Ars aktualno Na malem odru SNG Nova Gorica predstava z aktualno temo neplodnosti

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica začenja novo sezono s predstavo 64. Gre za urbano dramo hrvaške pisateljice Tene Štivičić, ki obravnava temo neplodnosti. Pod režijo se podpisuje Nina Šorak.

Ars aktualno Novosti Cankarjeve založbe in Vse luči Muanisa Sinanovića

Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, pri kater sta izšla druga pesniška zbirka Nine Medved Rodna doba in žanrski roman Jerce Cvetko Padam na besede. Pred kratkim pa je pri založbi Beletrina izšel fikcijski esej Vse luči Muanisa Sinanovića, pesnika, pisatelja in esejista, ki v svoji novi knjigi obračunava predvsem s samim seboj. V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava slik slovenske umetnice, raziskovalke in profesorice na več univerzah in šolah Kiki Klimt z naslovom Vizualna analiza mita Psihe in Erosa skozi Heglovo dialektiko. V Layerjevi hiši v Kranju pa se bo začel Festival neukročenega verza: Medvrsticami. Vodenje javnega zavoda Cankarjev dom pa bo 15. oktobra prevzel Jure Novak. Vabljeni k poslušanju!

Ars aktualno Retrospektiva filmov Matjaža Klopčiča

Matjaž Klopčič je bil marsikaj: učitelj sabljanja, arhitekt, scenograf, realizator propagandnih filmov, profesor na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo, esejist, predvsem pa je bil režiser kratkih in celovečernih filmov. Med drugim je posnel zimzeleno uspešnico Cvetje v jeseni, morda manj znano pa je, da je bil ob Boštjanu Hladniku eden izmed začetnikov filmskega modernizma na Slovenskem. Umetnik se je rodil 4. decembra 1934 v Ljubljani, umrl pa je 15. decembra 2007 v rojstnem mestu, mestu, ki ga je večkrat upodobil v svojih filmih. Ob 90. obletnici njegovega rojstva Slovenska kinoteka v sodelovanju z vrsto partnerjev pripravlja bogat program, poklon Matjažu Klopčiču in njegovi ustvarjalnosti: več o njem pa urednik filmskega programa v Slovenski kinoteki Igor Prassel v pogovoru z Markom Goljo.

Ars aktualno Ema Kugler: Nekoč v Posočju

Film Nekoč v Posočju govori o staroverstvu v Posočju, za katero ne vemo natančno, kdaj se je pojavilo. Dokumentiran je zgolj podatek, da so leta 1331 iz Čedada prišli prinašalci nove vere (krščanstva), tako se je v Posočju začelo nasilno pokristjanjevanje, ki je trajalo dolgo in bilo izjemno nasilno. Rušili so svetišča starovercev in jih preganjali, številne tudi pobili. Zaradi tega so se staroverci zavezali k molku, iz roda v rod se je ta vera prenašala samo z ustnim izročilom. Ustno izročilo je začel zbirati Pavel Medvešček med letoma 1953 in 1975 in jo izdal v knjigi Iz nevidne strani neba, kar pomeni, da je v popolni tajnosti vse do takrat ta vera še obstajala kot živa. Scenaristka in režiserka filma je Ema Kugler, z njo se pogovarja Matej Juh.

Ars aktualno Trinajstletnice zanosile na ekskurziji

Leta 2014 je prve strani rumenega tiska Bosne in Hercegovine polnila novica, da je sedem trinajstletnic zanosilo na šolski ekskurziji. V senzacionalističnih člankih so v ospredje stopili čustva staršev, ugled države v mednarodni javnosti in iskanje krivca. Nihče pa ni nič vprašal deklic, ki naj bi zanosile. Medijske objave in odzivi nanje so navdihnili besedilo sodobne bosenske dramatičarke Tanje Šljivar z naslovom Kot vsa svobodna dekleta. Premiera prve slovenske uprizoritve tega dela, ki ga je prevedel Esad Babačić, bo v soboto v Prešernovem gledališču Kranj. Režiserka predstave je Mojca Madon.

Ars aktualno Mate Bekavac v odmoru otvoritvenega koncerta Festivala Maribor 2024

V odmoru otvoritvenega koncerta Festivala Maribor 2024 predvajamo pogovor z novim umetniškim vodjem, klarinetistom in dirigentom Matetom Bekavcem. Posnela, pripravila in uredila ga je Tjaša Krajnc.

Ars aktualno Ilustratorska mapa kot dragocena zakladnica knjižnih ilustracij

Slovenska knjižna ilustracija je v zelo dobri kondiciji in avtorsko sega vse od štirih velikih dam slovenske ilustracije Ančke Gošnik Godec, Marjance Jemec Božič, Jelke Reichman in Marlenke Stupica do ilustratorjev srednje in mlajše generacije kot so Peter Škerl, Damijan Stepančič in Igor Šinkovec. Njihova dela so le nekatera izmed t.i. Veličastnih 30, ki so zbrana v ekskluzivni izdaji Mladinske knjige, ki združuje trideset reprodukcij knjižnih ilustracij slovenskih ilustratorjev in ilustratork.

Ars aktualno Ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule literarni večer Ars teatralis

Posebnost cikla radijsko-gledaliških literarnih večerov Ars teatralis je, da so vsakič drugje, večinoma v zamejstvu, in da jih lahko tudi živo obiščete. In nocoj bo dogodek tam, kjer se je cikel pred leti začel: v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pod naslovom V začetku je bila beseda bo posvečen Alojzu Rebuli ob 100. obletnici njegovega rojstva. Začel se bo ob 20. uri, ko boste lahko spremljali neposredni prenos na Programu Ars in Radiu Trst A.

Ars aktualno Koncert tria brenkal v Komornem studiu

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars in na Arsovi spletni strani bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V studiu 13 bo gostoval slovenski trio brenkal v zasedbi virtuozov na harfi, citrah in kitari. Prispevek Tjaše Krajnc:

Ars aktualno Ni prav pogosto, da bi nam v galeriji kdo rekel, naj zapremo oči

V ljubljanski galeriji Equrna tokrat ne bomo naleteli na slikarska ali kiparska dela, temveč na fotografije in videe. In čeprav v njih lahko prepoznamo neko estetiko, je namen predvsem razmislek o samem mediju, procesu nastajanja umetniškega dela in gledanju. Razstavljata likovna in konceptualna umetnika Nika Špan in v Grčiji živeči Anglež Richard Whitlock. Naslov je hudomušen, kot pravita: Zapri oči.

Ars aktualno V Miniteatru ljubljanska premiera predstave Dolgega dneva potovanje v noč

Gre za predstavo ameriškega dramatika Eugene-a O'Neila. Drama prikazuje en dan v družini Tyrone in soočanje njenih članov z demoni preteklosti. Predstavo režira Ivica Buljan, besedilo je za oder priredil Vid Adam Hribar, nastala pa je v koprodukciji Istrskega narodnega gledališča, puljskega Mestnega gledališča in Miniteatra. V glavnih vlogah nastopata Marko Mandić in priznana hrvaška igralka Alma Prica.

Svet kulture 16. festival sodobne tehnologije, umetnosti in virtualne resničnosti Speculum Artium

Potujemo po Sloveniji, v Novo Gorico, kjer v Slovenskem narodnem gledališču novo sezono začenjajo s predstavo, ki obravnava temo neplodnosti. Naslov je kratek: 64. To urbano dramo hrvaške pisateljice Tene Štivičić je režirala Nina Šorak. V Trbovljah pa so v Delavskem domu zagnali 16. festival sodobne tehnologije, umetnosti in virtualne resničnosti Speculum Artium. Umetniška dela gledalce vabijo, da se jih dotaknejo in jih preizkusijo ter s tem dejavno sooblikujejo podobo festivala. Pozornost namenjamo še konferenci ob 80-letnici sociologa, profesorja in urednika dr. Rastka Močnika.

Glasovi svetov Mračni otok doktorja Moreauja: agresivna politika nadzorovanja rojstev

Asimetrija: metropola in departma, prepovedi splavov in kontracepcije, prisilni splavi in sterilizacije V oddaji Glasovi svetov bomo v pogovoru izhajali iz vsebine knjige Maternica, kapitalizem, rasizacija, feminizem, v kateri avtorica Francoise Verges v študiji primera nezakonitih, zlorabljajočih, kriminalnih praks na telesih žensk v francoskem departmaju Reunion v 70. letih prejšnjega stoletja, pokaže na prikrito ohranjanje rasistično - kolonialnih odnosov, ki se utemeljujejo na podlagi razrednega in rasnega razlikovanja. Z njimi naj bi reševali demografske zagate, prenaseljenost, zato francoske oblasti uporabljajo zavajajoče besednjake o dohitevanju ravni življenja v Evropi, v resnici pa ti predeli ostanejo v podrazvitem stanju. Ali za obstoj zločinskih praks ostajajo slepa tudi metropolitanska feministična gibanja? Magda Tušar se v oddaji Glasovi pogovarja z Blažem Gselmanom, ki ne napisal spremno besedo h knjigi in prevajalko Saro Fabjan.

Izšlo je Liu Zakrajšek: Zajtrk prvakinj

Leta 2017 je na Gimnaziji Poljane izšel pesniški zbornik Pesmi šestih; v zborniku (pod mentorskim vodstvom profesorice Katarine Torkar Papež) so izšle tudi pesmi Liu Zakrajšek. Pozneje je Liu Zakrajšek pisala tudi prozo; med drugim je leta 2021 v oddaji Izbrana proza na Programu Ars objavila odlično zgodbo Otožnost zmajev, dve leti pozneje pa še eno za-čestitat zgodbo z naslovom Tone. Toda pisateljica, predstavnica najmlajše pisateljske generacije na Slovenskem, je nato presenetila: kot prvenke ni objavila zbirke kratkih zgodb, ampak roman Zajtrk prvakinj (pri LUD Literatura). Njegov naslov se smiselno navezuje na Vonnegutov roman; romaneskne prvakinje ne zajtrkujejo samo kot prvakinje, ampak tako tudi živijo. Romaneskna junakinja, tudi pripovedovalka, je študentka, ki je sicer odšla na svoje, toda svojo svobodo plačuje s kar tremi honorarnimi deli. Pisateljici je uspelo marsikaj: bralki in bralcu približa svet mladih, njihove stiske, upe, pričakovanja, tudi otrplost in pri kom preračunljivost. Ob pripovedovalki in njenih dveh cimrah je ustvarila galerijo stranskih likov; naj so nekateri še tako stranski, vseeno zaživijo v svojem prizoru oziroma prizorih. Na prvi pogled se v romanu ne dogaja dosti, junakinja življenje bolj opazuje, kot živi, vendar pripoved s svojimi drobnimi dogodki, koraki naprej in zapleti napreduje in zleze pod kožo. Nekaj pozornosti nameni tudi starejšim. Njihove poteze segajo od preračunljivosti do poraženosti, od manične aktivnosti do prijazne zrelosti; skratka, pisateljica ni napisala generacijskega (in še kakšnega) romana na račun psihološke prepričljivosti. Več o romanu pove Liu Zakrajšek v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Literarna matineja Franco Arminio - prvi krajeslovec na svetu

Pesnik, pisatelj in filmski režiser Franco Arminio je eden izmed najbolj priljubljenih in plodovitih sodobnih italijanskih ustvarjalcev. Objavljati je začel sredi osemdesetih let minulega stoletja, v slovenščino pa imamo prevedeni dve njegovi knjigi. Zbirko avtorjevih liričnih miniaturk Razglednice od mrtvih je prevedla Jolka Milič, izšla pa je leta 2015 pri Kulturnoumetniškem društvu Apokalipsa. Knjigo Prepusti pot drevesom, za katero njena prevajalka Kristina Jurkovič pravi, da »je destilat avtorjeve obsežne pesniške produkcije,« pa je v zbirki Nova lirika leta 2024 izdala založba Mladinska knjiga. Arminiovo poezijo določa južna Italija – njena pokrajina, njeni prebivalci, majhne, opustele vasi, določa pa jo tudi minljivost, ki je nenehno zaledje avtorjeve pesniške govorice. Poetiko Franca Arminia predstavljamo s Kristino Jurkovič.

Svet kulture Knjižne novosti Cankarjeve založbe in Vse luči Muanisa Sinanovića

Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, pri kater sta izšla druga pesniška zbirka Nine Medved Rodna doba in žanrski roman Jerce Cvetko Padam na besede. Pred kratkim pa je pri založbi Beletrina izšel fikcijski esej Vse luči Muanisa Sinanovića, pesnika, pisatelja in esejista, ki v svoji novi knjigi obračunava predvsem s samim seboj. V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava slik slovenske umetnice Kiki Klimt z naslovom Vizualna analiza mita Psihe in Erosa skozi Heglovo dialektiko. V Layerjevi hiši v Kranju pa se bo začel Festival neukročenega verza: Med vrsticami. Vabljeni k poslušanju!

Kdo smo? Nova slovenska svila

Nova slovenska svila je ime projektu obnavljanja gojenja sviloprejk in pridobivanja svile, ki sodi v okvir mednarodnega mutidisciplinarnega projekta Nova evropska svila. Projekt vodi dr. Rebeka Lucijana Berčič z Veterinarske fakultete v Ljubljani, diplomirana strojna inženirka Alenka Rupnik iz Idrije pa ima že prve poskusne izdelke iz te svile.

Jezikovni pogovori Živost jezika dokazuje tudi besedotvorje

Če ima jezik težave pri poimenovanju novih pojavov, dogodkov in tehnoloških iznajdb, potem ima težave z vitalnostjo ali živostjo. Med vedami, ki proučujejo, koliko je jezik živ, je besedotvorje. Če govorci zlahka tvorijo nove izraze, potem se jeziku ni treba bati za obstoj, pravi naš gost dr. Boris Kern. K pogovoru smo ga povabili ob 23. mednarodni znanstveni konferenci Komisije za besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju (vir fotografije: Pixabay).

Oder Robert Waltl: Če se dobro spomnim, je ime nastalo na poti na sodišče, ko sem šel registrirat teater, ne vem, iz katerega razloga se mi je zdelo ime »Mini« res čudovito.

Mini teater, ljubko, majhno gledališče na eni izmed najlepših ulic v središču Ljubljane letos praznuje 25 let delovanja. Leta 1999 sta ga ustanovila Robert Waltl in Ivica Buljan z namenom, da bi okrepila ustvarjanje v postdramskem gledališču in gledališču za mlado občinstvo. Letno si predstave Mini teatra ogleda več kot 25.000 gledalcev, v četrt stoletja pa so tam skupno uprizorili kar 151 predstav. Gosta tokratne oddaje Oder sta ustanovitelja tega gledališča, Robert Waltl in Ivica Buljan.

Esej na radiu David Foster Wallace: Borges na kavču

Ameriški pisatelj David Foster Wallace, od čigar smrti je 12. septembra minilo 16 let, je najbolj znan po svojem zajetnem, dobrih tisoč strani obsegajočem romanu Infinite Jest (slo. Brezkončna burka), pisal pa je tudi odlične eseje. Za oddajo smo izbrali njegov esej Borges na kavču, ki bi lahko imel naslov tudi Borges na Williamsonovem kavču. Wallace namreč analizira biografijo Borges: življenje avtorja Edwina Williamsona. Bralec oz. poslušalec eseja hitro sprevidi, da Wallaceu biografija ni všeč, predvsem zato, ker Williamson vleče premočne vzporednice med Borgesovim življenjem in literaturo. Zelo razvidno pa je v eseju tudi, da je Foster Wallace občudovalec Borgesove pisave. In prav o tej veliko izvemo v eseju, ki ga je poslovenil Jernej Županič, objavljen pa je bil v knjigi To je voda in drugi eseji, ki je izšla pri založbi LUD Literatura. Bralca: Mateja Perpar, Jure Franko. Tonski mojster: Robert Markoč. Urednika: Andrej Rot, Maja Žvokelj (ponovitve). Glasbena oprema: Mihael Kozjek. Leto produkcije: 2020.

S knjižnega trga Grmovšek Drab, Dular, Hancman

Anja Grmovšek Drab: Prepovedani položaj, Mirjam Dular: Hoja po oblakih, Aljoša Hancman: Dno. Recenzije so napisali Jure Jakob, Miša Gams in Andrej Lutman.

Svet kulture Muzej literature in knjiga Življenje v zaledju soškega bojišča

V Trstu je vrata odprl Muzej Literature "Let's". Obiskovalci bodo mesto odslej lahko spoznali tudi skozi zgodbe številnih literatov, ki jih je navdihnilo večkulturno pristaniško središče na skrajnem severu Jadrana. Med avtorji, ki so s svojimi deli Trst ponesli v svet, so seveda tudi Slovenci. Pri Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije pa je izšla knjiga dr. Marka Štepca z naslovom Življenje v zaledju soškega bojišča. Knjiga se posveča družbenim vplivom vojne, ki je močno zaznamovala življenje civilnega prebivalstva.

Glasni novi svet Avtomatizacija zvena in šuma

Prisluhnili bomo sodobnim pristopom v elektroakustični glasbi v aktualnih delih italijanskega zvočnega umetnika Nicola Rattija, kenijskega ustvarjalca KMRU-ja, in francosko-japonske skladateljice in zvočne umetnice Tomoko Sauvage.

Čas, prostor in glasba Čas, prostor in glasba

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Glasbeni utrip Festival Maribor in gostovanje SF v Pisi

Ta teden se posvečamo dvema koncertoma, ki smo jih poslušali na odru 17. Festivala Maribor. Najprej otvoritvenemu koncertu simfoničnega orkestra SNG Maribor in gostujočih solistov iz Madžarske, ki ga je vodil novi umetniški vodja festivala Mate Bekavac, potem pa še koncertu komornega godalnega orkestra MB Banda. Poleg tega prisluhnite še reportaži z gostovanja Orkestra in Zbora Slovenske filharmonije na festivalu Anima mundi v Pisi, kjer so glasbeniki z Georgem Pehlivanianom izvedli delo Stabat Mater Antonína Dvořáka.

Mojstri samospeva Samospevi Lojzeta Lebiča, 2. del

»Glasba, kadar je umetnost, mi je sporočilo neskončnega in najvišji dosežek človeškega duha. Ne ena sama, svetovna – kot napovedujejo futurologi – marveč različne glasbe sveta. Del teh sem in bom ostal,« je zapisal. Skoraj ni umetnikove skladbe, ki se ne bi zapisala med vrhunce naše ustvarjalnosti – pa naj bo na vokalnem, orkestralnem ali komornem področju. Tudi samospevnem.

Skladatelj tedna Richard Strauss, operni opus, 3. del

Richard Strauss je dva meseca po nadvse uspeli predstavi Kavalirja z rožo marca leta 1911 pisal libretistu Hugu von Hofmannsthalu: "Če bova še kdaj sodelovala pri čem velikem, bo moralo imeti pisano, čvrsto vsebino. Razmišljam o čarobni pravljici, v kateri nastopata dva moška in dve ženski. Prva naj bi pripadala vilinskemu svetu, druga pa bi bila sicer nenavadna, toda s tega sveta."

Zborovska glasba Oda glasbi

Dobrodošli v zborovskem mozaiku, tokrat posvečenem opusu Franka Martina, njegovima Odi glasbi in komorni kantati Et la vie e l'emporta.

Koncertni dogodki na tujem Kraljevi danski orkester in Noah Bendix-Balgley

Nasprotja so se srečala na koncertu Kraljevega danskega orkestra, ki je 23. avgusta v Kraljevi operni hiši nastopil pod taktirko nove glavne dirigentke Marie Jacquot. Program je vključeval zgodnje Mozartovo delo, 4. Violinski koncert, simfonično pesnitev Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla Richarda Straussa in romantično Sinfonietto, op. 5 Ericha Korngolda. V vlogi solista je nastopil violinist Noah Bendix-Balgley.

Skladatelj tedna Richard Strauss, operni opus, 2. del

Elektra v Straussovem opusu pomeni vrh v kompozicijskem in tehničnem pogledu. Nobeno njegovo glasbenoodrsko delo ni tako zelo odvisno od simfonične tehnike kot to. Analogno postopku vodilnega motiva v Salomi imajo tudi tu osebe, njihova čustva in dejanja svoje prepoznavne znake. Ustrezno vsebini besedila je Straussova glasbena tragedija najbolj divji spev sovraštva, kar jih pozna operna literatura.

Koncert evroradia Beatrice Rana in Berlinski filharmoniki

Program z dirigentom Yannickom Nézet-Séguinom, ki je med drugim tudi glasbeni direktor Metropolitanske opere, se je na koncertu 25. maja v Berlinski filharmoniji začel z melodičnim in iskrenim klavirskim koncertom mlade Clare Schumann. Italijanska pianistka Beatrice Rana je kot solistka debitirala z Berlinskimi filharmoniki. V drugem delu je orkester izvedel Simfonijo št. 7 v C-duru, op. 60, Leningrajsko Dmitrija Šostakoviča.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Danilo Švara – orkestralna glasba (1)

Danilo Švara sodi med odlično šolane in vsestransko razgledane slovenske glasbenike 20. stoletja. Kompozicijsko obrt je imel v malem prstu, ob tem pa je bil odličen pianist, poustvarjalno in pedagoško verziran dirigent ter kulturno zanimiv kritik. Bil je tudi med prvimi pri nas, ki so začeli ustvarjati obsežnejše ciklične oblike v sodobnejši zvočnosti. Pokukali bomo v njegov orkestralni opus.

Nove glasbene generacije Nove glasbene generacije

Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.

Jazzovska jutranjica Dave Brubeck Quartet - Jazz Festival Helsinki 1964

Legendarni kvartet je na vrhuncu ustvarjanja leta 1964 nastopil tudi na Finskem. Koncert je takrat posnel finski nacionalni radio, ki je arhivirane posnetke zdaj odstopil članicam EBU v predvajanje. Zaigrali so Dave Brubeck (klavir), Paul Desmond (alt saksofon), Eugene Wright (bas) in Joe Morello (bobni).

Jazzovska jutranjica Dobro jutro jazzarji

Predstavljamo nekaj novih in malo manj novih slovenskih in tujih jazzovskih izdaj: Štěpánka Balcarová: Joy (Balcarová) Marko Črnčec: Zemlja pleše (Sepe) Tomi Purich: Istrian Dance (Purich) Pat Metheny: Here, There And Everywhere (Lennon/McCartney) Yellowjackets: Downtown (Ferrante) Fred Hersch/esperanza spalding: Dream of Monk (Hersch) Big Phat Band: Rhapsody In Blue (Gershwin/Goodwin) Cyrille Aimee: Undecided (Shavers) Joshua Redman: Moe Honk (Redman)

Tretje uho Miles Davis - Birth of the Cool

Album je bil posnet v letih 1949 in 1950, kot celota pa je izšel šele leta 1957. Z njo je Davis novi smeri (ccol jazz) dal ime, pa tudi udejanil že dlje časa trajajoče ljubezensko razmerje med klasiko in jazzom. Na njej kot hornist sodeluje namreč tudi Gunther Schuller, ki je boter termina »Third Stream«.

Jazz avenija Basist Palle Danielsson – in memoriam

V tokratni oddaji se bomo spomnili ustvarjanja najbolj slovitega švedskega basista Palleja Danielssona. Umrl je 18. maja letos, star 77 let. Danielsson ni imel posebnih vodstvenih ambicij, celo soliral je le redko. Tako je izdal eno samo ploščo pod svojim imenom – Contra Post. Med drugim je bil član evropske zasedbe Keitha Jarretta in kvarteta Jana Garbareka.

Samo muzika Pogovor s Tadejem Tomšičem ob izidu albuma Flying Start

Marko Kumer se bo pogovarjal s Tadejem Tomšičem, enim naših najpomembnejših jazzovskih glasbenikov. Nedavno je izdal novo ploščo Flying Start s svojo zasedbo T. T. Jazz Institution. Ob Tomšiču na tenor saksofonu so zaigrali še pianist Gregor Ftičar, basist Miha Koren in bobnar Žiga Kožar.

Jazz Ars Saksofonist David Sanborn – in memoriam

Nocojšnjo oddajo bomo namenili enemu najpomembnejših jazzovskih saksofonistov, Davidu Sanbornu. Bil je komercialno eden najbolj uspešnih jazzovskih instrumentalistov. Scott Yanow ga je razglasil za najbolj vplivnega saksofonista za popularno glasbo, crossover ter ritem in bluz. Večinoma ga uvrščamo med t. i. smooth jazz – radiu prijazen jazz.

Jazz siesta Zagreb Jazz Festival, Sergio Mendes in še kaj...

Zagreb Jazz Festival bo v tej sezoni gostil nekatere največje izvajalce iz sveta jazza: Billy Cobham Spectrum 50 Band, Cyrille Aimee, Avram Fefer, Anat Cohen, Chief Adjuah, Keyon Harold in Emmet Cohen. Pred kratkim se je za vedno poslovil legendarni Sergio Mendes, ki je z zasedbo Brazil '66 ponesel bossa novo in skladbe v portugalščini v svet. Eden njegovih največjih hitov je skladba Mas Que Nada. Vse to in še več v Jazz Siesti s Hugom Šekoranjo.

Tretje uho Klemens Marktl - Xperience

Marktl prihaja iz avstrijskega Celovca in je eden najpomembnejši avstrijskih bobnarjev, izredno uspešen je tudi zunaj meja svoje domovine. Na plošči, ki je danes pred nami, so izključno njegove skladbe. K sodelovanju je povabil dva zanimiva avstrijska glasbenika, očeta in sina. Kontrabasista Stefana Bartusa in 21-letnega pianista Alana Bartusa.

Jazzovska jutranjica Marko Črnčec - intervju

Gostili smo enega najpomembnejših slovenskih jazzistov, pianista par excellence, profesorja, komponista, aranžerja. O njegovi novi plošči, posvečeni mojstru Mojmirju Sepetu, o jazzovski sceni pri nas in v tujini in še o čem se je z njim pogovarjal Hugo Šekoranja.

Jazz session WDR Big Band & Peter Somuah

Dostojen naslednik afriških glasbenikov, kot so Fela Kuti, Tony Allen in Manu Dibango, prihaja iz Gane. Njegovi mladostni heroji so bili Freddie Hubbard, Roy Hargrove in Miles Davis.

Jazz avenija Albert »Tootie« Heath – in memoriam

Tretjega aprila letos se je za vedno poslovil še zadnji iz jazzovske družine Heathovih - sloviti Albert »Tootie« Heath. Ameriški jazzovski bobnar Albert »Tootie« Heath je bil prepoznaven po svojem rafiniranem, pogosto pritajenem bobnanju. S svojima bratoma – basistom Percyjem in saksofonistom Jimmyjem je igral tudi v družinski jazzovski skupini Heath Brothers. Ob bratih Jones iz Detroita in Marsalis iz New Orleansa so bili najbolj prepoznavna jazzovska familija. Albert je bil najmlajši med brati in je tudi zadnji umrl. Že od otroštva se ga je držal vzdevek Tootie.

Kratka radijska igra Marjan Tomšič: Črni angel

Kratka radijska igra je nastala po kratki prozi enega najbolj branih slovenskih piscev z enakim naslovom. V njej spregovori o očimovem nebrzdanem pijanskem nasilju in posiljevanju pastork, za kar se mu na koncu kruto maščujeta. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Mateja Tegelj Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Helena - Saša Mihelčič Olga - Violeta Tomič Mama - Milena Grm Očim - Pavle Ravnohrib Ženska - Maja Sever produkcija Uredništva igranega programa, Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1999.

Radijska igra Vinko Möderndorfer: Inšpektor Gaber, 12. del: Slovo

Zadnja, dvanajsta epizoda kriminalistične serije se končuje s slovesom legendarnega detektiva od njegove dolgoletne in uspešne kariere. A ko se zadnji dan odpravi poizvedovat o bivanju v domu upokojencev, mora tam razrešiti nov zločin. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Inšpektor Gaber – Borut Veselko Inšpektorica Brina – Sabina Kogovšek Patologinja Marjeta – Silva Čušin Receptorka – Barbara Vidovič Direktorica – Nataša Barbara Gračner Marjan Novak – Renato Jenček Policist – Jernej Gašperin Strežnica – Draga Potočnjak Gabrovi sodelavci – Sonja Strenar, Špela Kravogel, Žan Perko, Marko Mandić, Darja Reichman, Janko Petrovec, Darja Hlavka Godina, Alen Jelen, Jože Valentič, Vilma Štritof, Matjaž Miklič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2015.

Radijska igra Iztok Alidič: Semenska gasa 27

Igra govori o nasilju v mišljenju in ravnanju na družbenem dnu. Liki prihajajo iz naše bližnje preteklosti in so na različne načine vpleteni v dogajanje, ki prikazuje obračunavanja med njimi ter kriminalna dejanja, katerih rezultata sta vseobsegajoči strah in groza pred smrtjo. Režiser: Sebastijan Horvat Redaktorica: Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Avtor izvirne glasbe: Mitja Reichenberg Jožica – Alenka Tetičkovič Mati – Minu Kjuder Inštalater – Peter Ternovšek Inštalaterjev sin in pevec songov – Tarek Rashid Vojak in profesor – Justin Jauk Oficir JLA – Vlado Novak Čistilka – Milena Muhič Posneto v studiih Radia Slovenija v Mariboru julija 1997.

Kratka radijska igra Gorazd Trušnovec: Kriptogram

Avtor izvirnega dela je publicist, scenarist in filmski kritik, po njegovih scenarijih je posnetih nekaj dokumentarnih in kratkih igranih filmov. V današnji zgodbi govori o mladem uslužbencu državne varnosti, ki je osumljen, da je dvojni agent. To je doslej tudi edina priredba njegovega dela za radijski medij. Prirejevalec in režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Nejc – Boris Kos Šef – Boris Kerč Maja – Jasna Potočnik Žorž – Ivan Lotrič Uslužbenka – Medea Novak Točajka – Alenka Kovačič Študent – Gašper Tesner Profesor – Andrej Nahtigal Mamica – Lidija Hartman Moški – Jožef Ropoša Blagajničarka – Marija Gregorc Čuvaj – Jure Franko Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008.

Radijska igra Helena Resjan: Sigmundove sanje

Avtorica Helena Resjan je v spretno prepleteni zgodbi združila različne variante iste zgodbe; osebe iz ene zgodbe spremenijo v drugi identiteto. Sigmund Freud, simboli njegove psihoanalitične teorije in prakse, pa samo nakazujejo dramaturgijo igre. Režierka: Polona Sosič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe: Bor Turel Edmond - Bojan Emeršič Lenčka - Nataša Ralijan Profesor Sigmund Freud - Boris Juh Sprevodnik in električar - Marjan Hlastec Terapevt – Pavle Ravnohrib Posneto v Uredništvu igranega programa, v studiih Radia Slovenija novembra 1992.

Kratka radijska igra Franjo Frančič: Lov

V tradiciji absurdistične dramatike slovenski pesnik, prozaist in dramatik na novo preigrava svoja čakajoča, oprezujoča in v namišljene strahove zapredena lika. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralca – Iztok Jereb, Uroš Maček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2002

Radijska igra Feri Lainšček: Inšpektor Gaber – 11. del: Zadnji selfie

V predzadnji zgodbi serije, s katero smo popestrili vaše torkove večere v drugi polovici poletja in se bo iztekla čez teden dni, nihče ne bo umrl zaradi selfieja. Toda prav taka fotografija bo odprla pot razčlembi zločina, s katerim se boste soočili. Lejla je bila nasmejano in družabno dekle, a jo nekega jutra najdejo mrtvo. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Inšpektor Gaber – Borut Veselko Inšpektorica Brina – Sabina Kogovšek Patologinja Marjeta – Silva Čušin Forenzik Tim – Aljaž Jovanović Jakob Vrhovnik – Kristijan Guček Lojze Jadrič – Jernej Čampelj Vera Potočnik – Milena Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2015

Radijska igra Matjaž Briški: Splav (ali ladja norcev)

V jedki in kruti metaforični in politični paraboli o tragični slovenski stvarnosti avtor predoči stanje duha oziroma politično situacijo slovenskega naroda vse od polpretekle zgodovine do danes. V njej se ponavlja vedno isti kruti obrazec razcepljenosti na desno in levo stran, desno in levo glavo, ki nista zmožni krmariti ladje v skupno smer, ampak sta sposobni samo krvavega obračunavanja v boju za oblast in dokazovanja, čigava smer je prava. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Marinka Poštrak Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Leva glava - Janez Škof Desna glava - Brane Završan Vesna, krmarjeva žena in Mama - Vesna Jevnikar Anit - Veronika Drolc Prvi mornar - Dario Varga Drugi mornar in Pesnik - Peter Musevski Krmar - Boris Cavazza Slepec - Polde Bibič Prvi otrok - Vesna Slapar Drugi otrok - Ana Dolinar Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2010.

Kratka radijska igra Guy de Maupassant: Rešena

Kratka radijska igra je nastala po humorni zgodbi francoskega klasika. V kratki komediji žena zvito obračuna z možem, nepoboljšljivim tekačem za ženskimi krili. Režiser: Aleš Jan Prevajalec: Aleš Berger Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Markiza Annette - Polona Juh Baronica - Ljerka Belak Možak – Brane Grubar Dekle – Mojca Funkl Markizin soprog - Matevž Biber Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2005.

Radijska igra Ivan Cankar: Hlapci

Cankarja je k pisanju znamenite politične satire spodbudila zmaga klerikalcev leta 1907 na državnozborskih volitvah. Satirično besedilo je zaradi kritične ostrine praizvedbo doživelo šele leta 1919 v tržaškem gledališču v režiji Milana Skrbinška, leto po Cankarjevi smrti. Drama je doslej doživela že osemintrideset uprizoritev v slovenskih gledališčih. Tokratna verzija je iz leta 1954 v gledališki režiji Slavka Jana v Drami Slovenskega dramskega gledališča v Ljubljani. Režiser radijske verzije: Mirč Kragelj Režiser gledališke postavitve: Slavko Jan Tonski mojster: Andrej Dobrin Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Igralci - Stane Sever, Milan Skrbinšek, Edvard Gregorin, Pavle Kovič, Lojze Potokar, Ančka Levar, Vida Juvan, Mila Kačič, Vladimir Skrbinšek, Bojan Peček, Jože Zupan, Majda Potokar, Mira Danilo, Janez Cesar, Elvira Kralj, Maks Bajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1954

Kratka radijska igra Jasna Blažič: Deklica, ki je spala

Rahločutna kratka radijska igra z doživljanjem štirih prič prizadevanja neozdravljivo bolne deklice, da bi se naučila igrati klavir pred prezgodnjo smrtjo, pripoveduje o spremljanju neizogibnega konca. V njej se mešata nemoč in želja, ki bi presegla minevanje. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka in glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Deklica Maja - Maša Valentič Učiteljica - Lučka Počkaj Babica - Ljerka Belak Ravnatelj - Bogomir Veras Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1999.

Sedmi dan Sočutje v tibetanskem budizmu

V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je sočutje čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga. Ta definicija pa je nekoliko drugačna od tega, kako sočutje razumejo v lamaizmu oz. tibetanskem budizmu, kjer obsega tudi druge pomembne vidike budizma – na primer razumevanje praznine, soodvisnosti in tudi prepričanje, da smo v svojem bistvu vsi ljudje enaki in dobri. Več smo izvedeli v pogovoru z Gjaltonom Rinpočejem, tibetanskim menihom in učiteljev, ki živi v samostanu Šerab Ling v Indiji, avgusta pa je za nekaj dni obiskal Slovenijo.

Bogoslužje Evangeličansko bogoslužje 15. 9.

Evangeličansko bogoslužje, ki ga je pripravil evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša.

Musica sacra V spomin dr. Edu Škulju

Nedavno se je poslovil muzikolog, profesor in duhovnik Edo Škulj. Med drugim je oživil in dolga leta urejal revijo Cerkveni glasbenik, sodeloval z Muzikološkim inštitutom ZRC SAZU-ja, predaval na ljubljanski Orglarski šoli in Akademiji za glasbo, urejal je tudi oddaje o sakralni in orgelski glasbi na Programu Ars. Je avtor več kot 1000 strokovnih oz. znanstvenih člankov, med katerimi je več kot 50 knjig. Zaslužen je za transkripcijo celotnega Gallusovega opusa, dolga leta je v ljubljanski stolnici deloval kot organist pri ljudskem petju.

Sledi večnosti Stična mladih spodbuja osebno in duhovno rast

Tradicionalni 43. festival Stična mladih bo prihodnjo soboto, 21. septembra, v cistercijanskem samostanu Stična na Dolenjskem. Festival sklene teden in nedeljo mladih, ki jih v Cerkvi na Slovenskem organizirajo četrto leto zapored. Nedelja in teden mladih sta lokalno praznovanje svetovnega dneva mladih v Sloveniji, ki poteka z naslovom “Veseli v upanju”. 43. festival Stična mladih pa mlade spodbuja k osebni in duhovni rasti.

Bogoslužje Prenos maše iz Kopra

Na praznik Rojstva Device Marije neposredno prenašamo sveto mašo iz stolne cerkve Marijinega vnebovzetja v Kopru. Mašuje stolni župnik dr. Primož Krečič. Pri sveti maši sodeluje Stolni pevski zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Orgle igra Matjaž Černic.

Sedmi dan Praznik rojstva Matere Marije

Prav na letošnji nedeljski dan 8. septembra obhajamo rojstvo Device Marije. Govorili bomo o veličini tega praznika in njegovem pomenu, ter kaj nam o njem daje slovensko ljudsko izročilo na področju literarne umetnosti. Pozornost bomo namenili tudi latinskemu epu o Marijinem življenju, ki ga je prepesnil Filip Žički, menih in nabožni pesnik, ki je v začetku 14. stoletja bival v Žički kartuziji. V njem govori o Marijinem rojstvu in njeni mladosti. Z nami bo znanstvena svetnica: izr. prof. ddr. Irena Avsenik Nabergoj, ki predava na Inštitutu za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Sledi večnosti Duhovno izpopolnjevanje na Teološki fakulteti

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani že štirinajsto leto ponuja študijski program Duhovno izpopolnjevanje, kjer leta niso ovira. Namenjen je vsem, ki želijo celostno osebnostno in duhovno zoreti, odkrivati, spoznavati in se poglabljati v duhovnost. Usposablja pa tudi za spremljanje drugih, posameznikov in skupin na njihovi poti življenja. Vpisati se je možno še do sredine septembra.

Musica sacra Na mali šmaren - z romarskimi pesmimi

Pesmi, ki se z vsebino dotikajo Marijinega rojstva, ni veliko; toliko več je pesmi z marijansko tematiko. Čas med velikim in malim šmarnom, to je med 15. avgustom in 8. septembrom je namreč namenjen tudi romanjem k Marijinim cerkvam. Teh pa je, tudi na Slovenskem, na pretek. In kaj največkrat spremlja romarje na poti? Poleg molitve seveda pesem, saj pravijo, da »kdor poje, trikrat moli.«

Bogoslužje Prenos maše iz Maribora

Iz mariborske stolne cerkve Svetega Janeza Krstnika bomo na 22. nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo. Daroval jo bo župnik Danijel Lasbaher. Pri maši bo sodeloval družinski pevski zbor Karizma.

Musica sacra Glasba melkitov

Z glasbo se bomo tokrat podali na Bližnji vzhod, natančneje k melkitom – kristjanom, ki pripadajo vzhodni katoliški cerkvi bizantinskega obreda in imajo sedež v Damasku. Navzoči so v Siriji, Palestini in Egiptu in kljub prevladi islama še vedno ohranjajo svojo kulturo, liturgijo in obrede s starodavno glasbo – ki ima poseben pomen in namen – glasba, izvajana znotraj liturgije je namreč zanje najprej – molitev.

Sledi večnosti Nika Kržišnik - Prostovoljka Mlade Karitas

Nika Kržišnik je prostovoljka pri Mladi Karitas. V svet prostovoljstva se je podala pri šestnajstih letih, k temu jo je spodbujalo tudi domače okolje. Je diplomantka Fakultete za socialno delo v Ljubljani, junija pa je prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva za leto 2023. Kako v svoje življenje vpleta vero in kaj ji ta pomeni? Se vidi kot prostovoljka tudi na daljši rok?

Literarni nokturno Galway Kinnell: Medved

Sedemdelna pesnitev Medved enega vodilnih ameriških pesnikov 20. stoletja Galwaya Kinnella velja za kultno delo. Je predmet zmeraj novih interpretacij, vsakič malo drugačnih branj, ki pa bi jih v osnovi lahko razdelili v dve skupini: v tista, ki v lovčevem zasledovanju medveda vidijo prispodobo za odnos do animalične strani naše duševnosti. Druga branja druži prepričanje, da Kinnellova pesem ponazarja govorčev odnos do poezije. Prevajalka: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; govori: Galway Kinnell; interpret: Željko Hrs; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstra zvoka: Mirta Berlan, Vojko Kokot; posneto leta 2021.

Odprta knjiga na radiu Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč: Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri (6/28)

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo različnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Korekturno poslušanje: Rina Stanič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 01. Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.

Lirični utrinek Richard Brautigan: Zaradi česa je resničnost resnična

Ameriški pesnik in pisatelj Richard Brautigan se je rodil leta 1935 in umrl 1986. V literarno zgodovino se je zapisal kot značilen pisec hipijevskega gibanja šestdesetih let preteklega stoletja. Avtorjev svojevrstni humor in otroška igrivost prežemata vsa njegova dela, tako prozo kot poezijo. Pesem z naslovom Zaradi česa je resničnost resnična je iz njegove zadnje zbirke 30. junij, 30. junij. Prevedel jo je Tone Škrjanec, interpretacija Matija Rozman.

Literarni nokturno Ron Padgett: Pozdravi iz Dalmacije

Sodobni ameriški pesnik, esejist in prevajalec Ron Padgett (1942) je avtor več kot dvajsetih pesniških zbirk. Prvo zbirko poezije z naslovom Velike ognjene krogle je objavil leta 1969. Padgett je eden tistih pesnikov, ki ga povezujejo z Newyorško pesniško šolo. Za ves njegov pesniški opus pa je značilen luciden humor. Eden izmed avtorjev, ki so zaznamovali njegovo poezijo, je med drugimi ameriški pesnik Kenneth Koch, na katerega se Padgett nanaša tudi v pesmi Goethe, ki jo objavljamo poleg nekaterih drugih njegovih pesmi. Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Matija Rozman, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, leto nastanka 2014.

Literarni večer John Keats: Lamija, prvi del

John Keats je eden najpomembnejših angleških romantikov mlajše generacije (poleg njega sta še Byron in Shelley), rojen še na koncu osemnajstega stoletja, leta 1795, umrl je komaj petindvajsetleten, vendar je zapustil izjemen pesniški opus. V njem so ode, soneti, pripovedne pesnitve z antičnimi motivi. Taka je tudi pesnitev Lamija v 900 verzih, napisana leta 1819, objavljena leto pozneje. Do zdaj je še nismo imeli v slovenskem prevodu, nedavno pa jo je prevedel Matej Venier v jambskih enajstercih in zaporednih rimah a, a, b, b. Igralec Branko Jordan, bralca Barbara Zupan in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

Odprta knjiga na radiu Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč: Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri (5/28)

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznovrstnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Korekturno poslušanje: Rina Stanič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 1. Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.

Lirični utrinek William Carlos Williams: Rože ob morju

Ameriški zdravnik in pesnik William Carlos Williams se je rodil na današnji dan leta 1883 in umrl 1963. Njegova poezija je tesno povezana s smerjo imagizma. V njej je pogosto pisal o ameriških temah. Pomemben je njegov pesniški vpliv na beatniško generacijo petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja. Pesem z naslovom Rože ob morju je prevedel Matej Juh; interpretacija Primož Pirnat.

Literarni nokturno Barbara Pešut: Grška noč

Barbara Pešut je mojstrica erotične literature. Mojstrstvo je dokazala tudi s kratko zgodbo Grška noč, ki jo odlično interpretira dramska igralka Saša Mihelčič. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.

Odprta knjiga na radiu Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč: Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri (4/28)

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo različnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Korekturno poslušanje: Rina Stanič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 1. Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.

Lirični utrinek Vladimir Holan: Bor

Češki pesnik Vladimir Holan se je rodil na današnji dan leta 1905 in umrl 1980. Velja za enega najpomembnejših čeških pesnikov 20. stoletja. Pisal je intelektualno zahtevno refleksivno in meditativno poezijo. Njegovo pesem z naslovom Bor je prevedel Kajetan Kovič. Interpretira dramski igralec Vlado Novak.

Literarni nokturno Simon Gregorčič: Soči in Kmetski hiši

Za Literarni nokturno smo za dan vrnitve Primorske k matični domovini izbrali dve deli primorskega pesnika Simona Gregorčiča. Njegova hvalnica Soči, ki je po svoji naravi domovinska pesem, je nedvomno avtorjeva najbolj znana in najpogosteje recitirana pesem. Oda Kmetski hiši pa poveličuje malega človeka – kmeta. Interpretira Ivana Percan Kodarin, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden, režija Živa Bizovičar, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija 2021.

Neposredni prenos Gala večer muzikalov

Simfonični orkester RTV Slovenija v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno pripravlja Gala večer muzikalov. Eno vodilnih gledališč na Češkem, ki deluje že 80 let, je svojevrstna kulturna ikona, ki že več desetletij slovi po izjemnih produkcijah svetovno znanih muzikalov in operet. Z bogato tradicijo in inovativnim pristopom so prejeli številna mednarodna priznanja in nagrade ter navdušili obiskovalce vseh starosti. Iz svojega bogatega repertoarja, ki šteje več kot sedemsto izvedenih del v osmih desetletjih delovanja, so sestavili nocojšnji program. V njem so zbrali bisere svetovnih muzikalov. V svet domišljije in močnih čustev vas bodo tako popeljale najlepše pesmi iz zakladnice glasbenega gledališča, kot so Memory, Aquarius, Getsemany, I don't know how to love him, Close every door, I dreamed a dream, Buenos Aires, Summertime, Somewhere in številne druge. Pod taktirko priznanega dirigenta Dana Kalouska in ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija so čarobni svet muzikalov poustvarili vrhunski pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukás Vlček.

Neposredni prenos Otvoritveni koncert 17. Festivala Maribor 2024

Otvoritveni orkestrski koncert Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor je odprl 17. Festival Maribor 2024, neposredno smo ga prenašali na Programu Ars.

Neposredni prenos Ars teatralis: V začetku je bila beseda – literarni večer ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule

Ars teatralis je tokrat spet na odrskih deskah, ki so mu najbolj domače, tiste tržaške, v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča. Tam se je namreč v sodelovanju s Programom Ars Radia Slovenija cikel radijsko-gledaliških literarnih večerov začel. Prav z mestom Trst je bil povezan tudi Alojz Rebula. V besedi in glasbi se mu posvečamo z neposrednim radijskim prenosom na Arsu in Radiu Trst A. Alojz Rebula, ki se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju pri Nabrežini v kmečko-železničarski družini in umrl 23. oktobra 2018 v Topolšici, je bil pisatelj, esejist, publicist, dramaturg, prevajalec in akademik. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. A vedno znova se zdijo tovrstni opisi premalo – seveda, z njimi kategoriziramo. Pa vendar, kar vse to utemelji, je tisto vmes, vezivo – srčnost, globoki razmisleki o morali, skrb za skupnost in še posebej zavzeto za manjšino, pa pretanjen odnos do narave. In kot zapiše scenarist večera Matej Venier, se je duhovna pustolovščina enega največjih slovenskih pisateljev morala začeti prav tako, kot se spominja svojega odhoda od doma v goriško semenišče Milan Zidar, junak novele Vrnitev v zbirki Vinograd rimske cesarice, ko se leta 1943 po propadu Mussolinijeve Italije vrača v domačo vas – v znamenju materinega priporočila: ''Dali smo te sem, da boš dober. Če boš duhovnik ali ne.'' Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika. Izmojstril ga je do neslutenih pomenskih, slogovnih in čustvenih odtenkov. Skoval ga je v orodje, ki mu je omogočilo neprestano osmišljanje sveta prek Logosa, besede v njenem svetopisemskem pomenu, in iskanje presežnega v njem. Vrh svojega literarnega ustvarjanja je dosegel v zgodovinskem romanu V Sibilinem vetru iz leta 1968. Tu so še njegovi dnevniški zapisi, v katerih stopi v ospredje nezgrešljiv spomin za dialoge in vizualne prizore. Bil je tudi izjemno zaveden kristjan in napisal več eshatoloških besedil. Režiser Alen Jelen, idejni vodja cikla Ars teatralis, pravi, da Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede. Nastopajo Andrej Pisani, Marijan Kravos, Jure Kopušar, Danijel Malalan, z glasbo tisto neizrečeno dopolnjujeta violončelistka Andrejka Možina in kitarist Janoš Jurinčič. Napovedovalka je Tamara Stanese, glasbena urednica Darja Hlavka Godina, redaktor Žiga Bratoš, mojster zvoka Matjaž Miklič, oblikovalec zvoka Jože Lap. Literarni večer V začetku je bila beseda, ki se umešča v niz dogodkov V Rebulovem vetru Slovenske prosvete, pripravlja Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, Radijskim odrom, Svetom slovenskih organizacij, Društvom slovenskih izobražencev in Radiem Trst A.

Neposredni prenos Frančiškanski koral iz Kopra

Dobrodošli na potovanju v času in prostoru! Vabimo vas v koprsko stolnico in na začetek 18. stoletja: tedaj bi namreč lahko slišali glasbo, ki so jo drli poslušat od blizu in daleč, kakor je leta 1700 zapisal koprski škof Paolo Naldini. To je izjemen dogodek za slovensko in svetovno glasbeno zgodovino, ki ga je zasnovala in muzikološko svetovala dr. Katarina Šter. Pod naslovom Frančiškanski koral iz Kopra bomo slišali korale iz zapuščine samostanov sv. Bernardina v Piranu in sv. Ane v Kopru. Uzvočil jih bo mednarodni kvartet, na orgle pa bo igral - predvsem improviziral - Edoardo Bellotti.

Neposredni prenos Pogovor z dr. Katarino Šter

Dr. Katarina Šter se goreče posveča petju in raziskovanju korala, je predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in oseba, ki je zasnovala program koncerta Frančiškanski koral iz Kopra: tega bomo slišali ob osmih v neposrednem prenosu iz Velesovega pod okriljem Festivala Radovljica. Dr. Katarino Šter smo povabili pred mikrofon, da nam pojasni, kaj bomo čez pol ure lahko poslušali in za kakšen izjemen dogodek gre.

Neposredni prenos Bachovi odtisi, Ansambel The Legacy of Bach na festivalu Seviqc

Johann Sebastian Bach je s svojo glasbo za vedno spremenil potek umetniške zgodovine in postavil nove temelje za razvoj glasbe. Njegove vplive je moč zaslediti pri tako rekoč vseh večjih skladateljih kasnejših obdobij. Poleg neizmerne inspiracije, ki jo je predstavljal (in jo še danes predstavlja) za kasnejše generacije, pa je pustil velik podpis tudi v svojem času in okolju. Učenci, družinski člani, prijatelji, znanci in kolegi – pri vseh je Bach že za časa svojega življenja zanetil iskrico ljubezni do glasbe in v njihovem umetniškem delovanju pustil svoj odtis. Koncert je oda mojstrskemu skladatelju, lepoti, globini in navdihu. Johann Sebastian Bach: Sinfonia iz kantate Ich steh mit einem Fuß im Grabe (BWV 156) Allessandro Marcello: Koncert za oboo v d-molu, S D935 Johann Sebastian Bach: Prelude iz Suite za violončelo št. 1 v G-duru (BWV 1007) Georg Philipp Telemann: Fantasia št. 1 iz cikla 12 Fantazij za violino brez basa TWV 40:14-25 Carl Philipp Emanuel Bach: Allegro assai iz Sonate št. 1 iz cikla 6 Sonat za čembalo, Wq.48 Johann Gottlieb Janitsch: Sonata da Camera v g-molu Johann Sebastian Bach: Concerto za dva čembala v c-molu (BWV 1060) https://www.seviqc.si/the-legacy-of-bach-be.3.html

Neposredni prenos Glasbeni utrip baročnega Londona, Ensemble Bastion na festivalu Seviqc

Koncert angleške glasbe sedemnajstega in osemnajstega stoletja bo razkril številne zgodovinske vidike, ki so oblikovali bogato glasbeno dediščino te dežele. Potovali bomo skozi glasbeni repertoar od zgodnje stuartske dinastije, z dvorcev Karla I. in II., do repertoarja iz časa po Slavni revoluciji, ko so se glasbene prireditve preselile iz kraljevega dvorca na javna prizorišča, kot so teater in koncertne dvorane. Ensemble Bastion Maruša Brezavšček, kljunasta flavta Beatriz López Paz, viola da gamba Elias Conrad, teorba Mélanie Flores, čembalo

Neposredni prenos Richard Wagner: Tristan in Izolda, neposredni prenos iz Bayreutha

Predstava ob odprtju letošnjih Slavnostnih iger v Bayreuthu.

Neposredni prenos Neposredni prenos šestega koncerta abonmaja Filharmonični klasični koncerti "Za konec"

Na zadnjem abonmajskem dogodku letošnje sezone Slovenske filharmonije z naslovom Za konec sezone bo orkester vodil dirigent Toby Thatcher. Britansko-avstralski umetnik je svojo glasbeno pot začel kot oboist, med letoma 2018 in 2019 pa se je izpopolnjeval pri skladatelju in dirigentu Petru Eötvösu ter se zatem uspešno udeležil petih mednarodnih tekmovanj. Od takrat se njegova dirigentska kariera le vzpenja. Leta 2022 smo ga lahko doživeli tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije, zdaj pa je poleg drugih angažmajev pomočnik dirigenta Nacionalnega orkestra Île-de-France. Kot solist se bo tokrat predstavil oboist Sorin Crudu, sicer tudi prvi oboist Orkestra Slovenske filharmonije. Izvedel bo Koncert za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, Straussovo delo pa bosta uokvirili dve deli iz opusa Antonína Dvořáka, slišali bomo koncertno uverturo Karneval, op. 92, s katero se bo začel koncertni večer, v drugem delu pa bo na sporedu še skladateljeva Simfonija št. 7 v d-molu, op. 70.

Neposredni prenos Dom v jeziku - 11. literarna prireditev ob Trubarjevem dnevu

Gledam v daljo, sanjam … Zastor sivi para se, razmiče in delí – in v obrisih senčnih, negotovih slike se gibljó mi pred očmi. In čimdalje bliže in jasneje vidim pisani prikaznij ples … In sedaj – kdo stopa sam pred mene? Ali tí si, Trubar Primož, res? (Anton Aškerc) Kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, nas vsako leto spomni na to pomembno vprašanje. Primožu Trubarju se na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Ajdo Bračič, Miriam Drev, Blaža Božiča, Jerneja Županiča, Andreja Predina in Ksenijo Šešerko. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom pesnitve Primož Trubar iz leta 1904, tj. kot pravi "veličastnim delom o človeku, ki mu ni bilo vseeno za opismenjevanje in branje, ki se je trudil, da bi med svoje 'lube Slovenze' beseda prišla tudi prek večkrat listanih strani tiskanih knjig". Scenarist mag. Matej Krajnc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič, Urban Gruden, tonska asistenta Jože Lap, Gašper Vodlan, urednik prenosa Matej Juh, urednica uredništva za kulturo Maja Žvokelj.

Neposredni prenos Simfoniki in Jascha von der Goltz

Deveti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Maruša Turjak Bogataj (violončelo) Matjaž Bogataj (violina) dirigent: Jascha von der Goltz Carl Maria von Weber: Uvertura iz opere Oberon Johannes Brahms: Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu op. 102 (dodatek) Maurice Ravel: Sonata za violino in violončelo M.73, drugi stavek Très vif Johannes Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru op.90

Komorni studio Trio brenkal: Urška Križnik Zupan, Tajda Krajnc in Izidor Erazem Grafenauer

V studiu 13 Radia Slovenija poslušajte 38. koncert v Komornem studiu: muziciranje harfistke Urške Križnik Zupan, citrarke Tajde Krajnc in kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja ter pogovor z umetniki.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Komorni studio Čembalist Tomaž Sevšek z ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja

Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljević Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske Drame ja nastal koncertni cikel Ars in Drama. Tokrat je na velikem odru nastopila vokalna solistka Nina Strnad z zasedbo Jazz Band. Predstavila je svoje originalne kompozicije, za katere je tako glasbo kot besedila napisala sama, Zasedba: Kristijan Krajnčan (bobni), Jošt Lampret (bas), Gregor Ftičar (klavir), Jaka Kopač (alt saksofon), Tomaž Gajšt (trobenta.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Podobe znanja Jure Tičar: Snežna jama na Raduhi se je v 2,8 milijona let dvignila za več kot 700 m

Slovenija ima zelo bogat jamski svet. Njegov del so tudi snežne jame, v katerih je več sto ali celo tisoč let star led. V tem ujetem ledu se skriva veliko podatkov o oddaljeni preteklosti: od strukture ozračja do vrste peloda in sestave prsti.

Sobotni operni večer Aleksander Raskátov: Živalska farma z Dunaja

Opera je nastala po istoimenskem alegoričnem romanu oz. politični satiri Georgea Orwella.

Radijska igra Helena Resjan: Sigmundove sanje

Avtorica Helena Resjan je v spretno prepleteni zgodbi združila različne variante iste zgodbe; osebe iz ene zgodbe spremenijo v drugi identiteto. Sigmund Freud, simboli njegove psihoanalitične teorije in prakse, pa samo nakazujejo dramaturgijo igre. Režierka: Polona Sosič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe: Bor Turel Edmond - Bojan Emeršič Lenčka - Nataša Ralijan Profesor Sigmund Freud - Boris Juh Sprevodnik in električar - Marjan Hlastec Terapevt – Pavle Ravnohrib Posneto v Uredništvu igranega programa, v studiih Radia Slovenija novembra 1992.

Odprta knjiga na radiu Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč: Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri (4/28)

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo različnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Korekturno poslušanje: Rina Stanič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 1. Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.

Radijska igra Iztok Alidič: Semenska gasa 27

Igra govori o nasilju v mišljenju in ravnanju na družbenem dnu. Liki prihajajo iz naše bližnje preteklosti in so na različne načine vpleteni v dogajanje, ki prikazuje obračunavanja med njimi ter kriminalna dejanja, katerih rezultata sta vseobsegajoči strah in groza pred smrtjo. Režiser: Sebastijan Horvat Redaktorica: Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Avtor izvirne glasbe: Mitja Reichenberg Jožica – Alenka Tetičkovič Mati – Minu Kjuder Inštalater – Peter Ternovšek Inštalaterjev sin in pevec songov – Tarek Rashid Vojak in profesor – Justin Jauk Oficir JLA – Vlado Novak Čistilka – Milena Muhič Posneto v studiih Radia Slovenija v Mariboru julija 1997.

Humoreska tega tedna Mark Twain: Avtobiografija in Kandidat za guvernerja

Ameriški pisatelj Mark Twain, s pravim imenom Samuel Langhorne Clemens, se je rodil leta 1835 v ameriški zvezni državi Missouri. Izučil se je za tiskarja, bil je ladijski krmar na Misisipiju, rudar, časopisni poročevalec, tokrat pa bomo izvedeli marsikaj sočnega o njegovem rodu. In za povrh še zgodbo o politični kandidaturi; ena je bolj resnična od druge. Prevajalka Tina Stanek, igralec Slavko Cerjak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar. Režiser Igor Likar. Oddaja je bila posneta marca 2003.

Zborovski panoptikum Zakladi latvijske zborovske glasbe

Pred mikrofon smo povabili Heleno Fojkar Zupančič in z njo govorili o Zboru sv. Nikolaja Litija. Izvedeli smo, s čim bodo njegovi pevci zaposleni v prihodnjih mesecih, predvsem pa smo oddajo namenili predstavitvi izobraževalno-koncertnega projekta Zakladi latvijske zborovske glasbe, ki ga je Zbor sv. Nikolaja Litija v sodelovanju z Marisom Sirmaisom, priznanim latvijskim zborovskim dirigentom, izvedel v začetku junija.

Ars humana Literatura in umetna inteligenca – "Bolj kot je neka umetniška zvrst kodificirana, bolj bo avtomatizirana"

Kakšen vpliv ima umetna inteligenca na ustvarjanje literature? Koliko so in koliko bodo pametna orodja v pomoč literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem? Bomo v prihodnje delili literaturo na tisto, ki jo je ustvaril človek, in na tisto, ki jo je ustvarila umetna inteligenca? Kako je tu z vprašanjem avtorstva in avtorskih pravic? Vprašanj, ki se pri tem odpirajo, je vedno več. Nekaj jih zastavljamo gostoma, ki sta pri svojem pesniškem ustvarjanju že uporabila pametna orodja pri snovanju svojih knjig. Sodelujeta Vuk Ćosić, avtor knjige Nacija – Kultura (LUD Šerpa, 2022) in Jernej Županič, avtor knjige Navade in uzance (Črna skrinjica, 2023). Foto: Gregor Podlogar

Neposredni prenos Otvoritveni koncert 17. Festivala Maribor 2024

Otvoritveni orkestrski koncert Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor je odprl 17. Festival Maribor 2024, neposredno smo ga prenašali na Programu Ars.

Operna jutranjica Ansambli

Tokrat se bo zvrstilo nekaj opernih ansamblov, od vključno terceta naprej - ta namreč že ponuja priložnost za obogatitev harmonije v vokalnem slogu ter za hkratno slikanje razlik med protagonisti.

Razgledi in razmisleki Miljenko Jergović: "V književnosti, tako kot v življenju, so pomembni detajli."

Letošnji nagrajenec Vilenice je Miljenko Jergović, leta 1966 v Sarajevu rojeni pisatelj, pesnik, esejist, kolumnist in še kaj. V slovenščini ga poznamo po številnih prevodih, zaslovel pa je že s proznim prvencem Sarajevski Marlboro. Je neutruden portretist malih ljudi, kronist življenja v Sarajevu in v njegovi široki okolici. Za svoje delo je prejel že lepo število literarnih nagrad, domačih in mednarodnih, zadnja je zdaj Vilenica. Po Jergovićevih besedah je to najpomembnejše priznanje v tem delu sveta. Miljenka Jergovića je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar. Prevedel Vlado Motnikar, bere Bernard Stramič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten