjete Drobnič izšla pri založbi Mladinska knjiga, nas popelje v na videz običajne domove vsakdanjih ljudi – a za tem prikazom bralec kmalu zazna strah, osamljenost, praznino, napetost in nelagodje, ki se selijo tudi vanj. Samanta Schweblin s svojo nagrajeno knjigo opozarja na krhkost urejenosti, okoli katere gradimo svoja življenja. Gostimo Marjeto Drobnič.

Svet kulture Rog dizajn dnevi o mejah in trenjih, operna detektivka Zločin v Blatnem dolu pa o odgovornosti do narave

Kako lahko oblikovanje obvladuje, moti ali preoblikuje meje, ki nas ločujejo, in kako trenja spreminja v potencialne rešitve? Kakšne ustvarjalne možnosti se pojavijo, ko se srečajo omejitve in nasprotujoče si silnice? V Centru Rog v Ljubljani se odvijajo drugi Rog dizajn dnevi. V Avditoriju v Portorožu pa so v nedeljo premierno uprizorili mlademu občinstvu namenjeno operno detektivko Zločin v Blatnem dolu. Njeno temeljno sporočilo je, da človek ni ločen od narave in da s škodovanjem naravi škodi tudi sebi. Za konec pa še o festivalu Forum nove glasbe, v središču katerega bosta opus ameriškega skladatelja Johna Cagea ter njegov vpliv na umetnost.

Jezikovni pogovori Kristina M. Pučnik: Ljudje se primejo za usta, ko izvedo, kaj sem po poklicu

Lektor ni jezikovna policija, ampak partner avtorju – prvi bralec, ki mu pomaga do jasnega in učinkovitega sporočila, pravi Kristina M. Pučnik, predsednica Lektorskega društva Slovenije. Kristina M. Pučnik že 20 let poklicno deluje kot lektorica. Pravi, da ne bi počela nič drugega, saj je v poklicu, v katerem dela kot samozaposlena, izjemno zadovoljna. K pogovoru smo jo povabili ob nedavno sprejetem Etičnem kodeksu in poklicnih standardih Lektorskega društva Slovenije. Pogovarjali smo se tudi o širšem odnosu javnosti do lektorjev. Povedala je, da se ljudje primejo za usta, ko izvedo, kaj je po poklicu.

Oder O razkošju moči, znanja, napora in upora; Gledališki opus Barbare Kapelj

»Ne bi rekla, da ima umetnica mati manj skrbi, ko so otroci starejši, ampak vseeno se je lažje dogovarjati za svoj čas, čas za umetniško ustvarjanje.« Tako pravi Barbara Kapelj, ki je slovenski uprizoritveni prostor v zadnjih desetletjih močno zaznamovala z nekaterimi ključnimi uprizoritvami in dogodki družbeno kritičnega in feminističnega značaja, s katerimi je odstrla spregledane, odrinjene in nevidne zgodovinske perspektive življenj žensk – tako tistih, ki so delovale znotraj umetniških sfer kot tudi tistih z obrobja. Med njimi: Ženska dela: obrobljanje, vozlanje, pletenje, tkanje, Nekega dne in neke noči, odkrivanje Lili Novy, Hodim za teboj in gledam te, Draga Duša, Kapelj Semenič v sestavljanju, Kamnolomke, … Njena dela črpajo iz umetnosti in življenjskih zgodb širokega spektra umetnic in drugih žensk, tako v času kot prostoru, in se gradijo v sodelovanju z premnogimi sodobnicami, ki jih obravnavane téme nagovarjajo oziroma osebno zadevajo. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji Damjana Černe v predstavi Pletenje, 2010, foto: Damjan Osredkar

Kdo smo? Med T'minci – So kraji in ljudje na tolminskem koncu še taki, kot so bili?

Vse se spreminja, čas, prostor in ljudje v njem. Ponavadi sprememb ne zaznavamo, ker so drobne in vsakodnevne. Le ko so burne in prekucniške, si jih zapomnimo. Zaman je pričakovati, da bo vse tako, kot je bilo v naši mladosti. Toda je že vse prav, kot je, čeprav nam ni prav, da tako je. Morda. Vlade padajo, države minevajo, le človek – tak ali drugačen – je večen. Kako je na Tolminskem, smo preverili med T'minci.

S knjižnega trga Zemljič, Ozvaldič, Hudolin

Helena Zemljič: Bazen, ki ga odnašajo robovi; Danica Ozvaldič: Brez obraza, Jurij Hudolin: Ti pa kar greš v bitko za pomlad. Recenzije so napisali Anja Radaljac, Andrej Lutman in Miša Gams.

Komorni studio Carpe artem 1: Schubert in Brahms

Na 1. koncertu 13. sezone Carpe artem z naslovom Dragulja so se glasbeniki posvetili izvajanju dveh komornih mojstrovin: klavirskih kvintetov Franza Schuberta in Johannesa Brahmsa.

Filmska glasba Alexandre Desplat: Feničanska spletka

Glasba k filmu Feničanska spletka, ki jo je napisal Alexandre Desplat, predstavlja sofisticirano zvočno nadgradnjo vizualno prepoznavnega pripovednega sloga režiserja Wesa Andersona. Osnovna kompozicijska zasnova izhaja iz motivnega gradiva baleta Ognjeni ptič Igorja Stravinskega, ki ga Desplat preoblikuje in variira skozi celoten film, s čimer doseže tematsko kontinuiteto in dramaturško povezanost posameznih sekvenc.

Banchetto musicale Giacomo Gorzanis na Festivalu Radovljica

Na šestem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nastopil ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer. Njegov recital je bil v celoti posvečen glasbi Giacoma Gorzanisa, ki je v drugi polovici 16. stoletja muziciral za radovljiškega graščaka Mavricija Dietrichsteina in druge plemiče na Kranjskem.

Mladi virtuozi Trobentač Anej Gorenjak

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

Po belih in črnih tipkah Češka glasba 2

Začetek klavirske glasbe na Češkem težko določimo. Ne gre za to, da nam manjka iztočnic. Nasprotno; skladateljev, ki so bili mojstrski izvajalci na instrumentih s tipkami in hkrati pisali glasbo za ta glasbila, je bilo v zgodovinski Bohemiji veliko. Ustvarjali so v obdobjih, ko sta v cerkveni in komorni glasbi vladala čembalo in orgle – ter še v večjem številu plemenitili glasbo stare Evrope, ko so luč sveta ugledale prve inačice klavirjev s kladivci. Ti so kmalu dobili mnogo vzporednih različic in izboljšav, ki so v končni fazi pripeljale do klavirja, kot ga poznamo danes.

Skladatelj tedna Glasbena panorama Madžarske, 4. del

Miklós Rózsa se je rodil leta 1907 v Budimpešti. njegova mati je bila pianistka, njegov stric pa violinist v budimpeštanski operi. Na željo očeta je na univerzi v Leipzigu sprva študiral kemijo, po enem letu pa je presedlal na študij kompozicije na leipziškem konservatoriju. Leta 1934 ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo in priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe in tako je postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Med največje glasbene dosežke Miklósa Rózse sodi tudi glasba za film Ben-Hur, ameriški zgodovinski spektakel, posnet leta 1959, ki je osvojil 11 oskarjev, med njimi tudi za glasbo.

Operna jutranjica Skrivna zlohotnost

Ob pogledu na pištolo je grofica drugič pokazala hudo presunjenost. Odkimala je z glavo in vzdignila roko, kakor da se hoče zavarovati pred strelom ... nato je omahnila vznak in negibno obležala. "Nehajte uganjati otročarije Zadnjič vas vprašam: boste povedali svoje tri karte? Da ali ne?" Grofica ni odgovorila. Herman je videl, da je mrtva (A. S. Puškin, Pikova dama).

Glasni novi svet Zvenska prekrivanja

V tokratni oddaji bomo prisluhnili roju klarinetov v glasbi nemškega klarinetista Kaia Fagaschinskega, solističnim konverzacijam živega in posnetega basovskega klarineta ameriške pihalke Katie Porter ter subtilnim prekrivanjem zvokov v odprti kompoziciji za 10 glasbenikov švicarskega skladatelja Samuela Reinharda.

Srce šansona Machaut in Ockeghem

Izraz šanson ali šansona uporabljamo tudi za francoske posvetne večglasne pesmi srednjega veka in renesanse in za peto oddajo iz cikla Srce šansona smo izbrali burgundske šansone štirinajstega in petnajstega stoletja. Najzgodnejše šansone so bile namenjene dvema, trem ali štirim glasovom, pred šestnajstim stoletjem so bile najpogosteje triglasne. Zasnovane so bile kot balade, rondeauju ali virelaji. Pevce so včasih spremljala glasbila in na podlagi tovrstnih skladb je nastalo nešteto instrumentalnih priredb in intabulacij. V tej tradiciji se je pozneje razvila tudi kancona kot samostojna glasbena oblika za solistično glasbilo ali instrumentalni ansambel. Toda na začetku je bila beseda.

Čas, prostor in glasba Čas, prostor in glasba

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Glasbeni utrip Filharmonični klasični koncerti, srebrni abonma in Glasbena mladina Slovenije

Na drugem izmed Filharmoničnih klasičnih koncertov je v četrtek in petek zvenela Mozartova glasba (dirigent: Jonathan Cohen, sopran: Nika Gorič), na tretjem koncertu za srebrni abonma, klavirskem recitalu zmagovalca 19-tega Mednarodnega tekmovanja Frédérica Chopina Erica Luja, pa smo slišali Chopinovo glasbo. Poleg tega se posvečamo še koncertni sezoni Glasbene mladine Slovenije in koncertu Dua Basili Kosovinc v okviru koncertnega cikla Pr' Goslač'.

Jazzovska jutranjica Jazzovska jutranjica

Vljudno vabljeni k poslušanju Jazzovske jutranjice v sredo ob 9-ih. V njej bomo živo gostili Heleno Koder in Andreja Omejca. Pogovarjali se bomo o glasbi in besedi Urbana in Helene Koder ter o nedeljskem koncertu Jazz Ars All Stars v Klubu Kazina Jazz. Pa še o marsičem. Spraševal bo Hugo Šekoranja

Orkestralni jazz Brad Goode - Polytonal Big Band (2015)

Brad Goode je multiinštrumentalist, rojen leta 1963 v Chicagu. Igra trobento, bas, bobne, je komponist in pedagog. Diplomiral je tako iz trobente kot tudi kontrabasa. Njegova najnovejša plošča nosi naslov The Snake Charmer.

Jazzovska jutranjica Helena Koder & Andrej Omejc - intervju

Vljudno vabljeni k poslušanju Jazzovske jutranjice v sredo ob 9. uri. V njej bomo v živo gostili Heleno Koder in Andreja Omejca. Pogovarjali se bomo o glasbi in besedi Urbana in Helene Koder, ter o nedeljskem koncertu Jazz Ars All Stars v Kazina Jazz Klubu. Pa še o marsičem. Spraševal bo Hugo Šekoranja

Jazz avenija Skladatelj in pianist Tigran Hamsjan

Pred koncertom Tigrana Hamasjana, 12. novembra v ljubljanski dvorani Kino Šiška, boste njegovo glasbo poslušali tudi v nocojšnji oddaji. Hamasjan je eden najbolj prodornih in samosvojih pianistov svoje generacije, v svojem ustvarjanju neopazno prehaja med jazzom, rockom in ljudsko tradicijo rodne Armenije.

Samo muzika Robert Jukič in Jadranka Juras

Pred bližnjima koncertoma basista Roberta Jukiča in pevke Jadranke Juras bomo danes poslušali predvsem njuno glasbo.

Jazz Ars Skladatelj, basist, aranžer in dirigent Miljenko Prohaska – ob stoletnici rojstva

Letos zaznamujemo stoletnico rojstva enega največjih hrvaških jazzovskih glasbenikov – skladatelja, basista, aranžerja in dirigenta Miljenka Prohaska. Bil je član Zagrebškega jazz kvarteta, dirigent zagrebškega big banda, avtor standarda Intima ter drugih skladb in daljših del.

Jazzovska jutranjica Borut Bučar - intervju

V studiu Programa Ars smo gostili legendarnega slovenskega glasbenika, klarinetista Boruta Bučarja. Borut Bučar je živa priča zgodovine slovenskega jazza, znan po sodelovanju v slovitem Ljubljanskem jazz ansamblu in pozneje v Greentown Jazz Bandu. Pogovarjali smo se o zgodovini slovenskega jazza, o današnjem jazzovskem dogajanju in seveda o prihajajočem koncertu v Cankarjevem domu (14. decembra), na katerem bo Bučar obeležil visoki jubilej, svoj 90. rojstni dan. Pogovor je vodil Hugo Šekoranja.

Jazz avenija Pianistka Kris Davis in pevec Kurt Elling

Oddajo bomo namenili napovedi dveh bližnjih koncertov v Zagrebu, kjer bo nastopil Kurt Elling z zasedbo Yellowjackets ter v Ljubljani, kjer bomo lahko obiskali koncert tria pianistke Kris Davis.

Samo muzika Big Band RTV Slovenija 80 (15) – drugi del pogovora z raziskovalcem zgodovine slovenskega jazza – Izakom Špajzerjem

Naš gost bo zgodovinar Izak Špajzer, zaposlen v Arhivu Republike Slovenije, v sektorju za informacije in dokumentacijo. Z raziskovanjem zgodovine in razvoja jazza na Slovenskem se ukvarja že vrsto let. Nenazadnje je leta 2019 diplomiral na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani na temo Zgodovina jazza na Slovenskem ter štiri leta pozneje tudi magistriral na temo Razvoj jazza na Slovenskem v 50. in 60. letih 20. stoletja. Gre za pomemben, tehten in prvič tako celovit pregled enega od temeljev nacionalne glasbene in kulturne dediščine. In ker letos obeležujemo pomembno obletnico: 80 let delovanja slovenskega jazzovskega orkestra, Big Banda RTV Slovenija, se bomo pogovarjali predvsem o tej temi.

Samo muzika Big Band RTV Slovenija 80 (15) – skladatelj, aranžer in dirigent Bojan Adamič

Petnajsto oddajo v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo posvetili bigbandovski glasbi enega najpomembnejših slovenskih glasbenikov dvajsetega stoletja, človeka, ki so ga spoštljivo klicali mojster - Bojana Adamiča. Letos zaznamujemo tridesetletnico njegove smrti.

Jazz Ars Cerkvene orgle v jazzu

Praznično oddajo bomo namenili jazzovski glasbi posneti na cerkvenih orglah, kar se sliši zelo nenavadno, pa vendar se je kar nekaj izvajalcev lotilo tovrstnega glasbenega eksperimenta. Na vrsti bodo improvizacije Keitha Jarretta, Georga Gruntza, Roka Zalokarja, Gera Kernerja, Sondreja Ferstada, Johna Zorna, Kita Downesa in Staleja Storlokkena.

Radijska igra Željko Kozinc: Ob petih zjutraj

Avtor je že v svoji prvi radijski igri presenetil z umetniško močjo in globokim poznavanjem resničnih človeških in socialnih problemov. Opozarja na konflikte sodobne družbe, pred katerimi si preradi zatiskamo oči. Aktualnost, izpovedana v jutru dveh zakoncev, je preprosta in resnična, kot umetniška in človeška pripoved pa vredna poslušanja. Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jože – Andrej Kurent Rozika – Majda Grbac Mati – Iva Zupančič Uradnik – Marko Okorn Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1977.

Radijska igra Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S

Arhitekt Egon v tujini išče boljšo priložnost za svoje delo in zaslužek. V tujini s svojo bistrostjo in znanjem zares doseže uspeh. Ob tem sicer čustveno in človeško dozoreva, toda v njem ostaja velika želja po vrnitvi v domovino. Igra je bila posneta pred več kot pol stoletja, ko je bilo vprašanje ekonomske emigracije visokokvalificiranih delavcev eden izmed problemov socialistične ureditve, vendar je še aktualno in zato še kako primerno tudi za današnji čas. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Dramaturg: Goran Schmidt Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Egon - Dare Valič Klara, njegovo dekle na tujem - Meta Vranič Georg, šef inštituta - Dare Ulaga Inge, njegova tajnica - Marjana Klanšek-Jaklič Kerim, Egonov sostanovalec - Marjan Hlastec Drugi igralci - Neža Simčič, Olga Grad, Ivo Ban Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1974.

Kratka radijska igra Kaja Novosel: Karl

Delavca popravljata semafor na križišču, promet stoji. Med delom v vsakdanji, pragmatični pogovor vse bolj prodira čustvena vsebina, bolečina, ki jo drugi razume. Stava, da bo skrb mlajšega v zvezi z njegovim otrokom rešena, če jima bo popravilo uspelo, daje upanje. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Prvi delavec – Luka Bokšan Drugi delavec – Dario Varga Dojenčkov glas – Živa Merčnik Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2021.

Kratka radijska igra Hanne Hanne Ørstavik: Notranja razdalja

Kratka radijska igra norveške pisateljice subtilno sooča dva med seboj različna svetova: obilje Zahoda in skromno okolje revne države tako imenovanega tretjega sveta. Mladi moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se razvije pogovor, tipajoč, saj ona ne more zares sprejeti novega doma zaradi svoje siceršnje odtujenosti, on pa je dom izgubil in prav tako občuti praznino v tujem svetu. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec iz angleščine: Igor Divjak Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Ženska – Polona Juh Moški – Nejc Cijan Garlatti Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v Domu pod Storžičem, montirana pa v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Radijska igra Hugo von Hofmannstahl: Elektra

Dramska priredba starogrškega mita se vrti okoli Elektre, Agamemnonove hčere, ki se spopada s posledicami očetovega umora in zatiralske vladavine svoje matere Klitemnestre in materinega ljubimca Egista. Avtor v njej zajema teme pripadnosti družini, boja proti tiraniji in posledic travmatičnih dogodkov, ki so jih doživeli liki. Igra je ganljivo raziskovanje maščevanja, pravice in težkega bremena žalosti, uokvirjeno v kontekstu bogate mitološke dediščine. V njej nastopa generacija slovenskih igralk in igralcev, ki je dokončno opravila evropeizacijo slovenskega gledališča. Režiserka in prirejevalka: Maša Slavec Prevajalec: Fran Albreht Tonska mojstra: Andrej Dobrin, Tone Kablar Avtor izvirne glasbe: Vilko Ukmar Klitemnestra – Marija Vera Elektra – Mira Danilova Hrisotemis – Ančka Levar Orest – Slavko Jan Egist – Stane Sever Vzgojitelj – Ivan Jerman Neznanec – Edvard Gregorin Služabnice – Helena Erjavec, Mihela Novak, Duša Počkaj, Majda Potokar, Vika Gril Izvajalec glasbe – Orkester Slovenske filharmonije Dirigent – Samo Hubad Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1954.

Radijska igra Radijska igra

Po proznem delu neprekosljivega angleškega satirika iz obdobja poznega razsvetljenstva radijska priredba ene izmed starejših radijskih iger zazveni v arhaičnem jeziku in v izvrstni igralski izvedbi. V njej avtor kritizira objavljanje lažnih novic, posledice pa v značilnem humornem slogu izkoristi kot odlično priložnost za razkrivanje hinavščine. Režiserka: Maša Slavec Prevajalec: Karel Dobida Prirejevalca: Raoul Martineé, Avguštin Pirnat Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Dušan Mauser Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Angleška kraljica – Helena Erjavec Stanislav Petrič – Stane Sever Njegova žena Estera – Duša Počkaj Beti – Majda Potokar Lovelovka – Mila Kačič John Bickerstaff – Jurij Souček Višji strežaj – Danilo Benedičič Pogrebnik – Milan Brezigar Grobar – Maks Bajc Bolnik – Janez Čuk Žovnir – Jože Zupan Žovnirjeva žena – Vera Pantič Kramar – Janez Sever Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1960.

Radijska igra Kaja Novosel: Periferija

Radijska igra mlade avtorice je bila letos uvrščena že v tekmovalni program dveh največjih svetovnih festivalov v svoji kategoriji, prijavljena pa je tudi na tretjega, ki bo februarja v Angliji pod okriljem BBC-ja. Prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, avtorica kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj. Plejada socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Sošolec iz osnovne šole Selmir – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Sošolka iz gimnazije Helena – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.

Kratka radijska igra Miomira Šegina: Boben usode

Kratka radijska igra v nenavadnih okoliščinah združi na videz popolnoma različna človeka: policista in mladega moškega, ki je prišel raztrest pepel svoje pokojne matere po grajskem hribu. Več ko izvesta drug o drugem, bliže sta si kot človeka vsak s svojimi žalostnimi življenjskimi izkušnjami. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Branko - Matej Puc Policist - Ivo Ban Mamin glas - Snježana Martinović Natakarica - Tina Potočnik Na krilnico je igral David Jarh Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.

Kratka radijska igra Zalka Grabnar Kogoj: Tujec

V igri se avtorica poigrava s skrivnostjo nenadne smrti moškega in s tujcem, ki morda ve o tem več kot žalujoči. Besedilo je nastalo v delavnici za pisanje dramskih besedil ob Tednu slovenske drame in projekta Preglej. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Miro Marinšek Igralca – Nina Valič, Valter Dragan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2010. .

Radijska igra Miroslav Krleža: V agoniji – 2. del

V agoniji, drugo dramo iz cikla o Glembajevih, je eden največjih hrvaških književnikov 20. stoletja Miroslav Krleža (1893–1981) napisal leta 1922. Zagreb, v katerem se je rodil in preživel skoraj vse življenje, je bil večkrat tema njegovega literarnega ustvarjanja. Vsa dela iz cikla o Glembajevih, poleg drame V agoniji še Gospoda Glembajevi (1913) in Leda (1925), spremljajo posamezne in kolektivne usode bogate zagrebške meščanske, patricijske družine v obdobju 180 let. Zdi se, da so prehodi med stoletji, v kakršnem se je človeštvo znašlo tudi v tem trenutku, eno najbolj viharnih in razdiralnih obdobij. In pretresljivo je, kako malo se je v dobrih sto letih od nastanka drame spremenilo na ravni spola, etike medčloveških razmerij, družbenih odnosov in pozicij. Sicer pa je tokratna radijska igra nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur v režiji Nine Šórak, premierno uprizorjeni leta 2023 v vili Zlatica v Ljubljani. Režiser radijske različice Klemen Markovčič je želel posneti in s tem ohraniti izjemne igralske stvaritve Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, pa tudi dopolniti nacionalni radijski arhiv s slušno dramatiko Krleže (za izvrsten prevod je poskrbel Andrej Inkret. Zato je namenoma oblikoval skrajno izčiščeno konverzacijsko igro samo s ključnimi zvočnimi elementi, da bi tako močno odmevala pretresljiva brezizhodnost ljubezenskega trikotnika iz nekega modnega salona neke zgodnje jeseni. Laura Lenbach je namreč razpeta med propadlega človeka, barona Lenbacha, s katerim jo veže le še z družbenimi konvencijami sankcionirana zakonska zveza, in predano ljubezen do doktorja Križovca. A le do trenutka, ko se ji idealizem postopno in neusmiljeno razkrije v vsej svoji bedi in amoralnosti. V prvem delu smo spoznali situacijo zakoncev Lenbach in razmerje Laure z dr. Križovcem ter ga v besednem klimaksu zakoncev končali. V drugem delu pa se razkrije vsa etična tema sicer uglajenega, a skrajno blaziranega dr. Križovca, s tem pa Laurino spoznanje njene intimne, družbene in naposled tudi življenjske brezizhodnosti. Prevajalec: Andrej Inkret Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Laura Lenbach – Polona Juh dr. Ivan plemeniti Križovec – Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in vili Zlatica julija in avgusta 2025 Radijska igra je nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, v koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur, v režiji Nine Šorak. Premierno je bila uprizorjena 19. februarja 2023 v vili Zlatica. Uporabljena je bila lektorska zasnova Maje Cerar.

Radijska igra Tjaša Mislej: Prva beseda je mama - 5. del: Maša

Zadnja izmed petih zgodb radijske serije o sodobnem materinstvu in (ne)materinstvu ima naslov Maša. Obupno si želi otroka, vendar po naravni poti ne uspe, zato s starejšim partnerjem, ki ima že hčerko iz prejšnje zveze, poskušata prek umetne oploditve. Ko tudi to ne uspe, se Maša skrivaj odloči za donatorsko spermo. Partnerja razkritje potem, ko se je že navezal na domnevno svojega otroka, popolnoma potre, saj se ne zna soočiti z dejstvi. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Maša – Ajda Smrekar Milan – Branko Završan Laura – Maja Kunšič Ženski glas v prologu – Tina Resman Produkcija: Uredništvo igranega programa v sodelovanju s Tednom slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025.

Sledi večnosti Povezovanje mladih kristjanov z obeh strani meje

Gorica in Nova Gorica počasi končujeta svoje letošnje poslanstvo kulturne prestolnice Evrope. Nataša Lang se je novembra leta 2022 pogovarjala s katoliškim duhovnikom iz koprske škofije Primožem Erjavcem, ki je takrat pripravljal skupne dejavnosti mladih kristjank in kristjanov z obeh strani meje. Pred oddajo pa najprej poslušajmo pogovor Tomaža Gerdena s katoliškim duhovnikom mag. Božom Rustjo, kako povezovanja teh mladih potekajo zdaj.

Bogoslužje Prenos maše iz Šentruperta na Dolenjskem

Na zahvalno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem. Mašuje župnik Jakob Trček, poje mladinski pevski zbor. Na orgle igra Anita Grm.

Musica sacra Na zahvalno nedeljo - Te Deum v uglasbitvah manj znanih in neznanih avtorjev

Te Deum laudamus ali Tebe Boga, hvalimo je latinska krščanska himna, ki naj bi nastala okrog leta 500 in jo danes uvrščamo pod ambrozijanski koral, čeprav je avtorstvo sv. Ambroža malo verjetno. Skozi stoletja je besedilo omenjene himne navdihnilo mnogo glasbenih ustvarjalcev, ne le najbolj znanih, imenitne skladbe so ustvarili tudi manj znani ali nepoznani avtorji.

Sedmi dan Sanje in duhovnost

Tudi sanje so lahko pomemben del duhovnosti. O tem njihovem vidiku se je Robert Kralj pogovarjal s katoliškim duhovnikom, jezuitom Damjanom Ristićem. Oddaja je bila posneta leta 2019.

Sedmi dan Praznika spomina na rajne

V teh dneh bolj pogosto razmišljamo o pokojnih pa tudi morda o eshatoloških vprašanjih, o veri v vstajenje. O krščanskih pogledih na prehod iz tuzemskega v večno življenje bo spregovoril predavatelj na Teološki fakulteti dr. Simon Malmenvall.

Bogoslužje Prenos maše iz Idrije

Na praznik Spomina na vse verne rajne prenašamo sveto mašo iz cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji. Mašuje Alan Tedeško, pri maši sodeluje župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.

Musica sacra Nebesa v glasbi

Dan spomina na mrtve oz. praznik vseh svetih naj bi bil namenjen tudi tistim preprostim, neznanim svetnikom, ki so živeli svetniško in jih na koledarju ne najdemo. Morda so med njimi naši najbližji, ki jih ni več med nami, a so po krščanskem verovanju v nebesih. Nebesa pa so bila od nekdaj blizu tudi umetnikom in na svojevrstne načine so jih razodevali skozi svojo glasbo, za katero pravijo, da je tudi v nebesih in lahko celo odstre košček raja.

Bogoslužje Bogoslužje

Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.

Sledi večnosti Trud gibanja "Vera in luč"za osebe z motnjami v duševnem razvoju

Gibanje »Vera in luč« v Sloveniji že več kot štiri desetletja pomaga osebam z motnjami v duševnem razvoju. Je del mednarodnega gibanja v okviru karitativnih dejavnosti Katoliške cerkve. Pri nas deluje več skupin tega gibanja. O njem bo govorila slovenska koordinatorka Maruša Prelog.

Sledi večnosti Skrb za umirajoče in pomoč žalujočim

Smrt je del življenja, čeprav misli nanjo pogosto odrivamo. Jezuit, profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak se že dolgo ukvarja s pomočjo žalujočim. Nedavno je izšla njegova knjiga »Prezrti čas« s podnaslovom »bodimo ob neozdravljivo bolnih, umirajočih in žalujočih. O tej temi, ki prizadeva marsikoga izmed nas v oddaji Sledi večnosti.

Sedmi dan Apostolska spodbuda papeža Leona XIV.

Pred kratkim je Papež Leon XIV, predstavil prvo apostolsko spodbudo in sicer dokument na temo služenja ubogim, v katerih obrazu najdemo »trpljenje nedolžnih«. Veliko pozornost bomo namenili temu dokumentu, kaj nam prinaša, k čemu nas spodbuja in zakaj je pomemben. Gost oddaje bo nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl, ki bo z nami delil svoje izkušnje in razmišljanja o tem.

Literarni nokturno Yoko Ogawa: Tiha kristalizacija

Yoko Ogawa, rojena leta 1962, je od leta 1988 objavila že več kot petdeset del leposlovja in stvarne literature. Doslej je prejela vse pomembnejše japonske literarne nagrade in mnoge mednarodne nagrade. Njen roman Tiha kristalizacija, katerega odlomek predstavljamo v tokratnem Literarnem nokturnu, je bil med drugim uvrščen na ožji seznam za mednarodno nagrado booker in preveden v več kot deset jezikov. Alegorična distopija se dogaja na neimenovanem otoku, s katerega kar naprej izginjajo stvari, otočani pa jih slej ko prej pozabijo. Avtoritarna država z ukrepi tajne policije ali t. i. lovcev na spomine zatira vsak preostali spomin nanje ter preganja ljudi, ki sposobnost spominjanja ohranjajo. Protagonistka romana je pisateljica, ki zato, ker se boji, da bodo odpeljali tudi njenega urednika, skuje prav poseben načrt. Prevajalec Domen Kavčič, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Mojka Končar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.

Literarni večer Lea Fatur

15. novembra bo minilo sto šestdeset let, odkar se je v Zagorju rodila slovenska pisateljica, pesnica in dramatičarka Lea Fatur. Ustvarjalka je manj znana in morda tudi po krivici prezrta. Napisala je namreč kakih šestnajst proznih del, se zanimala za ljudsko pripovedništvo in zgodovino, bila je poliglotka. Njenemu življenju in delu se je posvetila Tadeja Šergán. Igralca Stannia Boninsegna in Zvone Hribar, bralka Lucija Grm, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič. Posneto na Radiu Slovenija, 2013.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 2/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh med širšim občinstvom in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vseh mogočnikov in prikazal njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela. Izšel je leta 1903.

Lirični utrinek Fazil Hüsnü Daglarca: Sled

Fazil Hüsnü Daglarca se je rodil leta 1914 v Istanbulu. Menil je, da je poezija edina resnična umetnost življenja in da so vsi drugi mediji samo poskus povedati tisto, brez česar ni mogoče živeti. Pisal je pod neposrednim vplivom starih vzhodnih mistikov in najnavadnejše programske poezije, ki se odziva na aktualne dnevne dogodke. Prevajalec Ivan Minatti, igralec Lovro Finžgar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija, 2020.

Literarni nokturno Tin Ujević: Pesmi

12. novembra 1955 je v Zagrebu umrl pesnik, pisatelj in prevajalec Tin Ujevič, rojen leta 1891. Velja za očeta 'nove hrvaške poezije'. S svojimi pesniškimi zbirkami je začrtal smernice, na katere so vplivali sodobna evropska poezija ter njegova spoznanja, povezana z osebno usodo. Pesmi za oddajo, ki smo jo posneli leta 2011, sta prevedla Lojze Krakar in Veno Taufer. Igralec Jožef Ropoša, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Damjan Rostan, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija leta 2011.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 1/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrhu. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, ,a voz je šel dalje in izginil v gozdu'.'' Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, prodoren opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v izrazito podrejenem odnosu do mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela; izšel je leta 1903.

Lirični utrinek Ivana Komel: Trenutek

Pisanje Ivane Komel, pesnice, ki je otroštvo z družino preživljala v Slavonskem Brodu na Hrvaškem, vendar ga je morala zaradi vojne zapustiti, izvira iz neposredne življenjske izkušnje. Za sintaktično preprostimi in komunikativnimi verzi se vedno znova razkrivajo pokrajine globoke osebne udeleženosti in prizadetosti. Igralka je Romana Šalehar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija leta 2013.

Literarni nokturno Pesmi o trti in vinu

Enajstega novembra goduje sv. Martin. Po njem se imenuje praznik martinovo, ki mu po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust. Izbrali smo pet pesmi o trti in vinu, ki jih v glavnem uvrščamo med razpoloženjsko in razmišljujočo poezijo, našli pa smo tudi ljubezensko pesem. Josip Murn je napisal Pesem o svetem Martinu, Pivska je iz srednjeveške veseljaške zbirke Carmina Burana, avtor pesmi Ergo bibamus je Johann Wolfgang Goethe, Vina zaljubljencev Charles Baudelaire in pesmi Vinogradnik Tone Pavček. Prevajalci: Primož Simoniti, Josip Vidmar in Jože Udovič, interpret: Uroš Potočnik, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednika oddaje: Marjan Kovačevič Beltram in Ana Rozman, leto nastanka: 2016.

Literarni večer Mira Mihelič: Mavrica nad mestom

Literarni večer namenjamo pisateljici Miri Mihelič, ki se je rodila leta 1912, umrla pa septembra 1985. V Literarnem večeru, ki je bil posnet tri leta pred njeno smrtjo, pisateljica razmišlja o svoji ustvarjalni poti, vanj pa je vključen tudi odlomek iz romana Mavrica nad mestom; to je zadnja knjiga trilogije Plamen ali dim, v kateri Mira Mihelič sledi štirim rodovom družine Raven v času 1. in 2. svetovne vojne ter v povojnem obdobju. Avtorica oddaje Maja Žel Nolda, interpret Aleš Valič, bralec Rado Časl, glasbena oprema Peter Čare, tonska izvedba Metka Rojc in Sandi Zgonc, režija Irena Glonar. Posneto 1982.

Odprta knjiga na radiu Franček Rudolf: Parnik Jesenice Trbovlje, kriminalka 17/17

Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Roman je podnaslovil kot kriminalko, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, kajpak je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1994.

Lirični utrinek Karlos Linazasoro: November

Baskovski pesnik, pisatelj in dramatik Karlos Linazasoro pravi, da rad piše kratke zgodbe, a tudi nekatere njegove pesmi vsebujejo pravo zgodbo, kar je mogoče ugotoviti ob poslušanju pesmi November. Sicer je Linazasoro plodovit pisatelj za odrasle in mladino, njegova dela so prevedena v več jezikov. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Gregor Čušin. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2007.

Neposredni prenos Sozvočje svetov 2 - Stilne elegance

Drugi koncert cikla Sozvočje svetov, naslovljen Stilne elegance, nas je popeljal v čarobni prehod med baročno razkošnostjo in klasicistično jasnostjo - v čas, ko je evropska glasba našla svojo pot k eleganci, uravnoteženosti in svobodi izraza. V Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani sta se v edinstvenem sozvočju združila svet glasbe in umetnosti. Med sijajnimi umetniškimi deli, ki pričajo o bogati evropski dediščini, je glasba zaživela v novi dimenziji - kot dialog med zvočno in likovno lepoto. S Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil solist violončelist Bernardo Brizani.

Neposredni prenos Sozvočje svetov - Stilne elegance

Programska zasnova koncertnega večera z naslovom Stilne elegance osvetljuje slogovni prehod iz poznega baroka v zgodnji klasicizem – obdobje, v katerem se glasbeni izraz postopoma odmika od poznobaročne slogovne razkošnosti k formalni preglednosti, tematski jasnosti in vedno bolj izraženi ekspresivni individualizaciji glasbene govorice.

Neposredni prenos Potujemo ... po Sloveniji

Dva Slovenca: zbor. Morajo biti morda trije? Z Zborom Slovenske filharmonije raziskujemo slovenske pokrajine ter njihovo pevsko izročilo. Iščemo ga v običajih, melodijah ljudskih pesmi, izštevankah, ljudskih igrah in v slovenskih narečjih. Zbor Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik: dirigent Franci Krevh, Urška Bernik: povezovalca

Neposredni prenos Big Band 80 - SiTi Teater

V SiTi Teatru v Ljubljani so predstavili novo ploščo z naslovom 80, seveda ob visokem jubileju našega orkestra. Na cedejki so skladbe članov orkestra, koncert je vodil dirigent Tadej Tomšič. Program: 1. United We Stand (Lenart Krečič) 2. Adam's Song (David Jarh/Aleš Avbelj) 3. Years To Come (Klemen Repe/Lojze Kranjcan 4. Gratitude (Tomaž Gajst/Lojze Krajncan) 5. Step By Step (Darko Sedak Benčič*) 6. Bluzagen (Adam Klemm/Aleš Avbelj) 7. Just Forget About It (Antonio Gecek/Andreas Marinello) 8. White Bossa (Blaž Jurjevcic/Tadej Tomšič) 9. Diga Ding Dong (Blaž Trček/Aleš Avbelj)

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Neposredni prenos Tihi vplivnež ‒ SMS 2 Slovenske filharmonije

Pred Orkester Slovenske filharmonije se na drugem koncertu iz abonmaja Same mogočne skladbe vrača britanski dirigent Joel Sandelson, odličnen mlad umetnik, ki smo ga s tem orkestrom lahko spoznali že leta 2024. Koncertni večer bo odprla slovenska glasbena ustvarjalnost – slišali bomo Simfonijo št. 1 v A-duru Lucijana Marije Škerjanca, v nadaljevanju pa se bosta orkestru pridružila še Ženski zbor Slovenske filharmonije in Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, skupaj bodo izvedli Tri nokturne Clauda Debussyja in suito Planeti Gustava Holsta.

Neposredni prenos Branje leposlovja: radost in napor – plenarno predavanje Miljane Cunta na Kulturnem bazarju v regiji 2025

V letošnji Evropski prestolnici kulture Nova Gorica-Gorica 2025 poteka tudi bienalna izdaja medresorskega projekta Kulturni bazar v regiji. Karavana Bazarja je tokrat odpotovala na zahod, da bi tam ponudila izbor najboljšega, kar nastaja na polju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Kot je že v navadi na Kulturnem bazarju, celodnevno dogajanje uvede plenarno predavanje. Tokrat ga je pripravila komparativistka, anglistka in pesnica Miljana Cunta. Predavanje z naslovom Branje leposlovja: radost in napor med drugim spodbuja, kot pravi predavateljica, tudi k temu, da ob vseh dragocenih pobudah, ki uspešno spodbujajo branje na vseh ravneh izobraževanja, vendarle velja razmisliti tudi o tem, kakšno mesto imajo leposlovna dela v življenju vseh, ki na poti v odraslost spremljajo mlade – kot starši, vzgojitelji, mentorji. Ali je torej v njih prepoznana tista vrednost, zaradi katere se ji namenja prostor in čas – v šolskem kurikulumu in v prostem času? Branje namreč danes tekmuje z veliko bolj všečnimi in lahkotnimi aktivnostmi, kjer bitko, posebej ob slabi podpori ustanov, lahko tudi izgubi, saj terja napor, ki se pregovorno premaguje prav z branjem samim. Predavateljica – Miljana Cunta Urednik in redaktor prenosa: Klemen Markovčič Tehnična ekipa: Mitja Maršič, Davorin Lovrečič Produkcija 3. programa Radia Slovenija - programa Ars, oktober 2025.

Ars in Drama Marko Hatlak Band

Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo in gosti je pripravil nov program. Pridružili so se mu tudi Nuška Drašček, Blaž Jurjevčič, Lenart Krečič in Tomaž Gajšt. Marko Hatlak Band so: Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina), Žiga Kožar (bobni), Erik Čebokli (bas), Leon Firšt (klavir, kitara) in Marko Hatlak (harmonika, efekti, vokal).

Neposredni prenos Tekmovanje za veliko nagrado 18. mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus, Maribor 2025

Pred nami je sklepni koncert najboljših ansamblov letošnjega mednarodnega zborovskega merjenja. Pevci so se pomerili v obveznem in prostem programu ter predstavili svojo domovino na uvodnem večeru tekmovanja. Zdaj pa se najboljši potegujejo za 2.500 evrov “težko” zadoščenje, predvsem pa za ugled in “vstopnico” na veliko evropsko zborovsko tekmovanje prihodnje leto – kje drugje kot v Mariboru?!

Neposredni prenos Ob 80-letnici DSS - slavnostni koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Simfonični orkester RTV Slovenija Oskar Laznik – saksofon Simon Klavžar – tolkala Maruša Turjak Bogataj – violončelo dirigent: Simon Krečič Nina Šenk: Sence tišine Matej Bonin: Eppur si muove IV – koncert za saksofon, tolkala in simfonični orkester Leon Firšt: The Story of Ifugao za simfonični orkester Petra Strahovnik 1945- Anže Rozman Dan ognja za violončelo in orkester Vito Žuraj Api-danza macabra za simfonični orkester

Neposredni prenos Koncert za pretežno vokalni cikel 2 - Sveže ob jubileju

"Priložnost za slavje, a tudi za premislek o prihodnosti slovenske zborovske glasbe – ob 80. obletnici ustanovitve Društva slovenskih skladateljev je tu prenos koncerta najnovejših in najodmevnejših presežkov slovenske vokalne ustvarjalnosti." Zbor Slovenske filharmonije bo pel pod vodstvi skladateljev Ambroža Čopija, Andreja Makorja, Andreja Missona, Damijana Močnika in Tadeje Vulc. Pridružila se jim bo dirigentka Alenka Podpečan. Andrej Misson: Muzika, ljubezen naša* Črt Sojar Voglar: Salve Regina | Pozdravljena, Kraljica Anej Černe: Initium sancti Evangelii secundum Joannem »In principio erat verbum« | Predgovor Svetega Evangelija po Janezu »V začetku je bila Beseda«* Andrej Makor: Kyrie | Gospod, usmili se** Nana Forte: Silent Steps | Tihi koraki** Tadeja Vulc: In je krog Damijan Močnik: Ignis caritatis | Ogenj ljubezni Ambrož Čopi: Two love songs of Solomon | Dve ljubezenski pesmi kralja Salomona* Katarina Pustinek Rakar: Slow me down, Lord | Umiri me, Gospod* * Novo delo ** Prva izvedba v Sloveniji

Arsov art atelje Odkritja26 | Simfonični orkester RTV Slovenija | Vulc, Takemicu in Clift

Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Steven Loy 12. novembra 2025 ob 20.00 Studio 26 Radia Slovenija Spored: Tadeja Vulc: Selva oscura (Temačni gozd) Toru Takemicu: Kako počasen je veter (How slow the wind) Paul Clift: landscape (overexposed), novo delo Program Ars in Simfonični orkester RTV Slovenija na studijskih koncertih sodobne glasbe Odkritja26 ponujata posebno glasbeno doživetje. Koncerti ustvarjanje sodobnih avtorjev, ki izkoriščajo zvočne možnosti orkestra, posredujejo v sproščenem in neformalnem okolju Studia 26 in radovednim poslušalcem v njihovih domovih. Na petem koncertu iz cikla Simfonični orkester RTV Slovenija vodi Steven Loy, eden ključnih ustvarjalcev serije. Koncert cikla Odkritja 26 ponuja delo slovenske skladateljice, klasika nove glasbe in novost, ustvarjeno prav za ta večer. Temačni gozd Tadeje Vulc za godalni orkester je skladateljičino sugestivno premišljevanje verzov iz Dantejeve Božanske komedije. Tudi Toru Takemicu se je pri ustvarjanju skladbe Kako počasen je veter oprl na literaturo, poezijo Emily Dickinson, in z njo razkril svoj občutljivi odnos do sveta. Paul Clift pa se v delu landscape (overexposed) na svoj način sklicuje na glasbeno tradicijo in spomin na znano. V različnih delih novega dela se enkrat v ospredju, drugič pa prekrita z barvami, svetlobo in zvočnim senčenjem prikazuje in umika glasba Adagia iz Beethovnove Četrte simfonije.

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Ars in Drama Marko Hatlak Band

Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo in gosti je pripravil nov program. Pridružili so se mu tudi Nuška Drašček, Blaž Jurjevčič, Lenart Krečič in Tomaž Gajšt. Marko Hatlak Band so: Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina), Žiga Kožar (bobni), Erik Čebokli (bas), Leon Firšt (klavir, kitara) in Marko Hatlak (harmonika, efekti, vokal).

Ars in Drama Jazz Gala 80 & 50

Koncertni cikel "Ars in Drama" se po letu premora vrača na veliki oder ljubljanske Drame. Uvodni koncert je posvečen 80-letnici delovanja Big Banda RTV Slovenija in Abrahamu Thomasa Ganscha. Sloviti trobentač Thomas Gansch je solist večera, orkester vodi Tadej Tomšič.

Neposredni prenos Podelitev nagrade Lastovka 2025

Na natečaj Uredništva za kulturo Programa Ars je letos prispelo 267 zgodb. Zmagovalna zgodba je Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije avtorice Nine Dragičević, v ožji izbor pa so se uvrstile še štiri zgodbe. Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Neposredni prenos Nina Dragičević: Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (lastovka 2025)

Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Sobotni operni večer Claudio Monteverdi: Kronanje Popeje v neposrednem prenosu v sklopu 73. festivala Ljubljana

Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Štěpánka Balcarová, Tomaž Gajšt, Ana Čop in Big Band RTV Slovenija

Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Achim Kirchmair & David Jarh Kvintet

Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.

Sobotni operni večer Georg Friedrich Händel: Julij Cezar iz Salzburga

Cezar in Kleopatra sta v središču ene najbolj znanih zgodovinsko potrjenih ljubezenskih zgodb.

Kdo smo? Med T'minci – So kraji in ljudje na tolminskem koncu še taki, kot so bili?

Vse se spreminja, čas, prostor in ljudje v njem. Ponavadi sprememb ne zaznavamo, ker so drobne in vsakodnevne. Le ko so burne in prekucniške, si jih zapomnimo. Zaman je pričakovati, da bo vse tako, kot je bilo v naši mladosti. Toda je že vse prav, kot je, čeprav nam ni prav, da tako je. Morda. Vlade padajo, države minevajo, le človek – tak ali drugačen – je večen. Kako je na Tolminskem, smo preverili med T'minci.

Podobe znanja Polona Žnidaršič Plazl, Igor Plazl: V začetku so bili najini profesorji mnenja, da mikroreaktorska tehnologija sodi v otroški vrtec in ne v industrijsko proizvodnjo

Eno ključnih prizadevanj sodobne znanosti in industrije je, kako raznovrstne procese s katerimi pridobivamo zdravila, razne materiale in spojine potrebne v mnogih panogah, pohitriti, pri tem porabiti čim manj energije, ustvariti čim manj odpadkov in navsezadnje te procese tudi poceniti.

Ars humana Jezikovni poklici in umetna inteligenca

Ne le da je umetna inteligenca vse bolj prisotna v naših življenjih, temveč spreminja tudi naš način delovanja, izobraževanja, razmišljanja, pomnjenja itd. V današnjem digitalnem svetu je umetna inteligenca namreč postala nepogrešljiv del našega vsakdana in se domala uporablja vsepovsod, tudi v številnih poklicih. In nekatere od njih tudi ogroža. V mesecu oktobru je potekala kampanja pod geslom UI_zi prevedeno. UI_zi zgrešeno., ki je opozarjala na pasti in prednosti uporabe umetne inteligence pri jezikovnih poklicih. Objavljamo posnetek osrednjega omizja te kampanje, ki je potekalo 24. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, v njem pa so sodelovale Tanja Petrič iz Društva slovenskih književnih prevajalcev, Jerca Kos iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Kristina M. Pučnik iz Lektorskega društva Slovenije, ob njih pa tudi Simon Zupan z Oddelek za prevodoslovje mariborske Filozofske fakultete. Foto: Črt Piksi

Neposredni prenos Potujemo ... po Sloveniji

Dva Slovenca: zbor. Morajo biti morda trije? Z Zborom Slovenske filharmonije raziskujemo slovenske pokrajine ter njihovo pevsko izročilo. Iščemo ga v običajih, melodijah ljudskih pesmi, izštevankah, ljudskih igrah in v slovenskih narečjih. Zbor Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik: dirigent Franci Krevh, Urška Bernik: povezovalca

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 1/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrhu. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, ,a voz je šel dalje in izginil v gozdu'.'' Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, prodoren opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v izrazito podrejenem odnosu do mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela; izšel je leta 1903.

Radijska igra Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S

Arhitekt Egon v tujini išče boljšo priložnost za svoje delo in zaslužek. V tujini s svojo bistrostjo in znanjem zares doseže uspeh. Ob tem sicer čustveno in človeško dozoreva, toda v njem ostaja velika želja po vrnitvi v domovino. Igra je bila posneta pred več kot pol stoletja, ko je bilo vprašanje ekonomske emigracije visokokvalificiranih delavcev eden izmed problemov socialistične ureditve, vendar je še aktualno in zato še kako primerno tudi za današnji čas. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Dramaturg: Goran Schmidt Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Egon - Dare Valič Klara, njegovo dekle na tujem - Meta Vranič Georg, šef inštituta - Dare Ulaga Inge, njegova tajnica - Marjana Klanšek-Jaklič Kerim, Egonov sostanovalec - Marjan Hlastec Drugi igralci - Neža Simčič, Olga Grad, Ivo Ban Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1974.

Humoreska tega tedna Stevan Sremac: Pop Čira in pop Spira

Srbski realistični pisatelj Stevan Sremac, rojen 11. novembra 1855 v Senti v Vojvodini, je družbeno resničnost prikazoval z vesele strani. To velja tudi za njegov najbolj znani roman o sporu med družinama pravoslavnih duhovnikov. Ženi brusita jezike, hčeri se pripravljata na poroko, popa pa sta spor prignala celo do vladike. Prevajalec je Davorin Ravljen, igralec Slavko Cerjak, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiserka pa Ana Krauthaker. Posneto novembra 2005.

Glasovi svetov Že 80 let hranimo spomine

Arhiv ni le prašno skladišče map in fasciklov. Arhiv ni le varuh listin, temveč prepletena ustanova, ki raziskuje, razstavlja, povezuje in ustvarja prihodnost iz spomina. Arhiv Republike Slovenije letos praznuje 80 let delovanja – in ob tem dokazuje, da je veliko več kot le zbirka dokumentov. V njegovih prostorih se skriva zgodovinski spomin naroda – zapisi, ki pripovedujejo našo preteklost in pomagajo razumeti sedanjost. Ob 80-letnici Arhiva Republike Slovenije v Glasovih svetov gostimo namestnika direktorja Arhiva RS dr. Gregorja Jenuša. Z njim se je pogovarjal Miha Žorž.

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Pogled v znanost Kako naprej vzdržno v egiptovski puščavi z vedno manj vode

Tokrat vabimo k poslušanju zadnje od treh oddaj s poti po puščavskem krasu zahodnega Egipta v začetku oktobra letos. V oazi Siwa smo se udeležili nekajdnevnega mednarodnega simpozija »Siwa 2025« o trajnostnem razvoju v puščavskem okolju, ki je z več zornih kotov skušal razumeti, kako v puščavskih kraških pogojih pomanjkanja vode in plodne zemlje dolgoročno živeti navkljub statistično vse višjim povprečnim temperaturam. Pripravili smo krajše pogovore s tremi raziskovalci, z osrednjim organizatorjem, profesorjem geomorfologije na Univerzi Damanhour dr. Magdyjem Torabom, in z njegovima mlajšima kolegicama, dr. Samah Moustafa Abo Zeid iz Centra za morsko arheologijo in podvodno kulturno dediščino Univerze Aleksandrija, in dr. Mariam Taha Ragab, asistentko predavateljico na Univerzi Dammieta v Egiptu. Profesor Torab je tudi orisal svoje že četrt stoletja trajajoče stike s slovenskimi krasoslovci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, kjer je bil že večkrat tudi s svojimi študenti in študentkami. Inštitut iz Postojne je bil tudi soorganizator tega znanstvenega simpozija. FOTO: Konferenčna sobana govornega dela simpozija »Siwa 2025«, ki je bila hkrati tudi jedilnica. VIR: Program Ars, Goran Tenze