Ars aktualno Simfonični orkester Zahodnonemškega radia, violinistka Isabelle Faust in dirigent Andrew Manze

V Fokusu Glasbenega utripa, 10. decembra: v torek, 2. decembra je v dvorani Union v Mariboru gostoval mednarodno uveljavljeni Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, ki je izvedel drugi koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor. Vodil ga je ugledni britanski dirigent Andrew Manze, solistka je bila izjemna nemška violinistka Isabelle Faust. Podrobneje Tjaša Krajnc:

Ars aktualno Godalni sekstet alumnov v Srebrnem abonmaju CD

Nocoj ob 19.30 se bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani začel 3. koncert Srebrnega abonmaja, na katerem bo prvič gostoval Godalni sekstet alumnov Mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja. Podrobneje Tjaša Krajnc:

Ars aktualno Moja skrivnost razpira svet otroških

Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost. Ta je nastala v koprodukciji Uredništva igranega programa našega radia in ŠKUC gledališča. Soavtorici scenarija sta Nina Kokelj in Saška Rakef Perko, ki je igro tudi režirala.

Ars aktualno Kaj je tehnika igličastega zaslona?

Retrospektiva na letošnji Animateki poteka v znamenju tehnike igličastega zaslona. Za ustvarjanje podobe animator, animatorka z različnimi predmeti pritiskata na zaslon, v katerem je več tisoč iglic. Ob pomoči osvetlitve, zaradi katere iglice rišejo sence, in fotoaparata, ki nastale podobe ujame, tako nastajajo bogate grafične podobe. Že skoraj sto let staro tehniko uporablja le malo ustvarjalcev, vendar pa je med njimi Kanadčanka Michele Lemieux, ki je tudi gostja letošnje Animateke in članica velike žirije.

Ars aktualno Prihaja 41. festival LGBT filma

V Ljubljano se vrača 41. Festival LGBT filma, najstarejši festival kvir filma v Evropi in eden najpomembnejših dogodkov domače kvirovske kulture. Letos poteka med 8. in 15. decembrom, predstavil pa bo več kot 40 filmov z vsega sveta, številne goste in gostje, imel delavnice in bogat spremljevalni program.

Ars aktualno Momoko Seto: Potovanje regratove lučke

Med celovečerci na letošnji Animateki je tudi Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto. Film, ki je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka tudi sicer živi v Franciji), ima zanimivo izhodišče – 4 regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati nov dom. Film je narejen tudi v zanimivi tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je med drugimi prejel nagrado FIPRESCI na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju.

Ars aktualno Decembrski sejem ilustracije ponovno vabi v Vodnikovo domačijo

Ilustracija je prima darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Odprtje sejma so letos pospremili z odprtjem nove knjigarne Pri kamniti mizi, ki obljublja sveže literarne izbore in živahen program. Sejem pripravlja Center ilustracije, ki deluje v okviru Vodnikove domačije. Več pa v pogovoru z vodjo centra in ilustratorko Mašo P. Žmitek.

Ars aktualno Prešernova nagrajenca sta Mateja Bučar in Saša J. Mächtig

Upravni odbor Prešernovega sklada je razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu J. Mächtigu. Mächtig je z ustvarjalnim, pedagoškim in intelektualnim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete, opus Mateje Bučar pa zaznamuje večmedijskost, ki koreografijo umešča zunaj zgolj gibalne umetnosti.

Ars aktualno Ta veseli dan kulture

Danes mineva 225 let, odkar se je v Vrbi na Gorenjskem rodil slovenski pesnik France Prešeren, in če se boste tako kot on v svoji znameniti pesmi danes vprašali Kam, je odgovor na dlani. V kulturne ustanove, seveda. V svojo družbo vabijo muzealci, gledališčniki, glasbeniki in številni drugi kulturni delavci, ki so za Ta veseli dan kulture pripravili javna vodstva po razstavah, uprizoritve predstav, delavnice in koncerte.

Ars aktualno SKS - o svetlobah Charlesa Julieta in Jeana-Pierra Siméona - Živa Čebulj in Nadja Dobnik

Na Slovenskem knjižnem sejmu so predstavili pet novih knjig pomembnih imen svetovne poezije, osredotočili smo se na dve – v knjižni obliki se v slovenskem prevodu prvič predstavlja francoski književnik Charles Juliet, v slovenščini prav tako manj znan pa je večkrat nagrajeni književnik Jean-Pierre Siméon, njegova Teorija ljubezni je po lanski izdaji njegove poezije šele druga knjižna izdaja tega avtorja. Oboje je izšlo pri založbi Hiša Poezije. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma. Gostji sta bili prevajalki Živa Čebulj in Nadja Dobnik.

Ars aktualno SKS - o Lászlu Krasznahorkaiju in madžarski književnosti z Marjanco Mihelič

S prevajalko Marjanco Mihelič smo se ozrli po madžarski književnosti, ki je bila v fokusu Slovenskega knjižnega sejma 2025, predvsem na delo letošnjega Nobelovca Lászla Krasznahorkaia in razmišljali, kaj nagrada pomeni za madžarsko književnost in medkulturni dialog. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma.

Svet kulture Razstava Fragmenti v Galeriji Miklova hiša v Ribnici

Sinoči so v Galeriji Miklova hiša v Ribnici odprli razstavo Likovne zbirke RIKO z naslovom Fragmenti. Na tradicionalni razstavi, ki jo Miklova hiša gosti že od leta 2004, tokrat predstavljajo dela trinajstih avtorjev in enega tandema. Izpostavljamo tudi knjižni novosti Mladinske knjige, to sta Domovina Evropa Timothyja Gartona Asha in Avtokracija, d. d. Anne Applebaum, ki sta izšli v knjižni zbirki Premiki. Omenjeni deli sta v izvirniku izšli pred kratkim in prinašata premislek o novodobnem svetu.

Izšlo je Tomaž Grušovnik: Argumenti na krožniku

Tomaž Grušovnik je po poklicu filozof, ki pa svoje filozofske in znanstvene ugotovitve pogosto povzame in približa sleherniku z esejističnimi besedili. Tako je v esejistični zbirki Argumenti na krožniku (zbirka Klasična Šerpa, LUD Šerpa) argumentirano in berljivo predstavil prevladujoč odnos do živali in zakaj je tak odnos še kako problematičen. V pogovoru z Markom Goljo med drugim opozori, da »kjer koli se dogajajo krivice živim bitjem, je to slabo za vsako živo bitje, tako za človeka kot za živali.« Nikar ne zamudite.

Razgledi in razmisleki Glasbena zgodba Evropske prestolnice kulture GO!2025

Razkošno leto kulture in umetnosti, naslovljeno Evropska prestolnica kulture GO!2025, je zaključeno. Odprlo je spekter širine v umevanju humanističnih pojmovanj in rezino kolača namenilo tudi glasbi v najširšem pomenu te besede. Kakšno glasbeno izkušnjo je ponudil program Evropske prestolnice kulture? Koliko pričakovanj je dejansko uresničil? Kakšen je bil pomen glasbe in kakšna je bila njena vrednost? In slednjič – je bilo v ponudbi izkustvo, ki se bo vtisnilo v zgodovinski spomin? O tej tematiki se je Simona Moličnik pogovarjala z ambasadorjem EPK Alexandrom Gadjievim, z ustvarjalci Rossinijeve opere Potovanje v Reims in s skladateljem nove skladbe za projekt Simfonični gozd / Drevesni orkester Matejem Boninom. Ton in montaža Tone Jurca

Svet kulture 3. koncert Srebrnega abonmaja, politična satira Zmaj v MGL in razstava CiaoCiao Leona Zoudarja v Pivki

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v sklopu Srebrnega abonmaja nocoj gostoval Godalni sekstet alumnov Mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja. Konec novembra so v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili politično satiro Zmaj, ki jo je leta 1944 napisal sovjetski pisatelj rusko-judovskega rodu Jevgenij Švarc. V hiši kulture v Pivki pa so te dni odprli razstavo CiaoCiao uveljavljenega slovenskega slikarja Leona Zuodarja.

Glasovi svetov Preživeti v kulturi - Poligonova raziskava

Kreativni center Poligon je predstavil peto raziskavo o razmerah v slovenskem kulturno-ustvarjalnem sektorju. Prve štiri študije so se osredotočale na čas epidemije, zadnja pa se je oddaljila od najbolj akutnih problemov, ki so se pojavili v času epidemije covida. A kljub spremenjenim družbenim in ekonomskim razmeram občutnega izboljšanja za delovanje v kulturno-ustvarjalnem sektorju še ni na vidiku. V tokratni oddaji Glasovi svetov gostimo vodjo raziskave Evo Matjaž. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Literarna matineja Dr. Barbara Pregelj: "To je tako težko prevajati, da dobesedno boli, fizično boli"

Idea Vilariño, ključna ustvarjalka sodobne urugvajske in latinskoameriške poezije sploh, se je znala odtenkom ljubezni približati z izbrano, natančno, ritmično, utišano govorico, ki je obenem nabita s strastjo, neizprosno iskrena in človeška. Njeno knjigo Ljubezenske pesmi, ki domala 70 let po prvem izidu preseneča s svojo vznemirljivostjo in silovitostjo, je poslovenila Barbara Pregelj, s spremno besedo in opombami Francisca Tomsicha jo je izdala založba Malinc.

Jezikovni pogovori Prvi koraki v koptščini

Španski pesnik in Nobelov nagrajenec Juan Ramón Jiménez je bil prepričan, da z učenjem novega jezika pridobimo novo dušo. Mogoče ta njegova misel še posebej velja za koptski jezik, zadnjo razvojno stopnjo egipčanskega jezika, ki se uporablja predvsem kot liturgični jezik Koptske cerkve. Od novembra se koptščine lahko učite na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer so pripravili brezplačni tečaj. V prejšnji oddaji smo osvetlili zgodovino koptskega jezika, tokrat pa se bomo osredotočili na njegovo poučevanje. Gostje so dr. Jan Ciglenečki z Odseka za egiptologijo in koptologijo Centra za bližnjevzhodne študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jošt Martinčič, študent drugega letnika magistrskega študija primerjalnega jezikoslovja in francistike na Filozofski fakulteti, in Dominik Krapež, ki na Univerzi Ludwiga Maximilliana v Münchnu na izmenjavi študira koptščino na tamkajšnjem Inštitutu za egiptologijo in koptologijo.

Svet kulture Gledališki praznik koroških Slovencev in Založništvo tržaškega tiska v Rimu

V Celovcu že več kot 60 let pripravljajo Gledališki praznik koroških Slovencev. Vsako leto na 8. december tako v mestnem gledališču v Celovcu nastopa slovensko gledališče. To tradicijo so začeli zato, da pride slovenščina tudi v osrednje koroško gledališče, saj sicer tam nastopov slovenskih gledališč ni. Več knjig, več svobode pa sta ime in geslo knjižnega sejma majhnih in srednjih založnikov v Rimu, na katerem se je predstavila tudi založba Založništvo tržaškega tiska.

Oder SNG Nova Gorica v sodelovanju z Evropsko prestolnico kulture GO! 2025

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo gostitelj večine gledališkega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Podrobneje o tem, kaj je sodelovanje z zavodom EPK gledališču prineslo v iztekajočem se letu, predvsem pa o tem, kaj je evropska prestolnica kulture prinesla za prihodnost gledališča, smo se pogovarjali z Mirjam Drnovšček, direktorico Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Gledališka dodekalogija: 1982, foto: Guido Mencari Photography

Kdo smo? Veseli december, mar res?!

Je december čas obdarovanja ali predvsem norenja in nakupovalne evforije? Je res vesel mesec ali prinaša tudi žalost, osamo in skrbi? (Ponovitev oddaje.)

S knjižnega trga Lupinc, Krkoč, Žižek

Andrej Lupinc: Izštevanke za morišča, Peter Krkoč: Zrna norosti, Slavoj Žižek: Nebesa v razsulu. Recenzije so napisali Silvija Žnidar, Andrej Lutman in Marija Švajncer.

Mladi virtuozi Violinistka Neža Nahtigal

Violinistki Neži Nahtigal posvečamo tokratno oddajo Mladi virtuozi, poslušali pa bomo koncert, na katerem je 20. januarja ob klavirski spremljavi Sae Lee nastopila v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera. Neža Nahtigal je z učenjem violine začela v glasbeni šoli Frana Gerbiča Cerknica in osnovno glasbeno šolo končala pod mentorstvom Mojce Brank, leta 2014 pa je opravila sprejemni izpit Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, vendar se je odločila za šolanje na Škofijski gimnaziji Vipava. Leta 2018 je opravila še sprejemni izpit Akademije za glasbo v Ljubljani ter začela študirati pod vodstvom Žiga Branka. Diplomirala je leta 2021, potem pa se je vpisala na študij pri Janezu Podlesku. CLAUDE DEBUSSY: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR, L. 140 EUGÈNE YSAŸE: SONATA ZA SOLO VIOLINO, ŠT. 2, OP. 27 (JACQUES THIBAUD)

Po belih in črnih tipkah Češka glasba 5

Leto 1849 je bilo za Bedřicha Smetano eno srečnejših. Njegova klavirska šola je cvetela, finančno je bil preskrbljen in tistega leta je poročil svojo študentsko ljubezen, pianistko Kateřino Kolářovo. Naslednje leto je prevzel službo pianista na dvoru Ferdinanda v Pragi in hkrati obdržal klavirski inštitut. Kmalu se je v zakonu rodila prva hčerka, ki so ji sledile še tri. V tem času je nastalo mnogo klavirskih skladb, ki tvorijo osnovo klavirskega opusa Bedřicha Smetane.

Skladatelj tedna Frederic Chopin in laureati Chopinovih tekmovanj - 4. oddaja:

Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«

Operna jutranjica Obleganje Beograda

Storacejeva opera tako po motivu kot po sižeju sodi med standardne komične opere 18. stoletja. In kljub Beogradu v naslovu bi se dogajanje lahko odvijalo v katerem koli geografskem prostoru.

Glasni novi svet Urška Preis z novima izdajama

Poslušamo dve novejši izdaji gostje, glasbenice, harfistke, ustvarjalke elektronske glasbe, tudi fotografinje in večmedijske ustvarjalke – drugo izdajo že poznanega dua s Tinetom Vrabičem – Nitzem II/III in novo navezo IKYA z Januário Petry, s katero bosta konec tega tedna predstavili prvo izdajo Tengam.

Arsov art atelje Rostrum 2025: Ostro uho in gost Matej Bonin

Cikel s poslušanjem in komentiranjem glasbe z Mednarodne skladateljske tribune Rostrum nadaljujemo z gostom, skladateljem Matejem Boninom, enim od treh slovenskih zmagovalcev na Rostrumu, ki bo v živo ocenjeval izbor del iz generalne kategorije. Glasbo z letošnje Mednarodne skladateljske tribune Rostrum lahko naslednja dva tedna poslušate v pretočnem projektu "Listen, Vote, Win" na povezavi: https://rostrumplus.net/activities/listenvotewin

Srce šansona Flavtist, skladatelj in pevec Cveto Kobal skozi oči šansona

On je virtuoz, vajen svetovnih odrov, eden naših najopaznejših flavtistov, ki ostaja tudi profesor na Oddelku za glasbo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot boste slišali, sam prizna, da se je zgodba s flavto 'zgodila kar sama' … in ga ponesla na izpopolnjevanje v svet: od Švice, Francije vse do Kanade in Združenih držav. Prejemnik več odmevnih nagrad za umetniške dosežke kot virtuoz na slovenskih tleh: od Betettove Društva glasbenih umetnikov Slovenije do zlatega znaka Univerze v Mariboru, pa je zašel tudi v pevske in skladateljske vode. Pohvali se lahko z izdajo samostojnih zgoščenk, preizkusil se je tudi kot avtor glasbe za več dokumentarnih in igranih filmov. V pogovoru se dotaknemo le njegove zadnje. Ta je drugačna. Album Razpihal sem nebo je nežno potovanje, ki ga je ustvaril z avtorico besedil oziroma pesniške zbirke Metko Ravnik-Glavač, in na njem poslušalci doživimo preplet misli in zvokov, ki odpirajo srce, vodijo v mir in radost ter razkrivajo enost bivanja.

Čas, prostor in glasba Neznane zvočne pokrajine: Flamska romantična glasba

Flamska romantična glasba je za naše glasbeno okolje skoraj popolna neznanka. In vendar gre za dobro glasbo, za odlična glasbena dela, ki jih je vredno slišati.

Glasbeni utrip Kromatika, Pretežno vokalni cikel in Orkestrski cikel v MB

Glasbeni sprehod začenjamo v dvorani Union v Mariboru, kjer je nastopil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, in nadaljujemo v Slovenski filharmoniji, kjer je potekal tretji koncert Pretežno vokalnega cikla z naslovom Ljubezenski ples. V Cankarjevem domu je v okviru abonmaja Kromatika nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Gaetana Lo Coca, na odru Narodnega doma Celje je nastopil trio Janus, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič pa je izvedel jubilejni koncert ob 100-letnici svojega delovanja. Končujemo v Trstu na predstavi Rossinijevega Seviljskega brivca.

Mojstri samospeva Mojstri samospeva

O samospevih, njihovih ustvarjalcih in izvajalcih.

Skladatelj tedna Frederic Chopin in laureati Chopinovih tekmovanj - 3. oddaja: Poljska vstaja in Chopinov obup

Leta 1830 je Evropo preplavil revolucionarni val, oktobra je imel 20-letni Chopin v Varšavi svoj poslovilni večer. Na njem je izvedel tudi Koncert za klavir in orkester št.1 v e-molu op.11, s katerim je pozneje zablestel v Parizu, na 19. mednarodnem Chopinovem tekmovanju v Varšavi, oktobra 2025 pa je z njim zablestela 17-letna Kitajka Tianyao Lyu.

Jazz session Ana Mezgec & Nakana - Gozd not

Predstavitev novega projekta violinistke, pevke, tekstopiske in komponistke Ane Mezgec, "Gozd not". Premierna predstavitev plošče bo v nedeljo, 14. decembra v ljubljanski Drami.

Jazzovska jutranjica Ana Mezgec: Nakána - intervju

Pred nedeljskim koncertom skupine Nakána v ljubljanski Drami smo se pogovarjali z vodjo zasedbe, violinistko in pevko Ano Mezgec ter glasbeno urednico oddaje Srce šansona Almo Čelik.

Orkestralni jazz Danish Radio Big Band & Randy Brecker

Blood, Sweat and Tears, Horace Silver Quintet, The Jazz Messengers, Dreams in The Brecker Brothers so zasedbe, v katerih je blestel trobentač Randy Brecker. Sodeloval pa je z mojstri, kot so Billy Cobham, Eliane Elias, Bruce Springsteen, Lou Reed, Frank Zappa, Dire Straits, Spyrogyra in tako naprej.

Jazz avenija June Christy – ob stoletnici rojstva

Oddajo bomo posvetili skladbam v vokalni interpretaciji znamenite jazzovske pevke June Christy. Rodila se je kot Shirley Luster 20. novembra leta 1925 v Springfieldu v državi Illinois. Letos torej zaznamujemo stoletnico njenega rojstva. Prepevala je že od mladih nog in tudi njena otroška želja – postati uspešna jazzovska pevka, se ji je uresničila.

Samo muzika Slovenski jazz z violino v ospredju

Oddaja bo v znamenju violine v slovenskem jazzu. Vodilna slovenska jazzovska violinista v tem prostoru sta oče in sin Peter Ugrin. Sledile bodo še skladbe zasedbe Nakana, Petre Onderuf, Vlada Batiste, Jelene Ždrale in Jerneja Brenceta.

Jazz Ars Pianist Oscar Peterson – ob stoletnici rojstva

Letos mineva sto let od rojstva slovitega pianista Oscarja Petersona. Bil je eden najpomembnejših pianistov z izjemno tehniko, primerljivo le z njegovim vzornikom Artom Tatumom. Njegova hitrost igranja, spretnost ter občutek za swing so bili prav osupljivi. V izbiri akordov, harmonij in intervalov je ostajal zvest tradiciji bluesa, njegovo igranje odseva popolno poznavanje klasične pianistične literature.

Jazz Ars Stoletnice jazzovskih glasbenikov v letu 2025 I.

V oddaji bomo predvajali skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo skladatelja Martyja Paicha, pianistke Barbare Carroll, pihalcev Jamesa Moodyja, Kathy Stobart, Gena Ammonsa in Dava Pella, pozavnista Ala Greya, pevca Jimmyja Scotta, pianista Oscarja Petersona in trobentača Bennyja Baileya.

Jazzovska jutranjica Jazzovska jutranjica

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Jazz avenija Kitarist Christian Escoude

V oddaji se bomo posvetili glasbi francoskega kitarista Christiana Escoudeja. Igral je mešanico bebopa in gypsy jazza z uporabo vibrata in portamenta. Njegov opus obsega okrog 50 albumov.

Samo muzika Borut Bučar – 90-letnik

Oddajo smo namenili klarinetistu Borutu Bučarju, enemu redkih slovenskih jazzovskih glasbenikov, ki se je posvetil predvsem klarinetu in ostal vso svojo glasbeno pot zvest tradicionalnemu jazzu. Borut Bučar pri svojih častitljivih 90-ih letih še vedno igra, snema in nastopa. Napovedani koncert Swingarija, predviden za 14. december v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, je zaradi bolezni odpovedan.

Jazz Ars Saksofonist Art Pepper – ob stoletnici rojstva

Letos mineva sto let od rojstva slovitega saksofonista Arta Pepperja. Bil je eden najbolj odličnih solistov na alt saksofonu. S svojo izvrstno tehniko igranja in z melodično inventivnostjo je očaral občinstvo in kritike. Toda zasvojenost z različnimi substancami ga je nenehno oddaljevala od popolnega uspeha.

Radijska igra Polona Ramšak: Jan

Avtorica je igro izpisala na podlagi svojih dnevniških zapisov o dogajanju in procesu prilagajanja čustveno zlorabljenega štirinajstletnega fanta, ki ga je vzela v rejo. Avtoričin notranji monolog razkriva vse dvome in bolečino ob spoprijemanju z globoko ranjenim mladim človekom, prizori z različnimi socialnimi in pedagoškimi delavkami, psihologinjo ter Janovo mamo pa pričajo o hladni in neprijazni realnosti vsakdana. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Izvajalec glasbe, kitarist: Cole Moretti Polona – Nina Valič Jan – Gašper Rojc Janova mama – Mojca Funkl Socialna delavka – Tina Potočnik Vrhovnik Pedagoginja – Maja Končar Psihologinja – Vesna Jevnikar Polonina prijateljica – Miranda Trnjanin Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2017.

Radijska igra Eugene O'Neill: Elektra naj žaluje – 1. del

Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v ozračje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artilerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.

Kratka radijska igra Robert J. Fox: Bajka

Ljubezenska bajka sledi dogajanju od prvega pogleda in hipni naklonjenosti do snubitve in sanjskega konca. Mar ni življenje čudovito? Režiser in prevajalec: Jože Valentič Prevajalec: Vlado Senica Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Tomo Pirc Pripovedovalka – Violeta Tomić Zaljubljenec – Bojan Emeršič Zaljubljenka – Nataša Barbara Gračner Mama – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992.

Kratka radijska igra Mateja Perpar: Zapeljivka

V nizu telefonskih pogovorov med žensko na tako imenovani vroči liniji in naključnim klicateljem se namesto pričakovanega erotičnega pogovora razvije nekaj veliko bolj intimnega. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Zapeljivka – Polona Juh Moški glas – Sebastian Cavazza Glas na odzivniku – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2013.

Radijska igra France Prešeren: Krst pri Savici

Veliko epsko pesnitev o boju med Kristjani in poganskimi Slovani v Karantaniji prepreda nesrečna ljubezenska zgodba Bogomile in Črtomira, enega izmed antoloških parov slovenske literature. Radijsko igro predvajamo ob včerajšnjem neformalnem prazniku ta veseli dan kulture. Pesnik – Polde Bibič Pripovedovalec – Aleš Valič Črtomir – Pavle Ravnohrib Bogomila – Vesna Jevnikar Duhovnik – Kristijan Muck Starosta – Janez Albreht Prvi glas – Zvone Hribar Drugi glas – Jožef Ropoša Tretji glas – Andrej Nahtigal Ženski glas – Judita Hahn Kreft Režiserka, prirejevalka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1991

Radijska igra Tone Čufar: Polom

Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, to pa je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Radijsko igro na program uvrščamo ob 120. obletnici rojstva delavskega pisatelja, pesnika in dramatika ter 80-letnici Gledališča Toneta Čufarja Jesenice. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa Posneto na Jesenicah oktobra 2007

Radijska igra John Berger: Na poroko

Sedemnajstletna Ninon pred poroko z Ginom izve, da je okužena z virusom HIV. Kljub temu se njen zaročenec noče odreči poroki z njo. Priprave na obred so tako glavni motiv dogajanja igre, ki prikazuje zemljepisno in duhovno potovanje treh junakov na poroko: Ninon, njenega očeta Jeana in njene matere Zdene. Režiserka: Irena Glonar Prevajalka: Tatjana Kuk Prirejevalec: Simon McBurney Dramaturg in prirejevalec: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Ninon – Saša Mihelčič Gino – Uroš Smolej Zdena – Bernarda Oman Jean – Ivo Ban Rekla Pad – Milena Zupančič Tomas – Igor Samobor Marella – Nina Valič Kuhar – Aljoša Ternovšek Gostilničar – Zvone Hribar Doktor Gastalci – Boris Juh Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2001.

Kratka radijska igra Kaja Novosel: Sanjam

Avtorica dogajanje postavi v taksi na križišču, kjer semafor ne deluje in promet stoji. V taksiju je mlada noseča ženska, ki noče roditi. Monolog ženske prevladuje nad skopim pogovorom s taksistom. Giblje se na tanki meji med sanjami in resničnostjo, vprašanje pravega obstoja nosečnosti in rojstva pa do konca ostane nedorečeno. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska s trebuhom – Maša Grošelj Taksist – Vid Klemenc Pia in Lea – Tamara Avguštin Igrali so še – Alen Jelen, Heidi Pungartnik in Suzana Tratnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2022.

Radijska igra Ilja Hurnik: Stradivariana

Dela češkega avtorja so duhovita in domiselna, s prefinjenim humorjem in ironijo, hkrati pa jim ne manjka filozofskih in etičnih razsežnosti. Izrazit sestavni del njegovih iger je tudi glasba, to se pokaže tudi v solu treh slavnih Stradivarijevih violin. Prva zgodba pripoveduje, kako živčno občutljivi, prepirljivi in večno razburjeni Stradivari najde duševni mir šele potem, ko z višin Parnasa vidi, da na njegovo violino igra sam virtuoz Paganini. Druga zgodba je parodija na kriminalke s Sherlockom Holmesom in doktorjem Watsonom. Tretja zgodba je komična pripoved o tem, kako poskušata praški znanstvenik in njegova kolegica dobiti stradivarko, na katero romski kapelnik igra ciganske godbe. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Ilja Hurnik Glas – Maja Sever Stradivari – Zlatko Šugman Apolon, Giogugu – Slavko Cerjak Favn – Aljoša Ternovšek Paganini – Zvone Hribar dr. Watson – Ivo Ban Holmes, Rektor – Jurij Souček Lady Oberon – Ljerka Belak Spremljevalec, Komisar – Andrej Nahtigal Graewen, Profesor – Branko Šturbej Docentka – Nataša Barbara Gračner Kapelnik – Dare Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1998

Radijska igra Goran Vojnović: V iskanju izgubljenega jezika – 2. del

Prostor ob slovensko-italijanski meji je od nekdaj občutljivo območje, ki se predvsem na italijanski strani stežka celostno sooča z dogajanjem v času italijanskega fašizma. V drugem delu se brata z različno zgodovino, politično usmeritvijo in prepričanjem srečata v svoji stari kmečki rojstni hiši na Krasu, kjer se očitno razkrijeta subjektivnost in izmuzljivost spomina. Skozi psihološki razrez likov in njihove družinske drame igra ubira pot spominov polpretekle zgodovine, njenih krivic in zamolčanih skrivnosti. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar Giuseppe Materazzi/Marjan Ramovš – Radoš Bolčina Stane Ramovš – Aleš Valič Anna Vieri/Ivana Župančič – Urška Taufer Metka Ramovš – Vesna Pernarčič Mateja Ramovš – Lara Fortuna Franc Žnidaršič, rojen Vatovec – Gorazd Jakomini Uredništvo igranega programa Posneto v vili Zlatica in studiih Radia Slovenija junija 2025 Igra je nastala v koprodukciji, za katero so poskrbeli Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program in 3. program Radia Slovenija – Program Ars

Radijska igra Pavle Zidar: Romeo in Julija

Zidar je bil eden najbolj plodovitih slovenskih pisateljev; v svojih delih je prikazoval sončne in senčne plati sodobne eksistence. V romanu, ki je izšel leta 1973, je ustvaril pronicljivo podobo ljubezni, himno plemenitemu čustvu in hkrati banalno zgodbo o njenih vsakdanjih razsežnostih, vse pa je presvetlil z metaforično bogatim jezikom. Režiser: Aleš Jan Prirejevalec: Jaša Zlobec Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Jože Blagovič Ernest - Boris Juh Marija, njegova žena - Milena Zupančič Mladenič - Radko Polič Mladeničeva žena - Mojca Ribič Mladeničev odvetnik - Rudi Kosmač Ženin odvetnik - Andrej Kurent Sodnik - Jurij Souček Melita, natakarica - Duša Počkaj Mati - Ivanka Mežan Župnik - Vladimir Skrbinšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1974

Sledi večnosti Adventni utrip občestva sv. Jožefa na Studencih v Mariboru

Advent nas vabi v tišino, zbranost in odprto srce. Živahno je dogajanje v župniji sv. Jožefa na Studencih v Mariboru. Ob zaznamovanju 85-letnice v minulem letu, obnovljenem zvoniku ter številnih dejavnostih smo s sogovornikoma, župnikom dr. Stanislavom Slatinekom in teologinjo dr. Faniko Vrečko, razmišljali o duhovnosti sv. Jožefa, o občestvenosti in o tem, kako vera raste skozi solidarnost, sodelovanje in skupno pot.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Na drugo adventno nedeljo neposredno prenašamo mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop, s petjem sodeluje zbor Tromostovje župnije Marijinega oznanjenja. Umetniški vodja je Miha Zupanc Kovač.

Musica sacra Ob prazniku Brezmadežne - Pesmi Device Marije kralja Alfonza Kastiljskega X. Modrega

Cantigas de Santa Maria je zbirka enoglasnih (solističnih) pesmi, ki jih tradicionalno pripisujejo špansko-nemškemu kralju Alfonzu Kastiljskemu X. Modremu, čeprav so pravi avtorji verjetno po večini glasbeniki in pesniki z njegovega dvora, sam pa je avtor le nekaterih, čeprav je bil poznan kot pesnik kot skladatelj. A kakorkoli. Mnogo bolj kot avtorstvo je pomembna vsebina teh zanimivih in nenavadnih srednjeveških pesmi – prav vsaka namreč omenja čudeže Device Marije, ki jih je naredila v najrazličnejših okoliščinah.

Sledi večnosti Svet, drugačen od sanj - zgodba o veri, mladosti in iskanju poti z Lucijo Čakš

V romanu Svet, drugačen od sanj spremljamo zgodbo odrasle ženske Eve, ki nam skozi pisma pripoveduje o času, ko je bila še gimnazijka. Eva, ki je verna, se sooča s številnimi vprašanji in izzivi – povsem življenjskimi. Precej zanimiv preobrat se zgodi po obisku festivala Stična mladih, ki jo postavi v položaj, ko mora na določene stvari pogledati drugače, kot je bila vajena. Naša gostja je avtorica romana Lucija Čakš.

Musica sacra Na 1. adventno nedeljo - z glasbo upanja in svetlobe

Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.

Sedmi dan Začetek adventnega časa: priložnost za duhovno prenovo

Adventni čas je priprava na praznik rojstva Jezusa Kristusa. Ta čas je zelo pomemben v liturgičnem letu, za verujoče pomeni tudi obdobje duhovne prenove. O pripravah na Božični praznik bo govorila asistentka na TEOF dr. Cecilija Oblonšek.

Bogoslužje Prenos maše iz Mengša

Na 1. adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Mihaela v Mengšu. Mašuje župnik Marko Košir. Mešani pevski zbor svetega Mihaela vodi Andrej Levec. Na orgle igra Ana Kešnar.

Sledi večnosti Škof Erniša: Želim si, da Evangeličanska cerkev stoji ob strani slehernemu človeku

Dr. Aleksander Erniša, novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi, na prvo adventno nedeljo prevzema škofovske naloge za šestletni mandat. Poudarja, da si želi, da bi Evangeličanska cerkev stala ob strani slehernemu človeku, ne glede na versko pripadnost, barvo kože, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine. Naloga duhovnice ali duhovnika je, da ljudem odpira vrata cerkve, ne pa da jih zapira, pravi Erniša. Je duhovnik, ki je pred leti blagoslovil istospolni par, zato ne nasprotuje istospolnim porokam; v posebnih okoliščinah dopušča tudi splav – vse v duhu osebne odgovornosti človeka pred Bogom in svobodne volje.

Sedmi dan 800 let od prihoda Frančiškovih manjših bratov na Goriško

Sredi novembra so v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico priredili mednarodni simpozij ob 800-letnici prihoda Frančiškovih manjših bratov v Gorico – in s tem tudi na slovensko ozemlje. Simpozij je ponudil priložnost za pregled najpomembnejših etap v stoletjih delovanja različnih frančiškovskih redov – pa tudi za vprašanje o izzivih, s katerimi se spopadajo redovniki danes. O tem v tokratni oddaji Sedmi dan. foto: Tamino Petelinšek

Bogoslužje Prenos maše iz Rogaške Slatine

Na praznično nedeljo Kristusa kralja vesoljstva bomo neposredno prenašali sveto mašo iz cerkve Svetega križa v Rogaški Slatini. Maševal bo župnik Jože Vehovar. Zbor bo vodila Tanja Pirš, na orgle bo igrala Jelka Belcer.

Musica sacra Ob godu sv. Ceciilije - s skladateljico, glasbeno pedagoginjo in organistko s. Diano Novak

Ob godu sv. Cecilije, zavetnice glasbenikov, še posebej tistih, ki se ukvarjajo s sakralno glasbo, smo v studio povabili uršulinsko redovnico in vsestransko glasbenico – skladateljico, organistko in glasbeno pedagoginjo – s. Diano Novak. O svojem glasbenem delovanju in življenju se bo ob izbrani glasbi pogovarjala z glasbeno urednico Polono Gantar.

Lirični utrinek Brane Mozetič: Berlin

Pesnik, prevajalec in urednik Brane Mozetič je doslej objavil šestnajst samostojnih knjig poezije. Pesem Berlin je iz zbirke z naslovom Mesta, ure, leta, ki je izšla leta 2011. Čeprav v njenem naslovu izpostavlja prostorske in časovne razsežnosti, sega prek njih, saj so pogosto samo izhodišča za vprašanje o sebi in o identiteti sploh. Tako tudi v pesmi Berlin. Interpretira: Uroš Potočnik, urednica oddaje: Tina Kozin.

Literarni nokturno Tina Perić: Morje

10. december je svetovni dan človekovih pravic. Na ta dan se z Literarnim nokturnom spominjamo še vedno nedokončane zgodbe o izbrisu 25671 prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije iz registra stalnega prebivalstva. Izbris ni prizadel samo izbrisanih, ampak tudi njihove bližnje. O tej izkušnji piše v svojem romanu Ćrtice tudi pisateljica in prevajalka Tina Perić. Iz romana smo za Nokturno izbrali poglavje z naslovom Morje, občuteno poglavje o tem, kako poskuša romaneskna junakinja popraviti nekaj, kar se težko popravi. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Posnetzo leta 2025.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 20/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Lirični utrinek Kristina Hočevar: Cikli me sesajo

Pesniškemu jeziku Kristine Hočevar bi težko iskali vzporednice v našem pesniškem prostoru. Zaznamuje ga prepoznavno osebno stališče, ki se oblikuje v energetični, izvirni govorici, pogosto pravi sinergiji lirskih, epskih in dramskih prvin, ki pa je vedno odprta v tišino. Tematsko najbolj izraziti sta identiteta in integriteta posameznika. Pesem Cikli me sesajo je iz avtoričine četrte knjige poezije Nihaji. Interpretira: Barbara Žefran, urednica oddaje: Tina Kozin.

Literarni nokturno Rafael Alberti: O angelih

Španski pesnik Rafael Alberti (1902–1999) je bil zadnji še živeči pripadnik generacije '27, skupine desetih špansko pišočih avtorjev, ki so ji med drugim pripadali Jorge Guillén, Federico García Lorca, Luis Cernuda, Vicente Aleixandre idr. Alberti je prvo pesniško zbirko Mornar na kopnem izdal leta 1925, po ustvarjali krizi, ki je sledila, pa tri leta pozneje še svojo najodmevnejšo pesniško zbirko O angelih (1928). V njej Alberti upesnjuje dramo duhovne krize na začetku dvajsetega stoletja na podlagi ukvarjanja s svojimi psihološkimi stanji. Zato Albertijevi angeli, ki so osrednji protagonisti njegovih pesmi, niso biblijski angeli, ki so človeku prinašali svetlobo, upanje, varnost, tudi radost, ampak so največkrat temne sile, ki povzročajo kaotičnost. Prav ta je v ospredju v njegovih pesmih, ki so pravzaprav pretanjena premišljevanja o času pred stotimi leti. V nocojšnjem Literarnem nokturnu boste slišali sedem pesmi Rafaela Albertija iz omenjene pesniške zbirke, ki je v slovenščini izšla leta 1996 pri Cankarjevi založbi. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.

Literarni večer Woody Allen: 90-letnik

30. novembra ali 1. decembra, odvisno od vira, je praznoval 90 let ameriški pisatelj, scenarist, igralec in filmski režiser, predvsem pa eden najprepoznavnejših humoristov naše dobe Woody Allen. Ob tej priložnosti mu posvečamo Literarni večer, ki ga je pripravila Miriam Drev pred desetimi leti ob njegovem 80. rojstnem dnevu. Vanj je vključila zgodbo Zavrnitev v lastnem prevodu ter odlomek iz zgodbe Tako je jedel Zaratustra v prevodu Tese Drev. Interpreta Gašper Tič in Primož Pirnat, vezno besedilo bere Barbara Zupan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Irena Glonar, redakcija Staša Grahek, produkcija 2015.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 19/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Lirični utrinek Katja Perat: Nežnost

Pesnica in pisateljica Katja Perat je doslej izdala dve knjigi poezije in z njima osvojila velik krog slovenskih bralcev. Zaznamuje ju neposredna, lucidna in ritmično sugestivna pesniška govorica, s katero Katja Perat ubeseduje krhkost človeka in njegovo ujetost v kolesje družbe, njenih sistemov in zakonov. Pesem Nežnost je iz avtoričine knjige Davek na dodano vrednost, ki je izšla leta 2014. Interpretira: Barbara Medvešček, urednica oddaje: Tina Kozin.

Literarni nokturno Horac: pesmi

Osmega decembra pred dva tisoč devetdesetimi leti se je rodil rimski pesnik Horac, s celotnim imenom Quintus Horatius Flaccus. Bil je sin osvobojenega sužnja v Venosi, današnji Basilicati, v južni Italiji. Študiral je v Rimu in Atenah, se boril pri Filipih, po vrnitvi v Rim je delal kot uradnik, potem pa s svojimi pesmimi vzbudil Mecenovo pozornost, prišel v njegov krog in bližino cesarja Avgusta. Leta 35 pred Kristusom je že izdal prvo knjigo Satir in kmalu zaslovel, z zbirko Od pa se je uveljavil kot najbolj cenjeni pesnik svoje dobe. Odvrnil se je od helenizma in se zgledoval po grških klasikih. Dramski igralec Polde Bibič interpretira pet Horacijevih od v prevodu Kajetana Gantarja. Glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2005.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 18/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Lirični utrinek Vitomil Zupan: Rojstvo človeka

Pesnik, pisatelj, dramatik in filmski scenarist Vitomil Zupan je v šestih letih in pol, ki jih je prebil v zaporu, ustvaril pomemben pesniški opus. Njegove pesmi je posthumno zbrala, uredila in v knjigi Pesmi s 'prostosti' leta 2007 založila Ifigenija Simonovič. Iz te knjige je izbrana tudi pesem Rojstvo človeka. Interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2016.

Neposredni prenos Ljubezenski ples, PVC SF 3

Johannes Brahms: Izmenjujoča se pesem za ob plesu, op. 31 in Nove ljubezenske pesmi, op. 65 Federica Lo Pinto: MovEmentO* Edward Elgar: Z bavarskih planin, op. 27 Zbor Slovenske filharmonije Holger Speck, dirigent Alina Kolomiets, klavir Gioele Andreolli, klavir Ob delih ključnega predstavnika britanske glasbene tradicije Edwarda Elgarja in mojstra orkestracije ter ustvarjanja dramatičnih kontrastov Johannesa Brahmsa bo zazvenelo novo delo MovEmentO mlade skladateljice in članice Zbora Slovenske filharmonije Federice Lo Pinto.

Neposredni prenos Dmitrij Šostakovič: Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja v neposrednem prenosu iz Milana

Predstava ob odprtju nove operne sezone 2025/2026 v Scali.

Neposredni prenos Simfoniki z Gaetanom Lo Cocom

Četrti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Gaetano Lo Coco George Gershwin: Kubanska uvertura Leonard Bernstein: Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita (različica iz leta 1919) (dodatek) George Gershwin: Walking the Dog (točka iz glasbe za film Shall We Dance) (prir. Ingo Luis)

Sobotni operni večer Vito Žuraj: Razcvet v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o Aurelii, ženski srednjih let, ki ob ljubezni doživi razcvet nato pa izve, da je neozdravljivo bolna.

Neposredni prenos Podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič

Tudi letos v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma spremljamo slovesno podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič. Letos dogodek režira Klemen Markovčič, podelitvi nagrad pa sledi interpretacija odlomkov iz nagrajenih del ter pogovor z nagrajencema oz. nagrajenkama.

Ars humana Družbena omrežja in kulturniki: med promocijo in angažmajem - Ars na 41. Slovenskem knjižnem sejmu

Kako kultura in kulturniki živijo na družbenih omrežjih? So jim v pomoč pri promociji svojega dela? In ali kulturniki z izražanjem svojih mnenj na družabnih omrežjih predstavljajo neki nov fenomen družbeno angažiranega intelektualca? Ta in druga vprašanja pretresajo gostje na okrogli mizi. Sodelujejo: Maja Smrekar, dr. Peter Stanković in dr. Gregor Moder. Okrogla miza je v živo potekala na Glavnem odru 41. Slovenskega knjižnega sejma.

Neposredni prenos Koncert za VIP1 Slovenske filharmonije: Zavetnici v čast

Na predvečer godu sv. Cecilije, zavetnice glasbe, bosta zveneli dve hvalnici njej v čast: Hvalnica sv. Ceciliji, op. 27 Benjamina Brittna in Oda za dan sv. Cecilije, Händlova dela 76. Koncert bo tudi slavnost ob inavguraciji dirigenta Sebastjana Vrhovnika za rednega profesorja za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Nastopajo: Rebeka Pregelj, sopran Felix Janssen, tenor Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Dirigent Sebastjan Vrhovnik

Neposredni prenos Simfoniki in Barry Douglas

Tretji koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija Barry Douglas (klavir) dirigent: Lio Kuokman Leon Firšt: Simfonični plesi Peter Iljič Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu op. 23 (dodatek) Sergej Prokofjev: Capuleti in Montegi iz baleta Romeo in Julija Peter Iljič Čajkovski: Suita iz baleta Labodje jezero

Neposredni prenos Andrej Omejc – Dan je zaljubljen v noč

Glasba in beseda Urbana in Helene Koder z zasedbo: Andrej Omejc – saksofon, vodstvo projekta Mirjam Šolar – violina Hana Feguš – violina Tilen Udovič – viola Tara Podbevšek – violončelo Tilen Slakan, Nace Slak – klavir Ajda Sokler – branje in povezovanje

Neposredni prenos Sozvočje svetov 2 - Stilne elegance

Drugi koncert cikla Sozvočje svetov, naslovljen Stilne elegance, nas je popeljal v čarobni prehod med baročno razkošnostjo in klasicistično jasnostjo - v čas, ko je evropska glasba našla svojo pot k eleganci, uravnoteženosti in svobodi izraza. V Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani sta se v edinstvenem sozvočju združila svet glasbe in umetnosti. Med sijajnimi umetniškimi deli, ki pričajo o bogati evropski dediščini, je glasba zaživela v novi dimenziji - kot dialog med zvočno in likovno lepoto. S Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil solist violončelist Bernardo Brizani.

Neposredni prenos Sozvočje svetov - Stilne elegance

Programska zasnova koncertnega večera z naslovom Stilne elegance osvetljuje slogovni prehod iz poznega baroka v zgodnji klasicizem – obdobje, v katerem se glasbeni izraz postopoma odmika od poznobaročne slogovne razkošnosti k formalni preglednosti, tematski jasnosti in vedno bolj izraženi ekspresivni individualizaciji glasbene govorice.

Arsov art atelje Odkritja26 | Simfonični orkester RTV Slovenija | Vulc, Takemicu in Clift

Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Steven Loy 12. novembra 2025 ob 20.00 Studio 26 Radia Slovenija Spored: Tadeja Vulc: Selva oscura (Temačni gozd) Toru Takemicu: Kako počasen je veter (How slow the wind) Paul Clift: landscape (overexposed), novo delo Program Ars in Simfonični orkester RTV Slovenija na studijskih koncertih sodobne glasbe Odkritja26 ponujata posebno glasbeno doživetje. Koncerti ustvarjanje sodobnih avtorjev, ki izkoriščajo zvočne možnosti orkestra, posredujejo v sproščenem in neformalnem okolju Studia 26 in radovednim poslušalcem v njihovih domovih. Na petem koncertu iz cikla Simfonični orkester RTV Slovenija vodi Steven Loy, eden ključnih ustvarjalcev serije. Koncert cikla Odkritja 26 ponuja delo slovenske skladateljice, klasika nove glasbe in novost, ustvarjeno prav za ta večer. Temačni gozd Tadeje Vulc za godalni orkester je skladateljičino sugestivno premišljevanje verzov iz Dantejeve Božanske komedije. Tudi Toru Takemicu se je pri ustvarjanju skladbe Kako počasen je veter oprl na literaturo, poezijo Emily Dickinson, in z njo razkril svoj občutljivi odnos do sveta. Paul Clift pa se v delu landscape (overexposed) na svoj način sklicuje na glasbeno tradicijo in spomin na znano. V različnih delih novega dela se enkrat v ospredju, drugič pa prekrita z barvami, svetlobo in zvočnim senčenjem prikazuje in umika glasba Adagia iz Beethovnove Četrte simfonije.

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Ars in Drama Marko Hatlak Band

Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo in gosti je pripravil nov program. Pridružili so se mu tudi Nuška Drašček, Blaž Jurjevčič, Lenart Krečič in Tomaž Gajšt. Marko Hatlak Band so: Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina), Žiga Kožar (bobni), Erik Čebokli (bas), Leon Firšt (klavir, kitara) in Marko Hatlak (harmonika, efekti, vokal).

Ars in Drama Jazz Gala 80 & 50

Koncertni cikel "Ars in Drama" se po letu premora vrača na veliki oder ljubljanske Drame. Uvodni koncert je posvečen 80-letnici delovanja Big Banda RTV Slovenija in Abrahamu Thomasa Ganscha. Sloviti trobentač Thomas Gansch je solist večera, orkester vodi Tadej Tomšič.

Neposredni prenos Podelitev nagrade Lastovka 2025

Na natečaj Uredništva za kulturo Programa Ars je letos prispelo 267 zgodb. Zmagovalna zgodba je Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije avtorice Nine Dragičević, v ožji izbor pa so se uvrstile še štiri zgodbe. Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Neposredni prenos Nina Dragičević: Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (lastovka 2025)

Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Sobotni operni večer Claudio Monteverdi: Kronanje Popeje v neposrednem prenosu v sklopu 73. festivala Ljubljana

Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Štěpánka Balcarová, Tomaž Gajšt, Ana Čop in Big Band RTV Slovenija

Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Achim Kirchmair & David Jarh Kvintet

Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.

Podobe znanja Kristina Gruden: S pomočjo gliv do manjše uporabe pesticidov in gnojil

Vse pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebne krize, ogrožajo pridelavo hrane. Rastline so podvržene različnim dejavnikom stresa, ki imajo še večje posledice takrat, ko si sledijo drug za drugim. Med ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu so tudi izboljšave sort, da bi poljščine postale odpornejše na vročino, sušo, poplave ter tudi na škodljivce in bolezni.

Radijska igra France Prešeren: Krst pri Savici

Veliko epsko pesnitev o boju med Kristjani in poganskimi Slovani v Karantaniji prepreda nesrečna ljubezenska zgodba Bogomile in Črtomira, enega izmed antoloških parov slovenske literature. Radijsko igro predvajamo ob včerajšnjem neformalnem prazniku ta veseli dan kulture. Pesnik – Polde Bibič Pripovedovalec – Aleš Valič Črtomir – Pavle Ravnohrib Bogomila – Vesna Jevnikar Duhovnik – Kristijan Muck Starosta – Janez Albreht Prvi glas – Zvone Hribar Drugi glas – Jožef Ropoša Tretji glas – Andrej Nahtigal Ženski glas – Judita Hahn Kreft Režiserka, prirejevalka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1991

Sobotni operni večer Kaija Saariaho: Adriana Mater iz Rima

Zgodba o preobrazbi in večdimenzionalni perspektivi notranjega življenja – prvič na naši valovih.

Neposredni prenos Simfoniki z Gaetanom Lo Cocom

Četrti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Gaetano Lo Coco George Gershwin: Kubanska uvertura Leonard Bernstein: Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita (različica iz leta 1919) (dodatek) George Gershwin: Walking the Dog (točka iz glasbe za film Shall We Dance) (prir. Ingo Luis)

Radijska igra Eugene O'Neill: Elektra naj žaluje – 1. del

Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v ozračje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artilerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.

Humoreska tega tedna Giovanni Boccaccio: Ciappelletto

Sredi 14. stoletja je Italijo prizadela epidemija kuge, deseterica mladih se pred njo zapre v podeželsko vilo in si v izolaciji krajša čas s pripovedovanjem zgodb o iznajdljivosti in potegavščinah enih oziroma neumnosti drugih. Prva zgodba pripoveduje o Ciappellettu, ki je s krivo izpovedjo po smrti kljub hudim grehom obveljal za svetnika. Prevodl Andrej Budal, radijska priredba Matej Juh, interpretacija vlog Tone Gogala, Jernej Kuntner, Gaber Kristjan Trseglav in Uroš Potočnik, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Nejc Zupančič in Urban Gruden. Režija Jože Valentič. Posneto maja 2018.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 17/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 16/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širši publiki in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 18/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Neposredni prenos Dmitrij Šostakovič: Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja v neposrednem prenosu iz Milana

Predstava ob odprtju nove operne sezone 2025/2026 v Scali.