Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Glasbeni portret Dr. Henrik Neubauer: "Vse te moje zaposlitve so krojile moje znanje in z veseljem sem delal."

Baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer je za svoj bogat umetniški opus februarja 2024 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kot so zapisali v utemeljitvi k nagradi, so mu najvišje slovensko priznanje za izjemne dosežke na kulturno-umetniškem področju namenili »zaradi mnogih zaslug in prizadevanj na številnih področjih umetnosti in kulture, ki so trajno obogatila slovensko kulturno krajino ter okrepila ugled slovenske države v mednarodnem prostoru.« Kot baletni solist je odplesal okoli sedemdeset pomembnih vlog, pozneje se je podpisal pod več kot osemdeset samostojnih baletnih koreografij in 34 opernih režij. Bil je umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega Baleta, direktor Ljubljanskega festivala, profesor na Akademiji za glasbo, končal je tudi študij medicine in nekaj let delal kot zdravnik. V njegovem opusu je okoli 40 knjig in 600 strokovnih člankov, ki jih sam skrbno evidentira. Piše še danes.

Ars humana Dr. Predrag Novaković ob 100-letnici arheologije na Univerzi v Ljubljani: "Danes je arheologija najbolj interdisciplinarna veda znotraj humanistike."

V študijskem letu 2023/2024 mineva sto let, odkar so na ljubljanski Univerzi vpeljali študij arheologije. Začetki študija arheologije v Sloveniji so povezani z ustanovitvijo Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete leta 1919. Stoletnico študija te silno pomembne vede zaznamujemo tudi na našem programu. Gostimo dr. Predraga Novakovića, profesorja za arheološko metodologijo, teoretsko arheologijo ter arheološki teorijo in zgodovino na Oddelku za arheologijo Univerze v Ljubljani, pa tudi avtorja izčrpnega prikaza o zgodovini arheologije na Univerzi v Ljubljani. Foto: Oddelek za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete

Radijska igra Dominik Smole, Goran Schmidt: Antigona

Antigona Dominika Smoleta je nastala v času, ko so se v jugoslovanski in slovenski socialistični družbi začela na novo in ne brez političnih odporov odpirati vprašanja posameznika in njegovega svobodnejšega odnosa do političnega sistema. Del takratnih intelektualcev si je namreč prizadeval postati sogovornik vladajoči partiji, česar pa jim ta neposredno ni pustila. Zato je svojo identiteto poiskal v moralni superiornosti in zvestobi visokim, nemalokrat zelo abstraktnim moralnim načelom. Smoletova ANTIGONA je to duhovno podnebje ujela v celoti, njeno moralistično in sentimentalno humanistično sporočilo pa blaži in plemeniti avtorjeva ironija. Ob tem je pomembno ključno dejstvo, da je Smole argumente posameznika in oblasti tehtal, oblikoval skrbno, nepristransko v prostem verzu in briljantnem slogu. Fabula sloni na starogrškem mitu. V bratomorni vojni padeta Polineik in Eteokles. Prvi obvelja za izdajalca, drugi za junaka. Novi tebanski kralj Kreon v skladu z običaji ukaže, naj izdajalčevo truplo zgnije pred obzidjem, junakovo pa naj bo pokopano z vsemi častmi. Temu se upreta sestri bratov Antigona in Ismena, sklicujoč se na še starejši zakon, po katerem morajo biti pokopani vsi mrtvi. Bo obveljal moralni zakon ali zakon države? To je bilo izhodišče že Sofoklove tragedije in je tudi izhodišče Smoletove, le da je Smole obogatil svojo igro še z dramaturško iznajdbo – naslovna junakinja, Antigona, se namreč v drami sploh ne pojavi, o njenih mislih in dejanjih govorijo drugi, s tem pa je njena misel še bolj prisotna in aktualna. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Ismena – Maša Derganc Kreon – Ivo Ban Haimon – Jurij Zrnec Teiresias – Vlado Novak Paž – Uroš Smolej Stražnik – Aleš Valič Glasnik – Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2005

Pogled v znanost Melitta Pivec – Stele (1894–1973), ena najbolj izobraženih Slovenk svojega časa

9. marca 1894, torej pred 130 leti, se je rodila Melitta Pivec – Stele, prva Slovenka z dvema doktoratoma znanosti. Bila je zgodovinarka, naklonjena sociološki obravnavi preteklosti, pa tudi bibliotekarka. “Ženske so se smele v tistem obdobju z zgodovino ukvarjati le kot učiteljice, zato ni težko razumeti zadržkov slovenske zgodovinske stroke do raziskav Melitte Pivec – Stele, ki jih lahko kot pokroviteljsko muzanje ob omembi njenega imena zasledimo vse do danes,” je zapisala dr. Mateja Ratej. Njen zapis o Melitti Pivec – Stele objavljamo v celoti in dodajamo avtoričin pripis o prizadevanju za poimenovanje inštituta po Melitti Pivec – Stele. Besedilo dr. Ratej je bil prvotno objavljen v delu Naše znanstvenice: Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji, ki je lani izšla pri Založbi ZRC, uredila jo je Jovana Mihajlović Trbovc.

Koncert evroradia Komorni orkester iz Lozane in James Ehnes

Mendelssohnov violinski koncert v e-molu je ena od paradnih skladb violinskega repertoarja. Drhteča liričnost slavnega prvega stavka, pevska gracioznost osrednjega Andanteja in iskrivi zagon sklepnega Allegra odlikujejo to večno mojstrovino, ki jo podpira uravnotežena in harmonična zgradba. Ta dragulj bo zasijal v izvedbi kanadskega violinista Jamesa Ehnesa v razkošnem programskem okolju: romantiki Mendelssohnovih Hebridov, dramatični gostoti Šostakovičeve Komorne simfonije v c-molu in živahnosti Mozartove simfonije š. 34. Pred nami je koncert, poln čustev, kot ga je 23. novembra lani izvedel Komorni orkester iz Lozane pod vodstvom Jamesa Conlona.

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 1/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »…Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela ogromno nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah praktično po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot izpostavila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Aktualno

Ars aktualno Igralka Jožica Avbelj bere svojo biografijo v zvočni knjigi

Izrazitost nastopa gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj je med drugim v njenem prepoznavnem glasu, načinu govora, poigravanju z jezikom. Njeno življenje je v biografskem romanu, ki je izšel pred dvema letoma, opisala dramaturginja, publicistka in urednica Petra Pogorevc. Joži je zdaj izšla še v obliki zvočne knjige kot plod sodelovanja ZKP RTV Slovenija, Arsovega igranega programa in založbe Beletrina. Režirala jo je Špela Kravogel, bere jo kar igralka sama, poslušamo pa jo lahko tudi v oddaji Odprta knjiga na Arsu vsak delovnik ob 19-ih.

Ars aktualno Anton Tomašič – televizijski in filmski režiser, ki je oživel gusarje

V Slovenski kinoteki podelili že deseto nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Poklonili so se Antonu Tomašiču, filmskemu ustvarjalcu, ki bo aprila dopolnil 87 let. Med njegovimi številnimi režijskimi projekti je na primer legendarna mladinska klasika, film Čisto pravi gusar.

Ars aktualno Politične polemike Berlinala in vrhunci festivala

Tesa Drev Juh je v oddaji Gremo v kino pred mikrofon povabila Ingrid Kovač Brus, ki je spremljala letošnjo izdajo festivala Berlinale.

Ars aktualno Maria Lassnig in telo kot najresničnejša realnost

V Galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Marie Lassnig, leta 1919 rojene mednarodno priznane avstrijske umetnice, ki je med drugim za svoje življenjsko delo v Benetkah prejela zlatega leva, njena dela pa hranijo tudi v newyorški MoMi. Znana je predvsem po psihološko ekspresivnih avtoportretih, za svoje delo pa je uporabljala izraz slikarstvo zavedanja telesa. Avtoportret z možgani, ki lezejo iz lobanje ali pa telo, ki mu manjka kakšen del – Maria Lassnig je s svojimi popačenimi, včasih fantastičnimi podobami telesa danes, v času idealizacije na družbenih medijih, morda še bolj aktualna. V ospredju ni realen izgled, temveč občutje telesa, prek tega pa psiha, čustva, lastno doživljanje in ranljivost. Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma, je kot sokustosinja razstavo pripravila s Petrom Pakeschom, direktorjem fundacije Marie Lassnig. Na prvi samostojni razstavi umetnice v Sloveniji, ki zaznamuje deseto obletnico njene smrti, so na ogled predvsem risbe, nekaj oljnih slik in dva krajša animirana filma. Čeprav je znana predvsem po slikah s pogosto živahno pastelnim koloritom, so risbe številčen in pomemben del njenega opusa. Moje risbe so zanimivejše kot slike, je dejala Maria Lassnig, ki je svinčnik označila za most proti domu, ena od risb na razstavi pa ima naslov – Rišem, torej mislim. Foto: Maria Lassnig, Simultano slikanje / Slikanje z dvema rokama, 1991. Foto: Maria Lassnig Foundation / Bildrecht, Dunaj 2024, izrez fotografije

Ars aktualno Odšel je Andraž Šalamun, slikar abstraktnih vesolij, sonc in bizonov

V svojem 77. letu je umrl Andraž Šalamun, slikar in filozof, nekoč član napredne konceptualna umetniške skupine OHO in potem eden osrednjih predstavnikov abstrakcije na slovenskem, ki ga zaznamuje pet desetletij neprekinjenega umetniškega delovanja. Na velikih slikarskih formatih, ki objamejo gledalca, se razteza barvna meglica na primer temno modre ali rdeče, ki kot oblaki tu in tam propušča črno. A Andraž Šalamun, rojen leta 1947 v Ljubljani, se je še pred tem ukvarjal s precej avantgardnimi pristopi, kot sta tako imenovana revna umetnost in body art – bil je del konceptualnega gibanja OHO. A diplomiral je na primerjalni književnosti. Po študiju se je kot samouk povsem posvetil jeziku likovne govorice. Po številnih priznanjih in tem, da so bila njegova dela vključena v jugoslovanske selekcije velikih svetovnih razstav, na primer na bienala v Sao Paulu in Benetkah, je leta 1993 prejel še nagrado Prešernovega sklada. Andraž Šalamun je raziskoval materialnost slike, a hkrati je vnašal poetičnost. In bil je samosvoj, težko uvrstljiv v tokove svojih sodobnikov. Kot eden osrednjih slovenskih slikarjev nove podobe se je izkazal v osemdesetih, ko je, kot je ob njegovi pregledni razstavi leta 2017 v Moderni galeriji zapisala kustosinja Martina Vovk, ''Šalamunovo slikarstvo tako rekoč eksplodiralo v podobi in koloritu.'' S serijo bizonov, ki je ob soncih zanj prelomna, je prav tam tudi zastopan na stalni razstavi slovenske moderne umetnosti 20. stoletje. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Ars aktualno Rezime Berlinala

V berlinski filmski palači bo v soboto eden izmed 20 filmov iz glavnega tekmovalnega programa prejel zlatega medveda. Žiriji, ki je zelo raznolika, predseduje igralka Lupita Nyong'o, in ker izrazitega favorita ni, pravi poročevalka iz Belina Ingrid Kovač Brus, bo sobotni večer še bolj zanimiv. Foto: Ingrid Kovač Brus

Ars aktualno Ko vojni čas pusti umetnostne sledi – cerkev sv. Jožefa v Soči

“Pregovorna modrost, da muze med vojno molčijo, se je v primeru cerkve sv. Jožefa v Soči izkazala za neveljavno, saj so v vojnih razmerah nastala umetniška dela za cerkev, kar je nekaj izjemnega ne le v slovenskem prostoru, temveč tudi širše.” S tem besedami se začne knjiga Cerkev svetega Jožefa v Soči, ki je izšla v zbirki Umetnine v žepu pri ZRC SAZU in predstavlja cerkev s prav posebno zgodovino. Obe svetovni vojni sta namreč v vas Soča privedli umetnika, ki sta zaznamovala cerkev – Josefa Vachala v času prve in Toneta Kralja pred, med in po drugi svetovni vojni, pove avtorica Andreja Rakovec. Od dela češkega slikarja Josefa Vachala se je ohranilo zelo malo, poslikavo Toneta Kralja, ki velja za enega od utemeljiteljev ekspresionizma in nove stvarnosti pri nas, pa si lahko ogledamo še danes in je del njegovega primorskega opusa, v katerem je sakralno motiviko povezal z narodnostnimi vidiki in obsodbo nacizma ter fašizma – v negativcih tako pogosto uzremo prikrit portret denimo Mussolinija, svetnike ali Marijo, pa je rad odel v barve slovenske trobojnice. Posebnost soške cerkve pa je nabor slovanskih svetnikov. V času od dvajsetih do sedemdesetih let 20. stoletja je sicer Tone Kralj ustvaril dela kar za več kot štiridesetih primorskih cerkva. Foto: Andrej Furlan, ZRC SAZU, izrez fotografije

Ars aktualno Van Gogh v Trstu

V Trstu bo do 30. junija na ogled razstava slovitega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. V muzeju Revoltella so na ogled postavili več kot 50 del, ki v kronološki postavitvi ponujajo vpogled v razvoj umetnikovega izražanja: od črno belih risb ljudi iz socialnega roba, do prepoznavnih barvitih pokrajin in portretov. Razstava je v Rimu požela izreden uspeh, ogledalo si jo je 600 tisoč ljudi. Tržaška različica pa ponuja tudi zanimive novosti.

Ars aktualno Jama – film za tiste s trpežnim želodcem in obilico smisla za črni humor

Bili smo na premieri nove slovenske milo rečeno provokativne črne komedije Jama, prepletene s kriminalko, slasherjem in špageti vesternom. Težko vas bo pustila ravnodušne, v katerikoli smeri že. Meja med duhovitim in banalnim pa je pri takih filmih precej tanka. Na katero stran se nagiba novi film režiserja Dejana Baboska, bodo na koncu presodili gledalke in gledalci. Lahko pa povemo, da je marsikdo vsaj tu in tam gledal v tla. Čeprav je skoraj nenehno tako ali drugače prisotna humorna nota, in kdor bo film vzel preveč zares, se z njim ne bo dobro razumel, pa so številni eksplicitni prizori, kjer kri teče v potokih, kar precej prepričljivi. A velja vedeti, da je film nastajal v gverilskih pogojih, posneli so ga v desetih dneh, po prvem koronskem valu.

Ars aktualno Priporočila z Berlinala

Iz Berlina s 74. mednarodnega filmskega festivala se s priporočili oglaša Ingrid Kovač Brus: med njimi sta iranski film Moja najljubša torta in mehiški Kuhinja.

Ars aktualno Nagrajenca Pixxelpointa z razstavo v Novi Gorici

V Mestni galeriji Nova Gorica razstavljata prejemnika osrednje nagrade 23. mednarodnega festivala Pixxelpoint Janez Grošelj in Andrej Štular. Nagrado sta prejela za svojo ambientalno prostorsko instalacijo z naslovom Mesto-skica. Razstavo si je ogledala Simona Moličnik.

Kultura

Esej na radiu Petra Iskra: Vse oblike preteklosti

Petra Iskra je profesorica zgodovine in geografije, dokumentalistka raziskovalka v TV-arhivu. Objavlja zgodovinske članke na portalu MMC. Njen esej Vse oblike preteklosti smo prvič predvajali leta 2021. ''S strani sestavljavcev učnih načrtov in piscev zgodovinskih učbenikov bi bilo odgovorno, da se zazrejo v prihodnost in razmislijo, v kakšni družbi se želijo postarati – je to družba ideoloških razprtij, ki se že več generacij dedujejo iz roda v rod in v katerih smo Slovenci, že odkar smo se zavedeli, da bi lahko postali narod, dobro izurjeni? Ali bo to družba dialoga, ki bo s pomočjo zgodovine razumela, da je pluralnost misli in mnenj nekaj naravnega in da je za preživetje naroda ključno, da v odločilnih trenutkih poenoti interes in stopi skupaj k zadanim ciljem. Enkrat nam je že uspelo. Upam, da ni bilo zadnjič v zgodovini slovenske države.'' Vmesni glasbeni vložki so odlomki iz Klavirskega kvarteta Gustava Mahlerja v izvedbi violinistke Brine Nataše Zupančič, violista Matjaža Sekneta, violončelista Staneta Demšarja in pianista Klemena Golnerja. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, oddajo je oblikoval tonski mojster Vojko Kokot, bereta Lucija Grm in Jure Franko.

S knjižnega trga Milošević Čustić, Virk, Hemon

Maja Milošević Čustić: Vidno polje, Jani Virk: Vrnitev domov, Aleksandar Hemon: Tole ni zate. Recenzije so napisali Miša Gams, Tonja Jelen in Sašo Puljarević.

Svet kulture Joži, novosti Cankarjeve založbe, Ponovno rojeni

Ob sodelovanju med Arsovim Igranim programom, ZKP RTV Slovenija in Beletrino je nastala nova zvočna knjiga Joži. Režirala jo je Špela Kravogel, prebira pa jo glavna oseba, Jožica Avbelj. Pri Cankarjevi založbi je pred kratkim izšlo nekaj novih romanov: Cartagena Lene Eltang, drugi del trilogije Vernon Subutex Virginie Despentes in znanstvenofantastični roman Isaaca Asimova. V Pomniku miru na Cerju bo do konca maja na ogled razstava o reševanju zavezniških vojakov na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno, ki nosi naslov Ponovno rojeni; rešeni letalci in vojni ujetniki so namreč v svojih spominih večkrat poudarili, da so se ob pomoči partizanov znova rodili.

Eppur si muove - In vendar se vrti Podnebne spremembe v Italiji

Vojnam in drugim krizam navkljub ostaja boj proti podnebnim spremembam največji izziv sodobnega sveta. Ta ne vključuje samo ukrepov, ki bi temeljno znižali obseg onesnaževanja, ampak tudi tiste, namenjene prilagajanju škodi, ki je v minulih desetletjih že nastala. Italija je ena od držav, ki jo posledice podnebnih sprememb redno prizadenejo: od vse pogostejših suš in dolgih obdobij pretoplega vremena do nenadnih rušilnih neurij, primerljivih z lansko nesrečo v Sloveniji. Zaradi spleta okoliščin pa je imela Italija v preteklih letih na voljo kar precej sredstev, s katerimi bi lahko bistveno vplivala na izboljšanje razmer.

Pogled v znanost Melitta Pivec – Stele (1894–1973), ena najbolj izobraženih Slovenk svojega časa

9. marca 1894, torej pred 130 leti, se je rodila Melitta Pivec – Stele, prva Slovenka z dvema doktoratoma znanosti. Bila je zgodovinarka, naklonjena sociološki obravnavi preteklosti, pa tudi bibliotekarka. “Ženske so se smele v tistem obdobju z zgodovino ukvarjati le kot učiteljice, zato ni težko razumeti zadržkov slovenske zgodovinske stroke do raziskav Melitte Pivec – Stele, ki jih lahko kot pokroviteljsko muzanje ob omembi njenega imena zasledimo vse do danes,” je zapisala dr. Mateja Ratej. Njen zapis o Melitti Pivec – Stele objavljamo v celoti in dodajamo avtoričin pripis o prizadevanju za poimenovanje inštituta po Melitti Pivec – Stele. Besedilo dr. Ratej je bil prvotno objavljen v delu Naše znanstvenice: Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji, ki je lani izšla pri Založbi ZRC, uredila jo je Jovana Mihajlović Trbovc.

Ars humana Dr. Predrag Novaković ob 100-letnici arheologije na Univerzi v Ljubljani: "Danes je arheologija najbolj interdisciplinarna veda znotraj humanistike."

V študijskem letu 2023/2024 mineva sto let, odkar so na ljubljanski Univerzi vpeljali študij arheologije. Začetki študija arheologije v Sloveniji so povezani z ustanovitvijo Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete leta 1919. Stoletnico študija te silno pomembne vede zaznamujemo tudi na našem programu. Gostimo dr. Predraga Novakovića, profesorja za arheološko metodologijo, teoretsko arheologijo ter arheološki teorijo in zgodovino na Oddelku za arheologijo Univerze v Ljubljani, pa tudi avtorja izčrpnega prikaza o zgodovini arheologije na Univerzi v Ljubljani. Foto: Oddelek za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete

Kulturna panorama Razstavi Marie Lassnig in Roberta Černelča, festivala Fabula in Rdeče zore, Dnevi komedije ter prihajajoči sejem knjig in ilustracij ob 8. marcu

V Ljubljani sta se začela dva uveljavljena mednarodna festivala – Fabula, eden naših največjih literarnih festivalov, in Rdeče zore, feministični in kvirovski festival, v Celju so se s podelitvijo nagrad sklenili Dnevi komedije, v prestolnici so odprli tudi dve razstavi, v Cankarjevem domu se predstavlja avstrijska umetnica Maria Lassnig, v Mestni galeriji Ljubljana pa slovenski umetnik Robert Černelč, na koncu pa predstavljamo še sejem knjig in ilustracij, ki ga ob 8. marcu pripravljata Center ilustracije in Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature.

Naši umetniki pred mikrofonom Ciril Horjak alias dr. Horowitz

Stripar, karikaturist in ilustrator akademski slikar Ciril Horjak alias dr. Horowitz je letos dobil nagrado Prešernovega sklada za stripovski album Kralj Ubu ali Poljaki po znameniti drami Alfreda Jarryja v prevodu Primoža Viteza (izšel je pri Slovenskem gledališkem inštitutu), in (seveda) za mojstrske karikature o sodobnem svetu in njegovih stranpoteh, objavljene v mariborskem Večeru. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, ki je bila predvajana 21. oktobra lani in je dostopna na spletu - https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174995369, je lepo predstavil svojo ustvarjalnost, v tokratni oddaji, ki je nekako komplementarna, pa spregovori o nekaterih življenjskih epizodah. Z njim se pogovarja Marko Golja.

Likovni odmevi Cerkvena umetnost v vojnem času – ob knjigi Cerkev sv. Jožefa v Soči

Knjiga Cerkev svetega Jožefa v Soči, ki je izšla v zbirki Umetnine v žepu Inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU predstavlja cerkev s prav posebno zgodovino. V obeh svetovnih vojnah ju je zaznamovalo umetniško ustvarjanje – najprej Josefa Vachala in nato Toneta Kralja. Od dela češkega slikarja Josefa Vachala se je ohranilo zelo malo, poslikavo Toneta Kralja, ki velja za enega od utemeljiteljev ekspresionizma in nove stvarnosti pri nas, pa si lahko ogledamo še danes in je del njegovega primorskega opusa, v katerem je sakralno motiviko povezal z narodnostnimi vidiki in obsodbo nacizma ter fašizma – v negativcih tako pogosto uzremo prikrit portret denimo Mussolinija, svetnike ali Marijo, pa je rad odel v barve slovenske trobojnice. Posebnost soške cerkve pa je nabor slovanskih svetnikov. V času od dvajsetih do sedemdesetih let 20. stoletja je sicer Tone Kralj ustvaril dela kar za več kot štiridesetih primorskih cerkva. Kako to, da je v vojnem času nastajala cerkvena umetnost in kakšna je ta bila, razloži Andreja Rakovec, avtorica žepnice o cerkvi sv. Jožefa v Soči. Foto: Andrej Furlan, ZRC SAZU, izrez fotografije

Svet kulture Kar nas oblikuje

Oddajo namenjamo odprtju festivala Fabula, v okviru katerega bo danes v Cankarjevem domu nastopil španski pisatelj Pol Guasch, avtor postapokalitičnega romana Napalm v srcu. V Gledališču Koper pa bo danes premiera predstave Sirote. V soboto se bo odprl mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore. V KiBeli pa si lahko ogledate razstavo Marka Šajna. Vabljeni k poslušanju!

Gremo v kino Pošast, nadaljevanje uspešnice Dune in politične polemike Berlinala

Tokrat se posvečamo novemu filmu japonskega režiserja Hirokazuja Koreede Pošast in težko pričakovanemu nadaljevanju uspešnice Dune: Peščeni planet. Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je v četrtek podelilo Štigličeve nagrade - v oddaji se poglabljamo v opus prejemnika letošnje nagrade za življenjsko delo Antona Tomašiča, poleg tega predstavljamo filmski del 25. feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore. Oziramo se tudi k pravkar minulemu festivalu Berlinale, ki so ga letos v precejšnji meri zasenčile politične polemike.

Glasba

Koncert evroradia Komorni orkester iz Lozane in James Ehnes

Mendelssohnov violinski koncert v e-molu je ena od paradnih skladb violinskega repertoarja. Drhteča liričnost slavnega prvega stavka, pevska gracioznost osrednjega Andanteja in iskrivi zagon sklepnega Allegra odlikujejo to večno mojstrovino, ki jo podpira uravnotežena in harmonična zgradba. Ta dragulj bo zasijal v izvedbi kanadskega violinista Jamesa Ehnesa v razkošnem programskem okolju: romantiki Mendelssohnovih Hebridov, dramatični gostoti Šostakovičeve Komorne simfonije v c-molu in živahnosti Mozartove simfonije š. 34. Pred nami je koncert, poln čustev, kot ga je 23. novembra lani izvedel Komorni orkester iz Lozane pod vodstvom Jamesa Conlona.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Za glasbilo in elektroniko

V izboru glasbe bomo tokrat prisluhnili štirim delom za glasbila in elektroniko. Izbrali smo Meditacijo o bližini Bojane Šaljić Podešva, Flauro’49 Slavka Šuklarja, Sonotrajnosti Bora Turela in Uriel Marjana Šijanca.

Nove glasbene generacije Kvartet 4phonium

Januarja 2023 je bil Klubu Cankarjevega doma koncert iz cikla Mladi mladim, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska. Na njem je nastopil kvartet evfonijev 4phonium, ki ga sestavljajo Luka Ovčjak, Sašo Nunar, Žan Pečenik in Emanuel Mikac. Ti so kot študenti ljubljanske Akademije za glasbo komorno zasedbo ustanovili oktobra 2021, njihov mentor je bil Nejc Merc. V njihovi interpretaciji nas čaka glasba Giovannija Gabrielija, Vivaldija v Bachovi priredbi, Rodneyja Newtona, Martina Vasleta in Ita Yasuhida.

Medenina in patina Medenina in patina

V oddajah Medenina in patina spoznavamo zgodovino našega godbeniškega izročila, integralna dela repertoarja pihalnih orkestrov in klasične mojstrovine s poudarkom na trobilih.

Ženske v svetu glasbe Harfistka Urška Križnik Zupan: solistka z orkestrom

Poslušajte koncertantni skladbi Primoža Ramovša in Črta Sojarja Voglarja.

Skladatelj tedna Bedřich Smetana, 1. del

Letos se spominjamo 200. obletnice rojstva skladatelja, dirigenta in pedagoga Bedřicha Smetane. Ta češki glasbeni velikan se je v zgodovino zapisal s svojimi čudovitimi simfoničnimi pesnitvami, osmimi nacionalnimi operami in nenazadnje tudi bogatim klavirskim in komornim opusom.

Glasbena skrinjica Umetnine, ki so navdihnile glasbo XXXIX: Ensor in Alpaerts

V tokratni oddaji bomo spoznali deli dveh belgijskih umetnikov, skladatelja Flora Alpaertsa ter slikanja in grafika Jamesa Barona Ensorja. Slednji je s svojimi deli vplival na Alpaertsovo glasbeno ustvarjalnost in zakrivil nastanek Suite James Ensor.

Glasbeni portret Dr. Henrik Neubauer: "Vse te moje zaposlitve so krojile moje znanje in z veseljem sem delal."

Baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer je za svoj bogat umetniški opus februarja 2024 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Kot so zapisali v utemeljitvi k nagradi, so mu najvišje slovensko priznanje za izjemne dosežke na kulturno-umetniškem področju namenili »zaradi mnogih zaslug in prizadevanj na številnih področjih umetnosti in kulture, ki so trajno obogatila slovensko kulturno krajino ter okrepila ugled slovenske države v mednarodnem prostoru.« Kot baletni solist je odplesal okoli sedemdeset pomembnih vlog, pozneje se je podpisal pod več kot osemdeset samostojnih baletnih koreografij in 34 opernih režij. Bil je umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega Baleta, direktor Ljubljanskega festivala, profesor na Akademiji za glasbo, končal je tudi študij medicine in nekaj let delal kot zdravnik. V njegovem opusu je okoli 40 knjig in 600 strokovnih člankov, ki jih sam skrbno evidentira. Piše še danes.

Obiski kraljice Postne improvizacije Kaya Johannsena in Petra Planyavskega

V ospredju tokratne oddaje bodo orgelske improvizacije s temo postnih protestanskih in gregorijanskih koralov. Vsak na svoj način se bosta z zvočnimi barvami in kombinacijami orgelskih registrov poigravala Kay Johannsen iz Stuttgarta in Peter Planyavsky iz Dunaja.

Musica noster amor Zahodnoavstralski simfoniki, Lukáš Vondráček, Asher Fisch in glasba Francka, Čajkovskega in Prokofjeva

Zahodnoavstralski simfonični orkester iz Pertha je 18. marca lani v koncertni dvorani v Perthu izvedel simfonično pesnitev Zakleti lovec, ki jo je César Franck zložil po baladi Divji lovec nemškega pesnika Gottfrieda Augusta Bürgerja, Klavirski koncert št. 1 v b-molu, op. 23 Petra Iljiča Čajkovskega in odlomke iz baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva. Kot solist se je v glasbi Čajkovskega predstavil češki pianist Lukáš Vondráček, za dirigentskim pultom pa je bil Izraelec Asher Fisch, sicer že od leta 2014 šef dirigent Zahodnoavstralskih simfonikov.

Nedeljsko operno popoldne Operni odlomki

Donizettija, Mozarta, Händla, Perosija, Salierija, Grétryja, Verdija, Gounoda, Čajkovskega in Paëra.

Jazz

Jazz avenija Pianistka in vokalistka Hania Rani

Oddajo bomo namenili poljski pianistki, vokalistki in skladateljici Hanii Rani. Glasbenica je v svoje postklasične ali neoklasične skladbe vtkala tudi elemente jazza in sodobne plesnih žanrov. Hania Rani živi med Varšavo in Berlinom. Njeno glasbo opišejo kot minimalistično in sublimno. 16. marca bo nastopila v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Samo muzika Koncertne napovedi

V oddaji vas bomo opozorili na nekatere bližnje koncerte naših glasbenikov v Ljubljani in Zagrebu. Tako bomo poslušali glasbo pianistov Milana Stanisavljevića in Renata Chicca, saksofonistov Boštjana Simona in Igorja Lumperta ter pevke Tjaše Fabjančič.

Jazz Ars Album Delfeaya Marsalisa Odločitev Poncija Pilata

V predpraznični oddaji bomo predvajali ploščo pozavnista Delfeaya Marsalisa Pontius Pilate’s Decision – Odločitev Poncija Pilata, ki seveda povzema svetopisemsko tematiko. Delfeayo Marsalis je na svoj prvenec iz leta 1992 Pontius Pilate’s Decision uvrstil deset avtorskih skladb; za njihovimi svetopisemskimi naslovi nas čaka polnokrven be bop v slogu njegovega vzornika J. J. Johnsona.

Jazz Ars Dave Frishberg

Poslušali bomo glasbo pianista, vokalista, tekstopisca in skladatelja Davea Frishberga.

Tretje uho Jakomini Jazz Trio - Searchin'

Ime so povzeli po trgu v središču Gradca, ki je tudi tramvajsko vozlišče. Nič zelo nenavadnega, saj so vsi trije študenti jazza na Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost v avstrijskem Gradcu.

Jazz avenija Klarinetist John La Porta

V oddaji bomo poslušali glasbo altsaksofonista in predvsem klarinetista Johna La Porte.

Samo muzika Basist Ladislav Rebrek – in memoriam

Oddajo bomo posvetili pomembni glasbeni osebnosti slovenskega jazza – basistu Ladislavu Rebreku. Za vedno se je poslovil konec lanskega leta – 29. decembra v 84. letu starosti. Rebrek je bil mednarodno priznani jazzovski kontrabasist in bas kitarist, ki je sodeloval v Plesnem orkestru RTV Ljubljana in v različnih zasedbah, deloval pa je tudi kot glasbeni pedagog, zborovodja in violinist.

Jazz Ars Pevka Nina Simone

Lani je minilo dvajset let od smrti priljubljene pevke Nine Simone, oddajo bomo namenili pesmim v njeni izvedbi. Izvajala je slogovno zelo raznovrsten glasbeni repertoar. Kljub vzdevku »visoka svečenica soula« so ji bili blizu tako gospel kot tudi blues, broadwayski songi, tradicionalne balade in jazzovski standardi. Sprva je pela predvsem skladbe drugih avtorjev, a jim je vedno vdihnila zelo osebno noto.

Jazz avenija Basist Richard Davis – spominska oddaja

Oddajo bomo namenili enemu najpomembnejših kontrabasistov v jazz – Richardu Davisu. Umrl je 6. septembra lani, star 93 let. Davis ni igral samo jazza, njegov kontrabas lahko slišimo tudi na posnetkih orkestrov, ki so jih vodili Leonard Bernstein, Igor Stravinski, Pierre Boulez, Leopold Stokowski in Gunther Schuller ali pa na znamenitem albumu Astral Weeks Vana Morrisona. Richard Davis je sodeloval na preko šeststotih albumih.

Samo muzika Jazzovski magazin

V oddaji vas bomo opozorili na nekatere nove izide slovenskih jazzovskih izvajalcev. Najprej bo na vrsti mlada slovenska pevka Teja Poljanšek s projektom Eleutheria. Sledili bodo še posnetki z novih projektov zasedbe Žlehtet Roka Zalokarja, nizozemske zasedbe našega vibrafonista Aleksandra Severja in tria Lilamors pevke Ane Čop.

Jazz Ars Pozavnist Curtis Fowlkes – spominska oddaja

Oddajo bomo namenili glasbi enega najpomembnejših pozavnistov sodobnega jazza – Curtisa Fowlkesa. Umrl je 31. avgusta lani, star 73 let. Skupaj s saksofonistom Royon Nathansonom je zasnoval eklektično zasedbo Jazz Passengers, ki se je navezovala na tradicijski jazz kakšnih Jazz Messengers, a s konceptom v jazzovski avantgardi. Balansiranje med obema je pogosto humorno obarvano in oplemeniteno z nenavadnimi glasbenimi prebliski. Fowlkes je izdal le eno ploščo pod svojim imenom.

Radijska igra

Radijska igra Dominik Smole, Goran Schmidt: Antigona

Antigona Dominika Smoleta je nastala v času, ko so se v jugoslovanski in slovenski socialistični družbi začela na novo in ne brez političnih odporov odpirati vprašanja posameznika in njegovega svobodnejšega odnosa do političnega sistema. Del takratnih intelektualcev si je namreč prizadeval postati sogovornik vladajoči partiji, česar pa jim ta neposredno ni pustila. Zato je svojo identiteto poiskal v moralni superiornosti in zvestobi visokim, nemalokrat zelo abstraktnim moralnim načelom. Smoletova ANTIGONA je to duhovno podnebje ujela v celoti, njeno moralistično in sentimentalno humanistično sporočilo pa blaži in plemeniti avtorjeva ironija. Ob tem je pomembno ključno dejstvo, da je Smole argumente posameznika in oblasti tehtal, oblikoval skrbno, nepristransko v prostem verzu in briljantnem slogu. Fabula sloni na starogrškem mitu. V bratomorni vojni padeta Polineik in Eteokles. Prvi obvelja za izdajalca, drugi za junaka. Novi tebanski kralj Kreon v skladu z običaji ukaže, naj izdajalčevo truplo zgnije pred obzidjem, junakovo pa naj bo pokopano z vsemi častmi. Temu se upreta sestri bratov Antigona in Ismena, sklicujoč se na še starejši zakon, po katerem morajo biti pokopani vsi mrtvi. Bo obveljal moralni zakon ali zakon države? To je bilo izhodišče že Sofoklove tragedije in je tudi izhodišče Smoletove, le da je Smole obogatil svojo igro še z dramaturško iznajdbo – naslovna junakinja, Antigona, se namreč v drami sploh ne pojavi, o njenih mislih in dejanjih govorijo drugi, s tem pa je njena misel še bolj prisotna in aktualna. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Ismena – Maša Derganc Kreon – Ivo Ban Haimon – Jurij Zrnec Teiresias – Vlado Novak Paž – Uroš Smolej Stražnik – Aleš Valič Glasnik – Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2005

Kratka radijska igra Ivan Cankar, Aleš Jan: Svet' Florjan, pomagaj nam!

Igra je pravzaprav priredba Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski. Cankarjev pogled na dvojno moralo te doline v priredbi Aleša Jana še potencira že tako groteskno vzdušje v drami. V takšno situacijo pa bi lahko posegel le še odrešitelj z neba, patron slovenske doline, sveti Florjan. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Nastopajo – Pavle Ravnohrib, Nataša Ralijan, Ivanka Mežan, Tone Gogala, Janez Hočevar, Bojan Emeršič, Nataša Barbara Gračner, Nina Hribar, Zvone Hribar, Dare Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1992

Radijska igra Platon: Sokratov zagovor

Leta 2006 smo Slovenci v prevodu Gorazda Kocijančiča dobili prevod klasičnega dela v celoti in tudi v njegovem prevodu imamo v radijskem arhivu posneto to veliko delo. Dela Sokratovega učenca Platona so poleg svetopisemskih besedil najodločilneje zaznamovala evropsko filozofsko misel. Sokratov zagovor pa je dosti več od tega, saj je filozofov diskurz z družbo in z njegovimi tožniki zelo živo verbalno in retorično tkivo. Zaradi svoje univerzalnosti zmeraj znova nagovarja vsakokratno družbo, to pa navdihuje tudi gledališke in prav tako radijske ustvarjalce. Priredba iz leta 1967 poudarja poučno stran tega besedila. Sokrat, prisiljen v smrt, žal neuspešno opozarja, naj ljudje ne slede slepo tiranom in njihovemu leporečju. Prirejevalka: Djurdja Flere Režiser: Hinko Košak Tonska mojstrica: Metka Rojc Sokrat - Vladimir Skrbinšek Melet - Janez Rohaček 1. glas - Andrej Kurent 2. glas - Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1967

Kratka radijska igra Alejandro Briner: Kosilo v Benetkah

Argentinskega avtorja so k pisanju spodbudile vse mogoče mednarodne konference, simpoziji, festivali in srečanja, saj se po njegovem mnenju večina teh dogodkov konča z zelo pičlimi rezultati. Ne gre morda samo za družabna srečanja z goro puhlih besed? Ržiser: Aleš Jan Prevajalka: Alenke Bole Vrabec Prirejevalec in dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Elisa - Barbara Žefran Claudio, njen mož - Boris Ostan Fortunato - Aleš Valič Ingrid - Nataša Barbara Gračner Rossana - Mojca Funkl Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2002.

Radijska igra Pavel Lužan: Živelo življenje Luka De

S prvotno za gledališče napisano monodramo je igralec Polde Bibič gostoval po različnih slovenskih odrih več kot tri desetletja. Premiera igre je bila v prostorih Društva slovenskih pisateljev. V njej avtor predstavlja preprostega človeka, ki preživi hude čase s posebno vdanostjo in vsakdanjim premagovanjem velikokrat težkih ovir, pa vseeno ohranja optimizem v drobnih trenutkih veselja. V zgodbi Luka De, že v naslovu poudarjajoč njegovo anonimnost, se zrcali tudi družbeno stanje posameznih obdobij, z močno socialno konotacijo. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Igralec – Polde Bibič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1996.

Radijska igra Beno Zupančič: Popotovanje z Odisejem

Avtor učinkovito in jasno slika nekatere temeljne značilnosti naše sodobnosti, njena protislovja in njegovo nenehno iskanje svojega lastnega avtentičnega jaza, poosebljeno v usodi Albina Oblaka. Njegov idealizem je presegal realnost tedanjega časa. Bil je erudit in nenehno radoveden, raziskujoč človek. Prisegal je na naravnost, na visoke etične standarde, v vedenju pa je bil impulziven. Kljub oddaljenemu času, v katerem sta nastala besedilo in radijska igra, besedilo zastavlja zdaj mogoče še bolj relevantna vprašanja ter nagovarja sodobnega človeka in družbo. Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Albin Oblak − Boris Cavazza Barbara − Marinka Štern Sonja − Majda Potokar Alfonz − Jurij Souček Kronisti − Rudi Kosmač, Boris Juh, Janez Albreht Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubjana septembra 1979.

Kratka radijska igra Tomo Kočar: Skrivnost Chloe Dubois

Igra je nastala po istoimenski kratki prozi slovenskega avtorja. V žanru detektivke govori o nezaupanju med moškim in žensko, ki pripelje do nepričakovanega preobrata in posledično do spremembe v njunem odnosu. Talbot – Jernej Kuntner Hubert – Robert Prebil Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1997.

Radijska igra Marjan Tomšič: Ključ

Vsebina igre so zapleteni odnosi med ljudmi, njihovi dvomi in zablode, zaradi katerih je marsikatero življenje samo životarjenje. Podobno je temu, ki ga v igri predstavlja starejši zakonski par, ujet v čustveno in duhovno praznino skupnega bivanja. Zakonca skušata odkriti vzroke svoje nesreče in prikazati njeno psihološko ozadje. Posledica človekove osamitve je tragična - polovično bitje, ki ne zmore biti kos življenjskim izzivom. Ključ do njegove izpolnitve je ljubezen, in to je avtorjevo nedvoumno sporočilo, zapisano iskreno, neusmiljeno in prav nič moralistično. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare On - Peter Ternovšek Ona - Minu Kjuder Sosed - Rado Pavalec Posneto v studiih Radia Maribor septembra 1988

Radijska igra Marjan Tomšič: Ključ

Vsebina igre so zapleteni odnosi med ljudmi, njihovi dvomi in zablode, zaradi katerih je marsikatero življenje samo životarjenje. Podobno je temu, ki ga v igri predstavlja starejši zakonski par, ujet v čustveno in duhovno praznino skupnega bivanja. Zakonca skušata odkriti vzroke svoje nesreče in prikazati njeno psihološko ozadje. Posledica človekove osamitve je tragična - polovično bitje, ki ne zmore biti kos življenjskim izzivom. Ključ do njegove izpolnitve je ljubezen, in to je avtorjevo nedvoumno sporočilo, zapisano iskreno, neusmiljeno in prav nič moralistično. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare On - Peter Ternovšek Ona - Minu Kjuder Sosed - Rado Pavalec Posneto v studiih Radia Maribor septembra 1988

Kratka radijska igra Bratko Kreft: Za krajnšno je vredno tudi trpeti

Svetovni dan maternega jezika zaznamujemo s pomembnim odlomkom iz komedije Bratka Krefta Kranjski komedijanti, ki je bila kot radijska igra posneta leta 1989. Raziskuje vzpon slovenske književnosti v obdobju razsvetljenstva. V času prevlade nemškega jezika v javnem prostoru je med drugim nastalo tudi prvo slovensko dramsko besedilo Županova Micka, razsvetljenstvo pa je zaznamoval boj za opolnomočenje slovenskega jezika in njegovo pozicijo. Odlomek iz radijske igre je zaživel v kratki formi kot samostojen nagovor Barona Žige Zoisa. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Baron Žiga Zois – Boris Kralj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija 1997

Radijska igra Janez Žmavc: Pajkovo popoldne

Igra slovenskega dramatika, ki je svoje življenje posvetil gledališču v petdesetih letih kot dramaturg v Prešernovem gledališču Kranj, nato pa tri desetletja kot dramaturg in dobri duh Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, je bila napisana prav za radio. V dremežu sončnega avgustovskega popoldneva prestopi junak v svet pajka, ki plete mrežo na domačem oknu. Zapleten v njegovo mrežo poleti z njim nad domačo hišo, od koder ugleda trenutek svojega življenja, svoj dom, mamo in svojo ljubo s pogledom svojih skritih misli, čustev in odnosa do sveta. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Jaz - Brane Završan Pajek - Matej Recer Rozi - Lučka Počkaj Mama - Marinka Štern Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2004.

Verstva

Bogoslužje Evangeličansko bogoslužje

Evangeličansko bogoslužje na tretjo postno nedeljo. Pripravila ga je evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip.

Musica sacra Oj, glava vsa oblita – protestantski koral v uglasbitvah Felixa Mendelssohna Bartholdya in Maxa Regerja

O Haupt voll Blut und Leiden je eden najbolj izvajanih protestantskih postnih koralov, ki temelji na srednjeveški latinski himni Salve mundi salutare. Obravnava posamezne dele Kristusovega telesa na križu, zadnji del pa opisuje Kristusovo glavo. Avtorstvo pripisujejo Bernardu iz Clairvauxa in Arnulfu iz Leuvena, nemško različico pa je prepesnil Paul Gerhardt, z namenom, da bi ljudi spodbudila k bolj osebnemu razmišljanju o Kristusovem trpljenju. Navdahnila pa je tudi mnogo skladateljev, med njimi Felixa Mendelssohna in Maxa Regerja.

Sedmi dan O izmišljenih religijah z Alešem Črničem

Že nekaj let smo priča pojavu izmišljenih religij, ki sprožajo različne odzive v družbi. Ali se ustanovitelji in člani izmišljenih religij norčujejo iz tradicionalnih religij; so družbena šala, ali pa izmišljene religije odpirajo tudi legitimna vprašanja o naravi in vlogi religije v sodobnem času? Kakšen je današnji vernik v zahodnem – močno sekulariziranem svetu, kako veruje, o vsem tem z rednim profesorjem religiologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Alešem Črničem.

Sledi večnosti S spolnimi zlorabami v Katoliški cerkvi se bodo ukvarjali ljudje z visoko integriteto in strokovnjaki; morda so med njimi tudi žrtve

Katoliška cerkev v Sloveniji je ustanovila tri delovna telesa za zaščito otrok, mladoletnih in ranljivih oseb. Prva skupina strokovnjakov bo pripravila analizo preteklih spolnih zlorab, druga se bo kot drugostopenjski organ ukvarjala z domnevnimi spolnimi zlorabami danes, tretja skupina bo začrtala preventivne dejavnosti na področju preprečevanja in odkrivanja spolnih zlorab v Cerkvi in v njenih organizacijah. Kdo so člani teh skupin, kako bodo delovale skupine strokovnjakov tudi v luči njihove neodvisnosti od Škofovske konference, komu bodo poročale o svojih ugotovitvah. Ali bodo lahko vključile dodatne strokovnjake v svoje skupine? O vsem tem s tiskovnim predstavnikom SŠK dr. Gabrielom Kavčičem.

Bogoslužje Prenos maše iz Velenja

Iz župnijske cerkve svetega Martina v Velenju na drugo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje duhovni pomočnik Roman Travar.

Musica sacra Sakralna dela Gabriela Faureja, 2. del

Sakralna dela v skladateljevem opusu prevladujejo, saj je po končanem šolanju, vse od leta 1865 deloval predvsem kot cerkveni glasbenik. V letih od 1877 do 1905 je služboval v pariški cerkvi sv. Magdalene in v tistem času ustvaril večino svojih duhovnih del. Zelo priljubljena je njegova Hvalnica Jeana Racina, op. 11, delo, ki ga je napisal pri svojih 19-ih, tokrat pa boste lahko prisluhnili še drugim njegovim znanim in pogosto izvajanim delom, med drugim Maši za ženske glasove in orgle, Ave Mariji in skladbi O, salutaris hostia.

Sledi večnosti Kako prepoznati božji glas v tišini?

Človek se umakne v tišino, da bi si prisluhnil, da bi na novo premislil in se mogoče tudi nekaj na novo odločil. Kristjani so v postnem času še posebej povabljeni k takim umikom, med katerim naj bi slišali božji glas. Kako prepoznati božji glas na duhovnih vajah? Kakšen je ta glas? Kako težko je verjeti v nagovor božjega glasu? Kako ga prenesti v življenje? Gosti pogovora bodo udeleženca duhovnih vaj Ksenija Valenčič in Primož Stražar ter p. Janez Poljanšek, ki vodi duhovne vaje v Ignacijevem domu duhovnosti (foto. Pexels / Pixabay).

Sedmi dan Škof dr. Peter Štumpf o prenovi Katoliške cerkve

Gost naše tokratne verske oddaje je murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ki je tudi podpredsednik slovenske škofovske konference. Govorili bomo o sinodalnih prizadevanjih za bolj duhovno prebujeno Cerkev pri nas in v svetu, še posebej v Evropi.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Prenos svete maše na prvo postno nedeljo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal bo p. Edvard Kovač, pela pa Moška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Pri orglah bo Ana Kokotec Kresal.

Musica sacra V postni čas - z glasbo Gabriela Fauréja

Od skladateljeve smrti letos mineva 100 let. Med njegovimi najbolj izvajanimi deli je tudi Requiem, v katerem pa ne prevladuje žalostno in turobno vzdušje, pač pa sta v ospredju mir in tolažba. "Pravijo, da moj Rekviem ne izraža strahu pred smrtjo in nekdo ga je celo poimenoval uspavanka smrti«, je zapisal. »Toda tako čutim smrt, kot srečno odrešenje, hrepenenje po sreči tam zgoraj, ne kot bolečo izkušnjo...«

Sedmi dan Skrivnost postnega časa

Postni čas je tudi posebno liturgično obdobje v cerkvenem koledarju. Seznanili se bomo o liturgični glasbi, pepelnični sredi, posebnostih postnih nedelji. Kako se to obdobje odvija pri nas na slovenskih tleh in kako skozi zgodovino in kaj ta poseben čas prinaša kristjankam in kristjanom.

Literatura

Lirični utrinek Tone Škrjanec: Svetlo in modro v vseh pogledih

Poezija Toneta Škrjanca stavi na prosti verz, njen jezik je neposreden, bolj kot zapleteno metaforiko uporablja primere, višje jezikovne lege se v njej sproščeno prepletajo z nižjimi. Na prvi pogled bi morda kdo rekel, da je s svojo osredotočenostjo na drobce vsakdanje stvarnosti to poezija vsakdana, a Škrjančev pesniški postopek je kompleksen, narava izrečenega pa zato večplastna in odprta. Ta pesniška govorica primarno ni obrnjena navzen, v svet, temveč izrazito navznoter, v njenem središču je vedno govorec, pesnik. Interpretacija: Blaž Šef.

Literarni nokturno Aleš Učakar: Edino slovo

Aleš Učakar je pesnik, pisatelj, prevajalec ter dolgoletni književni urednik in lektor. Kot avtor se podpisuje pod dve knjigi: leta 1996 izdano zbirko kratke proze Veliki Mhrann in pesniško knjigo Mesta tihe sreče, ki je izšla tri leta pozneje, leta 1999. V zadnjem času je objavljal zlasti poezijo v periodiki, med drugim na portalu Vrabec Anarhist. Za njegove novejše pesmi je značilno, da se v njih prepleta osebno z družbenim, a hkrati se v pesmih vedno izrazi tudi človeška toplina. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 1/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »…Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela ogromno nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah praktično po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot izpostavila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Lirični utrinek Dane Zajc: Isti

Pesem interpretira Dane Zajc.

Literarni nokturno Valentin Brun: Pesmi

Pesnik Valentin Brun redno objavlja poezijo v Literarnem nokturnu. Tudi v najnovejših pesmih se poezija narave in religiozna poezija lepo dopolnjujeta, tu in tam pa vznikne tudi kak socialen drobec. Interpreta Anja Novak in Matej Puc, režiserki Špela Kravogel in Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.

Literarni portret Josef Škvorecký: Mirakel

Josef Škvorecký, eden iz trojice najbolj znanih, poleg Milana Kundere in Bohumila Hrabala vodilnih čeških pisateljev druge polovice 20. stoletja, ima zanimivo usodo pri prevodih svojih del v slovenščino. Njegove knjige so prevajali različni prevajalci: Levinjo iz nemščine Stanko Jarc, Vrnitev poročnika Borovnice in Strahopetce Nives Vidrih, Prima sezono Zdenka in Frane Jerman ter Inženirja človeških duš Jernej Juren. V slovenščini žal še vedno ne moremo brati njegovega romana Mirakel, napol fiktivne bilance dvajsetletne komunistične zgodovine Češkoslovaške, satire na radikalizme vseh vrst in nazadnje tudi zabavne mešanice raznovrstnih anekdot in zgodbic. Roman bo kmalu izšel v knjižni obliki v prevodu Nives Vidrih, v Literarnem portretu pa prevajalka predstavlja avtorja prav prek odlomkov tega romana. Prevajalka in avtorica scenarija Nives Vidrih, režiserki Špela Kravogel in Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.

Spomini, pisma in potopisi Barrie Kosky: "In … zaveso gor!"

Avstralija in Evropa, kvirovstvo in judovstvo, popkultura in opera: Barrie Kosky, operni režiser in mojstrski žongler z na videz nezdružljivimi nasprotji, je v knjigi "In … zaveso gor!", ki je izšla spomladi leta 2023, odstrl zastor v svoje nenavadno življenje, zamisli, domišljijo, izkušnje sveta in glasbenega gledališča. Rojen je bil leta 1967 v Melbournu, 15.000 kilometrov od Evrope, zibelke opere. Danes je eden najbolj iskanih opernih režiserjev na svetu. Ljubezen do te umetnosti je odkril že v zgodnjem otroštvu, zaznamovanem z družinsko emigrantsko zgodovino. V avtobiografski knjigi odstira, kakšna je povezava med opernim gledališčem, avstralskim otroštvom in mladostjo ter njegovo bleščečo kariero v evropskih kulturnih metropolah. S svojimi režijami je očaral londonsko Kraljevo operno hišo Covent Garden, Dunajsko državno opero, Pariško opero, gostoval je na Salzburškem festivalu in na Wagnerjevem festivalu v Bayreuthu. Prejel je številne nagrade za režijo in umetniško vodenje – nazadnje lani novembra "opernega oskarja", mednarodno nagrado fundacije Opera Award in angleške revije Opera za režiserja leta. V nam bližnjem Dunaju sta na repertoarju Državne opere njegovi uprizoritvi trilogije Mozarta in Da Ponteja Don Giovanni in Figarova svatba, junija pa bo premiero doživela še opera Così fan tutte. Prevod Tina Mahkota, glasbena oprema Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režiser Alen Jelen. Produkcija 2023. Urednica oddaje Staša Grahek.

Humoreska tega tedna Bohumil Hrabal: Hotel Tihota

Marčne oddaje Humoreska tega tedna namenjamo pisanju češkega pisatelja Bohumila Hrabala. Rodil se je 28. marca pred 110. leti v Brnu, umrl leta 1997 v Pragi. Sodi med najpomembnejše češke pripovednike druge polovice 20. stoletja. Bil je nadaljevalec značilno češke humorne pripovedne proze, kakršno je tako prepričljivo uveljavil Jaroslav Hašek s Švejkom. Kot pomemben tematski vir je Hrabalu služilo njegovo lastno življenje. Danes boste slišali odlomek iz Hrabalovega romana Stregel sem angleškemu kralju iz leta 1974. Kako se je torej njegovemu junaku po imenu Jan Ditĕ godilo, ko je služil v hotelu Tihota. Prevajalka Nives Vidrih, interpret Uroš Smolej, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiser Alen Jelen. Posneto 2014, urednica oddaje Staša Grahek.

Lirični utrinek Edward Thomas: Zarja

Na današnji dan leta 1878 se je rodil angleški pesnik Philip Edward Thomas. Pisal je poezijo in prozo. Pisati je začel razmeroma pozno, vendar se je še pred prvo svetovno vojno uveljavil kot plodovit avtor kritik, potopisov in biografskih del. V njegovi poeziji ima pomembno mesto narava. Edward Thomas je kot vojak sodeloval v prvi svetovni vojni in bil leta 1917 ubit v bitki pri Arrasu. Njegovo pesem z naslovom Zarja je prevedel Marjan Strojan, leta 2002 jo je interpretiral dramski igralec Boris Juh.

Literarni nokturno Ana Zogović: Tišina

Ana Zogović, rojena leta 1960, je novo ime na srbskem literarnem prizorišču. Obiskovala je gimnazijo v Beogradu in tam tudi končala Fakulteto za tuje jezike. Je profesorica ruščine, predlani pa je izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Tišina. Iz nje je Franjo Frančič izbral in prevedel šest pesmi. Prevajalec Franjo Frančič, interpretka Anja Novak, režiserki Špela Kravogel in Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.

Lirični utrinek David Herbert Lawrence: Kolibri

Na današnji dan leta 1930 je umrl pisatelj David Herbert Lawrence, eden najvidnejših angleških prozaistov 20. stoletja. Pisal pa je tudi poezijo, ki se umešča v tok imagizma. Njegovo pesem z naslovom Kolibri je prevedel Mart Ogen, leta 2002 jo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.

Ocene

Ocene

1825 epizod

Maja Miloševič Čustić: Vidno polje

7 min

Aleksandar Hemon: Tole ni zate

6 min

Jani Virk: Vrnitev domov

4 min

Pošast

4 min

Dune: Peščeni planet, 2. del

3 min

Živa Čebulj: Sama ljubezen je to

6 min

B-AIR

B-AIR Glasba, jezik in možgani

Dr. Daniele Schön je študiral violončelo na glasbenem konservatoriju v Padovi in se nato izpopolnjeval pri Teodori Campagnaro, učenki Antonia Janigra in pri Menahemu Meiru, učencu Aleksandra Aleksaniana in Pabla Casalsa. Bil je član različnih ansamblov baročne, klasične glasbe in jazza. Najljubša mu je bila komorna glasba, predvsem pa godalni kvartet. Preden je odšel iz Italije, je na Univerzi v Padovi študiral tudi nevropsihologijo glasbe. Doktorat iz nevroznanosti je opravil po raziskavah med Marseillem, Trstom in Ljubljano. Od leta 2004 deluje kot raziskovalec francoskega Nacionalnega centra za znanstvene raziskave (CNRS) v marsejskem Inštitutu za nevroznanost sistemov, kjer se zanima za odnos med glasbo, jezikom in možgani s posebnim poudarkom na patologiji jezika in govora.Z gostom se pogovarja primarij dr. Igor M. Ravnik.

B-AIR Zaznavanje glasbe glede na kulturno ozadje

Magistrica psihologije Ana Kuder se je kot strokovna sodelavka projekta B Air leta 2021 udeležila sedme mednarodne konference na temo nevroznanosti in glasbe v Aarhusu na Danskem. K pogovoru o glasbi in kulturi je povabila dva doktorska študenta, ki sta svoje delo predstavljala na konferenci: Erico Flaten, doktorsko študentko v Laboratoriju za slušni razvoj na Univerzi McMaster v Kanadi, in Mathiasa Klarlunda, doktorskega študenta v Centru za glasbo in možgane na Univerzi v Aarhusu na Danskem. Skozi pogovor so poskušali razumeti ali je glasba univerzalni fenomen. Zaznavanje in všečnost določene zvrsti glasbe se namreč lahko razlikujeta glede na kulturo. V zahodnih kulturah smo denimo bolj privženi dvodobnim taktovskim načinom, medtem ko se v nekaterih kulturah, kjer imajo prebivalci manj stika z zahodno glasbo, pogosteje pojavljajo različice trodobnih taktovskih načinov. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Telo - ura, ki tiktaka z glasbo

Oddaja Telo - ura, ki tiktaka z glasbo je del cikla B-AIR Zvočenj, kjer se s strokovnjaki pogovarjamo o uporabi glasbe v zdravstvenem kontekstu. V tokratni oddaji se je magistrica psihologije Manca Kok, ki je na sedmi izvedbi konference Neuromusic, osredotočeni na temo Povezovanje z glasbo skozi različna življenjska obdobja predstavljala projekt B-AIR, pogovarjala s tremi strokovnjakinjami, ki so svoje nedavne raziskovalne projekte prav tako predstavljale na konferenci. Skozi pogovor so poskušale razumeti, kako poslušamo glasbo, kako bi jo brez telesa poslušali povsem drugače in kakšno vlogo igra pri tem srce kot naš stalni ritmovnik. Z novimi odkritji na tem področju lahko bolje razumemo, kako glasba spodbudi vznemirjenost ali gibanje v telesu, ali pa ga, nasprotno, umiri in upočasni. Ugotovitve so ključne za uporabo v zdravstvenih kontekstih, kjer lahko glasbo uporabljamo za lajšanje stresnih medicinskih postopkov ali spodbujanje gibanja pri motnjah gibanja. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Raziskave Laboratorija za analizo možganov iz Brna

Primarij dr. Igor M. Ravnik tokrat gosti člane Laboratorija za analizo možganov iz Brna. To so profesor Jiri Mekyška ter doktorska študenta inženir Tomaš Kiska in inženir Štepan Miklanek, ki delujejo na Tehnološki univerzi v Brnu. Njihovo delo je tesno povezano z multidisciplinarno raziskovalno nevroznanstveno skupino, ki se ukvarja s širokim razponom nevroznanstvenih problemov, od temeljnih znanosti in tehnoloških vprašanj ter informacijske znanosti do klinične nevrološke obravnave iz rehabilitacije oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi. Del svoje pozornosti pa posvečajo tudi raziskavam o vplivu glasbe na delovanje možganov. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O pozitivnih učinkih glasbe pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni

Glasba in ritem sta tesno povezana z gibanjem, zato bi lahko glasbene intervence ciljno uporabili pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni, ki v največji meri prizadane prav gibalne sposobnosti. Sodelujoči pri projektu B-AIR, psihologinji Ana Kuder in Manca Kok, glasbenik Jaka Škapin, zdravnika nevrologa Dejan Geórgiev in Igor M. Ravnik ter vodja projekta B Air, režiserka Saška Rakef, so pri osebah s Parkinsonovo boleznijo želeli preučiti trenutno uporabo glasbe ter njihova stališča do uporabe glasbe v zdravstvenem sistemu oziroma do sodelovanja pri nadaljnjem raziskovanju možnih učinkov glasbenih intervenc na blaženje simptomov Parkinsonove bolezni. Pri raziskavi je sodelovalo tudi Društvo Trepetlika (Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami). Raziskavi je sledila pilotna izvedba delavnice gibalno-vokalne improvizacije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je vodil umetnik in glasbenik Jaka Škapin. Ta je po izvedeni delavnici pripravil radijski dokumentarec, ki ga danes premierno predstavljamo v oddaji B Air Zvočenja. Pred tem bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več o raziskavi povedala magistrica psihologije, Ana Kuder. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Fondazione Mariani, ustanova za otroško nevrologijo

V oddaji B Air – Zvočenja danes predstavljamo italijansko ustanovo, namenjeno otroški nevrologiji, z imenom Fondazione Pierfranco e Luisa Mariani. Ustanovljena je bila v Milanu z dobrodelnim financiranjem družine Mariani. Posveča se celotnemu spektru bolezni in motenj v otroški nevrologiji, ki se začne z nego in strokovno pomočjo bolnim otrokom in njihovim družinam v diagnostiki, terapiji in rehabilitaciji pa tja do usposabljanja kadra v italijanskem zdravstvu ter poučevanja o strokovnih temah v italijanskem in mednarodnem krogu. Ukvarja se tudi s podpiranjem raziskovalnega dela. Poseben poudarek je namenjen raziskovanju možganov v povezavi z glasbo. Zaradi bližine in visoke ravni strokovnih dogodkov je fundacija igrala pomembno vlogo tudi v izobraževanju srednje in starejše generacije slovenskih pediatrov - otroških nevrologov. Gostji primarija Igorja M. Ravnika sta tokrat muzikologinja dr. Maria Majno in pediatrična nevrologinja in nevrofiziologinja dr. Luisa Lopez. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O besedi, jeziku in govoru z dr. Clémentom Françoisem

Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O interakciji človeka in računalnika ob delu z glasbo

Docent dr. Matevž Pesek je učitelj in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Od leta 2009 je tudi član Laboratorija za Računalniško grafiko in multimedije. Raziskovalno se loteva modelov, ki izhajajo iz biologije, iz globoke arhitekture vključno s hierarhičnim modeliranjem, zanimajo ga interakcije med človekom in računalnikom, multimodalne zaznave ter inteligentni uporabniški vmesniki, generiranje glasbe in vizualizacije za audio-analizo. V pogovoru s primarijem dr. Igorjem M. Ravnikom dr. Pesek predstavlja interakcijo človeka in računalnika ob delu z glasbo. Kako iz glasbe nastane digitalizirano - matematično obvladljivo gradivo, ki ga potem modelirajo, analizirajo, se z njim igrajo ter iz njega potegnejo sklepe, ki po prevedbi nazaj v svet človeške percepcije in izvedbe glasbe dajejo zaznavno in tudi praktično zanimive rezultate. Denimo z generiranjem glasbe ali – kot na primer s projektom Trubadur – pomagajo študentom glasbe pri urjenju slušnih sposobnosti z melodičnimi in ritmičnimi nareki. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Obrazi avtizma 2. del

Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavlja nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Pripoveduje o srečanju z improvizacijo, lastnem ustvarjanju in komunikaciji prek glasbe, ki lahko poveže tudi starše in otroke. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Radiofonski esej je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Obrazi avtizma 1. del

Nov cikel oddaj B Air Zvočenja začenjamo z radiofonskim esejem Obrazi avtizma. Ta govori o učnem in ustvarjalnem procesu treh učencev z motnjo avtističnega spektra in odpira spoznanje, kako lahko glasba ustvari igriv prostor za sporazumevanje, izražanje in rast na različnih področjih. Kaj narediti, ko se zaveš, da načini poučevanja, katere si se priučil in verjameš, da so edini, ne delujejo pri vseh? Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, bo ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavila nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Slišali bomo, kakšno moč ima glasba, če do nje pristopiš na pravi, sebi lasten način, in kako je to dosegla s svojimi učenci. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Radiofonski esej je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Petra Strahovnik: Sense-S, B-Air koncert za dojenčke in malčke

Cikel novih simfoničnih del, ustvarjenih z mislijo na dojenčke, malčke in ranljive skupine, bo sklenil projekt Sense-S Petre Strahovnik. V okviru projekta B-AIR je slovenska skladateljica, ki deluje na Nizozemskem, ustvarila novo delo za najmlajše občinstvo, ki ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Stevena Loya izvedel v Studiu 26 Radia Slovenija. Prostor, prilagojen za sproščen in udoben obisk dojenčkov, malčkov, njihovih staršev in spremljevalcev. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Video

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

Serija koncertov v sodelovanju z ljubljansko Dramo, ki predstavljajo jazz in tudi glasbene zvrsti, povezane z gledališčem

Jazz Ars All Stars Microorganisms

Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Jazz Ars All Stars Jure Pukl - Octoplus

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba našega mednarodno priznanega saksofonista, tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Povsem nov projekt je zasijal pod geslom "Glasba za lepši in boljši jutri". Nastopili so Jure Pukl (saksofoni), Nina Strnad (vokal), Žan Hauptman (vokal), Fani Posa (rog), Jani Moder (kitara), Saša Mutić (klaviature), Miha Koren (bas kitara) in Gaj Bostič (bobni).

Neposredni prenos Kromatika 4: Simfoniki, Davorin Mori in Tim Jančar

Četrti abonmajski koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija prinaša mojstrovine ruske romantike, ki sta jih izvedla izvrstna slovenska glasbenika mlajše generacije. V Rahmaninovem Tretjem klavirskem koncertu, ki velja za enega najbolj priljubljenih in tudi najzahtevnejših klavirskih koncertov v celotni simfonični literaturi, je kot solist nastopil pianist Tim Jančar. Koncert je sklenil cikel Slike z razstave Modesta Musorgskega, v mojstrski orkestraciji Mauricea Ravela. Dirigiral je Davorin Mori.

Jazz Ars All Stars Ecliptic

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba Ecliptic. Trobento je igral Tomaž Gajšt, kitaro Jani Moder, bas Jani Hace, bobne Žiga Kožar, "beatboxal" je Murat. Predstavili so vinilno ploščo Trash Society.

Ars in Drama QuatroPorTango & Ana Bezjak

Sloviti argentinski bandoneonist in skladatelj Astor Piazzolla sodi med najpomembnejše glasbenike dvajsetega stoletja. Skorajda vsakdo pozna vsaj njegov Oblivion ali Libertango. Tradicionalnemu tangu je tudi z elementi jazza in klasične glasbe vdahnil novo življenje in ga popeljal v nuevo tango. Piazzollovi glasbi se že vrsto let posveča skupina QuatroPorTango – bandoneonist Ratko Žižić, pianist Jan Sever, violinist Matjaž Porovne in kontrabasist Marko Turšič. Vrhunsko prepletajo virtuoznost s poetiko ter skupinsko igro s solističnimi vložki. Improvizacija in stroga forma postaneta eno. Na koncertu, posvečenem glasbi Astorja Piazzolle, v ciklusu Ars in Drama se jim je pridružila naša eminentna vokalna solistka, tudi tango specialistka, Ana Bezjak, znana iz zasedbe Papir.

Jazz Ars All Stars Steve Klink Trio & Mia Žnidarič: Trilogy in Blue

Novo, že tretjo sezono koncertnega cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni je otvoril trio ameriško-slovenskega pianista Stevea Klinka. Gostja je bila vokalna solistka Mia Žnidarič. Predstavili so ploščo Trilogy In Blue.

Najbolj poslušano

Odprta knjiga na radiu Petra Pogorevc: Joži 1/50

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »…Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela ogromno nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah praktično po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot izpostavila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Ars humana Dr. Predrag Novaković ob 100-letnici arheologije na Univerzi v Ljubljani: "Danes je arheologija najbolj interdisciplinarna veda znotraj humanistike."

V študijskem letu 2023/2024 mineva sto let, odkar so na ljubljanski Univerzi vpeljali študij arheologije. Začetki študija arheologije v Sloveniji so povezani z ustanovitvijo Univerze v Ljubljani in Filozofske fakultete leta 1919. Stoletnico študija te silno pomembne vede zaznamujemo tudi na našem programu. Gostimo dr. Predraga Novakovića, profesorja za arheološko metodologijo, teoretsko arheologijo ter arheološki teorijo in zgodovino na Oddelku za arheologijo Univerze v Ljubljani, pa tudi avtorja izčrpnega prikaza o zgodovini arheologije na Univerzi v Ljubljani. Foto: Oddelek za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete

Esej na radiu Petra Iskra: Vse oblike preteklosti

Petra Iskra je profesorica zgodovine in geografije, dokumentalistka raziskovalka v TV-arhivu. Objavlja zgodovinske članke na portalu MMC. Njen esej Vse oblike preteklosti smo prvič predvajali leta 2021. ''S strani sestavljavcev učnih načrtov in piscev zgodovinskih učbenikov bi bilo odgovorno, da se zazrejo v prihodnost in razmislijo, v kakšni družbi se želijo postarati – je to družba ideoloških razprtij, ki se že več generacij dedujejo iz roda v rod in v katerih smo Slovenci, že odkar smo se zavedeli, da bi lahko postali narod, dobro izurjeni? Ali bo to družba dialoga, ki bo s pomočjo zgodovine razumela, da je pluralnost misli in mnenj nekaj naravnega in da je za preživetje naroda ključno, da v odločilnih trenutkih poenoti interes in stopi skupaj k zadanim ciljem. Enkrat nam je že uspelo. Upam, da ni bilo zadnjič v zgodovini slovenske države.'' Vmesni glasbeni vložki so odlomki iz Klavirskega kvarteta Gustava Mahlerja v izvedbi violinistke Brine Nataše Zupančič, violista Matjaža Sekneta, violončelista Staneta Demšarja in pianista Klemena Golnerja. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, oddajo je oblikoval tonski mojster Vojko Kokot, bereta Lucija Grm in Jure Franko.

Pogled v znanost Melitta Pivec – Stele (1894–1973), ena najbolj izobraženih Slovenk svojega časa

9. marca 1894, torej pred 130 leti, se je rodila Melitta Pivec – Stele, prva Slovenka z dvema doktoratoma znanosti. Bila je zgodovinarka, naklonjena sociološki obravnavi preteklosti, pa tudi bibliotekarka. “Ženske so se smele v tistem obdobju z zgodovino ukvarjati le kot učiteljice, zato ni težko razumeti zadržkov slovenske zgodovinske stroke do raziskav Melitte Pivec – Stele, ki jih lahko kot pokroviteljsko muzanje ob omembi njenega imena zasledimo vse do danes,” je zapisala dr. Mateja Ratej. Njen zapis o Melitti Pivec – Stele objavljamo v celoti in dodajamo avtoričin pripis o prizadevanju za poimenovanje inštituta po Melitti Pivec – Stele. Besedilo dr. Ratej je bil prvotno objavljen v delu Naše znanstvenice: Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji, ki je lani izšla pri Založbi ZRC, uredila jo je Jovana Mihajlović Trbovc.

Glasbena jutranjica Od Marie Therese von Paradis do Johanna Sebastiana Bacha

Na sporedu Sicilienne v Es-duru za violino in klavir Marie Therese von Paradis, Koncert v C-duru za flavto, godalni orkester in basso continuo Friderika II. Velikega, Trio sonata v e-molu Franza Bende in Angleška suita št. 3 v g-molu, BWV 808 Johanna Sebastiana Bacha.

Ženske v svetu glasbe Harfistka Urška Križnik Zupan: solistka z orkestrom

Poslušajte koncertantni skladbi Primoža Ramovša in Črta Sojarja Voglarja.

S knjižnega trga Milošević Čustić, Virk, Hemon

Maja Milošević Čustić: Vidno polje, Jani Virk: Vrnitev domov, Aleksandar Hemon: Tole ni zate. Recenzije so napisali Miša Gams, Tonja Jelen in Sašo Puljarević.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Za glasbilo in elektroniko

V izboru glasbe bomo tokrat prisluhnili štirim delom za glasbila in elektroniko. Izbrali smo Meditacijo o bližini Bojane Šaljić Podešva, Flauro’49 Slavka Šuklarja, Sonotrajnosti Bora Turela in Uriel Marjana Šijanca.

Arsove spominčice Tartini, Mysliveček, Stamitz

Predstavljamo posnetke iz radijskega arhiva

Literarni nokturno Aleš Učakar: Edino slovo

Aleš Učakar je pesnik, pisatelj, prevajalec ter dolgoletni književni urednik in lektor. Kot avtor se podpisuje pod dve knjigi: leta 1996 izdano zbirko kratke proze Veliki Mhrann in pesniško knjigo Mesta tihe sreče, ki je izšla tri leta pozneje, leta 1999. V zadnjem času je objavljal zlasti poezijo v periodiki, med drugim na portalu Vrabec Anarhist. Za njegove novejše pesmi je značilno, da se v njih prepleta osebno z družbenim, a hkrati se v pesmih vedno izrazi tudi človeška toplina. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.

Svet kulture Joži, novosti Cankarjeve založbe, Ponovno rojeni

Ob sodelovanju med Arsovim Igranim programom, ZKP RTV Slovenija in Beletrino je nastala nova zvočna knjiga Joži. Režirala jo je Špela Kravogel, prebira pa jo glavna oseba, Jožica Avbelj. Pri Cankarjevi založbi je pred kratkim izšlo nekaj novih romanov: Cartagena Lene Eltang, drugi del trilogije Vernon Subutex Virginie Despentes in znanstvenofantastični roman Isaaca Asimova. V Pomniku miru na Cerju bo do konca maja na ogled razstava o reševanju zavezniških vojakov na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno, ki nosi naslov Ponovno rojeni; rešeni letalci in vojni ujetniki so namreč v svojih spominih večkrat poudarili, da so se ob pomoči partizanov znova rodili.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt