Ars aktualno V Narodnem muzeju baročna arhitektura in uporabna umetnost

Redko dobimo priložnost neko obdobje spoznavati tako temeljito kot zdaj v ciklu razstav Barok v Sloveniji. Gre za izjemen projekt več institucij: v Narodni galeriji sta že nekaj časa na ogled slikarstvo in kiparstvo 17. in 18. stoletja, zdaj pa so v Narodnem Muzeju Slovenije odprli razstavo Arhitektura in uporabna umetnost. Na ogled so številni predmeti, ki so prišli tudi iz drugih ustanov, zasebnih zbirk in cerkva. Z razstavo Naše lepo stoletje – Uršulinska cerkev in modernizem se projektu pridružuje še Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Ars aktualno Nagrade Lirikonfesta

S podelitvijo nagrad se je sinoči v Velenju končalo 24. književno srečanje Lirikonfest – festival liričnega, potopisnega, kantavtorskega in satiričnega občutja / rezervat za poezijo. Organizira ga Ustanova Velenjska knjižna fundacija, vodi pa ga pesnik in urednik Ivo Stropnik. Prispevek Vlada Motnikarja:

Ars aktualno Sanjarjenje Sare Haas v izmišljenem vrtu, polnem vilinov

V mariborski galeriji artKIT je na ogled likovna razstava mlade hrvaške likovne umetnice Sare Haas. Po treh razstavah na Hrvaškem je to njena prva samostojna v tujini. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. Osebna je tudi razstava z naslovom SAGA; pripoveduje zgodbe, ki jih doživlja, na neki način je igrivo zapisan dnevnik spominov. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.

Ars aktualno V Ljubljani gostuje francoski pisatelj Édouard Louis

Ali pisati o delavskem razredu pomeni pisati proti literarni tradiciji in zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno, da se proti njemu lahko borimo? To sta le dve izmed mnogih vprašanj, s katerimi se Édouard Louis, eden od osrednjih francoskih literarnih glasov mlajše generacije, ukvarja v svojih povečini avtobiografskih knjigah. Louis te dni na povabilo založbe cf*, pri kateri so izdali njegove zadnje štiri knjige v slovenščini, gostuje na več dogodkih v Ljubljani.

Ars aktualno Primož Trubar in Dom v jeziku

8. junij je dan Primoža Trubarja. Na Trubarjevi domačiji na Rašici se mu poklanjamo že dan prej ob 18. uri, in sicer že dvanajstič s tradicionalnim literarnim dogodkom Dom v jeziku v organizaciji Društva slovenskih pisateljev, Programa Ars in Občine Velike Lašče. Na njem se bodo predstavili nagrajeni sodobni slovenski avtorice in avtorji Miljana Cunta, Robert Simonišek, Marjan Kukovec, Nataša Konc Lorenzutti, Anja Mugerli, Maruša Novosel in Denis Škofič.

Ars aktualno Od filma do arhiva

Arhiv Republike Slovenije letos praznuje osemdeseto obletnico obstoja kot samostojna nacionalna institucija. Vodilo celoletnega praznovanja je odprtost in dostopnost arhivskih vsebin, pa tudi njihova digitalizacija. Del jubilejnega programa, ki očem javnosti razkriva izbor arhivskih materialov na področju filmske umetnosti, je razstava Od filma do arhiva, ki se je odprla ta teden, pospremila pa jo je projekcija razstavljenih filmov v Slovenski kinoteki. Prispevek je pripravila Urška Savič, bere Lidija Hartman.

Ars aktualno 21. Kino Otok je obiskal Sami van Ingen, avtor filma V senci

V Izoli se odvija osrednji del 21. festivala Kino otok. Na njem so, denimo, prikazali Prisluhni glasovom; film posledice kolonialne oblasti v Francoski Gvajani razišče skozi pogled odraščajočega dečka iz Pariza, ki na obisku pri babici obudi duha tragično umrlega strica. Na ogled je bil tudi film V senci finskega ustvarjalca Samija van Ingna. V filmu raziskuje kompleksno zapuščino svojih prednikov – med temi je tudi Robert J Flaherty, ki velja za avtorja prvega celovečernega dokumentarca. Z van Ingnom se je v Izoli srečala Tina Poglajen.

Ars aktualno 36. Grafični bienale Ljubljana o fantaziji, domišljiji in svobodi

Grafični bienale Ljubljana praznuje 70 let. Če se je nazadnje tematsko navezal na gibanje neuvrščenih, pri katerem je sicer v svojih začetkih igral pomembno vlogo v kulturni diplomaciji, pa se letošnja, 36. izdaja z deli umetnikov z vsega sveta osredotoča na razumljivejšo témo – fantazijo. Španska kuratorka Chus Martínez je bienale naslovila Orakelj: O domišljiji in svobodi.

Ars aktualno Stojan Batič - razstava ob 100. obletnici rojstva

V Zasavskem muzeju Trbovlje odpirajo razstavo z naslovom Stojan Batič kipar iz Trbovelj 100 let. Gre za razstavo ob 100. obletnici rojstva enega najpomembnejših kiparjev druge polovice 20. stoletja.

Ars aktualno Kino Otok, enaindvajsetič

V Izoli se pričenja osrednji del 21. filmskega festivala Kino otok, trajal bo vse do nedelje. Prikazali bodo 129 filmov, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih; filmi prihajajo iz Palestine, Črne gore, Nepala, Finske in več kot 30 drugih držav. Letos si festival sicer prizadeva za upočasnitev ritma, možnost za razmislek in dialog; v urniku so denimo namenoma ustvarili dodaten prostor za neposreden stik med filmskimi ustvarjalci in občinstvom.

Ars aktualno Norman Ohler o knjigi LSD za mamo

Vloga drog v sodobni družbi je največkrat zastrta in tabuizirana, diskurz o njihovi uporabi pa osnovan na dezinformacijah. Tako trdi nemški pisatelj Norman Ohler, ki se je že v svoji prvi raziskovalno naravnani knjigi Popolna omama: Droge v tretjem rajhu, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2019, posvetil temeljitemu pregledu uporabe stimulativnih drog med vodstom in vojaki nacističnega režima v Nemčiji pred in med drugo svetovno vojno. V svoji novi knjigi, LSD za mamo, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Aleša Učakarja in jo je nedavno predstavil v Ljubljani, že začeto raziskavo nadaljuje, le da se je tokrat posvetil uporabi psihedeličnih drog v času hladne vojne. V ospredju njegove obravnave je dietilamid lizergične kisline, širše poznan kot LSD.

Likovni odmevi Alen Ožbolt: Na ALUO je izobraževanje postalo krožni in skupnostni proces

V sklopu Univerze v Ljubljani že osemdeset let deluje najstarejša slovenska visokošolska ustanova za poučevanje likovne umetnosti. ALUO, kot se skrajšano imenuje danes Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, je nastala na podlagi večdesetletnih prizadevanj slovenskih likovnikov za svojo akademijo. Ti so do tedaj študirali v tujini, predvsem na Dunaju, v Münchnu, Pragi in v Zagrebu. Želja se jim je izpolnila 27. oktobra 1945. O pomenu, nalogah in vizijah ALUO spregovori dekan in akademski kipar Alen Ožbolt. Foto: Prof. S. Tihec v kiparskem ateljeju IV. letnika generacije 1981/82: na profesorjevi desni Jože Vrščaj. 1982. (vir: ALUO)

Svet kulture Krafft, Živa književnost in razstava Arhitektura in uporabna umetnost

Filmski navdušenci se že zgrinjajo v gorenjsko prestolnico, kjer se danes začenja igralski filmski festival Krafft, v stari Ljubljani pred galerijo ŠKUC pa bo naslednjih nekaj dni potekal literarno-glasbeni festival Živa književnost. Vabimo vas tudi na razstavo Arhitektura in uporabna umetnost, ki je na ogled v Narodnem Muzeju Slovenije.

Gremo v kino 5. Krafft, Spomini nekega polža, Simón, Kako izuriti svojega zmaja

Začenja se kranjski igralski filmski festival Krafft, na katerem se bodo za zlata jabolka potegovale igralske vloge iz desetih celovečernih filmov, podelili pa bodo tudi častno zlato jabolko za izjemno delovanje in umetniške dosežke. Ocenjujemo tri filme, ki so v teh dneh na sporedu v kinu: Spomini nekega polža, Simón in Kako izuriti svojega zmaja.

Podobe znanja Nika Janež: Zgodba o bakterijskih skupnostih se prične s pritrjevanjem na površino

Svetu, ki ga s prostim očesom ne opazimo, vladajo izredno prilagodljiva bitja - bakterije. Čeprav gre za enocelične in mikroskopsko majhne organizme, jih ravno ta navidezna preprostost žene k neverjetni iznajdljivosti, ko pride do prilagajanj na različne naravne okoliščine. Ena izmed prilagoditev, ki bakterijam omogoča, da se oprimejo različnih površin, povežejo z drugimi bakterijami, se medsebojno sporazumevajo in ščitijo pred neugodnimi razmerami v okolju, je biofilm. Natančno organiziran in kompleksen preplet lepljivih, skorajda želejastih snovi in bakterij. Kar je za bakterije obrambna struktura, nam marsikdaj povzroča preglavice - od jutranjih oblog na zobeh, bolnišničnih okužb do kontaminacij pri denimo predelavi mleka. Ko se torej bakterije znajdejo v okolju, kjer je preživetje oteženo, se ne umaknejo, temveč izgradijo nekakšen zaščitni plašč. Kje iskati snovi, ki lahko to kompleksno bakterijsko strukturo, ki je odporna na vročino, razkužila in celo antibiotike, uničijo? In kako poustvariti razmere, da bodo bakterije takšno strukturo oblikovale tudi v laboratoriju? S takšnimi in podobnimi vprašanji se pri svojem delu srečuje doktorica Nika Janež, raziskovalka na Odseku za biotehnologijo Instituta “Jožef Stefan”.

Svet kulture Prevedeno v socializem, Lirikonfest, Prekleta

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odpirajo razstavo Prevedeno v socializem, ki predstavlja skoraj neznano zgodovino turško govoreče skupnosti v Jugoslaviji med letoma 1920 in 1980. V Velenju so sinoči na festivalu lirične umetnosti, Lirikonfestu, podelili nagrade, Izolo in Ljubljano pa je obiskala italijanska pisateljica Beatrice Salvioni, katere prvenec Prekleta je skoraj čez noč postal prodajna uspešnica, doslej so ga prevedli že v več kot 35 jezikov.

Razgledi in razmisleki Colombe Schneck: "Pišem o družini, preteklosti, tišini, pokojnih ljudeh."

Colombe Schneck je študirala je na pariškem Institutu za politične študije in na Univerzi v Parizu II. Sodelovala je z nekaterimi francoskimi televizijskimi mrežami in režirala odmevne dokumentarce, na primer Ženske brez otrok, sumljive ženske iz leta 2014 ter Stari zaljubljenci naslednjega leta. Pisati je začela leta 2007, od takrat je objavila petnajst knjig in zanje prejela prestižne francoske literarne nagrade, nekatere knjige so prevedene v več jezikov. V slovenščini lahko zdaj beremo v prevodu Eve Mahkovic dve noveli v knjigi z naslovom Diptih. Izšla je letos pri založbi No!Press. Pogovarja se Tadeja Krečič, bere Lidija Hartman. Tehnična izvedba Gašper Loborec.

Izšlo je Stanka Hrastelj: Vznožje

"Če hočeš ohraniti upanje, moraš gori spodmakniti vznožje, kar je nemogoče, pa vendarle je v neskončnosti zmožno vse," pravi gostja oddaje Izšlo je Stanka Hrastelj. V pogovoru predstavi svojo pesniško zbirko Vznožje, ki je lani izšla v zbirki Črna skrinjica in jo gre brati kot celoto, pove pa tudi več o Krškem, lepi krajevni knjižnici in manjkajoči knjigarni. Nikar ne zamudite.

Svet kulture Konj Marko že več kot pol stoletja opozarja na pomen rušenja zidov za ljudi z duševnimi težavami

''S svojimi deli pripovedujem zgodbe o tem, kar doživljam. Občutljivo, premišljeno, igrivo zapisujem s čopičem na platno kot dnevnik spominov,'' se izpove umetnica mlada hrvaška umetnica Sara Haas. S prvo samostojno razstavo zunaj svoje domovine gostuje v galeriji artKIT. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. In osebna je tudi razstava z naslovom SAGA. V Svetu kulture tudi o sinjemodrem zaščitniku duševnih bolnikov. Konj Marko, velika modra skulptura konja iz Italije, ki je že več kot pol stoletja simbol deinstitucionalizacije, se odpravlja na pot po Sloveniji. Opozarja na prednosti tega, da ljudje z duševnimi težavami ne živijo po ustanovah, pač pa v skupnosti.

Glasovi svetov Neraziskano: Ekološka kriza kot kriza mišljenja

Skorajda si danes ne zmoremo zamišljati prihodnosti, ki ne bi bila vsaj črnogleda, če že ne povsem apokaliptična. Na eni strani smo priča vse večji krizi demokracije in novemu razplamtevanju vojn, na drugi grozi velika podnebna in ekološka kriza, ki ji namenjamo vse manj pozornosti. A morda gre v obeh primerih tudi za krizo mišljenja. Nova spoznanja terjajo od nas drugačno delovanje, a teh sprememb očitno še nismo zmožni. Še vedno smo dediči tradicije, ki človeka postavlja na odlikovano mesto.

Literarna matineja Slovanska bralna značka - več kot le bralni klub

Na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poteka Slovanska bralna značka, namenjena študentom, učiteljem in srednješolcem. Slovanska bralna značka je bralni klub, a hkrati tudi več kot to. Tedenska srečanja udeležencev bogatijo gostujoči avtorji, prevajalci in poznavalci sodobne slovanske literature, v okviru Slovanske bralne značke pa potekajo tudi različne izobraževalne in ustvarjalne delavnice za srednje šole, ki so primerne za dopolnitev pouka slovenščine, medpredmetno povezovanje ali tematske in kulturne dneve. Slovansko bralno značko vodita in organizirata izr. prof. dr. Namita Subiotto in doc. dr. Špela Sevšek Šramel. Dr. Špela Sevšek Šramel je tudi naša tokratna gostja, ob njej pa še Andraž Stevanovski, profesor slovenščine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.

Svet kulture O blišču in bedi večmilijonskega mesta

Bel dim, rjav odblesk je naslov razstave fotografa Nika Erika Neubauerja, ki je nastala med bivanjem v New Yorku in prikazuje utrip mestnega vsakdana, blišč in bedo večmilijonskega mesta, katerega podoba je postala ikonična. Na ogled je v mariborski Umetnostni galeriji. V Ljubljano pa je prispel francoski pisatelj Eduard Louis. Velik mednarodni uspeh je dosegel že z romanesknim prvencem Opraviti z Eddyjem iz leta 2014. Njegova dela so izrazito avtofikcijska, med njimi je knjiga Kdo mi je ubil očeta, na intimnih spominih temelječe fiktivno pismo očetu, ki ima pri nekaj več kot petdesetih letih popolnoma uničeno zdravje. Louisovo gostovanje je tokrat osredotočeno na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, kjer so študenti pripravili uprizoritev po motivih njegovih proznih del, v največji meri prvenca Opraviti z Eddyjem, kot nosi naslov tudi uprizoritev, nastopil pa bo tudi z javnim predavanjem »Umetnost pobega«.

Zborovski koncert Zborovski koncert

Posnetki odmevnih zborovskih koncertov z domačih in s tujih odrov.

Recital Recital

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Brina Jež Brezavšček, prejemnica Kozinove nagrade leta 2025

Skladateljica Brina Jež Brezavšček je to najvišje stanovsko priznanje prejela za svoj zaokroženi komorni opus, in sicer 4. junija letos na slovesni podelitvi. Je tudi prva skladateljica, ki je dobila nagrado. Z nami bo podelila nekaj vtisov s podelitve ter opisala poglavitne značilnosti svojega ustvarjanja za komorne zasedbe. Poslušali bomo skrbno izbran nabor njenih komornih del, vse od skladb, napisanih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, do najnovejših del.

Skladatelj tedna Ljubica Marić, 5. del

V zadnji oddaji iz cikla Skladatelj tedna obravnavamo neločljiv preplet filozofije, poezije in glasbe v delih srbske skladateljice Ljubice Marić. Posebno se posvečamo enemu največjih del iz njenega opusa, kantati Pesmi prostora, in razkrivamo, kako poetično-filozofski miselni svet Ljubice Marić navdihuje njene močno premišljene skladbe.

Banchetto musicale Operni junaki goriških salonov

Prvi koncert letošnje petnajste sezone 2025 cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu je bil enajstega marca v Atriju ZRC v Ljubljani. Pod naslovom Operni junaki goriških salonov je prinesel prve izvedbe italijanskih opernih arij, ki so se ohranile v Zgodovinskem pokrajinskem arhivu v italijanski Gorici. Skladbe so nekoč verjetno izvajali v goriških salonih v majhnih zasedbah s tremi ali štirimi godali in čembalom.

Mladi virtuozi Klarinetist Miha Grmek Seražin

V okviru cikla Mladi mladim, ki ga v sodelovanju s Cankarjevim domom organizira Glasbena mladina ljubljanska, je 12. februarja 2025 v Kosovelovi dvorani nastopil klarinetist Miha Grmek Seražin. Na svojo glasbeno pot je stopil pri osmih letih z diatonično harmoniko, leto pozneje pa s klarinetom. Leta 2015 je šolanje nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Jožeta Kotarja, leta 2020 pa se je odpravil na Glasbeno akademijo v Baslu na študij pri Françoisu Bendi, kjer obiskuje magistrski program. MIHA GRMEK SERAŽIN: PRELUDIJ V A-MOLU ZA KLARINET SOLO CARL PHILIPP EMANUEL BACH: SONATA FLAUTO TRAVERSO SOLO SENZA BASSO V A-MOLU, H. 562, WQ. 132 ZA KLARINET SOLO EDISON VASILJEVIČ DENISOV: SONATA ZA SOLO KLARINET

Po belih in črnih tipkah Marija Judina, petič

V skladu z izrekom Dostojevskega, da bo "lepota rešila svet", je bila za Marijo Judino glasba boj proti zlu in pot do odrešitve. Pogosto je poudarjala "pomembnost izraza". To je mogoče slišati v njenih neizmernih razmerjih zvoka, pulza in "življenja glasbene oblike".

Skladatelj tedna Ljubica Marić, 4. del

Muzika oktoiha je eden osrednjih ciklov glasbenega ustvarjanja skladateljice Ljubice Marić. Sestavljajo ga štiri glasbena dela, ki se tesno prepletajo z bizantinsko kulturno dediščino. Skladateljica je namreč pri zasnovi svojih skladb uporabila napeve iz srbske cerkvene glasbene tradicije, ki jih je v svoji zbirki Osmoglasnik notiral Stevan Mokranjac. Ti temeljijo na sistemu osmih modusov. Z Muziko oktoiho se je Ljubica Marić zapisala v zgodovino kot prva skladateljica, ki je pri zasnovi neliturgičnega dela uporabila liturgični vir. Z delom je skoraj preroško nakazala minimalistični slog, ki se je razširil med vzhodnoevropskimi skladatelji po letu 1970, in tako pomembno zaznamovala evropsko glasbeno dediščino druge polovice 20. stoletja.

Operna jutranjica Dvořákova operistika, 1. del

Antonín Dvořák je že za življenja užival izjemno pozornost in nedeljeno priznanje, od njegovih enajstih oper pa je zares uspela le ena, Rusalka, druge pa uprizarjajo le v čeških gledališčih. Zato bomo pet četrtkov namenili orisu njegove ustvarjalnosti za operni oder.

Glasni novi svet Kaj se zares sliši?

Prisluhni bomo novim stvaritvam v polju elektroakustične glasbe, med njimi novi plošči nemškega mojstra modularne sinteze zvoka Rashada Beckerja, azijski elektroakustični improvizatorski zasedbi FEN ter novi plošči samosvojih zvočnih svetov ameriškega dua Fraufraulein.

Arsov art atelje CPG impro o plošči Uho je najljubši čut pozornosti

Primož Čučnik, Ana Pepelnik in Tomaž Grom od leta 2006 sodelujejo v improvizacijskem triu, ki na izjemno izviren način spleta besedo, glasbo in performativne akcije. Na novi plošči "uho je najljubši čut pozornosti" (Zavod Sploh, 2015) predstavljajo starejše, nekatere še neobjavljene skladbe in nove posnetke, zabeležene po ponovni oživitvi tria. Člani CPG impro bodo tudi gostje oddaje.

Jazz Ars Saksofonistka Claire Daly – in memoriam

Claire Daly je bila pronicljiva glasbenica, ki je v svoje ustvarjanje vložila vso svojo dušo. Izkazala se je s prepoznavnim, toplim zvenom in nekoliko humornim slogom igranja bariton saksofona. Pisala je tudi članke v jazzovske revije in spremna besedila k jazzovskih ploščam. S svojim bariton saksofonom je sodelovala v zasedbah, ki so spremljale izvajalce kot so Aretha Franklin, James Brown, Joe Williams, Rosemary Clooney, Taj Mahal in Robert Palmer.

Tretje uho Robert Jukič - In The Land Of...

Nova plošča "In The Land of...", ki je nastajala po navdihu kratkih zgodb japonskega pisatelja Harukija Murakamija, prinaša glasbene razglednice – pripovedi, ki združujejo intimo, introspekcijo in širino, ujeto v zvočni prostor.

Jazz session Decagon - Dimitar Bodurov & BNR Big Band

Bolgarski pianist je vsestranski glasbenik. Že 25 let živi na Nizozemskem. Ob deseti obletnici festivala Radar je nastal projekt Decagon. Slišali bomo verzijo z bolgarskim radijskim big bandom. Na bobnih bo Martin Hafizi, na basu Mihail Ivanov, klavir bo igral avtor vseh skladb Dimitar Bodurov. BNR Big Band bo vodil Antoni Donchev.

Orkestralni jazz Euroradio Jazz Orchestra 2025 - prvi del

Evropska zveza radijskih postaj (EBU) že 60 let organizira izjemen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Organizacijo letošnjega, jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Orkester je vodil Matjaž Mikuletič, ki je tudi napisal vse skladbe. Slovenske barve sta zastopla še pevka Joliette Anžlovar in basist Jošt Lampret.

Jazz avenija Trobentač, aranžer, skladatelj in dirigent Bill Holman

Poslušamo skladbe, ki jih je napisal ali aranžiral Bill Holman, glasbenik, ki velja za enega najboljših aranžerjev skladb za jazzovski veliki orkester. Njegove plošče so sicer posejane zelo na redko, a so zato toliko dragocenejše. Bill Holman je igral tudi v različnih manjših zasedbah, ki so se pojavile in potem poniknile na tako imenovani jazzovski sceni Zahodne obale.

Samo muzika Big Band RTV Slovenija 80 (5) – obdobje umetniškega vodenja Huga Šekoranje

V peti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, se posvečamo dobremu desetletju med 2002 in 2014, ko je bil umetniški vodja zasedbe Hugo Šekoranja. V goste mu je uspelo povabiti nekatere najbolj eminentne jazzovske glasbenike in to je bilo roko na srce obdobje gostovanj nekaterih najpomembnejših sodobnih jazzovskih osebnosti od Joeja Lovana do Kurta Ellinga. Hugo se nam bo pridružil v studiu.

Jazz Ars Saksofonist Gene Ammons – ob stoletnici rojstva

Ob stoletnici rojstva bomo oddajo namenili saksofonistu Genu Ammonsu. Odlikoval ga je značilen poln in topel saksofonski zven, brez težav je prehajal med različnimi slogi od cool jazza pa vse do najbolj grobega čikaškega ritem in bluza. Vzel je najboljše prvine slogov vodilnih tenor saksofonistov Z dvema krajšima prekinitvama je bil zvezdnik čikaškega jazzovskega prizorišča četrt stoletja.

Tretje uho Keith Jarrett - Carl Philipp Emanuel Bach

Jarrett je na plošči objavil svoje izvedbe Würtemberških sonat, ki jih je Carl Philip Emanuel Bach izdal leta 1744 in jih posvetil grofu Würtemberškemu. Veljajo za najpomembnejše klavirsko delo iz časa med Johannom Sebastianom Bachom in Josephom Haydnom. Običajno se izvajajo na čembalu, Jarret pa jih je posnel na klavirju, in sicer leta 1994, v svojem studiu v New Jerseyju.

Jazz avenija Vince Mendoza

Vince Mendoza je med najbolj karizmatičnimi in iskanimi sodobnimi aranžerji in dirigenti. Sloviti ameriški dirigent in aranžer je v svoji neverjetni karieri pisal skladbe in priredbe za zvezde, kot so Björk, Gregory Porter, Al Jarreau, Diana Krall, Melody Gardot, Sting in Joni Mitchell. Je eden najbolj cenjenih in iskanih jazzovskih komponistov na svetu.

Samo muzika Big Band RTV Slovenija 80 (4) – Gostje Big Banda RTV Slovenija

V četrti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, bomo poslušali skladbe v njihovi izvedbi, v katerih so sodelovali različni glasbeni gostje z vsega sveta. Omenimo orgličarja Peppina Principa, pevca Kurta Ellinga, pevke Joan Faulkner, dirigenta Petra Herbolzheimerja in Herba Pomeroya, bobnarja Petra Erskina in trobentača Alexa Sipiagina.

Jazz Ars Trobentač Jack Sheldon

Predstavljamo enega najmarkantnejših trobentačev v jazzu – Jacka Sheldona. Bil je tudi pevec, igralec, umetniški vodja televizijskih predstav in velik posebnež. S svojimi spontanimi monologi, ki so bili včasih zelo smešni ter včasih omledni, je skoraj zasenčil svoje vrhunsko igranje trobente.

Radijska igra Fran Saleški Finžgar, Jože Vozny: Pod svobodnim soncem – 2. del

Po zmagi nad Hilbudijem in njegovo bizantinsko vojsko se Iztok v spremstvu popotnega pevca Radovana odpravi v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti skupaj rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači. Na dvornih slovesnostih Iztok v lokostrelskem tekmovanju premaga vojskovodjo in caričinega zaupnika Azbada, s čimer v Bizancu mladi Sloven postane splošno znan. Zaljubi se v prav tako ne ravnodušno mlado dvorjanko Ireno, njegova postavnost pa pritegne celo caričine oči. O nadaljnjih Iztokovih dogodivščinah pa v drugem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.

Radijska igra Milan Jesih: Podmornica

Igra v pripovedno osišče postavlja zakonske zgode in nezgode starejšega moža in mlade žene. V nekoliko širšem kotu pa gre skozi za Jesiha značilne duhovite in iskre jezikovne bravure zaznati tudi obravnavo motiva Lepe Vide. Destilat hrepenenja tokrat skozi satirično opno. Režiser: Tugo Štiglic Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sopran – Nataša Tič Ralijan Alt – Marijana Brecelj Bariton – Anton Petje Bas – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.

Radijska igra Radijska igra

Ljoba Jenče z glasom in glasbeni oblikovalec Borut Čelik v pripovedi RIBA razkrijeta, da se na koncu sveta, ob mizi iz javorja, ziblje sonce in z njim svet. Z zarjo bo sončna krogla odšla. Ob plamenih z ognjišča bodo jedli polento, peli, molili. Živeli ob boku bogov. Pojoč odpirali nebo. Melodija bo kot božanska voda svetlobe tekla med glasovi, se prelivala skozi besede in ritme. Kot mantre, kot trak tisočerih rodov. Temà bo vedno znova izginjala. Glas išče telo, telo godca, godec srce. Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu. Glas – Ljoba Jenče Glasbeni oblikovalec: Borut Čelik Režiser: Alen Jelen Tonski mojster Matjaž Miklič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v Cankarjevem domu marca 2025.

Kratka radijska igra Andrej Blatnik: Dan, ko sem te ljubila

Pisatelju, esejistu in literarnemu uredniku Andreju Blatniku je s svojim mojstrstvom pri oblikovanju kratkih dramatičnih prizorov tudi v tej poetični igrani radijski miniaturi uspelo rahločutno naslikati nostalgičen notranji monolog v zakonu ženske. Režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe in zvokovne opreme: Saša Lušič Nastopata – Nina Valič in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2012.

Kratka radijska igra Fran Milčinski, Goran Schmidt: Posvet

Duhovit opis sodne razprave, Milčinski pa s svojo prepoznavno satirično ostjo prav nič ne prizanaša niti lastnemu sodniškemu stanu. Igro je leta 2001 režiral njegov vnuk, režiser Matija Milčinski. Režiser: Matija Milčinski Dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstra: Miro Marinšek in Jure Culiberg Predsednik – Bojan Emeršič Prvi sodnik – Slavko Cerjak Drugi sodnik – Boris Ostan Tretji sodnik – Dare Valič Zapisnikar – Janko Petrovec Jesihhar – Nejc Simšič Kostajnar – Miha Veršnjak Kastrolar – Juš Milčinski Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2001.

Radijska igra Fran Saleški Finžgar, Jože Vozny: Pod svobodnim soncem – 1. del

Zgodba prikazuje spopad poganskega sveta pod svobodnim soncem Slovenov in Antov. Vendar pa epski boji slovanskih plemen pod vodstvom staroste Svaruna v tej radijski različici romana obdajajo predvsem dogodivščine pogumnega Svarunovega sina Iztoka. V prvem delu so predstavljeni vsi junaki in njihovo mesto v temeljnem spopadu obeh nasprotujočih si svetov – poganskega in krščanskega. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor

Radijska igra Honore de Balzac: Kraljeva ljubica

Zvočna zgodba iz zbirke sočnih, po renesančnem zgledu napisanih Balzacovih novel z naslovom Okrogle povesti, je groteskna komedijo nravi, ki moške preprosto pouči, naj se ne obešajo na ženske, ki ne marajo zanje. Prevajalec: Anton Debeljak Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica Metka Rojc Glasbeni opremljevalec Peter Čare Lepa Feronka – Tanja Ribič Odvetnik Feron – Danilo Benedičič Služabnica – Stanni Boninsegna Kralj – Janez Albreht Oče – Zvone Hribar Lannoy – Gregor Čušin Le Daim – Jernej Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.

Radijska igra Nataša Kramberger: Oma in jelka

Pripoved o srečanju negibne ome in jelke. Ta je šest tisočletij in pol ležala v mokri zemlji, preden sta jo, po naključju, ko so na robu vasi obnavljali kale, v Čadrgu našla Jani in Gorazd Kutin. Osušeno so jo naposled spremenili v liro, boben in piščal. Oma in jelka sta torej narejeni iz iste snovi: časa, ki pôje. To sta zdaj ozvočila pripovedovalka Nataša Kramberger in multiinstrumentalist Samo Kutin, ki igra na liro in boben iz jelke, poleg tega pa še na hurdi gurdi, harmonij in basovsko harfo. Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu. Pripovedovalka: Nataša Krmaberger Multiinstrumentalist: Samo Kutin Režiser: Alen Jelen Tonski mojster Matjaž Miklič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Cankarjevem domu marca 2025

Kratka radijska igra Goran Gluvić: Slavljenec

Satirična komedija je zasnovana na pomoti v zvezi z imenom povabljenega v radijski studio. Kdo je tisti, ki je v radijski studio prispel namesto uglednega jubilanta? Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Interpreta – Brane Grubar in Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999

Kratka radijska igra Egist Zagoričnik: Življenje zvoka

Igra prikazuje svojevrsten odnos do glasbe in duhovna doživetja, ki jih omogoča posamezniku. Kako človek zares občuti moč zvoka in glasbe? Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Ona – Nataša Barbara Gračner On – Bojan Emeršič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1992

Radijska igra Virginia Woolf: Orlando

Radijska priredba drznega in inovativnega romana Virginie Woolf analizira človekovo zavest in njeno kroženje okoli osrednjih tem: ljubezni, lepote, minljivosti, zakona, osamljenosti in smisla. Mladi plemič Orlando živi v šestnajstem stoletju, a se po dolgem spancu prebudi štiristo let pozneje kot ženska. Slike angleške zgodovine so tako vtkane v nepojasnjene menjave časa, prostora in spola. Režiser: Jože Valentič Avtor dramatizacije romana: Darryl Pinckney Prevajalka in prirejevalka: Lenča Ferenčak Dramaturg: Pavel Lužan Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Tonski mojster: Staš Janež Orlando – Lenča Ferenčak Kraljica – Mojca Ribič Kneginja – Maja Sever Nadvojvoda – Tone Gogala Shel – Slavko Cerjak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1995.

Sedmi dan Irenej Lyonski proti krivovercem

Irenej Lyonski je eden od najbolj znamenitih piscev zgodnjega obdobja krščanstva. Znan je po svojih spisih, v katerih je branil krščanstvo pred poganstvom in različnimi herezijami. V oddaji ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja z jezuitom Benjaminom Bevcem.

Sledi večnosti Župnija sv. Jožefa v Mariboru praznuje 85. obletnico

V nedeljo, 15. junija, bo župnija sv. Jožefa v Mariboru na Studencih praznovala 85. obletnico ustanovitve. Kaj so danes njene ključne značilnosti ob dejstvu, da je osrednji projekt obnova zvonika? Gosta oddaje sta dr. Fanika Vrečko, teologinja in literarna zgodovinarka, članica župnijskega sveta in odgovorna za medijsko podobo župnije, ter dr. Stanislav Slatinek. Je tamkajšnji župnik, predsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru ter profesor na teološki fakulteti.

Bogoslužje Prenos evangeličanskega bogoslužja iz Bodoncev

Ob binkoštnem prazniku neposredno prenašamo evangeličansko bogoslužje iz Bodoncev. Uvodni nagovor ima inšpektorica ECO Bodonci Zdenka Jelenovec. Bogoslužje, skupaj z duhovnicami Jano Kerčmar, Katjo Ajdnik in Judit G. Andrejek in duhovnikom Štefanom Beznecem,, vodi škof Leon Novak. Pridiga vodja evangeličanske humanitarne organizacije EHO Podpornica Peter Adrejčak (naglas na zadnjem a). Za glasbeno spremljavo bogoslužja skrbi ansambel ZGŠ Virtuoz.

Musica sacra V Bachovem letu - z Bachovo binkoštno glasbo

Letos mineva 340 let od rojstva Johanna Sebastijana Bacha, ki je binkoštim in Svetemu Duhu namenil lepo število svojih skladb; med njimi najdemo obsežnejše kantate in motete, korale ter orgelske skladbe. Nekatere bodo zvenele tudi v tokratni – binkoštno obarvani oddaji.

Sedmi dan Praznik Binkošti

Raziskali bomo pomen in globino binkoštne nedelje, enega od najpomembnejših krščanskih praznikov. Pogovarjali pa se bomo tudi o tem, kako ga mladi danes dojemajo, kaj ga za njih pomeni in kako ga lahko, tudi skozi katehezo predstavimo širšemu občestvu. Gost tokratne oddaje bo profesor na TEOF dr. Andrej Šegula.

Sledi večnosti Binkošti danes in moč Duha

Verniki bodo v nedeljo, 8. junija, praznovali binkošti – enega najstarejših in najpomembnejših krščanskih praznikov. Petdeseti dan po veliki noči se spominjajo prihoda Svetega Duha. Kakšna je svetopisemska utemeljitev binkošti? Kako Sveti Duh deluje v osebnem in občestvenem življenju kristjana? Naš gost je doc. dr. Matjaž Celarc.

Sedmi dan Knjiga Pot iz brezna odstira tudi pot iskanja luči iz odvisnosti

Pot iz brezna je naslov nove knjige v slovenskem prostoru, katere avtorja sta Jožef in Lidija Kociper. Govori o pasteh zasvojenosti z alkoholom. Letno se v Sloveniji zdravi okrog tisoč ljudi. Rehabilitacija traja pet let, uspeh pri rehabilitaciji pa je približno 75-odstoten, pri tistih, ki opravijo petletni program. Je pa malo ljudi, ki se zares odločijo za pet let rehabilitacije. Potrebno je poznavanje problematike alkoholizma in njegovega ozadja, ne le biološkega, ampak tudi psihološkega in socialnega, poudarjata gosta. Kako pa knjiga nagovarja tudi globlje, do kakšnih spoznanj sta prišla ob svojem delu in v skupinah? Je prav izmenjava izkušenj v skupinskih terapijah ta duhovna komponenta?

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Na sedmo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje župnik, p. Pavle Jakop. Sodeluje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi zborovodkinja Anja Lenarčič, s kitaro pa jih spremlja Peter Berden.

Musica sacra Sakralna glasba Enrica Bossija

Letos mineva 100 let od smrti tega, pri nas malo znanega italijanskega glasbenega ustvarjalca, pedagoga in organista iz dobe romantike. A bolj kot zaradi obletnice si zasluži pozornosti zaradi svojih, v vseh pogledih dovršenih glasbenih del. Iz njih vejejo inovativnost, sveže ideje in prepričljivost. Njegov kompozicijski opus kljub temu še danes ni v celoti raziskan; še največ se izvajajo njegove orgelske skladbe in nasploh dela z duhovno vsebino, ki so primerna tudi za izvedbo pri liturgiji.

Sledi večnosti "Ni prave vere brez dobrih del"

V 35 letih je Karitas pomagal številnim posameznikom, družinam, otrokom, starejšim in bolnim. V začetku maja je praznoval 35 let, saj 30-letnice zaradi covida ni bilo mogoče proslaviti. Leta 2024 je bilo v različne programe Karitasa vključenih več kot 145 tisoč 316 ljudi. Karitas vsako leto s hrano, plačilom položnic, oblačili in drugo pomočjo podpira več kot 40.000 gospodinjstev. V 35-ih letih delovanja je razdelil več kot 71 tisoč 771 ton hrane, samo lani pa 3 tisoč 755. Prostovoljci so v zadnjih desetih letih opravili več kot 6 milijonov ur prostovoljnega dela.

Sedmi dan Prva omemba Judov v Ljubljani

700 let bo minilo od prve pisne omembe Juda iz Ljubljane, datirane 6. junija 1325. O dolgi, a pogosto prezrti zgodovini judovske navzočnosti v Ljubljani in širše na Slovenskem bo spregovoril naš gost Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Skupaj bomo osvetlili, kako so Judje živeli, kje so delovali, kako so vplivali na družbeni, kulturni, gospodarski in verski razvoj mest ter zakaj se zdi, da so izvzeti iz kolektivnega spomina. Slika: Boris Hajdinjak v svoji pisarni v srednjeveški mariborski sinagogi. V ozadju je kopija naslovnice Sarajevske Hagade (Aragonija/Barcelona, ok. 1350, Zemaljski muzej, Sarajevo)

Lirični utrinek Giacomo Leopardi: Neskončnost

Italijanski romantični pesnik Giacomo Leopardi se je rodil leta 1798, umrl je na današnji dan 1837. Prištevamo ga med najpomembnejše italijanske pesnike 19. stoletja. Za njegovo poezijo sta med drugim značilna romantično svetobolje in pesimizem. Leopardijevo pesem z naslovom Neskončnost je prevedel Ciril Zlobec, leta 2008 jo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 31/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki pripoveduje o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in tamkajšnjimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže odločilni vpliv zgodovinskih okoliščin na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Lirični utrinek William Butler Yeats: Žensko srce

Na današnji dan pred 160 leti se je rodil irski pesnik in dramatik William Butler Yeats. Blaž Šef bo interpretiral njegovo pesem Žensko srce, ki je bila objavljena leta 1899, v tretji knjigi pesnikove poezije z naslovom Veter med trsjem; gre za eno tistih del v angleščini, ki so se najbolj približala postopkom in razpoloženju francoskega simbolizma. Prevedla jo je Nada Grošelj.

Literarni nokturno Bruno Vieira Amaral: Fotografija

Bruno Vieira Amaral (1978) je pisatelj, prevajalec in literarni kritik. Njegov knjižni prvenec iz leta 2013 je prejel štiri glavne portugalske literarne nagrade, med njimi tudi nagrado Joseja Saramaga. Tudi njegova knjiga Hoje Estaras Comigo no Paraiso (Danes boš z menoj v raju) je prejela več nagrad; gre za zbirko tridesetih kratkih zgodb, mozaika življenj ljudi z obrobja: revežev, sanjačev, nefunkcionalnih družin, pa tudi nemogočih ljubezni. Amaralovo mojstrstvo se kaže v smislu za podrobnosti, ki se v vsaki zgodbi odraža na drugačen, a vselej inovativen način. Iz dela smo izbrali zgodbo Fotografija. Prevajalka: Urška Rupar Vrbinc; režiserka: Saška Rakef; igralec: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.

Literarni večer Paul Bowles, iskalec samote

Literarni večer smo namenili ustvarjanju ameriškega pisatelja Paula Bowlesa. Romana Zavetje neba in njegov prozni opus predstavlja Andrej Blatnik, ki je tudi prevedel roman Zavetje neba in zgodbo Vrt. Odlomek iz romana Pa naj pade je prevedel Tone Škrjanc. Vezno besedilo je brala Lidija Hartman, literarne odlomke sta interpretirala Maja Sever in Matej Recer. Literarni večer je z glasbo Paula Bowlesa opremil Marko Stopar, oddajo je posnel Staš Janež, režiral pa Jože Valentič, oktobra 2005.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 30/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela nastajati Nova Gorica. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Lirični utrinek Luiza Pesjak: Ni moči

Pesnica, pisateljica in prevajalka Luiza Pesjak se je rodila 12. junija leta 1828 v Ljubljani kot hči znamenitega odvetnika Blaža Crobatha, umrla je leta 1898. Bila je dobro izobražena, poznala je pomembne razumnike svojega časa. Najprej je pisala v nemščini, pozneje v slovenščini. Pesnila je pod vplivom Prešerna, po letu 1860 se je priključila slovenskemu narodnemu gibanju in pričela objavljati poznoromantične domovinske pesmi. Njeno pesem Ni moči v Liričnem utrinku interpretira dramska igralka Stannia Boninsegna. Utrinek smo posneli leta 2008.

Literarni nokturno Jorge Luis Borges et al.: Klepsidra

Izbrali smo nekaj pesmi na temo časa in minevanja. Leta 2015 so jih kot študenti dramske igre in umetniške besede na AGRFT interpretirali Filip Samobor, Miranda Trnjanin, Sara Gorše in Gregor Prah. Pesmi Federica Garcie Force v prevodu Jožeta Udoviča, Lili Novy, Gregorja Strniše, Jorgeja Luisa Borgesa v prevodu Aleša Bergerja in Blaža Lukana je izbrala Tesa Drev Juh, ki je prevedla tudi pesem Kay Ryan. Pod mentorstvom režiserja Klemna Markovčiča je oddajo realiziral študent radijske in gledališke režije Tin Grabnar, ton in montaža Nejc Zupančič, glasbena oprema Tina Ogrin. Produkcija 2015.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 29/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradoitev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Lirični utrinek Oton Župančič: Velikonočna epistola sinu

Pesem Otona Župančiča je kljub naslovu - Velikonočna epistola sinu - zelo primerna za te majske dni, ko si otroci in mladina med pridobivanjem zadnjih ocen in opravljanjem mature belijo glavo s šolsko učenostjo. O njeni relativnosti je pisal Oton Župančič v pesmi, ki jo interpretira dramski igralec Brane Grubar.

Literarni nokturno Giovanni Boccaccio: Novela o bistroumni Filipi

Letos bo minilo 650 let od smrti velikana svetovne književnosti Giovannija Boccaccia. Njegov Dekameron je prvo veliko delo italijanske pripovedne proze. V njem je sto novel. Leta 1348 je deset mladih ljudi pobegnilo iz Firenc pred strašno kugo in se zateklo v podeželsko vilo. Čas so si krajšali s pripovedovanjem zgodb. Vsak dan je vsak izmed njih povedal eno zgodbo. Šesti dan je bil namenjen zgodbam o ljudeh, ki so se z duhovitimi in odrezavimi odgovori izmotali iz težav. Zgodba, ki govori o gospe Filipi, je sedma novela tega dne. Prevajalec Niko Košir, interpret Gregor Baković, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Matej Juh. Produkcija 2008.

Neposredni prenos Kapucinska grobnica - prenos radijske igre iz SNG Nova Gorica

Neposredni prenos radijske igre Kapucinska grobnica po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja Josepha Rotha z Malega odra Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, interpretira ga Jure Kópušar, na ozadju svoje družinske kronike izrisuje propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in problematični prehod v novo avstrijsko družbo v obdobju nastajajočega nacizma. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek prve svetovne vojne, Trotto se na hitro poroči z Elisabeth Kovacs in naposled odide na fronto v Sibirijo. Drugi del pa vpeljejo konec vojne, Trottova vrnitev na Dunaj in soočenje z »novo stvarnostjo«, gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke priredbe Giacoma Pedina in Jacópa Giacomonija ter radijske Ane Kržišnik Blažica, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre na neki način ostaja »igrani roman«; tako jo je zasnoval tudi njen režiser Klemen Markovčič. Narativni skelet so namreč misli v ospredju, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori, tokrat na posnetku, kot svojevrstne digresije ‒ ti bodo za tokratni dogodek izvedeni živo. Njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklost, prizori so predpreteklost. V tej časovni zanki se v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Igra je tako ujeta v zgodovinskem mezaninu, stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. Sicer pa so v obdobju, ko vznikajo nova in nova vojna žarišča, mednarodna skupnost in njen dogovor o miru, ki ga je nazadnje sklenila pred 80 leti, pa izgublja kompas in vse bolj bledi, razmisleki o nečem, kar se nam je že zgodilo in za kar smo rekli: nikoli več, toliko pomembnejši. Naj povemo še, da je igra nastala v sklopu letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica−Gorica kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, RAI Furlanija - Julijska krajina in 3. program Radia Slovenija – program Ars. V igralski zasedbi pa nastopajo aktualni in nekdanji člani SNG Nova Gorica. Prevajalca: Mira Miladinović Zalaznik, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Dramaturginja: Vilma Štritof Tehnična realizacija prenosa: Sonja Strenar, Urban Gruden, Miha Oblak Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Bubi Kovacs – Andrej Zalesjak Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs – Blaž Valič Joseph Branco Trotta – Miha Nemec Manes Reisiger – Gorazd Jakomini Služabnik Jacques – Ivo Barišič Baranovič – Peter Harl Produkcija uredništva igranega programa. Mali oder SNG Nova Gorica, 13. junija 2025

Neposredni prenos Simfoniki, Kuokman in Yeol Eum Son

Osmi koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Yeol Eum Son (klavir) dirigent: Lio Kuokman Anton Lajovic: Sanjarija (prir. za godalni orkester: Lucijan Marija Škerjanc) Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu op. 30 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Preludij v G-duru op. 32 št. 5 Jean Sibelius: Simfonija št. 2 v D-duru op. 43

Neposredni prenos Pretežno vokalni cikel 6 - Romantično

Ob prenosu zadnjega koncerta Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije bodo prišli na svoj račun ljubitelji romantičnih melodij, predvsem pri priljubljeni Večerni pesmi op. 69, št. 3 Josepha G. Rheinbergerja in njegovi Maši v G-duru, op. 151. To bodo solist Martin Kozjek, Zbor Slovenske filharmonije in dirigent Stephen Layton prepletli z deli Rheinbergerjevih sodobnikov: Petra Corneliusa, Felixa Mendelssohna - Bartholdyja in Franza Liszta.

Neposredni prenos Dom v jeziku

"Primož Trubar – ime pove vse: jezik, pripadnost, identiteta. To so vrednote, ki so krasile začetek slovenskega naroda in upam, da ta začetek v slovenskem narodu še vedno traja." S temi besedami je predsednik društva slovenskih pisateljev Marij Čuk letos pospremil dan Primoža Trubarja. Kot vsako leto se mu tudi letos poklanjamo na Trubarjevi domačiji na Rašici, in sicer z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Miljano Cunta, Roberta Simoniška, Marjana Kukovca, Natašo Konc Lorenzutti, Anjo Mugerli, Marušo Novosel in Denisa Škofiča. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev in projekt Slovenska pisateljska pot, Občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom iz Trubarjevega dela En regišter … ena kratka postila. Scenarist Matej Krajnc, napovedovalca Eva Longyka Marušič in Igor Velše, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiserka Špela Kravogel, interpreti – avtorji sami, urednik prenosa Matej Juh. Produkcija 2025.

Neposredni prenos Neposredni prenos 6. koncerta abonmaja Filharmonični klasični koncerti (FKK 6) Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije na zadnjem glasbenem dogodku letošnje abonmajske sezone gosti priznanega britanskega dirigenta Ivorja Boltona. Koncert z naslovom »Neimenovano« namiguje na Simfonijo št. 4 v e-molu, op. 98 Johannesa Brahmsa, ki jo bomo slišali v drugem delu abonmajskega večera. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, je Brahmsova 4. simfonija »delo izjemno (samo)kritičnega in discipliniranega umetnika, v katerem glasbena oblika in vsebina postaneta eno, v katerem kompozicijska tehnika odpira nove in nove načine izražanja najglobljih prepričanj o vsem neimenovanem, ki kroji našo usodo«. V prvem delu koncerta pa bo na sporedu simfonično delo iz klasicistične glasbene zakladnice – slišali bomo Simfonijo št. 103 v Es-duru, Hob. I:103 z naslovom »Tremolo timpanov« Josepha Haydna.

Neposredni prenos 6. koncert z naslovom "Konkretno" iz abonmaja SMS Slovenske filharmonije

»Razposajenost »prekinjenega valčka« Danila Švare podaja roke galantni virtuoznosti ene najbolj priljubljenih skladb violončelistov. Kaj pa zapisati o znameniti Leningrajski simfoniji – simbolu glasbenega upora prebivalcev obleganega Leningrada, ki je kmalu odmeval po vsej Evropi in s katerim zaokrožamo abonmajsko sezono Orkestra Slovenske filharmonije? Prepustimo raje zadnjo besedo glasbi sami.« Tako so zapisali v Slovenski filharmoniji, mi pa vas vabimo k spremljanju neposrednega prenosa koncerta na programu Ars. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil uzbekistanski dirigent Aziz Šohakimov, drugi gost večera pa bo francoski violončelist Edgar Moreau.

Neposredni prenos Podelitev Cankarjeve nagrade 2025

Neposredni prenos podelitve Cankarjeve nagrade iz Cankarjevega doma na Vrhniki. Cankarjevo nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU; namenjena je delu s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja, prvič so jo podelili leta 2020. Letos so za Cankarjevo nagrado nominirana dela: Feri Lainšček: Kurja fizika Barbara Korun: Vnazaj Nataša Kramberger: Po vsej sili živ Milan Dekleva: Lističi Muanis Sinanović: Vse luči Strokovno žirijo sestavljajo dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr. Alenka Koron, Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič.

Radijska igra William Shakespeare: Hamlet

Ko se po smrti danskega kralja prikaže skrivnostni duh, princ Hamlet začuti dolžnost in slo po maščevanju svojega očeta. Notranji boj med moralnimi dilemami in željo po maščevanju Hamleta peha v niz odločitev, ki se končajo z usodno umiritvijo Elsinorja. Vsem dobro poznana Shakespearjeva tragedija v neposrednem, intimističnem formatu radijske igre publiko prestavi v mračen prostor maščevanja, norosti in družinske tragedije. Radiofonsko strnjena priredba besedila ohranja hamletovsko esenco, zaradi specifik medija pa marsikateri dogodek in lik začrta nove zvočne in pomenske dimenzije. Radijska izvedba v živo postavlja Hamleta v aktualni kontekst in odpira razmislek: Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo? Klavdij, kralj danski: Dario Varga Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja: Klemen Kovačič Polonij, véliki komornik: Janez Škof Horatio, Hamletov prijatelj: Gašper Lovrec Laert, Polonijev sin: Žan Brelih Hatunić Gertruda, danska kraljica: Polona Juh Ofelija, Polonijeva hči: Mojka Končar Duh Hamletovega očeta: Aleš Valič Osrik, dvornik: Luka Seražin Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Oton Župančič Prirejevalka in dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Urban Gruden, Matjaž Miklič Lektor: Martin Vrtačnik

Neposredni prenos V etru pesem IV: Večer kabareta

Sabina Gruden, mezzosopran Tadej Horvat, klavir Spored William Bolcom (1938) Cabaret songs / Kabaretne pesemi (Arnold Weinstein) Oh, Close The Curtain / Ah, spustite zastor At the last lousy moments of love / V zadnjih ušivih trenutkih ljubezni Places to live / Kraji za življenje Toothbrush Time / Čas za ščetkanje Waitin’ / Čakam Amor / Amor Song of Black Max / Pesem črnega Maksa The Actor / Igralec George / George Kurt Weill (1900–1950) Nanna’s Lied / Nannina pesem (Bertolt Brecht) Je ne t’aime pas / Jaz te ne ljubim (Maurice Magre) Youkali / Youkali (Roger Fernay)

Sobotni operni večer John Adams: Antonij in Kleopatra v neposrednem prenosu iz New Yorka

Nesmrtna zgodba o tragični ljubezni svojeglavih in prestopniških ljubimcev – prvič na naši valovih.

Neposredni prenos VIP 5 – Sklepno

Ko je dr. Mirko Cuderman prišel z idejo o ustanovitvi poklicnega zbora med visoke državne uradnike, ga je vedno doletel isti odgovor: »Kaj, še en zbor!?! Saj jih imamo 2000! Zakaj pa še en zbor?!?« Pa vendar mu je skupaj s somišljeniki leta 1991 uspelo ustanoviti Slovenski komorni zbor, zdaj Zbor Slovenske filharmonije. Dr. Cuderman se je 27. februarja poslovil od tega sveta: Zbor in Orkester Slovenske filharmonije mu posvečata izvedbo Mozartovega Rekviema. Na sklepnem koncertu za Vokalno-instrumentalni program bo ob 90-letnici Arva Pärta zvenela še njegova Berlinska maša v zanj značilnem meditativnem slogu. Glasbenike bo vodil glavni dirigent Zbora Slovenske filharmonije Stephen Layton. Solisti bodo sopranistka Rebeka Pregelj, altistka Dzsenifer Szilvia Vane, tenorist Oleksandr Nastasiichuk in basist Blaž Stajnko.

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Štěpánka Balcarová, Tomaž Gajšt, Ana Čop in Big Band RTV Slovenija

Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Achim Kirchmair & David Jarh Kvintet

Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Humoreska tega tedna Karel Čapek: Kako nastane gledališka predstava

Češki novinar, kritik in pisatelj Karel Čapek je živel med letoma 1890 in 1938. Danes je znano, da je v enem svojih besedil prvi uporabil besedo robot. Napisal je vrsto politično naravnanih del, v katerih je pisal o nemirnih prvih desetletjih 20. stoletja. Nanj je vplival ameriški pragmatični liberalizem, zavzemal se je za svobodo govora in močno nasprotoval vzponu fašizma in komunizma v Evropi. Čapkov pripovedni opus je zelo obsežen in raznovrsten. Pisal je pripovedke, romane in drame. Kot dramatik je dobro poznal tudi zakulisje gledališkega življenja, ki ga je humorno opisal v besedilu z naslovom Kako nastane gledališka predstava. Prevod: Marjan Kozina, interpretacija Slavko Cerjak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Elza Rituper. Produkcija leta 1997. Redakcija Staša Grahek.

Sobotni operni večer Gioacchino Rossini: Seviljski brivec iz New Yorka

Almaviva ljubi Rozino, ki jo ima zaklenjeno njen oskrbnik doktor Bartolo. Kaj naj stori mladi plemič?

Ars humana Hannah Arendt – "propaganda in teror predstavljata dve plati iste medalje"

Dela politične teoretičarke in nemške filozofinje judovskega rodu Hannah Arendt (1906–1975) so ključna referenčna točka za razmišljanja o politiki, družbi, moči, oblasti, demokraciji, totalitarizmu idr. Najbolj razvpiti njeni deli pa tudi petdeset let po njeni smrti ostajata Eichmann v Jeruzalemu (1963, slovenski prevod 2007, ponatis 2025), v katerem razgrne, kako običajni ljudje postanejo akterji v totalitarnih sistemih, in Izvori totalitarizma (1951, slovenski prevod 2003), v katerem totalitarizem definira kot proticivilizacijski politični pojav in opozori na pomen aktivnega državljanskega angažmaja. Več o življenju in delu Hannah Arendt pa z gostom. Sodeluje doc. dr. Gorazd Kovačič z Oddelka za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete, odličen poznavalec njene misli. Foto: Wikipedija

Glasovi svetov Neraziskano: Ekološka kriza kot kriza mišljenja

Skorajda si danes ne zmoremo zamišljati prihodnosti, ki ne bi bila vsaj črnogleda, če že ne povsem apokaliptična. Na eni strani smo priča vse večji krizi demokracije in novemu razplamtevanju vojn, na drugi grozi velika podnebna in ekološka kriza, ki ji namenjamo vse manj pozornosti. A morda gre v obeh primerih tudi za krizo mišljenja. Nova spoznanja terjajo od nas drugačno delovanje, a teh sprememb očitno še nismo zmožni. Še vedno smo dediči tradicije, ki človeka postavlja na odlikovano mesto.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 30/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela nastajati Nova Gorica. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Neposredni prenos Simfoniki, Kuokman in Yeol Eum Son

Osmi koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Yeol Eum Son (klavir) dirigent: Lio Kuokman Anton Lajovic: Sanjarija (prir. za godalni orkester: Lucijan Marija Škerjanc) Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu op. 30 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Preludij v G-duru op. 32 št. 5 Jean Sibelius: Simfonija št. 2 v D-duru op. 43

Kdo smo? Rokovnjači: ubežniki, tatovi, roparji, požigalci in morilci

V drugi polovici 18. stoletja, še zlasti pa prvo polovico 19. stoletja, so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so bili in kaj so počeli? (ponovitev)

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 29/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradoitev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Zborovski panoptikum Očem nevidno, letni koncert APZ Toneta Tomšiča

Očem nevidno – prijateljstvo, ljubezen, vera. Vsakdanje težave in skrbi, pa tudi krivice in trpljenje, ki nas oddaljujejo od bistva življenja – časa zase in za ljubljene, časa v naravi, tišine, smeha in otroške razigranosti. Bistvo je očem nevidno, toda vredno ga je iskati. Tudi z glasbo – skladbami slovenskih in tujih skladateljev ter svežo zborovsko literaturo, s katero je na letnem koncertu v soboto, 31. maja, v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji razgrnil bistvo Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigentke Rahele Durič. V oddaji bomo predstavili izbrane posnetke koncerta in v pogovoru z umetniško vodjo zasedbe razkrivali sedanji utrip ljubljanskega APZ.

Literarna matineja Slovanska bralna značka - več kot le bralni klub

Na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poteka Slovanska bralna značka, namenjena študentom, učiteljem in srednješolcem. Slovanska bralna značka je bralni klub, a hkrati tudi več kot to. Tedenska srečanja udeležencev bogatijo gostujoči avtorji, prevajalci in poznavalci sodobne slovanske literature, v okviru Slovanske bralne značke pa potekajo tudi različne izobraževalne in ustvarjalne delavnice za srednje šole, ki so primerne za dopolnitev pouka slovenščine, medpredmetno povezovanje ali tematske in kulturne dneve. Slovansko bralno značko vodita in organizirata izr. prof. dr. Namita Subiotto in doc. dr. Špela Sevšek Šramel. Dr. Špela Sevšek Šramel je tudi naša tokratna gostja, ob njej pa še Andraž Stevanovski, profesor slovenščine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 31/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki pripoveduje o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in tamkajšnjimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže odločilni vpliv zgodovinskih okoliščin na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.