Ars aktualno Z Natašo Bučar o uspehih slovenskega filma pred podelitvijo evropskih filmskih nagrad

V Berlinu bodo v soboto podelili že 38. evropske filmske nagrade. 88 nominirancev se za nagrade poteguje v 22 kategorijah. Nominirani so tudi trije slovenski filmi, kar je prvič v zgodovini slovenskega filma. Ob tej priložnosti smo v studio povabili direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar.

Ars aktualno Tržaški filmski festival s programom Divje vrtnice, posvečenim slovenskim ustvarjalkam

Danes je prvi dan Tržaškega filmskega festivala, na katerem se bo letos predstavilo tudi več slovenskih filmov – Kuklin Fantasy je v glavnem tekmovalnem programu, v tekmovalni program kratkih filmov je uvrščen film Temno brdo režiserja Vanje Miloša Jovanovića. V rubriki Izven okvirjev bosta prikazana dva slovenska filma: Zemljo krast režiserja Žiga Virca in manjšinska koprodukcija Veter, govori mi režiserja Stefana Djordjevića. Prikazan bo še animirani film Zgodbe s čarobnega vrta, pri katerem je sodeloval tudi Leon Vidmar. Poleg tega je program Divje vrtnice, ki ga že nekaj let posvečajo ženskim režiserkam iz regije, letos posvečen slovenskim režiserkam. Program je kurirala Nerina T. Kocjančič.

Ars aktualno Filmska monografija igralca Borisa Juha

V Slovenski kinoteki so predstavili šesto monografijo iz zbirke Ita Rina, ki jo izdaja Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Z zbirko v društvu ohranjajo in slavijo izjemne stvaritve slovenskih igralk in igralcev. Od leta 2021 so se zvrstile monografije Iva Barišiča, Silve Čušin, Špele Rozin, Borisa Cavazze in Ivanke Mežan. Nova je posvečena Borisu Juhu, ki je skoraj sedem desetletij sooblikoval tudi slovenski film. Njegovo ustvarjanje je z analitičnimi zapisi, refleksijami in bogatim slikovnim gradivom zajel filmski kritik in esejist Zdenko Vrdlovec.

Ars aktualno Rojstni dan umetnosti 2026

Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Letošnji prispevek Radia Slovenija bo oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 bo Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.

Ars aktualno Velika retrospektiva del Johna Cassavetesa začenja filmsko leto v Slovenski kinoteki

V Slovenski kinoteki se 14. januarja začenja velika retrospektiva del ameriškega neodvisnega filmarja Johna Cassavetesa. Z Anjo Banko iz Kinoteke se je v oddaji Gremo v kino pogovarjala Tesa Drev Juh.

Ars aktualno V kine prihaja Sentimentalna vrednost

Na redni spored Kinodvora prihaja eden najbolj pričakovanih filmov preteklega leta – film Sentimentalna vrednost Joachima Trierja, ki občinstva navdušuje že vse od premiere v Cannesu, kjer je režiser za film prejel veliko nagrado žirije.

Ars aktualno Izbor del Bogdana Groma v Trstu

Razstavišče Magazzino delle idee/Skladišče idej v Trstu ponuja še do 25. januarja razstavo z izborom del tržaškega slikarja slovenskega rodu Bogdana Groma. Njeno poimenovanje Temporary/začasno je nekakšna predhodnica, ki napoveduje skorajšnjo otvoritev stalne postavitve v Palači Galatti, nastale iz slikarjeve donacije.

Ars aktualno Beseda leta 2025

Projekt beseda leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Beseda leta ni nujno beseda, s katero bi opisali leto, ampak je to beseda, ki smo jo tako pogosto uporabili, da je leto pomembno zaznamovala. Priča o tem, kaj se je dogajalo in o čem smo največ razmišljali in govorili. Enajst finalistk leta 2025, ki jih je med predlogi izbrala komisija: božičnica, carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj.

Ars aktualno In memoriam - Emilija Soklič

30. 12. 2025 je umrla Emilija Soklič, dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo in ena prvih poklicnih filmskih ustvarjalk na Slovenskem. Avtor fotografije: R. Likon

Ars aktualno Ob Kosovelovem letu

Ni se začelo samo novo, ampak tudi Kosovelovo leto. Od njegove smrti bo letos 27. maja minilo natanko sto let. V vrsti svojih literarnozgodovinskih besedil se mu je podrobno posvetil dr. Janez Vrečko, dolgoletni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred dobrimi enajstimi leti, ob 110. obletnici pesnikovega rojstva, se je z njim pogovarjal Marko Golja. Pogovor je poglobljen vpogled v Kosovelovo življenje in predvsem delo. Urednik ponovitve oddaje Matej Juh.

Ars aktualno Letošnje leto v Slovenski kinoteki bodo zaznamovale retrospektive filmov Johna Cassavetesa, Wernerja Herzoga in Mai Zetterling

Sourednica filmskega programa v Slovenski kinoteki Anja Banko predstavlja nekaj dogodkov, ki jih tam pripravljajo v letu 2026.

Kulturna panorama 56. Teden slovenske drame, Maske v Etnografskem muzeju, Čas je za Brechta!, razstavi v Galeriji Murska Sobota in v Kosovelovem domu v Sežani, finančna ogroženost slovenskih manjšinskih kulturnih organizacij in društev

Razgrnitev dogajanja na 56. Tednu slovenske Drame, razstava mask v Etnografskem muzeju, Čas je za Brechta! - dogodki ob 70. obletnici dramatikove smrti v Cankarjevem domu. Razstava v Galeriji Murska Sobota iz stalne zbirke Žula, Plasti Sonje Vulpes v Kosovelovem domu v Sežani, finančna ogroženost slovenskih manjšinskih kulturnih organizacij in društev.

Naši umetniki pred mikrofonom Berta Bojetu - Boeta: Moja stara mama je imela veliko vlogo pri tem, da sem se usmerila na svojo pot

Berta Bojetu je bila vsestranska umetnica: igralka, pesnica, pisateljica. Nastopala je na odru Koreodrame, bila je ena izmed ustanoviteljic tega gledališča, odigrala vloge v več filmih, petnajst let je ustvarjala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Objavila je pesniški zbirki Žabon in Besede iz hiše Karlstein, prozni deli Filio ni doma in Ptičja hiša, dramsko igro Osama. Za roman Ptičja hiša je dobila nagrado kresnik. Berta Bojetu se je rodila na začetku februarja leta 1946. Ob osemdeseti obletnici rojstva poslušamo pogovor Vlada Motnikarja z ustvarjalko. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1996.

Likovni odmevi "Gerhard Richter je izjemen slikar, ker nenehno dvomi o sebi in mediju slikarstva."

Fundacija Louisa Vuittona iz Pariza vse od leta 2014, ko so odprli svoje stalne razstavne prostore, predstavlja monografske razstave, posvečene ključnim osebnostim umetnosti 20. in 21. stoletja. Med njimi so do zdaj prikazali dela Joan Mitchell, Marka Rotha in Davida Hockneyja. Konec oktobra lani pa so pripravili edinstveno razstavo del Gerharda Richterja, ki velja za enega najpomembnejših in mednarodno priznanih umetnikov svoje generacije. O razstavi je Aleksandri Saški Gruden več povedala Magdalena Gemra, kuratorka in sodelavka v kuratorskem timu aktualne razstave.

Svet kulture Kette in Cankar – iskrenost srca, moč duha

Tudi ta konec tedna bo gledališko bogat: v Slovenskem stalnem gledališču Trst bodo krstno uprizorili predstavo Na drugi strani, po besedilu argentinsko-ameriškega prozaista in dramatika Ariela Dorfmana; V Mariboru igralki in performerki Barbara Kukovec in Minca Lorenci uprizarjata duet o različnih oblikah nuje, njenih vzrokih in posledicah. V vsakdanjih situacijah iščeta napetost med zadrževanjem in izlivanjem in vedno znova ugotovita, da obstaja nešteto razlogov, zaradi katerih smo Pissed, kakršen je naslov njunega dela, ki ga bosta premierno uprizorili jutri, na Intimnem odru GT 22. Ob razglasitvi in začetku Kettejevega in Cankarjevega leta, ki ga sooblikujeta občini njunih rodnih mest: Ilirska Bistrica in Vrhnika, bo jutrišnja uvodna prireditev Kette in Cankar – iskrenost srca, moč duha.

Gremo v kino Evropske filmske nagrade in slovenske ustvarjalke na tržaškem filmskem festivalu

V soboto bodo v Berlinu že 38. podeljene evropske filmske nagrade, za katere so nominirani tudi trije slovenski filmi. Ob tej priložnosti v oddaji Gremo v kino gostimo direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar, v oddaji pa se posvečamo tudi prav posebni retrospektivi slovenskih filmskih ustvarjalk na tržaškem filmskem festivalu, pa izidu filmske monografije o Borisu Juhu ter ocenjujemo film Glas Hind Radžab režiserke Kaouther Ben Hania.

Podobe znanja Tina Lebar: Razvijamo GPS za dostavo genov na prava mesta

Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev. Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.

Svet kulture V SEM odpirajo letošnjo osrednjo razstavo z naslovom Maske: Od rituala do karnevala

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani novo razstavo odpirajo mesec dni pred pustnim torkom, a njena vsebina se ne konča pri pustnih maskah, čeprav jih izpostavlja. Med 120-imi maskami lahko vidimo poskus prikaza njihovega nastanka, razvoja, nenazadnje pa tudi poskus prikaza »družbenih mask«, torej vlog, ki jih ljudje igrajo v različnih življenskih situacijah. V Kosovelovem domu v Sežani so sinoči odprli razstavo Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes. V Veliki galeriji Ivana Varla sta na ogled dva vsebinsko povezana cikla njenih del: Limbo in Cake. Oba cikla izhajata iz osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe.V Mestni galeriji Ptuj pa je na ogled pregledna razstava del kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici, ki jo je praznoval lani. Razstavo v poklon domačinu, čigar številne javne skulpture in kipi so postavljeni na več mestih na Ptuju in okolici, so v galeriji pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož.

Izšlo je Tatjana Plevnik: Poskusni svetovi

Pisateljica in pedagoginja Tatjana Plevnik je pričela pisati šele po upokojitvi, toda kako pisati! Z vrsto kratkih zgodb je zmagala na različnih natečajih, med drugim je leta 2023 dobila Arsovo lastovko za zgodbo Jablana, njena prvenka Vabe (2022) se med drugim odlikuje z lucidnostjo in natančnostjo, njen priročnik Pišmeuk, prišepnica za kreativno pisanje (2023) je koristen in humoren, z najnovejšo zbirko Poskusni svetovi (LUD Literatura) pa je ponovno dokazala, da je mojstrica raznotere pripovedi. V zgodbah piše o istem vodilnem motivu, o smrti in odsotnosti ljubljene osebe, toda vsaka zgodba je samosvoja in prepoznavna kot odlična miniatura. Več pove Tatjana Plevnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Razgledi in razmisleki Béla Tarr, in memoriam

V oddaji Razgledi in razmisleki se poklanjamo enemu najradikalnejših avtorjev sodobnega filma, nedavno preminulemu madžarskemu režiserju Béli Tarru. Njegovi filmi, znani po izjemno dolgih kadrih, hipnotični črno-beli fotografiji in neizprosnem pogledu na človeško eksistenco, so za vedno preoblikovali predstavo o filmskem času, ritmu in pripovedi. Svoje vtise, spomine in razmisleke bodo z nami delili filmski kritiki, publicisti in programski selektorji, ki bodo osvetlili, zakaj so dela, kot sta sedeminpolurni Satanov tango ter asketski Torinski konj, postali kanonične referenčne točke sodobnega avtorskega filma. Sogovorniki Tine Poglajen: Anja Banko, Ema Kugler, Robert Kuret, Ana Šturm in Denis Valič. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.

Svet kulture John Cassavetes v Slovenski kinoteki, Soncu naproti

V Slovenski kinoteki se nocoj pričenja retrospektiva filmov režiserja in igralca Johna Cassavetesa, enega osrednjih imen ameriškega neodvisnega filma. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo v okviru cikla Carpe artem s koncertom Soncu naproti v Sloveniji prvič nastopil mednarodni kvartet z uveljavljeno slovensko violinistko Tanjo Sonc iz Züricha.

Literarna matineja Tonja Gašperšič: "Zavedam se, da živimo v takem svetu, da smo vsi po malem kolonialisti"

Verjetno ni veliko ljudi, ki bi si za cilj svojega potovanja izbrali – smetišče. Še manj je takih, ki bi o tem napisali obsežno knjigo. Knjigo, ki bi bila svojevrsten potopis, pa tudi osebni dnevnik, reportaža in celo ljubezenski roman hkrati. A prav vse to v sebi združuje knjiga Ujeti v raju, v kateri je španski avtor Patxi Irurzun z obilico humorja, (samo)ironije, pronicljivosti in empatičnosti opisal svoje pretresljivo popotovanje po smetiščih v Manili in Papui Novi Gvineji. Knjiga je izšla v zbirki prevodne literature Mentorjeva prevajalnica in je nastala na prevajalskih delavnica Prevajalnica JSKD v zadnjih treh letih. Prevedle so jo Tonja Gašperšič, Špela Grošelj, Svetlana Pavlin, Mojca Petaros, Vesna Petrič, Katja Rijavec, Manca Toporišič Gašperšič pod mentorskim vodstvom uveljavljene prevajalke Marjete Drobnič.

Na krilih pesmi Dardan, Kasandra, Andromaha, Enej in Didona, 29. del

Dardan - sin boga Zevsa in ene od plejad Elektre - se je v mitološko izročilo zapisal s tem, da je pobil morsko pošast na frigijski obali, eden njegovih potomcev, prelepi Ganimed, pa je postal točaj bogov na Olimpu. V nadaljevanju nas bo pot popeljala v Trojo, ki je po dolgotrajnem obleganju in boju padla z zvijačo pretkanega Odiseja. Osvetlili bomo tragično usodo Andromahe, žene največjega trojanskega junaka Hektorja, ki ga je pred obzidjem Troje ubil Ahil, in Hektorjeve sestre Kasandre, katere prerokba nesrečnega konca Troje je ostala preslišana. V sklepnem delu bomo skupaj z Enejem zbežali iz Troje, vihar pa nas bo odnesel proti libijski obali, kjer se v trojanskega junaka zagleda feničanska kraljica Didona.

Oddaljeni zvočni svetovi Pozdrav s Tahitija

Pariška založba Barclay je nastala v petdesetih letih in je bila znana po številnih zvenečih imenih, pri njej so izšle plošče različnih zvrsti, od džeza, šansona do tradicionalne glasbe, in tako se je v katalogu leta 1966 znašla tudi vinilna plošča z glasbo s Tahitija z naslovom Iaora Tahiti, Pozdrav s Tahitija. Na njej skupina Arthurja Iritija predstavlja nekaj najznačilnejših primerov glasbenih zvrsti od bojnih pesmi pa do cerkvenih hvalnic. Glasba je posneta v pretežno izvirni obliki, za kar so poskrbeli avtentični izvajalci, pa tudi producent Robert Manuel.

Zborovski panoptikum Gallusovi osemglasni moteti/Pogovor z dr. Markom Motnikom in dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom

Lani poleti smo v izvedbi Zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika posneli pet osemglasnih motetov Iacobusa Handla Gallusa. Posnetkov pa ne bi bilo, če ne bi dr. Marko Motnik pripravil novega zvezka v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae Muzikološkega inštituta ZRC SAZU: kritične izdaje Šestih osemglasnih motetov. V oddaji gostimo gallusologa dr. Marka Motnika in dirigenta Sebastjana Vrhovnika ter predstavljamo posnetke, ki sta jih pripravila tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko in glasbeni producent Boris Rener v cerkvi svetega Jožefa v Ljubljani.

Zborovski koncert Spokorni psalmi Alfreda Schnittkeja

Spokorni psalmi Alfreda Schnittkeja in Švedski radijski zbor pod vodstvom Kasparsa Putninša – dragi poslušalci, to je naš tokratni program. Posnetek je nastal leta 2024 v Stockholmu.

Recital Mednarodni glasbeni festival Pabla Casalsa – Sadovi prijateljstva: Poklon Brahmsu, Dvořáku in Schumannu

V tedenski oddaji Recital se bomo tokrat podali na Mednarodni glasbeni festival Pabla Casalsa, natančneje: v Avditorij v delu El Vendrell obalnega mesta Tarragona v Kataloniji. 16. julija lani so namreč tam izvedli koncert z naslovom Sadovi prijateljstva: na njem so se glasbeniki poklonili delom Brahmsa, Dvořáka in Schumanna. In zakaj naslov koncerta Sadovi prijateljstva? Casals je namreč cenil prijateljstvo kot ključno vrednoto, tako v glasbi kot življenju. Občutek glasbenega bratstva ga je že od začetka kariere povezoval z velikimi glasbeniki. To je bil torej navdih za temo Festivala Pabla Casalsa 2025. Festival je želel poudariti posebne vezi, ki jih je Casals stkal s petimi izjemnimi izvajalci: pianisti Horszowskim, Istominom in Serkinom ter violinistoma Schneiderjem in Sternom. Vsi so mu zvesto stali ob strani v Pradesu, Portoriku in Marlboru, pa tudi v Združenih narodih, ko je Casals prejel medaljo za mir.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Radovan Gobec: kantata Splavarji na ognjeni reki

Predvajali bomo malorecital za mešani zbor, soliste, recitatorja in simfonični orkester Splavarji na ognjeni reki Radovana Gobca. Omenjena kantata šteje za eno večjih takih del slovenske vokalno-instrumentalne literature.

Zborovski kotiček za mlade Božične pesmi s pevci zbora katedrale v Wellsu

Wells Cathedral Choir obstaja že več kot 1100 let, deški zbor je namreč v Wellsu prvič zapel že leta 909. Šele dobrih tisoč let pozneje, leta 1994, so se pevcem pridružila tudi dekleta. Danes v zboru poje osemnajst deklet in osemnajst fantov, ki nastopajo posebej kot dekliški in deški zbor, pri večjih projektih in koncertih pa zapojejo skupaj. Vsi člani zbora obiskujejo šolo, ki deluje v okviru katedrale, Wells Cathedral School, tako imajo pevske vaje vsako jutro pred poukom. Z zborom redno poje tudi dvanajst odraslih šolanih pevcev. Na repertoarju zbora so skladbe od renesanse do sodobnosti, med njimi so številne sodobne kompozicije, ki so jih pevci krstno izvedli in so bile napisane prav zanje.

Skladatelj tedna Giovanni Pierluigi da Palestrina, 5. del

Palestrina je bil v mladosti organist katedrale v mestu Palestrina blizu RIma. Pri šestindvajsetih se je vrnil v Rim in postal učitelj dečkov, ki so peli v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo, vendar je enega izmed papeževih naslednikov zmotilo, da je bil poročen, in Palestrina je moral poiskati zaposlitev drugje. Po manj uspešnih letih kot vodja kapele bazilike svetega Janeza v Lateranu se je vrnil v baziliko Marije Snežne, kjer je kot deček dobil prvo glasbeno izobrazbo. Pozneje je prevzel vodstvo glasbene kapele v novem Rimskem seminarju in se leta 1571 naposled vrnil v cerkev svetega Petra.

Komorni studio Carpe artem 3: Italijanske resonance

Glasbeniki ansambla za staro glasbo Il Parrasio iz Nizozemske izvajajo 3. koncert 13. cikla Carpe artem z naslovom Italijanske resonance v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor.

Filmska glasba Gabriel Yared: Eleganca ježa

Yared, dobitnik oskarja za glasbo k filmu Angleški pacient, slovi po izjemni občutljivosti za dramski prostor. Njegova glasba nikoli ne kriči, temveč zadržano posluša svoje like. V Eleganci ježa se ta njegova značilnost razkrije v polni meri. Partitura je skoraj komorna: zgrajena je okrog klavirja, ki ga spremljajo topla, zračna godala in skromno odmerjeni pihalni vložki. V tem zvočnem svetu ni bleščavega orkestralnega razkošja; prevladujejo notranja umirjenost, drobne geste in elegantni premiki.

Banchetto musicale Pesmi norosti v Atriju ZRC — 1. koncert

Oba sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju ves čas zanimale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljali duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na prvem koncertu, ki je bil v ponedeljek, štiriindvajsetega novembra, sta nastopila basist Lisandro Abadie in lutnjarica Mónica Pustilnik. Na njunem sporedu je bila glasba Purcella, Weldona, Fingerja, Ecclesa in neznanih avtorjev iz druge polovice sedemnajstega stoletja.

Jazz Ars Bobnar Jack DeJohnette – in memoriam

Oddajo bomo namenili glasbi bobnarja Jacka DeJohnetta, ki se je za vedno poslovil oktobra lani. Uspelo mu je zaigrati z vsemi pomembnejšimi jazzisti: tudi z Johnom Coltraneom. Leta 1966 je bil član znamenitega kvarteta Charlesa Lloyda, leta 1969 pa je v zasedbi Milesa Davisa nadomestil Tonyja Willimasa in zaigral na prelomni plošči Bitches Brew. Ko je zapustil Milesa, se je posvetil samostojni jazzovski karieri.

Jazz session Jošt Lampret & Big Band RTV Slovenija

Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.

Jazzovska jutranjica Kristijan Krajnčan – intervju

Pogovor z bobnarjem Kristijanom Krajnčanom o prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu "Med se iskri v temi", o dobro uglašenem klavirju in še o marsičem. Z njim se je pogovarja Hugo Šekoranja.

Orkestralni jazz Jošt Lampret & Big Band RTV Slovenija

Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.

Jazz avenija Pianist in skladatelj Aaron Parks

Aaron Parks je odličen jazzovski pianist srednje generacije. Sprva je sodeloval v zasedbah trobentača Terenca Blancharda, nato se je odpravil na samostojno glasbeno pot. Slišali bomo izbor skladb z njegovih albumov.

Samo muzika Bobnar, čelist in skladatelj Kristijan Krajnčan

Bobnar in čelist, tudi režiser in skladatelj – Kristijan Krajnčan se je leta 1986 rodil v glasbeni družini. Violončelo je začel igrati pri petih in bobne pri desetih letih. Po končani Srednji glasbeni šoli na obeh instrumentih se je preselil na Nizozemsko in tam diplomiral iz jazzovskih bobnov na Konservatoriju v Groningenu ter magistriral iz filmske glasbe na Konservatoriju v Amsterdamu. Pred njegovim koncertom v Kazini v sklopu cikla Jazz Ars All Stars bomo poslušali izbor skladb iz njegovega opusa.

Jazz Ars Hermeto Pascoal – in memoriam

Hermeto Pascoal je bil brazilski skladatelj in multiinstrumentalist in zelo priljubljena osebnost sodobne brazilske glasbe. Za vedno se je poslovil 13. septembra lani, star 89 let. Slišali bomo krajši izbor njegovih skladb.

Tretje uho Gregor Ftičar - Black Smoke Suite

Med sodobnimi slovenskimi pianisti ima posebno mesto Gregor Ftičar, mojster črno-belih tipk. Pomemben del njegovega ustvarjanja je povezan s klasično zasedbo tria, za svoj najnovejši projekt, Black Smoke Suite, pa je triu dodal še vibrafon. Predstavitev nove plošče.

Jazz session Dee Dee Bridgewater Quartet - We Exist!

Posnetek koncerta legendarne pevke, posvečen ženskem v jazzu. Na jazz festivalu Novi Sad so nastopile pianistka Carmen Staaf, bas kitaristka Rosa Brunello, bobnarka Julie Saury in vodja zasedbe, vokalistka Dee Dee Bridgewater.

Jazzovska jutranjica Jošt Lampret - intervju

V studiu programa Ars smo gostili kontrabasista in skladatelja Jošta Lampreta. O prihajajočem sobotnem koncertu v SiTi Teatru, o njegovi glasbeni poti in še o marsičem se je z njim pogovarjal Hugo Šekoranja.

Orkestralni jazz Novi Sad Jazz Festival - Big Band RTV Slovenija

Pod vodstvom Tadeja Tomšiča je naš orkester izvedel skladbe z nove plošče "80", ki je izšla ob visokem jubileju in navdušil občinstvo v Novem Sadu.

Kratka radijska igra Klaus Mann (prir. Peter Zobec): Affa

Affa je sprva priljubljena članica gospodinjstva družine Klausa Manna. A obdobje začetka dvajsetega stoletja ne prizanaša nikomur, še posebej pa ne pripadnicam proletariata. Kratka radijska igra tako na sugestiven način oriše tragično človeško eksistenco tistega časa. Režiser, prevajalec in prirejevalec: Peter Zobec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Metka Rojc Glasbena oblikovalka in avtorica izvirne glasbe: Cvetka Bevc Affa – Judita Zidar Klaus Mann – Marko Mandić Thomas Mann – Janez Albreht Katia Mann – Mojca Ribič Fani – Alenka Vidrih Pevski zbor – Aljaž Begoš, Maša Valentič, Jernej Bizjak, Cvetka Bevc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1999.

Radijska igra Josip Jurčič (prir. Aleš Jan): Tugomer

V epskem konfliktu med frankovskimi Nemci na eni strani in domačimi Slovani je poganski knez Tugomer mediator, za katerega pa se poskus sprave izkaže kot usodna napaka. Mistični ep iz slovenske zgodovine pa poganja neuslišana ljubezen, ki s svojim ljubosumjem in strastjo usodno preplete osebno in zgodovinsko ter razkroji tako posameznika kot skupnost. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Tugomer – Igor Samobor Neklon – Uroš Smolej Zovolj – Polde Bibič Frankovski menih – Aleš Valič Zorislava – Polona Juh Grozdana – Saša Mihelčič Vrza – Štefka Drolc Batog – Zvone Hribar Kajaznik – Brane Grubar Frankovski kupec – Gregor Čušin Starec – Janez Albreht Starka – Ivanka Mežan Cvetliček – Anja Brezavšček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1999.

Radijska igra Anatole France: Skrivnostni Putois

Da bi se izognila neprijetnim obiskom pri teti, si Josephine izmisli vrtnarja Putoisa. A zvedava teta ga hoče tudi sama zaposliti — in ker se vrtnar ne prikaže, ga začne iskati. Režiser: Marjan Marinc Prevajalka: Meta Sever Prevajalec pesmi: Janez Menart Prirejevalec: Hans Mahlau Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Avtor izvirne glase: Bojan Adamič Gospa Cornouiller– Ruša Bojc Eloi Bergeret– Stane Sever Josephine, njegova žena – Duša Počkaj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1959.

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 2. del

Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Druga epizoda ima naslov šestega in sedmega speva iz Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta: Vrisk je slišati tu, tam stok ljudi iz vrvenja ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonska mojstra: Miro Marinšek in Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Adrestos – Uroš Maček Agamemnon – Slavko Cerjak Nestor – Saša Miklavc Hektor – Milan Štefe Hekuba – Lenča Ferenčak Teano – Polona Juh Paris – Željko Hrs Helena – Stannia Boninsegna Skrbnica – Milena Grm Andromaha – Damjana Černe Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995

Kratka radijska igra Miran Jarc: Drugi breg

Glasbenik in njegov obiskovalec v kratkem, toda intenzivnem dialogu razpreta vprašanja življenjskega poslanstva, dostojanstva in temeljne človekove eksistence. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Glasbenik Danijel – Zvone Hribar Obiskovalec Edvin – Pavle Ravnohrib Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1991

Radijska igra Smiljan Rozman: Poseben poklic

V osišču dogajanja je sprva uspešen uslužbenec Statističnega urada, ki postane dobrodelnež in začne zaradi človekoljubnih akcij zanemarjati svojo uradniško službo. A kot nam v igri pove pripovedovalec, bi bilo vse v redu, če življenje ne bi imelo tudi druge plati ... Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Dane Gorjanc – Frane Milčinski - Ježek Gorjančeva žena – Majda Potokar Pripovedovalec – Jurij Souček Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1962.

Radijska igra Zvonimir Bajsić: Lej, kako lepo se začenja dan

Osamljena sogovorca v vsakdanjem pogovoru odkrivata medsebojno razumevanje in bližino. Komedija razkriva priložnost za človeško toplino in možno povezanost, ki se včasih zgodi v naključnih, mimobežnih srečanjih. Režiser in napovedovalec: Zvonimir Bajsić Prevajalec: Igor Košir Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Gospod Miroslav, upokojeni profesor – Vladimir Skrbinšek Gospa Mariola, dobro ohranjena vdova – Mira Danilova Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1997.

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion, 1. del

Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Prvi del cikla nosi naslov prvega verza iz Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Gorši je vsekakor kralj, kadar se ujezi na prostaka ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Miro Marinšek Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Ahil – Borut Veselko Agamemnon – Slavko Cerjak Atena – Jožica Avbelj Nestor – Saša Miklavc Tetis – Majda Grbac Zevs – Boris Kralj Hera – Štefka Drolc Hefaistos – Andrej Kurent Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995.

Kratka radijska igra Zalka Grabnar Kogoj: Novoletna jelka

Skupno okraševanje novoletne jelke je lahko prisrčna komedija ali pa prava mala drama, prepredena s spomini in nenadzorovanimi čustvi dveh zakoncev v zrelih letih. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstrica: Sonja Strenar Igralca – Ljerka Belak in Janez Starina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.

Kratka radijska igra Ivan Cankar (prir. Lenča Ferenčak): Gospa Zaplotnica

Različni literarni zgodovinarji delo Gospa Judit označujejo za roman, novelo ali satirično povest, v njem pa je pesnik, pisatelj in dramatik upodobil narodovo hinavščino, plitkost jare gospode, nagnjenost k demagogiji, nenazadnje pa tudi nerazumevanje umetnosti. S predvajanjem praznujemo letošnjo 150. obletnico Cankarjevega rojstva, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali vse leto. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalka: Lenča Ferenčak Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Gospa Judit – Lenča Ferenčak Gospa Zaplotnica – Ljerka Belak Doktor Premec – Boris Juh Poet – Vojko Zidar Minka – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Slovenija marca 2001.

Radijska igra Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Igra je večno priljubljenost pridobila zaradi izvrstne situacijske komike, zapletov, spletk in pasti, ki jih predstavniku buržoazije, baronu Naletelu, nastavljajo drugi liki – predvsem protagonist, bistri in okretni vrtnar Matiček. Radijsko priredbo, ki je nastala pred sedemdesetimi leti s takratno vrhunsko igralsko zasedbo, kiti še natančno arhaično gorenjsko narečje, ki ohranja živost, hkrati pa poudarja univerzalnost človeških muh in vragolij. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Rapa Šuklje Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Lektorja: Anton Bajec in Mirko Mahnič Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Baron Naletel – Stane Sever Baronica Rozala – Ančka Levar Matiček – Stane Česnik Nežka – Vika Gril Advokat Zmešnjava – Aleksander Valič Žužek – Milan Skrbinšek Budalo – Jože Zupan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1953.

Sledi večnosti Svetopisemski maraton: skupna pot ob Božji besedi

Od 22. do 25. januarja bo potekal Svetopisemski maraton, ki ga organizira Svetopisemska družba Slovenije. Tudi letos bodo zanimivi spremljevalni dogodki. Maraton je bil v Sloveniji prvič pripravljen leta 2007 ob letu Svetega pisma, krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva pa se vsako leto širi. Naša gostja je Eva Strajnar.

Bogoslužje Prenos maše iz Župnije Videm-Krško

Na nedeljo Jezusovega krsta iz cerkve Svetega Ruperta v Župniji Videm-Krško neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Alojz Kačičnik. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor Videmčan pod vodstvom organistke Manje Molan.

Musica sacra Po pravoslavnem božiču - Kerubinska pesem v različnih uglasbitvah

7. januarja so praznovali božič pravoslavni verniki. Hristos se rodi se tradicionalno pozdravljajo na ta dan, tradicijo pa negujejo tudi z glasbo, ki opeva Kristusovo rojstvo. Kerubinska pesem, ki jo boste tokrat slišali v različnih uglasbitvah, je del pravoslavne liturgije in se jo poje tudi v noči pred božičem, pri tako imenovanem bdenju, posredno pa se nanaša tudi na rojstvo Jezusa.

Sedmi dan Vloga katehetov v današnjem svetu

V kratkem se bo odvil katehetski simpozij z naslovom, "Biti katehet z družinam." Spregovorili bomo o tem, kako pomembno je delo katehetov in tudi njihovo izobraževanje. Kakšni so občutki in pričakovanja udeležencev, ki se bodo udeležili simpozija? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili šolsko sestro de Notre Dame, Magdo Burger.

Sledi večnosti Pravoslavni božič v Mariboru s parohom Milanom Jovanovićem

Božič je pri pravoslavnih kristjanih poln običajev in sporočilnosti. Zaradi uporabe drugačnega koledarja ga praznujejo 7. januarja. Zelo pomemben je božični post, badnji dan, veliko poudarka dajejo tradiciji in vrednotam. Kako pa je z liturgijo, so kakšne posebnosti? Kateri božični običaji so med srbskimi pravoslavnimi verniki najgloblja dediščina? Božič je zanje predvsem družinski praznik. V Srbski pravoslavni cerkveni občini v Mariboru letošnji božič praznujejo v posvečenem hramu sv. Cirila in Metoda.

Bogoslužje Prenos maše iz Kopra

Na drugo nedeljo po božiču neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Marka v Kopru. Mašuje župnik Ervin Mozetič, sodeluje Zbor sv. Marka.

Sedmi dan Sedmi dan v letu 2025

Zbrali smo nekaj utrinkov iz oddaj Sedmi dan v letu 2025.

Musica sacra Pred praznikom Sv. treh kraljev - s slovenskimi ljudskimi pesmimi

Čas hitro beži in pred nami je praznik Svetih treh kraljev, s katerim se v katoliški cerkvi sklene božični čas v ožjem smislu; v širšem po stari navadi traja do svečnice. Praznik Svetih treh kraljev je sicer ljudsko ime za praznik Gospodovega razglašenja, za ta dogodek pa so zaslužni prav trije kralji, ki so iz daljne jutrove dežele priromali k novorojenemu Detetu. Počastili so ga z dragimi darili – zlatom, miro in kadilom, ob tem pa razglasili njegovo rojstvo, kar je najpomembnejše – saj gre za rojstvo Odrešenika sveta. O tej lepi zgodbi pojejo tudi mnoge slovenske ljudske pesmi.

Sledi večnosti Jaslice iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja v Galeriji Družina

V Galeriji Družina v Ljubljani je na ogled razstava jaslic iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja, doktorja umetnostne zgodovine, etnologa, našega televizijskega sodelavca ter velikega poznavalca in ljubitelja jaslic. Razstavo so pripravili ob 30-letnici galerije in bo na ogled do sredine januarja. Jaslice ga navdušujejo od otroštva, s fenomenom jaslic pa se ukvarja na več načinov.

Musica sacra Na 1. adventno nedlejo - z glasbo upanja in svetlobe

Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.

Sedmi dan Ob prazniku Svete družine

Gostja, asistentka na TEOF, Liza Primec, bo govorila o genezi praznika Svete družine. Kristjanke in kristjani so jo že v zgodnjih obdobjih zelo cenili in dajali za zgled vsem družinam. Praznik pa se je uveljavil v poznejših obdobjih.

Izbrana proza Julian Barnes: Lege življenja

Izbrano prozo tokrat namenjamo angleškemu pisatelju Julianu Barnesu, enemu najpomembnejših sodobnih prozaistov. Julian Barnes se je rodil leta 1946 v Leicestru, družina se je še istega leta preselila v London. Napisal je več kot dvajset knjig in leta 2011 prejel Bookerjevo nagrado za roman Smisel konca. Knjigo Lege življenja, gre za zvrstno težko opredeljivo delo med romanom in esejem, je časopis Guardian umestil med sto najpomembnejših knjig 21. stoletja. Knjiga Lege življenja je v izvirniku izšla leta 2013, leta 2020 pa v slovenskem prevodu Miriam Drev. Interpretacija Primož Pirnat, Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Igor Likar. Posneto 2019. Urednica oddaje Staša Grahek.

Lirični utrinek Wisława Szymborska: Odkritje

Ena najpomembnejših sodobnih poljskih pesnic Wisława Szymborska je ustvarjala več kot šest desetletij in pripadala t. i. zlati generaciji poljskih pesnikov, med katerimi so še Miłosz, Herbert, Różewicz in drugi. Za vse velja, da jih je zaznamovala travmatična izkušnja druge svetovne vojne. Szymborska, ki je leta 1996 dobila Nobelovo nagrado za literaturo, je predvsem z izjemno senzibilnostjo na eni ter paradoksalnostjo na drugi strani oblikovala povsem samosvoj pesniški izraz. Pesem Odkritje je prevedla Rozka Štefan, interpretira jo Sabina Kogovšek. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.

Literarni nokturno Noah Charney: Slovenologija

Noah Charney je v New Havnu rojen ameriški pisatelj in predavatelj, avtor številnih člankov ter knjig, med njimi tudi svetovne uspešnice, romana Tat umetnin. Charney pa živi in dela v Sloveniji – na kamniškem koncu – in je o svojih vtisih, razmislekih in izkušnjah tujca pri nas napisal knjigo Slovenologija. Iz nje smo izbrali odlomke o tem, kako se srečuje s slovenščino, ki mu dela še vedno težave, saj se mu zdita besedi bratranec in prebranec tako podobni, enako zahtevna se mu zdi razlika med besedama naroden in neroden. Knjigo sta prevedli Mateja Štrajhar in Lisa Mislej. Interpretira dramski igralec Primož Pirnat, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2023.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 24/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgusta in oktobra 2019.

Lirični utrinek Gustav Januš: Zgubill sem obraz

Gustav Januš je eden največjih sodobnih slovenskih umetnikov, pesnik in slikar, dobitnik Prešernove nagrade. Živi na avstrijskem Koroškem, doslej je objavil deset pesniških zbirk. Peter Handke je prevajalec njegovih pesmi v nemščino. Gustav Januš je globok premišljevalec o človekovi eksistenci. Recimo o tem, da človek izgubi identiteto. Igralec Pavle Ravnohrib mojster zvoka Nejc Zupančič, Režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2017.

Literarni nokturno Anise Koltz: Vse naokrog sneg

Književnica Anise Koltz se je rodila v Luksemburgu leta 1928. Pisala je v treh jezikih, že v petdesetih pravljice, večinoma v nemščini in luksemburščini. Najbolj znana pa je po svoji poeziji in pesniških prevodih. Veliko njenih del je bilo prevedenih v angleščino, španščino in italijanščino, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Med tem čakanjem pa v Literarnem nokturnu že kukamo v zanimivi, tudi duhoviti pesniški svet te pomembne evropske avtorice. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.

Literarni večer Vladmiri Levstik - ob 140. obletnici rojstva

Pesnik, pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik je bil po Cankarju prvi slovenski književnik, ki se je preživljal izključno s pisanjem. Rodil se je 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem, prvo pesem je objavil na začetku 20. stoletja, zadnjo povest sredi tridesetih let, kot prevajalec pa nam je približal predvsem ruske klasike. V oddaji bomo spremljali pisateljevo zanimivo življenjsko pot in odlomke iz humorne novele Nenormalni piščanec ter iz romanov Gadje gnezdo in Dejanje. Scenarist in redaktor Matej Juh, igralci Boris Juh, Zvone Hribar in Stannia Boninsegna, bralka Nataša Bolčina, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg. Režija: Irena Glonar. Posneto januarja 2006.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 23/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Lirični utrinek Miroslav Košuta: Albatros

Miroslav Košuta je v sodobno slovensko poezijo vnesel prvinsko doživljanje morja in obmorske slovenske krajine. Njegova pesem je blago ironična do sodobne stvarnosti, duhovita in čustveno dovzetna, tudi ko satirično razgalja površnost, nenačelnost, mlačnost in lažni blišč. Pesnik bo letos dopolnil devetdeset let. Interpretka Nikla Petruške Panizon, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.

Literarni nokturno Henry David Thoreau: Walden

Ameriški esejist Henry David Thoreau je s svojimi besedili in življenjskim slogom močno vplival na rodove razumnikov in borcev za človekove pravice, z esejem O državljanski nepokorščini tudi na Mahatmo Gandhija. Thoreau se je rodil 12. julija 1817 v mestecu Concorde; leta 1845 si je ob jezeru Walden zgradil preprosto kočo in v njej prebil dve leti. Takrat je napisal svoje najbolj znano delo Walden, ga kar osemkrat predelal, objavil pa ga je šele leta 1854. Knjiga ni bila uspešnica, vendar je po avtorjevi smrti postala klasika. Za oddajo smo izbrali odlomek iz drugega poglavja z naslovom Kje sem živel in za kaj sem živel v prevodu Vesne Velkovrh Bukilice. Prevajalec Vesna Velkovrh Bukilica, režiser Marko Bratuš, interpret Akira Hasegawa, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorja oddaje Marko Golja in Petra Meterc. Produkcija leta 2007.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 22/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec ali pa je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Neposredni prenos Drugi koncert Filharmoničnega festivala baročne glasbe

Na 2. koncertu Filharmoničnega festivala baročne glasbe z naslovom Od Italije do Švedske bo Orkester Sovenske filharmonije pod glasbenim vodstvom Marie Lindal razkrival raznolikost in bogastvo baročne Evrope. Koncertni spored, oblikovan kot glasbeno potovanje od angleške gledališke domišljije do severnjaške zadržane elegance, združuje barvite zvočne svetove. Na sporedu bodo skladbe Henryja Purcella, Pietra Locatellija in Carla Philippa Emanuela Bacha, Johana Helmicha Romana in Georga Philippa Telemanna.

Neposredni prenos Mozartina I

Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihalne in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Sobotni operni večer Vincenzo Bellini: Puritanci v neposrednem prenosu iz New Yorka

Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.

Neposredni prenos Potujemo ... po Balkanu, Družinski abonma SF 3

Balkan je stičišče različnih kultur in takšna je tudi glasba Balkana. V kotel damo dve merici hrvaškega ponosa, dodamo štiri velike žlice srbske gostoljubnosti, ščepec bosanske otožnosti in vse skupaj zmešamo z makedonsko ritmiko … Pa ne pozabimo na tri lupinice bolgarske poskočnosti! Recept, ki ima zagotovljen uspeh! Orkester Slovenske filharmonije Slaven Kulenović, dirigent Franci Krevh, povezovalec Spored: skladbe skladateljev z Balkana

Neposredni prenos S francoskim okusom - neposredni prenos prvega koncerta 11. Filharmoničnega festivala baročne glasbe

Na uvodnem koncertu letošnjega festivala so bila na sporedu dela francoskih skladateljev, skladbe Jeana Philippa Rameauja ter dela dveh njegovih manj znanih sodobnikov, Michela Richarda de Lalanda in Jeana Féryja Rebela. Glasbeno vodstvo Orkestra Slovenske filharmonije je direktor in umetniški vodja orkestra Matej Šarc zaupal švedski violinistki in dirigentki Marii Lindal. Ta je violino najprej študirala na Kraljevem kolidžu za glasbo v Stockholmu in nato še v Londonu, kjer se je izpopolnjevala tudi v igranju baročne violine. Od leta 1994 je koncertna mojstrica Gledališča Drottningholmske palače, kjer je med letoma 2014 in 2021 zasedala tudi mesto glasbene direktorice. Leta 1998 je ustanovila orkester Rebaroque, ki se je hitro uveljavil tako na Švedskem kot tudi v mednarodnem prostoru. Spored: 1. Michel Richard de Lalande: Grande pièce royale 2. Jean Philippe Rameau: Uvertura iz komične opere Plateja, RCT 53 Contredanse en rondeau iz opere Boreada, RCT 31 Entrée za muze iz opere Boreada, RCT 31 Nevihta iz komične opere Plateja, RCT 53 Uvertura iz opere Zoroaster, RCT 62 Ples divjakov iz baletne opere Spogledljivi Indijanci, RCT 44 Tamburin I in II iz opere Dardanos, RCT 35 3. Jean Féry Rebel: Plesni značaji Elementi

Neposredni prenos Novoletni koncert orkestra Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije bo v leto 2026 zajadral na krilih ljubezni. S šarmantnim trobentačem Jeroenom Berwaertsom in pod vodstvom priljubljenega dirigenta Basa Wiegersa, ki s svojo energijo spada v sam vrh dirigiranja 21. stoletja, bo občinstvo začaral z izbranimi skladbami Stölzla, Haydna, Čajkovskega, Prokofjeva, Ligetija in šansonjerja Jacquesa Brela.

Neposredni prenos Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov

Prvi januar je že dolgo povezan z novoletnim koncertom dunajskega Glasbenega združenja, na katerem Dunajski filharmoniki tradicionalno izvajajo predvsem glasbo dinastije Strauss. Letošnjega je vodil kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki se je v tej imenitni vlogi predstavil prvič. Program je prepletlo več novosti; kar pet skladb je na novoletnem koncertu zazvenelo prvič, med njimi tudi deli Josephine Weinlich in Florence Price. Po lanskem koncertu, na katerem je Riccardo Muti kot prvi uvrstil delo skladateljice, je Nézet-Séguin stopil korak dlje in vključil skladbo temnopolte skladateljice. V rednem delu je bilo letos nanizanih 15 del, pri treh pa so se glasbeniki predstavili tudi v vlogi vokalistov.

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. Izbrani slovenski jazzisti so v Jazz Klubu Kazina predstavili diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Neposredni prenos Dunajski ples

Koncert s poetičnim naslovom Dunajski ples ponuja slogovno razgiban vpogled v del sicer izjemno bogate in različne dunajske glasbene krajine. Praznični čas in dobro znani nostalgični napevi starega Dunaja ustvarjajo prostor za oddih – trenutek, ko se lahko ob prijetni glasbi oddaljimo od našega vsakdanjika. Program povezuje dela štirih skladateljev – Huga Wolfa, Fritza Kreislerja, Oscarja Straussa in Johanna Straussa mlajšega, ki vsak na svoj način soustvarjajo zvočno podobo dunajskega kulturnega prostora. V ospredju so skladbe salonskega in koncertnega značaja, zaznamovane z liričnostjo in tehnično virtuoznostjo. V interpretaciji Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in mladega solista bo večer namenjen mestu glasbe in njenim večnim melodijam ter hkrati tudi obeležitvi dveh pomembnih skladateljskih obletnic – Kreislerja in Straussa mlajšega.

Neposredni prenos Ars in Drama – Nakana

Koncertna predstavitev plošče "Gozd not" v izvedbi skupine Nakána, ki jo vodi violinistka Ana Mezgec. 14-članska zasedba z gostom, Tomažem Hostnikom, izvaja avtorski program, ki diši po šansonu, jazzu, fusionu in še marsičem.

Neposredni prenos Neposredni prenos 3. koncerta SMS Slovenske filharmonije – Zgodba z vzhodne strani

Tako vse skladbe kot vsi izvajalci pridejo na decembrski koncert naravnost z vzhoda. Po gostovanju v Južni Koreji in na Japonskem bo glavni dirigent Kahi Solomnišvili z Orkestrom Slovenske filharmonije in Alexandrom Gadjievom tudi v Ljubljani izvedel priljubljena Drugi koncert za klavir Sergeja Rahmaninova in Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega ter jima ob bok postavil še novo delo enega najpomembnejših gruzijskih skladateljev Nikoloza Račvelija, ki je skladbo napisal prav v poklon sodelovanju maestra Solomnišvilija z našim sestavom.

Neposredni prenos Mozartine 2026

Na sporedu sta bili dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Jazz Ars All Stars Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. V Jazz Klubu Kazina predstavljajo diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Ars in Drama Marko Hatlak Band

Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo in gosti je pripravil nov program. Pridružili so se mu tudi Nuška Drašček, Blaž Jurjevčič, Lenart Krečič in Tomaž Gajšt. Marko Hatlak Band so: Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina), Žiga Kožar (bobni), Erik Čebokli (bas), Leon Firšt (klavir, kitara) in Marko Hatlak (harmonika, efekti, vokal).

Ars in Drama Jazz Gala 80 & 50

Koncertni cikel "Ars in Drama" se po letu premora vrača na veliki oder ljubljanske Drame. Uvodni koncert je posvečen 80-letnici delovanja Big Banda RTV Slovenija in Abrahamu Thomasa Ganscha. Sloviti trobentač Thomas Gansch je solist večera, orkester vodi Tadej Tomšič.

Neposredni prenos Podelitev nagrade Lastovka 2025

Na natečaj Uredništva za kulturo Programa Ars je letos prispelo 267 zgodb. Zmagovalna zgodba je Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije avtorice Nine Dragičević, v ožji izbor pa so se uvrstile še štiri zgodbe. Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Neposredni prenos Nina Dragičević: Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (lastovka 2025)

Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Sobotni operni večer Claudio Monteverdi: Kronanje Popeje v neposrednem prenosu v sklopu 73. festivala Ljubljana

Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Štěpánka Balcarová, Tomaž Gajšt, Ana Čop in Big Band RTV Slovenija

Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Glasovi svetov Anarhizem – brat dvojček socializma, ki pa ne malikuje države in njenih institucij

Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi

Sobotni operni večer Vincenzo Bellini: Puritanci v neposrednem prenosu iz New Yorka

Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 20/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Neposredni prenos Mozartina I

Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihalne in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 22/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec ali pa je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Ars humana In memoriam Aleš Erjavec – "Nenehno so me zanimale avantgarde"

"Sodobna umetnost v svojih različnih oblikah se ne nanaša toliko na modernizem kot na umetnost zgodovinskih avantgard z njihovim mešanjem žanrov, tehnik, postopkov in različnih sfer življenja, ki segajo od znanosti do politike, " je v knjigi Estetika in politika modernizma (2009, Študentska založba) zapisal nedavno preminuli prof. dr. Aleš Erjavec. Erjavec je pustil močan pečat znotraj polja estetike in filozofije umetnosti tako pri nas kot v mednarodnem prostoru. Med drugim se je ukvarjal z avantgardami, sodobno umetnostjo, modernizmom in postmodernizmom. V svojih razmišljanjih je izhajal predvsem iz kritične teorije, hkrati pa se naslanjal tudi na sodobno filozofsko misel. Poleg teoretskih raziskav, pa je bil Erjavec zavezan tudi pedagoškemu delu, od leta 2000 je bil redni profesor za estetiko na ljubljanski Filozofski fakulteti in pobudnik ustanovitve Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je med letoma 2002 in 2012 vodil oddelek za kulturne študije. V spomin na njegovo delo ponavljamo pogovor, ki ga je z njim leta 2009 ob izidu njegovega omenjenega dela pripravil Aljaž Kovač.

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Humoreska tega tedna Kurt Tucholsky: Grad Gripsholm (2)

Roman Grad Gripsholm nemškega avtorja z začetka prejšnjega stoletja Kurta Tucholskega je njegovo edino daljše prozno besedilo. V slovenščini je v prevodu Tine Štrancar izšel pri založbi Miš. Kurt Tucholsky je že zelo zgodaj kazal strast do politično angažiranih besedil. Po prvi svetovni vojni je delal kot pisatelj, novinar in urednik satirične revije Ulk. Poleg tega velja za enega najpomembnejših literarnih ter gledaliških kritikov in esejistov Weimarske republike. Zdaj pa nazaj k romanu Grad Gripsholm: v prejšnji oddaji smo spremljali pisatelja Petra in njegovo zaročenko Lydio na poti na Švedsko, od takrat sta že prispela v prestolnico, kjer iščeta majceno hiško, v kateri bi preživela dopust. Sprehajata se po Stockholmu in s pomočjo tolmača Bengtssona, ki tolče ameriško nemščino, odkrijeta nenavadno ugodno nastanitev na Gradu Gripsholm v Mariefredu ob Malarskem jezeru. Odkrijeta tudi, da so glede hrane Švedi mojstri samo v predjedeh ... natančneje, obloženih kruhkih, glede vin pa ... Prevod Tina Štrancar, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 23/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 2. del

Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Druga epizoda ima naslov šestega in sedmega speva iz Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta: Vrisk je slišati tu, tam stok ljudi iz vrvenja ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonska mojstra: Miro Marinšek in Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Adrestos – Uroš Maček Agamemnon – Slavko Cerjak Nestor – Saša Miklavc Hektor – Milan Štefe Hekuba – Lenča Ferenčak Teano – Polona Juh Paris – Željko Hrs Helena – Stannia Boninsegna Skrbnica – Milena Grm Andromaha – Damjana Černe Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995

Podobe znanja Tina Lebar: Razvijamo GPS za dostavo genov na prava mesta

Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev. Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.