Ars aktualno V Linzu začetek filmskega festivala Crossing Europe

V avstrijskem Linzu ob Donavi se danes že dvaindvajsetič začenja filmski festival Crossing Europe, ki bo potekal vse do nedelje, 4. aprila. Na njem se tokrat predstavlja 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi tudi nekaj slovenskih filmskih naslovov.

Ars aktualno Nagrada IRIS za življenjsko delo Bojanu Kastelicu

Nagrade IRIS za najboljše stvaritve na področju filmske fotografije, ki jih od leta 2015 podeljuje Združenje filmskih snemalcev Slovenije, bodo nocoj sicer podelili v šestih kategorijah: za celovečerni, kratki, dokumentarni in študentski film ter za TV serijo in glasbeni spot. Nagrado Iris za življenjsko delo pa bo prejel direktor fotografije in dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, Bojan Kastelic. Magistriral je na sloviti praški filmski akademiji FAMU in je kot direktor filmske fotografije in snemalec v zadnjih štirih desetletjih sodeloval pri številnih domačih kratkih, dokumentarnih in celovečernih filmih ter televizijskih filmih in serijah. V obrazložitvi nagrade so med drugim zapisali, da je "s svojo tankočutnostjo, poetično osvetlitvijo in obvladovanjem tehnologije filmskega in televizijskega snemanja, močno zaznamoval poklic snemalca v funkciji direktorja fotografije".

Ars aktualno Nominiranci za nagrado LUX

V torek, 29. 4., bodo v Evropskem parlamentu v Bruslju razglasili letošnjega prejemnika filmske nagrade LUX evropskega občinstva za najboljši evropski film. Evropski parlament nagrado podeljuje od leta 2007 – do leta 2020 so zmagovalca izbirali izključno člani parlamenta, od leta 2020 naprej polovico glasov prispeva evropsko, torej tudi slovensko občinstvo. Spletno glasovanje se konča 27. aprila. Nominirancev je tudi tokrat 5 in z nominacijo so vsi dobili podnapise v 24 uradnih jezikih Evropske unije, vsi so tudi na ogled brezplačno v državah Evropske unije. Namen nagrade LUX, ki jo podeljujejo v sodelovanju z Evropsko filmsko akademijo, je praznovanje raznolikosti evropskega filma, in ozaveščanje glede družbenih, političnih in kulturnih problematik v Evropi. Nominirani filmi posredno ali neposredno opozarjajo na pomen enakopravnosti, pravičnosti, solidarnosti in sprejemanja drugačnosti.

Ars aktualno Ljubljana med 2. sv. vojno

V Mestnem muzeju Ljubljana so ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne odprli razstavo z naslovom 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno – gre za vpogled v ključne dogodke med letoma 1941 in 1945, ki so zaznamovali največje slovensko mesto.

Ars aktualno Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic

Vsako leto so 23. aprila še posebej v ospredju knjige, saj je Unesco ta dan razglasil za mednarodni dan knjige in avtorskih pravic. Izbran je bil med drugim zato, ker naj bi na ta dan umrli William Shakespeare, Miguel de Cervantes in Inka Garcilaso de la Vega. In kaj v poslanici ob dnevu, posvečenem knjigi poudarja aktualni predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk?

Ars aktualno Papež Frančišek, in memoriam

V posebni oddaji ob slovesu papeža Frančiška skozi pripovedovanje dr. Tomaža Gerdena spremljamo papeževo življenjsko pot in 12-letni pontifikat. Več o papežu povesta tudi mariborski nadškof Alojzij Cvikl in celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Foto: MMC / Reuters (detajl).

Ars aktualno Ob slovesu papeža Frančiška

"Dragi bratje in sestre, z veliko žalostjo sporočam, da je umrl naš sveti oče Frančišek. Zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu. Njegovo celotno življenje je bilo posvečeno služenju Gospodu in njegovi Cerkvi," je na vatikanski televiziji sporočil kardinal Kevin Farrell. Prehojene papeževe poti se v zapisu spominja urednik Uredništva za religije in verstva dr. Tomaž Gerden. Foto: MMC / Reuters

Ars aktualno Retrospektiva Oriente Vzhod/Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino

Retrospektiva Oriente Vzhod/Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici. Projekt evropskemu občinstvu razkriva bogato kinematografsko dediščino čezmejnega prostora Slovenije in Italije, retrospektiva, ki jo je zasnovala Varja Močnik, pa ponuja filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije.

Ars aktualno Zdravnica Roberta Icka sooči medicinsko etiko in verska ter nazorska prepričanja

Zvečer ob 20-ih bo na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana zadnja premiera letošnje sezone. Prvič na slovenskih odrih bomo lahko gledali igro Zdravnica britanskega dramatika in režiserja Roberta Icka. Dramo je režiral priznani operni in gledališki režiser Martin Kušej. Robert Icke je v središče svoje drame postavil zdravnico Ruth Wolff, vodjo ugledne klinike za Alzheimerjevo bolezen, ki se zaplete v spor s katoliškim duhovnikom. Zdravnica, igra jo Nataša Barbara Gračner, namreč prepove duhovniku dostop do umirajočega dekleta, ki jo želi spovedati, in tako postane tarča medijske gonje.

Ars aktualno Velika maša v h-molu Johanna Sebastiana Bacha

Informativni prispevki iz področja kulture

Ars aktualno Na Prvem programu Radia Slovenija premiera prvega dela radijske igre Kapucinska grobnica

Radijska igra Kapucinska grobnica je nastala po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Dramatizacijo in radijsko priredbo podpisujejo Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni in Ana Kržišnik Blažica.

Svet kulture Boštjan Antončič: Če je ples zaradi svoje minljivosti še posebej ranljiv, ali ni prav zato tudi neuničljiv?

Na današnji dan praznujemo Mednarodni dan plesa, ki ga je leta 1982 ustanovil mednarodni plesni komite. Latvijsko-ameriški plesalec Mihail Barišnikov je v svoji poslanici ples označil za utelešen izraz skupne krhkosti, v slovenski poslanici pa je plesalec Boštjan Antončič, član priznane belgijske plesne skupine Rosas, pri plesu izpostavil dimenzijo časa in prostora. V avstrijskem Linzu ob Donavi pa se danes že dvaindvajsetič začenja filmski festival Crossing Europe, ki bo potekal vse do nedelje, 4. aprila. Danes pa lahko spremljate podelitev nagrade občinstva lux 2025. Za nagrado se bo potegovalo pet nominiranih filmov, dokumentarna filma Prestreženi in Dahomej, igrana filma Julie molči in Animatorji ter animirani film Valovanje. Vabljeni k poslušanju!

Svet kulture Boštjan Antončič: Če je ples zaradi svoje minljivosti še posebej ranljiv, ali ni prav zato tudi neuničljiv?

Na današnji dan praznujemo mednarodni dan plesa, ki ga je leta 1982 ustanovil mednarodni plesni komite. Latvijsko-ameriški plesalec Mihail Barišnikov je v svoji poslanici ples označil za utelešen izraz skupne krhkosti, v slovenski poslanici pa je plesalec Boštjan Antončič, član priznane belgijske plesne skupine Rosas, pri plesu izpostavil dimenzijo časa in prostora. V avstrijskem Linzu ob Donavi pa se danes že dvaindvajsetič začenja filmski festival Crossing Europe, ki bo potekal vse do nedelje, 4. aprila. Danes pa lahko spremljate podelitev nagrade občinstva lux 2025. Za nagrado se bo potegovalo pet nominiranih filmov, dokumentarna filma Prestreženi in Animatorji, igrana filma Julie molči in Dahomej ter animirani film Valovanje. Vabljeni k poslušanju!

Jezikovni pogovori Ja, tudi beton lahko krvavi

Ne bi pričakovali, da lahko beton krvavi. Pa vendar je to uveljavljen izraz v gradbeništvu. Krvavenje betona pomeni nezaželeno izcejanje vode iz cementne paste betona, ki se pojavi na površju med vibriranjem svežega betona ali v notranjosti elementa ob vgrajeni armaturi ali ob večjih zrnih agregata in zmanjšuje adhezijo kompozita, je zapisano v Terminološkem slovarju betonskih konstrukcij. Mogoče bi pričakovali bolj dramatično razlago, vendar krvavenje betona ni čisto nedolžno, če ste gradbenik. V oddaji se bomo ozrli še po drugih besedah, povezanih z betonom, razložili, kaj vse lahko beton simbolizira in zakaj je Terminološki slovar betonskih konstrukcij tako pomemben za gradbeno stroko. Gosta oddaje: dr. Mojca Žagar Karer in dr. Mitja Trojar, glavna urednika slovarja, ki je izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Kdo smo? Čarni svet med presihanjem in coprnicami

Območje Cerknice je prav poseben svet: preplet lepote, miru, nenehnega spreminjanja, presihanja in nastajanja jezera, coprnic in domišljije, zato očara vsakega obiskovalca. Kakšen vtis je območje pustilo na avtorja oddaje Ivana Merljaka, lahko izveste v tokratni oddaji Kdo smo. Premierno smo jo predvajali lani.

S knjižnega trga Štucin, Partljič, Komac, Griffin

Jože Štucin: Bela čaplja, Tone Partljič: Pesniški Dvor, Vito Komac: Železničar, Elizabeth Griffin: Moj kraški pristan. Recenzije so napisali Miša Gams, Marica Škorjanec Kosterca, Andrej Lutman in Kristina Jurkovič.

Svet kulture Prozni prvenec Kaje Teržan in razstava Nagrajenke DLUM 2024

Pri založbi Beletrina je izšlo novo delo Kaje Teržan Obračun. Večkrat nominirana in nagrajena avtorica, ki je doslej izdala tri pesniške zbirke, se je tokrat lotila proze, v kateri kot kolaž sestavlja dele notranjih in zunanjih prostorov, preplete spominov in sanj z realnimi prizori. V Galeriji društva likovnih umetnikov Maribor je na ogled razstava Nagrajenke DLUM 2024. Predstavljajo se grafičarka Natalija Juhart Brglez, ilustratorka Alenka Spacal in slikarka Lucija Stramec.

Ars humana Franc Jožef – veliki vladar

Franc Jožef I. (1830–1916) je vladal oseminšestdeset let, kar je več kot katerikoli evropski vladar v novejši zgodovini. Njegove odločitve so zaznamovale ne le potek slovenske zgodovine, temveč celotno politično, kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Evropi v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Z zgodovinarjema dr. Andrejem Rahtenom in dr. Petrom Vodopivcem osvetljujemo cesarjevo osebnost in njegovo vladanje. O tem v portretu zadnjega monarha stare šole, ki je nastal leta 2016. Foto: Wikipedija

Pogled v znanost Kako graditi raziskovalne in industrijske stroje

Tokratni sogovornik je strokovnjak za projektiranje in inženiring tako industrijske kot raziskovalne opreme mag. Janko Kolbas, dipl.ing. elektrotehnike in direktor podjetja COLBYCO. Na primeru gradnje pilotnega reaktorja v Reaktorskem centru Podgorica, ki so ga pomagali zgraditi, in so ga zagnali 8. aprila letos, bo povzel, kakšno je sodelovanje med znanstveniki in projektanti pri izgradnji zapletenih raziskovalnih naprav. Gre za izkušenega inženirja, ki je svojo pot začel pri meritvah jedrskega sevanja na Inštitutu Jožef Stefan, delal v elektrogospodarstvu, projektantske izkušnje gradnje zapletenih strojev in industrijskih postrojev pa je pridobil v razvojnem oddelku projektantskega podjetja v Veliki Britaniji. V 80-ih letih je na podlagi teh izkušenj postal projektant pri slovitem podjetju SMELT, in mu bil zvest do razpada sredi 90-ih let, ko je ustanovil lastno podjetje. FOTO: Janko Kolbas v prostorih podjetja COLBYCO VIR: Program Ars, Goran Tenze

Jabolka, hruške in knjige Jan Stergar in Mateja Gomboc o romanu Gorica

Tokrat sem v podkastu Jabolka, hruške in knjige gostil Matejo Gomboc, avtorico romana Gorica. Roman pripoveduje zgodbo Gorice in njenih prebivalcev od druge svetovne vojne pa vse do sedanjosti. Gorica se je v tem času zelo spremenila in pretrpela, prav tako pa tudi njeni prebivalci. Od vojne, nemške okupacije, zavezniškega nadzora nad Gorico, postavitve nove meje in razrezanja Gorice na dva dela, staro in Novo in vzpona ter propada Jugoslavije. Z avtorico sva se pogovarjala o njeni navezanosti na Goriško, o tem kako je pridobila zgodovinski material in izpovedi za svojo knjigo, o zgodovini Gorice in naposled Nove Gorice in o pomembnosti učiteljskega poklica, ki ga danes ne cenimo več tako kot pred leti. Najbolj pa sva izpostavila pomembnost razumevanja zgodovinskih dogodkov na humani ravni. Gorica je bila pred, med in po vojni mesto, kjer so bivali Slovenci, Furlani, Italijani in drugi, vsakdo od njih se je na svoj način prebijal skozi vihar zgodovine in večino sta vojna in neprehodna meja hudo prizadeli. Na koncu sva se dotaknila še sedanjih dogodkov in pozdravila odprtje meje med obema Goricama in vse večjo povezanost obeh skupnosti. Kot evropska prestolnica kulture Gorica poudarja pomen čezmejnega sožitja in je lahko vzor vsem nam. Podkast sva končala s poudarjanjem pomena sodelovanja, razumevanja in sožitja med ljudmi in narodi. Naj padejo vse meje, tako na naši Zemlji kot v naših glavah in srcih. Lepo priporočam poslušanje novega podkasta z izjemno sogovornico. Roman Gorica bo od 2. maja naprej kot zvočna knjiga predvajan v Arsovi Odprti knjigi.

Eppur si muove - In vendar se vrti Razdeljeni Ciper

Ciper je že več kot pol stoletja razdeljen na grški in turški del, vmesno območje nadzorujejo mirovne enote Združenih narodov. V Ženevi so minuli mesec prvič po osmih letih skupaj sedli vodilni predstavniki ciprskih Grkov in Turkov ter skušali zbližati stališča. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je po pogovorih pozdravil znaten napredek, ki da sta ga dosegli sprti strani. Je ciprski konflikt res bliže rešitvi? Na razdeljeni sredozemski otok je po odgovore odpotoval Blaž Ermenc.

Kulturna panorama Ljubljana med 2. svetovno vojno, Mušič in Tkanje svetov

V Mestnem muzeju Ljubljana so ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne odprli razstavo z naslovom 1495 dni: Ljubljana med drugo svetovno vojno. V Gradu Štanjel so v okviru Evropske prestolnice kulture na ogled dela Zorana Mušiča. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova umetniki premišljujejo o pohlepnem izkoriščanju narave na razstavi Tkanje svetov: zbirke v dialogu. V tedenskem pregledu kulture tudi o simpoziju Družbene neenakosti in okoljske nepravičnosti ter o 30-letnici delovanja Kulturnega centra v Šentjanžu v Rožu.

Glasba našega časa Glasba s tribune Rostrum 4

V oddaji zaključujemo poslušanje izbora glasbe z mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2024 z deli Onutė Narbutaitė, Cécile Marti in Ádáma Brandenburga.

Zborovska glasba APZ Tone Tomšič poje slovenske ljudske pesmi

APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani ima bogato zgodovino, vedno pa je uzvočeval tudi slovenske ljudske pesmi. Za ta zborovski mozaik smo izbrali tiste priredbe, ki so nastale po navdihu Pavleta Merkuja, Sama Vremšaka, Jakoba Ježa in Alda Kumarja.

Koncertni dogodki na tujem Aleksander Malofejev in Nemški simfonični orkester iz Berlina

Nemški simfonični orkester iz Berlina je na kocertu 29. marca v Berlinski filharmoniji izvedel skladbo Moondog Elizabeth Ogonek, 2. Klavirski koncert Sergeja Rahmaninova in Simfonijo št. 5 Sergeja Prokofjeva. Dirigirala je Elim Chan, v vlogi solista je nastopil Aleksander Malofejev.

Skladatelj tedna John Lewis, 2. del

Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi - Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji - predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 zasnoval album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Skladatelj, zborovodja in pedagog Albin Weingerl, ponov.

Albin Weingerl je bil med NOB partizan, po vojni pa urednik revije Ciciban. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1953 končal študij glasbene zgodovine, leta 1956 pa študij kompozicije pri profesorju Blažu Arniču. Do upokojitve je bil pedagog na glasbenih šolah v Medvodah, Trbovljah, Kamniku in Ljubljani. Ustvaril je opus tradicionalnih orkesterskih, zborovskih, samospevnih in komornih skladb.

Koncert evroradia Erwin Schulhoff in Ludwig van Beethoven

Tokrat smo izbrali posnetek Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki ga je 28. marca na koncertu v Münchnu vodil Manfred Honeck. Na programu so bili: Pet skladb za godalni kvartet Erwina Schulhoffa v priredbi za orkester, 4. Klavirski koncert in 3. Simfonija, »Eroica«, Ludwiga van Beethovna. V vlogi solista je gostoval britanski pianist Paul Lewis.

Za en bokal muzike Mali Gaber, Zbure

Poslušamo pevke in pevce ter nekaj godčevskih viž iz Dolenjske, posnetih leta 1976 v Malem Gabru nedaleč od Šentvida pri Stični in Zburah v šmarješki fari. Vsebina pesmi izraža tradicionalne vrednote in način življenja, izvedbe so spontane in neposreden izraz takrat še popolnoma živega izročila, pa tudi zapisi viž, ki pesmi dopolnjujejo, so nastali v istem obdobju in bližnjih krajih.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Glasba Škerjanca, Ramovša, Kreka in Matičiča

Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Nove glasbene generacije Trobilno tekmovanje Festivala Ljubljana II

Festival Ljubljana je februarja svoje mednarodno tekmovanje prvič izvedel za trobilne zasedbe: kvartete in kvintete. Sestavi so se na tekmovanje prijavljali do prvega novembra lani, sledil je predizbor, nato polfinale, najboljših šest pa je zaigralo še na dveh finalnih koncertih, 28. februarja in 1. marca v Slovenski filharmoniji. Posnetke finala predvajamo v treh oddajah Nove glasbene generacije, in sicer: 21. aprila 2025: Kaiser Ensemble, Kvartet Iberica 28. aprila 2025: Quatuor Ellius, Kolumbijski trobilni kvintet 5. maja 2025: Trobilni kvintet Les Brasseurs, Kvintet KamBrass

Medenina in patina Novosti iz sveta ljubiteljskega godbeništva/drugič

Novi sklop so prejšnji ponedeljek uvedli Vogrini, štafeta pa je bila zdaj izročena Pihalnemu orkestru Vrhpolje, enemu najmlajših pri nas in še enemu zrelemu plodu prave setve novih godb, ki jo je pri koncu svojega življenja, že v tem tisočletju, na Krasu in v Vipavski dolini izvedel legendarni kapelnik Leander Pegan mlajši ter obudil nekdaj tako živahno ljubiteljsko godbeništvo v manjših krajih. Vrhpoljce so do zdaj vodili trije kapelniki – že omenjeni Pegan, Janez Žnidaršič, ki je ob kapelništvu v kraju zapustil tudi neizbrisljiv pedagoški pečat, in zdajšnji Matjaž Meden, ki to delo samo nadaljuje in nadgrajuje. Na sporedu bo skladba Jericho Berta Appermonta, potem prvi stavek (Kraška vas) Kraške simfonije Tomaža Habeta, za konec pa še skladba The Hounds of Spring Alfreda Reeda.

Ženske v svetu glasbe Sopranistka Nada Vidmar: operne arije

Operna in koncertna pevka Nada Vidmar je bila od leta 1945 do leta 1972 solistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.

Orkestralni jazz Concert Jazz Orchestra Vienna: Concerto for Guitar and Jazz Orchestra

Ed Partyka je ameriški pozavnist in komponist, ki že vrsto let živi in dela v Evropi. Njegov koncert za kitaro in jazzovski orkester je kot solist posnel sloviti avstrijski kitarist Wolfgang Muthspiel.

Jazz avenija Barry Altschull - bobnar in skladatelj

Barry Altschul je že od vsega začetka poleg bobnov uporabljal tudi širok razpon najrazličnejših tolkal in tako ustvarjal pravi zvočni vrtinec. Altschul se v vlogi skladatelja izkaže v kompleksni zasnovi ritma v skladbah. Sam je poudaril, da piše glasbo, ki jo bo lahko z užitkom igral.

Samo muzika Tonč Feinig – skladatelj, pianist in vokalist

Oddajo bomo namenili Tonču Feinigu, slovenskemu jazzovskemu pianistu z avstrijske Koroške. Feinig je ob jazzovskem ustvarjanju zelo dejaven tudi na širši koroški kulturni sceni – piše glasbo za lokalne gledališke skupine, sodeluje z zbori in je pomemben pri ohranjanju slovenske kulturne identitete manjšinskih Slovencev na avstrijskem Koroškem. Vodi tudi svojo založbo Tončtone Records, pri njej je izdal večino svojih samostojnih albumov.

Jazz Ars Pihalec Dave Pell – ob stoletnici rojstva

V oddaji se bomo spomnili saksofonista Dave Pella, ki se je rodil pred stotimi leti. Praktično celotno njegovo glasbeno kariero je zaznamovala zasedba osmih instrumentalistov.

Jazz avenija Cerkvene orgle v jazzu

Praznično oddajo bomo namenili jazzovski glasbi posneti na cerkvenih orglah, kar se sliši zelo nenavadno, pa vendar se je kar nekaj izvajalcev lotilo tovrstnega glasbenega eksperimenta. Na vrsti bodo improvizacije Keitha Jarretta, Georga Gruntza, Roka Zalokarja, Gera Kernerja, Sondreja Ferstada, Johna Zorna, Kita Downesa in Staleja Storlokkena.

Samo muzika Praznični jazz

V praznični oddaji Samo muzika bomo nanizali nekatere vzdušju primerne skladbe v izvedbi slovenskih izvajalcev: pianistov Dejana Pečenka in Marka Petrušiča, New Swing Quarteta, trobentačev Tiborja Kerekeša in Tomaža Grintala ter pevcev Uroša Perića in Aleša Hadalina.

Jazz Ars Album Delfeaya Marsalisa Odločitev Poncija Pilata

V predpraznični oddaji bomo predvajali ploščo pozavnista Delfeaya Marsalisa Pontius Pilate’s Decision – Odločitev Poncija Pilata, ki seveda povzema svetopisemsko tematiko. Delfeayo Marsalis je na svoj prvenec iz leta 1992 Pontius Pilate’s Decision uvrstil deset avtorskih skladb; za njihovimi svetopisemskimi naslovi nas čaka polnokrven be bop v slogu njegovega vzornika J. J. Johnsona.

Tretje uho Vince Mendoza - Nights On Earth

38-kratni nominiranec za nagrado Grammy in dobitnik osmih nagrad Grammy prihaja v Ljubljano. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo 3. junija nastopil z Big Bandom RTV Slovenija. Mendoza je največji živeči jazzovski aranžer in dirigent. Njegove skladbe in priredbe izvajajo takšne zvezde, kot so Gary Burton, Pat Metheny, Michael Brecker, Charlie Haden, Randy Brecker, Peter Erskine, Robbie Williams, Elvis Costello, Yellowjackets, Al DiMeola, Gino Vanelli, Joe Zawinul, Mike Stern, Kyle Eastwood, Björk, Chaka Khan, Al Jarreau, Joni Mitchell, Bobby McFerrin in GRP All Star Big Band. Album Nights On Earth je iz leta 2011. Na njem sodelujejo tudi Joe Lovano, Bob Mintzer, Ambrose Akinmusire, John Abercrombie, John Scofield, Larry Goldings, basist je Christian McBride, bobnarja pa Peter Erskine in Greg Hutchinson. Sloviti Metropole Orkest vodi avtor vseh skladb Vince Mendoza.

Jazz avenija Koncertne napovedi

Opozarjamo na nekatere bližnje koncerte jazzovskih glasbenikov pri nas. Poslušali bomo glasbo saksofonistke Camnille George, vokalista Andreasa Schaererja, bobnarja Dava Weckla in pevke Nicole Zuraitis.

Samo muzika Pevka Andrejka Možina

Oddajo namenjamo tržaški Slovenki Andrejki Možina, izvrstni skladateljici, pevki in violončelistki. Lani je v Trstu izšla antologija izbranih pesmi slovenskih pesnic v Italiji na knjigi in zgoščenki, naslovljeni Besede ne ubogajo več. Vse pesmi so objavljene v spremni knjigi z likovnimi deli Ivana Žerjala, na zgoščenki pa so uglasbitve Andrejke Možine in njene vokalne interpretacije ob spremljavi tria violončelistk Irene Ferro-Casagrande, Andrejke Možina in Carle Scandure. Poimenovale so se Violoncelli Itineranti.

Jazz Ars Pihalec in skladatelj Emil Mangelsdorff – ob stoletnici rojstva

Poslušamo skladbe nemškega pihalca in skladatelja Emila Mangelsdorffa. V svoji dolgi karieri je igral v zasedbah pianistke Jutte Hipp in v zasedbah svojega brata – pozavnista Alberta. Vodil je tudi svoje lastne zasedbe. Bil je tudi glasbeni pedagog, pogosto so ga vabili kot eno redkih prič jazzovskega gibanja pod nemškim nacizmom.

Radijska igra Tjaša Mislej – Prva beseda je mama – 4 – Ksenija

Igra je nastala po četrti zgodbi petdelnega omnibusa s skupnim naslovom Prva beseda je mama. Besedilo je bilo leta 2024 nominirano za nagrado Slavka Gruma in z različnih zornih kotov obravnava teme materinstva, družine, starševstva in družinskih odnosov. Tjaša Mislej jih predstavlja v sodobnem slogu, v katerem ni prostora za nič drugega kot za golo stvarnost – pojavnost vsakdana, torej. V Uredništvu igranega programu nastaja celotna serija posameznih zgodb, nocojšnja pa je na letošnjem Tednu slovenske drame nastala kot obogatena bralna uprizoritev pred občinstvom. Ksenija obravnava vprašanja najstniške nosečnosti, prenašanja travm, projekcij lastnih ambicij in posledic pretirano visokih pričakovanj do lastnih otrok. Režija: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Tehnični asistent: Miha Oblak Ksenija – Vesna Jevnikar Igor – Branko Završan Tina – Tina Resman Lasan Produkcija Uredništva igranega programa in Tedna slovenske drame Posneto v Prešernovem gledališču Kranj aprila 2025.

Radijska igra Brina Jenček: grem greš greva

Štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar se spopadata z akutnimi težavami mlade generacije, kot so stanovanjska problematika, omejene zaposlitvene možnosti, pa tudi zapleti, povezani s statusom priseljenca v naši državi. Diktat kapitalizma in okolja potuhnjeno, a vedno odločneje vpliva na njun intimni odnos, tako da se začne krhati tudi pod težo različnih pričakovanj in hrepenenja po drugačnem – ali pa enakem – vsakdanjiku. Živo izvedbo radijske igre smo v sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj pripravili v sklopu dodatnega programa 55. Tedna slovenske drame. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginja: Kaja Novosel Tonska mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalka glasbe v živo – DJ: Teja Gorenc Fonetičarka: Mateja Juričan Svetovalka za makedonski jezik: Dea Beatovikj Neža – Mina Švajger Dimitar – Matevž Sluga Uredništvo igranega programa in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto v stolpu Škrlovec v Kranju marca 2025.

Kratka radijska igra Andrej Blatnik: Pravzaprav

Igra s kratkimi stavki izriše čustveno stanje mladega zakonskega para. Ta se namreč zavé svoje odtujenosti in poskuša najti rešilno skupno točko. Impresija je zavzeta kritična podoba sodobnega urbanega življenja. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Asistentka režije: Helena Mugerle Nastopata – Nataša Barbara Gračner in Željko Hrs Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2011.

Kratka radijska igra Friedrich Dürrenmatt: Predor

Groteskna igra, ekspresivna radiofonska metafora, v kateri je človekova življenjska pot naslikana kot vožnja z vlakom skozi predor. Prevajalec: Darko Dolinar Režiserka in avtorica radijske priredbe: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralci: Študent – Uroš Smolej Šahist – Vojko Zidar Sprevodnik – Pavle Ravnohrib Vlakovodja – Aleš Valič. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1998.

Radijska igra Georg Büchner: Leonce in Lena

Ta komedija je zagotovo eno najlepših del romantične dramske literature, sicer izpod peresa nemškega dramatika Georga Büchnerja. Rojen leta 1812 se je že v mladosti zanimal za gledališče in je v tem zanosu s skoraj genialnim pisateljskim zagonom napisal tri igre: Dantonovo smrt, delo Woyzeck in komedijo Leonce in Lena. Vse tri stvaritve so ostale napol torzo/nedokončane, saj je leta 1837 Büchnerju dosti prezgodnja smrt, star je bil komaj 25 let, pretrgala nadaljnje uresničevanje drznih literarnih zamisli. Zatem so na Büchnerjevo delo skoraj pozabili. Ni bil namreč v skladu s časom, saj je že v dobi romantike uporabljal značilne ekspresionistične miselne in slogovne prvine, najbolj očitno v komediji Leonce in Lena, skoraj shakespearske globine. S svojo drzno pesniško metaforiko in izredno sodobno miselno podobo je blizu današnjemu času. Prevajalec: Jože Udovič Avtor radijske priredbe: Borut Trekman Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Kralj Peter iz kraljestva Popo – Stane Sever Princ Leonce, njegov sin – Rudi Kosmač Princesa Lena iz kraljestva Pipi – Alenka Svetel Vzgojiteljica – Štefka Drolc Valerio – Polde Bibič Rozeta – Majda Potokar Predsednik državnega svéta – Jože Zupan Sodelujejo še – Janez Albreht, Janez Rohaček, Tone Hommar, Franček Drofenik, Tone Kuntner, Janez Vajevec in Mirko Bogataj Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1968.

Radijska igra Joseph Roth: Kapucinska grobnica – 2. del

Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju nastajajočega nacizma problematični prehod v novonastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, ki je hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre ostaja na nek način »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. Drugi del se začne ob koncu vojne s Trottovo vrnitvijo na Dunaj, soočenjem z »novo stvarnostjo«, smrtjo mame, rojstvom sina in razhodom z Elisabeth. Gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne. Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta, mati – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini Jolanth Szatmary, Elisabethina prijateljica – Urška Taufer Gostilničar Feldmann – Radoš Bolčina Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper – Capodistria studio Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024. Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfesta, SNG Nova Gorica, Italijanske radiotelevizije Radio 3, Italijanske radiotelevizije Furlanija - Julijska krajina in 3. programa Radia Slovenija – programa Ars.

Radijska igra Lovrenc Marušič – pater Romuald, Aleš Jan: Škofjeloški pasjon

V velikonočnem času so uprizarjali znameniti pasijon. Tega so uprizarjali na škofjeloških ulicah med letoma 1721 in 1765, besedilo pa je nastalo v samostanu škofjeloških kapucinov. Leta 1987 je izšel v diplomatični transkripciji Jožeta Faganela in s prevodom latinskih in nemških delov Primoža Simonitija v zbirki Kondor. Leta 1992 pa je integralno besedilo prvi uprizoril Radio Slovenija. Radijska igra je posneta v posebnem vzdušju, zaznamovanem s samosvojim verskim in gledališkim doživljanjem. Avtor radijske priredbe in režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Lektor: Jože Faganel Prevod iz latinščine in nemščine: dr. Primož Simoniti Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Snemalec glasbe: Dare Novak Prolog – Ivan Rupnik Angel z mečem – Zvone Hribar Hudič – Boris Cavazza Eva – Nataša Ralijan Adam – Robert Waltl Angeli – Marijana Brecelj, Janez Starina, Norina Radovan, Irena Baar in Brane Grubar Smrt – Štefka Drolc Kristus – Boris Ostan Judež – Jurij Souček Pilat – Polde Bibič Judje – Borut Veselko, Pavle Ravnohrib in Tone Gogala Kristus, ki poje – Karel Jerič Hieronim – Jaka Jeraša Veronika – Polona Vetrih Žalostna mati Marija – Milena Zupančič Magdalena – Maja Končar Otroški zbor RTV Slovenija je vodil dirigent Matevž Fabijan Slovenski komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pa dirigent Marko Munih Produkcija Uredništva igranega programa Posneto na Kureščku in v studiih Radia Slovenija od aprila do avgusta 1992, ta različica pa zmontirana februarja 1997.

Kratka radijska igra Ivan Mrak: Prokurator Poncij Pilat

V igri, nastali po tretji drami biblične trilogije Ivana Mraka, je za rimskim prokuratorjem Poncijem Pilatom sodba, Jezus pa je že bil križan. Pilatovi ženi, sicer nasprotnici takšne odločitve, Jezusova usoda ne da miru, kar poglobi prepad med zakoncema. Poncij Pilat namreč vse bolj dvomi v pravilnost svoje odločitve, čeprav jo je sprejel z legitimnostjo ljudske volje. Sicer pa bič izvršenega in nepovratnega prekletstva zmeraj združi rablja in žrtev. Režiser in avtor radijske priredbe: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar Poncij Pilat – Branko Jordan Claudia Procula – Pia Zemljič Natanael – Voranc Boh Vratar – Uroš Maček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2020.

Kratka radijska igra Matjaž Farič: Rojstni dan

V igri spremljamo dva potnika med vožnjo na mestnem avtobusu. Boris in Meta se začneta naskrivaj opazovati in v mislih kritizirati drug drugega. Naposled izstopita na isti postaji in tudi do svojega cilja se odpravita po isti poti. Izkaže pa se, da sta oba namenjena k Igorju na rojstni dan. Režiser, glasbeni opremljevalec in montažer: Matjaža Fariča Tonska mojstrica: Sonja Strenar Boris: Blaž Setnikar Meta: Marinka Štern Igor: Matevž Müller Produkcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija v študijskem letu 2009/2010.

Radijska igra Andrej Hieng: Cortesova vrnitev

Coretosva vrnitev, zgodba o vrnitvi krščanskih vojakov iz Mehike, ki so jo med versko vojno opustošili, je po radijski uprizoritvi leta 1967 štiri leta pozneje doživela še operno skladatelja Pavla Šivica. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Skladatelj: Marijan Vodopivec Don Francisco – Boris Kralj Dona Maria – Štefka Drolc Cortes – Stane Sever Pestunja – Duša Počkaj Chincho – Polde Bibič Spovednik – Branko Miklavc Upravnik posestev – Janez Albreht Sodelovali so še – Maks Bajc, Dušan Škedl, Janez Hočevar, Iva Zupančič, Alja Tkačev Pesem poje – Bert Sotlar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1967

Radijska igra Joseph Roth: Kapucinska grobnica – 1. del

Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju porajajočega nacizma problematičen prehod v novo nastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni, v formatu radijske igre, ostaja pravzaprav »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek 1. svetovne vojne, zgodita se Trottova hitra poroka z Elisabeth Kovacs in naposled odhod na fronto v Sibirijo. Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta, mati – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Bubi Kovacs, Elisabethin brat – Andrej Zalesjak Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini Služabnik Jacques – Ivo Barišič Baranovič – Peter Harl Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper/Capodistria – studiu Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024 Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfesta, SNG Nova Gorica, Italijanske radiotelevizije Radio 3, Italijanske radiotelevizije Furlanija - Julijska krajina in 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars.

Sledi večnosti Zgodba Ecclesie je zgodba skupnosti

Svetopisemska družba Slovenije pomaga organizirati dve vrsti malih občestev z božjo besedo, programa Zdravilna beseda in Ecclesia. Po čem se malo občestvo razlikuje od drugih skupin, v katerih prebirajo Sveto pismo? V oddaji sodelujejo: Melita Bevc, Marko Ipavec, Bena Briški, Matjaž Črnivec, sestra Metka Kos, Eva Strajnar in Rok Pisk. Taka občestva pod pokroviteljstvom Svetopisemske družbe Slovenije delujejo že nekaj let, povezujejo pa ljudi različnih starosti, ozadij in veroizpovedi.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Stari trg- Slovenj Gradec

Na drugo velikonočno nedeljo ali belo nedeljo in tudi nedeljo božjega usmiljenja neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Stari trg - Slovenj Gradec. Ob sodelovanju tamkajšnjih vernic in vernikov mašo daruje župnik Damjan Mlinarič.

Musica sacra Pravoslavna velikonočna glasba s Komornim zborom iz St. Peterburga

Katoličani in pravoslavni verniki so letošnjo veliko noč praznovali na isti dan. Velikonočni čas pa pri obeh veroizpovedih traja še 50 dni – do nedelje Sv. Trojice; glasba z velikonočno vsebino se torej v tem času izvaja tudi pri pravoslavni liturgiji. Tokrat bo zvenela v izvedbi Komornega zbora iz St. Peterburga v Rusiji, vokalnega sestava, ki se ponaša s t.i. bassi de profondo, pa tudi z vznesenimi soprani ter bogatim, polnim zvokom.

Sedmi dan Zapuščina papeža Frančiška

Smrt papeža Frančiška zelo odmeva po vsem svetu. Zbrali smo nekaj mnenj o tem pomembnem papežu.

Sledi večnosti Papež Frančišek, romar upanja

Na velikonočni ponedeljek so iz Rima sporočili, da je umrl papež Frančišek. Njegov dvanajstletni pontifikat je bil zelo dinamičen, papež je uvedel številne novosti in spremembe. Zaradi svoje skromnosti in zavzemanja za revne in ljudi z obrobja družbe je postal zelo priljubljen tudi izven Katoliške cerkve. O pomembni papeževi duhovni dediščini govori škof pomočnik v ljubljanski nadškofiji dr. Anton Jamnik.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Na velikonočno nedeljo neposredno prenašamo slovesno sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje župnik, frančiškan p. Pavle Jakop. S petjem sodelujejo: APZ sv. Cecilije, Mladinski mešani zbor in orkester, s solisti: Katarino Zorec, Brino Vukovič, Andrejem Rustjo in Blažem Stajnkom. Na orgle igra Ana Kokotec Kresal, dirigent je Miha Zupanc Kovač.

Musica sacra Na veliko noč - z glasbo Stanka Premrla

Letos mineva 60 let od smrti skladatelja Stanka Premrla, vsestranskega in plodovitega glasbenega pisca, ki je med drugim uglasbil tudi slovensko himno. Velike noči si brez njegovih pesmi skoraj ne moremo predstavljati. Kot je sam zapisal v eni od revij Cerkveni glasbenik, naj bodo velikonočne pesmi »izrazito vesele…« in naj se jih pri liturgiji izvaja čim pogosteje, saj »vzradostijo srca in navdušijo…«. To vzdušje veje tudi iz njegovih, v vseh ozirih muzikalno dovršenih, a izvajalsko ne najlažjih kompozicij z velikonočno vsebino.

Sedmi dan O velikonočni skrivnosti z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Verniki so povabljeni, naj živijo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Čas od cvetne do bele nedelje je v Katoliški cerkvi poln simbolike. »Ohranjamo navade, pozabljamo pa na vsebino«, med drugim pove naš gost in v jubilejnem letu opozori tudi na osamljenost med ljudmi.

Sledi večnosti Velika noč v Binkoštni cerkvi Murska Sobota

Kristjani bodo kmalu praznovali svoj največji praznik – veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Velika noč je praznik veselja in upanja, kar verniki izražajo tudi z vzklikom Aleluja, ki pomeni Slavite Boga. Binkošti obhajajo 50. dan po veliki noči. Na binkošti je Jezus po vnebohodu svojim učencem poslal Svetega Duha. O pomenu velike noči tokrat iz Murske sobote, v sodelovanju z Binkoštno cerkvijo Murska sobota, ki daje poudarek osebnemu odnosu z Bogom in delovanju Svetega Duha. Gostje v oddaji so: binkoštni pastor Andrej Bojnec, 21-letna Kaja Marton, medicinska sestra in 42-letni Jernej Kuzmič, pravnik zaposlen v gospodarstvu.

Bogoslužje Prenos maše iz Izole

Na cvetno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Mavra v Izoli. Mašuje župnik Janez Kobal. Pasijon bere mladinska skupina. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom sestre Božene Kutnar. Na orgle igra Maja Cenčič.

Musica sacra Pasijon Giovannija Paisiella

Na cvetno nedeljo se po cerkvah bere ali poje pasijon; tokrat vam bomo zato predstavili odlomke iz pasijona Giovannija Paisiella, klasicističnega skladatelja, ki svoje pasijonske kompozicije ni komponiral na besedila evangelistov, pač pa na libreto Pietra Metastasia, avtorja besedil več kot 1000 oper, uglasbenih izpod peresa različnih skladateljev tistega časa. Operne elemente oz. značilnosti lahko opazimo tudi v Paisiellovem pasijonu, ki so ga skladatelji poznega baroka, rokokoja in zgodnje klasične dobe največkrat obravnavali kot azione sacra oz. kot oratorij.

Literarni nokturno Leonor Fini: Oneiropomp

Leonor Fini je življenjska pot vodila iz rodnega Buenos Airesa prek Trsta do Pariza, kjer se je leta 1931 ustalila in uveljavila kot nekonvencionalna slikarka, upodobljajoča usodne ženske in skrivnostne živali, zlasti mačke. Z obsežnim in osupljivim slikarskim opusom se uvršča med klasike nadrealizma, napisala pa je tudi nekaj proznih del. Iz kratkega romana z naslovom "Oneiropompe" (kar pomeni: Prinašalec sanj), ki je izšel leta 1978, smo izbrali odlomek. Prevajalec Aleš Berger, interpret Timotej Novaković, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.

Literarni večer Hans Christian Andersen - ob 220. obletnici rojstva

Ob okrogli obletnici rojstva pravljičarja (pa tudi pesnika, romanopisca in dramatika) Hansa Christiana Andersena se velikemu danskemu umetniku poklanjamo z Literarnim večerom. Avtorica scenarija in prevoda Silvana Orel Kos, režiserka Irena Glonar, asistentka režije Bernarda Černe, bereta Jasna Potočnik Topler in Matjaž Romih, interpretirajo Zvone Hribar, Aleš Valič in Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, urednik oddaje pa Marko Golja. Oddaja je nastala leta 2005.

Odprta knjiga na radiu Pia Prezelj: Težka voda 8/10

Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretinja: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.

Lirični utrinek Franjo Frančič: Kačja slina

Pisatelj, pesnik, dramatik in prevajalec Franjo Frančič živi in ustvarja v Istri. Rodil se je leta 1958 v Ljubljani in je avtor več kot petdesetih knjig proze, poezije, dramatike in knjig za otroke. V pesmi Kačja slina obravnava svoj odnos do smrti in življenja. Interpret Matej Puc. Posneto leta 2025.

Literarni nokturno Timotej Novaković: Inokulum

Mladi slovenski pesnik in igralec Timotej Novaković je študij igre končal leta 2019 na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. S pisanjem poezije se je začel ukvarjati v zgodnjem srednješolskem obdobju in kmalu začel objavljati v literarnih revijah, med drugim v Poetikonu, Novem zvonu in na portalu LUD Literatura. Ob njegovem prvencu Inokulum, iz katerega so izbrane pesmi, je Miklavž Komelj zapisal, da je vesel, "ko nekdo dojema poezijo kot delovanje ‒ in to kot delovanje ob pomoči dvoumnosti, povzročanja učinkov z nasprotji, dekonstrukcije mehanizmov smisla /.../ Vidi mozaik, ki razpada, on pa vzame kamenčke v pest in jih meče naokoli, da bi nastala nova podoba". Zbirka Inokulum je izšla lani jeseni pri Ljudskem muzeju Rogaška Slatina, Zbirka KunstHaus. Interpret je Timotej Novaković, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2025.

Odprta knjiga na radiu Pia Prezelj: Težka voda 7/10

Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgani slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z odtenki pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednji lik, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje pa razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj/watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretinja: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.

Lirični utrinek Czesław Miłosz: Pesniško stanje

Sloviti poljski pesnik Czesław Miłosz velja za osrednji glas poljske poezije 20. stoletja. V pesmi Pesniško stanje se ozira nase in na svoje ustvarjanje ali bolje, ustvarjalno držo. Interpret je Timotej Novaković, prevajalka Jana Unuk. Produkcija leta 2025.

Literarni nokturno Valentin Polanšek: Bratovska jesen

Ob dnevu upora proti okupatorju smo iz slovenske literarne zgodovine izbrali odlomek iz drugega dela zgodovinskega romana Bratovska jesen (Drava, 1982) pisatelja in pesnika Valentina Polanška (1928‒1985). Svet, v katerega nas najpogosteje vodi v svojih delih, je južni del Podjune, svet pod Peco, Olševo, Kočno, Košuto in Obirjem, problematika pa je širša, ne krajevno obarvana. Polanšek izhaja, kot je sam rad pripovedoval, "iz naplavine kmečkega proletariata, ki se je suval za vsakdanji kruh". V Celovcu je končal učiteljišče in bil potem ravnatelj na osnovni šoli na Obirskem. Zgodba romana Bratovska jesen postavlja v središče dva glavna junaka, Domna in Matevža, ki sta resnični osebi. Valentin Polanšek ju je v spremnem zapisu na zavihku knjige takole predstavil: "Bila sta sinova bajtarjev, vedre narave, pevca in narodnjaka, priljubljena pri vseh domačinih. (…) V najlepših fantovskih letih sta kot partizana žrtvovala svoji življenji. Mrtvega Domna so na Komnu sežgali, Matevža pa so ubili poleg domače bajte in lastni oče ga je decembra 1944 zakopal, spomladi 1945 pa ga je dal prepeljati na kapelsko pokopališče". Interpret Timotej Novaković, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.

Literarni portret Bernard Schlink

Sodobni nemški pisatelj in pravnik Bernhard Schlink (roj. l. 1944) je svetovno slavo dosegel z romanom Bralec. Prej je pisal žanrsko literaturo, po Bralcu pa je objavil zbirko kratkih zgodb Ljubezenski pobegi. Ta v estetskem pogledu prav nič ne zaostaja za predhodnico. Knjigi je prevedla Sandra Baumgartner. V oddajo, ki jo je pripravila Ksenija Bizjak, so vključeni odlomki iz obeh. Prevajalka je Sandra Baumgartner, bralka Barbara Zupan, Igralca in Nina Valič in Slavko Cerjak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, režiserka Irena Glonar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2003.

Spomini, pisma in potopisi Angela Vode: Korak v zgodovino

"Gledala sem s preveč odprtimi očmi," je o sebi in svojem dojemanju travmatične zgodovine zapisala Angela Vode, izjemna osebnost 20. stoletja. Rodila se je leta 1892, po končanem učiteljišču je študirala zdravstveno pedagogiko in opravila specialistični izpit iz defektologije. Med vojnama je aktivno delovala v društvih, ki so si prizadevala za odpravo diskriminacije po spolu in socialnem položaju. Leta 1922 je postala članica Komunistične partije, vendar so jo izključili, ko je odkrito nasprotovala paktu Ribbentrop - Stalin. Med vojno je sodelovala v OF, Italijani so jo za nekaj tednov zaprli, po kapitulaciji Italije pa so jo Nemci poslali v taborišče Ravensbrück. Po vojni so jo na Nagodetovem procesu obsodili kot "zahodno agentko, plačanko in razredno sovražnico". V zaporu je bila šest let. Ko se je vrnila v Ljubljano, je bila brez državljanskih pravic, ni smela delati, objavljati in javno delovati. Nekaj časa je delala kot tajnica. Živela je, kot je sama povedala, "polovično življenje", vseeno pa je pozneje, ko je lahko, kljub nadzoru obveščevalne službe potovala, veliko brala in pisala. V besedilu z naslovom Korak v zgodovino se je Angela Vode leta 1961 spomnila napada Nemčije na Jugoslavijo. Leta 1974 mu je dodala Pripis, v katerem je opisala še nekaj svojih izkušenj in opažanj. Bere Barbara Medvešček, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, režija Alen Jelen. Produkcija leta 2025. Redakcija Staša Grahek.

Humoreska tega tedna Mark Twain: O zatonu umetnosti laganja

Pozor, poudarek ni na laganju, to pač nikakor ne izumira, pač pa na prefinjeni umetnosti laganja. Danes, več kot sto let po pisateljevi smrti, je ogrožena celo v politiki. Prevajalec je Uroš Kalčič, igralec Vojko Zidar, tonski mojster Matjaž Miklič. Režiser Igor Likar. Posneto leta 2008.

Neposredni prenos SOS 3 - Odrešujoče

Orkester Slovenske filharmonije Solist: Thomas Jesatko, basbariton Recitatorja: Boris Ostan in Maks Dakskobler Program: Bernd Alois Zimmermann, Ich wandte mich und sah an alles Unrecht, das geschah unter der Sonne (Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem ) – ekleziastično dejanje Olivier Messiaen, Et exspecto resurrectionem mortuorum (In čakam na vstajenje mrtvih) »Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem: Glej, solze zatiranih in nimajo tolažnika, nasilje prihaja iz roke njihovih zatiralcev in nimajo tolažnika. Tedaj sem blagroval mrtve, ki so že davno umrli, bolj kakor žive, ki še živijo: bolj kakor oboje pa blagrujem tistega, ki ga še ni, ki ni videl hudega dogajanja, ki se godi pod soncem.« (Prd 4,1-3) In pričakujem vstajenje mrtvih.

Neposredni prenos Simfoniki, dirigent Ivan Hut in pianist Ivan Krpan

Šesti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Ivan Krpan (klavir) dirigent: Ivan Hut Matic Romih: The Card Players za komorni godalni orkester Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 1 v C-duru op. 15 (dodatek) Frédéric Chopin: Preludij op.28 št.15 Sergej Rahmaninov: Simfonija št. 2 v e-molu op. 27

Neposredni prenos Simfoniki na odprtju SGD z Ostercem in Lazarjem

Otvoritev 39. Slovenskih glasbenih dnevov Simfonični orkester RTV Slovenija Milko Lazar (elektronski instrumenti s tipkami) Luka Juhart (harmonika) dirigent: Uroš Lajovic Slavko Osterc: Maska rdeče smrti, baletna pantomima Milko Lazar: Ballet Imaginaire za harmoniko, lazaronator in orkester Milko Lazar: Moški z nožem, koncertna različica

Neposredni prenos Mistično

Zbor Slovenske filharmonije bo svoj peti koncert za Pretežno vokalni cikel izvedel pod vodilom Mistično. Z dirigentom Stephenom Laytonom bo postavil glasbeni okvir iz šestih skladb Arva Pärta, čigar glasba ima za marsikoga skrivnosten pomen. V okvirju bo zvenelo novo delo z naslovom Stvarjenje Damijana Močnika na poezijo Braneta Senegačnika za mešani zbor in violončelo. Sredi zvočne podobe bomo slišali še Suito št. 1 v G-duru, Bachova dela 1007. Na violončelo bo igral Gal Faganel. In kaj je mistično? Dirigent Stephen Layton tokrat prisega na število 6: šest skladb Arva Pärta, šest stavkov Bachove Suite za violončelo št. 1 in šest dni stvarjenja, kajti sedmi dan je Bog počival.

Neposredni prenos Dolgo pričakovano - 5. koncert FKK Slovenske filharmonije

Koncertni spored se bo začel z novim slovenskim delom, Radostno uverturo Črta Sojarja Voglarja, sledili pa bosta dve deli Johannesa Brahmsa: skladateljev Prvi klavirski koncert in Prva simfonija. Orkester Slovenske filharmonije bo nastopil pod taktirko svojega glavnega dirigenta Kahija Solomnišvilija, kot solist v Brahmsovem klavirskem koncertu pa bo igral japonski pianist Tomoki Sakata. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, »… se je Brahmsov prvi poizkus pisanja simfonije pri skladateljevih šestindvajsetih letih končal z nastankom Prvega klavirskega koncerta. Na njegov simfonični prvenec je moral nato evropski glasbeni svet nestrpno čakati še skoraj dvajset let. Na številna vprašanja in spodbude je z Beethovnovo glasbeno avtoriteto obremenjeni Brahms ob tem odgovarjal: »Nikoli ne bom napisal simfonije! Ne moreš si misliti, kako je, če vedno slišiš takega velikana hoditi za seboj.« Kako pa se s pritiskom tradicije soočajo skladatelji našega časa, nam bo razkrilo novo delo Črta Sojarja Voglarja.

Neposredni prenos Mozartina IV

Na sklepnem koncertu cikla nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je zvenela glasba Antonína Dvořáka in Josefa Suka. Pod programsko zasnovo se podpisuje violončelistka Maruša Turjak Bogataj, ki je glasbenike vodila, predstavila pa se je tudi kot solistka.

Neposredni prenos Neposredni prenos 5. koncerta abonmaja Same mogočne skladbe (SMS 5) Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije je vodil njegov glavni dirigent Kahi Solomnišvili; solistka pa je bila tokrat članica orkestra, to je violinistka in koncertna mojstrica Orkestra Slovenske filharmonije Ana Dolžan. Doživeli smo jo lahko v izvedbi Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8 Richarda Straussa, sicer pa sta bili na sporedu še dve glasbeni deli: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, »Patetična« Petra Iljiča Čajkovskega – slišali smo jih v drugem delu koncerta – ter Druga suita za godala Marijana Lipovška, ki je odprla koncertni večer.

Neposredni prenos Drago Jančar: In ljubezen tudi

Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.

Neposredni prenos Sodobna glasba ni bavbav, Družinski abonma SF 4

Danes priljubljena glasba Maurica Ravela je bila v času nastanka označena za "sodobno". Ali veste, da obstaja skladba za flavto in budilko? Razširimo svoja obzorja s spoznavanjem zanimivih in igrivih skladb 20. in 21. stoletja. Bi pri izvedbi katere izmed njih tudi sodelovali? Glasbeniki Orkestra Slovenske filharmonije Alja Klemenc, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/sodobna-glasba-ni-bavbav/

Neposredni prenos Simfoniki, organist Olivier Latry in dirigent Oscar Jockel

Peti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Olivier Latry (orgle) dirigent: Oscar Jockel Johann Sebastian Bach/Anton Webern: Ricercar à 6 Francis Poulenc: Koncert za orgle, godalni orkester in timpane v g-molu FP 93 (dodatek) Léon Böellmann: Toccata iz Gotske suite op. 25 Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru K 551

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Štěpánka Balcarová, Tomaž Gajšt, Ana Čop in Big Band RTV Slovenija

Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Achim Kirchmair & David Jarh Kvintet

Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Jazz Ars All Stars Blaž Trček BT4

Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.

Podobe znanja Mitja Lainščak: Če srce prevečkrat izzovemo, se bo utrudilo, popustilo in ustavilo

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.

Sobotni operni večer Charles Villiers Stanford: Kritik iz Wexforda

Kritik se dogaja se na odru gledališča, na katerem vadijo novo delo – prvič na naših valovih.

Radijska igra Georg Büchner: Leonce in Lena

Ta komedija je zagotovo eno najlepših del romantične dramske literature, sicer izpod peresa nemškega dramatika Georga Büchnerja. Rojen leta 1812 se je že v mladosti zanimal za gledališče in je v tem zanosu s skoraj genialnim pisateljskim zagonom napisal tri igre: Dantonovo smrt, delo Woyzeck in komedijo Leonce in Lena. Vse tri stvaritve so ostale napol torzo/nedokončane, saj je leta 1837 Büchnerju dosti prezgodnja smrt, star je bil komaj 25 let, pretrgala nadaljnje uresničevanje drznih literarnih zamisli. Zatem so na Büchnerjevo delo skoraj pozabili. Ni bil namreč v skladu s časom, saj je že v dobi romantike uporabljal značilne ekspresionistične miselne in slogovne prvine, najbolj očitno v komediji Leonce in Lena, skoraj shakespearske globine. S svojo drzno pesniško metaforiko in izredno sodobno miselno podobo je blizu današnjemu času. Prevajalec: Jože Udovič Avtor radijske priredbe: Borut Trekman Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Kralj Peter iz kraljestva Popo – Stane Sever Princ Leonce, njegov sin – Rudi Kosmač Princesa Lena iz kraljestva Pipi – Alenka Svetel Vzgojiteljica – Štefka Drolc Valerio – Polde Bibič Rozeta – Majda Potokar Predsednik državnega svéta – Jože Zupan Sodelujejo še – Janez Albreht, Janez Rohaček, Tone Hommar, Franček Drofenik, Tone Kuntner, Janez Vajevec in Mirko Bogataj Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1968.

Ars humana Franc Jožef – veliki vladar

Franc Jožef I. (1830–1916) je vladal oseminšestdeset let, kar je več kot katerikoli evropski vladar v novejši zgodovini. Njegove odločitve so zaznamovale ne le potek slovenske zgodovine, temveč celotno politično, kulturno, gospodarsko in družbeno življenje v Evropi v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Z zgodovinarjema dr. Andrejem Rahtenom in dr. Petrom Vodopivcem osvetljujemo cesarjevo osebnost in njegovo vladanje. O tem v portretu zadnjega monarha stare šole, ki je nastal leta 2016. Foto: Wikipedija

Glasovi svetov Umetnost je strateško in miselno orodje

Umetnost potrebuje večjo prepoznavnost in veljavo tako znotraj univerze kot družbe. Okrepiti bi bilo treba tudi interdisciplinarno povezovanje znotraj univerze, že od vrtca dalje pa dati večji poudarek na ustvarjalnosti in kulturno-umetniški vzgoji. Na to opozarjajo nekateri profesorji in profesorice s treh umetniških akademij. V tokratni oddaji Glasovi se o večji vlogi umetnostno-znanstvenega raziskovanja znotraj univerzitetnega okolja pogovarjamo s profesoricama dr. Nadjo Zgonik in dr. Barbaro Predan z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

Radijska igra Brina Jenček: grem greš greva

Štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar se spopadata z akutnimi težavami mlade generacije, kot so stanovanjska problematika, omejene zaposlitvene možnosti, pa tudi zapleti, povezani s statusom priseljenca v naši državi. Diktat kapitalizma in okolja potuhnjeno, a vedno odločneje vpliva na njun intimni odnos, tako da se začne krhati tudi pod težo različnih pričakovanj in hrepenenja po drugačnem – ali pa enakem – vsakdanjiku. Živo izvedbo radijske igre smo v sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj pripravili v sklopu dodatnega programa 55. Tedna slovenske drame. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginja: Kaja Novosel Tonska mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalka glasbe v živo – DJ: Teja Gorenc Fonetičarka: Mateja Juričan Svetovalka za makedonski jezik: Dea Beatovikj Neža – Mina Švajger Dimitar – Matevž Sluga Uredništvo igranega programa in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto v stolpu Škrlovec v Kranju marca 2025.

Operna jutranjica Španija na odru

Oddaja prinaša podobo Španije na opernem odru, podobo, izrisano v glasbeni ali prostorski dimenziji.

Odprta knjiga na radiu Pia Prezelj: Težka voda 7/10

Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgani slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z odtenki pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednji lik, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje pa razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj/watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretinja: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.

Humoreska tega tedna Mark Twain: O zatonu umetnosti laganja

Pozor, poudarek ni na laganju, to pač nikakor ne izumira, pač pa na prefinjeni umetnosti laganja. Danes, več kot sto let po pisateljevi smrti, je ogrožena celo v politiki. Prevajalec je Uroš Kalčič, igralec Vojko Zidar, tonski mojster Matjaž Miklič. Režiser Igor Likar. Posneto leta 2008.

Koncert evroradia Erwin Schulhoff in Ludwig van Beethoven

Tokrat smo izbrali posnetek Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki ga je 28. marca na koncertu v Münchnu vodil Manfred Honeck. Na programu so bili: Pet skladb za godalni kvartet Erwina Schulhoffa v priredbi za orkester, 4. Klavirski koncert in 3. Simfonija, »Eroica«, Ludwiga van Beethovna. V vlogi solista je gostoval britanski pianist Paul Lewis.

Jezikovni pogovori Neznosna lahkost uvajanja umetne inteligence v pravna okolja

V širši javnosti smo priča nekritičnemu navdušenju nad zmogljivostmi umetne inteligence. Medtem ko so lahko posledice nekritične rabe na nekaterih področjih manjše, lahko na drugih celo posežejo v človekove pravice in zdravje. Izzivom na tem področju so namenili mednarodno konferenco in generalno skupščino strokovnega združenja EULITA, pri katerem sodeluje 34 društev sodnega tolmačenja in 25 znanstvenoraziskovalnih ustanov v Evropski uniji. Konferenca je imela naslov Neznosna lahkost uvajanja strojnega in s pomočjo umetne inteligence generiranega prevajanja/tolmačenja v pravna okolja. Gostji oddaje bosta Barbara Rovan, predsednica združenja EULITA, in Lea Burjan, predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije.