Predlogi

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Kdo smo? Zbor svečenikov svetega Pavla

V okviru praznovanj obeh Goric kot skupnem evropskem mestu kulture je prav, da se spomnimo časov, ko odnosi med tremi narodi širšega goriškega prostora, med Furlani, Italijani in Slovenci, niso bili dobri. S pripojitvijo Primorske k Italiji po prvi svetovni vojni in nastopu fašizma se je začel hud raznarodovalen pritisk na Slovence, tudi s pravim nasiljem nad narodnozavednimi posamezniki. Prvi so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu slovenski katoliški duhovniki iz Goriške nadškofije, ki so bili povezani v sprva javno, nato pa tajno organizacijo Zbor svečenikov svetega Pavla. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali slovensko kulturo in prav zaradi njih so Slovenci zdržali potujčevanje, se naučili pisati in brati po slovensko, saj ni bilo več učiteljev in posvetne inteligence Ob 50. obletnici priključitve Primorske k Sloveniji je Zbor svečenikov svetega Pavla, leta 1997 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja.

Jezikovni pogovori Senzorialni jezik senzorialnega gledališča

Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je mogoče s senzorialnim jezikom, ki ob vidu in zvoku obsega tudi vonj, okus in dotik. Naša gostja je Barbara Pia Jenič, avtorica znanstvene monografije Senzorialni jezik – organska potopitev v dogajanje, ki je nedavno izšla pri Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Barbara Pia Jenič je tudi režiserka, producentka in ustanoviteljica zavoda Senzorium. Zapisala je, da je za senzorialni jezik značilen svojevrsten pristop k občinstvu – senzibilen, čuječ in buden. Interakcija z njim je vzpodbujena organsko, spontano, obiskovalca ne izpostavlja pred drugimi. Preizkušali so ga v različnih kulturnih, geografskih okoljih in v sodelovanju s številnimi sodelavci po vsem svetu. Razvoj senzorialnega jezika v Sloveniji je postopen, počasen, a vztrajen. Uvajanje čutne poetike v umetnost in kulturo je inovacija, za katero so potrebni prostor, čas in podpora za vključevanje in razvoj. Ljudje smo razumska, čutna in čustvena bitja. Senzorialni jezik lahko ponudi organske načine potopitve, ki bodo nujno potrebna dopolnitev digitalnim, hologramskim, virtualnim in drugim simuliranim tehnološkim okoljem, v katera nas bo popeljala prihodnost (avtorica fotografije za predstavo V iskanju smisla (2023): Anastasiya Lobanovskaya). .

Zborovska glasba Iz opusa Johannesa Brahmsa

Poslušali bomo glasbo nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa, ki ga lahko označimo za naslednika Beethovna in Schuberta, kar zadeva njegova večja dela; pa tudi Schumanna, kar zadeva klavirske miniature. V njegovih zborovskih skladbah lahko opazimo celo odmev renesančne in baročne glasbe. Na splošno bi morda lahko rekli, da se je nagibal h klasicistični formi, ki je imela romantične harmonske značilnosti – njegova glasba je bila namreč sinteza glasbenega ustvarjanja prejšnjih treh stoletij, ljudske in plesne glasbe.

Glasba, gledališče ... in ves ta jazz Muzikal Kinky boots (1)

Tokrat in prihodnjič bomo v svetu broadwayskega muzikala Kinky Boots, ki je obut v visoke pete svojo odrsko pot pravzaprav začel oktobra leta 2012 v vetrovnem mestu, v Chicagu, na Broadway pa je stopil leto dni pozneje. In to, da je stopil na Broadway, je pomembno, saj bi sicer z odrov gledališč, ki so zgolj in samo gledališča in ne torej tudi blagovne znamke, že davno sestopil in utonil v pozabo, njegova glasba, pesem in misel pa nas skoraj zagotovo ne bi dosegle, a o glasbi, pesmi in misli nekoliko pozneje. Pod glasbeni del muzikala se je podpisala Cyndi Lauper in za svoje delo, glasbo in besedila songov, prejela nagrade tony, emmy in grammy, pod scenarij pa se je podpisal Harvey Fierstein, ki je za svoje delo prejel nagrado tony. Zdaj pa o zgodbi, ki sledi britanskemu filmu iz leta 2005 z enakim naslovom. Zgodba, ki jo je spisalo življenje, pripoveduje o Charlieju Priceu, ki je nasledil tovarno čevljev, a če jo želi rešiti pred padcem v brezno propada, po robu katerega se sprehaja, mora skleniti partnerstvo s kabarejskim pevcem in mojstrico preobleke Lolo. Z njegovo oziroma njeno pomočjo Charlie naredi načrt izdelave linije škornjev z visoko peto. A pomembnejša od zgodbe podjetja sta Lola in Charlie, ki si vendarle nista tako zelo različna. Seznam prijetnih songov ni kratek, a srce zgodbe, muzikala, Lole in Charlieja so balade, ki govorijo o teži starševskih pričakovanj, o pritisku, ki lomi in drobi.

Literarni večer Bratko Kreft - 120. obletnica rojstva

Mineva 120 let od rojstva Bratka Krefta, ki je bil mnogostranski ustvarjalec: prozaist, dramatik, esejist in režiser - pa tudi literarni zgodovinar in profesor. Bil je široko izobražen, ob pisanju je že v tridesetih letih urejal marksistično revijo Književnost. Po vojni je kot dramaturg delal v ljubljanski Drami, bil je tudi profesor na Filozofski fakulteti, dejaven je bil v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Za prepesnitev in režijo Jurčičevega Tugomera je leta 1948 prejel prvo Prešernovo nagrado, za režijo Shakespearovega Henrika IV. pa leta 1957 drugo. Leta 1975 so se mu s Prešernovo nagrado poklonili za življenjsko delo. Takrat je nastal tudi Literarni večer, v katerem je Bratko Kreft izčrpno pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju. Umrl je leta 1996. Interpreti Rudi Kosmač, Ivan Levar, Bert Sotlar, bralka Barbara Berce, tonskl mojster Jože Blagovič, režiser Aleš Jan. Redakcija Vida Curk, Staša Grahek. Posneto 1975.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 19/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil ostro napaden, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Aktualno

Ars aktualno Nagrajenci filmskega festivala v Rotterdamu

V nedeljo se je končal 54. filmski festival v Rotterdamu, že v petek pa so na njem podelili nagrade. Glavna nagrada, nagrada Tiger, je tokrat pripadla slovenski manjšinski koprodukciji, dokumentarnem filmu hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića z naslovom Fiume o morte!, pri katerem je sodeloval slovenski produkcijski studio NOSOROGI, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi, za filmsko fotografijo pa je poskrbel Gregor Božič. Film opisuje eno najbolj nenavadnih obdobij iz zgodovine mesta Reke, 16-mesečno vojaško okupacijo, ki jo je pred sto leti izvedel italijanski pesnik in ekscentrični vojskovodja Gabriele D'Annunzio. V glavni tekmovalni sekciji sta posebni nagradi žirije prejela filma Drevo avtentičnosti kongovskega avtorja Sammyja Balojija in V hiši mojih staršev Tima Rllricha, glavno nagrado v tekmovalnem programu Big Screen pa film Vznesenosti Jona Blåheda.

Ars aktualno Dve slovenski manjšinski koprodukciji v tekmovalnem programu filmskega festivala v Rotterdamu

Na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se v glavnem tekmovalnem programu za nagrade Tiger potegujeta dve slovenski manjšinski koprodukciji; film Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića, dokumentarni film, ki spregovori o Gabrielu d'Annunziu in njegovi okupaciji Reke ter film Veter, govori mi srbskega režiserja Stefana Djordjevića, v katerem se režiser skupaj z družino poklanja svoji pokojni materi.

Ars aktualno Davorin Mori: »Glasba zadnjih stotih let omogoča najširšo paleto barv, efektov in občutkov.«

Predstavitve izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Arsov glasbeni observatorij v Glasbenih jutranjicah je zaključil pogovor glasbenega urednika Primoža Trdana z dirigentom Davorinom Morijem, ki je vodil orkester v zadnji oddaji, namenjeni glasbi 20. stoletja in sodobnosti. Davorin Mori, ki deluje v Avstriji, je s to sezono postal tudi glavni gostujoči dirigent Simfonikov in tako še krepi stik s slovensko sceno.

Ars aktualno Maja Kojc: »Naš orkester je od vedno zelo fleksibilen in se na ta način približa mladi publiki.«

Vodja Glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v pogovoru z voditeljico Evo Longyka Marušič predstavi nastajanje cikla glasbenih izobraževalnih oddaj Arsov glasbeni observatorij, razmišlja o stiku orkestra z občinstvom in napove nekaj poudarkov jubilejnega leta orkestra.

Ars aktualno Na Dunaju Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918

Moči sta združili dve pomembni kulturni ustanovi, ljubljanska Narodna galerija in dunajska galerija Belvedere. Rezultat sodelovanja je razstava Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918, ki v avstrijsko prestolnico prinaša vrhunce našega realizma in impresionizma. Na ogled je v spodnjem Belvederu od danes pa do 25. maja.

Ars aktualno Dirigent Tilen Draksler: »Vedno se lepo počutim s člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.«

Tilen Draksler goji širok repertoar, zanima ga glasba od renesanse do najsodobnejših iskanj, v drugi oddaji Arsovega glasbenega observatorija pa je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija posnel tri znamenita dela dunajskih klasikov. Gostili smo ga v Glasbeni jutranjici, v pogovoru z voditeljico Višnjo Fičor je predstavili nastajanje oddaj in opisal življenje in delovanje dirigenta.

Ars aktualno Arsov glasbeni observatorij: »Video oddaje so bolj vabljive, omogočajo pa tudi dodatno globino.«

V jutranjem programu predstavljamo nov cikel štirih izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom in tremi dirigenti mlajše generacije. K pogovorom smo povabili ustvarjalce Arsovega glasbenega observatorija – uvodoma glasbenega urednika Primoža Trdana, vodjo projekta in avtorja scenarijev oddaj. Pogovor je vodil Miha Zor.

Ars aktualno Znane so nominacije za oskarje

V četrtek so po dvakratnem odlogu roka za glasovanje članov Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti zaradi požarov v Los Angelesu v Beverly Hillsu razglasili nominirance in nominiranke za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija: Mož, ki ni mogel molčati hrvaškega režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za oskarja za najboljši kratki igrani film, pred tem pa je osvojil že cannsko zlato palmo in evropsko nagrado za najboljši kratki film. Sicer pa so največ nominacij zbrali filmi Emilia Pérez, namreč 13, Žlehtnoba in Brutalist, ki imata vsak po 10 nominacij, Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec pa imata vsak po 8 nominacij. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času. Tako kot razglasitev nominacij bo najverjetneje tudi sama podelitev v znamenju žalovanja za žrtvami požarov. Prispevek Tine Poglajen.

Ars aktualno Tomaž Faganel z zlato plaketo za življenjsko delo

Med prejemniki priznanj in odličij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je tudi Tomaž Faganel, ki prejema zlato plaketo za življenjsko delo na področju zborovske dejavnosti. Tomaž Faganel je ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega zborovstva. Z njim se je pogovarjala glasbena urednica Polona Gantar.

Ars aktualno Med nominiranimi za oskarje slovenska manjšinska koprodukcija

Po dvakratnem odlogu zaradi požarov v Los Angelesu so razglasili nominirance za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Mož, ki ni mogel molčati režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za najboljši kratki igrani film. Sicer pa je največ nominacij zbral film Emilia Pérez, kar trinajst, sledita Žlehtnoba in Brutalist z desetimi ter Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec z osmimi. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času.

Ars aktualno Vedeli smo. A nismo (dovolj) naredili.

Vedeli smo. A nismo (dovolj) naredili, je sporočilo razstave Vesti, ki niso zbudile vesti. Z razstavo, ki je na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani so sinoči odprli spominski program ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. Novinar Ali Žerdin, je zanjo izbral časopisne naslovnice in izrezke iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki so opozarjale na razmere v Bosni pred bližajočo se katastrofo.

Pozdravi Goricama

Pozdravi Goricama

32 epizod

Neda Rusjan Bric, Marko Klavora: Slovenski begunci s soške fronte

48 min

Tomislav Vrečar – "V ogledalu se ne najdem"

23 min

Saša Vuga: Testenine bivših bojevnikov

22 min

Kiparka Dragica Čadež, prejemnica Prešernove nagrade: "Danes vsi vse vejo, na vse se spoznajo. Pa ni res. Treba je poznati osnove, tudi v umetnosti"

20 min

Mešani mladinski zbor Emil Komel

50 min

Nekdanji kulturni utrip v Novi Gorici in Gorici

24 min

Kultura

Glasovi svetov Svet na predvečer industrijske revolucije

Kako so v času, tik preden Wattsov parni stroj preide v komercialno uporabo in kapitalizem požene v povsem novo dimenzijo, videti evropske družbe? Kakšen je njihov gospodarski ustroj in zakaj razsvetljenski misleci tistega časa vedno več pozornosti namenjajo ekonomskim vprašanjem?

Svet kulture Dialogi, sodelovanja in sovplivanje

Danes se bomo posvetili novi galerijski postavitvi v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, ki odpira dialog o sodelovanju, vstopanju in povezovanju slovenskih umetnikov s tujimi v sredini prejšnjega stoletja. Pozneje pa še o današnjih sodelovanjih in koprodukcijah, natančneje pri filmu Fiume o morte!, ki je prejel glavno nagrado na pravkar minulem filmskem festivalu v Rotterdamu.

Kdo smo? Zbor svečenikov svetega Pavla

V okviru praznovanj obeh Goric kot skupnem evropskem mestu kulture je prav, da se spomnimo časov, ko odnosi med tremi narodi širšega goriškega prostora, med Furlani, Italijani in Slovenci, niso bili dobri. S pripojitvijo Primorske k Italiji po prvi svetovni vojni in nastopu fašizma se je začel hud raznarodovalen pritisk na Slovence, tudi s pravim nasiljem nad narodnozavednimi posamezniki. Prvi so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu slovenski katoliški duhovniki iz Goriške nadškofije, ki so bili povezani v sprva javno, nato pa tajno organizacijo Zbor svečenikov svetega Pavla. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali slovensko kulturo in prav zaradi njih so Slovenci zdržali potujčevanje, se naučili pisati in brati po slovensko, saj ni bilo več učiteljev in posvetne inteligence Ob 50. obletnici priključitve Primorske k Sloveniji je Zbor svečenikov svetega Pavla, leta 1997 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja.

Jezikovni pogovori Senzorialni jezik senzorialnega gledališča

Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je mogoče s senzorialnim jezikom, ki ob vidu in zvoku obsega tudi vonj, okus in dotik. Naša gostja je Barbara Pia Jenič, avtorica znanstvene monografije Senzorialni jezik – organska potopitev v dogajanje, ki je nedavno izšla pri Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Barbara Pia Jenič je tudi režiserka, producentka in ustanoviteljica zavoda Senzorium. Zapisala je, da je za senzorialni jezik značilen svojevrsten pristop k občinstvu – senzibilen, čuječ in buden. Interakcija z njim je vzpodbujena organsko, spontano, obiskovalca ne izpostavlja pred drugimi. Preizkušali so ga v različnih kulturnih, geografskih okoljih in v sodelovanju s številnimi sodelavci po vsem svetu. Razvoj senzorialnega jezika v Sloveniji je postopen, počasen, a vztrajen. Uvajanje čutne poetike v umetnost in kulturo je inovacija, za katero so potrebni prostor, čas in podpora za vključevanje in razvoj. Ljudje smo razumska, čutna in čustvena bitja. Senzorialni jezik lahko ponudi organske načine potopitve, ki bodo nujno potrebna dopolnitev digitalnim, hologramskim, virtualnim in drugim simuliranim tehnološkim okoljem, v katera nas bo popeljala prihodnost (avtorica fotografije za predstavo V iskanju smisla (2023): Anastasiya Lobanovskaya). .

S knjižnega trga Senegačnik, Učakar, Svetina, Filipčič

Brane Senegačnik: Prosojnosti, Aleš Učakar: Naposled, Ivo Svetina: Mal di mare, Emil Filipčič: Premiera. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Andrej Lutman, Tina Jurkovič in Ana Geršak.

Svet kulture Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika v Slovenskem mladinskem gledališču

Izpostavljamo premiero v Slovenskem mladinskem gledališču, ki so jo v petek pripravili ob letošnji stoti obletnici rojstva Mikija Mustra. Po eni izmed zgodb njegove najbolj znamenite serije stripov so uprizorili predstavo z naslovom Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika: Trije mušketirji. V Plečnikovi hiši v Ljubljani so ob slovenskem kulturnem prazniku odprli razstavo z naslovom Rezbarski mojster Maks Bergant in Plečnik: Čar lesa. Razstava se osredotoča na desetletje sodelovanja dveh mojstrov v obdobju od leta 1947 do Plečnikove smrti leta 1957.

Ars humana Derek Bailey in Improvizacija – najbolj razširjena glasbena praksa

"Posebna odlika improvizacije je, da je najbolj razširjena praksa med vsemi glasbenimi dejavnostmi in da je obenem najmanj priznana in razumljena. Čeprav je danes navzoča na vsakem področju glasbe, ni o njej skoraj nobenih informacij." To sta prva stavka, ki ju je v uvodu k delu z naslovom Improvizacija: njena narava in praksa v glasbi zapisal Derek Bailey (1930–2005), eden najvplivnejših in najdrznejših eksperimentalnih kitaristov. V pogovoru, ki je nastal leta 2010, pretresamo pomen te glasbene prakse in predstavljamo omenjeno delo britanskega glasbenika, ki je pri nas izšlo istega leta kot pogovor. V njem sodelujeta prevajalec dela Ičo Vidmar in glasbenik urednik Luka Zagoričnik. Foto: Zajem naslovnice slovenske izdaje knjige Improvizacija: njena narava in praksa v glasbi (LUD Šerpa, 2010)

Oder "Nemci so se takrat od nas učili." Ljubiša Ristić

"Zavest o tem, da se v preteklem išče srž in smisel umetnosti – to je bila popolnoma revolucionarna ideja, ki jo je sprožil Dušan." Ljubiša Ristić je srbski gledališki režiser, ki je v poznih 70. in 80. letih 20. stoletja soustvarjal slovensko gledališče; sprva v Pekarni, ki jo je vodil Lado Kralj in nato v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, pod umetniškim vodstvom Igorja Lampreta, in pa v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je sodobno evropsko gledališče snoval takratni umetniški vodja Dušan Jovanović, pozneje pa je umetniško vodstvo prevzel Ivo Svetina. Ristićeva najbolj znamenita predstava iz tega obdobja je Missa in a-minor. Konec 70. let je v Beogradu ustanovil gledališče KPGT, kar pomeni: kazalište, pozorište, gledališče, teatar. O tem, o omenjenem obdobju jugoslovanskega gledališča ter o Dušanu Jovanoviću, ob razstavi Dušan Jovanović - kulturni terorist, pa več v pogovoru. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Danilo Kiš – Ljubiša Ristić, Missa in a minor, režija Ljubiša Ristić, Slovensko mladinsko gledališče, 1980, od leve proti desni: Marinka Štern, Majolka Šuklje, Maja Blagovič, Draga Potočnjak, Mina Jeraj, Irena Varga, Sandi Pavlin, Pavle Ravnohrib, Saša Pavček, Marko Mlačnik in Damjana Černe. Z dovoljenjem SMG.

Pogled v znanost Slovenske selitve v socializmu

Znotraj kraja se lahko seli posameznik ali v novo stanovanje družina, kaj pa se zgodi ob preselitvi za »boljšim kruhom«, rečeno s frazo!? Skupina raziskovalcev je pri Založbi ZRC SAZU nedavno objavila zbornik o »Slovenske selitve v socializmu«, torej od konca vojne pa do zamenjave države. Gre za nadaljevanje leta 2020 objavljene monografije zbornika »Doba velikih migracij na Slovenskem«. Seveda pa ne gre le za selitve etničnih prebivalcev, ki se prepoznavajo kot Slovenci. Na ozemlju sedanje republike je skozi stoletja živelo kar nekaj drugih, prvotno neslovensko govorečih ljudi. V obdobju druge Jugoslavije se je na primer zahodna meja dokončno oblikovala šele z Osimskimi sporazumi med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo leta 1975. Več na temo povesta raziskovalki migracij z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU prof.dr. Marina Lukšič Hacin, tudi urednica knjige, in izr.prof.dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Obe predavata na Univerzi v Novi Gorici. FOTO: Levo Marina Lukšič Hacin in Mirjam Milharčič Hladnik VIR: Program Ars, Goran Tenze

Eppur si muove - In vendar se vrti BRICS: Svet hitro razvijajočih se gospodarstev

Zdajšnjo svetovno ureditev, v kateri prevladujejo zahodne države na čelu z Združenimi državami amerike, vse bolj ogroža skupina BRICS s svojimi gospodarskimi in političnimi načrti. V to skupino so se povezale Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Južna Afrika in več drugih držav, ki se predstavljajo kot glas svetovnega juga. Članice Bricsa predstavljajo že tretjino svetovnega bruto domačega proizvoda, v njih živi več kot 45 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Kulturna panorama Prešernovi nagrajenci in nagrajenke za leto 2025

Pogovori s Prešernovima nagrajencema in nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2025: kiparka Dragica Čadež (Aleksandra Saška Gruden) režiser in performer Dragan Živadinov (Petra Tanko) vizualna umetnica Nika Autor (Petra Meterc) oblikovalski kolektiv Grupa Ee (Tesa Drev Juh) glasbenik Tomaž Grom (Primož Trdan) pisateljica Nataša Kramberger (Vlado Motnikar) gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac (Ana Lorger) oblikovalec zvoka Julij Zornik (Tina Poglajen) Izbor glasbe Tina Ogrin, ton in montaža Maks Pust, redakcija Staša Grahek.

Glasba

Glasba našega časa Tošio Hosokava

Spoznavali bomo glasbo najpomembnejšega sodobnega japonskega skladatelja Tošia Hosokave, ki letos praznuje 70 let, v tem tednu pa bo Orkester Slovenske filharmonije v ciklu SOS izvedel njegov violinski koncert Prayer. Pred tem bomo poslušali tri dela in skladateljeva razmišljanja.

Zborovska glasba Iz opusa Johannesa Brahmsa

Poslušali bomo glasbo nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa, ki ga lahko označimo za naslednika Beethovna in Schuberta, kar zadeva njegova večja dela; pa tudi Schumanna, kar zadeva klavirske miniature. V njegovih zborovskih skladbah lahko opazimo celo odmev renesančne in baročne glasbe. Na splošno bi morda lahko rekli, da se je nagibal h klasicistični formi, ki je imela romantične harmonske značilnosti – njegova glasba je bila namreč sinteza glasbenega ustvarjanja prejšnjih treh stoletij, ljudske in plesne glasbe.

Koncertni dogodki na tujem Bertrand Chamayou, Tugan Sohijev in Orkester romanske Švice

Orkester romanske Švice je 2. oktobra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi odprl svojo koncertno sezono. Gost je bil francoski pianist Bertrand Chamayou, ki je izvedel 2. klavirski koncert v g-molu Camilla Saint-Saënsa, na programu sta bili še skladba Alborada del gracioso Mauricea Ravela in simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Rimskega-Korsakova. Dirigiral je Tugan Sohijev.

Skladatelj tedna Ljubezenska pisma nemških skladateljev, 2. del

Ljubezenska pisma nemških skladateljev je tokratna tema oddaje Skladatelj tedna. Njihovo življenje, ustvarjanje in čustvovanje spoznavamo skupaj z glasbo, katere nastanek je bil nemalokrat pogojen prav z ljubeznijo, srečno ali še pogosteje, z nesrečno. Svoja čustva so skladatelji tako izlivali na papir in če jih zatem ni bilo mogoče izbranem u dekletu izpovedati tudi z živo besedo in dejanji, so jih prelili v glasbo, ki zmore včasih povedati še več ali tisto, česar beseda ne zmore. V drugi oddaji predvajamo glasbo Roberta Schumanna.

Koncert evroradia Christian Tetzlaff in Simfonični orkester Berlinskega radia

Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 10. decembra lani v Koncertni hiši v Berlinu gostil rojaka dirigenta Davida Afkhama in enega najbolj iskanih violinistov in najvznemirljivejših glasbenikov v klasičnem svetu – violinista Christiana Tetzlaffa. Na programu sta bila 2. Violinski koncert Béle Bartóka in Simfonija št. 4 Franza Schmidta.

Za en bokal muzike Poklek nad Blanco

V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tako nam ponuja vpogled v izvedbene prakse in enkratne interpretacije pevcev in godcev, obenem pa tudi v spremembe v načinih izvajanja in odnosu do izročila, kot jih prinaša čas in spreminjanje načina življenja. Tokrat bomo slišali posnetke ljudskih pesmi, kot so jih zapeli pevci in predvsem pevke s Pokleka nad Blanco, kjer se je radijska ekipa ustavila leta 1981.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Nove glasbene generacije Sozvočje strun z Marion Ravot; Dnevi sodobne glasbe na Akademiji za glasbo 2024

Z drugimi Dnevi sodobne glasbe, ki so na Akademiji za glasbo potekali leta 2024, so snovalci programa želeli pokazati, da akademija ni glasbeni muzej, ampak da je kreativna, barvita ter polna želje po dokazovanju. Kot je umetniški vodja festivala Luka Juhart zapisal v uvodu festivalske knjižice, so tako prednost pri izbiri koncertnih programov dali kakovostnim, primerno zahtevnim, vsebinsko tehtnim in različnim skladbam. CLAUDE DEBUSSY: OBREDNI IN POSVETNI PLES ZA HARFO IN GODALNI ORKESTER JURAJ MARKO ŽEROVNIK: STRUM ZA HARFO IN KOMORNI GODALNI ORKESTER DANIJEL DANE ŠKERL: SERENADA ZA GODALA VITO ŽURAJ: DÉSIR – ÉCLATÉ ZA HARFO, TOLKALA IN GODALA Na osmem koncertu so nastopili Komorni godalni orkester Akademije za glasbo (umetniško vodstvo Janez Podlesek), tolkalec Luka Jahn, harfistka Marion Ravot ter Juraj Marko Žerovnik in Vito Žuraj kot dirigenta pri izvedbah svojih del.

Medenina in patina Jesenski koncert Orkestra Slovenske vojske/tretjič

V zadnji iz niza treh oddaj, v katerem predstavljamo posnetke celotnega rednega dela koncerta Orkestra Slovenske vojske, ki je bil izveden 19. oktobra leta 2024 v Gallusovi dvorani, zvenijo Williamsove mogočne Olimpijske fanfare za igre v Los Angelesu v Orwellovem letu, ob njih pa še več krajših sladkorčkov. Po vrsti: Piazzolov tango Yo soy Maria s solistko Nuško Drašček, skladba Glenna Millerja In the Mood, izvajana, kakor v izvirniku, z ženskim vokalnim triem – v našem primeru s Karin Zemljič, Sandro Feketijo in Julijo Lubej, pa Morriconejeva Gabrijelova oboa s Katjo Rihter na oboi, strastna Granada z Gregorjem Ravnikom, Webrova Prijatelja za vedno z duetom Nuške Drašček in Gregorja Ravnika, na koncu pa na veliko presenečenje še sam največji ponos ruske glasbe ‒ Uvertura 1812 Čajkovskega, skupaj z možnarji za sam konec koncerta.

Ženske v svetu glasbe Barbara Kresnik in slovenska glasba s tolkali

Tolkalko Barbaro Kresnik bomo poslušali v izvajanju skladb Nane Forte, Igorja Krivokapića in Nine Šenk.

Skladatelj tedna Ljubezenska pisma nemških skladateljev, 1. del

Ljubezenska pisma nemških skladateljev je tokratna tema oddaje Skladatelj tedna. Njihovo življenje, ustvarjanje in čustvovanje spoznavamo skupaj z glasbo, katere nastanek je bil nemalokrat pogojen prav z ljubeznijo, srečno, ali še pogosteje, z nesrečno. Svoja čustva so skladatelji tako izlivali na papir, in če jih zatem ni bilo mogoče izbranem u dekletu izpovedati tudi z živo besedo in dejanji, so jih prelili v glasbo, ki zmore včasih povedati še več ali tisto, česar beseda ne zmore. V prvi oddaji predvajamo glasbo Alberta Lortzinga Maxa Regerja.

Jazz

Jazz avenija Dhafer Youssef

Poslušamo glasbo tunizijskega skladatelja, solista na oudu in vokalista Dhaferja Youssefa.

Jazz Ars Basist in skladatelj Tomaž Grom

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika predvajamo glasbo letošnjega prejemnika nagrade Prešernovega sklada – basista in skladatelja Tomaža Groma. Takole so med drugim zapisali v utemeljitvi: »Tomaž Grom se je v zadnjih letih izkazal kot eden najzanimivejših umetnikov pri nas. Kot skladatelj, instrumentalist, improvizator, zvočni umetnik, iniciator dogodkov, snemalec, režiser, vodja Zavoda Sploh se je uveljavil kot gonilna sila sodobne improvizirane glasbe v slovenskem in tudi širšem prostoru.«

Jazzovska jutranjica June Yun & Vid Jamnik - intervju

Pred nedeljskim koncertom v Cukrarni smo se pogovarjali o novi plošči "Enlightenments - Solid Waves", o domači in svetovni jazzovski sceni, o New Yorku, Berlinu, Koreji in še marsičem. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars bo v nedeljo, 9. februarja ob 20.00 v Kavarni Cukrarna. Tudi v neposrednem prenosu, tako avdio kot video, na Programu Ars in na RTV365.

Jazz avenija Pianistka Sylvie Courvoisier

Poslušamo glasbo pianistke Sylvie Courvoisier. V svojem ustvarjanju posrečeno spaja dve raznorodni tradiciji – evropsko globoko, bogato detajlirano sodobno komorno glasbo in zvoke ameriškega improviziranega jazza.

Samo muzika Koncertne napovedi

Opozarjamo na nekatere bližnje koncerte naših glasbenikov: vibrafonista Vida Jamnika in vokalistke Jun Yun, saksofonistov Lenarta De Bocka in Blaža Švagana ter na tridesetletnico Jazz kluba Gajo.

Samo muzika Ansambel Sepe

Poslušamo skladbe jazzovskega ansambla, ki ga je v 60. letih 20. stoletja vodil Mojmir Sepe.

Jazz Ars Barbara Carroll

Ob sto letnici rojstva pianistke Barbare Carroll poslušamo njeno glasbo.

Tretje uho Hornheads - Fat Lip

Vrhunski pihalci in trobilci, ki sodelujejo z zvezdniki, kot so Michael Jackson, Stevie Wonder, Chaka Khan ali Carmen Elektra. Delujejo a cappella, kar pomeni, da igrajo btrez podpore ritem sekcije. Do danes so izdali samo štiri plošče, ki so vse razprodane.

Jazz session Nils Landgren & Rigmor Gustafsson - Skansen 2024

Tradicija jazzovskih koncertov v dvorani Skansen v Stockholmu traje že vse od 50-ih let. Zdaj jih umetniško oblikuje sloviti švedski pozavnist ion skladatelj Nils Landgren. Avgusta lani je tam nastopil z zasedbo, v kateri so zaigrali še Leo Lindberg (klavir), Hans Backenroth (kontrabas) in Joakim Ekberg (bobni). Kot gosta sta se jim pridružila orgličar Filip Jers in pevka Rigmor Gustafsson.

Jazz avenija Benny Golson

Poslušamo glasbo tenor saksofonista in skladatelja Bennya Golsona, ki je umrl 21. septembra 2024.

Samo muzika Marjana Deržaj

Ob 20 letnici smrti pevke Marjane Deržaj poslušamo skladbe iz zgodnjega obdobja, ki so bile pogosto jazzovsko obarvane.

Radijska igra

Radijska igra Marjan Tomšič: Smo od kamna, od zemlje, ma anka od zvezd

z geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Igra Smo od kamna, od zemlje, ma anka od zvezd je nastala po romanu Marjana Tomšiča Šavrinke in pripoveduje o bogati zgodovini samosvojih kmečkih Istrank. Te potohodke so v prejšnjem stoletju v Trst nosile domače pridelke, ob njihovih potovanjih, o katerih so pripovedovale ob počitku v vaških hišah, pa so se spletle pripovedke, vraže in legende. Režiser: Igor Likar Avtorica radijske priredbe: Petra Tanko Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Avtorica izvirne glasbe: Bogdana Herman Svetovalka za jezik in običaje: Lori Konestabo Pergar Filomena Šturmanka – Ljerka Belak Katina – Nataša Tič Ralijan Bepina – Damjana Černe Batič – Janez Škof Tonina – Neda Rusjan Bric Urša – Štefka Drolc Nina – Mojca Fatur Krsnik Dušan – Gojmir Lešnjak Gojc Ženski glas – Bogdana Herman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v muzejskem objektu Tonina hiša v vasi Sveti Peter na Krasu in v studiih Radia Slovenija aprila 2001.

Radijska igra Neda Rusjan Bric, Marko Klavora: Slovenski begunci s soške fronte

Pod geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z Gorico in Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu gotovo pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko postavljenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tokratna dokumentarna radijska igra Slovenski begunci s soške fronte pripoveduje trpko slušno zgodbo slovenskih (primorskih) beguncev v prvi svetovni vojni. Ti so bili namreč prisiljeni zapustiti svoje domove v dnevih in mesecih po italijanski napovedi vojne Avstro-Ogrski, 23. maja 1915. S poudarkom na slovenskih beguncih s soške fronte nam skušata avtorja Neda Rusjan Bric in Marko Klavora približati begunsko izkušnjo izpred sto deset let in tako vstopiti v univerzalni doživljajski in čustveni svet begunke in begunca. Begunska izkušnja slovenskih (primorskih) beguncev s soške fronte se namreč ni končala s koncem vojne, leta 1918. Zlasti z vračanjem in vzpostavljanjem kolikor toliko normalnih življenjskih razmer v porušeni in uničeni krajini in s prehodom tega teritorija v politični okvir Kraljevine Italije. Avtorji besedil in scenarija: Neda Rusjan Bric, Marko Klavora, Petra Svoljšak, Jernej Kosi, Urška Strle, Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Bralec – Ivan Lotrič Sogovornika – Vili Prinčič, Marko Klavora Igralci – Neda Rusjan Bric, Saša Pavček, Janez Starina, Branko Jordan, Anja Novak Anjuta Množica (italijanski učitelj) – Blaž Šef Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018

Kratka radijska igra Eva Stražar, Urban Kunatrič: Žetev in kletev – 2 – Stvarjenje sveta

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V drugem delu se Dajbog naveliča iskanja praznine, na Luni se srečata kurent in človek, Vesna pa povije Jurija. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020

Kratka radijska igra France Prešeren: Nova pisarija

Gre za programsko ironično delo našega velikega pesnika, ki ga je kot edinega napisal v dramski obliki. V dvodelnem govoru, sprva o pesniškem jeziku, pozneje pa o pesniških oblikah, sooča izkušenega mojstra in nadobudnega učenca. Režiser in avtor radijske priredbe: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Nastopata – Polde Bibič in Boris Ostan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1997

Radijska igra France Prešeren: Sonetni venec

Sonetni venec je z znanim magistralnim akrostihom na videz posvečen le Prešernovi neuslišani ljubezni – Primičevi Juliji. V resnici pa se pozornejšemu poslušalcu razkriva kot pomenljiv pesemski testament svojemu narodu. V nagovarjanju in dialogih pesnikovega srca z njegovo izvoljenko se nam namreč razkriva vsa daljnovidnost in preroška moč njegovih vizij in premislekov o duhu naroda in usode ustvarjalca v njem. Avtor zvočnega scenarija, dramaturg in režiser: Igor Likar Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina On – Polde Bibič Ona – Barbara Kranjc Pianist – Zmago Frece Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v zvočnih okoljih gradu Smlednik, Ljubljanskega gradu, Zbiljskega jezera, cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani, kavarne Slamič, podhoda Nebotičnika, mesta Piran, Sečoveljskih solin in v dvorani SNG Drama Ljubljana julija, montaža pa v studiih Radia Slovenija oktobra 2007.

Radijska igra Tamara Doneva: Misterij žene

Monodrama predstavlja kompleksnost življenja Zofke Kveder, njeno vpetost v družinsko in družbeno stvarnost, odnos do hčerke Vladoše in nesrečne poskuse ljubezni. Tamaro Doneva so navdahnila osebna pisma Kvedrove, med ohranjeno korespondenco pa še posebej poslednje, ki ga že mrtvi hčerki piše dan po njeni smrti. In prav na dan, ko je prejela vest o smrti Vladoše in fotografijo njenih posmrtnih ostankov, se monodrama tudi začenja. Ustvarjalci Kvedrovo namreč ujamejo v najintimnejših trenutkih njene neizmerne bolečine in osamljenosti, a jo predstavijo tudi kot borko za resnico, ki, trpljenju in zavračanju navkljub, ni nikoli klonila. Avtor radijske priredbe in režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Vasja Križmančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Zofka Kveder – Nikla Petruška Panizon Koprodukcija RAI – Radio Trst A in Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI – Radio Trst A, junija 2024.

Radijska igra Matej Bor: Šel je popotnik skozi atomski vek

Režiser Mirč Kragelj in skladatelj Uroš Krek sta pesnitev leta 1958 vzela za izhodišče besedno-glasbene forme kot protest zoper manipulacijo z atomsko energijo, v kateri je Matej Bor videl najstrahotnejšo možnost za uničenje človeštva. V brezumnem obdobju 21. stoletja, ko se obnavljajo že pozabljena protiatomska zaklonišča, je očitno spet čas, da se spomnimo; tudi na Russell-Einsteinov manifest iz leta 1955, torej izpred okroglih 70 let. Ta je sredi hladne vojne namreč poudaril nevarnosti jedrskega orožja in pozval svetovne voditelje, naj si prizadevajo za mirno rešitev mednarodnih konfliktov. Očitno so takšen apel in razmisleki, ki so pestili tudi Mateja Bora, spet potrebni. Režiser: Mirč Kragelj Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Tonski mojster: Dušan Mauser Glasbo izvaja: Orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada Recitator – Saša Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana maja 1958.

Kratka radijska igra Eva Stražar, Urban Kuntarič: Žetev in kletev – 1 – Kresnikove prigode

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik in to v pripovedno igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slavi slovo zime in prihod pomladi. V prvem delu smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnika, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.

Kratka radijska igra William Shakespeare, Matjaž Farič: Hamlet

Radijsko zvočno miniaturo režiserja Matjaža Fariča namreč vodi jasen koncept, na treh časovno razmaknjenih prevodih Klavdijevega monologa. Variacije izhodiščnega stavka »Očetu tvojemu umrl je oče« zastavljajo ključna vprašanja o dejanjih in čustvih posameznika. Ta se mora v vseh časih in družbah namreč neizogibno spoprijeti z isto usodo, da vsakomur umre oče. Ob tem pa vprašanje, zakaj in kdaj pozneje nekateri postanejo morilci, drugim pa žalovanje povsem spremeni pogled na svet, ostaja odprto. Režiser in avtor idejne zasnove: Matjaž Farič Tonska obdelava: Aldo Kumar, Miro Marinšek, Matjaž Farič Nastopa – Vladimir Jurc Koprodukcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in Radio Slovenija Posneto leta 2009.

Radijska igra Georg Büchner: Dantonova smrt

Tragedija je bila konec šestdesetih let posneta na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Uprizoritev je bila za naše gledališko občinstvo še posebno zanimiva, saj je v njej po več kot dvajsetih letih na slovenskih odrskih deskah nastopil slovenski igralec Stevo Žigon, ki je sicer dolga leta živel in ustvarjal v Beogradu. Na odru takrat še Jugoslovanskega dramskega gledališča je prvič upodobil vlogo Robbespierra v Büchnerjevi drami, zanjo je prejel laskave kritiške odzive in več pomembnih umetniških nagrad, potem pa je to vlogo ponovil še v slovenščini. Radijsko igro dopolnjuje še posebna oddaja o kontekstu Dantonove smrti in Žigonovih ustvarjalnih nazorih, ki jo je pripravil Borut Trekman. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Bojan Stopar Robespierre – Stevo Žigon Danton – Marjan Bačko Saint-Just – Rado Pavalec Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 1970.

Radijska igra Károly Szakonyi: Ljubimca iz Prage

Nekdanja igralka Elizabeta se po desetletjih spet zateče na prazen oder v gledališču, da bi priklicala iz spomina svoje nekdanje vloge in pretresljive dogodke iz svoje osebne zgodovine. Szakonyijevo delo se dramaturško opira na Čehova in njegov gledališki oder »kot črno jamo brez dna«, podobno življenju: gre za prostor, narejen za klicanje duhov in oživljanje spominov iz preteklosti. Režiser: Peter Zobec Prevajalec: Jože Ftičar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Elizabeta – Mira Sardoč Odrski mojster – Marko Simčič Osvetljevalec – Gorazd Logar Mati – Ljerka Belak Oče – Boris Juh Vitez – Vojko Zidar Direktor – Andrej Nahtigal Oskar – Božo Šprajc Laci – Aljoša Ternovšek Teonirs – Žljsko Hrs Sodelovali so še Julija Potrč Šavli, Lena Oreškovič, Ana Barič Moder, Irena Tomažin in Tadej Troha. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.

Verstva

Sledi večnosti "Na poti iščemo resnico, da bi živeli polno"

Obsežna monografija Teološki temelji morale, vsebuje osebno sintezo večdesetletnega ukvarjanja s temeljnimi moralnimi vprašanji, najbolj znanega slovenskega moralnega teologa dr. Ivana Janeza Štuheca. Znanstvena monografija nagovarja tudi širše občinstvo. Vabljeni na pot iskanja v tokratni oddaji Sledi večnosti.

Bogoslužje Prenos maše iz Rogaške Slatine

Prenos svete maše je iz župnijske cerkve Svetega Križa v Rogaški Slatini. Mašuje nadžupnik Jože Vehovar ob sodelovanju tamkajšnjih vernic in vernikov. Za glasbeno spremljavo mašnega obreda skrbijo: Otroški cerkveni zbor Biser in Mladinski cerkveni zbor Žarek z zborovodkinjama Jelko Zorin Belcer in Tanjo Pirš. Na orgle igra Jelka Zorin Belcer, na kitarah so Patrick Pirš, Tilen Zorin, Martin Žurman, Lucija Fric, na baskitaro igra Tine Pirš, na violini jih spremlja Lea Artič, na flavtah pa Manca Zorin in Neža Žurman.

Sedmi dan Zavedni duhovniki - Čedermaci

Kdo so bili Čedermaci in kako je slovenska duhovščina na Primorskem pripomogla ohraniti slovenski jezik in kulturo v času, ko je italijanska okupatorska roka želela zatreti narodni preporod? O slovenskem duhovnem vplivu v zamejstvu in v obmejnem pasu nekoč in danes bo spregovoril zgodovinar dr. Renato Podbersič. Pogovor bo potekal v luči začetka Evropske prestolnice kulture 2025, ki jo bosta zaznamovali obe strani medkulturno in medversko pestre (Nove) Gorice.

Musica sacra Ob slovenskem kulturnem prazniku - s sakralnimi deli Slavka Osterca

Skladatelj Slavko Osterc, od čigar rojstva letos mineva 130 let, je najprej ustvarjal kot romantični samouk, pozneje je študiral kompozicijo v Pragi in se pod vodstvom velikih čeških skladateljev tedanjega časa razvil v prvovrstnega skladatelja. Kljub razmeroma kratki skladateljski karieri je pomembno zaznamoval slovensko, pa tudi evropsko glasbeno dogajanje v prvi polovici 20. stoletja. V njegovem opusu najdemo nekaj tehtnih skladb s sakralno vsebino, kot so Magnificat, Očenaš in orgelske skladbe. Med drugim je avtor opere Krst pri Savici Franceta Prešerna.

Sledi večnosti Upanje bo letos odzvanjalo tudi v Stični

Tokrat smo obiskali Katoliško mladino, ki ima sedež v središču Ljubljane in je skupnost mladih, ki podpira druge mlade pri hoji za Kristusom in jim pomaga, da se počutijo poklicani. Njihovo vodilo je – Mlade voditi h Kristusu. V jubilejnem svetem letu so tudi mladi zelo dejavni. Kaj danes pomeni biti mlad t. i. sodoben katoličan? Kakšni so posebni izzivi, s katerimi se sooča mlada generacija? So mladi »žejni« vere in druženja? Vabljeni k poslušanju.

Bogoslužje Prenos maše iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Iz mariborske stolne cerkve svetega Janeza Krstnika neposredno prenašamo sveto mašo. Mašuje mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl. Pri maši sodeluje družinski pevski zbor Karizma.

Musica sacra Svečnica - v glasbi in besedi

Po stari navadi se s svečnico, ki je 2. februarja oz. 40 dni po božiču, končuje božični čas. Pri bogoslužju se na ta dan blagoslavljajo sveče; to je zato tudi praznik luči – obhajamo ga v dneh, ko so dnevi že daljši in že slutimo pomlad. Svetlobo pa lahko začutimo tudi v glasbi, ustvarjeni za ta praznik - na primer v slovitem Simeonovem spevu, pa tudi drugih glasbenih umetninah, ki so jih za ta dan namenili slovenski in tuji skladatelji.

Sedmi dan Moč Gospodovega darovanja

Odkrivali bomo pomen praznika-Gospodovega darovanja- svečnice. Naša gostja bo dr. Cecilija Oblonšek in nam bo osvetlila simboliko in tradicije, povezane s tem posebnim dnem. Skupaj bomo spoznavali skrivnost in sporočilo tega praznika, ki ga obhajamo prav 40 dni po božiču.

Bogoslužje Prenos maše iz župnijske cerkve sv. Jakoba Limbuš

Na 3. nedeljo med letom, nedeljo Božje besede, neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve sv. Jakoba v Limbušu pri Mariboru. Mašuje župnik Andrej Firbas. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor župnije Limbuš pod vodstvom Marka Škofiča. Na orgle igra prof. Simona Žižek.

Sledi večnosti Svetopisemski maraton povezuje različne generacije in skupnosti

Vseslovensko »maratonsko« branje Svetega pisma poteka od nedelje, 26., do četrtka, 30. januarja, 24 ur na dan. Svetopisemski maraton pripravlja organizacijski odbor, v katerem so predstavniki različnih krščanskih gibanj in skupnosti. Njegova pobudnica je Svetopisemska družba Slovenije, ki maraton tudi organizira.

Sedmi dan Pomen svetega leta v Svetem pismu

Papež Frančišek je leto 2025 razglasil za sveto. Naš gost bo dr. Samo Skralovnik, s katerim bomo spregovorili, kje vse v Svetem pismu najdemo povezave s svetim letom. Raziskali bomo, kako se vsebina svetega leta prepleta z našimi sodobnimi vrednotami in izzivi. Poudarili pa bomo tudi tiste ključne povezave svetopisemskih naukov, ki so aktualni in uporabni tudi v današnjem svetu.

Literatura

Lirični utrinek Kiki Dimoula: Prestop

Kiki Dimoula, pesnica preminevanja, spomina in melanholije, je ena izmed najpomembnejših grških pesniških glasov zadnjega stoletja. Avtorica, ki je v devetdesetem letu preminila februarja 2020, je vtisnila močan pečat tudi mednarodnemu pesniškemu prostoru. S samosvojim, izrazitim glasom v poeziji slika alegorične in hkrati impresionistične podobe, vzete iz vsakdanjika sodobnega urbanega človeka. Bistvo njenega pesniškega postopka je razkrivanje skrivne, narobne strani vsakdanjosti – v pesmih vznikajo njeni novi, metafizični pomeni ali pa vsaj pridobi pridih neznanega, presenetljivega. Pesem Prestop je poslovenila Lara Unuk. Interpretira: Barbara Cerar.

Literarni nokturno Montesquieu: Trogloditi

Charles-Louis de Secondat baron Bredski in Montesquieujski, ki mu najpogosteje rečemo kar Montesquieu se je rodil leta 1689, umrl je 10. februarja pred 220 leti. Bil je član Francoske akademije, pisatelj, filozof, pravnik in politik, znan po zamisli o ločitvi oblasti na zakonodajno, izvršno in pravno. Njegove knjige so imele velik vpliv na razsvetljenstvo in enciklopediste. V Perzijskih pismih – poleg knjige O duhu zakona najbolj poznanega dela – se posmehuje tradiciji in zastarelim političnim vzorcem vedenja. S primesjo humorja in satire graja tedanje francoske družbene razmere in obsoja despotsko in fevdalno oblast ter razsipno državo. Opisuje življenje potomcev Dupeljnikov ali Trogloditov, ki so zaradi svoje splošne zaslepljenosti skoraj propadli, vendar so se nekateri dobri rojaki spet razmnožili in postali čednostno in srečno ljudstvo. Prevod Anton Debeljak, interpretira Matija Rozman, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2014.

Literarni večer Bratko Kreft - 120. obletnica rojstva

Mineva 120 let od rojstva Bratka Krefta, ki je bil mnogostranski ustvarjalec: prozaist, dramatik, esejist in režiser - pa tudi literarni zgodovinar in profesor. Bil je široko izobražen, ob pisanju je že v tridesetih letih urejal marksistično revijo Književnost. Po vojni je kot dramaturg delal v ljubljanski Drami, bil je tudi profesor na Filozofski fakulteti, dejaven je bil v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Za prepesnitev in režijo Jurčičevega Tugomera je leta 1948 prejel prvo Prešernovo nagrado, za režijo Shakespearovega Henrika IV. pa leta 1957 drugo. Leta 1975 so se mu s Prešernovo nagrado poklonili za življenjsko delo. Takrat je nastal tudi Literarni večer, v katerem je Bratko Kreft izčrpno pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju. Umrl je leta 1996. Interpreti Rudi Kosmač, Ivan Levar, Bert Sotlar, bralka Barbara Berce, tonskl mojster Jože Blagovič, režiser Aleš Jan. Redakcija Vida Curk, Staša Grahek. Posneto 1975.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 19/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil ostro napaden, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Lirični utrinek Jorie Graham: Površina

Jorie Graham, eminentna ameriška pesnica povojne generacije, je ena izmed tistih avtorjev, ki jih bolj kot odgovori zanimajo vprašanja; v svoji poeziji raziskuje dvojnosti in polarnosti življenja: mitskega in stvarnega, duha in telesa, gibanja in negibnosti, in sicer tudi na formalni ravni, zato se njene pesmi pogosto lomijo v manjše enote, celo na videz nepovezane fragmente. To velja tudi za pesem Površina. Interpretira Vesna Jevnikar, prevod Tina Kozin.

Literarni nokturno Anja Radaljac: fragmenti

Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 18/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja ter bil zato deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Lirični utrinek Kenneth Koch: Tebi

Ameriški pesnik Kenneth Koch skupaj z Johnom Ashberyjem in Frankom O'Haro velja za najpomembnejšega predstavnika povojne "newyorške" pesniške šole. Njegova poezija je vsebinsko bogata in napisana v duhovitem in večplastnem jeziku. Pesem Tebi v prevodu Toneta Škrjanca interpretira dramski igralec Branko Jordan.

Literarni nokturno Robert Simonišek: Vračanje k čistosti

Robert Simonišek (1977), ki je doktoriral s področja umetnostne zgodovine ter se specializiral za kulturne in umetnostne pojave iz prve polovice 20. stoletja, je pesnik, pisatelj, esejist, umetnostni zgodovinar, kritik in kustos. Do zdaj je objavil pet pesniških zbirk, za zadnjo z naslovom Vračanje k čistosti (Slovenska matica, 2024) je avtor prejel Jenkovo nagrado. Pesniška zbirka v tematskem smislu nadaljuje pesnikovo spokojno odzivanje na življenjske pojave ter pozornost usmerja v pesnikov pogled in duhovni položaj sveta, zato je v izhodišču ta poezija meditativna in lirična. Oblikovno pa gre za daljše pesmi v prozi, ki se prikazujejo kot nekakšne freske, pri čemer je v ospredju poetično-filozofska refleksija. Objavljamo prvih pet pesmi iz ciklusa Med staroselci iz omenjene pesniške zbirke. Interpret Branko Jordan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.

Literarni portret Tomislav Vrečar – "V ogledalu se ne najdem"

Tomislav Vrečar, rojen leta 1976 v Postojni, je literarni ustvarjalec srednje generacije, ki ima raznolik opus, obsegajoč poezijo in prozo. Ta v Gorici živeči avtor pa je veliko let ustvarjal tudi literarno-glasbene performanse, v katerih je poezijo združeval z drugimi umetniškimi praksami. Leta 2005 je bil izbran za viteza poezije na pesniškem turnirju v Mariboru. Vrečarjevi verzi, ki svoj zagon in tematiko jemljejo predvsem v avtorjevi osebni zgodbi, so igrivi, surovo neposredni, polni podob vsakdana in se neizprosno zažirajo v življenje, brez tančice sofisticiranosti. Več o njegovem pesniškem ustvarjanju pa v oddaji, ki smo jo uvrstili na program ob začetku Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025, saj je Vrečar neločljivo povezan prav z omenjenima mestoma. Avtorica oddaje Silvija Žnidar, interpret Matej Puc, bralka Sanja Rejc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.

Spomini, pisma in potopisi Saša Vuga: Testenine bivših bojevnikov

V času, ko je pozornost usmerjena v veliki meri proti Gorici-Novi Gorici, evropski prestolnici kulture leta 2025: odlomek zgodbe z naslovom Testenine bivših bojevnikov. Napisal jo je akademik Saša Vuga, izjemen stilist s posebnim posluhom za govorice različnih delov Primorske – v tej zgodbi prav z Goriškega. To so kraji, ki jih zgodovina ni razvajala, saj so pretrpeli fašizem, po vojni pa nove krivice, in vse to je pustilo pečat na dušah ljudi. Interpretira Branko Jordan, glasbena opemljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2025.

Ocene

Ocene

2106 epizod

Ivo Svetina: Mal di mare

5 min

Emil Filipčič: Premiera

5 min

Brane Senegačnik: Prosojnosti

4 min

Aleš Učakar: Naposled

4 min

Lutkovno gledališče Ljubljana: Mali nauki o čudenju

1 min

Miki Muster: Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika: Trije mušketirji (Slovensko mladinsko gledališče)

2 min

Neposredni prenosi

Neposredni prenos Osrednji dogodek odprtja GO! 2025 Nova Gorica - Gorica

Neposredni prenos umetniškega spektakla, osrednjega dogodka odprtja evropske prestolnice kulture na trgu Edvarda Kardelja, pred občinsko palačo Mestne občine Nova Gorica. Po slavnostnem nagovoru predsednika vlade Republike Slovenije in Novogoričana dr. Roberta Goloba sledi spektakel svetlobe, zvoka in gibanja.

Neposredni prenos Uradna slovesnost GO! 2025 Nova Gorica - Gorica

Uradna slovesnost GO! 2025 Nova Gorica - Gorica na trgu Evrope z nagovori predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in predsednika Italijanske republike Sergia Mattarelle ter drugih visokih gostov.

Neposredni prenos Recital Prešernovih poezij

Neposredni prenos tradicionalnega recitala Prešernovih poezij v interpretacijah dramskih igralk in igralcev.

Neposredni prenos Državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku

Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom že tradicionalno v Cankarjevem domu poteka državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada za leto 2025. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov, nagrade sklada pa gredo v roke vizualne umetnice Nike Autor, oblikovalskega kolektiva Grupa Ee, glasbenika Tomaža Groma, pisateljice Nataše Kramberger, gledališke režiserke Nine Rajić Kranjac in oblikovalca zvoka Julija Zornika.

Neposredni prenos Mozartina II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Neposredni prenos Skladatelji etničnih manjšin in zamolčanih svetov, Družinski abonma SF 3

Kakšne so zgodbe skladateljev klasične glasbe, ki so (bili) zaradi barve kože, etnične pripadnosti ali prepričanj odrinjeni s koncertnih odrov? Kako zvenijo njihove skladbe in na kakšna glasbila jih izvajamo?. Orkester Slovenske filharmonije Ana Erčulj, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/skladatelji-etnicnih-manjsin-in-zamolcanih-svetov/

Neposredni prenos Jazz Ars All Stars - June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka bo v Kavarni Cukrarna predstavila projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo bodo vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Aida v neposrednem prenosu iz New Yorka

Aida je za egiptologe prava mora, za oboževalce opere pa sanjsko delo.

Neposredni prenos VIP 4 in Filharmonični festival baročne glasbe

Koncert z naslovom Razkošno bo sklenil Filharmonični festival baročne glasbe, hkrati pa je tudi četrti v okviru Vokalno-instrumentalnega cikla Slovenske filharmonije. Gostujoči dirigent letošnjega festivala je nekdanji nemški violinist in predavatelj za zgodovinsko izvajalsko prakso na salzburškem Mozarteumu, Reinhard Goebel. Koncert je sestavil iz dveh polov: Bachove znane in neznane glasbe: Maša v G-duru, Bachova dela 236 zelo redko zveni s koncertnih odrov, kantatni odlomki Bleib bei uns/Ostani z nama, Wachet auf, ruft uns die Stimme/Zbudite se, nas kliče glas in Jesus bleibet meine Freude/Jezus ostane moje veselje pa zelo pogosto. Zato tudi pravi, »da je treba vedeti kaj o času, v katerem je glasba nastala, in ne le preprosto pasti vanjo. Glasba tistega časa je tudi podoba tistega časa. Johann Sebastian je ustvarjal v dobi, ko so bili pomembni kralji, grofi, princese in pa, seveda, Bog. Glasba vas tako lahko tudi samo površinsko zabava, a pod površjem je bogato znanje strokovnjaka.« Na koncertu bodo nastopili Zbor in Orkester Slovenske filharmonije ter solisti, sopranistka Neža Vasle, altistka Ana Potočnik, tenorist Oleksandr Nastasičuk in baritonist Martin Kozjek.

Neposredni prenos Posnetek 2. koncerta Filharmoničnega festivala baročne glasbe Baročnega 2025

Letošnjo jubilejno 10. – festivalsko prireditev je Slovenska filharmonija zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, v čigar umetniški viziji se trije koncerti osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Drugi koncert festivala, ki je bil prejšnji petek, je bil posvečen ustvarjalnosti štirih sinov tega baročnega mojstra: Wilhelma Friedemanna, Carla Philippa Emanuela, Johanna Christopha Friedricha in Johanna Christiana, ki so s svojimi deli prav tako pomembno zaznamovali tok glasbene zgodovine.

Neposredni prenos Literarni večer - Edvard Kocbek: Strah in pogum, 1. del

Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .

Video

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Jazz Ars All Stars Blaž Trček BT4

Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Turandot v neposrednem prenosu iz Maribora

Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Tomi Purich Balkan Jazz Group

Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.

Ars aktualno Organist Christoph Mauerhofer odpira novo sezono cikla orgelskih koncertov Obiski kraljice

Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.

Najbolj poslušano

Glasovi svetov Grofje Goriški – vzpon in padec vplivne srednjeveške dinastije

Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?

Sobotni operni večer Gaetano Donizetti: Don Pasquale iz Ljubljane

Opera o trmastem in nemočnem starcu, ki se hoče poročiti z mladim dekletom.

Glasbena jutranjica Prešerno s Prešernom, 3. del

V nov dan, na slovenski kulturni praznik, z glasbo Glinke, Straussa, Groma, Lipovška, Rahmaninova in Nedvĕda.

Podobe znanja Jure Gombač: Meja je precej več kot le črta na ozemlju

V pogovoru s sociologom in zgodovinarjem, ki se ubada z mejnimi študijami in teorijo migracij, preverjamo, kako razumeti paradoks, da si pogosto želimo, da bi bile naše meje hkrati odprte in zaprte

Glasbena jutranjica Prešerno s Prešernom, 1. del

V nov dan, na slovenski kulturni praznik, z glasbo Poscha, Kogoja, Jakončiča, Vilharja, Savina in Škerjanca.

Glasbena jutranjica Prešerno s Prešernom, 2. del

V nov dan, na slovenski kulturni praznik, z glasbo Maška in Webra.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 18/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja ter bil zato deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Banchetto musicale Klavikord

Klavikord ima med glasbili s tipkami najpreprostejšo konstrukcijo, a je hkrati najobčutljivejši in najbolj ekspresiven. Ob pritisku na tipko ne zaženemo zapletenega mehanizma kakor pri sodobnem klavirju. Tipka deluje kot vzvod in na njenem drugem koncu je košček kovine. Ta se ob pritisku na tipko dvigne, udari ob struno in ta zaradi udarca zazveni na preostali dolžini. Izvajalec lahko ohrani razmeroma neposreden stik z zvenečo struno. Nanjo lahko vpliva tudi po udarcu, saj s popuščanjem ali pritiskanjem spreminja njeno napetost.

Radijska igra Neda Rusjan Bric, Marko Klavora: Slovenski begunci s soške fronte

Pod geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z Gorico in Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu gotovo pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko postavljenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tokratna dokumentarna radijska igra Slovenski begunci s soške fronte pripoveduje trpko slušno zgodbo slovenskih (primorskih) beguncev v prvi svetovni vojni. Ti so bili namreč prisiljeni zapustiti svoje domove v dnevih in mesecih po italijanski napovedi vojne Avstro-Ogrski, 23. maja 1915. S poudarkom na slovenskih beguncih s soške fronte nam skušata avtorja Neda Rusjan Bric in Marko Klavora približati begunsko izkušnjo izpred sto deset let in tako vstopiti v univerzalni doživljajski in čustveni svet begunke in begunca. Begunska izkušnja slovenskih (primorskih) beguncev s soške fronte se namreč ni končala s koncem vojne, leta 1918. Zlasti z vračanjem in vzpostavljanjem kolikor toliko normalnih življenjskih razmer v porušeni in uničeni krajini in s prehodom tega teritorija v politični okvir Kraljevine Italije. Avtorji besedil in scenarija: Neda Rusjan Bric, Marko Klavora, Petra Svoljšak, Jernej Kosi, Urška Strle, Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Bralec – Ivan Lotrič Sogovornika – Vili Prinčič, Marko Klavora Igralci – Neda Rusjan Bric, Saša Pavček, Janez Starina, Branko Jordan, Anja Novak Anjuta Množica (italijanski učitelj) – Blaž Šef Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018

Humoreska tega tedna Desa Muck: Odred (ali kako osrečiti druge proti njihovi volji)

Februarske Humoreske tega tedna so namenjene slovenskemu humorju. Odred (ali kako osrečiti druge proti njihovi volji) je tretji roman za odrasle slovenske pisateljice Dese Muck, ki si je ime ustvarila predvsem s svojo mladinsko in otroško prozo. Odred je politična satira, ki prehaja v distopijo. Značilni humor Dese Muck ostrino vsebine tu in tam skoraj zastre, vendar to romanu ne odvzame teže. Glavni liki ustanovijo politično stranko, poimenovano Ljubezenski odred. Odpraviti hočejo krivice, ki jih zaznavajo v svojem okolju. Spoznajo pa se na odprtem psihiatričnem oddelku. Interpretira Damjana Černe, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh. Produkcija 2016.

Bogoslužje Prenos maše iz Rogaške Slatine

Prenos svete maše je iz župnijske cerkve Svetega Križa v Rogaški Slatini. Mašuje nadžupnik Jože Vehovar ob sodelovanju tamkajšnjih vernic in vernikov. Za glasbeno spremljavo mašnega obreda skrbijo: Otroški cerkveni zbor Biser in Mladinski cerkveni zbor Žarek z zborovodkinjama Jelko Zorin Belcer in Tanjo Pirš. Na orgle igra Jelka Zorin Belcer, na kitarah so Patrick Pirš, Tilen Zorin, Martin Žurman, Lucija Fric, na baskitaro igra Tine Pirš, na violini jih spremlja Lea Artič, na flavtah pa Manca Zorin in Neža Žurman.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt