Ars aktualno Prešernova nagrajenca 2025 sta kiparka Dragica Čadež in gledališki ustvarjalec Dragan Živadinov

Upravni odbor Prešernovega sklada v novi sestavi, ki mu predseduje Zdenka Badovinac, je razglasil dobitnike in dobitnice Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, najvišjih priznanj Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta prejela kiparka Dragica Čadež in gledališki ustvarjalec Dragan Živadinov. Dobitniki nagrad Prešernovega sklada za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih, pa so: vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.

Ars aktualno Ni čudno, da se umetnik Tomaž Furlan spogleduje z izleti v vesolje, ko pa na zemlji opazi toliko nesmislov

Straniščna školjka iz opeke, polovica parkovne klopce, dva betonska osla, naprave, ki na videz spominjajo na srednjeveške mučilne, v bistvu pa opozarjajo na sodobno izkoriščanje delavcev. Vse to, pa še razne videe najdemo v Mestni galeriji Ljubljana na razstavi Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. ''Ker se sam sebi še ne zdim dovolj star za retrospektivo, bi tej predstavitvi raje rekel le pregledna,'' pravi. Kakorkoli že, njegova obsežna produkcija, nastala v dobrih dveh desetletjih, je napolnila tri nadstropja.

Ars aktualno Pred vrati je 21. izdaja Animateke

Med 2. in 8. decembrom se bo v Ljubljani odvil 21. festival Animateka, in sicer na štirih prizoriščih – v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, v Stari elektrarni in v +MSUM. Poleg številnih filmskih del – večinoma namenjenih odraslim, nekateri pa tudi otrokom – bo pomemben del festivala namenjen tudi ustvarjalcem. Animateka pro z delavnicami, predavanji in okroglimi mizami bo potekala od torka do sobote. Več o programu Animateke pa Tesa Drev Juh, ki je pred mikrofon povabila direktorja festivala Igorja Prassla.

Ars aktualno Nagrada Igorja Zabela letos še posebej v znamenju povezovanja in dialoga

Nagrada Igorja Zabela je nastala leta 2008 na pobudo sklada ERSTE z Dunaja. Od takrat jo skupaj z Društvom Igorja Zabela za kulturo in teorijo bienalno podeljujejo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Letos za izjemen prispevek k protihegemonističnim diskurzom o vzhodnoevropski umetnosti in umetnostni zgodovini, v katerih obravnava lokalne razmere in posebnosti, pa tudi za progresivno in kritično delo feministične kuratorke, raziskovalke in avtorice nagrado prejme madžarska umetnostna zgodovinarka Edit András. Ukvarja se, in to ne glede na politične pritiske, na primer s študijami spolov, pa tudi s tem, kako zahodne teorije prilagoditi tako lokalnemu kot vzhodnoevropskemu kontekstu. Štipendije pa prejmejo Irfan Hošić iz Bosne in Hercegovine, Ovidiu Tichindeleanu, ki deluje med Romunijo in Dansko, in Natalija Vujošević iz Črne gore.

Ars aktualno Nagrajenci in knjižni sejem

Prezgodaj je še za temeljit komentar o 40. slovenskem knjižnem sejmu; med 280 predstavitvami knjig, pogovori z avtorji, problemskimi razpravami in drugimi dogodki ni smiselno izpostavljati le dveh ali treh, založniki pa tudi še niso pregledali svojih bilanc. Med pomembnejšimi pokazatelji izstopajočih knjig v tekočem letu so nominacije in nagrade in v prispevku se osredotočamo predvsem na te.

Ars aktualno Peter Paul Kainrath: »Nina Šenk je za nas pomemben zgled«

Peter Paul Kainrath je nekdanji koncertni pianist, deluje kot direktor festivalov Klangspuren in Transart, je direktor mednarodnega pianističnega tekmovanja Ferruccia Busonija in ansambla za sodobno glasbo Klangforum Wien, zadnja leta pa je tudi del tričlanske žirije, ki podeljuje Skladateljsko nagrado Erste Bank. Z njim smo se pogovarjali ob koncertu, na katerem je skladateljica Nina Šenk prejela to nagrado.

Ars aktualno Začetek 40. Slovenskega knjižnega sejma

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je vrata za obiskovalce odprl 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga prireja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu je na ogled pregledna razstava dosežkov oblikovalca Petra Simiča in arhitekta Boruta Simiča z naslovom Dialog generacij. V prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje bo danes ob 17. uri pogovor ob razstavi Predor rešitve, ki razkriva osem zgodb ljudi, ki so, da bi zbežali iz obleganega Sarajeva, uporabili predor pod sarajevskim letališčem. Na sporedu Slovenske kinoteke v Ljubljani pa se bodo vse do sobote zvrstili filmi svetovno znane cineastke Kire Muratove. Po poročilih ob 21. uri pa bo na Prvem programu Radia Slovenja premiera radijske igre Soba s posebnim vhodom, nastale po istoimenski zgodbi Suzane Tratnik, režirala jo je Saška Rakef. Vabljeni k poslušanju!

Ars aktualno Jubilejni 40. Slovenski knjižni sejem je odprl svoja vrata

Danes je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani vrata za obiskovalce odprl 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga prireja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. Sejem bo v šestih dneh na 5000 kvadratnih metrih ponudil več kot 280 dogodkov, letos pa poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. V okviru sejma bodo podelili številne nagrade. Prvo so podelili včeraj in sicer Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva.

Ars aktualno Nagrade na Piranskih dnevih arhitekture

Etika in odgovornost je bil slogan letošnjih mednarodnih Piranskih dnevov arhitekture, ki so ta konec tedna v Portorož privabili domače in tuje strokovnjake ter študente arhitekture. Vrhunec konference je bila podelitev priznanj in nagrade Piranesi. Zanjo je bilo nominiranih 52 projektov iz enajstih evropskih držav, med katerimi jih je bilo pet iz Slovenije. Mednarodna žirija jo je namenila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.

Ars aktualno Retrospektiva filmov Coste-Gavrasa na 35. Liffu

Ljubljanski mednarodni filmski festival je v ponedeljek obiskal grško-francoski režiser Costa-Gavras, ki mu je letos na festivalu posvečena retrospektiva. Podpisal je veliko število političnih filmov, kot so Z, Odrasli v sobi, Človek preveč, Pogrešani in Noro mesto, v katerih med drugim obravnava diktature, državne udare, problematične sodne procese, krize, terorizem in delovanje medijev; ti filmi pa kljub obravnavanim tematikam ohranjajo klasično pripovedno strukturo in celo žanrske prijeme. Costa-Gavras je imel v Slovenski kinoteki mojstrsko delavnico, na kateri je govoril o svoji filozofiji filmskega ustvarjanja, posameznih filmih in anekdotah iz zakulisja svoje kariere. Nekaj režiserjevih misli je zbrala Tina Poglajen.

Ars aktualno Liffe - Ekstravaganca: Somrak bojevnikov in Zenithal

Gaja Pöschl je za oddajo Gremo v kino vzela pod drobnogled dve deli, ki sta na letošjem Liffu uvrščeni v sekcijo Ekstravaganca. V njej najdemo žanrske filme, predstavnike bolj drznega filma, ki se ne zmeni za družbene norme, politično korektnost in meje dobrega okusa.

Svet kulture Ta veseli dan kulture

Na Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstvo pesnika Franceta Prešerna, so znani Prešernovi nagrajenci in nagrajenke Prešernovega sklada za leto 2025. Nagrado sta prejela kiparka Dragica Čadež in režiser ter performer Dragan Živadinov. Na ta praznični dan bodo vrata muzejev in galerij za ljubitelje umetnosti po vsej Sloveniji na široko odprta, v Mestni galeriji Ljubljana si lahko ogledate razstavo Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. V kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev bodo odprli razstavo Tomata Koširja, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa bodo danes ob 150- letnici rojstva Franca Bernekerja odprli razstavo Okamenele sanje. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bo odprtje razstave z naslovom Victor Vasarely v odmevu. V Španskih borcih pa si bo mogoče ogledati interaktivno intermedijsko uprizoritev z naslovom Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi režiserke in dramaturginje Varje Hrvatin.

Jezikovni pogovori Slikanje z besedami

Človek ima v sebi nagnjenje do slikanja z besedami. To je potrdil poskus, med katerim so posamezniki izmišljeno besedo, ki se izgovarja z mehkejšimi zvoki, povezali z zaobljeno podobo, za besedo z eksplozivnimi zvoki pa so menili, da označuje bodičasto ali špičasto podobo. Glede univerzalnosti povezave med zvenom in pomenom je sicer treba biti previden, saj je lahko subjektivna. V osnovi pa lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno področje. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj (ponovitev). Foto: Pixabay

Oder "In srce na dlani in v srcu zaklad." Ob 100. obletnici rojstva Duše Počkaj

»V akademsko tradicionalistično okolje romantično harmoničnega igranja je zarezala z dotlej v Drami neobičajnim atonalnim izrazom »nove glasbe««. »Zanjo bi se potegovali vsi odri tega sveta.« »Ne znam si drugače razložiti močnega vtisa, ki ga je zapuščala s prav vulkanskimi izlivi svoje umetniške izpovedi.« S temi in podobnimi stavki je sočasna strokovna in kritiška javnost označevala umetniško, igralsko delo Duše Počkaj. V posebni oddaji In srce na dlani in v srcu zaklad, posvečeni 100.obletnici rojstva Duše Počkaj. Ta torek po 14.uri. Ne zamudite! Foto: Duša Počkaj kot Martha v Kdo se boji Virginie Woolf, režiser Mile Korun, Drama SNG Ljubljana, 1964. Foto: Vlastja Simončič. Vir : Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Kdo smo? Miklavž na Slovenskem

Sveti Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, na katerih ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru (ponovitev).

Esej na radiu Albert Camus: Absurdna svoboda

Znameniti esej francoskega pisatelja Alberta Camusa z naslovom Absurdna svoboda je bil objavljen v njegovi znameniti kjigi Sizifov mit, prevedel ga je Janez Gradišnik. Bere Boris Juh. Leto produkcije: 2015.

S knjižnega trga Krajnc, Möderndorfer, Podjed

Matej Krajnc: Josip Broz se je ustavil na Klanjškovi, Vinko Möderndorfer: Zvezda, žlica in ura, Dan Podjed Krizolacija. Recenzije so napisali Marija Švajncer, Miša Gams in Iztok Ilich.

Svet kulture Festival Animateka in monografija o urbanističnih in arhitekturnih spomenikov Gorice in Nove Gorice

Ljubljana bo v prihodnjih dneh dihala z animiranimi filmi. Pričenja se namreč že 21. festival Animateka, ki bo prikazal produkcijo z vsega sveta z okrog 300 filmi, razporejenimi v različne programe, med katerimi so tudi tekmovalni. Letošnja novost je program filmov po okusu festivalske ekipe. Na gradu Kromberk pri Novi Gorici pa so predstavili prvo obsežnejšo monografijo urbanističnih in arhitekturnih spomenikov Gorice in Nove Gorice.

Eppur si muove - In vendar se vrti Srbski eldorado

V Srbiji že nekaj let veliko prahu dviguje načrtovani rudnik litija in bora v dolini reke Jadar na zahodu države, tik ob meji z Bosno in Hercegovino. O projektu, ki ga vodi avstralsko rudarsko podjetje Rio Tinto, je veliko neznank in skrivnosti, pred dvema letoma ga je srbska vlada že ukinila, a so ga po odločitvi ustavnega sodišča letos spet zagnali. Zagovarjajo ga predstavniki srbskih oblasti in Evropske unije, nasprotujejo pa mu lokalni prebivalci in po zadnjih raziskavah že večina prebivalcev Srbije.

Ars humana Ali bo umetna inteligenca pisala kot Ivan Cankar?

Nastaja slovenski veliki jezikovni model, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski Chat GPT. Kako bo delovala tovrstna umetna inteligenca, je odvisno od količine besedil, ki jih bodo zbrali pri nacionalnem projektu Povejmo. O širšem napredku na tem področju in potrebah po slovenskem velikem jezikovnem modelu z vodjem projekta Simonom Krekom, pisateljem Miho Mazzinijem, piscem o znanosti Sašem Dolencem in Markom Grobelnikom z Instituta Jožefa Stefana. Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu.

Pogled v znanost Lev Gumilev: Slovani v 1. tisočletju našega štetja

Tokrat je na sporedu historična tematika, in to vzhodnoevropska, slovanska. Predvajali bomo ponovitev prevoda dela knjige z naslovom "Kijevska država" pri nas precej neznanega ruskega "poeta zgodovine", zgodovinarja in filozofa Leva Gumileva. Gre za poglavje z naslovom "Slovani v 1. tisočletju našega štetja". Avtor, sicer sin znamenite ruske pesnice Ane Ahmatove, je delo napisal tik pred začetkom druge svetovne vojne, v njem pa zasledimo zgodbo o razmeroma neznani preteklosti Slovanov, do katere so se dokopali ruski zgodovinarji, ki naj bi se po avtorjevi razlagi precej razlikovala od splošno poznane zgodovinske sheme, predvsem pa dogajanja ob zatonu rimskega imperija. Delo je prevedel Just Rugel, s katerim smo sodelovali na začetku tega stoletja.

Kulturna panorama Skrb za literarne vrednote in slovensko kulturno dediščino

40. Slovenski knjižni sejem se ta vikend sklepa, nanj bomo pogledali skozi prizmo nagrad, ki jih vsako leto podeljujejo avtorjem in založnikom. Podelili so tudi Nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo, ki jo bienalno podeljujejo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Ob visokem življenjskem jubileju akademika Andreja Jemca so v Slovenski matici pripravili slavnostni simpozij z naslovom Transformacije in konstante. Slikarski opus Andreja Jemca v dispozitivu časa. Z bogatim programom te dni obeležujejo 50-letnico profesionalizacije Lutkovnega gledališča Maribor. Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij je prenovljena razstava, ki so jo ta teden odprli v Metliki, v Loškem muzeju pa so na ogled postavili novo stalno zbirko starih knjig. Vabimo vas k poslušanju!

Zborovska glasba Trikotniki, takšni in drugačni

Rojstne letnice skladateljev Mahlerja, Zemlinskega in Schoenberga so precej skupaj: leta 1860, 1871 in 1874. In ne le letnice, povezovale – in ločevale – so jih tudi ženske. Aleksander Zemlinsky naj bi se poročil z Almo Schindler – a se ni. Z njo se je oženil Gustav Mahler. Z Mathilde Zemlinsky, Alexandrovo sestro, pa se je poročil Arnold Schönberg. Nazori in okoliščine pa so vsakega skladatelja popeljali na njemu lastno pot in v eno samo dobro desetletje na prelomu iz 19. v 20. stoletje, na križišče, na katerem so nastala za danes izbrana dela: Die zwei Blauen Augen/Dvoje modrih oči Gustava Mahlerja, Psalm št. 23 Alexandra Zemlinskega in Friede auf Erden/Mir na zemlji Arnolda Schoenberga.

Koncertni dogodki na tujem Koncertni dogodki na tujem

Ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa s tujih koncertnih prizorišč.

Skladatelj tedna Alessandro in Domenico Scarlatti, 2. del

Alessandro in Domenico Scarlatti, oče in sin, sta bila izvrstna glasbenika, vendar med seboj tudi zelo različna. Morda pa sta prav zato danes toliko bolj prepoznavna in cenjena. Alessandrovo ustvarjanje je bilo široko in plodovito. V njegovem opusu najdemo kopico oper, več kot 600 tako imenovanih komornih kantat in drugih komornih del, poleg njih pa tudi duhovna in orkestralna. Domenico pa se je, kot da bi namenoma oporekal očetu, ukvarjal predvsem s pisanjem za glasbila s tipkami, če izvzamemo nekaj sakralnih del.

Koncert evroradia Prokofjev, Erkki-Sven Tüür in Bruckner v Hamburgu

Baltske države so na glasbenem prizorišču znane po tem, da so ustvarile prav posebne talente. Umetniško delo treh Estoncev je bilo mogoče občudovati 15. novembra v Hamburgu, na koncertu Orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi: zvezdniški dirigent Paavo Järvi se je vrnil z interpretacijo Prve simfonije Antona Brucknerja ob njegovem 200. rojstnem dnevu. Proslavljeni oboist orkestra Kalev Kuljus je premierno izvedel nov koncert za oboo in orkester svojega rojaka Erkkija-Svena Tüürja. Za začetek tega večera, polnega močnih, barvitih kontrastov, pa je bila zabavna suita Sergeja Prokofjeva iz groteskne operne pravljice Zaljubljen v tri oranže.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Nove glasbene generacije Fauré na Akademiji Colluvio I

Glasbo Gabriela Fauréja smo poslušali na koncertu, ki je avgusta potekal v okviru festivala Imago Sloveniae, posvečen pa je bil 100. obletnici smrti tega francoskega skladatelja, organista, pianista in učitelja. V Mestnem muzeju so zaigrali glasbeniki Akademije Colluvio. Gre za akademijo za komorno glasbo, v okviru katere vsako leto na grad Hornegg v Avstriji povabijo najobetavnejše mlade glasbenike, ki študirajo na različnih uveljavljenih akademijah in konservatorijih po vsem svetu. V okviru Akademije jih združijo v različne komorne zasedbe, po zaključku izobraževanja oziroma mojstrskega tečaja pa glasbeniki nastopijo na koncertih v različnih evropskih mestih, kot so Split, Sarajevo, Beograd, Lvov, Budimpešta, Praga, Krakov, München, Dunaj in seveda Ljubljana. Gabriel Fauré: Klavirski kvartet št. 1 v c-molu, op. 15 Nađa Komlenić, Wanxinyi Huang, Beltrán Calderón, Oleksandra Kiktenko Gabriel Fauré: Klavirski trio v d-molu, op. 120 Frédéric Pouliot, Jasmin Blomenkamp, Elizaveta Ukrainska

Medenina in patina Godba iz Galicije/sedmič

Prehajamo v sklepno četrtno predstavitve izvrstne poklicne Mestne godbe iz A Coruñe, največjega mesta zgodovinske pokrajine Galicije na skrajnem severozahodu Pirenejskega polotoka. V izvedbi Mestne godbe iz A Coruñe pod vodstvom Marcela van Breeja predvajamo izbor sedmih krajših skladb španskega značaja: Amparito Roca Jaimeja Texidorja, Camino de Rosas Joseja Franca, Lopejevo Gallito, Aguero Joseja Franca, Fiesto en Sevilla Ricarda Dorada, El Arte de Cuchares Pastorja Celda, za konec pa še El Gato Montes Manuela Penelle.

Ženske v svetu glasbe Samospevi Fanny Hensel

Samospeve izvajata sopranistka Francine van der Heijden in pianistka na fortepianu Ursula Dütschler.

Skladatelj tedna Alessandro in Domenico Scarlatti, 1. del

Alessandro in Domenico Scarlatti, oče in sin, sta bila oba izvrstna glasbenika. Pa vendar med seboj tudi zelo različna, morda pa sta prav zato danes toliko bolj prepoznavna in cenjena. Alessandrovo ustvarjanje je bilo široko in plodovito. V njegovem opusu najdemo kopico oper, več kot 600 tako imenovanih komornih kantat in drugih komornih del, poleg tega tudi duhovna in orkestralna dela. Domenico pa se je, kot da bi namenoma oporekal očetu, razen nekaterih sakralnih del, ukvarjal predvsem s komponiranjem za instrumente s tipkami.

Glasbena skrinjica Baletne zgodbe: Karneval v Aixu

Leta 1924 je Darius Milhaud napisal glasbo za balet o karnevalu v Aixu z naslovom Salade. O tem baletu je napisal: »To je – tako kot stara italijanska komedija, iz katere uporablja nekaj značilnih oseb – preprosta mešanica raznih prvin farse. Zato ima naslov Salade, to pomeni kratko malo isto kot drugod 'solata'.« Prva izvedba junija 1924 v pariškem Theatre Cigale je dosegla velik uspeh.

Obiski kraljice Obiski kraljice

O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.

Jazz avenija Basist Sam Jones – ob stoletnici rojstva

Ameriški jazzovski basist, čelist in skladatelj Samuel Jones se je rodil 12. novembra leta 1924 v Jacksonvillu na Floridi v glasbeni družini. Letos torej mineva sto let od njegovega rojstva. Sam Jones je bil zelo dober basist z izjemno tehniko in eden redkih jazzovskih solistov na čelu. Najboljši ritmični duet sta sestavljala z bobnarjem Louisem Hayesom. Sam Jones je umrl leta 1981, star šele 57 let.

Samo muzika Slovenski jazzovski kitaristi I.

V oddaji bomo poslušali glasbo v izvedbi starejše in srednje generacije slovenskih jazzovskih kitaristov. Tako bodo na vrsti skladbe v katerih se bodo oglasili Lev Ponikvar, Kajetan Zupan, Vinko Horvat, Milan Ferlež, Aleš Strajnar in Primož Grašič.

Jazz Ars Pianist Mel Powell

V oddaji bomo poslušali glasbo jazzovskega pianista Mela Powella. Želel si je postati koncertni pianist, a ko je slišal igranje pianista Teddyja Wilsona, ga je popolnoma prevzel jazz. Tako je pri štirinajstih letih že postal jazzovski profesionalec. Pri šestnajstih letih je v orkestru Bennyja Goodmana nadomestil svojega idola - Teddyja Wilsona. Nato je posnel nekaj imenitnih avtorskih jazzovskih plošč, v nadaljevanju kariere se je posvetil sodobni klasični glasbi.

Orkestralni jazz Snarky Puppy - Empire Central

Plošča je že njihova petnajsta po vrsti in sedma, ki je bila posneta v živo pred studijskim občinstvom. Posvečena je bogati zgodovini črnske glasbe v Dallasu.

Samo muzika Bobnar Žan Tetičkovič

Na vrsti bo glasbeni portret bobnarja Žana Tetičkoviča in predstavitev njegovih glasbenih projektov. Glasbeni ustvarjalec – skladatelj in bobnar Žan Tetičkovič, z umetniškim imenom Jean John, živi in dela v New Yorku, kot glasbenik pa nastopa predvsem po Ameriki in Evropi. V Ljubljani bo premierno predstavil epilog trilogije The Port of Life, naslovljen From Where To Forever. To bo celovečerna skladba za jazzovski septet in godalni kvartet.

Jazz Ars Skladatelj Henry Mancini – ob stoletnici rojstva

V oddaji se bomo posvetili ustvarjanju Henryja Mancini – letos je minilo sto let od njegovega rojstva. V desetletjih po končani drugi svetovni vojni je napisal glasbo za več sto filmov. Posamezne glasbene teme so postale tudi prepoznavne skladbe, ki so jih za svoj repertoar priredili jazzovski glasbeniki.

Tretje uho Eliane Elias - Time And Again

Z nagrado Grammy ovenčana brazilska pianistka in pevka je izdala že 31 albumov pod svojim imenom. Zaslovela je že kot študentka slovite newyorške akademije Juliard, ko je postala članica kultne skupine Steps Ahead.

Jazz session Nduduzo Makhatini & WDR Big Band

Eden najpomembnejših predstavnikov južnoafriške jazzovske scene, Nduduzo Makhatini, big band Zahodnonemškega radia in dirigent/aranžer Vince Mendoza so nastopili na univerzi v Achnu, Nemčija, oktobra letos. Predstavljamo!

Orkestralni jazz Jimmy Smith - Hoochie Cooche Man

Električne orgle so uporabljali že Fats Waller, Count Basie in Wild Bill Davis. Vendar so prav Smithove virtuozne improvizacije pripomogle k popularizaciji Hammond B-orgel, tako v jazzu kot tudi bluesu.

Jazz avenija Koncertne napovedi

Napovedali bomo nekatere zanimive jazzovske koncerte v bližini Slovenije. Tako boste slišali glasbo kitarista Marca Ribota, trobentača Keyona Harrolda in saksofonista Davida Murraya.

Samo muzika Basist Ladislav Rebrek – in memoriam

Oddajo bomo posvetili pomembni glasbeni osebnosti slovenskega jazza – basistu Ladislavu Rebreku. Za vedno se je poslovil konec lanskega leta – 29. decembra v 84. letu starosti. Rebrek je bil mednarodno priznani jazzovski kontrabasist in bas kitarist, ki je sodeloval v Plesnem orkestru RTV Ljubljana in v različnih zasedbah, deloval pa je tudi kot glasbeni pedagog, zborovodja in violinist.

Radijska igra France Prešeren: Krst pri Savici

Veliko epsko pesnitev o boju med kristjani in poganskimi Slovani v Karantaniji prepleta nesrečna ljubezenska zgodba med Bogomilo in Črtomirom, zgodba enega izmed antoloških parov slovenske književnosti. S poetično radijsko priredbo bomo počastili 224. obletnico Prešernovega rojstva. Pesnik – Polde Bibič Pripovedovalec – Aleš Valič Črtomir – Pavle Ravnohrib Bogomila – Vesna Jevnikar Duhovnik – Kristijan Muck Starosta – Janez Albreht Prvi glas – Zvone Hribar Drugi glas – Jožef Ropoša Tretji glas – Andrej Nahtigal Ženski glas – Judita Hahn Kreft Režiserka, prirejevalka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1991

Radijska igra Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Igra je večno priljubljenost pridobila zaradi izvrstne situacijske komike, zapletov, spletk in pasti, ki jih predstavniku buržoazije, baronu Naletelu, nastavljajo drugi liki – predvsem protagonist, bistri in okretni vrtnar Matiček. Radijsko priredbo, ki je nastala pred sedemdesetimi leti s takratno vrhunsko igralsko zasedbo, kiti še natančno arhaično gorenjsko narečje, ki ohranja živost, hkrati pa poudarja univerzalnost človeških muh in vragolij. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Rapa Šuklje Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Lektorja: Anton Bajec in Mirko Mahnič Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Baron Naletel – Stane Sever Baronica Rozala – Ančka Levar Matiček – Stane Česnik Nežka – Vika Gril Advokat Zmešnjava – Aleksander Valič Žužek – Milan Skrbinšek Budalo – Jože Zupan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1953

Kratka radijska igra Alen Jelen: Igralci pojejo – Boris Cavazza

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Tokrat z letošnjim (2024) Ježkovim nagrajencem, dramskim igralcem Borisom Cavazzo. Avtor oddaje: Alen Jelen Dramski igralec – Boris Cavazza

Radijska igra Zofia Posmysz: Potnica iz kabine 45

Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob 100-letnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolaeviča Ostrovskijevega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala plejado značajskih vlog, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Sovčkom kot Georgom v Albbijevi drami Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961, ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi izpostavimo vsaj Zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot 100 vlog, na radiu pa več kot 200, od tega večinoma nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matija Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam samo prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočne pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri različne igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju. Tokratna igra je po premieri leta 1964 sploh prvič ponovljena. Lieschen, bivši esesovki, upodobi jo Duša Počkaj, se na čezoceanki na plovbi v Ameriko zazdi, da je prepoznala svojo nekdanjo interniranko. V stiski tega srečanja se izpove svojemu možu Walterju v upodobitvi Jurija Součka. Prevajalka: Rozka Štefan Režiser: France Kosmač Tonski mojster: Dušan Mauser Lieschen – Duša Počkaj Walter – Jurij Souček Natakar – Dušan Škedl Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1964.

Kratka radijska igra Simona Hamer: V cvet

Ona v monologu, polnem zaznavnih vtisov, razmišlja o človekovem odnosu do narave, sočloveka in drugih živih bitij ter konča z razmišljanjem o pomenu čebel za biotsko raznovrstnost (v mestu) in s tem splošni obstoj civilizacije. Igrana miniatura je zasnovana kot slušna razglednica mesta in mestnega parka, torej »zvočna tapeta« za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Ona – Gaja Filač Produkcija uredništva igranega programa Oddaja je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na izbranih terenih maja 2024.

Radijska igra Suzana Tratnik: Soba s posebnim vhodom

Avtoričina kratka zgodba z istim naslovom je bila izbrana na natečaju Radia Slovenija že leta 2003, pozneje pa je bila vključena v njeno zbirko Česa nisem nikoli razumela na vlaku. S perečim problemom mladih, ki se pridejo šolat v večja mesta, zlasti v Ljubljano, kjer si vse teže privoščijo dostojno bivališče, se sooča tudi doktorski študent fizike Andrej. Za sumljivo ugodno plačilo se mu posreči dobiti sicer skromno sobo s posebnim vhodom poleg stanovanja samosvoje slikarke. Andrej sploh ne sluti, da je to zanj usoden korak. Režiserka: Saška Rakef Prirejevalka: Suzana Tratnik Dramaturginji: Vilma Štritof, Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Ingrid Mačus Lektorica: Mateja Juričan Andrej – Peter Alojz Marn Ingrid – Polona Juh Agentka – Ajda Kostevc Maja – Staša Popović Ana – Lucija Ostan Vejrup Drugi igralski glasovi – Ivo Ban, Matej Puc, Sebastian Cavazza, Pia Zemljič, Darja Reichman, Saša Mihelčič, Željko Hrs, Primož Pirnat Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v starem ljubljanskem meščanskem stanovanju in v studiih Radia Slovenija aprila 2024

Radijska igra Franz Kafka: Poročilo za neko akademijo

V igri opica po imenu Rdeči Peter, ki se je naučil obnašati kot človek, akademiji predstavi zgodbo o svoji preobrazbi. Ujet v afriški džungli in zaprt na ladji za potovanje v Evropo se je prvič znašel brez svobode gibanja. Po izkrcanju je s pomočjo številnih učiteljev dosegel preobrazbo, akademiji pa poroča, da je njegova preobrazba tako popolna, da svojih čustev in izkušenj ne more več pravilno opisati kot opica. Ohranjanje življenja glavnega junaka je tako odvisno od njegovega odmetavanja spomina in identitete. V obdobju množičnih migracij v »krasni novi svet« Evrope, se Kafkova nadrealistična monološka pripoved danes zdi še bolj srhljivo aktualna in jedko stvarna kot ob njenem nastanku. Za uvod v monolog, v interpretaciji dramskega igralca Jurija Součka, pa še poglobljena dramaturška predstavitev Boruta Trekmana. Prevajalec: Jože Udovič Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Dramaturg in avtor uvoda: Borut Trekman Opičnik – Jurij Souček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1966

Kratka radijska igra Alen Jelen: Igralci pojejo – Jure Ivanušič

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo tudi v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Tokrat oddajo Igralci pojejo namenjamo igralcu Juretu Ivanušiču. Priznani dramski igralec in šansonjer je otroštvo preživel na Dravskem polju. Igra harmoniko in klavir. Študiral je klavir v avstrijskem Gradcu in uspešno opravil študij dramske igre in umetniške besede na ljubljanski AGRFT. Jure Ivanušič je vsestranski ustvarjalec in se odlično znajde v vlogi igralca, šansonjerja, pianista, skladatelja, režiserja, scenarista in pisca besedil. Nastopa v skoraj vseh slovenskih poklicnih gledališčih. Blizu so mu tudi film, radio in televizija. Kot glasbenik predvsem pianist in šansonjer. Sodeloval je z igralcem Radetom Šerbedžijo. Leta 1992 sta skupaj koncertirata po Evropi, ZDA in Kanadi. Predan je šansonu. Nad njim se je navdušil v srednji šoli. Izdal je tri avtorske albume šansonov, poslovenil je tudi šansone njemu ljubega belgijsko-francoskega šansonjerja Jacquesa Brela. Tokrat Jureta Ivanušiča predstavljamo s posnetkom oddaje, ki jo je Teja Klobčar pripravila leta 2016 ob izidu njegove zgoščenke Sonce in sence. Avtor oddaje: Alen Jelen Dramski igralec – Jure Ivanušič

Radijska igra Pavel Lužan: Trkanje na steno

Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob stoti obletnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala plejado značajskih vlog, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Součkom kot Georgeem v Albbejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961, ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi omenimo vsaj zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot sto vlog, na radiu pa več kot dvesto, od tega po večini nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matije Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam zgolj prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočni pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri raznolike igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju. V tokratni igri se tri ženske: Klara, Marija in dekle vsaka zase oklepajo samote kot edinega pribežališča svojih eksistencialnih stisk. Sicer pa je igra iz leta 1975 ob svojem nastanku pomenila prodor dramskega modernizma v radijski medij pri nas. Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Klara – Majda Potokar Gospa Marija – Duša Počkaj Dekle – Milena Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1976.

Kratka radijska igra Srečko Kosovel: Sem in se ne izprašujem zakaj

Poseben in nadvse aktualen zvočni omnibus poezije Srečka Kosovela. Režiser Klemen Markovčič je izbral Kosovelove pesmi, ki še posebej močno in kritično korespondirajo z današnjim časom. So skoraj nepredstavljivo aktualne, še bolj, ker jih je napisal človek, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, od tega sveta pa se je pred 120 leti poslovil pri samo 22. So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odpirali poglede. Avtor izbora in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Interpreti – Voranc Boh, Blaž Dolenc, Petja Labović, Zala Ana Štiglic Koprodukcija Radia Slovenija, 3. programa, programa Ars in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015

Radijska igra Henrik Ibsen: John Gabriel Borkman

Igra je priredba istoimenske drame norveškega dramatika Henrika Ibsena iz leta 1869. V njej bančni direktor, egocentrični stremuh, zavrača odgovornost za svoja pohlepna dejanja, s čemer pa posredno razbije tudi svojo družino. Prevajalka: Mojca Kranjc Avtorja priredbe: Mateja Koležnik, Rok Andres Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pianist: Klemen Golner John Gabriel Borkman – Igor Samobor Gunhild Borkman – Nataša Barbara Gračner Ella Rentheim – Saša Pavček Erhart – Klemen Janežič Fanny Wilton – Pia Zemljič Wilhelm Foldal – Pavle Ravnohrib Sobarica – Maša Grošelj Frida – Sara Gorše Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.

Bogoslužje Bogoslužje

Iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani neposredno prenašamo mašo. Mašuje frančiškan p. Pavle Jakop. Pri maši sodeluje Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Rebeka Dobravec. Pri orglah bo Ana Kresal, kitara: Peter Berden.

Musica sacra Na 1. adventno nedeljo - s spevom Virga Jesse floruit

Virga Jesse floruit je srednjeveško besedilo, ki bo v različnih uglasbitvah zvenelo v tokratni oddaji. Pogosto je namreč del skladb z vsebino, primernih za izvajanje v adventu, času, v katerem se nahajamo. Simbolično se nanaša na Marijo, ki predstavlja Jesejevo koreniko, iz katere je pognala mladika in vzvetela.

Sedmi dan Stoletnica rojstva znamenitega slovenskega literarnega zgodovinarja, teologa in leksikografa

17. novembra je minilo sto let od rojstva znamenitega slovenskega literarnega zgodovinarja, teologa in leksikografa ddr. Jožeta Rajhmana, ki je raziskoval predvsem jezikovno, literarnozgodovinsko in teološko izročilo slovenskih protestantov 16. stoletja. O njem so nedavno v Ljubljani in Mariboru pripravili poseben znanstveni simpozij. V oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek, o izjemnem Rajhmanovem raziskovalnemu opusu razmišlja literarna zgodovinarka, teologinja in bibliotekarka dr. Fanika Vrečko.

Sledi večnosti Letošnji Teden Karitasa nas nagovarja z geslom “Poti do srca”

Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Vabljeni, da ob Tednu Karitasa prisluhnete oddaji Sledi večnosti. Letošnje geslo Poti do srca, simbolizira poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, po katerih prostovoljci delijo svoj čas, znanje in prijaznost. Teden je še posebej delaven pri skrbi za materialno pomoč 111.078 osebam, ki jim Karitas redno pomaga z materialno pomočjo in svetovanjem. Vsako leto kot osnovno pomoč gospodinjstvom v stiski razdeli več kot 3000 ton hrane.

Bogoslužje Prenos maše iz Ankarana

Na praznično nedeljo Kristusa Kralja prenašamo sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Nikolaja v Ankaranu. Maševal bo župnik mag. Franc Šenk, pri maši bodo sodelovali sodelavke in sodelavci Župnijske karitas iz Ankarana. Na orgle bo igrala dr. Bogdana Borota.

Musica sacra Ob godu sv. Cecilije – o cerkveni glasbi in življenju z njo, v pogovoru z zborovodjem Miranom Bordonom

Miran Bordon je zborovodja Stolnega pevskega zbora Štefan Kovač v stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru, hkrati eden najbolj zaslužnih, da je koprska stolnica dobila veličastne orgle iz dvorane Tonhalle v Zürichu. Kot regens chori koprske stolnice pa je nedavno za življenjsko delo prejel tudi medaljo sv. Hieronima.

Sedmi dan Verska nestrpnost v okviru monoteističnih verstev

Kakšni so vzroki za razrast različnih oblik verske nestrpnosti, in zakaj so verniki lahka tarča različnih oblik verbalnega ali celo fizičnega nasilja. Še preden je rimski imperij za uradno religijo cesarstva imenoval krščanstvo, so bili kristjani vseskozi preganjani. Kako to, da je kristjanofobija preživela vsa ta stoletja, in kako se s porastom islamofobije in antisemitizma soočajo Abrahamovi otroci. Naš gost je zgodovinar in poznavalec religij dr. Renato Podbersič.

Sledi večnosti Celjski škof Maksimilijan Matjaž ob zaključku sinode

Po koncu zasedanja škofovske sinode v Rimu smo obiskali celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža. Strnil je nekaj vtisov in vsebinskih poudarkov zaključnega dokumenta. Formacija je zdaj ena glavnih nalog Cerkve, poudarja sogovornik. »Dokument okrepi vabilo na sinodalno pot, skupno pot, da bi res lahko zaživeli drug z drugim, drug ob drugem, da bi se zavedali, kdo nas kliče in predvsem, zakaj. Da bi bili Cerkev v poslanstvu,« pove celjski škof. Foto: Matjaž Feguš

Bogoslužje Evangeličansko bogoslužje

Evangeličansko bogoslužje, ki ga je pripravil evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša.

Musica sacra Na god sv. Elizabete - Legenda o sv. Elizabeti v uglasbitvi Franza Liszta

Sv. Elizabeta Ogrska goduje 17. novembra, na dan svoje smrti. Živela je v 13. stoletju, danes jo pogosto slikajo z vrtnicami v košari ali predpasniku, na glavi pa ima krono, saj je bila kraljevska hči. Kot pove že ime, je bila doma z Ogrskega oz. z Madžarske, zato ne preseneča, da se ji je s svojo glasbo poklonil tudi skladatelj Franz Liszt. V oratorij Legenda o sv. Elizabeti je vsebinsko vtkal pomembnejše trenutke njenega življenja.

Sledi večnosti O odpustkih z dr. Sebastijanom Valentanom

Med letošnjimi prejemniki priznanj in nagrad Mestne občine Maribor je tudi Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj župnije svetega Petra pri Mariboru, v Malečniku, doktor kanonskopravnih znanosti, ki je za zasluge na področju družbenih dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine v Mariboru prejel srebrni grb mesta Maribor. V Malečnik prihajajo številni romarji, kot boste slišali v nadaljevanju oddaje; precejšen del pa bomo namenili predvsem odpustkom, kajti papež Frančišek je dejal, da je odpustek kot jubilejna milost. To pa se navezuje na jubilejno leto 2025, izdane so tudi norme o podeljevanju odpustka v prihodnjem letu. Foto: Tatjana Splichal

Literarni večer France Prešeren: Viteštvo stroge oblike

Literarni večer posvečamo Francetu Prešernu, in sicer razmisleku o izrabljeni frazi, da gre za največjega slovenskega pesnika. Kaj pa ga dela tako velikega? Ne gre le za to, da so nas tako učili v šoli, Prešeren lahko še danes vsakemu izmed nas pove veliko o svetu in lepoti, če si le vzamemo čas, da ga pozorno poslušamo, kot ga je Brane Senegačnik, ki je pripravil oddajo. Interpretirata dramska igralca Aleš Valič in Boris Juh, vezno besedilo bere Klemen Konda, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2000.

Odprta knjiga na radiu Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru 6/24

Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedno spogledovanje. Prisrčno dopisovanje se spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Leo sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi. Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.

Lirični utrinek France Prešeren: Gazela

Na današnji dan leta 1800 se je rodil France Prešeren, ki je s svojim ustvarjanjem slovensko poezijo postavil na najvišjo raven. Izbrali smo njegovo tretjo Gazelo. Gazela je orientalska lirska pesemska oblika, ki je členjena v dvostišja. Prva dvojica verzov je rimana, rimo prevzamejo vsi sodi verzi, lihi pa so nerimani. V slovensko pesništvo je gazelo vpeljal prav Prešeren. Interpretiral bo dramski igralec Boris Ostan.

Literarni nokturno Marko Matičetov: Vsaka vojna je svetovna

Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.

Odprta knjiga na radiu Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru 5/24

Proti severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočanjih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.

Lirični utrinek Philip Larkin: Kaj se je sploh zgodilo

Na današnji dan, 2. decembra leta 1985, je umrl angleški pesnik Philip Larkin. Rodil se je leta 1922, študiral je v Oxfordu, kjer je potem delal kot bibliotekar. V poeziji je pogosto tematiziral občutke odtujenosti in osamljenosti sodobnega čoloveka. Pesem z naslovom Kaj se je sploh zgodilo je prevedel Uroš Mozetič. Leta 2003, ko smo Utrinek posneli, jo je interpretiral dramski igralec Uroš Smolej.

Literarni nokturno Adalsteinn Asberg Sigurdsson: Ledena dežala

'Bili smo lastniki / srečnega ledenega otoka / v tisti zimi." Islandski pesnik, pisatelj in glasbenik Adalsteinn Asberg Sigurdsson, rojen leta 1955, je prvo pesniško zbirko z naslovom 'Deviška prst' objavil leta 1977, do zadnje, 'Poletna luna', jih je izšlo več kot deset, poleg teh pa še roman in dobra desetina otroških knjig. Številne svoje pesmi je uglasbil ter z njimi nastopal doma in v tujini. Prevajalec Veno Taufer, igralec Vojko Zidar, režiserka Irena Glonar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar mojster zvoka Jure Culiber. Posneto septembra 2000.

Literarni portret Dominika Słowik: Prezimovanje čebel

Poljska pisateljica Dominika Słowik se je rodila leta 1988 v Jaworznem, manjšem mestu na južnem Poljskem. Doštudirala je španščino na Jagelonski univerzi v Krakovu, potem je veliko potovala: živela je v Španiji in Italiji ter kot prostovoljka delala v Gvatemali, soorganizirala je gledališki festival in delala kot garderoberka. Za prvenec Atlas Doppelgänger (2015) je bila nominirana za literarno nagrado Gdynia, za roman Prezimovanje čebel (2019) pa je prejela nagrado potni list Polityke. Izdala je še novelistično zbirko Samosevke (2021), v kateri v bizarnih, irealnih in pogosto grozljivih zgodbah obravnava ekološko in okoljsko tematiko ter raziskuje odnos človeka do narave. Leta 2024 je izšel njen tretji roman Ribje oko. Med značilnosti pisanja Dominike Słowik sodijo bogati domišljijski zapleti s fantastičnimi, pravljičnimi in nadrealističnimi prvinami, lahkotnost prehajanja med različnimi žanri ter obenem analitičnost in preciznost v opazovanju resničnosti, družbenih in političnih okoliščin njenega časa in kraja. Literarni portret o njej je pripravila Jana Unuk. Interpretira Mina Švajger, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Matjaž Miklič, Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.

Spomini, pisma in potopisi Joan Didion: Leto čudodelnih misli

Odlomek iz leta 2005 objavljene knjige Joan Didion Leto čudodelnih misli. Ameriška pisateljica, novinarka in scenaristka Joan Didion se je rodila leta 1934 in umrla leta 2021. Pisati je začela v petdesetih letih za različne časopise in revije. Veliko je pisala o razpadu vrednot v sodobni družbi, o kulturnih nesoglasjih in kaotičnosti. Znana je po lucidnem proznem slogu in pretanjenih opisih. V spominskem romanu Leto čudodelnih misli – izšel je leta 2005 – Joan Didion piše o nenadni izgubi svojega moža Johna Gregoryja Dunna, prav tako pisatelja in scenarista. Vzporedno piše tudi o hudi bolezni njune hčerke Quintane. Knjiga velja za klasično delo o žalovanju. Zanjo je pisateljica dobila več nagrad in nominacij: ameriško nagrado za stvarno literaturo, nominacijo za Pulitzerjevo nagrado za avtobiografijo in nominacijo za nacionalno nagrado ameriških kritikov. Prevod Miriam Drev, interpretacija Alida Bevk, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen. Produkcija 2018. Urednici oddaje Maja Žel Nolda, Staša Grahek.

Humoreska tega tedna Frane Milčinski - Ježek: Lokalpatriotitis in druge humoreske

Decembra mineva 110 let od rojstva Franeta Milčinskega - Ježka. Uvodna oddaja cikla prinaša tri Ježkove zgodbe, ki jih je leta 1966 izvrstno interpretiral avtor sam – to so Lokalpatriotitis, Racionirajte čas in Poncij Lubadar. Frane Milčinski - Ježek je bil član igralske skupine takratnega Radia Ljubljana, od leta 1947 naprej pa je na radiu delal tudi kot urednik, režiser, pevec ter avtor radijskih iger, pesmi, skečev, dramatizacij in humoresk. Pripovedovalec Frane Milčinski - Ježek, tonski mojster Mladen Fortič. Produkcija 1966.

Lirični utrinek Franc Mihael Paglovec: Kako brati

Franc Mihael Paglovec, rojen leta 1679 v Kamniku, sodi med predhodnike slovenskega razsvetljenstva. Njegova pesmarica je sicer ostala v rokopisu, izdal pa je pet nabožnih knjig, med njimi svoj prevod Hoje za Kristusom Tomaža Kempčana. V uvodu je bralcu med drugim svetoval, kako naj se loti branja. Igralec Tomaž Gubenšek. Posneto aprila 2014.

Neposredni prenos Družinski abonma SF 2: Carmina Burana

Kakšna je vsebina priljubljene Orffove kantate Carmina Burana in zakaj jo tako radi poslušamo? Prepustite se veličastnemu zvoku Zbora Slovenske filharmonije, dveh klavirjev in pisane množice tolkal, ki bodo izvedli odlomke kantate srednjeveških pesmi iz Kodeksa Buranus. S koncertom potujemo daleč v zgodovino, v 12. stoletje, ko so menihi v samostanih sanjali o lepotah življenja, potujoči vagabundi pa užitke iskali med potepanjem po današnji Evropi. Pisali so pesmi o junaštvih, ljubezni in erotiki, pijančevanju, igrah na srečo pa tudi o nespoštljivih cerkvenih voditeljih. Carl Orff: Carmina Burana (odlomki) Zbor Slovenske filharmonije Otroški zbor Glasbene matice Ljubljana Jerica Bukovec, dirigentka Andreja Kosmač in Gioele Andreolli, klavir Slovenski tolkalni projekt, tolkala Urška Šemrov, sopran Klemen Torkar, tenor Martin Kozjek, bariton Franci Krevh, povezovalec

Neposredni prenos PVC 3 - Poetično

Samospev je romantičnim skladateljem pomenil utelešenje intimnosti in zgoščenega lirskega izraza, v katerem je njihov čas videl enega svojih velikih idealov. Pesem s klavirjem pa je tudi v slovenskem glasbenem izročilu v vsem več kot dvestoletnem nastajanju z intimo ustvarjalca najtesneje povezana glasbena zvrst. Na tretjem koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije sta nastopila baritonist Domen Križaj in pianistka Andreja Kosmač. Poustvarila sta Pesnikovo ljubezen opus 48 Roberta Schumanna, Štiri resne pesmi opus 121 Johannesa Brahmsa in štiri samospeve iz opusa Antona Lajovca.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Turandot v neposrednem prenosu iz Maribora

Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.

Neposredni prenos Podelitev nagrade za najboljši prvenec in nagrade Radojke Vrančič za leto 2024

Kdo sta prejemnici nagrade za najboljši prvenec in nagrade Radojke Vrančič, je že znano. Podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec, ki jo podeljuje GZS-Zbornica založnikov in knjigotržcev skupaj z Društvom slovenskih pisateljev, in nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca oziroma prevajalko, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, pa bomo pospremili s pogovorom z nagrajenkama: Tino Perić in Majo Kovač. Z njima se po pogovarjala Tina Kozin, literarne odlomke iz nagrajenih del pa bo interpretirala Tina Resman. Voditelj: Aleksander Golja, Režija: Špela Kravogel, Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Tonska mojstra: Damjan Rostan, Vladimir Jovanović.

Neposredni prenos SOS 1: Slavnostno

SOS oziroma Sodobne orkestrske skladbe je cikel, ki ga je Slovenska filharmonija uvedla ob prenovi svoje abonmajske sheme in z letošnjo sezono vstopa v svojo peto izvedbo. V prvi vrsti je namenjen poustvarjanju del kanoniziranih skladateljev 20. stoletja, ki so svoje poetike zavezali glasbenemu modernizmu, sporede pa praviloma dopolnjujejo skladbe, ki so nastale v našem času. Nocojšnji koncert je posvečen dvema osebnostima, ki ju uvrščamo med največja imena slovenske glasbe in sta pred kratkim dopolnila devetdeset let; to sta Vinko Globokar in Lojze Lebič. Orkester Slovenske filharmonije Zbor Slovenske filharmonije Recitator: Boris Ostan Solistka: Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran Program: Nana Forte, Barve tvojega srca Lojze Lebič, Novembrske pesmi Matej Bonin, Vdih/Izdih Vinko Globokar, Voie (Pot)

Obiski kraljice Posnetek koncerta Barbare in Ulricha Theissna Pibernika v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani

V petek, 15. novembra sta v okviru letošnjega cikla Obiski kraljice v živo, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano koncertirala organista Barbara in Ulrich Theissen Pibernik. Svoj koncert sta poimenovala Dvojna fantazija – Orgle solo in štiriročno; predstavila pa sta se z orgelsko glasbo skladateljev 19. in 20. stoletja, ki sta jo pred začetkom koncerta tudi podrobneje predstavila v pogovoru z glasbeno urednico Polono Gantar.

Neposredni prenos Simfoniki in Nikola Pajanović

Po prvem gostovanju Dawida Runtza v Ljubljani junija lani ga je radijski kritik navdušeno opisal kot enega najobetavnejših evropskih dirigentov ta hip. Ob zahtevnem orkestrskem sporedu brez solista je kritik ugotavljal, da je »Runtz dirigent velikih potez, ki jih tvorijo izdelani drobni detajli«. Mladi poljski dirigent, šef dirigent Zagrebške filharmonije in Poljske kraljeve opere, se pred Simfonični orkester RTV Slovenija vrača s priljubljenim delom, Koncertom za orkester Witolda Lutosławskega. Poljski skladatelj je v njem na svoj način preobrazil spoznanja Béle Bartóka o poglobljeni glasbi za virtuozno in solistično razživljen simfonični orkester ter o zgledovanju v ljudski glasbi. Bartókov Drugi koncert za violino in orkester je nastal leta 1938, v času malo pred skladateljevim umikom pred nacizmom v Združene države in s skrivnostnimi razpoloženji ter temnimi barvami odslikuje nemir tistega obdobja. Delo bo izvedel mladi violinist Nikola Pajanović, ki je s Simfoniki že izvedel koncerta Hačaturjana in Čajkovskega.

Neposredni prenos 2. koncert PVC Slovenske filharmonije

Neposredni prenos 2. koncerta PVC Slovenske filharmonije. Zbor Slovenske filharmonije prvič v vlogi glavnega dirigenta vodi Stephen Layton. Program je oblikoval iz moteta Sancta Trinitas Nane Forte ter prepleta stavkov Maše "Ich stund an einem Morgen" Iacobusa Handla Gallusa in Antifon sodobenga poljskega skladatelja Pawla Lukaszewskega.

Neposredni prenos Jazz Ars All Stars - Tomi Purich Balkan Jazz Group

Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.

Neposredni prenos FKK II: Vznemirljivo

Na koncertu, ki so ga poimenovali »Vznemirljivo«, sta z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila dva priznana umetnika: eden trenutno najizvirnejših interpretov – japonski violinist Shunske Sato ter nizozemski dirigent Bas Wiegers, ki ga z njegovo neomajno energijo in izvajalsko širino označujejo kot enega najvznemirljivejših dirigentov tega časa. Na sporedu so bila tri dela: Uvertura Koriolan, op. 62 Ludwiga van Beethovna, Koncert za violino in orkester št. 4 v D-duru, KV 218 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56, »Škotska«, Felixa Mendelssohna.

Neposredni prenos 1. koncert cikla Carpe artem: Pot prijateljstva

Kot gostja otvoritvenega koncerta cikla Carpe artem: Pot prijateljstva nastopa izvrstna violinistka Lana Trotovšek, ki živi in dela v Londonu, leta 2021 pa je prejela nagrado Prešernovega sklada.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Turandot v neposrednem prenosu iz Maribora

Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Tomi Purich Balkan Jazz Group

Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.

Ars aktualno Organist Christoph Mauerhofer odpira novo sezono cikla orgelskih koncertov Obiski kraljice

Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.

Jazz Ars All Stars Motoi Kanamori Trio feat. Jaka Kopač & Lenart Krečič

Otvoritveni koncert 4. sezone cikla Jazz Ars All Stars v Kavarni Cukrarna je pripadel japonskemu triju, ki sta se mu na evropski turneji pridružila še dva eminentna slovenska saksofonista. Zasedba: Jaka Kopač (alt saksofon), Lenart Krečič (tenor saksofon), Hiroyuki Takubo (klavir), Akyra Yamada (bobni) in Motoi Kanamori (bas).

Sobotni operni večer Gaetano Donizetti: Lucia di Lammermoor v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.

Neposredni prenos Podelitev nagrade lastovka 2024

Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.

Komorni studio Trio brenkal: Urška Križnik Zupan, Tajda Krajnc in Izidor Erazem Grafenauer

V studiu 13 Radia Slovenija poslušajte 38. koncert v Komornem studiu: muziciranje harfistke Urške Križnik Zupan, citrarke Tajde Krajnc in kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja ter pogovor z umetniki.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Radijska igra Zofia Posmysz: Potnica iz kabine 45

Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob 100-letnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolaeviča Ostrovskijevega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala plejado značajskih vlog, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Sovčkom kot Georgom v Albbijevi drami Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961, ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi izpostavimo vsaj Zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot 100 vlog, na radiu pa več kot 200, od tega večinoma nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matija Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam samo prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočne pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri različne igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju. Tokratna igra je po premieri leta 1964 sploh prvič ponovljena. Lieschen, bivši esesovki, upodobi jo Duša Počkaj, se na čezoceanki na plovbi v Ameriko zazdi, da je prepoznala svojo nekdanjo interniranko. V stiski tega srečanja se izpove svojemu možu Walterju v upodobitvi Jurija Součka. Prevajalka: Rozka Štefan Režiser: France Kosmač Tonski mojster: Dušan Mauser Lieschen – Duša Počkaj Walter – Jurij Souček Natakar – Dušan Škedl Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1964.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Turandot v neposrednem prenosu iz Maribora

Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.

Sobotni operni večer Christoph Willibald Gluck: Ifigenija v Avlidi in Ifigenija na Tavridi iz Aix-en-Provencea

Gluckov uspeh je bil, z obema operama, izjemen in čez noč je postal prva operna zvezda.

Ars humana Ali bo umetna inteligenca pisala kot Ivan Cankar?

Nastaja slovenski veliki jezikovni model, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski Chat GPT. Kako bo delovala tovrstna umetna inteligenca, je odvisno od količine besedil, ki jih bodo zbrali pri nacionalnem projektu Povejmo. O širšem napredku na tem področju in potrebah po slovenskem velikem jezikovnem modelu z vodjem projekta Simonom Krekom, pisateljem Miho Mazzinijem, piscem o znanosti Sašem Dolencem in Markom Grobelnikom z Instituta Jožefa Stefana. Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu.

Kdo smo? Kolonstvo v Goriških Brdih

V Goriških Brdih se že od razvitega srednjega veka srečujemo s posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov, s kolonstvom. To je za razliko od tlačanstva veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z latnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).

Glasovi svetov "Povzročitelji nasilja verjamejo, da je ženska manjvredna"

Nasilje nad ženskami je oblika diskriminacije na podlagi spola in ena izmed najbolj razširjenih kršitev človekovih pravic. Po podatkih Združenih narodov zaradi nasilja vsak dan umre povprečno 140 žensk in deklic. Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami smo v tokratni oddaji Glasovi svetov gostili Metko Naglič iz Amnesty International Slovenija. Govorili smo o razlogih in kompleksnem ozadju nasilja na podlagi spola, pri čemer gre za preplet škodljivih spolnih stereotipov, neenakosti spolov, pristranskih družbenih norm in neustrezne zakonodaje. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.

Odprta knjiga na radiu Daniel Glattauer: Proti severnemu vetru 5/24

Proti severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočanjih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Lea sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.

Podobe znanja Kristina Djinović-Carugo: Moji kolegi v Sloveniji z relativno omejenimi sredstvi kratko malo čarajo

Ambasadorka znanosti, vodja Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu Osnovni gradniki življenja, proteini, so izredno zapletene makromolekule. Zmožne so opravljati najrazličnejše naloge in prav njihove številne interakcije so temelj vsega dogajanja, ki mu pravimo življenje; od procesov, ki potekajo znotraj celic, do usklajenega delovanja celotnega organizma. Kako ti procesi dejansko potekajo, pa je neločljivo povezano s samo zgradbo proteinov. Njihova struktura in različna preurejanja, do katerih prihaja v najrazličnejših procesih, so zato v središču raziskav strukturne biologije. Pri tem danes bogata paleta najrazličnejših pristopov omogoča res podroben vpogled v procese na nivoju molekul in nova spoznanja se vrstijo z veliko naglico, zanimivih področij pa je seveda v svetu živega ogromno. V tokratnih Podobah znanja se bomo med drugim posvetili osnovnim procesom, ki so odgovorni za to, da se naše mišice krčijo, kajti to je raziskovalno področje dr. Kristine Djinović-Carugo, redne profesorice na univerzi na Dunaju ter vodje Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu, ki je letos za svoj doprinos k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije prejela priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.

Humoreska tega tedna Frane Milčinski - Ježek: Lokalpatriotitis in druge humoreske

Decembra mineva 110 let od rojstva Franeta Milčinskega - Ježka. Uvodna oddaja cikla prinaša tri Ježkove zgodbe, ki jih je leta 1966 izvrstno interpretiral avtor sam – to so Lokalpatriotitis, Racionirajte čas in Poncij Lubadar. Frane Milčinski - Ježek je bil član igralske skupine takratnega Radia Ljubljana, od leta 1947 naprej pa je na radiu delal tudi kot urednik, režiser, pevec ter avtor radijskih iger, pesmi, skečev, dramatizacij in humoresk. Pripovedovalec Frane Milčinski - Ježek, tonski mojster Mladen Fortič. Produkcija 1966.

Literarna matineja Dr. Alenka Kepic Mohar: "Naše telesne navade vplivajo na procesiranje prebranega"

Tako kot knjiga, ima tudi branje snovni in nesnovni, telesni in mentalni vidik. A medtem ko pogosto govorimo o branju kot o mentalnem procesu beročega uma, ga kot takega raziskujemo ali zgolj spodbujamo, redkeje razmišljamo o tem, da se v proces branja vključuje naše celotno telo; to je tudi vzrok za to, da na naše dojemanje besedila vplivajo naše telesne navade, in med drugim tudi za to, da fizični nosilec besedila vpliva na obliko in ritem branja. O tem, pa tudi o nevidni moči knjig, o razvoju beročega uma, o tem, kaj se dogaja v nas med branjem in kako se v nas vpisujejo knjige s komparativistko in jezikoslovko dr. Alenko Kepic Mohar, glavno urednico založbe Mladinska knjiga in avtorico monografije Nevidna moč knjig.

Literarni večer Macuo Bašo: Ozka cesta daleč na sever

Pesnik Macuo Bašo je eno največjih imen japonske književnosti, klasik haiku poezije v 17. stoletju. Rodil se je leta1644, umrl je 28. novembra pred 330 leti. V nekoliko skrajšani obliki objavljamo njegovo najbolj znano delo, v potopisno pripoved povezano zbirko pesmi z naslovom Ozka cesta daleč na sever. Po angleškem prevodu Nobujukija Njuasa ga je poslovenil Veno Taufer. Interpret Jurij Souček, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Igor Likar. Produkcija 1983.