Ars aktualno Zmagovalna dela 71. mednarodne skladateljske tribune Rostrum

Danes se je v Ljubljani zaključila 71. Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, ki jo je prvič gostil program Ars Radia Slovenija. Delegati sedemnajstih radijskih hiš so v treh dneh poslušali in ocenjevali 42 posnetkov novejših glasbenih del, predloge 22 sodelujočih radiev ter danes razglasili dve zmagovalni, izbrani deli v splošni in mladi kategorije ter več priporočenih del.

Ars aktualno Premiera nove predstave Oliverja Frljića v Slovenskem mladinskem gledališču

V Slovensko mladinsko gledališče se je po nekaj sezonah premora vrnil režiser Oliver Fljić in z ekipo igralk, igralcev in drugih umetniških sodelavcev pripravil predstavo Inkubator: Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti, ki jo bodo nocoj premiero odigrali. Izhodišče za predstavo je televizijska podoba nedonošenčkov, ki so nagneteni skupaj, da bi jim bilo toplo, saj je v bolnišnici Al Šifa v Gazi zmanjkalo goriva, agregati so se ustavili in inkubatorji niso več delovali.

Ars aktualno Prvi dnevi 78. Cannesa

Oglašamo se iz Cannesa, kjer se za zlato palmo letos potegujejo novi filmi Wesa Andersona, bratov Dardenne, Julie Ducournau, Richarda Linklaterja, Kelly Reichardt in drugih.

Ars aktualno 19. mednarodna razstava arhitekture v Benetkah

V Benetkah bo nocoj svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Osrednja tema, ki jo je zastavil kurator Carlo Ratti je usmerjena v raziskovanje celovitosti gradnje in nosi naslov Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno. Gre za večplasten naslov, ki dopušča mnogo raznolikosti v pristopih, obenem pa izpostavlja človeka kot ključno inteligenco gradnje. Slovenijo predstavlja delo oziroma paviljon z naslovom Mojstri gradijo, ki sta ga zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov.

Ars aktualno Nagrada skupine OHO vizualni umetnici Niki Erjavec

V Galeriji P74 v Ljubljani razglasili prejemnico osrednje nacionalne nagrade za mlade vizualne umetnike – nagrado skupine OHO za leto 2025 in odprli razstavo nominirancev. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali kustos Miha Colner, dunajska galeristka Michaela Stock, vizualni umetnik Matej Stupica ter zagrebška kustosinja in kritičarka Janka Vukmir, je soglasno izbrala štiri nominirance: Niko Erjavec, Jurija Hartmana, Lucijo Klauž in Nežko Zamar. Nagrada, ki prinaša dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku in samostojno predstavitev v Galeriji P74, je pristala v rokah Nike Erjavec.

Ars aktualno Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo – Evakuacija civilistov marca 1945

V dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je izšla knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski.

Ars aktualno O nagrajencih in drugih vrhuncih filmskega festivala Crossing Europe v Linzu

V avstrijskem Linzu se je v nedeljo zaključil že 22. filmski festival Crossing Europe, ki se posveča izključno evropskemu filmu. Na njem se je tokrat predstavljalo 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi so gledalci lahko videli tudi slovenski film Ali je bilo kaj avantgardnega? Jurija Medena in Matevža Jermana ter program slovenske eksperimentalne filmske produkcije. O nagrajencih in nekaterih drugih filmih iz tekmovalnega programa v Linzu poroča Petra Meterc.

Ars aktualno Kaj obeta 78. izdaja filmskega festivala v Cannesu?

13. maja bodo s prvencem francoske režiserke Amélie Bonnin odprli 78. izdajo filmskega festivala v Cannesu. Podelitev nagrad in zaključek dogajanja bo v soboto, 24. maja. V okviru festivala v Cannesu poteka tudi filmska tržnica. Slovenski filmski center bo na njej predstavil celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset scenarista in režiserja Marka Naberšnika ter avtorice Bronje Žakelj, ki je bil posnet po istoimenski knjižni uspešnici. V 28. program La Cinéf pa se je s svojim študentskim kratkim igranim filmom Ether uvrstila režiserka Vida Skerk. V filmu spremljamo par, katerega sprva idiličen odnos začne razpadati med izletom v naravo. V francosko letoviško mesto se odpravlja tudi Ingrid Kovač Brus.

Ars aktualno Slovenska dokumentarca, s katerima obeležujejo 80. obletnico konca druge svetovne vojne

Včeraj in danes mineva točno 80. let od konca druge svetovne vojne, ki je skupno zahtevala več kot 70 milijonov življenj. V teh dneh sta pri nas ogled dva dokumentarna filma, ki skozi osebne pripovedi in arhivsko gradivo pripovedujeta o tedanjem dogajanju. Nocoj bo v Hiši filma v Gorici predpremiera celovečernega dokumentarnega eseja Anje Medved Ne pozabi me, ki zbira osebne spomine prebivalcev in prebivalk Goriškega. Film Dva brata, dve sestri, ki so ga včeraj prikazali v Cerknici, pa podpisuje Miha Čélar; v njem spremljamo zgodbo družine Žagar z Notranjske, ki se je med vojno tako kot ves svet znašla na nasprotnih bregovih. Prispevek je pripravila Tina Poglajen.

Ars aktualno Ljubezen ne plačuje najemnine

V Galeriji Vžigalica v Ljubljani smo tokrat bolj kot opisom prepuščeni neposrednemu dialogu z večmedijsko postavitvijo. V Celju živeča japonska umetnica Keiko Miyazaki se z osebno zgodbo posveti izzivu, kako v sodobnem kapitalističnem svetu vzpostavljati partnerske odnose ter negovati ljubezen in družino. Saj, kot pomenljivo namigne že z naslovom razstave, Ljubezen ne plačuje najemnine.

Ars aktualno Gibanica 2025 - Najboljše sodobnoplesne predstave na enem mestu

Danes se v Ljubljani začne 12. bienale sodobne plesne umetnosti Gibanica. Festival, ki ga prireja Društvo za sodobni ples Slovenije, ponuja pregled najboljše domače sodobnoplesne produkcije zadnjih dveh let, pomeni pa tudi pomembno platformo za predstavitev slovenskih plesnih stvaritev mednarodni javnosti.

Kulturna panorama Valvasorjeve nagrade, razstave: Majski salon, Zoran Mušič, Dediščine prihodnosti, Arhiv Furioso. Publikacija Gledališče kot muzej, Festival Prestopi, Tedni ljubiteljske kulture

Prispevki prinašajo informacije o dobitnikih Valvasorjevih odličij, o letošnji razstavi Majskega salona na Ptuju, pogledali bomo na razstavo del Zorana Mušiča na gradu Dobrovo v Goriških brdih. V Centru rog in v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani so odprli razstavo Dediščine prihodnosti. V Mariboru se je začel festival Prestopi, ob 30. obletnici Zavoda Muzeum je izšla publikacija Gledališče kot muzej in se odprla razstava Arhiv Furioso; od četrtka pa do 17. junija potekajo Tedni ljubiteljske kulture. Oddajo so oblikovali Goran Tenze, Nataša Uršič, Sanja Rejc, Irena Kodrič Cizerl, Ana Lorger, Metka Pirc. Tonski mojster Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič.

Naši umetniki pred mikrofonom Vladimir Makuc: "Primorski motivi so bili privlačni za vse slikarje, ne le zame."

8. maja pred sto leti se je v Solkanu pri Novi Gorici rodil Vladimir Makuc, slovenski slikar, grafik in kipar. Makuc je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral leta 1954. Pozneje je opravil še specialko za restavratorstvo. Četrt stoletja se je posvečal predvsem grafičnemu ustvarjanju in raziskoval različne grafične pristope, pozneje je prešel k slikarstvu, pa tudi kiparstvu, tapiseriji, knjižni opremi in keramiki, v poznejših letih je ustvarjal tudi v akvarelni tehniki. Značilnosti njegovega ustvarjanja zaznamujejo prizorišča in bitja iz narave, največkrat s Krasa, prostori in navade odmaknjenega, podeželskega življenja in starodavne tradicije. Leta 1979 je za svoje dosežke prejel Prešernovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem, leta 1987 pa tudi nagrado Riharda Jakopiča in leta 2015 Župančičevo nagrado. Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca je v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju na ogled razstava njegovih del z naslovom Želja po nebu. Na ogled je do 11. junija. Pogovor z Vladimirjem Makucem je leta 1999 posnela Vida Curk.

Likovni odmevi Sta razstavi Zorana Mušiča v okviru EPK zadostili pričakovanjem?

''Prvič sem jih videl takoj po vojni. Griče, ki so me spominjali na gola trupla, na katerih ni več niti kože.'' Tako je podobnost med telesom in pokrajino opisal svetovno priznani slikar, grafik in risar Zoran Mušič, rojen 12. februarja 1909 v Bukovici, ki si je še posebej mesto v evropskem likovnem prostoru utrdil prav z ekspresivnimi podobami iz koncentracijskega taborišča Dachau. Ob seriji Nismo poslednji njegov izjemno bogat opus obsega še krajinske motive, portrete in zanj zelo značilne konjičke. Prav zaradi umetnikove veličine in dejstva, da so obe razstavi v okviru programa Evropske prestolnice kulture 2025, na gradu Štanjel Telesa pokrajin in na gradu Dobrovo Pokrajine teles, precej odmevno napovedovali, so se ob odprtju prve v javnosti pojavile kritike, da so mu namenili premalo prostora in da ni nekaterih ključnih del. Kuratorka dr. Nelida Nemec pa pravi, da je izbrala, kar se ji zdi pri Zoranu Mušiču najbolj bistveno predvsem v luči prepletanja telesa in pokrajine, zlivanja enega v drugo. Na pomen tega nas je umetnik sam opozarjal, doda Nemec, a smo bili v preteklosti premalo pozorni. Kakorkoli, z dvema razstavama v okviru EPK 2025 se Zoran Mušič simbolično vrača v domače kraje, na Kras in v Brda. Ob tem velja poudariti, da se tretja soba na razstavi v Štanjelu ne končna – nadaljuje se na gradu Dobrovo, zato bi bilo dobro, da bi si obiskovalci ogledali obe razstavi. Še eno pa pripravljajo čez mejo v palači Attems v Gorici. Dr. Nelida Nemec je pripravila tudi monografijo.

Svet kulture Zaključek 71. mednarodne skladateljske tribune Rostrum in predstava Olivera Frljića v Slovenskem mladinskem gledališču

V Ljubljani se je z izborom zmagovalnih del zaključila Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum 2025, najprestižnejši svetovni forum za sodobno umetniško glasbo, v Slovenskem mladinskem gledališču pa bo danes premierno prikazana predstava Olivera Frljića z naslovom Inkubator: Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti.

Gremo v kino 78. Cannes, VFX, Pingvinove lekcije

Oglašamo se iz Cannesa, kjer se za zlato palmo letos potegujejo novi filmi Wesa Andersona, bratov Dardenne, Julie Ducournau, Richarda Linklaterja, Kelly Reichardt in drugih. Obiskali smo festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks VFX. Ocenjujemo Pingvinove lekcije in beremo strip Zorana Smiljanića, posvečen Fritzu Langu z naslovom Ljutomer-Berlin-Hollywood.

Podobe znanja Jaka Vodeb: Enega od možnih koncev vesolja lahko zdaj simuliramo s kvantnimi računalniki

Kako bi se utegnilo nekoč naše vesolje končati, je odprto vprašanje. Najpogosteje se domneva, da se bo širilo v neskončnost, dokler ne bi to raztezanje izničilo celo posameznih atomov. Po drugi teoriji bi se lahko začelo v nekem trenutku spet krčiti in se zaključiti v imploziji nekakšnega obratnega velikega poka. Možen pa je tudi scenarij, ki se mu reče razpad lažnega vakuma, v katerem bi vesolje povsem spremenilo svojo strukturo in vse, kar danes poznamo, bi izginilo z nastopom t. i. pravega vakuma. Kako bi se takšna sprememba utegnila zgoditi, je s pomočjo kvantnega računalnika kot prvi simuliral dr. Jaka Vodeb z odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan". S pomočjo verige kubitov je simuliral nastajanje mehurčkov pravega vakuma, kako poteka njegovo širjenje in interakcija med mehurčki. Kaj pravzaprav pomeni, da je naše vesolje v metastabilnem stanju, kaj je zlom lažnega vakuma in kako se danes lahko za tovrstne raziskave uporablja kvantne računalnike, je Jaka Vodeb pojasnil v Podobah znanja.

Izšlo je Maja Haderlap: Ženske v temi

Veliko je motivike noči, teme, podzavesti, pa pozabe in žalosti, o svojem novem že težko pričakovanem romanu Ženske v temi, ki je letos v prevodu Štefana Vevarja izšel pri Založbi Goga, pove koroška pesnica in pisateljica Maja Haderlap. V središču so tri generacije žensk v prostoru in času, ki nista dobro ravnala z njimi. Vstopimo v njihovo življenje, vpetost v vsiljene in ponotranjene modele ter boj za avtonomijo. V knjigi se denimo soočimo tudi z likom hladne matere. Nemški izvirnik iz leta 2023 ima naslov Nachtfrauen, a če bi ga prevedli dobesedno, doda avtorica, bi šlo za nočne ženske, kar pa ima v slovenščini slabšalen prizvok, ki ga v nemščini ni, saj si je pojem izmislila sama. Majo Haderlap poznamo po več pesniških zbirkah in še posebej romanu Angel pozabe o koroških Slovencih, izvirno Engel des Vergessens, napisanem kot spomin na nacistično zatiranje, ki ji je med drugim prinesel nagrado Ingeborg Bachmann. O zadnjem romanu, zakaj piše v nemščini, zakaj si ženske včasih niso mogle privoščiti besede ''jaz'', ali fantazije osvobajajo, iskanju čustvene in miselne sreče zunaj materialnega, zakaj bi naj njena dela brali počasi in še čem je več povedala v oddaji Izšlo je. Foto: Marko Golja

Svet kulture 78. Cannes, Manon Lescaut, Ljubite tisto, česar ne boste videli dvakrat

Oglašamo se iz Cannesa, kjer se je pričel 78. mednarodni filmski festival. Žiriji, ki bo odločala o najboljših filmih, letos predseduje igralka Juliette Binoche. Na oder SNG Opera balet Ljubljana prihaja Manon Lescaut, opera Giacoma Puccinija v režiji Manfreda Schweigkoflerja, Novo mesto pa praznuje svojo 660. obletnico, med drugim z umetniško akademijo z naslovom Ljubite tisto, česar ne boste videli dvakrat.

Razgledi in razmisleki Muhovič in Möderndorfer o referendumu o pokojninah kulturnikov

Rezultat nedeljskega referenduma o pokojninah kulturnikov je seštevek več dejavnikov. Vsekakor pa je pokazal, da je mogoče uspešno graditi referendumsko kampanjo na negativni podobi kulturnikov in umetnikov. Kaj se lahko naučimo iz kampanje in rezultatov referenduma? Gosta sta nekdanja predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič in Vinko Möderndorfer.

Glasovi svetov Japonski obred pitja čaja, ki nas uči harmonije, spoštovanja, čistosti in spokojnosti

Okakura Kakuzo v svoji znameniti Knjigi o čaju zapiše, da so na Japonskem čaj povzdignili v nekakšno estetsko religijo - kult čaja. To je kult, ki temelji na čaščenju lepote sredi turobne stvarnosti vsakdanjega življenja. Uči nas čistosti in harmonije, skrivnosti vzajemne dobrodelnosti, romantike družbenega reda. V svojem bistvu je čaščenje nepopolnega, saj gre za blag poskus, kako doseči nekaj mogočega v tej nemogoči stvari, ki ji pravimo življenje. Pri nas, v Ljubljani, pa deluje neprofitno društvo Chado Urasenke Tankokai Slovenija, ki širi znanje in razumevanje chada (poti čaja). Chado sodi med najbolj reprezentativne oblike nesnovne kulturne dediščine na Japonskem. V tokratnih Glasovih svetov jo bomo spoznali podrobneje s članom društva Žigo Novakom.

Svet kulture Ogenj Aleša Štegra in Pokrajine teles Zorana Mušiča

Na gradu Dobrovo bo do 5. septembra na ogled druga od treh razstav Zorana Mušiča, ki sodijo med osrednje dogodke Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica. Med razstavljenimi deli bodo tudi slike iz pretresljivega cikla Nismo poslednji, s katerim se je Mušič zapisal med umetniške velikane 20. stoletja. Novi roman Aleša Štegra Ogenj je nastal po motivih življenja Ptujčanke, umetnostne zgodovinarke, etnologinje, kustosinje in direktorice Pokrajinskega muzeja Ptuj Štefke Cóbelj. Avtorja je še posebej zanimala kolektivna pozaba ene najbolj kontroverznih ptujskih osebnosti.

Evroradijski koncert Gabriela Montero in Simfonični orkester Švedskega radia

Dotakniti se in dovoliti, da se te dotaknejo na čustveni ravni, je osrednjega pomena za švedskega skladatelja Matsa Larssona Gotheja, čigar Simfonijo št. 4 bomo poslušali danes. Metoda venezuelske skladateljice in pianistke Gabriele Montero je drugačna. Želi, da bi njen klavirski koncert potrdil naše predstave o latinskoameriški glasbi ob upoštevanju pregovora »Ni vse zlato, kar se sveti« glede na razmere v njeni državi – Venezueli. Beethoven nas vedno gane. Tokrat v njegovi dinamični, ekstravertni, živahni sedmi simfoniji. Vse to v izvedbi Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki ga je na koncertu 31. avgusta lani v okviru festivala Baltskega morja vodila poljska dirigentka Marta Gardolińska.

Glasbena skrinjica Glasbena skrinjica

NULL

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Sobotni koncert Trio Fortuny in Klavirski trio v a-molu Petra Iljiča Čajkovskega

Čajkovski je Klavirski trio v a-molu ustvarjal v letih 1881 in 1882, ko se je mudil v Rimu. S podnaslovom V spomin na velikega umetnika ga je posvetil svojemu tesnemu prijatelju in mentorju Nikolaju Rubinsteinu, ki je umrl marca 1881. Sestavljata ga dva obsežna stavka. Prvi, Pezzo elegico, je oblikovno konvencionalen. Kljub dokaj razgibani glasbeni teksturi prevladuje elegični podton, ki ga začrta uvodna tema. Glasba je na nekaterih mestih tudi bolj optimistična, vselej pa čustveno polna. Še obsežnejši drugi stavek Tria je zasnovan kot tema z dvanajstimi variacijami in sklepno kodo. Tema, ki jo predstavi klavir, je bistveno svetlejša, skoraj klasicistično jasna in zdi se, kot da bi nas Čajkovski hotel prestaviti nekam popolnoma drugam, v svet utopije, upanja in neskaljenega optimizma. Tema se v nadaljnjih variacijskih obdelavah približuje značaju skladateljevih slovitih Variacij na rokokojsko temo, glasba pa doseže vrhunec v mogočni 12. variaciji, za katero je Čajkovski v pismu svoji mecenki Nadeždi von Meck zapisal, da si jo je zamislil kot "finale celotne skladbe". Trio Fortuny, v katerem umetniške sile združujejo violinist Joel Bardolet, violončelist Pau Codina in pianist Marc Heredia, je delo izvedel 6. avgusta lani v cerkvi v Nordbyju v neposredni bližini mesta Esbjerg na zahodni obali Danske.

Oddaljeni zvočni svetovi Od Indonezije do Venezuele

Z glasbo se sprehajamo po zvočnih svetovih Indonezije: od tam prihaja glasba mojstra Vajana Lotringa z Balija in glasba tradicionalnega gledališča z Madure; slišali pa bomo še skupino glasbenikov ljudstva Kabijé iz Toga, glasbo séga ob spremljavi tradicionalnega bobna ravanne z Mavricija in glasbo bratovščine Diablos z osrednje karibske obale v Venezueli. Zelo različne glasbe, pa vendarle na nek način sorodne v moči, izročilu in energiji, ki jo prinašajo z različnih koncev sveta.

Zborovski panoptikum Koncert Mešanega in Komornega pevskega zbora Akademije za glasbo

V oddaji predstavljamo izbrane posnetke s skupnega koncerta Mešanega in Komornega pevskega zbora Akademije za glasbo. V četrtek, 8. maja, sta nastopila v Dvorani Julija Betetta nastopila pod vodstvom različnih dirigentov.

Zborovski koncert Bach in Mendelssohn

Vabimo vas k spremljanju koncerta ob odprtju Bachovega festivala v Leipzigu, lani junija. Na njem so – med drugimi deli – zveneli tudi Bachovi kantata O Večnost, ti beseda gromovita, Preludij v c-molu in orgelski koral Kristus, naš Gospod, prišel je k Jordanu ter uglasbitev psalma Kakor hrepeni jelen po potokih voda Felixa Mendelssohna. Koncert je bil posnet v cerkvi, v kateri je Johannn Sebastian Bach preživel velik del svojega življenja: pri sv. Tomažu v Leipzigu.

Recital Mladi gruzijski pianist Giorgi Gigashvili se predstavi

Tokrat se nam je predstavil pianist Giorgi Gigashvili iz Tbilisija v Gruziji. Ko se je začel učiti klavir, menda ni niti malo razmišljal, da bi se sploh profesionalno ukvarjal z glasbo, je pa od nekdaj rad tudi pel. Ker se z veliko strastjo zanima za ljudske pesmi svoje države, jih zelo rad prireja in tudi zapoje. Kot zanimivost naj omenimo, da je pred leti sodeloval celo na gruzijskem tekmovanju za pevce »The Voice« in pri rosnih trinajstih na tej izjemno odmevni prireditvi tudi zmagal! Glasbeno izobraževanje je takrat nadaljeval na Centralni glasbeni šoli za nadarjene otroke Paliashvili, nato pa se je vpisal na Državni konservatorij v Tbilisiju. V oddaji bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je bil 24. marca letos v Wigmorjevi dvorani v Londonu in tam je Giorgi Gigashvili najprej izvedel »Klavirsko sonato št. 30 v E-duru, op. 109« Ludwiga van Beethovna in nato še »Klavirsko sonato št. 6 v A-duru, op. 82« Sergeja Prokofjeva ter »Arabesko v C-duru, op. 18« Roberta Schumanna za bis.

Filmska glasba Filmska glasba

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Risto Savin: Čajna punčka

Prisluhnite skladateljevi glasbi iz baleta Čajna punčka v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Marka Muniha.

Skladatelj tedna Isaac Albéniz, 5. del

V Španiji so Glasbeno-scenski žanri imeli dolgo tradicijo in so bili pri občinstvu bolj priljubljeni kot simfonični koncerti. Prevladovali sta dve glasbeno-scenski zvrsti. Prva je bila italijanska opera, druga pa španska operetna zvrst zarzuela, ki je obstajala v dveh oblikah. Zarzuele tipa género grande so bile večdejanke z zgodovinsko vsebino, género chico pa so bile kratke enourne predstave. Sestavljene so bile samo iz enega dejanja in tudi izvajalcev je bilo primemo malo. V slogu género chico so bila napisana tudi prva Albenizova glasbeno-scenska dela.

Jazz Ars Pevka Sarah Vaughan

Oddajo smo namenili pevki Sarah Vaughan. Prepoznaven glas širokega razpona – vse od soprana do ženskega baritona, izjemna tehnika, občutek za swing in pazljivo izbran repertoar so ji zagotovili prepoznavnost in uspeh pri kritikih in občinstvu. Ob Elli Fitzgerald in Billie Holiday je članica svete trojice ženskih jazzovskih vokalistk.

Jazz avenija Koncertne napovedi

V redni ponedeljkovi oddaji vas bomo opozorili na nekatere bližnje jazzovske koncerte. Tako bodo na vrsti skladbe v izedbi naslednjih izvajalcev: klaviaturista Nduduza Makhatinija, pianista Alfreda Rodrigueza, kitarista Erica Claptona, trobentača Avishaija Cohena in tolkalca Franka Rosalyja.

Jazz Ars All Stars Koncert ob 60-letnici Euroradijskega jazzovskega orkestra

Vse od leta 1965 džezovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) vsako leto sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Vsakič z drugimi glasbeniki, dirigentom in programom, vsakič v drugi državi. Ob visokem jubileju, 60-letnici, bo slovesni dogodek gostila Slovenija in z njo program Ars. 19 glasbenikov iz 15 evropskih držav bo pod vodstvom dirigenta in avtorja vseh skladb Matjaža Mikuletiča nastopilo v Ljubljani (Cukrarna) in naslednji dan še v Zagrebu (klub Kontesa). Slovenske barve bosta zastopala še basist Jošt Lampret in pevka Joliette Anžlovar. Avtor: Hugo Šekoranja

Samo muzika Euroradio Big Band – ob 60-letnici

Vsakoletno druženje članov iz različnih evropskih radijskih postaj traja že 60. leto. Tudi naša radijska postaja aktivno sodeluje že vrsto let. Tako je leta 1997 orkester vodil Jože Privšek, dvanajst let pozneje pa Tadej Tomšič. Letos ob častitljivi obletnici bo orkester spet gostila Ljubljana. Dirigiral mu bo Matjaž Mikuletič, med solisti bosta tudi naša pevka Juliette Anžlovar in basist Jošt Lampret.

Jazz Ars Saksofonistka Kathy Stobart

Letos mineva sto let od rojstva angleške solistke na tenor in bariton saksofonu, klarinetu ter flavti Kathy Stobart. Spoštovana umetnica je vplivala na cel rod predvsem jazzovskih glasbenic.

Tretje uho Billy Valentine And The Universal Truth

Billy Valentine je pravi veteran, legenda jazza, predvsem pa bluesa in Rhytm&Bluesa. Glasbo na plošči težko uvrstimo v kakšen predalček. Je kolaž poezije, glasbe, improvizacije, jazza, bluesa, soula, rocka.

Jazzovska jutranjica Matjaž Mikuletič, Joliette Anžlovar & Jošt Lampret - intervju

Evroradijski jazzovski orkester praznuje 60 let! Letos ga gostimo v Sloveniji. En teden vaj na Radiu Slovenija se bo zaključil s koncertom v okviru cikla Jazz Ars All Stars, ki bo v ljubljanski Cukrarni v ponedeljek, 12. maja. V orkestru letos sodelujejo kar trije slovenski glasbeniki - kontrabasist Jošt Lampret, pevka Joliette Anžlovar in dirigent Matjaž Mikuletič, ki je tudi napisal vse skladbe. Z gosti se je pogovarjal Hugo Šekoranja.

Jazz session Euroradio Jazz Orchestra 2023 - Litva

Koncert ob šestdesetletnici Evroradijskega jazzovskega orkestra letos gostimo v Sloveniji. Glasbeniki iz petnajstih evropskih držav bodo v ponedeljek, 12. maja nastopili v Cukrarni v Ljubljani. Orkester bo vodil Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor glasbe. V nocojšnjem Jazz Sessionu bomo slišali posnetek koncerta iz leta 2023, ko je Euroradio Jazz Orchestra nastopil v Litvi.

Orkestralni jazz Euroradio Big Band 1997 - Ljubljana

Velikan slovenskega jazza Jože Privšek je leta 1997 vodil Evroradijski jazzovski orkester, ki se je takrat imenoval Big Band. Na koncertu v ljubljanskih Križankah sta sodelovala tudi naša jazzista, saksofonist Tadej Tomšič in kitarist Primož Grašič.

Jazz avenija Tolkalec Zakir Hussain – in memoriam

Zakir Hussain se je za vedno poslovil 15. decembra lani, star 73 let. oddajo Jazz avenija namenjamo njegovi glasbi. Indijski predsednik vlade Narendra Modi je zapisal, da je bil Hussain resnični genij, ki je odločilno spremenil svet indijske klasične glasbe, John McLaughlin pa je zapisal, da v njegovih rokah ritem postane čaroben.

Samo muzika Big Band RTV Slovenija - 80 let

Prva oddaja ob 80 letnici Big Banda RTV Slovenija prinaša jazzovski izsek iz njihovega bogatega opusa.

Kratka radijska igra Zdenko Kodrič: Družinska slika

Za splet: Tragična in temačna igra ponuja vpogled v dinamiko odtujenosti med starejšima zakoncema in njunima odraslima hčerkama. Režiser in prirejevalec: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oče – Slavko Cerjak Mama – Darja Reichman Starejša hčerka – Daša Doberšek Mlajša hčerka – Ajda Toman Kokakolar – Matej Recer Uredništvo igranega programa Posneto v studiu Radia Slovenija februarja 2007.

Radijska igra Rudi Šeligo: Razveza

Z igro se spominjamo slovenskega pisatelja, dramatika, publicista, ene od ključnih osebnosti slovenske osamosvojitve v idejnem in političnem smislu Rudija Šeliga, ki bi te dni praznoval devetdeset let. V dramskem besedilu Razveza ali Sveta sarmatska kri obravnava tematiko balkanske morije z začetka devetdesetih let. V apokaliptični zgodbi, ki jo simbolika imen in melodika prvinskih dialogov sicer varno odmikata v davne čase plemenskega obredja Sarmatov, za bajeslovnimi podobami lahko jasno razpoznavamo povsem sodobno, krvavo poezijo sovraštva, kot je čas takratne vojne morije občutil in dojel avtor, in ki nas v času aktualnih vojn prav zdaj tudi obkroža. Režiserka in prirejevalka: Maria Millas Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Dejan Guzelj Glasbena opremljevalka: Zdenka Majerič Igralci – Marko Simčič, Peter Ternovšek, Sonja Blaž, Irena Varga, Alojz Svete, Bojan Maroševič, Anica Sivec, Jože Mraz Posneto v studiih Radia Maribor oktobra 1996.

Radijska igra Marjan Marinc: Ogledala in baloni

Osamljeno dekle v lunaparku sreča simpatičnega fanta – in splete se pomladna zgodba o hipni naklonjenosti, snetih zvezdah, toplini, smehu in pisanih balonih. Režiser: Marjan Marinc Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Dekle – Majda Potokar Mladenič – Rudi Kosmač Ogledalo – Janez Rohaček Glas v lunaparku – Tone Homar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1965

Radijska igra Andrzej Mularczyk: Balkon nad glavno ulico

Analitična drama o nasilnih bitkah za oblast in ljubezni, ki so je deležni tudi okrutni oblastniki, prikazuje življenjsko pot anarhista, ki je z atentatom prišel na oblast, postal tiran, nazadnje pa je bil sam žrtev atentata. Tako na stara leta pristane v invalidskem vozičku in izkusi vso bedo in neumnost krvavih političnih bojev. Radijsko igro uvrščamo na program ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiser: Andrzej Mularczyk Prevajalka: Darja Dominkuš Dramaturg: Pavel Lužan Glasbani oblikovalki: Cvetka Bevc in Barbara Drzengelevska Tonski mojster: Miro Marinšek Ona – Stannia Boninsegna On – Ivo Ban Stari – Zlatko Šugman Dekličin glas – Tanja Žagar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1996.

Kratka radijska igra Kristijan Muck: Poročnik in kurat

V zaledju soške fronte teče kratek, a intenziven dialog med starejšim kuratom in mlajšim poročnikom. Njun pogovor odpira in zgošča številna teološka in eksistencialna vprašanja o Bogu, veri, odgovornosti, krivdi in odpuščanju. Obe glavni osebi pa sta ne glede na svoje intimne poglede na svet vpeti v vojaško hierarhijo in morata delovati v vojnih razmerah – to pa v njiju povzroča dvom in zato silno težo nadaljnjih odločitev. Radijsko igro uvrščamo na program ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiser: Zvone Šedlbauer Prirejevalec: Kristijan Muck Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poročnik – Rok Vihar Kurat – Marko Okorn Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija septembra 2010.

Radijska igra Gie Laenen: Tja in nazaj

Na potovanju tja mladi oče odpelje sina v mesto, da bi ga skril v katoliški internat za dečke, dokler se vojna ne bi končala, na potovanju nazaj pa odrasli sin pelje svojega postaranega očeta iz doma za ostarele nazaj domov. Preteklost in sedanjost v prepletenih zgodbah postaneta skupni tok, v katerem vojne zgodbe odražajo upanje in razočaranje obenem. Radijsko igro na program uvrščamo ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiserka: Irena Glonar Prevajalec: Jure Potokar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Otrok – Martin Petrovčič Oče – Pavle Ravnohrib Odrasli sin – Dare Valič Stari oče – Aleksander Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1992

Radijska igra Jaša Jenull: Nočna tarifa

V avtomobil mladega taksista vstopajo različni ljudje, ki imajo eno skupno točko – vsi bi bili radi nekje drugje. Ob prigodah in izpovedih strank pa si naposled tudi sam voznik postavi vprašanje o svojem obstojui in željah. Radijska igra poslušalca ob pomoči domiselne kombinacije glasbe, abstraktnih šumov in realnih zvokov popelje po nočnih ljubljanskih ulicah. Režiser, montažer in glasbeni oblikovalec: Jaša Jenull Dramaturg: Marko Bratuš Tonski mojster: Staš Janež Mentor: Aleš Jan Mrliški oglednik – Rok Matek Samo Lukaš – Akira Hasegawa Starec in Pojoči neznanec – Jaka Lah Študentka ekonomije – Ajda Toman Stari paranoik – Aleksander Tolmaier Mobilni najstnik – Marko Plantan Prvi mladenič – Matevž Biber Drugi mladenič – Jaša Jenull Tajni agent – Gregor Gruden Razgreti bonvivant – Marko Bratuš Samec – Gašper Jarni Starejša dama – Barbara Kukovec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2003.

Radijska igra Slobodan Šnajder: Nočni program

4. maja 1980 v neki tovarni ponoči stražarita pripadnika civilne zaščite: poklicni čuvaj in pravnik. Njuni dialogi, ki jih sproži Titova smrt, iz občutenih meditacij prerastejo v učinkovite in globoko pretresljive ekspresije o smrti kot najusodnejši postaji v človekovem življenju, hkrati pa osvetlijo njuno različno doživljanje življenja, njegovega smisla in nesmisla. Maks – Aleš Valič Franjo – Brane Grubar Glasova – Marko Okorn in Srečo Špik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1985

Kratka radijska igra Andrej Blatnik: Sem bila?

Avtor, mojster jedrnatih psiholoških zarisov, nam v radijski miniaturi naslika bežne tokove misli mladega dekleta po prvi ljubezenski izkušnji. Režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Aleks Pirkmajer Avtor izvirne glasbe: Saša Lušić Ona – Jana Zupančič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2011

Kratka radijska igra Slavko Grum: Upornik

Psihoanalitično zasnovana in slogovno ubrana podoba zapitega slikarja, ki za svojo nemoč dolži Boga, odstira tipične Grumove like, ki jim je življenje izmaličilo duševnost. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženski glas – Barbara Žefran Uradnik – Franc Markovčič Slikar – Karel Brišnik Natakar – Matija Stipanič Študent – Klemen Mauhler Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2006

Radijska igra Irena Glonar: Vsega imam dovolj

Ob mednarodnem prazniku dela zaporedje realističnih zvočnih slik odkriva realen in zelo aktualen socialni problem protagonista, mladega arheologa, ki ne more dobiti dela, primernega svoji izobrazbi. Zato je mladenič obsojen na zasilno rešitev: na priložnostna dela in nezanesljiv zaslužek. Nenehna negotovost pa ga spravlja v vse večjo stisko, saj je nemočen pred dejstvom, da je uresničitev njegovih načrtov in pričakovanj odvisna predvsem od družbenih razmer, ki pa narekujejo samo tekmo in boj za čim več dobrin. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Luka – Gregor Gruden Maja – Maša Derganc Veselko Mama – Ljerka Belak Oče – Ivo Ban Gregor – Taj Zavodnik Brane – Jan Bučar Urša – Ajda Toman Peter – Jaka Lah Ženska – Lenča Ferenčak Natakar – Zvone Hribar Ženski glas – Sabina Kogovšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2008

Bogoslužje Prenos maše z Brezij

Na šesto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča Marija pomagaj na Brezjah. Mašuje frančiškan dr. Robert Bahčič. S petjem sodeluje zbor bazilike Marije Pomagaj, pri orglah je Marjeta Anderle.

Musica sacra Ob izvolitvi novega papeža - s spevom Tu es Petrus

»Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala,« so znamenite besede, s katerimi je Kristus poklical apostola Petra in ga določil za prvega voditelja Cerkve, ki jo je ustanovil prav s temi besedami. Ime Petrus pomeni skalo; ob nedavni izvolitvi papeža Leona XIV. zato tokrat vabljeni k poslušanju glasbenih del, ki so jih različni glasbeni ustvarjalci ustvarili po navdihu omenjenih Jezusovih besed.

Sedmi dan Duhodnevnik Marijana Arharja

Znani katoliški duhovnik in eksorcist, 5. maja 2017 umrli, Marijan Arhar je kot bogoslovec pisal posebni, duhovni dnevnik. Kot knjigo z naslovom »Duhodnevnik« ga je uredila psihologinja iz Skupnosti Emanuel Helena Reberc.

Sledi večnosti Matic Vidic o luči, ki je osmislila njegovo življenje

Matic Vidic je mož in oče, po izobrazbi profesor filozofije in univerzitetni diplomirani teolog. Ta študij je izbral, ker je že kot mladostnik doživljal težke življenjske preizkušnje. Matic je tudi specializant logoterapije in stalni diakon novomeške škofije. Z njim smo se pogovarjali o njegovi novi knjigi Smernik za smisel. Kako verovati, iskati duhovno globino, zdržati v ranljivosti in najti pogum? Kako ohranjati smisel v svetu, ki ga pogosto zaznamujeta hitrost in praznina?

Bogoslužje Prenos maše iz Vipave

Na četrto velikonočno nedeljo, nedeljo Dobrega pastirja, iz cerkve svetega Štefana v Vipavi neposredno prenašamo sveto mašo. Daroval jo bo župnik dr. Gabriel Kavčič, pevski zbor bo vodila Zvonka Starc, na orgle bo igrala Katja Poljšak.

Musica sacra Velikonočna glasba Giovannija Pierluigija da Palestrine

Letos mineva 500 let od skladateljevega rojstva. Medtem ko so bila dela njegovih sodobnikov, kot so Josquin des Pres Orlando di Lasso, Tomás Luis de Victoria in Thomas Tallis, za nekaj časa pozabljena, so Palestrinova ostala živa do današnjih dni. Njegove kompozicije pa so brezčasne tudi zaradi sakralne vsebine, saj se vseskozi izvajajo tudi pri liturgiji. Namenil jih je za vsa obdobja cerkvenega leta, tudi za velikonočni čas.

Sedmi dan Začetek poti papeža Leona XIV.

Ob izvolitvi novega papeža Leona XIV. se porajajo številna vprašanja. Je sicer dokaj znan znotraj Katoliške cerkve, a marsikdo se sprašuje, kakšen bo njegov pontifikat. V kolikšni meri bo sledil papežu Frančišku? V oddaji, pripravila sta jo Jasmina Bauman in Tomaž Gerden, smo za prve vtise ob njegovi izvolitvi vprašali mariborskega nadškofa in metropolita mag. Alojza Cvikla, celjskega škofa dr. Maksimiljana Matjaža in župnijskega upravitelja Župnije Sv. Peter pri Mariboru, Malečnik in predstojnika Katedre za cerkveno pravo na Teološki fakulteti dr. Sebastijana Valentana.

Sledi večnosti Novi papež Leon XIV.

Katoliška cerkev je dobila novega voditelja. Kardinali volilci so že po dnevu in pol izbrali 69-letnega ameriškega kardinala Roberta Francisa Prevosta za novega papeža. Izbral si je ime Leon in je štirinajsti po vrsti s tem imenom. Novi papež ni neznanka, res pa tudi, da ni spadal med glavne favorite. O novem prvem možu Katoliške cerkve se je Tomaž Gerden pogovarjal s škofom pomočnikom v ljubljanski nadškofiji dr. Antonom Jamnikom.

Sledi večnosti Marijanske pobožnosti v maju

Mesec maj je v Katoliški cerkvi posvečen Mariji. Njej so posvečene številne pobožnosti, med najbolj znanimi so šmarnice. V oddaji ponavljamo pogovor s teologom in zgodovinarjem, profesorjem na Teološki fakulteti dr. Bogdanom Kolarjem.

Bogoslužje Prenos maše z Brezij

Na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz Marijinega narodnega svetišča Marija pomagaj na Brezjah. Mašuje frančiškan dr. Robert Bahčič. Prenos svete maše iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča Marija pomagaj na Brezjah. Poje zbor bazilike Marije Pomagaj, na orgle igra Marjeta Anderle.

Musica sacra S cvetlicami te venčamo

Maj je v katoliški cerkvi mesec, posvečen Materi Božji. Rože, ki jo simbolizirajo ali celo poosebljajo, so šmarnice; po teh skritih, snežno belih in dišečih rožicah je poimenovana tudi ljudska pobožnost, ki je na Slovenskem še vedno živa, odvija pa se v cerkvah, ob vaških kapelicah in drugih znamenjih. Ljudje se tam dan za dnem zbirajo ob poslušanju šmarničnega branja, molitvi, prepevanju litanij in ljudskih pesmi. V čast majniški Mariji pa je nastalo tudi lepo število zborovskih pesmi, ki se jih sliši pri liturgiji, včasih pa tudi na koncertih z duhovno glasbo.

Humoreska tega tedna Kurt Kusenberg: Lovci na leve

Kurt Kusenberg (1904–1983) je imel samosvoj pripovedni slog. Ta manj znani nemški pisatelj je napisal številne kratke zgodbe, v katerih se je poglabljal v absurdnosti in posebnosti človeške narave, pogosto s humornim ali satiričnim pridihom. Tako je ustvaril groteskne, zapletene literarne svetove, kjer se mešata fantazija in resničnost. V okviru cikla nemškega humorja objavljamo njegovo zgodbo Lovci na leve. Prevajalec Igor Pirc, interpret Boris Kralj, režiserka Sonja Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Vlado Senica in Gregor Podlogar, leto nastanka 1980.

Lirični utrinek Stanka Hrastelj: Čas, ko posedaš v kavarni

Poezijo Stanke Hrastelj (1975) mnogokrat zaznamuje toplina. V tem duhu je tudi njena pesem Čas, ko posedaš v kavarni, ki v vsakdanji situaciji najde nekaj, kot zapiše pesnica, nevsakdanjega. Kratko, a prefinjeno pesem interpretira avtorica.

Literarni nokturno Tone Škrjanec: Včasih bi raje z barvami

Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec (1953) je do zdaj objavil enajst pesniških zbirk in tri izbore. Njegove pesmi so prevedene v številne jezike ter uvrščene v mnoge pesniške antologije doma in po svetu. Škrjanec v svoji poeziji v ospredje postavlja čudnost vsakdana, hkrati pa je njegova poezija odprta do sveta, kot dopuščanje, da je vse tako, kot je. Pesnik pa to dopolni z nenavadnimi, ponekod duhovitimi podobami iz vsakdana. Tudi njegove novejše pesmi sledijo vsemu temu. Interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.

Izbrana proza Xavier de Maistre: Popotovanje po moji sobi

Roman Popotovanje po moji sobi z letnico 1794 je napisal Francoz Xavier de Maistre (1763 – 1852). Bil je vojak, tudi slikar, ker pa se je v Torinu udeležil dvoboja, so ga obsodili na dvainštiridesetdnevno konfinacijo v sobi. Ta je postala kraj njegovega avtorefleksivnega in pisateljskega popotovanja v dvainštiridesetih poglavjih. Popotovanje po moji sobi je žanrska inovacija, duhovita popotna travestija, s katero Xavier de Maistre bralcu "sporoča, kakšen je namen njegovega pisanja: ne le, da si krajša čas pripora, temveč da do potankosti premisli svoj siceršnji vsakdan," zapiše prevajalec Primož Vitez v spremni besedi. Knjiga je imela izjemen uspeh med bralci in je postala del kanona francoske književnosti. Prevajalec romana je Primož Vitez, izšel je lani pri Mladinski knjigi. Igralec Gregor Zorc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.

Lirični utrinek Lucija Stupica: Jabolko

Lucija Stupica (1971), ki že vrsto let živi na Švedskem, je avtorica petih pesniških zbirk. Njeno tretjo zbirko Otok, mesto in drugi (2008) zaznamujejo različni prostori pisanja. Pesnica v njej upesnjuje predvsem eksistencialistične teme, ki se prepletajo z nenavadno ljubezensko tematiko. To velja tudi za njeno pesem Jabolko, ki je bila objavljena v tej zbirki in ki jo interpretira avtorica.

Literarni nokturno Branko Gradišnik: V senci pod zelenim zmajem

Slovenci in humor?! Ta je pa dobra, si je verjetno mislil pisatelj Branko Gradišnik, ko je pisal knjigo z naslovom 'V senci pod zelenim zmajem' in podnaslovom 'Vélika Ljubljana za popotnike, prešernovce ino Hrovate'. Igralec Ivo Ban, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh, Vlado Motnikar. Posneto februarja 2018.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 11/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako odločilen vpliv na nemočne posameznike imajo zgodovinske okoliščine. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Lirični utrinek Zbigniew Herbert: Zrelost

Zbigniew Herbert (1924–1998) spada v zlato generacijo poljskih pesnikov in pesnic, med katere prištevamo še Wisławo Szymborsko, Czesława Miłosza, Tadeusza Różewicza idr. V svoji poeziji pa je velikokrat v ospredje postavljal intelektualno refleksijo o človeku. To velja tudi za njegovo pesem Zrelost, ki jo je prevedla Jana Unuk, interpretira pa jo dramski igralec Brane Grubar.

Literarni nokturno Dora Arh: Tiste babičine hruške

Dora Arh iz Kočevja je predstavnica najmlajše generacije slovenskih ustvarjalk. Enaindvajsetletna glasbenica in avtorica lirskih pesmi je študentka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in je privržena umetnosti, ne le besedni, tudi gledališki, likovni, plesni. Sodeluje pri oblikovanju večerov Šentjakobsko je poezija, ki jih vodi pesnik Marko Skok. Tiste babičine hruške je naslov daljše pesmi, ki nas uvede v doživljajski svet spominov in pretanjenega opazovanja sedanjosti, ubeseden v preprosti, zato pa ekspresivni leksiki. Igralka Alja Krhin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Literarni večer Raymond Queneau: Pouličevanja

Francoskega pisatelja Raymonda Queneauja (1903–1976) poznamo v Sloveniji po njegovih najbolj priljubljenih proznih delih, Cica v metroju, Moj prijatelj Pierrot, Vaje v slogu in Modre cvetke, medtem ko ostaja kot pesnik slovenskemu bralcu neznan, četudi je napisal več kot deset pesniških zbirk. Za Literarni večer smo izbrali zbirko z naslovom Pouličevanja, ki je izšla leta 1967. Avtor oddaje in prevajalec: Aleš Berger, interpreti: Brane Grubar, Matej Puc, Branko Šturbej in Boris Ostan, režiser: Igor Likar, napovedovalka: Alenka Resman Langus, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednici: Maja Žel Nolda, Ana Rozman, leto nastanka: 2013.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 10/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela nastajati Nova Gorica. Pred pisanjem romana je pisateljica poglobljeno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Neposredni prenos Prastari veter zvoka v srcu Slovenije

Zvokovni preplet štirih sorodnih, aerofonih inštrumentov – orgel, orglic, koncertne harmonike in neadertalčeve piščali v izvedbah slovenske ljudske in sakralne glasbe. V cerkvi Marijinega Vnebovzetja na blejskem otoku so na koncertu, ki ga je Program Ars priredil v sodelovanju z Župnijo Bled, ob koncu 71. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum in v sklopu cikla Obiski kraljice v živo nastopili Miro Božič (orglice in tidldibab), Marko Hatlak (harmonika) in Polona Gantar (orgle). Spored: Miroslav Vilhar / prir. Polona Gantar: Po jezeru bliz’ Triglava Slavko Osterc: Pet skladb za orgle Miro Božič: Improvizacija na temo koralne Aleluje Stanko Premrl: Variacije na Lepa si, lepa si Roža Marija Marko Hatlak: Preludij Kamilo Mašek / prir. Polona Gantar: Otok bleški, kinč nebeški

Neposredni prenos Kako napisati filmsko glasbo, Družinski abonma Slovenske filharmonije 5

Ali ste vedeli, da je glasbo za prvi slovenski film posnel prav Orkester Slovenske filharmonije? Kaj pa je sploh uvodna špica v filmu? In kaj glavna tema ali tema glavnega igralca? Odgovore na ta in druga vprašanja o filmski glasbi so na sklepnem koncertu letošnje sezone Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije razkrili Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Iztok Kocen in moderatorja Franci Krevh in Varja Močnik.

Neposredni prenos Simfonični orkester RTV Slovenija in violinist Rok Zaletel Černoš

Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigentka Catherine Larsen Maguire, violinist Rok Zaletel Černoš. Spored: Vito Žuraj: Api-danza macabra, Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za violino in orkester v e-molu op. 64, (dodatek) Manuel Ponce: Estrellita, Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu op. 64.

Neposredni prenos SOS 4 - Nagrajeni

Orkester Slovenske filharmonije Solist: Aleš Kacjan, didžeridu Program: Neville Hall, the flames rise … | plameni se dvigajo ... Helena Tulve, Sula | Odjuga Neville Hall, … to fade in green air | ... in zbledijo v zelenem zraku Francesco Filidei, Macchina per scoppiare Pagliacci | Stroj za razbijanje klovnov Henri Dutilleux, Simfonija št. 1 Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum je radijski forum in tekmovanje posnetkov novih del, ki je v sedmih desetletjih izpostavilo mnoge ključne osebnosti sodobne glasbe in mojstre glasbe 20. stoletja še v času, ko so si utirali pot k prepoznavnosti. Med priporočenimi in izbranimi deli na tribuni se vse pogosteje pojavljajo tudi skladatelji iz Slovenije, ki s tem pridobivajo ugled in podporo mednarodnega prostora. Med njimi je tudi Neville Hall, ki se bo predstavil z diptihom med seboj vsebinsko povezanih del, ob tem pa bomo slišali izbor kompozicij, izpostavljenih v dolgi zgodovini Rostruma.

Neposredni prenos Koncertni atelje DSS ob Mednarodni skladateljski tribuni Rostrum 2025

Luka JUHART - akordeon Ana BIRSA KRUŠEC - kljunaste flavte Igor VELŠE - pripovedovalec Bojana ŠALJIĆ PODEŠVA: Meditacija o bližini za akordeon in elektroniko Tilen LEBAR: Staticotion za akordeon, zvočni zapis in elektroniko v živo Luka JUHART: Unleashed za kljunasto flavto in akordeon Vinko GLOBOKAR: Vrnitev Odisejevega sina za akordeon Dogodek v okviru Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, ki v letu 2025 praznuje svojo 80. obletnico, bo del spremljevalnega programa Mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2025. Rostrum je tradicionalni forum (lani je praznoval 70. obletnico) in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki ga ob podpori sodelujočih javnih radiev prireja Mednarodni glasbeni svet; namenjen je ocenjevanju sodobne umetniške glasbe na radijskih valovih ter njeni promociji in izmenjavi med radijskimi postajami. Luka Juhart bo izvedel novo različico lastne skladbe Unleashed, ki je s sprostitvijo izjemne muzikantske energije navdušila delegate Rostruma leta 2018, skladbo Staticotion Tilna Lebarja, eno najbolje ocenjenih tako v mladi kot splošni kategoriji Rostruma 2021, in še eno uspešnico svojega repertoarja, Meditacijo o bližini Bojane Šaljić Podešva. Posebej zanimivo bo tudi Globokarjevo (uradno) zadnje delo, Vrnitev Odisejevega sina.

Jazz Ars All Stars Koncert ob 60-letnici Euroradijskega jazzovskega orkestra

Vse od leta 1965 džezovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) vsako leto sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Vsakič z drugimi glasbeniki, dirigentom in programom, vsakič v drugi državi. Ob visokem jubileju, 60-letnici, bo slovesni dogodek gostila Slovenija in z njo program Ars. 19 glasbenikov iz 15 evropskih držav bo pod vodstvom dirigenta in avtorja vseh skladb Matjaža Mikuletiča nastopilo v Ljubljani (Cukrarna) in naslednji dan še v Zagrebu (klub Kontesa). Slovenske barve bosta zastopala še basist Jošt Lampret in pevka Joliette Anžlovar. Avtor: Hugo Šekoranja

Neposredni prenos V etru pesem 3: Pesnikova ljubezen

Dobrodošli pri spremljanju odloženega prenosa tretjega koncerta cikla V etru pesem, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana. V Viteški dvorani ljubljanskih Križank sta 6. aprila 2025 nastopila priznana hrvaška umetnika, basbaritonist Krešimir Stražanac in pianist Krešimir Starčević. Izvedla sta najbolj znani ciklus samospevov Roberta Schumanna Pesnikova ljubezen, v drugem delu pa je bil na sporedu izbor samospevov, ki jih je napisal hrvaški skladatelj Blagoje Bersa.

Neposredni prenos SOS 3 - Odrešujoče

Orkester Slovenske filharmonije Solist: Thomas Jesatko, basbariton Recitatorja: Boris Ostan in Maks Dakskobler Program: Bernd Alois Zimmermann, Ich wandte mich und sah an alles Unrecht, das geschah unter der Sonne (Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem ) – ekleziastično dejanje Olivier Messiaen, Et exspecto resurrectionem mortuorum (In čakam na vstajenje mrtvih) »Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem: Glej, solze zatiranih in nimajo tolažnika, nasilje prihaja iz roke njihovih zatiralcev in nimajo tolažnika. Tedaj sem blagroval mrtve, ki so že davno umrli, bolj kakor žive, ki še živijo: bolj kakor oboje pa blagrujem tistega, ki ga še ni, ki ni videl hudega dogajanja, ki se godi pod soncem.« (Prd 4,1-3) In pričakujem vstajenje mrtvih.

Neposredni prenos Simfoniki, dirigent Ivan Hut in pianist Ivan Krpan

Šesti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Ivan Krpan (klavir) dirigent: Ivan Hut Matic Romih: The Card Players za komorni godalni orkester Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 1 v C-duru op. 15 (dodatek) Frédéric Chopin: Preludij op.28 št.15 Sergej Rahmaninov: Simfonija št. 2 v e-molu op. 27

Neposredni prenos Simfoniki na odprtju SGD z Ostercem in Lazarjem

Otvoritev 39. Slovenskih glasbenih dnevov Simfonični orkester RTV Slovenija Milko Lazar (elektronski instrumenti s tipkami) Luka Juhart (harmonika) dirigent: Uroš Lajovic Slavko Osterc: Maska rdeče smrti, baletna pantomima Milko Lazar: Ballet Imaginaire za harmoniko, lazaronator in orkester Milko Lazar: Moški z nožem, koncertna različica

Jazz Ars All Stars Štěpánka Balcarová, Tomaž Gajšt, Ana Čop in Big Band RTV Slovenija

Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Achim Kirchmair & David Jarh Kvintet

Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Jazz Ars All Stars Blaž Trček BT4

Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.

Glasovi svetov Japonski obred pitja čaja, ki nas uči harmonije, spoštovanja, čistosti in spokojnosti

Okakura Kakuzo v svoji znameniti Knjigi o čaju zapiše, da so na Japonskem čaj povzdignili v nekakšno estetsko religijo - kult čaja. To je kult, ki temelji na čaščenju lepote sredi turobne stvarnosti vsakdanjega življenja. Uči nas čistosti in harmonije, skrivnosti vzajemne dobrodelnosti, romantike družbenega reda. V svojem bistvu je čaščenje nepopolnega, saj gre za blag poskus, kako doseči nekaj mogočega v tej nemogoči stvari, ki ji pravimo življenje. Pri nas, v Ljubljani, pa deluje neprofitno društvo Chado Urasenke Tankokai Slovenija, ki širi znanje in razumevanje chada (poti čaja). Chado sodi med najbolj reprezentativne oblike nesnovne kulturne dediščine na Japonskem. V tokratnih Glasovih svetov jo bomo spoznali podrobneje s članom društva Žigo Novakom.

Razgledi in razmisleki Muhovič in Möderndorfer o referendumu o pokojninah kulturnikov

Rezultat nedeljskega referenduma o pokojninah kulturnikov je seštevek več dejavnikov. Vsekakor pa je pokazal, da je mogoče uspešno graditi referendumsko kampanjo na negativni podobi kulturnikov in umetnikov. Kaj se lahko naučimo iz kampanje in rezultatov referenduma? Gosta sta nekdanja predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič in Vinko Möderndorfer.

Jazz Ars All Stars Koncert ob 60-letnici Euroradijskega jazzovskega orkestra

Vse od leta 1965 džezovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) vsako leto sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Vsakič z drugimi glasbeniki, dirigentom in programom, vsakič v drugi državi. Ob visokem jubileju, 60-letnici, bo slovesni dogodek gostila Slovenija in z njo program Ars. 19 glasbenikov iz 15 evropskih držav bo pod vodstvom dirigenta in avtorja vseh skladb Matjaža Mikuletiča nastopilo v Ljubljani (Cukrarna) in naslednji dan še v Zagrebu (klub Kontesa). Slovenske barve bosta zastopala še basist Jošt Lampret in pevka Joliette Anžlovar. Avtor: Hugo Šekoranja

Podobe znanja Jaka Vodeb: Enega od možnih koncev vesolja lahko zdaj simuliramo s kvantnimi računalniki

Kako bi se utegnilo nekoč naše vesolje končati, je odprto vprašanje. Najpogosteje se domneva, da se bo širilo v neskončnost, dokler ne bi to raztezanje izničilo celo posameznih atomov. Po drugi teoriji bi se lahko začelo v nekem trenutku spet krčiti in se zaključiti v imploziji nekakšnega obratnega velikega poka. Možen pa je tudi scenarij, ki se mu reče razpad lažnega vakuma, v katerem bi vesolje povsem spremenilo svojo strukturo in vse, kar danes poznamo, bi izginilo z nastopom t. i. pravega vakuma. Kako bi se takšna sprememba utegnila zgoditi, je s pomočjo kvantnega računalnika kot prvi simuliral dr. Jaka Vodeb z odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan". S pomočjo verige kubitov je simuliral nastajanje mehurčkov pravega vakuma, kako poteka njegovo širjenje in interakcija med mehurčki. Kaj pravzaprav pomeni, da je naše vesolje v metastabilnem stanju, kaj je zlom lažnega vakuma in kako se danes lahko za tovrstne raziskave uporablja kvantne računalnike, je Jaka Vodeb pojasnil v Podobah znanja.

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Radijska igra Andrzej Mularczyk: Balkon nad glavno ulico

Analitična drama o nasilnih bitkah za oblast in ljubezni, ki so je deležni tudi okrutni oblastniki, prikazuje življenjsko pot anarhista, ki je z atentatom prišel na oblast, postal tiran, nazadnje pa je bil sam žrtev atentata. Tako na stara leta pristane v invalidskem vozičku in izkusi vso bedo in neumnost krvavih političnih bojev. Radijsko igro uvrščamo na program ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiser: Andrzej Mularczyk Prevajalka: Darja Dominkuš Dramaturg: Pavel Lužan Glasbani oblikovalki: Cvetka Bevc in Barbara Drzengelevska Tonski mojster: Miro Marinšek Ona – Stannia Boninsegna On – Ivo Ban Stari – Zlatko Šugman Dekličin glas – Tanja Žagar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1996.

Sledi večnosti Matic Vidic o luči, ki je osmislila njegovo življenje

Matic Vidic je mož in oče, po izobrazbi profesor filozofije in univerzitetni diplomirani teolog. Ta študij je izbral, ker je že kot mladostnik doživljal težke življenjske preizkušnje. Matic je tudi specializant logoterapije in stalni diakon novomeške škofije. Z njim smo se pogovarjali o njegovi novi knjigi Smernik za smisel. Kako verovati, iskati duhovno globino, zdržati v ranljivosti in najti pogum? Kako ohranjati smisel v svetu, ki ga pogosto zaznamujeta hitrost in praznina?

Radijska igra Rudi Šeligo: Razveza

Z igro se spominjamo slovenskega pisatelja, dramatika, publicista, ene od ključnih osebnosti slovenske osamosvojitve v idejnem in političnem smislu Rudija Šeliga, ki bi te dni praznoval devetdeset let. V dramskem besedilu Razveza ali Sveta sarmatska kri obravnava tematiko balkanske morije z začetka devetdesetih let. V apokaliptični zgodbi, ki jo simbolika imen in melodika prvinskih dialogov sicer varno odmikata v davne čase plemenskega obredja Sarmatov, za bajeslovnimi podobami lahko jasno razpoznavamo povsem sodobno, krvavo poezijo sovraštva, kot je čas takratne vojne morije občutil in dojel avtor, in ki nas v času aktualnih vojn prav zdaj tudi obkroža. Režiserka in prirejevalka: Maria Millas Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Dejan Guzelj Glasbena opremljevalka: Zdenka Majerič Igralci – Marko Simčič, Peter Ternovšek, Sonja Blaž, Irena Varga, Alojz Svete, Bojan Maroševič, Anica Sivec, Jože Mraz Posneto v studiih Radia Maribor oktobra 1996.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 10/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela nastajati Nova Gorica. Pred pisanjem romana je pisateljica poglobljeno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Ars humana Maciej Drygas: "Vedel sem, da arhivskega filmskega gradiva ne bom zbiral zato, da bi posnel film o zgodovini vagonov in lokomotiv, temveč zato, da bi v njej poiskal človeka."

Poljski režiser in profesor na filmski šoli v Lodžu, Maciej Drygas, je za svoj zadnji film z naslovom Vlaki, ki je v celoti zasnovan iz arhivskega gradiva, na enem od najpomembnejših festivalov dokumentarnega filma, nizozemski IDFI, jeseni prejel glavno nagrado žirije. Z režiserjem, ki je večino svojega ustvarjanja posvetil filmskim arhivom, se pogovarjamo o ozadju nastajanja filma Vlaki, pa tudi o njegovih zgodnejših filmih, in o tem, kaj je tisto, kar ga pri delu z arhivi najbolj navdihuje. Fotografija: Festival dokumentarnega filma

Zborovski panoptikum Koncert Mešanega in Komornega pevskega zbora Akademije za glasbo

V oddaji predstavljamo izbrane posnetke s skupnega koncerta Mešanega in Komornega pevskega zbora Akademije za glasbo. V četrtek, 8. maja, sta nastopila v Dvorani Julija Betetta nastopila pod vodstvom različnih dirigentov.