Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Glasovi svetov Trajnostno oživljanje kulturne dediščine

V tokratni oddaji Glasovi svetov predstavljamo raziskovalni projekt HEI-Transform, ki je nastal v sodelovanju treh največjih slovenskih univerz, ZRC SAZU, Urbanističnega inštituta in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Projekt je namenjen trajnostnemu oživljanju opuščene nepremične kulturne dediščine in bo, tako upajo raziskovalci, pripomogel k bolj premišljeni revitalizaciji kulturne dediščine. V oddaji je sodeloval Dr. Miloš Kosec s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pripravlil pa jo je Miha Žorž.

Jezikovni pogovori Izzivi tolmačenja za begunce

Iz bolnišnice so poklicali osebo, da nujno potrebujejo njeno pomoč pri tolmačenju jezika begunca, ki potrebuje zdravljenje. Zdravstveno osebje ne govori jezika begunca, prav tako ni znana njegova identiteta. Vedo le, da potrebujejo tolmača. Na kaj naj bo pripravljena oseba, ki se odloči, da bo pomagala? Na podobna vprašanja odgovarjajo v projektu ReTrans, ki je del programa Erasmus+. Z njim želijo ozaveščati študente in učitelje visokošolskih ustanov za izobraževanje tolmačev na področju skupnostnega tolmačenja v zvezi z migracijami. V projektu sodeluje pet partnerjev iz Avstrije, Slovenije, Republike Severne Makedonije in Grčije. Gostji sta koordinatorici projekta ReTrans dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Sara Orthaber z Oddelka za prevodoslovje Filozofske fakultete v Mariboru (fotografija: kalhh / Pixabay). .

Koncertni dogodki na tujem Schubert in Bruckner

Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 21. aprila v Berlinski filharmoniji pod taktirko Philippeja Herrewegheja izvedel Simfonijo št. 4 v c-molu, »Tragično«, Franza Schuberta in Mašo št. 3 v f-molu za soliste, zbor in orkester Antona Brucknerja.

Odprta knjiga na radiu Mate Dolenc: Pes z Atlantide 2/13

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.« Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko sta bila sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost zgolj navidezna, že v enem človeškem življenju se privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman. Interpret: Sebastian Cavazza Režiserka: Ana Krauthaker Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Literarna matineja Jana Bauer: "Literatura je najboljši način za spoznavanje različnih kulturnih okolij"

Jana Bauer je nedvomno ena izmed najbolj prepoznavnih in strokovno podkovanih oseb v našem knjižnem prostoru. Od leta 2012 deluje kot glavna urednica revije Sodobnost, bdi tudi nad oblikovanjem in izborom knjižnega programa pri KUD Sodobnost International, poleg tega je zasnovala nekatere izmed naših najbolj uspešnih projektov za spodbujanje in razvijanje bralne kulture – omeniti velja vsaj projekta Bralni vlak in Naša mala knjižnica. Leta 2021 ji je Društvo slovenskih založnikov podelilo priznanje Naj osebnost založništva. Jana Bauer je ob vsem tem tudi uveljavljena mladinska pisateljica, sodi med naše najbolj nagrajevane sodobne avtorice mladinske književnosti, njeno doselj najodmevnejše delo, Groznovilca v hudi hosti – zgodbe o zelo neobičajni, razgrajaški vili, oziroma groznovili – je prevedeno že v devetnajst jezikov. Z njo razmišljamo o slovenskem založniškem prostoru in njegovih posebnostih, o bralni pismenosti, o leposlovnem ustvarjanju, mladih bralcih in še čem.

Literarni nokturno Josipina Turnograjska: Nedolžnost in sila

Prvega junija leta 1854 je še pred dopolnjenim 21. letom umrla Josipina Turnograjska, ki jo literarna zgodovina šteje za prvo slovensko pisateljico, hkrati pa velja tudi za prvo slovensko skladateljico in odlično pianistko. Njena glasbena dela smo na Arsu v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija ob skladbah Miroslava Vilharja izdali tudi na zgoščenki Na gladini spomina. V nokturnu pa se Turnograjske spominjamo prek njene literature, natančneje kratke pripovedi Nedolžnost in sila, ki jo je objavila leta 1851, v njej pa tematizira nesrečno usodo lepe Veronike. Igralka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Leto nastanka: 2007. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj.

Aktualno

Ars aktualno 1489, dokumentarec o v vojni pogrešanem bratu

V Izoli se je končala jubilejna, 20. izdaja mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Močan vtis je pustil film, ki so ga prikazali v soboto: pretresljiv armenski osebni dokumentarec Shoghakat Vardanyan 1489, posnet na kamero telefona, o iskanju brata, ki je pogrešan v vojni. Film je sicer prejel nagrado za najboljši film na festivalu dokumentarnega filma IDFA v Amsterdamu. Enaindvajsetletni pianist Soghomon Vardanyan je bil pri koncu služenja obveznega vojaškega roka, ko je septembra 2020 ponovno izbruhnil konflikt med Azerbajdžanom in Armenijo. Pogrešati so ga začeli sedmi dan vojne, Shoghakat Vardanyan pa je s kamero na telefonu snemala iskanje in čustveni proces svoje družine ob njegovi izgubi. O vojni med Azerbajdžanom in Armenijo osrednji svetovni mediji niso veliko poročali. Še posebno ne leta 2020, ko je bila v ospredju epidemija. Film 1489 pa posledice vojne pokaže na zelo brutalen in neskončno pretresljiv način. Kino Otok se sicer nadaljuje v Ljubljani s filmi v Kinodvoru in Slovenski kinoteki, kjer bodo še oktobra prikazali retrospektivo filmov sovjetske režiserke Kire Muratove, ki je živela in ustvarjala v Ukrajini. Foto: 1489, Shoghakat Vardanyan, Armenija, 2023, 76′; vir: Spletna stran festivala Kino Otok

Ars aktualno Pred vrati je 20. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina

Med 11. in 15. junijem se bo v Ljutomeru zgostila množica oboževalcev fantastičnega filma in vina, odvil se bo namreč jubilejni 20. Grossmannov festival. Ob tej priložnosti je Tesa Drev Juh pred mikrofon povabila direktorja festivala Tomaža Horvata in ga za začetek povprašala o knjigi z naslovom Grossmann tales, ki so jo izdali ob jubilejni ediciji festivala, knjiga je v angleščini – gre za zbirko dvajsetih intervjujev z najuglednejšimi gosti festivala, avtor pogovorov pa je srbski pisec Dejan Ognjanović.

Ars aktualno Dogajanje na 20. Kino otoku v prvih festivalskih dneh

V Izoli, pa tudi v drugih mestih po Sloveniji, se še do nedelje odvija Kino Otok, jubilejni 20. festival. Na njem predstavljajo izbor zanimivih filmov ter ustvarjalcev in ustvarjalk z vsega sveta, pa tudi tiste, ki so festival v dveh desetletjih obstoja pomembno sooblikovali. Med njimi so denimo filmi Lava Diaza, Lisandra Alonsa, Abderrahmaneja Sissakoja, Aline Marazzi in Billa Morrisona; zgodovinske klasike Ildikó Enyedi, Tawfika Saleha in Govindana Aravindana. Prikazali bodo tudi Kruh in mleko enega od ustanoviteljev festivala, Jana Cvitkoviča, izbrali so ga Mladi selektorji v Slovenski kinoteki. O dogajanju v prvih dneh Kino otoka poroča Tina Poglajen.

Ars aktualno Začeli so se 29. Slovenski dnevi knjige

Z dogodkom za otroke, ki se mu je reklo Miška, čaj in še kaj so se 6. junija dopoldne začeli 29. Slovenski dnevi knjige, literarni festival, ki ga pripravlja Društvo slovenskih pisateljev. Potekal bo štiri dni, osrednje prizorišče je Vrt Lili Novy pisateljske hiše na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Literarna dogajanja pa bodo tudi v partnerskih mestih Murski Soboti, Ormožu, Gornji Radgoni, Ptuju, Mariboru, Brežicah, Slovenskih Konjicah, Celju, Hrastniku, Škofji Loki, Sežani, Kopru in Trstu. Festival je spodbuja bralno kulturo in omogoča neposreden stik občinstva s pesniki, pisatelji, prevajalci in drugimi ustvarjalci, namenjen pa je vsem generacijam bralcev, tudi tistim, ki bodo to šele postali. Tadeja Krečič.

Ars aktualno 20. jubilejni Kino Otok

V Izoli se danes začenja jubilejni, 20. mednarodni filmski festival Kino Otok. Na Manziolijevem trgu ga bodo zvečer uradno odprli s projekcijo filma Čarodejev ples, ki ga je leta 1979 posnel Govindan Aravindan, po besedah organizatork festivala v Evropi krivično spregledan mojster indijskega novega vala, sicer pa režiser, scenarist, glasbenik, karikaturist in slikar. Projekcijo barvite filmske pripovedke sicer posvečajo lani preminulemu otoškemu prijatelju in soustanovitelju festivala, Helmutu Groschupu. Že dopoldan so v Art Kinu Odeon prikazali zmagovalca letošnjega Berlinala, film Dahomej režiserke Mati Diop, o 26 ukradenih kraljevih zakladih kraljestva Dahomej, ki so jih izropale francoske kolonialne čete, sledil mu je Samo en gib, svobodna priredba Godardovega filma Kitajka, ki pripoveduje o življenju senegalskega maoističnega aktivista Omarja Blondina Diopa.

Ars aktualno Poudarki Vilenice 2024

Bosansko-hrvaški pisatelj Miljenko Jergović kot nagrajenec Vilenice 2024 in razmislek o umetni inteligenci v literaturi bosta osrednja poudarka mednarodnega literarnega festivala, ki bo potekal od 2. do 7. septembra, so danes sporočili v Društvu slovenskih pisateljev. Slovenski avtor v središču bo Dušan Šarotar, izpostavljena bo sodobna češka književnost, mednarodni komparativistični kolokvij pa bo posvečen zgodovini primerjalne književnosti v srednji Evropi.

Ars aktualno Cankarjevo nagrado za leto 2024 prejme Denis Škofič za pesniško zbirko Tuskulum

V Cankarjevem domu na Vrhniki so podelili Cankarjevo nagrado. Leta 2019 so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – namenjena pa je delu s kateregakoli področja Cankarjevega ustvarjanja.

Ars aktualno Razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke

Avstro-ogrski mornariški častnik Ivan Skušek ml. se je pred dobrimi sto leti iz vojaškega ujetništva na Kitajskem z družino vrnil v Ljubljano. S seboj je pripeljal bogato zbirko azijskih predmetov z namenom, da bi v prestolnici ustanovil muzej azijskih kultur. Tega cilja mu sicer ni uspelo uresničiti, njegovo zbirko pa že od leta 1963 hrani Slovenski etnografski muzej, ki jo je zdaj postavil na ogled.

Ars aktualno Prisluhi v Mestnem gozdu

V nedeljo se bo v Celju na odru pod Drevesno hišo v Mestnem gozdu začel 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki bo s petimi koncerti in spremljevalnim programom trajal vse do 30. junija.

Ars aktualno Srebrni prix Marulić radijskemu dokumentarcu Potovanje na robu noči

Radijski dokumentarec o Evgenu Bavčarju Potovanje na robu noči je na mednarodnem radijskem festivalu Prix Marulič na Hvaru prejel drugo nagrado v kategoriji dokumentarne drame – srebrni prix Marulić. Ustvarili so jo ustvarjalci z vseh treh radijskih programov Saška Rakef, Mojca Delač, Luka Hvalc, Urban Gruden in Evgen Bavčar.

Ars aktualno Letošnji prejemnik Borštnikovega prstana je Branko Šturbej

V Mariboru so dopoldne predstavili spremljevalni program letošnjega Festivala Borštnikovo srečanje, ki se začenja v ponedeljek (3. junija). Slovesno odprtje festivala bo prihodnji petek, dan kasneje, v soboto, 8. junija, pa se bo začel še tekmovalni program 12-ih predstav slovenskih gledališč. V SNG Maribor, ki vsa desetletja gosti Borštnikovo srečanje, pa so danes razglasili tudi ime letošnjega prejemnika Borštnikovega prstana. Letos ga prejme prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej, ki pa je najbolj prepoznavne gledališke vloge ustvaril v času Pandurjevega gledališča v Mariboru.

Kultura

Svet kulture Kinodvorišče in razstava umetniške skupine IRWIN

V tokratnem Svetu kulture več o dogodkih na prostem, ki se jih lahko udeležite v naslednjih dneh. V polnem teku je festival Junij v Ljubljani, ki ponuja širok nabor brezplačnih kulturnih dogodkov, v atriju Slovenskih železnic pa se začenja letni kino poimenovan Kinodvorišče. V Mestni galeriji Nova Gorica pa so v soboto z razstavo IRWIN kot slepa pega slovenskega slikarstva sklenili letošnjo razstavno sezono.

Izšlo je Vlado Žabot: Gral

Vlado Žabot je brez najmanjšega dvoma obogatil in bogati slovensko kulturo. Med drugim je pobudnik nagrade kresnik za najboljši slovenski roman, predvsem pa je vrhunski pisatelj. V svojih pripovednih delih (in pesnitvi Sveta poroka) je ustvaril prepoznaven svet, ki se navezuje na mitološko tradicijo in jo hkrati ustvarjalno nadaljuje. Žabot je zelo verjetno edini slovenski pisatelj, ki si drzne v prolog romana postaviti Franca Jožefa, Jezusa Kristusa in samozavestnega pisatelja, nato pa napisati eksistencialno intenzivno in jezikovno neponovljivo zgodbo o ljudeh, ki morajo to šele postati v nekem odročnem svetu in v odmaknjeni preteklosti. Več o romanu Gral (objavljenem pri Beletrini) pove Vlado Žabot v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Svet kulture V Ljutomeru se začenja vsakoletni Grossmannov festival fantastičnega filma in vina

20. izdaja Grossmanovega festivala prinaša 31 dolgometražnih in 37 kratkih filmov iz 21 držav, častni gost bo srbski režiser Slobodan Šijan. V letošnjem programu sta tudi dva slovenska žanrska filma. V oddaji bomo govorili tudi o razstavi grafik priznanega japonskega umetnika Harumija Sonoyame, ki so jo sinoči odprli v galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.

Jezikovni pogovori Izzivi tolmačenja za begunce

Iz bolnišnice so poklicali osebo, da nujno potrebujejo njeno pomoč pri tolmačenju jezika begunca, ki potrebuje zdravljenje. Zdravstveno osebje ne govori jezika begunca, prav tako ni znana njegova identiteta. Vedo le, da potrebujejo tolmača. Na kaj naj bo pripravljena oseba, ki se odloči, da bo pomagala? Na podobna vprašanja odgovarjajo v projektu ReTrans, ki je del programa Erasmus+. Z njim želijo ozaveščati študente in učitelje visokošolskih ustanov za izobraževanje tolmačev na področju skupnostnega tolmačenja v zvezi z migracijami. V projektu sodeluje pet partnerjev iz Avstrije, Slovenije, Republike Severne Makedonije in Grčije. Gostji sta koordinatorici projekta ReTrans dr. Aleksandra Nuč Blažič in dr. Sara Orthaber z Oddelka za prevodoslovje Filozofske fakultete v Mariboru (fotografija: kalhh / Pixabay). .

Oder Gledališka fotografija nekoč in danes

Spremljevalni program 59. festivala Borštnikovo srečanje ponuja dve tudi razstavi gledaliških fotografij – Damjana Švarca v Umetnostni galeriji Maribor in Toneta Stojka v Medetaži SNG Maribor. Ob tej priložnosti je Slovenski gledališki inštitut pripravil pogovor o gledališki fotografiji. O pomenu in nastajanju te podzvrsti fotografije, se je z obema ustvarjalcema pogovarjala muzejska svetovalka v Umetnostni galeriji Maribor Breda Kolar Sluga. Bredo Kolar Sluga in Damjana Švarca je pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Dušan Jovanović, Kdo to poje Sizifa, SNG Drama Ljubljana, premiera 12. 1. 1997. Foto: Tone Stojko; vir: SLOGI.

Kdo smo? Vaške zbiralnice mleka

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je leta 2001 razglasila 1. junij za svetovni dan mleka, da bi poudarila pomen mleka za ves svet. Ena izmed oblik uporabe in prodaje mleka v Sloveniji so bile vaške zbiralnice mleka. Danes so te samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za izmenjavo lokalnih novic, čenč in stališč.

Glasovi svetov Trajnostno oživljanje kulturne dediščine

V tokratni oddaji Glasovi svetov predstavljamo raziskovalni projekt HEI-Transform, ki je nastal v sodelovanju treh največjih slovenskih univerz, ZRC SAZU, Urbanističnega inštituta in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Projekt je namenjen trajnostnemu oživljanju opuščene nepremične kulturne dediščine in bo, tako upajo raziskovalci, pripomogel k bolj premišljeni revitalizaciji kulturne dediščine. V oddaji je sodeloval Dr. Miloš Kosec s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pripravlil pa jo je Miha Žorž.

Esej na radiu Valerija Perger: Nevarno razmajani temelji slovenstva v Porabju

Pedagoginja in publicistka Valerija Perger je več let poučevala slovenščino na dvojezični srednji šoli v Lendavi, pozneje pa je postala pedagoška svetovalka za narodnostno šolstvo Slovencev v Porabju. Njen esej Nevarno razmajani temelji slovenstva v Porabju smo prvič objavili leta 2017. ''Porabje, ta skrajni severovzhodni branik slovenstva, je svet, premalo in preveč površno znan Slovencem v matici, včasih zlorabljen, včasih malikovan, nikoli pa razumljen do konca. Občudujem vse tiste Porabske Slovence, ki ohranjajo svojo slovensko dušo, ki so, čeprav redki, naučili slovenščino svoje otroke, in tiste, ki nikoli ne rečejo, da za slovenstvo žrtvujejo svoj dragoceni čas. In želela bi razumeti vse tiste, ki niso učili svojih otrok slovensko in danes ne vedo, kje, kam in kako zasidrati svoje duše.'' Glasbeni odlomki, izbral jih je Mihael Kozjek, so iz Suite za orkester Slavka Osterca v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Simona Krečiča. Esej je zvočno oblikoval Jernej Boc, bereta Mateja Perpar in Ambrož Kvartič.

S knjižnega trga Jesih in Bratuša, Kuči, Slapšak

Milan Jesih in Mirko Bratuša: Tudi; Adriana Kuči: Noč, ko je preplavala reko; Matic Slapšak: Mračni labirinti Recenzije so napisale Tatjana Pregl Kobe, Katarina Mahnič in Nada Breznik.

Svet kulture Kino Otok in Imago Sloveniae

V Izoli se je konec tedna končala jubilejna, 20. izdaja mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Močan vtis je pustil film, ki so ga prikazali v soboto: pretresljiv armenski osebni dokumentarec Shoghakat Vardanyan 1489, posnet na kamero telefona, o – tudi čustvenem – procesu iskanja brata, ki je pogrešan v vojni. Napovedujemo pa tudi mednarodni festival Imago Sloveniae in Poletje v stari Ljubljani, ki ju bodo na Kongresnem trgu v Ljubljan uvedli mariborski simfoniki z mladimi glasbeniki.

Ars humana Kako zmanjšati ogljični odtis v kulturi?

Trajnostna načela ravnanja z okoljem se uveljavljajo tudi na področju kulture. Kako zmanjšati ogljični odtis koncertov, razstav, predstav? Kako zagotoviti čim bolj trajnostni, energetsko učinkoviti, prevoz obiskovalcev kulturnih prireditev? Kako tudi bolj ozavestiti izvajalce in občinstvo, da bolj odgovorno ravna z okoljem na kulturnih prireditvah? O bolj prijaznem odnosu do okolja v sektorju kulture razmišljajo gostje: Ines Kežman z Zavoda Motovila, Gaja Brecelj iz Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Tamara Bračič Vidmar z Zavoda Bunker. Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta. Foto: Pixabay

Glasba

Čas, prostor in glasba Čas prihodnosti (25): Novi glasbeni krogi (2)

V oddaji ‘Čas prihodnosti – Novi glasbeni krogi’ bomo predvajali: Chaconne za violino in orkester iz filma Rdeča violina Johna Corigliana – solistka bo Anja Bukovec, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bp dirigiral En Shao; Organofonijo za orkester Primoža Ramovša smo poslušali v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša Lajovca, pri orglah bol skladatelj. Za sklep oddaje smo izbrali še tri stavke iz Koncerta za violino in orkester Györgyja Ligetija. Solist bo Saško Gavrilov, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral Anton Nanut. Petindvajseto oddajo iz cikla »Čas prihodnosti« pod naslovom »Novi glasbeni krogi«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pripravlja profesor Pavel Mihelčič.

Glasbeni utrip Končujejo se abonmaji in začenjajo poletni festivali

Pretekli teden je minil v znamenju konca koncertne sezone. Bliža se poletje in v ponedeljek smo že vstopili v enega poletnih festivalov, saj je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekal otvoritveni koncert festivala Imago Sloveniae. Katere koncerte bo letos ponudil v poslušanje in kje bodo potekali, ob koncu oddaje, še prej postavimo piko na i nekaterim abonmajem sezone v iztekanju. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so se končali Zlati abonma s koncertom Praške filharmonije, abonma Veličastni s sodobno plesno predstavo Vezi duš in abonma Kromatika z dirigentom Jascho von der Goltzem in solistoma Matjažem Bogatajem in Marušo Turjak Bogataj. Tam je zapel še Partizanski pevski zbor, Zbor in Orkester Slovenske filharmonije pa sta s koncertom Za dušo v Slovenski filharmoniji sklenila abonma VIP – Vokalno-instrumentalni program. Poleg tega so te dni v Društvu slovenskih skladateljev podelili naše najvišje strokovno priznanje za skladatelje – Kozinovo nagrado, ki jo je letos prejel Ambrož Čopi.

Mojstri samospeva Samospevi Josipine Turnograjske in njenih sodobnikov

Josipina Turnograjska velja za prvo slovensko pesnico, pisateljico in skladateljico. Prvega junija je minilo 170 let od njene smrti, kot omikana, narodno zavedna in široko razgledana, literarno in glasbeno dejavna mlada ženska pa je v takratnem času veljala za nekaj izjemnega. Njeno glasbeno ustvarjanje je bilo namenjeno izvajanju v grajskem in meščanskih salonih, pa tudi izvedbam na tako imenovanih bésedah, ki so jih prirejale slovenske čitalnice. Prav gotovo so na teh domoljubnih prireditvah zveneli tudi njeni samospevi.

Skladatelj tedna Frank Martin, 3. del

Frank Martin je precejšen del svojega glasbenega ustvarjanja posvetil človeškemu glasu, največkrat ob spremljavi orkestra, in ena njegovih največjih umetnin je uglasbitev obširne Rilkejeve pesnitve Spevi o ljubezni in smrti korneta Krištofa Rilkeja. Skoraj uro trajajoča skladba za alt in komorni orkester je nastala med letoma 1942 in 1943 po naročilu znamenitega švicarskega milijonarja, dirigenta in glasbenega mecena Paula Sacherja.

Glasba našega časa Psihogrami Mártona Illésa

Spoznavamo glasbo Mártona Illésa, vse širše prepoznanega madžarskega skladatelja in njegov cikel solističnih instrumentalnih del Psihogrami, v katerih glasbo z mislijo na skrajna čustvena stanja vodi k sunkovitim, telesnim gestam.

Zborovska glasba Zborovska glasba

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

Koncertni dogodki na tujem Schubert in Bruckner

Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 21. aprila v Berlinski filharmoniji pod taktirko Philippeja Herrewegheja izvedel Simfonijo št. 4 v c-molu, »Tragično«, Franza Schuberta in Mašo št. 3 v f-molu za soliste, zbor in orkester Antona Brucknerja.

Slovenski solisti Zvezdana Novaković: "Zdi se mi lepo, da ima pesem še eno drugo dimenzijo, ne samo melodijio in besedilo, ampak tudi živečo formo."

Zvezdana Novaković je pevka, skladateljica, harfistka in performerka. Je raziskovalka klasične, džezovske in tradicionalne glasbe ter neutrudna popotnica, ki odkriva zmožnosti človeškega glasu in zvok v vseh njegovih razsežnostih. Avtorica različnih projektov pozitivne učinke zvoka vpleta v različne umetniške prakse, rada se posveča projektom za najmlajše.

Skladatelj tedna Frank Martin, 2. del

Frank Martin se je rodil 15. septembra 1890 kot deseti otrok v ženevski družini potomcev francoskih hugenotov. Že pri devetih letih je ustvaril svoje prve skladbice, pri dvanajstih pa ob poslušanju Bachovega Matejevega pasijona v njem dokončno dozori življenjska odločitev, da se bo prepustil glasbenemu ustvarjanju. Strogo družinsko okolje je bilo temu nenaklonjeno, zato je dve leti študiral matematiko in fiziko na Ženevski univerzi, hkrati pa se je izdatno samoizobraževal kot glasbenik. Njegov edini učitelj glasbe, in še to predvsem klavirja, je bil tedanji vodja ženevskega glasbenega življenja Joseph Lauber. Čas po prvi svetovni vojni in vse tja do začetka velike gospodarske krize je Martin posvetil potovanjem v Pariz, Rim in Zürich. V tridesetih letih se je vrnil v Ženevo in postal eden stebrov tamkajšnjega glasbenega dogajanja.

Koncert evroradia Janine Jansen in Orkester romanske Švice

Tri mojstrovine v enem večeru! Maurice Ravel deli z nami svojo ljubezen do dunajskega valčka, ki jo najdemo v številnih njegovih delih. Vendar je Schubert tisti, ki tukaj deluje kot pretveza s svojima klavirskima zbirkama Plemeniti valčki in Sentimentalni valčki, od katerih je Ravel vzel naslov, ne da bi ju zares citiral. Ta veličastno orkestrirani vrtinec se konča v nekakšnih sanjah, v katerih se različni motivi razpršijo kot toliko reminiscenc življenja. Sibelius, ki je bil tudi sam violinist, je zapustil Violinski koncert v d-molu velike instrumentalne moči z očarljivimi melodičnimi motivi. Čeprav se je uveljavljal počasi, je danes eden izmed stebrov velikega repertoarja. Dvořák je svojo znamenito simfonijo Iz novega sveta komponiral, ko je bil direktor newyorškega konservatorija. Zanikal je uporabo indijanskih tem, vendar je priznal, da je uporabil “posebnosti glasbe črncev in rdečekožcev z dodajanjem sredstev sodobnega orkestra”. Ta mladi, pisani narod je češkega skladatelja, nostalgičnega po daljni domovini, navdihnil, da je ustvaril delo močne romantike, v kateri prevladujejo živahna čustva.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Aldo Kumar: Na drugi strani Merkurja

Podrobneje predstavljamo in predvajamo kantati Na drugi strani Merkurja, ki jo je Aldo Kumar zložil leta 1990 na besedila Andreja Lutmana ob 500-letnici mesta Idrija. Prav tam je bilo delo tega leta tudi prvič izvedeno. Besedilo s svojo vitalistično metaforiko, ki se dotika povezave kozmičnih in planetarnih sil, je s svojimi statičnimi in dinamičnimi trenutki v grobem vodilo Kumarjevo oblikovanje posameznih delov. Za tako obsežno skladbo razmeroma maloštevilne besede je skladatelj obravnaval precej svobodno, predvsem so mu služile kot podlaga za ustvarjanje različnih zvočnih atmosfer. V oddaji predvajamo še Kumarjeva vokalno različico Istrske suite.

Jazz

Jazz session Concept Art Orchestra - EBU koncert

Najpomembnejši češki jazzovski orkester vodi trobentačica in komponistka Štěpánka Balcarová. Zasedba deluje vse od leta 2010, zanjo pa pišejo komponisti, združeni v skupini The Prague Six. Koncert so poimenovali Music for Lights and Shadows (Glasba za luči in sence).

Orkestralni jazz Dafnis Prieto - Back To The Sunset

Sprva se je osredotočal na klasično in afrokubansko glasbo, kasneje ga je pritegnil jazz. Pri 25-ih letih, leta 1999, se je preselil v new York, kjer je sodeloval z glasbeniki, kot so Eddie Palmieri, Carlos Barbosa-Lima, Arturo O'Farrill, Dave Samuels in Michel Camilo.

Jazz avenija Vibrafonist Makoto Ozone

Tokratno oddajo bomo namenili glasbi vibrafonista Makota Ozoneja. Že v zgodnjem otroštvu je začel igrati na orgle in skupaj z očetom, prav tako pianistom, nastopati na japonski televiziji. Pri dvanajstih letih ga je očarala glasba Oscarja Petersona in tako je orgle zamenjal za klavir. Posnel je več kot 30 samostojnih albumov v različnih zasedbah. Odlično se znajde tako v džezovski kot tudi v klasični glasbi, pogosto v svojih interpretacijah združuje oba svetova.

Jazz avenija Pianist Makoto Ozone

Tokratno oddajo bomo namenili glasbi pianista Makota Ozoneja. Že v zgodnjem otroštvu je začel igrati na orgle in skupaj z očetom, prav tako pianistom, nastopati na japonski televiziji. Pri dvanajstih letih ga je očarala glasba Oscarja Petersona in tako je orgle zamenjal za klavir. Posnel je več kot 30 samostojnih albumov v različnih zasedbah. Odlično se znajde tako v džezovski kot tudi v klasični glasbi, pogosto v svojih interpretacijah združuje oba svetova.

Samo muzika Vibrafonist Aleksander Sever

Marko Kumer se bo pogovarjal z Aleksandrom Severjem, jazzovskim vibrafonistom na začetku svoje glasbene kariere. Skupaj s kolegom, basistom Omerjem Goveertom je izdal album avtorske glasbe Maya. Sever trenutno študira v Amsterdamu, več nam bo sam povedal v oddaji.

Jazz Ars Pevka Marlena Shaw – in memoriam

Posvetili se bom ustvarjanju pevke Marlene Shaw. Za vedno se je poslovila 19. januarja letos, stara 81 let. Repertoar Marlene Shaw so sestavljali standardi popularne glasbe in skladbe pravovernega jazza. Bila je karizmatična izvajalka in je neizmerno uživala na odru. Glasbeno kariero je začela v šestdesetih letih, pela pa je skoraj vse do svoje smrti. Njene skladbe so pogosto uporabili v televizijskih reklamah, hiphop izvajalci pa so jih vzorčili v svojih skladbah.

Jazz avenija Pianist Joachim Kühn

Tokratno oddajo bomo namenili glasbi pianista Joachima Kühna, ki letos praznuje osemdesetletnico. Od zgodnjega otroštva je vadil klavir, da bi postal uspešen koncertni pianist klasične glasbe. V jazz ga je zapeljal starejši brat Rolf, ki je igral klarinet. Sprva je dvanajst let študiral klasični klavir in se pozneje posvetil predvsem jazzu. Ko je zapustil Nemško demokratično republiko, je njegova kariera vzcvetela. Živi v Parizu in snema albume za založbo Act.

Samo muzika Tonč Feinig – skladatelj, pianist in vokalist

Oddajo bomo namenili Tonču Feinigu, slovenskemu jazzovskemu pianistu z avstrijske Koroške. Feinig je ob jazzovskem ustvarjanju zelo dejaven tudi na širši koroški kulturni sceni – piše glasbo za lokalne gledališke skupine, sodeluje z zbori in je pomemben pri ohranjanju slovenske kulturne identitete manjšinskih Slovencev na avstrijskem Koroškem. Vodi tudi svojo založbo Tončtone Records, pri njej je izdal večino svojih samostojnih albumov.

Jazz Ars Saksofonist Jimmy Forrest

Oddajo bomo namenili glasbi pihalca Jimmyja Forresta. Večji ugled kot med občinstvom in kritiki je imel Forrest pri kolegih – jazzovskih saksofonistih. Njegov značilni, nekoliko robusten saksofonski slog je precej soroden tako imenovanim »teksaškim tenorjem«.

Jazz avenija Ukrajinski jazz

Tokratno oddajo bomo namenili ukrajinskim džezovskim glasbenikom. Slišali boste skladbe v izvedbi pianistov Arta Hodesa, Miše Alperina, Vadima Neselovskega in Lubomira Melnika, basista Davida Friesena ter harfistke Aline Bzehzinski.

Samo muzika Aleksander Skale – bobnar, tekstopisec in legendarni jazzovski urednik našega radia

Skale je po končani glasbeni karieri leta 1960 ustanovil uredništvo za jazzovsko glasbo – prvo na območju nekdanje Jugoslavije. Največ oddaj je jazzovsko uredništvo pripravljalo v letih od 1979 do 1983 - kar 9 na teden! Omenimo nekatere naslove teh oddaj: Jazz pred polnočjo, Jazz klub, Jazz test, Jazz v komornem studiu, Z jugoslovanskih festivalov jazza, Zbiralci jazza pred mikrofonom, Jazz klub, Spomini na velike jazzovske dogodke, Blues, Iz obdobja swinga, Gost pred mikrofonom, Iz zakladnice jazza, Galerija velikanov jazza, Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza ali Zanimivosti iz sveta jazza.

Radijska igra

Kratka radijska igra Sebastijan Pregelj: Tako gre ta svet

Igra je priredba uvodne črtice Sebastijana Preglja iz njegove istoimenske prozne zbirke. Pregelj s kratkimi stavki, pedagoško skrbnimi in dobronamernimi prepovedmi, izrečenimi otroku, naslika grozljivost sodobne družbe, temelječe na totalitarizmu, prepovedih, brezčutnosti, skrivanju, hinavščini, pretvarjanju in brezobzirnosti. S tem pa, seveda, naslika tudi posameznikovo osamljenost in brezup. Režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Nastopajo – Milan Štefe, Saša Mihelčič, Veronika Drolc, Jaka Lah, Maja Sever, Rok Matek, Željko Hrs in Lidija Hartman. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2011.

Radijska igra Fran Saleški Finžgar, Jože Vozny: Pod svobodnim soncem – 2. del

Po zmagi nad Hilbudijem in njegovo bizantinsko vojsko se Iztok v spremstvu popotnega pevca Radovana odpravi v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti skupaj rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači. Na dvornih slovesnostih Iztok v lokostrelskem tekmovanju premaga vojskovodjo in caričinega zaupnika Azbada, s čimer v Bizancu mladi Sloven postane splošno znan. Zaljubi se v prav tako ne ravnodušno mlado dvorjanko Ireno, njegova postavnost pa pritegne celo caričine oči. O nadaljnjih Iztokovih dogodivščinah pa v drugem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič – Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.

Radijska igra Več avtorjev: Noč v Ljubljani

Igra je nastala po istoimenski knjižni izdaji, ki je leta 1994 na pobudo Andreja Blatnika izšla pri reviji Literatura. Za Joyceov postanek v Ljubljani, ki ni splošno znan in uveljavljen, je namreč slišal v neki pripovedi, Tomo Virk pa ga je pozneje odkrili še v eni od Joyceovih biografij. Urednika knjižne izdaje Matevž Kos in Tomo Virk sta zbrala nekaj slovenskih avtorjev različnih generacij, da so napisali izmišljene zgodbe o omenjenem dogodku. Na prvem peronu ljubljanske železniške postaje pa nanj in na njegov bežni postanek v naši prestolnici pred točno 120 leti že desetletja spominja tudi miniaturna skulptura Jakova Brdarja. Avtorji: Bogdan Novak, Jani Virk, Goran Gluvić, Maja Novak, Janez Gradišnik in Aleksa Šušulič; pri celotni knjigi so sodelovali še Andrej Blatnik, Berta Bojetu - Boeta, Lidija Bučar, Milan Kleč, Feri Lainšček, Miha Mazzini in Marjeta Novak. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Ana Kržišnik Tonska mojstrica: Sonja Strenar Tehnični asistent: Sandi Zgonc Glasbena opremljevalka: Sara Železnik James – Uroš Smolej Nora – Polona Juh Godot – Danijel Malalan Jud – Marko Simčič Železničar, Sopotnik – Gorazd Logar Natakar – Luka Cimprič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008.

Kratka radijska igra Karel Čapek, Mirče Šušmel: Rekord

Satirična zgodba znanega češkega pisatelja in poznavalca človeške nravi. In prav o teh zagonetnih potezah človeka v tej slušni igri. Prevajalka: Zdenka Jerman Režija: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Sodnik – Jože Mraz Hej da – Marko Simčič Opekar Vašek – Slavko Cerjak Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992.

Radijska igra Ervin Fritz: Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi

Gre za farso o slovenskih rečeh, ki se dogaja v krajih, o katerih pravi avtor, da so "znani po bebavosti in alkoholizmu". Za prikaz na glavo postavljene pravne države, je Fritz uporabil znane junake iz slovenske klasične literature in jim kot dramske osebe na koncu svoje farse dodal tudi njihove stvarnike. Tako so nosilci farse Butalci, črna ovca med njimi pa razbojnik Cefizelj. Ta je hkrati tudi Cankarjev farsični junak Peter Krištof, za katerega velja vsesplošni lovopust. Tematsko tako farsa odpira dileme človekove eksistence, ujete v znano zveličavno mero "najboljše so pečene piške", o kateri so se izrekli že Prešeren, Cankar in Milčinski, Fritz pa jih aktualizira le z bistvenim in aktualnim vprašanjem: "Se bo butalski svet razvil kaj v glavo?" Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Avtor uvodnega songa: Jani Golob Cefizelj – Aleš Valič Jacinta – Violeta Tomič Župan – Bert Sotlar Županja – Majda Potokar Jerica – Maja Končar Policaj – Evgen Car Tepanjski policaj – Branko Grubar Pišmevuh – Marjan Hlastec Milčinski – Janez Albreht Cankar – Marko Okorn Prešeren – Zvone Hribar Sodelujejo še – Judita Hahn, Božo Vovk, Nada Bavdaž, Vinko Podgoršek Produkcija Uredništva igranega program Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1990.

Kratka radijska igra Igor Likar: Dragi Slovenci št. 2

Uboj Ivana Krambergerja se je živo dotaknil medijskega prostora, tako rekoč Krambergerjevega drugega doma. Dimnikarski vajenec, zdomec, izboljševalec in donator dializnih aparatov. Dobri človek iz Negove, prepričljiv retorik. Kandidat za predsednika države … Markantna in protislovna osebnost, ki se je do svojega lastnega roba in še čez izrazila v prepišnem zgodovinskem času slovenskega osamosvajanja, v času močne čustvene plime in velikih družbenopolitičnih sprememb. V času za preroke in mučenike … Režiser: Igor Likar Tonski mojstri: Nejc Zupančič, Sonja Strenar in Jože Pirman, ki je na enem zadnjih Krambergerjevih javnih nastopov v Celju leta 1992 posnel uporabljeno zvočno gradivo Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Redaktorica: Lučka Gruden Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2012

Radijska igra Fran Saleški Finžgar, Jože Vozny: Pod svobodnim soncem – 1. del

Zgodba prikazuje spopad poganskega sveta pod svobodnim soncem Slovenov in Antov. Vendar pa epski boji slovanskih plemen pod vodstvom staroste Svaruna v tej radijski različici romana okvirjajo predvsem dogodivščine pogumnega Svarunovega sina Iztoka. V prvem delu so predstavljeni vsi junaki in njihovo mesto v temeljnem spopadu obeh nasprotujočih si svetov – poganskega in krščanskega. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič – Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.

Radijska igra Mark Twain, Wolf Schmidt: Pogodba o govedini

Igra znamenitega ameriškega satirika je bila posneta leta 1957 in spada v sklop tako imenovanih antologijskih iger arhiva Radia Slovenija. Sicer pa v povojnem času nastanka igre ni šlo le za smeh zaradi smeha, ampak je komedija morala imeti tudi satirično ost. Enako kot danes. Prevajalka: Maja Sever Režiserka: Maša Slavec Tonski mojster: Borut Jeras Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Nastopajo – Boris Kralj, Jana Osojnik in Jurij Souček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana februarja 1957

Kratka radijska igra Simona Hamer: V cvet

Ona v monologu, polnem zaznavnih vtisov, razmišlja o človekovem odnosu do narave, sočloveka, drugih živih bitij in sklene z razmisleki o čebelah za pomen biotske raznovrstnosti (v mestu) in s tem splošni obstoj civilizacije. Igrana miniatura je zasnovana kot slušna razglednica mesta in mestnega parka, kot "zvočna tapeta" torej za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Ona – Gaja Filač Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in na izbranih terenskih lokacijah maja 2024

Radijska igra William Shakespeare: Macbeth

Igro po motivih Williama Shakespearja in gledališki uprizoritvi Kliči M za Macbetha, premierno uprizorjeni v sezoni 2019/2020 v Slovenskem mladinskem gledališču v režiji Matjaža Pograjca, posvečamo njenemu prevajalcu Srečku Fišerju, letošnjemu prejemniku nagrade tantadruj za življenjsko delo. Več kot štiri desetletja je pretežno deloval v novogoriškem gledališču kot lektor, prevajalec in avtor dramskih besedil. Širši slovenski kulturni prostor pa je obogatil z že petinštiridesetimi prevodi sodobne in klasične dramatike iz italijanskega, angleškega in francoskega jezika. Režiser: Klemen Markovčič Prevajalec: Srečko Fišer Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Tibor Mihelič Syed Macbeth – Jurij Drevenšek Lady Macbeth – Klara Kastelec Duncan Prvi vojak – Blaž Šef Malcolm, Častnik – Matija Vastl Banquo, Drugi vojak – Željko Hrs Macduff, Donalbain – Matej Recer Prva vešča – Ivan Peternelj Druga vešča – Janja Majzelj Tretja vešča – Daša Doberšek Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2021 v koprodukciji s Slovenskim mladinskim gledališčem

Kratka radijska igra Ivo Frbežar: Peter

Igra je groteskna satira na poudarjeno ekscesno formo avantgardistične umetnosti s pretvezo totalnega umetniškega dejanja. Zaplet v zvezi z multimedijskim projektom, ki ga izpelje skupina mladih somišljenikov, je avtor naslikal z neprizanesljivo ironijo, režiser pa mu je dal zanimivo radiofonsko obliko. Režiser je Jože Valentič. Dramaturg: Pavel Lužan. Tonski mojster: Miro Marinšek. Glasbeni oblikovalec: Tomo Pirc. Peter - Milan Štefe Barbara - Tanja Ribič Vito - Zoran More Matjaž - Niko Logar Očetov glas - Miha Baloh Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija julija 1991.

Verstva

Bogoslužje Evangeličansko bogoslužje iz Gradu na Goričkem

Iz Gradu na Goričkem prenašamo evangeličansko bogoslužje ob shodu humanitarne organizacije Podpornica. Obred, ob evangeličanskem škofu Leonu Novaku, vodi več duhovnic in duhovnikov. Pridiga duhovnik Peter Andrejčak. Za glasbeno spremljavo skrbijo: organist Marcel Sapač, otroški zbor iz Gornih Slaveč, učenci glasbene šole Virtuozi in duo Mystica.

Musica sacra Duhovna glasba Antonina Dvořaka, 2. del

Letos mineva 100 let od skladateljeve smrti. Poleg Rekvijema in Stabat Mater, dveh obsežnejših in najbolj pogosto izvajanih del, je ustvaril še vrsto drugih sakralnih del, ki v njegovem skladateljskem opusu predstavljajo prave glasbene bisere, med njimi Biblijske pesmi, duet O, sanctissima, nekaj del pa je namenil tudi orglam.

Sedmi dan Sara Božanić ob 80-letnici deportacij prekmurskih Judov

Pred dobrim mesecem dni je minilo 80 let od deportacije prekmurskih Judov v nemška koncentracijska uničevalna taborišča. Tudi zato je gostja naše tokratne oddaje Judinja Sara Božanič iz Murske Sobote – potomka ene redkih preživelih depotirank iz zloglasnega Auschwitza. Je podpredsednica Judovskega združenja Slovenije, poklicno pa oblikovalka, strateginja, predavateljica, podjetnica in pisateljica. Kako iz vseh teh svojih identitet – zlasti judovske - črpa veselje do življenja in radost bivanja?

Sledi večnosti O zlorabi četrte božje zapovedi

»Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na Zemlji.« To je četrta krščanska božja zapoved. Aleš Čerin iz katoliškega društva Družina in življenje ugotavlja, da zloraba te zapovedi v družinah povzroča veliko gorja. Kdaj četrto božjo zapoved zlorabljajo starši, kdaj njihovi potomci? Kako lahko v teh primerih pomagajo duhovniki?

Sledi večnosti V EHO Podpornici natančno vemo, kdo potrebuje našo pomoč

Evangeličanska humanitarna organizacija Podpornica organizira drugo nedeljo v juniju 56. tradicionalni shod vernic in vernikov pri gradu Grad na Goričkem. O poslanstvu Podpornice, njenih programih pomoči z njenim predsednikom in evangeličanskim duhovnikom Petrom Andrejčakom.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Neposredni prenos svete maše na deveto nedeljo med letom iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje frančiškan p. Pavle Jakop. S petjem sodeluje otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Eva Zala Rac. S kitaro jih spremlja Peter Berden.

Sledi večnosti Sv. Nazarij, oče mesta Koper

V Škofiji Koper junija z več prireditvami častijo 1500. obletnico imenovanja in prihoda sv. Nazarija v Koper. Ta svetnik je zavetnik mesta Koper in naj bi bil po zgodovinskih virih njegov prvi škof, posvečen za koprskega škofa leta 524, zato Koper letos praznuje 1500. obletnico nastanka. Več o sv. Nazariju, njegovi vlogi pri razvoju krščanstva v slovenski Istri, pa tudi o dogodkih, s katerimi bo koprska škofija praznovala visoko obletnico prihoda omenjenega svetnika v mesto, koprski stolni župnik dr. Primož Krečič.

Sedmi dan Duhovnost in religioznost v psihoterapiji.

Kako se verujoči človek spopada z življenjskimi krizami? Kdaj se začnemo spraševati o pomenu religije in duhovnosti v svojem življenju? O tem, koliko mora psihoterapevt upoštevati klientovo duhovno razsežnost življenja, pa tudi o moči molitve z zakonsko in družinsko psihoterapevtko Meto Košir.

Musica sacra Adoro te devote

Adoro te, devote (Molim te ponižno) je ena od čudovitih himn oz. pesmi, ki jih je v čast sv. Rešnjemu Telesu ustvaril cerkveni učitelj, redovnik, filozof in duhovnik sv. Tomaž Akvinski. Delo je napisal po naročilu papeža Urbana 4. in ga najdemo v rimskem misalu kot zahvalno molitev po maši, danes pa ga v različnih oblikah in uglasbitvah pogosto slišimo ob prazniku sv. Rešnjega Telesa.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Ljubno ob Savinji

Neposredni prenos svete maše iz cerkve Svete Elizabete Ogrske v župniji Ljubno ob Savinji. Daruje jo dr. Karel Gržan. Pri maši sodeluje mešani cerkveni pevski zbor Svete Elizabete pod vodstvom Nike Zgojznik. Na orgle igra Ema Demšar.

Sledi večnosti Z mladimi laiškimi misijonarji o izzivih v misijonu v Keniji, Turčiji, Kazahstanu in na Madagaskarju

50 prostovoljk in prostovoljcev se pod pokroviteljstvom Katoliške mladine v okviru programa POTA odpravlja na misijonsko delo v Kenijo, Indijo, Argentino, Kazahstan, Ukrajino in na Madagaskar. Kdo so ti prostovoljci, zakaj so se odločili za evangelizacijo in za služenje bližnjemu? Kako se že več mesecev pripravljajo na pot? Elizabeta Žust je bila lani kot prostovoljka v misijonu v Ukrajini, letos bo v Turčiji; Jana Tisovic bo drugo leto zapored mesec dni delala kot prostovoljka na Madagaskarju; Trina Posedel in Martin Peterka Skobe pa se to poletje kot laiška misijonarja, prostovoljca, odpravljata prva v Kazahstan, drugi v Kenijo.

Literatura

Lirični utrinek Nuša Jug: Zadnja poletna noč

Slovenska pesnica Nuša Jug je kot dijakinja leta 2007 v reviji Poetikon objavila osem pesmi, predtem je objavljala tudi v dijaški reviji .kamen. Približno ob istem času se je predstavila radijskim poslušalcem v oddaji Literarni nokturno, po tem pa kot pesnica prenehala pisati. Značilnost njene intimne, ljubezenske lirike, ki jo preplete z eksistencialnimi vprašanji, je zrel, odkrit in svež pesniški izraz. Pesem interpretira avtorica. Urednik oddaje Matej Juh.

Literarni nokturno Josipina Turnograjska: Nedolžnost in sila

Prvega junija leta 1854 je še pred dopolnjenim 21. letom umrla Josipina Turnograjska, ki jo literarna zgodovina šteje za prvo slovensko pisateljico, hkrati pa velja tudi za prvo slovensko skladateljico in odlično pianistko. Njena glasbena dela smo na Arsu v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija ob skladbah Miroslava Vilharja izdali tudi na zgoščenki Na gladini spomina. V nokturnu pa se Turnograjske spominjamo prek njene literature, natančneje kratke pripovedi Nedolžnost in sila, ki jo je objavila leta 1851, v njej pa tematizira nesrečno usodo lepe Veronike. Igralka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Leto nastanka: 2007. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj.

Literarni večer Renesančna lirika

Nedavno se je na področju slovenskega književnega prevajanja in založništva zgodil velik dosežek in sicer integralna izdaja Esejev Michela de Montaignea v prevodu Branka Madžareviča. Gre za tisoč tri sto strani, napisanih v stari francoščini v treh knjigah, kar je prevajalec delal petindvajset let. O tem dosežku smo na Radiu Slovenija že govorili, tudi Branko Madžarevič je marsikaj povedal o svojem delu, avtorju in njegovih esejih iz pozne renesanse. V arhivu smo poiskali oddajo iz leta 1964, v kateri akademik dr. Janko Kos govori o renesančni dobi in tedanji miselnosti, ki je imela odmev v pesništvu tako italijanskih, francoskih in portugalskih ustvarjalcev kot Shakespearea v Angliji. Prevajalci Ciril Zlobec, Alojz Gradnik, Anton Debeljak, Mirko Pretnar in Janez Menart. iinterpreti Duša Počkaj, Polde Bibič in Jurij Souček, ton in montaža Metka Rojc, režija Hinko Košak, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1964.

Odprta knjiga na radiu Mate Dolenc: Pes z Atlantide 2/13

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.« Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko sta bila sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost zgolj navidezna, že v enem človeškem življenju se privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman. Interpret: Sebastian Cavazza Režiserka: Ana Krauthaker Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Lirični utrinek Gregor Strniša: Vesolje

Zbirka Gregorja Strniše z naslovom Vesolje je izšla leta 1983, v njej in predvsem v ciklu, ki ga bomo slišali, pa Strniša upesni nekaj, kar bi lahko imenovali kozmična zavest. Cikel interpretira pesnik sam. Urednik Matej Juh.

Literarni nokturno Rok Komel: Na Mirojevi razstavi

Poskušajmo si priklicati pred oči dela španskega slikarja Joana Mirója: morda njegov Harlekinov karneval ali stilizirane živalske like, živobarvne abstrakcije in neugnane črtne poteze ... Domišljija se lahko polno razmahne. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Posneto maja 2024.

Odprta knjiga na radiu Mate Dolenc: Pes z Atlantide 1/13

Mate Dolenc: Pes z Atlantide 1/13 »Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.« Morje, tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko sta bila sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v drugih nadaljnjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost zgolj navidezna, že v enem človeškem življenju privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman. Interpret: Sebastian Cavazza Režiserka: Ana Krauthaker Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Lirični utrinek Anja Zag Golob: Gora

Gora je kot motiv pritegnila številne pesnike in pesnice, med drugim Gregorja Strnišo v Barbarovi molitvi v zbirki Mozaiki in v dvodelni pesmi Inferno v zbirki Odisej, v kateri čisto na koncu v osrčju gore naleti na Minotavra. Anja Zag Golob pa je pred štirimi leti izdala zgoščenko svojih pesmi v svoji lastni interpretaciji in na njej je med tridesetimi pesmimi tudi pesem Gora. Urednik oddaje Matej Juh.

Literarni nokturno Konstanty Ildefons Galczynski: Začarana kočija

Poljski pesnik, pisatelj in dramatik Konstanty Ildefons Galczynski se je rodil leta 1905 v Varšavi. Že v šolskih glasilih je objavljal prve pesmi. Pozneje je študiral angleščino in klasično filologijo, a že pri dvajsetih letih je začel nastopati v gledališču in sodelovati s satiričnimi časopisi. In prav satiričnost, grotesknost, vedno pa odkritosrčnost njegovega pisanja, so ga zasidrali v zavesti sodobnikov in tudi poznejših bralcev. Drugo svetovno vojno je preživel v taborišču, po vojni, ko se je v svoji poeziji še vedno najraje posvečal drobnim težavam malega človeka, pa je prišel v konflikt z novim režimom, ki je želel poezijo o velikih temah tistega časa. Umrl je leta 1953. Nekoliko nadrealistična pesem Začarana kočija je nastala leta 1946, v njej pa Galczynski prepleta različne literarne zvrsti, pri glasbi pa si je izposodil še izraze za različne živahne tempe posameznih kitic. Prevedel jo je Lojze Krakar. Interpretira Gregor Gruden, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar, redakcija Vida Curk, Tesa Drev Juh, produkcija 2010.

Literarni portret Vladimir Kos

Drugega junija je minilo sto let od rojstva duhovnika jezuita, misijonarja, pesnika, prevajalca in esejista prof. dr. Vladimirja Kosa. Kot misijonar je skoraj šest desetletij deloval med zapuščenimi otroki in brezdomci v predmestju Tokia na Japonskem, na univerzi v Tokiu pa štiri desetletja predaval klasično filozofijo. Svojo prvo knjigo poezije je izdal leta 1945, do smrti leta 2022 jih je objavil še 28. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. Režiserka: Ana Krauthaker, bralca: Jure Franko, Lidija Hartman, interpret: Boris Juh, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Jure Culiberg, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2004.

Spomini, pisma in potopisi Tone Partljič: Ne bom jih pozabil

"Ta knjiga govori o nekaterih, ki so že v deželi rajnkih. Sodelovanje z njimi, učenje od njih, tudi občudovanje in pogovori, so mi veliko dali," je med drugim ob svoji knjigi Ne bom jih pozabil zapisal Tone Partljič. Živo, toplo in človeško izriše svoje spomine na srečanja z različnimi znamenitimi ustvarjalci – med njimi je tudi Stane Sever. Izbrali smo odlomek iz daljšega besedila o tem našem znamenitem igralcu. Režiserka: Ana Krauthaker, interpret: Zvone Hribar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2024.

Ocene

Ocene

1909 epizod

Milan Jesih in Mirko Bratuša: Tudi

8 min

Matic Slapšak: Mračni labirinti

4 min

Adriana Kuči: Noč, ko je preplavala reko

6 min

Opazovalci

3 min

20 000 vrst čebel

3 min

Mini teater: Skini mi se s kursa

1 min

Neposredni prenosi

Neposredni prenos Dom v jeziku - 11. literarna prireditev ob Trubarjevem dnevu

Gledam v daljo, sanjam … Zastor sivi para se, razmiče in delí – in v obrisih senčnih, negotovih slike se gibljó mi pred očmi. In čimdalje bliže in jasneje vidim pisani prikaznij ples … In sedaj – kdo stopa sam pred mene? Ali tí si, Trubar Primož, res? (Anton Aškerc) Kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, nas vsako leto spomni na to pomembno vprašanje. Primožu Trubarju se na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Ajdo Bračič, Miriam Drev, Blaža Božiča, Jerneja Županiča, Andreja Predina in Ksenijo Šešerko. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom pesnitve Primož Trubar iz leta 1904, tj. kot pravi "veličastnim delom o človeku, ki mu ni bilo vseeno za opismenjevanje in branje, ki se je trudil, da bi med svoje 'lube Slovenze' beseda prišla tudi prek večkrat listanih strani tiskanih knjig". Scenarist mag. Matej Krajnc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič, Urban Gruden, tonska asistenta Jože Lap, Gašper Vodlan, urednik prenosa Matej Juh, urednica uredništva za kulturo Maja Žvokelj.

Neposredni prenos Simfoniki in Jascha von der Goltz

Deveti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Maruša Turjak Bogataj (violončelo) Matjaž Bogataj (violina) dirigent: Jascha von der Goltz Carl Maria von Weber: Uvertura iz opere Oberon Johannes Brahms: Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu op. 102 (dodatek) Maurice Ravel: Sonata za violino in violončelo M.73, drugi stavek Très vif Johannes Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru op.90

Neposredni prenos Neposredni prenos 6. koncerta iz abonmaja Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije

Koncertni večer so poimenovali Za pianiste, saj bo prvi del pravo doživetje za poznavalce in ljubitelje klavirske glasbe. Prvič po izjemnem uspehu leta 2021 na Chopinovem pianističnem tekmovanju v Varšavi bo z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil nagrajenec Alexander Gadjiev. Izvedel bo Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina. V drugem delu bo na sporedu Simfonija št. 4 v c-molu, op. 43 Dmitrija Šostakoviča, vse pa bomo slišali pod taktirko priznanega ukrajinskega dirigenta Valentina Urjupina.

Neposredni prenos Podelitev Cankarjeve nagrade 2024 - prejel jo je Denis Škofič za pesniško zbirko Tuskulum

Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU kot poklon velikemu slovenskemu književniku Ivanu Cankarju. Gre za priznanje za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Letos žirija najboljše delo izbira med petimi, ki so se uvrstila v ožji izbor. To so knjiga esejev Aleša Štegra Na kraju zapisano, roman Anje Mugerli Pričakovanja, pesniška zbirka Denisa Škofiča Tuskulum, roman Mateje Gomboc Gorica in roman Pie Prezelj Težka voda. Voditelj: dramskI igralec Jernej Gašperin. Režiserka prireditve: Špela Kravogel. Radijski prenos: Urban Gruden, Matjaž Šercelj in Janez Podlesnik. Redaktorica prenosa Staša Grahek. Foto: Mhladnik https://commons.wikimedia.org/

Neposredni prenos Za odmik, Zbor Slovenske filharmonije in Urša Lah na koncertu PVC 6

Zbor Slovenske filharmonije se odpravlja na turnejo na Norveško, kjer živi in deluje priznana slovenska dirigentka Urša Lah. Ne preseneča torej, da program tokratnega koncerta cikla PVC uokvirjata izjemni uglasbitvi osrednjega mašnega stavka Credo dveh nordijskih skladateljev (oba sta se poslovila v zadnjih sedmih letih in zapustila neprecenljiv zborovski opus). Slovenske barve tokrat zastopajo Štiri sakralna dela Nane Forte, ki jih odlikujeta bogata ritmična invencija in prefinjeno zvočno niansiranje med dvema zboroma, slišali bomo še izbor motetov Jamesa MacMillana, ki navdih črpa v škotski tradicionalni glasbi. Einojuhani Rautavaara: Missa a cappella Nana Forte: Four sacred pieces James MacMillan: Moteti – izbor Sven-David Sandström: Credo Zbor Slovenske filharmonije. Urša Lah, dirigentka.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca v neposrednem prenosu iz Maribora

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Neposredni prenos Kromatika 8: Simfoniki s Federicom Collijem

Simfonični orkester RTV Slovenija Federico Colli, klavir Rossen Milanov, dirigent Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 5 Béla Bartók: Koncert za orkester https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/kromatika-8-sezona-23-24/ Čeprav se velikega Beethovna navadno spominjamo predvsem kot najvplivnejšega simfonika na prehodu iz klasicizma v romantiko, ki je zaznamoval celotno orkestrsko ustvarjalnost 19. stoletja, ne gre pozabiti na njegov nepogrešljivi prispevek h klavirski literaturi – od dvaintridesetih sonat, dobrih dvajsetih bagatel in variacij do šestih klavirskih koncertov. Petega izmed njih in zadnjega dokončanega, tako imenovanega Cesarskega, prežema junaška, skoraj vojaška narava, s katero bi verjetno lahko razložili tudi njegov naslov. V tem izjemno dolgem in zahtevnem, a zelo šarmantnem delu se bo kot solist predstavil mladi italijanski virtuoz Federico Colli. Vrata uglednih koncertnih odrov sta mu odprli zmagi na Mozartovem tekmovanju v Salzburgu (2011) in mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu (2012). Študiral je na konservatoriju v Milanu, salzburškem Mozarteumu ter mednarodni klavirski akademiji v Imoli. Colli neguje širok repertoar, s katerim posega tudi v glasbo baroka in klasicizma. Njegov drugi album s posnetki Scarlattijevih sonat je revija Classical Music – BBC Music Magazine izbrala za enega najboljših albumov, izdanih leta 2020. Ker se v času klasicizma in romantike orkester ob bravuroznem solistu pogosto ni dovolj izrazil, je Béla Bartók, eden najizvirnejših skladateljev 20. stoletja, to 'zgodovinsko krivico' odpravil s svojim Koncertom za orkester. Kot nakazuje že njegov naslov, gre za delo, v katerem je celoten orkester prikazan kot solist – Bartók je vsakemu orkestrskemu glasbilu namenil prav posebno zahtevno in zanimivo vlogo. Njegov Koncert za orkester se zato ponaša z izjemno večplastno teksturo in polnim zvenom ter bogato razvejeno glasbeno vsebino. Od krstne izvedbe v Bostonu leta 1944 pomeni enega najbolj priljubljenih del, s katerim simfonični orkestri po svetu radi razkažejo svojo tehnično in umetniško izoblikovanost. Skozi izzive Bartókove, pa tudi Beethovnove mojstrovine nas tokrat pelje naš šef dirigent Rossen Milanov.

Neposredni prenos 5. koncert abonmaja Filharmonični klasični koncerti

Z Orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje pianist, dirigent in organist Marshall Wayne, ki velja za enega najduhovitejših in najbolj ekscentričnih interpretov Gershwinove glasbe, slovi pa tudi kot odličen izvajalec Bernsteinove glasbe in drugih skladateljev 20. stoletja. In vse omenjeno bomo lahko z njim doživeli ta večer, Wayne Marshall se bo predstavil kot pianist in dirigent in kot so zapisali, ne bo njegovo temperamentno muziciranje pustilo nikogar ravnodušnega. Izvedel bo kar pet glasbenih del, med katerimi bodo tri iz opusa Georga Gershwina. Slišali bomo skladateljevi: Drugo rapsodijo za klavir in orkester ter simfonično sliko Porgy in Bess – ti dve bosta na sporedu v drugem delu koncerta, v prvem pa bo zazvenela slovita Rapsodija v modrem. Poleg tega bodo v prvem delu na sporedu še Tri plesne variacije za orkester iz baleta Fancy Free Leonarda Bernsteina ter Alborada del gracioso Mauricea Ravela.

Neposredni prenos Simfoniki na zaključku 38. Slovenskih glasbenih dnevov

38. Slovenski glasbeni dnevi, zaključek festivala Simfonični orkester RTV Slovenija Lana Trotovšek (violina) dirigent: Steven Loy Božidar Kos: Sinfonietta za godala (1.,3. in 4. stavek) Svetlana Maraš: Defiance of the Glorious Children Larisa Vrhunc: Tako tiho Janez Matičič: Koncert za violino in orkester

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Video

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Komorni studio Čembalist Tomaž Sevšek z ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja

Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljević Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Najbolj poslušano

Radijska igra Ervin Fritz: Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi

Gre za farso o slovenskih rečeh, ki se dogaja v krajih, o katerih pravi avtor, da so "znani po bebavosti in alkoholizmu". Za prikaz na glavo postavljene pravne države, je Fritz uporabil znane junake iz slovenske klasične literature in jim kot dramske osebe na koncu svoje farse dodal tudi njihove stvarnike. Tako so nosilci farse Butalci, črna ovca med njimi pa razbojnik Cefizelj. Ta je hkrati tudi Cankarjev farsični junak Peter Krištof, za katerega velja vsesplošni lovopust. Tematsko tako farsa odpira dileme človekove eksistence, ujete v znano zveličavno mero "najboljše so pečene piške", o kateri so se izrekli že Prešeren, Cankar in Milčinski, Fritz pa jih aktualizira le z bistvenim in aktualnim vprašanjem: "Se bo butalski svet razvil kaj v glavo?" Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Avtor uvodnega songa: Jani Golob Cefizelj – Aleš Valič Jacinta – Violeta Tomič Župan – Bert Sotlar Županja – Majda Potokar Jerica – Maja Končar Policaj – Evgen Car Tepanjski policaj – Branko Grubar Pišmevuh – Marjan Hlastec Milčinski – Janez Albreht Cankar – Marko Okorn Prešeren – Zvone Hribar Sodelujejo še – Judita Hahn, Božo Vovk, Nada Bavdaž, Vinko Podgoršek Produkcija Uredništva igranega program Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1990.

Banchetto musicale Glasba iz Benetk okoli leta 1600

»V cerkvi svetega Marka sem slišal veliko dobre glasbe, še posebno na sopranski violi da gamba, ki je bila tako sijajna, da je po mojem mnenju nihče ne more preseči. Tam so bili tudi cinki in pozavne; ti so izvajali prav primerne skladbe. Na praznik svetega Roka sem slišal najboljšo glasbo v svojem življenju, tako zjutraj kakor popoldne. Bila je tako dobra, da bi bil pripravljen prehoditi sto milj, da bi slišal kaj podobnega!« Te besede je zapisal angleški popotnik Thomas Coryat [izg. Korajət] ob obisku Benetk leta 1608. Benetke so bile eno najpomembnejših trgovskih mest v Evropi šestnajstega in sedemnajstega stoletja, križišče trgovskih poti iz vseh nebesnih smeri. Beneška republika je bila takrat še vedno politično vplivna in je negovala tako svojo odprtost kot drugačnost. Veljala je tudi za središče evropskega glasbenega založništva in tiska.

Odprta knjiga na radiu Mate Dolenc: Pes z Atlantide 1/13

Mate Dolenc: Pes z Atlantide 1/13 »Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.« Morje, tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko sta bila sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v drugih nadaljnjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost zgolj navidezna, že v enem človeškem življenju privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman. Interpret: Sebastian Cavazza Režiserka: Ana Krauthaker Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Neposredni prenos Simfoniki in Jascha von der Goltz

Deveti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Maruša Turjak Bogataj (violončelo) Matjaž Bogataj (violina) dirigent: Jascha von der Goltz Carl Maria von Weber: Uvertura iz opere Oberon Johannes Brahms: Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu op. 102 (dodatek) Maurice Ravel: Sonata za violino in violončelo M.73, drugi stavek Très vif Johannes Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru op.90

Sobotni operni večer Leoš Janáček: Jenufa iz Rima

Pretresljiva drama o družinski tragediji, ki se dogaja v kruti podeželski družbi.

Podobe znanja Arijana Filipić: S hladno plazmo nad trdožive viruse

Stanje voda po svetu je vse prej kot dobro, marsikje voda ni primerna za pitje, vsebuje številne odpadne snovi, mikroplastiko pa tudi mikroorganizme. Ti so seveda lahko vir resnih okužb in to ne samo pri človeku. Virusi v namakalni vodi lahko uničijo celoten pridelek. Marsikateri med njimi so tudi presenetljivo trdoživi in lahko preživijo različne postopke v čistilnih napravah.

Literarna matineja Jana Bauer: "Literatura je najboljši način za spoznavanje različnih kulturnih okolij"

Jana Bauer je nedvomno ena izmed najbolj prepoznavnih in strokovno podkovanih oseb v našem knjižnem prostoru. Od leta 2012 deluje kot glavna urednica revije Sodobnost, bdi tudi nad oblikovanjem in izborom knjižnega programa pri KUD Sodobnost International, poleg tega je zasnovala nekatere izmed naših najbolj uspešnih projektov za spodbujanje in razvijanje bralne kulture – omeniti velja vsaj projekta Bralni vlak in Naša mala knjižnica. Leta 2021 ji je Društvo slovenskih založnikov podelilo priznanje Naj osebnost založništva. Jana Bauer je ob vsem tem tudi uveljavljena mladinska pisateljica, sodi med naše najbolj nagrajevane sodobne avtorice mladinske književnosti, njeno doselj najodmevnejše delo, Groznovilca v hudi hosti – zgodbe o zelo neobičajni, razgrajaški vili, oziroma groznovili – je prevedeno že v devetnajst jezikov. Z njo razmišljamo o slovenskem založniškem prostoru in njegovih posebnostih, o bralni pismenosti, o leposlovnem ustvarjanju, mladih bralcih in še čem.

Pogled v znanost Na Brinju pri Ljubljani KATANA reže meje med fisijo in fuzijo

Pretekli teden so v prostorih Inštituta Jožef Stefan na Brinju blizu Domžal pri Ljubljani, kjer že od leta 1966 deluje eksperimentalni jedrski reaktor Triga, slovesno prerezali trak nove naprave KATANA. Gre za poimenovanje po ikoničnem japonskem meču, ki označuje dejansko in simbolno lastnost te nove "zanke za aktivacijo vode", ki "reže meje med fisijo in fuzijo", torej med zlivanjem težjih jeder v lažja (fisija v jedrski elektrarni npr.) in fuzijo, procesom zlivanja lažjih jeder v težja - kar se že milijarde let dogaja na "našem" Soncu, središču domače galaksije. Gre za dolgoletno sodelovanje IJS v projektu fuzijskega reaktorja ITER, ki ga gradijo v južni Franciji. Takšne reaktorje imenujejo TOKAMAK, in jih hladijo z vodo. Ko ta pride v stik z visokoenergijskimi nevtroni iz plazme reaktorja, se slednji absorbirajo v jedrih atomov kisika, kar ustvari radioaktivno obliko dušika. Slednji je radioaktiven, in v slabi minuti razpade, ob tem pa sprosti žarke gama visokih energij. To kratkotrajno sevanje je velik izziv za vodni hladilni sistem. Zato v okviru konzorcija EUROFUSION razvijajo orodja za simulacijo in izračun ravni sevanja okoli tako aktivirane vode. KATANA je torej zaprta zanka za aktivacijo vode, ki služi kot stabilen vir nevtronov in žarkov gama visokih energij. Takšnih eksperimentalnih naprav doslej še ni bilo, KATANO pa je v celoti v zadnjih treh letih izdelala ekipa, ki jo je koordiniral in vodil prof.dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko - F8. Po slovesnem dejanskem zagonu Katane – kjer sta bila navzoča tudi programski direktor EUROFUSION prof.dr. Ambrogio Fasoli in dr. Xavier Litaudon, vodja evropskih raziskav za obratovanje fuzijskega reaktorja ITER – je Luka Snoj opisal vlogo te naprave v razvoju tehnologij za bodoči fuzijski reaktor ITER v južni Franciji. FOTO: Tik pred rezanjem traku ob napravi KATANA stojijo, z leve, v beli halji Luka Snoj, v modrih haljah pa proti desni, A. Fasoli in X. Litaudon VIR: Goran Tenze, Program Ars

Koncert evroradia Janine Jansen in Orkester romanske Švice

Tri mojstrovine v enem večeru! Maurice Ravel deli z nami svojo ljubezen do dunajskega valčka, ki jo najdemo v številnih njegovih delih. Vendar je Schubert tisti, ki tukaj deluje kot pretveza s svojima klavirskima zbirkama Plemeniti valčki in Sentimentalni valčki, od katerih je Ravel vzel naslov, ne da bi ju zares citiral. Ta veličastno orkestrirani vrtinec se konča v nekakšnih sanjah, v katerih se različni motivi razpršijo kot toliko reminiscenc življenja. Sibelius, ki je bil tudi sam violinist, je zapustil Violinski koncert v d-molu velike instrumentalne moči z očarljivimi melodičnimi motivi. Čeprav se je uveljavljal počasi, je danes eden izmed stebrov velikega repertoarja. Dvořák je svojo znamenito simfonijo Iz novega sveta komponiral, ko je bil direktor newyorškega konservatorija. Zanikal je uporabo indijanskih tem, vendar je priznal, da je uporabil “posebnosti glasbe črncev in rdečekožcev z dodajanjem sredstev sodobnega orkestra”. Ta mladi, pisani narod je češkega skladatelja, nostalgičnega po daljni domovini, navdihnil, da je ustvaril delo močne romantike, v kateri prevladujejo živahna čustva.

Ars humana Kako zmanjšati ogljični odtis v kulturi?

Trajnostna načela ravnanja z okoljem se uveljavljajo tudi na področju kulture. Kako zmanjšati ogljični odtis koncertov, razstav, predstav? Kako zagotoviti čim bolj trajnostni, energetsko učinkoviti, prevoz obiskovalcev kulturnih prireditev? Kako tudi bolj ozavestiti izvajalce in občinstvo, da bolj odgovorno ravna z okoljem na kulturnih prireditvah? O bolj prijaznem odnosu do okolja v sektorju kulture razmišljajo gostje: Ines Kežman z Zavoda Motovila, Gaja Brecelj iz Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera in Tamara Bračič Vidmar z Zavoda Bunker. Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta. Foto: Pixabay

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt