Ars aktualno Slavna Cankarjeva igra spet na odru ljubljanske Drame

V SNG Drama Ljubljana bodo nocoj uprizorili Cankarjevo komedijo v štirih dejanjih Za narodov blagor. Režiser je Vito Taufer, slavna Cankarjeva igra pa se na oder ljubljanske Drame vrača po več kot treh desetletjih. Po mnenju direktorice SNG Drama Ljubljana Vesne Jurca Tadel je vprašanje, zakaj uprizarjati Cankarja danes, nepotrebno. Vsakič, ko ga beremo, je namreč bolj aktualen.

Ars aktualno Genocid - beseda leta 2024

Beseda leta 2024 je genocid. Ta beseda je dobila največ glasov, kar trikrat več, kot drugouvrščena beseda omrežnina. Po glasovanju se je med 11 finalistkami na tretje mesto uvrstila beseda dvoživka. Pred glasovanjem so izbrali tudi novotvorjenko leta 2024, ki je preturizem (ustreznik za angleški izraz overtourism, prekomerni turizem). Lani je bila beseda leta ujma, leta 2022 gasilec, 2021 kratica PCT, 2020 karantena, 2019 podnebje, 2018 čebela in 2017, ko je prvič potekal izbor za besedo leta, besedna zveza evropski prvaki. Projekt za izbor slovenske besede leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pa je razglasila kretnjo leta, ki je mir. Aleksander Čobec je k pogovoru povabil vodjo projekta Beseda leta Simono Klemenčič in sekretarja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaža Juharta.

Ars aktualno Na 82. podelitvi zlatih globusov je slavil muzikal Emilia Perez

Z 82. podelitvijo zlatih globusov se je odprla letošnja sezona filmskih nagrad. Zlati globusi veljajo za dober pokazatelj nominacij in nagrad Ameriške filmske akademije, torej za oskarje, niso pa osredotočeni le na filmsko produkcijo, ampak tudi na serije. Med temi so slavili ameriški seriji Shōgun in Hacks ter škotska Baby Reindeer. Več o zmagovalcih s področja filmske produkcije pa Tesa Drev Juh (iz oddaje Dogodki in odmevi).

Ars aktualno Poezija, ki jo je Igor Štromajer napisal skupaj s strojem

V razstavišču artKIT KIBLA v Mariboru svoje najnovejše delo predstavlja Igor Štromajer. Osrednji del je zbirka poezije, knjiga, ki jo je avtor napisal skupaj s strojem, naslovil pa 100 in 1 pesem. Razstava v enem delu prikazuje naključno izbrane predmete, ki jih električni umetnik potrebuje za svoje ustvarjanje, drugi del pa so nedelujoči deli različne opreme od računalnikov do tiskalnikov, ki so nekoč soustvarjali to poezijo, jo procesirali ali kakorkoli drugače podatkovno obdelovali.

Ars aktualno Filmi v letu 2024 z najpomembnejšimi nagradami

Kateri filmi so v letu 2024 prejeli nekaj najpomembnejših in najprestižnejših nagrad? Pregled je pripravila Tesa Drev Juh.

Ars aktualno Najbolj kontroverzni filmi leta 2024

Igor Harb v oddaji Gremo v kino izpostavlja nabor najbolj kontroverznih filmov leta 2024, filmov, ki so najbolj burili duhove in nam morda celo odprli nov pogled na neko temo, vprašanje.

Ars aktualno Filmi o silvestrovanju in minevanju časa

Medtem, ko božičnih filmov na Zahodu že praktično od rojstva same filmske umetnosti ni nikoli primanjkovalo, je bilo praznovanje novega leta na platnu redkeje upodobljeno. Božič je v ospredju zaradi močne povezanosti z versko in kulturno tradicijo, novo leto pa je predvsem sekularni praznik, povezan s koledarjem, in namesto poudarka na duhovnosti, družini in miru simbolizira prehod, nove začetke in praznovanje časa. Nekaj filmov je tako vendarle tudi silvestrskih – če že ne izrecno, pa vsaj v duhu … Nekaj jih predstavlja Tina Poglajen.

Ars aktualno Vrhunci slovenskega filmskega ustvarjanja v letu 2024

Leto 2024 v slovenski filmski krajini si bomo zagotovo zapomnili po treh stvareh: po uspehu filma Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc tako v tujini kot doma, po več premierah dokumentarnih filmov in po uspešnih mladinskih filmih. Po letu 2024 v slovenskem filmu se je za oddajo Gremo v kino sprehodila Petra Meterc.

Ars aktualno Willi Zimmermann: ''Glasbenike sem navadil, da igramo samostojno brez dirigenta.''

Pogovor s koncertnim mojstrom Willijem Zimmermannm, glasbenim vodjem Komornega orkestra iz Züricha, 12. decembra v dvorani Union v Mariboru

Ars aktualno Arabella Steinbacher: ''Glasba je zame kot dihanje.''

Pogovor z violinistko Arabello Steinbacher, solistko s Komornim orkestrom iz Züricha v dvorani Union v Mariboru.

Ars aktualno Pregled slovenske ilustracije v Galeriji Cankarjevega doma

V Galeriji Cankarjevega doma so včeraj odprli 15. Slovenski bienale ilustracije. V sklopu odprtja so razglasili tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Gre za najvišja slovenska priznanja na področju ilustracije.

Razgledi in razmisleki Ernesto Cardenal: "Poezija nas je počlovečila."

20. januarja mineva sto let odkar se je v Granadi v Nikaragvi rodil Ernesto Cardenal, eden največjih sodobnih pesnikov iz te države, sicer katoliški duhovnik in politik, zagovornik tako imenovane teologije osvoboditve. Objavil je številne pesniške zbirke z različnimi tematikami: ljubezensko, religiozno, eksistencialno, tudi socialno. Ernesto Cardenal je leta 2014 obiskal Ljubljano in takrat se je z njim pogovarjal Andrej Rot ter pripravil oddajo o njem. Razgledi in razmisleki, ki jo ob stoti obletnici Cardenalovega rojstva zdajle znova predvajamo.

Literarna matineja Hannah Koselj Marušič: "V svetu pogrešam ranljivost in iskrenost, zato počnem to"

Knjižna prvenka Hannah Koselj Marušič, interdisciplinarne umetnice, pesnice, kantavtorice, igralke in filmske ustvarjalke, knjiga poezije z naslovom VSE JE ENO VSE JE VSEENO je večplastno delo, ki povezuje različne izrazne načine: pisano in govorjeno besedo, fotografijo in video, zvok in glas. Še bolj kot knjiga je interdisciplinarni projekt, ki izhaja iz globoko intimnih doživetij in z razgaljanjem anomalij družbenega tkiva suvereno vstopa na univerzalnejšo, družbeno-politično raven. Knjiga je izšla leta 2024 pri založbi Črna skrinjica in avtorici prinesla nominacijo za nagrado za najboljši literarni prvenec leta. Podatki o vključenem avdio gradivu: 1. Zvočna slika filma ‘podgane z rožastimi klobuki’ (režija Hannah Koselj Marušič): - avtorica zvočne slike: Jera Topolovec 2. Glasba videa ‘gledala sm skale’ (režija Hannah Koselj Marušič): - avtorica in izvajalka: Hannah Koselj Marušič 3. Glasba videa ‘režem žamet’ (režija Hannah Koselj Marušič): - miks glasbe ‘režem žamet’ in avtorica pesmi ‘režem žamet’: Hannah Koselj Marušič - miks vključuje skladbo Immacolata - SBO ft. Sheby, iz albuma skupine SBO, z naslovom Nemoč. Za to skladbo veljajo naslednji podatki: produkcija: Vid Greganovič (SBO) koprodukcija: MihaMih avtor_ice_ji: Juca Bonaca, Benjamin Krnetić, Peter Frankl, Filip Đurić (SBO) gostujoča umetnica: Maja Šebenik (Sheby) miks in mastering: Mirko Vinčetič Polič - Izvajal_ke_ci celotne glasbe ‘režem žamet’: SBO in Sheby (Maja Šebenik), Zina Ban, Hannah Koselj Marušič, Danaja Kurnik, Rina Pleteršek, Nika Sergaš, Špela Setničar 4. Glasba filma ‘Avtopoet’ (režija Hannah Koselj Marušič): - Avtorica in izvajalka: Hannah Koselj Marušič

Svet kulture Cankarjeva komedija Za narodov blagor se na oder ljubljanske Drame vrača po več kot treh desetletjih

V SNG Drama Ljubljana bodo uprizorili Cankarjevo komedijo v štirih dejanjih Za narodov blagor. Predstavo je režiral Vito Taufer. Danes bodo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova odprli razstavo Slovenec sem – in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik, s čimer muzej obeležuje 150. obletnico rojstva tega slovenskega telovadca, pravnika, publicista in raziskovalca. V oddaji boste izvedeli, kako bodo gibalno ovirane osebe in druge ranljive skupine lahko obiskovali prireditve Evropske prestolnice kulture. V Galeriji Murska Sobota pa bo vse do začetka marca na ogled razstava Slike Mirsada Begića, kiparja in risarja. Vabljeni k poslušanju!

Glasovi svetov "V Sloveniji je okoli 15 tisoč psihopatov, oseb s psihopatsko osebnostno strukturo pa je približno desetkrat več"

Psihopatija postaja resen problem delovnih organizacij in družbe. Znano je, da približno odstotek splošne populacije ustreza kliničnim kriterijem za psihopatijo. To osebnostno motnjo pa imajo trije do štirje odstotki ljudi na vodstvenih pozicijah v poslovnem svetu. Kdo so psihopati in kako jih prepoznamo? Kako ravnati v odnosih z njimi? In kakšen pomen imata ozaveščanje ter posledično preprečevanje destruktivnih posledic psihopatije tako za posameznike kot za družbo? Na ta in številna druga vprašanja je v tokratni oddaji Glasovi svetov odgovarjala psihologinja in psihoterapevtka, soustanoviteljica Inštituta za znanstveno preučevanje in raziskovanje psihopatije, dr. Andreja Pšeničny.

Svet kulture Dušan Jovanović – kulturni terorist

Slovenski gledališki inštitut letošnje leto v celoti posveča režiserju in dramatiku Dušanu Jovanoviću. V sodelovanju s Cankarjevim domom so tako pripravili prvo pregledno razstavo z naslovom Dušan Jovanović – kulturni terorist. Pri založbi Črna skrinjica je izšla knjiga Vse je eno vse je vseeno, knjižni prvenec Hannah Koselj Marušič, interdisciplinarne umetnice, pesnice, kantavtorice, igralke in filmske ustvarjalke. Nekaj besed namenjamo tudi Evropski prestolnici kulture, v Galeriji mesta Ptuj pa napovedujemo odprtje razstave Koprena svetlobe in barv slovenskega akademskega slikarja Mirka Rajnarja. Zaključujemo z novico, da sta letošnji Slovenski paviljon na 19. beneškem arhitekturnem bienalu zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov.Vabljeni k poslušanju!

Oder Kristina Aleksova - performerka, ki jo na odru najbolj zanimata svoboda in ujetost

Gostimo Kristino Aleksovo, plesalko, koreografinjo, performerko in nekdanjo članico baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, ki že nekaj let v okvir platforme Via Negativa raziskuje in ustvarja sodobni performans, njena najnovejša plesna predstava Tri četrt človeka pa je premiero doživela lani oktobra. Vabljeni k poslušanju! Foto: Marcandrea

Jezikovni pogovori Globaleščina na RTV Slovenija

Skupni jezik svetovnih medijev bi lahko poimenovali z besedo globaleščina. Pod vplivom angleščine, spleta in mednarodnega novičarskega sloga so tudi slovenski mediji. Kakšen odnos imajo do prevzemanja tega skupnega jezika svetovnih medijev lektorji na RTV Slovenija? V katerih primerih je prevzemanje bogatenje, v katerih pa siromašenje slovenščine? Gosta sta lektorja Rok Dovjak in Petra Jordan.

Kdo smo? Rapalska pogodba in Primorci

Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi … To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manjši. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo nastalo kraljevino na Balkanu (ponovitev).

S knjižnega trga Pevec, Švajncer, Pišek

Zoran Pevec: V sobi, Marija Švajncer: Poteptana ljubezen, Mojca Pišek: Globalni južnjaki. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Marica Škorjanec Kosterca in Muanis Sinanović.

Svet kulture Knjiga o človeku, ki ni nikoli sanjal

To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.

Eppur si muove - In vendar se vrti Trump 2.0

S potrditvijo glasov elektorjev iz ameriških zveznih držav je Donald Trump tudi uradno postal zmagovalec novembrskih predsedniških volitev v Združenih državah. A čeprav naj bi Američani in svet vedeli, kakšne posledice ima lahko nepredvidljivost, če je to ena najočitnejših lastnosti stanovalca Bele hiše, Donald Trump še pred slovesno prisego, s katero bo 20. januarja uradno začel svoj mandat, preseneča. Tako s provokativno kadrovsko zasedbo svojega kabineta kot z megalomanskimi zahtevami do kongresnikov po sprejetju »lepega« zakona, ki naj bi rešil vse, od usode davčnih olajšav za najbogatejše do politike priseljevanja. Zlasti pa človek, ki se je hvalil, da ni začel nobene vojne, in ki je v prvem mandatu veljal za izolacionista, preseneča s skrb vzbujajočimi predlogi o nakupu Grenlandije in Kanade ter vrnitvi Panamskega prekopa pod ameriški nadzor, grožnjami Hamasu in perspektivami končanja pošiljanja pomoči Ukrajini. Njegov vplivni pokrovitelj, najbogatejši Zemljan, Elon Musk pa medtem na spletu izraža podporo skrajno desnim strankam v Evropi. Če Donald Trump tako zelo dobro čuti horizonte povprečnega ameriškega volivca, se lahko že zdaj vprašamo, ali je Trump 2.0 inačica, ki so jo imeli Američani v mislih, ko so novembra dahnili svoj usodni »da« v njegovo podporo.

Operna jutranjica Kritika, odeta v alegorijo?

Kar zadeva zgodbo in dogajanje, sta Mozart in libretist Emanuel Schikaneder v Čarobi piščali postavila umetniški spomenik prostozidarstvu, nekateri pa so jo videli tudi kot v alegorijo odeto kritiko tedanjih posvetne in cerkvene oblasti.

Arsov art atelje Steen-Andersen, Criton in Lewis na festivalu v Donaueschingenu

Zaključujemo s poslušanjem izbora posnetkov z zadnjih Glasbenih dni v Donaueschingenu, ki so se odvili oktobra lani. Pred nami je še en koncert Simfoničnega orkestra Jugozahodnega nemškega radia iz Stuttgarta, tokrat pod vodstvom dirigentke Susanne Blumenthal, programski naslov koncerta »grosso« pa napoveduje tudi veliko zasedbo in reference na baročno obliko concerta grosso. Slišali bomo tri dela za orkester in soliste. V novi skladbi Georga Lewisa bosta zaigrala dva solista, saksofonist in improvizator Roscoe Mitchell ter mehaničnim klavir s podporo umetne inteligence – pred izvedbo bomo poslušali tudi pogovor s skladateljem. Orkester SWR je ponovno izvedel delo Pascale Criton Alter za sopran in orkester. Koncert, ki se je odvil 18. oktobra lani, pa je začela krstna izvedba dela Simona Steen-Andersena za klavirsko-tolkalski kvartet Yarn/Wire in orkester.

Srce šansona Srce šansona

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Čas, prostor in glasba Ustvarjanje, tisočletni izziv (14): Haydnove simfonije

Sredi 18. stoletja je v Evropi komorna glasba dobila svoj široki koncertantni pomen. Dvorane je postopno osvajala simfonična glasba. Simfonija je postala orkestrsko delo v obliki sonatnega cikla. Italijanska uvertura, ki je imela tri dele s hitrostno označenim zaporedjem: hitro – počasi – hitro, je dala temelj simfoniji z enakim zaporedjem samostojnih stavkov in z vrinjenim plesnim stavkom, ki je bil na začetku menuet. Klasično simfonijo so pisali italijanski mojstri in med njimi Sammartini, pisali so jo skladatelji iz 'mannheimske šole' in med njimi Stamitz. Na razvoj simfonije so vplivali nemški in italijanski skladatelji. V Haydnovih simfonijah pa že sledimo razvoju, ki ga ni bilo mogoče več ustaviti. »Ustvarjanje, tisočletni izziv – Haydnove simfonije« v oddaji »Čas, prostor in glasba«.

Glasbeni utrip Prva koncerta iz ciklov Zvokotok in Mozartine

Napovedujemo tudi koncertni sezoni obeh ciklov.

Mojstri samospeva Samospevi Ernesta Chaussona, 2. del

Od njegovega rojstva letos mineva 170 let. »Kjer je samosvoj,« je o njegovi glasbi zapisal francoski glasbeni kritik Georges Jean-Aubry, »je njegovo čustvo čisto in plemenito in z ničimer nam ne vzbuja občutka, da se skuša vzdigniti nad nas. Nasprotno: to čustvo je nevsiljivo ob naši strani, prijazno razmišljajoče čaka, da bomo pozornost posvetili preprostim besedam trajne vrednosti, ki nam jih pripoveduje.« Pisal ni veliko, kar pa je ustvaril, je izpiljeno v vseh pogledih in taka so tudi njegova samospevna dela.

Zborovska glasba Izraelski vodnjaki

Izmed treh slavnih S-ov: Scheina, Schütza in Scheidta, smo za današnji zborovski mozaik izbrali prvega, torej dela Johanna Hermanna Scheina, natančneje, njegovo zadnjo zbirko motetov z naslovom Israelsbrünnlein/Izraelski vodnjaki oziroma Fontana d'Israel.

Koncertni dogodki na tujem Abrahamsen, Rahmaninov in Stravinski

Škotski simfonični orkester BBC je na koncertu 18. aprila lani v koncertni dvorani City Halls v Glasgowu pod taktirko Ryana Wiggleswortha izvedel Tri pravljične slike iz opere Snežna kraljica Hansa Abrahamsena, Rapsodija na Paganinijevo temo, op. 43 Sergeja Rahmaninova in glasbo za balet Vilinski poljub Igorja Stravinskega. V vlogi solistke je nastopil pianist Stephen Hough.

Koncert evroradia Yuja Wang in Londonski simfonični orkester

Londonski simfonični orkester je na koncertu 19. septembra lani v dvorani Barbican v Londonu s svojim šefom dirigentom sirom Antoniem Pappanom gostil kitajsko pianistko Yujo Wang. Na programu so bili Koncertna uvertura v E-duru Karola Szymanowskega, 2. Klavirski koncert v f-molu Frederica Chopina in Simfonija št. 1 v D-duru Gustava Mahlerja.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Nove glasbene generacije Emars master I: Nejc Kamplet in Lara Oprešnik

Udeleženci izobraževanja Emars master bodo zaigrali ta in prihodnji teden v oddaji Nove glasbene generacije. Emars je ideja o ustvarjanju in povezovanju glasbenikov, ki prek glasbe s svojim delom in različnimi izkušnjami bogatijo svoje znanje. V svoji platformi vključuje poletno šolo za mlade glasbenike, Festival EMARS, in Orkester Tour EMARS, pa tudi izobraževanje Emars master. Ta pomeni najvišjo stopnjo izobraževanja v okviru tega projekta, in sicer mladim glasbenikom vseh starosti omogoča nadgradnjo rednega glasbenega izobraževanja z vrhunskimi profesorji. Poteka vse leto, in sicer glasbeniki poleg običajnega šolanja v glasbenih šolah obiskujejo še redna dodatna srečanja s profesorji izobraževanja Emars. Po končanem izobraževanju potekajo avdicije, na katerih izmed sodelujočih izberejo najboljše mlade udeležence, ti pa potem na zaključnem koncertu nastopijo kot solisti z orkestrom. Lani so na zaključnem koncertu nastopili štirje glasbeniki: flavtistka Marija Obradović, pianista Nejc Kamplet in Lara Oprešnik ter violončelistka Ana Miculinić. Zaigrali so v Studiu 26 Radia Slovenija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Davorinom Morijem. Ta teden poslušamo nastopa pianistov. Nejc Kamplet je za svoj nastop izbral Lisztov prvi Koncert za klavir in orkester v Es-duru, S. 124, Lara Oprešnik pa Rapsodijo v modrem – Rhapsody in Blue Georgea Gershwina.

Tretje uho Petra Onderuf Quartet - An Odd Time of Day

Plošča "An Odd Time of Day" s svojo glasbeno in vizualno zgodbo presega meje žanrskih pričakovanj in odpira vrata unikatni umetniški izraznosti. Premierna koncertna predstavitev bo jutri, 17. januarja v ljubljanskem Kazina Jazz Clubu, ob 20. uri.

Jazzovska jutranjica Blaž Trček & Gašper Bertoncelj - pogovor

V Jazzovski jutranjici na Programu Ars smo tokrat v živo gostili saksofonista Blaža Trčka in bobnarja Gašperja Bertonclja. Predstavili sta novo ploščo "Pogovarjamo", beseda pa je tekla še o marsičem. Vprašanja je zastavljal Hugo Šekoranja. Blaž Trček & Gašper Bertoncelj - pogovor v živo

Jazz session Clarinet Factory - EBU koncert

Zasedbo Clarinet Factory sestavljajo klarinetisti Jindřich Pavliš, Luděk Boura, Vojtěch Nýdl in Petr Valásek. Delujejo že vse od leta 2000. So klasično izobraženi glasbeniki, ki igrajo priredbe v zelo različnih glasbenih zvrsteh.

Jazzovska jutranjica Blaž Trček & Gašper Bertoncelj - pogovor v živo

V studiu Programa Ars bomo tokrat v živo gostili saksofonista Blaža Trčka in bobnarja Gašperja Bertonclja. Oba sta še veliko več kot samo to, zato ne zamudite pogovora, v katerega se boste lahko vključili po telefonski zvezi tudi vi. Podelili bomo tudi dve brezplačni vstopnici tistemu, ki bo pravilno odgovoril na zastavljeno nagradno vprašanje.

Jazz avenija Pianistka Irene Schweizer – in memoriam

Lani, 16. julija je umrla švicarska pianistka Irene Schweizer, stara 83 let. Bila je ena najbolj prepoznavnih predstavnic sodobne improvizirane glasbe, pomembna pianistka svobodne improvizirane glasbe in ena pobudnic enakopravnega sodelovanja jazzovskih glasbenic z moškimi kolegi. Zasnovala je dva glasbena festivala v Švici in ustanovila lastno založniško hišo Intakt.

Samo muzika Umetnost tria

Poslušamo glasbo, ki so jo odigrali slovenski jazzovski glasbeniki v klasičnem klavirskem triu. Na vrsti bodo torej pianisti Marko Petrušič, Gregor Ftičar, Dejan Pečenko, Marko Črnčec, Matic Štemberger in Rok Zalokar.

Samo muzika Blaž Trček

Poslušali bomo glasbo bariton saksofonista Blaža Trčka z njegove nove plošče Pogovarjamo. 19. januarja 2025 jo bo predstavil na koncertu v ljubljanski Cukrarni.

Jazz Ars Stoletnice jazzovskih glasbenikov v letu 2025 II.

V oddaji predvajamo skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo pianistov Doa Marmarose in Mala Waldrona, saksofonistov Tea Macera, Boba Cooperja, Ala Cohna in Arta Pepperja, vokalistov June Christy in Mela Tormeja in skladatelja Guntherja Schuellerja.

Tretje uho Jože Zadravec - Samo muzika

Jože Zadravec prihaja iz Veržeja in je letnik 1985. Glasbeno pot je začel v glasbeni šoli Ljutomer in jo nadaljeval na Koroškem deželnem konzervatoriju, kjer sta bila njegova profesorja legendarni avstrijski bobnar Erich Bachträgl in Klemens Marktl, prav tako izjemen avstrijski bobnar. Znanje je poglabljal pri mnogih vrhunskih bobnarjih svetovnega formata, kot so Gregory Hutchinson ali pa Willie Jones III.

Orkestralni jazz Steps Ahead & WDR Big Band

Legendarno fusion jazz zasedbo, ki deluje vse od leta 1979, so ustanovili vibrafonist Mike Mainieri, saksofonist Micheal Brecker, bobnar Steve Gadd, basist Eddie Gomez in klaviaturist Don Grolnick. Od takrat so se v njej kalili in rojevali prenekateri jazzovski zvezdniki, omenimo jih samo nekaj: Eliane Elias, Richard Bona, Rachel Z, Donny McCaslin, Etienne Mbappe.

Jazz avenija Kitarist Christian Escoude – in memoriam

Oddajo smo namenili glasbi francoskega kitarista Christiana Escoudeja. Umrl je 13. maja lani, star 76 let. Kitarist Escoude je igral mešanico bebopa in gypsy jazza z uporabo vibrata in portamenta. Njegov opus obsega okrog 50 albumov.

Radijska igra Franček Rudolf: Nesrečni princ

Slovenec in njegov francoski znanec z avtobusom potujeta s Štajerske v Ljubljano in se med vožnjo retorično pogovarjata o tem, kakšen je svet okoli njiju. Njuno potovanje poteka kot vožnja skozi duhovni svet, kakršnega je doživela hipijevska generacija v sedemdesetih letih – vključno z vsemi tedanjimi nazorskimi in življenjskimi tendencami, zaradi česar igra z današnjega gledališča zazveni nostalgično arhaično. Režiserka: Mateja Koležnik Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Borč – Tone Gogala Michel – Borut Veselko Hrapavi glasovi – Alenka Kovačič, Karin Pečelin, Omar Kralič Tanja – Barbara Žefran Moški glas – Marjan Mutić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1993.

Radijska igra Indira Buljubašić, Nick Teunissen: Predor rešitve

Radijski dokumentarec govori o osemsto metrov dolgem podzemnem tunelu, ki je v času sarajevske vojne vihre pomenil eksistenčno pomemben koridor za osnovne življenjske potrebščine, gorivo, pa tudi orožje. Predor rešitve pa niso zgolj pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sinhronizacija v slovenski jezik – Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS

Kratka radijska igra Ana Svetel: Vse bo v redu

Prvoosebna pripovedovalka Eva v zadregi in previdno vstopa v dialog s sopotniki in voznico na skupni vožnji. Vse jasneje je, da hoče prikriti predvsem svoj status in da se boji, da bi kdo odkril pravo resnico o njej. Igra je nastala po kratki zgodbi iz zbirke Dobra družba: zgodbe o prevozih, v kateri je slovenska avtorica Ana Svetel popisala pripetljaje, povezane s platformo za prevoze po Sloveniji. V vlogi protagonistke je nastopila nagrajenka Sklada Staneta Severja Miranda Trnjanin. V utemeljitvi so zapisali, da je mlada igralka s svojo eruptivno igralsko energijo v zadnjih dveh letih ustvarila serijo presežnih odrskih podob. V raznolikem razponu estetik in poetik se je izkazala kot izstopajoča igralka svoje generacije z zrelim in izbrušenim igralskim izrazom. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka: Kaja Blazinšek Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Eva – Miranda Trnjanin Manuela – Sara Gorše Katja – Doroteja Nadrah Klemen – Voranc Boh Glas iz telefona – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2020

Radijska igra Tone Čufar: Polom

Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, kar je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Med njimi je tudi prejemnik Severjeve nagrade za stvaritve v ljubiteljskem gledališču Klemen Klemenc. V Gledališču Toneta Čufarja je v petdesetih letih ustvaril več kot 70 vlog, v katerih je nastopil več kot tisočkrat. V utemeljitvi nagrade so zapisali, da Klemenc svoje vloge nenehno polni s strastjo, življenjem in iskro ustvarjalnosti. Režiserji so mu večkrat namenili več vlog v istem gledališkem delu, saj se hitro prelevi iz enega lika v drugega, tudi v manjših vlogah pa zna opozoriti na nenadomestljiv delež v predstavi. Tako je tudi v radijski igri Polom, v kateri je nastopil v vlogi delavskega zaupnika Štefana Ogrisa. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa. Posneto na Jesenicah oktobra 2007.

Radijska igra Vlado Zupančič: Hlebček guspe Lize

Zgodovinska igra sega v čase, ko so nepoštene ljubljanske peke še namakali v Ljubljanici, sicer pa so jo dolga leta igrali ljubljanski ljubiteljski igralci. Tudi radijsko priredbo so odigrali članice in člani Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Eden izmed interpretov igre je Srečko Kermavner, prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja za umetniško ustvarjanje v ljubiteljskem gledališču. Kot beremo v utemeljitvi nagrade, je s svojim predanim delom, talentom in igralsko disciplino že v zgodnjih letih opozoril nase ter se uveljavil kot eden prodornejših mlajših igralcev ansambla. V zadnjih letih pa je njegova igralska kariera dosegla nove vrhunce, še posebej z veliko vlogo Vladimirja v Beckettovem Čakanju Godota. Režiser in prirejevalec: Gregor Tozon Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič Jurki Štimurgar – Srečko Kermavner Magistrator – Bojan Vister Pek Hudevaga – Saša Klančnik Pevka – Alenka Vidrih Pevec – Gojmir Lešnjak Gojc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2007.

Radijska igra Vinko Möderndorfer: Jaz, Batman

Radijska igra obravnava vselej aktualno temo medvrstniškega nasilja, predvsem v šolskem okolju. Avtor ustvarja kompleksno in sodobno tragično okolje, ki generira in perpetuira nasilje ter ima do njega ambivalenten odnos: na eni strani ga dopušča, ker se ukvarja le z njegovo pojavno obliko, na drugi pa ga deklarativno obsoja. V radijski igri je v vlogi Želeta nastopil prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja Lovro Zafred. Člana igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje je po besedah strokovne žirije eden najprodornejših igralcev mlajše generacije, ki se je v zadnjih dveh letih izoblikoval v ustvarjalca izjemne energije, senzibilnosti in emocionalne eruptivnosti. Odlikujejo ga polnokrvni igralski dar, predanost in iskateljstvo. V sleherno vlogo se poglablja z analitično pronicljivostjo in mladostno lucidnostjo, v različne gledališke poetike pa vstopa neobremenjeno, odprto, s strastjo do oblikovanja igralske materije in veliko mero raziskovalnega duha. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pero – Timotej Novaković Marko – Žan Brelih Hatunić Tina – Lara Wolf Gašper – Martin Mlakar Jola – Lina Akif Žele – Lovro Zafred Mama – Barbara Medvešček Oče – Gaber Kristjan Trseglav Gospa učiteljica za slovenščino – Sabina Kogovšek Željkov oče – Robert Prebil Kriminalist – Danijel Malalan Markova mama – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2018.

Kratka radijska igra Dragotin Kette: Hoja, di, hoja, ljubica moja

V kratki radijski igri se prepletata pesem pesnika slovenske moderne Dragotina Ketteja z naslovom Pijanec in koroška ljudska pesem Pesem od rojstva. Režiserka in prirejevalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Interpreta – Jurij Souček in Jerica Mrzel Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1991.

Kratka radijska igra Marko Elsner Grošelj: Jakobove sanje

Ekspresionistična zvočna fantazija z literarnimi značilnostmi metafikcije govori o znanstveniku in njegovem poslanstvu v današnjem svetu. Trenje se pojavi med omejenostjo znanstvenikovega racionalističnega pogleda in nazori njegove žene Marjete, zagovornice humanističnih idej. Je eno človeško življenje dovolj za izsanjati vse sanje? Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Znanstvenik Jakob, Glas v kočiji in Glas v samostanu – Boris Kerč Marjeta in Ženska – Urška Hlebec Apokaliptični jezdeci – Uroš Maček, Niko Goršič, Andrej Nahtigal in Branko Završan Otrok – Maša Valentič Glasovi v laboratoriju – Helena Mugerle, Daša Dovžan, Rok Kadak in Jože Valentič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1993.

Radijska igra Ervin Fritz: Sreča in nesreča

Avtor je življenje prikazal kot preplet naključnih igric usode, zaradi katere je posameznik enkrat srečnež, drugič pa osmoljenec. Tako se pripeti tudi, ko se človek spopade z lastno pametjo in nespametjo, z nepričakovanimi naključnimi dogodki, še posebno pa z nenadejanim bogastvom, ki ga je po naključju dobil v dar. Za vsemi pripetljaji pa se skrivata Sreča in Nesreča ter njuna nenavadna stava o tem, da lahko nesreča človeka tudi osreči. Ji bo uspelo? Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Sreča – Saša Mihelčič Nesreča – Iva Zupančič Starec – Jurij Souček Starka – Mina Jeraj Slepka – Mojca Ribič Slepca – Uroš Maček in Iztok Jereb Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1997.

Kratka radijska igra Na silvestrovo

Janez Andoljšek ali Jejžov iz Hrovače je nekako med leti 1926 in 1941 pisal besedila (prozna in dramska) v ribniškem narečju ter z njimi pred 2. svetovno vojno nastopal na Radiu Ljubljana. Rojen je bil leta 1901, izhajal je iz številne družine. Bil je tudi eden od 5 otrok, ki je šel v šole in končal Trgovsko akademijo. Zaposlil se je kot bančni uslužbenec pri Vzajemni zavarovalnici, honorarno pa je delal na Radiu Ljubljana. Z mlado družini je živel za Bežigradom v Ljubljani. Umrl je leta 1945. Po pričevanjih je umrl v Kočevskem Rogu. Hči Ema Andoljšek je zbrala njegova besedila in jih objavila v knjigi Le tülku vam povejm. Knjiga je izšla leta 2013. Med objavljenimi besedili, ki jih je Janez Andoljške izvajal v živo (tudi s kolegi igralci) je tudi igrokaz ali skeč Na Silvestrovo. V sočnem ribniškem dialektu napisano besedilo odstira pogled na to, kako so med obema svetovnima vojnama praznovali Silvestrovo na Radiu Ljubljana. Z njegovimi deli se nam odstira življenje v Ribniški dolini in tegobe tistega časa, ki jih je Jejžov iz Hrovače pomagal premagovati s humorjem. Zrcali pa se tudi dojemanje, pomen in moč radia. Režiser Alen Jelen je z igralcem Juretom Henigmanom in napovedovalko Matejo Perpar poskušal ujeti duh časa pred približno 90 leti. Kot zanimivost; tudi naš priznani igralec, član ansambla ljubljanske Drame Jure Henigman prihaja iz Ribnice. Glasbena oblikovalka je bila Darja Hlavka Godina, tonski mojster je Matjaž Miklič Posneto v decembru 2024.

Radijska igra Tone Frelih: Pričakovanje

Najdaljša noč v letu ni vedno družabni dogodek, poln veselja, objemov in hrupa, ampak je včasih tudi osamljeno premišljevanje in pregledovanje dogodkov iz preteklosti ter iskanje upanja za prihodnost. Tako je tudi v radijskem monologu, kjer osamljena ženska na silvestrski večer dela obračun svojega življenja. Njeno premlevanje je povezano predvsem z moškim – zvočno (avto)razmišljanje pa razkrije, kakšna je narava njunega odnosa. Režiser: Tone Frelih Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Osamljena ženska – Jožica Avbelj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1993.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije sv. Štefana Vipava

Na nedeljo Jezusovega krsta, neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije sv. Štefana Vipava. Mašuje dr. Gabriel Kavčič, vipavski župnik. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor Župnije Vipava, pod vodstvom Zvonke Starc. Na orgle igra Katja Poljšak.

Sledi večnosti Novinar Tone Petelinšek poudarja pomen verskega programa

Konec decembra se je upokojil Tone Petelinšek, dolgoletni novinar in urednik na Radiu Maribor, ki deluje v okviru RTV Slovenija. Njegova kariera na radiu je dolga več desetletij, poleg novinarskega dela je znan tudi predvsem po svoji dejavnosti na področju verskih vsebin. Na Radiu Maribor je kar 38 let pripravljal in vodil versko oddajo Iz roda v rod, v kateri je obravnaval različne vidike duhovnosti in vere. Vseskozi je sodeloval tudi z Radiem Slovenija.

Musica sacra S kolednicami širom po svetu

Kolednice so pesmi, ki jih kljub sakralni vsebini pri bogoslužju skoraj ne srečamo. Obredno jih pojo in igrajo koledniki, ko predvsem v božičnem času vse do svečnice hodijo od hiše do hiše. Ker je koledovanje star, predkrščanski ljudski običaj, ki izvira iz rimskih časov, so ga prevzeli vsi tisti narodi, ki so ob preseljevanjih prihajali v stik z rimsko kulturo; kolednic zato ne poznamo le na Slovenskem, ampak širom po svetu.

Bogoslužje Prenos svete maše iz Kopra

Na prvo letošnjo nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Marka v Kopru. Mašuje župnik Ervin Mozetič. Pri maši sodeluje zbor svetega Marka.

Musica sacra Pred praznikom Sv. treh kraljev

6. januarja je praznik Gospodovega razglašenja ali po ljudsko praznik Svetih treh kraljev. Gre za dan, ko so modri z Vzhoda, ki jih je k jaslicam vodila zvezda, priznali Jezusa za mesijanskega kralja in ga razglasili med rojaki. Ta davni dogodek je navdahnil mnoge glasbene ustvarjalce, o njem pa pojejo tudi ljudske pesmi in kolednice.

Sedmi dan Sedmi dan v letu 2024

Za prvo letošnjo oddajo Sedmi dan smo vam pripravili nekaj zanimivih utrinkov s preteklega leta. Slišali boste lahko adventističnega duhovnika Zmaga Godino, misli o tibetanskem budizmu, o prepričanjih redovnika iz 7. stoletja Izaka Sirskega, o krščanskem etosu Alojza Rebule in še kaj.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Sveto rešnje telo - Maribor

Na zadnjo letošnjo nedeljo, tudi nedeljo Svete družine neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru. Mašuje župnik Franček Bertolini. Pri maši sodeluje mešani župnijski zbor pod vodstvom Helene Štajnec. Na orgle igra Jože Vagner.

Sedmi dan Upanje, ki nas vodi skozi življenje

Upanje je v srcu vsakega. Krščanstvo je vera upanja po odrešenju in večnosti. Leto 2025 je v Katoliški cerkvi sveto leto, posvečeno prav temu upanju. O upanju v krščanstvu bo govoril profesor na Teološki fakulteti dr. Matjaž Celarc.

Sledi večnosti Jubilejno leto 2025

V Katoliški cerkvi so stopili v jubilejno leto 2025. Jubilej je vedno pomenil dogodek velikega duhovnega, cerkvenega in družbenega pomena v življenju Cerkve. Za sveto leto, za katero je značilno upanje, ki ne zaide, Božje upanje, je v buli, posebnem papeškem dokumentu, papež Frančišek dodal: »Naj nam tudi pomaga znova najti potrebno zaupanje, tako v Cerkvi kot v družbi, v medosebnih odnosih, v mednarodnih odnosih, v krepitvi dostojanstva vsakega človeka in spoštovanju stvarstva.« Gostja je redovnica, nacionalna koordinatorka jubilejnega leta Božena Kutnar.

Bogoslužje Prenos slovesnega prazničnega evangeličanskega bogoslužja iz Murske Sobote

Iz evangeličanske cerkve v Murski Soboti neposredno prenašamo slovesno praznično bogoslužje na božični dan. Vodita ga evangeličanski škof mag. Leon Novak in duhovnica Judit Andrejek. Pri bogoslužju sodelujejo: glasbeni skupini Selah in Eben Ezer ter Aleksander Nelson Hujs.

Bogoslužje Prenos slovesne polnočne svete maše iz Mengša

Iz župnijske cekve svetega Mihaela v Mengšu bomo neposredno prenašali slovesno polnočno sveto mašo. Daroval jo bo župnik Marko Košir ob somaševanju Matevža Mehleta. Pri maši bodo sodelovali Oktet Mi in združeni zbori župnije Mengeš z zborovodji Nežo Hribar, Tomasom Mejiasom (izg. Mehijasom) in Andrejem Levcem. Organisti so: Ana Kešnar, Uroš Urbanija in Jošt Levec.

Lirični utrinek Ilma Rakusa: Pesem proti strahu

Ilma Rakusa se je rodila leta 1946 na Slovaškem, danes živi in ustvarja v Švici. Napisala je vrsto pesniških in kratkoproznih zbirk, za katere je med drugim značilna poglobljena in premišljena raba jezika. Njeno Pesem proti strahu, ki smo jo izbrali za Lirični utrinek, je poslovenila Amalija Maček. Leta 2015 jo je interpretirala dramska igralka Saša Mihelčič.

Literarni nokturno Jean-Philippe Toussaint: USB-ključ

Jean-Philippe Toussaint, sin časnikarja in knjigarke, je večkrat nagrajen belgijski pisatelj, fotograf in filmski ustvarjalec. Rodil se je leta 1957 v Bruslju, mladost pa je preživel v Franciji. Leta 2005 je objavil prvenec Kopalnica, sledila so številna druga dela, za katera sta značilna predvsem minimalizem in poetičnost; med njimi so Kamera, Televizija in tako imenovani Mariejin cikel štirih romanov o razhajanju ljubimcev. Njegova dela so prevedena v več kot 20 tujih jezikov. V romanu USB-ključ, iz katerega je tokratni odlomek, avtor načenja tematiko novih tehnologij, spletne varnosti, dogajanje pa je postavljeno v Bruselj in na Japonsko. Odlomek romana je prevedla Tadeja Šergán. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Klemen Markovčič, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, urednica oddaje Tadeja Krecic Scholten. Produkcija 2025.

Odprta knjiga na radiu Fran Milčinski: Butalci 12/12

Butalski grb Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s prodornim humorjem in izbrušenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo. Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode Režiser zvočne knjige: Alen Jelen Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto leta 2022.

Lirični utrinek Nazim Hikmet: Nasvidenje brat morje

Turški pesnik, pisatelj, dramatik, scenarist in režiser Nazim Hikmet se je rodil na današnji dan leta 1902 v Solunu, umrl pa je leta 1962 v Moskvi. Bil je med prvimi, ki so v turščini pisali v prostem verzu, s svojo poezijo se je uveljavil po vsem svetu. Pesem z naslovom Nasvidenje brat morje je prevedel Ivan Minatti, leta 2011, ko smo jo posneli za Lirični utrinek, jo je interpretiral dramski igralec Kristijan Muck.

Literarni nokturno Metka Mestnik: Slimčice

Domači ljubljenčki so pogosto močno vključeni v družinsko ali posameznikovo življenje, marsikaj se vrti okoli njih. O tem pripovedujejo tudi zbirka sedemvrstičnih pesmi, v katere je avtorica ujela posamezne prizore s sinom in njegovim buldogom v glavni vlogi ter hkrati igrivo zajela osrednje teme vsakega življenja. Igralka Darja Reichman, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden. Posneto januarja 2025.

Literarni večer Jukio Mišima – poslednji pisateljski samuraj

Jukio Mišima (1925, Tokio) velja za enega najpomembnejših povojnih japonskih pisateljev. V njegov literarni opus prištevamo na desetine zgodb, romanov in iger. Poznejše obdobje Mišimovega življenja je zaznamovala predanost nacionalizmu, s katerim je povezana tudi njegova smrt z obrednim samomorom 25. novembra 1970. V oddaji boste slišali več o avtorju ter poslušali interpretacije odlomkov iz njegovih del z naslovi Glasovi morja, Tempelj zlatega paviljona, Skrit med listjem in Morje rodovitnosti. Prevajalci so Edvard Kocbek, Katarina Bogataj Gradišnik in Jasna Škrinjar Taufer, režiserka Elza Rituper, interpreti Maja Šugman, Marijana Klanšek Slovenija, Marko Simčič in Boris Juh, glasbeni opremljevalec Peter Čare, mojster zvoka Jure Culiberg, urednici oddaje Jasna Škrijnar Taufer in Petra Meterc. Posneto leta 1980.

Odprta knjiga na radiu Fran Milčinski: Butalci 11/12

Butalski gasilci; Kako sta se skušala Butalec in Tepanjčan Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s pronicljivim humorjem in dovršenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo. Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode Režiser zvočne knjige: Alen Jelen Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto leta 2022.

Lirični utrinek Ekaterina Josifova: Pod streho zime

Avtorica pesmi z naslovom Pod streho zime, ki jo boste slišali v Liričnem utrinku, je sodobna bolgarska pesnica Ekaterina Josifova, ki se je rodila leta 1941, umrla pa leta 2022. Napisala je nekaj več kot deset pesniških zbirk, pisala pa je tudi za otroke. Pesem Pod streho zime je prevedla Namita Subiotto. Leta 2015, ko smo Utrinek posneli, jo je interpretirala dramska igralka Mojca Funkl.

Literarni nokturno Aleksandar Ristović: Sedem pesmi o konjih

Aleksandar Ristović (1933–1994) danes velja za enega izmed največjih sodobnih srbskih pesnikov. Njegovo poezijo so veliko prevajali, poleg tega so jo tudi uvrstili v številne antologije. V njej pesnik sopostavlja banalno in nadrealno, groteskno in lépo, in sicer z intonacijo, v kateri si satira podaja roko z ranljivostjo. Interpret Aljaž Jovanović, prevajalec Uroš Zupan, režiser Klemen Markovčič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Zmago Frece, urednika oddaje Tina Kozin in Matej Juh. Produkcija 2010.

Odprta knjiga na radiu Fran Milčinski: Butalci 10/12

O dedcu, babi in svinji, o Cefizlju in policaju; Skušnja v koruzi; Butalski kovač Butalci so zbirka humorističnih zgodb, ki jih je Fran Milčinski ustvaril kot satiričen prikaz človeške neumnosti. Prve zgodbe o Butalcih je Fran Milčinski napisal leta 1917, vendar njihovega skupnega izida nikoli ni dočakal. Prva knjiga je izšla šele 17 let po njegovi smrti. Milčinski s prodornim humorjem in izbrušenim jezikom razkriva družbene neumnosti, ki ostajajo aktualne še danes. Butalci so mojstrski primer slovenske satire, ki združuje smeh in kritiko v brezčasno literarno delo. Butalce so prebrali igralke in igralci Prešernovega gledališča Kranj. Dramaturginja: Marinka Poštrak Lektorica: Mateja Dermelj Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden in Gal Nagode Režiser zvočne knjige: Alen Jelen Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto leta 2022.

Lirični utrinek James Joyce: Komorna glasba

James Joyce se je rodil februarja 1882 in umrl na današnji dan leta 1941. Najbolj znan je kot prozaist, zbirki zgodb Dublinčani je sledil roman Umetnikov mladostni portret, v nadaljevanju pa je z romanom Ulikses ustvaril eno temeljnih del modernega romana.Joyce je pisal tudi poezijo. Njegovo pesem Komorna glasba je prevedel Marjan Strojan, v Liričnem utrinku jo interpretira dramski igralec Boris Ostan.

Neposredni prenos Mozartina I

Začenja se cikel nedeljski matinej simfoničnega orkestra RTV Slovenija - Mozartine 2025. Na prvem koncertu so člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija izvedli Simfonijo št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja v priredbi za komorni orkester britanskega skladatelja in pianistka Iaina Farringtona.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Rigoletto v neposrednem prenosu iz New Yorka

Gildo nesrečna ljubezen pahne v smrt, njenega zaščitniškega, maščevalnega očeta Rigoletta pa v obup.

Neposredni prenos 1 koncert 10. Fillharmoničnega festivala baročne glasbe

Na tradicionalni festivalski prireditvi, ki je letos jubilejna - deseta po vrsti, je Slovenska filharmonija izvedbo zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, pod čigar umetniško vizijo se koncerti 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Na nocojšnjem – prvem - koncertu bodo izbrana dela Johanna Sebastiana Bacha zazvenela ob boku skladb njegovega sodobnika Georga Philippa Telemanna ter z novega zornega kota osvetlila njun zgodovinski odnos..

Neposredni prenos Neposredni prenos

V novo leto filharmoniki vstopajo z ognjevito glasbo španskega flamenka in španskih skladateljev, ki so se napajali v španski ljudski glasbi. Z Orkestrom Slovenske filharmonije bo nastopila pevka flamenka – cantaora Rocío Bazán, ki velja za eno velikih zvezd trenutnega flamenka. Domača je v različnih slogih flamenka, njen sugestivni, močni in privlačni glas pa navdušuje občinstvo v Španiji in drugod. Za enega vodilnih glasbenikov svoje generacije, ki redno nastopa z orkestri svetovnega formata, velja tudi violinist Dan Zhu, o katerem beremo, da je "umetnik vdane ponižnosti in čudovitega tona", taktirka pa bo na novoletnem koncertu letos v rokah ameriškega dirigenta Jonathana Stockhammerja, ki slovi po večplastnem repertoarju. Verjame namreč, da odlična glasba ne more in ne sme biti omejena na nobeno posebno kategorijo ali polje. Glasbeniki se bodo podali v partiture baletov Trirogeljnik in Začarana ljubezen Manuela de Falle, fantazije Carmen Franza Waxmana, rapsodije za orkester Španija Emmanuela Chabrierja ter skladb Armandova rumba in Španija Chicka Coree, ki jih je priredil Emilio Solla.

Neposredni prenos Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov

Glasbena čestitka svetu, koncert Dunajskih filharmonikov, ki jih je letos vodil Riccardo Muti.

Neposredni prenos Koncert: Vladimir Mlinarić

L. van Beethoven: Sonata za klavir št. 14 v cis-molu, op. 27 št. 2, »V mesečini« Sonata za klavir št. 8 v c-molu, op. 13 »Patetična« 2. st. Adagio cantabile Sonata za klavir št. 17 v d-molu, op. 31, št. 2 »Vihar« 3. st. Allegretto p a v z a - pogovor J. S. Bach: Variacija št. 13 (Goldberg variacije, BWV 988) W. A. Mozart: Rondo št. 1 v D-duru, KV 485 F. Schubert: Glasbeni utrinek št. 3 v f-molu, op. 94 D. 780 F. Chopin: Valček v a-molu (novoodkriti) F. Gerbič: Dve mazurki op. 59 H. Wolf: Uspavanka; Šala in igra (Iz otroštva) M. Perpar: Vrtiljak E. Satie: Gnossienne št. 3 C. Debussy: Deklica z lanenimi lasmi (Preludiji za klavir, 1. knjiga L. 117) A. Ipavec – IPO: Na pol polka

Neposredni prenos Zora: Pesem o dveh ljudeh

Tradicionalni filmsko-glasbeni dogodek Slovenske kinoteke, programa Ars in Cankarjevega doma predstavlja film Zora: Pesem o dveh ljudeh, nesmrtno "ameriško tragedijo" s srečnim koncem, ki je vse elemente nemega filma privedla do popolnosti. Glasbo k filmu je napisal Andrej Goričar, pod skladateljevim vodstvom jo je v Linhartovi dvorani izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija.

Neposredni prenos Praznično s Simfoničnim orkestrom in Big bandom RTV Slovenija

Orkestra in solistke so v nedeljo poskrbeli za glasbeno pravljico, ki vas bo ogrela in popeljala v praznične dni. Lahko bomo uživali v elegantnih priredbah zimzelenih božičnih skladb, prepletenih z elementi džeza in klasične prefinjenosti, pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla. Čarobnost dogodka so s svojimi glasovi še posebno poudarile Ana Bezjak, Veronika Strnad in Jadranka Juras in ustvarile nepozabno doživetje.

Neposredni prenos Berta Bojetu Boeta: Pogovori v hiši Karlstein

Igralka, pesnica in pisateljica Berta Bojetu Boeta (1946–1997) je petnajst let igrala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in bila ena izmed ustanoviteljic in igralk Koreodrame, v kateri je bila leta 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovori v hiši Karlstein. Štiri leta pozneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Berta Bojetu Boeta ostaja samosvoje, a skoraj prezrto ime v slovenskem ustvarjalnem univerzumu. Izvirno se loteva tem primarnega čutenja in globokega čustvovanja, dojemanja intimnosti in ljubezni. V središču je žensko telo, s katerim zaznava in prvinsko dojema svet. Njen ustvarjalni opus je tematsko, motivno in vsebinsko povezan. V Pogovorih v hiši Karlstein Berta Bojetu Boeta v poetičnih podobah, ki so tu, kot sama pravi, »za slutnjo, ne za gotovost«, z mehkobo in sočutjem obravnava intimne in boleče občutke naše eksistence. Izgube, rane, globoko vpisane v telo. Brezkompromisno ustvarja razpoko v svet, v hišo, sistem, ki ga pretresa birokratska in dodelana urejenost. Neskončno delo, da bi se zagotovila odtujenost, izzove z brezkompromisnostjo krika in mehkobo sočutja. Z iskanjem besed za vse tisto, kar noče in ne more biti poimenovano. Nastopila je dramska igralka Mojka Končar. Glasba je delo skladateljic Bojane Šaljić Podešva in Ingrid Mačus. Oblikovanje zvoka Urban Gruden Vizualna podoba performansa Lucija Zucchiati Oblikovanje svetlobe v Galeriji ŠKUC Domen Lušin Koreografija Mojka Končar Dramaturgija Vilma Štritof Lektorica Mateja Juričan Izdelava kostuma Nika Dolgan Za neposredni prenos iz Galerija ŠKUC sta poskrbela Matjaž Miklič in Miha Oblak. Režija in zvočna dramaturgija Saška Rakef Produkcija: uredništvo igranega programa Radia Slovenija - programa Ars in ŠKUC gledališče Zvočni performans sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. Urednik in redaktor: Alen Jelen.

Neposredni prenos Božično

Božičnega časa si ne moremo predstavljati brez Bachove glasbe: njen blesk in hkrati poduhovljena globina nas navdajata z upanjem in veseljem. Tretji koncert za Vokalno-instrumentalni cikel Slovenske filharmonije bo tako zvenel v bogatih zvočnih barvah Bachove glasbe: v štirih kantatah iz njegovega Božičnega oratorija. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Stephen Layton, solisti bodo sopranistka Hana Ilčić, altistka Ana Potočnik, tenorist Anton Radčenko in baritonist Martin Kozjek. Johann Sebastian Bach: Božični oratorij, BWV 248 Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage | Juckajte in vriskajte, vstanite, hvalite vse dni, BWV 248 I Und es waren Hirten in derselben Gegend | V tistem kraju so pastirji prenočevali, BWV 248 II Herrscher des Himmels, erhöre das Lallen | Vladar nebes, usliši bebljanje, BWV 248 III Herr, wenn die stolzen Feinde schnauben | Gospod, ko prevzetni sovražniki prhajo, BWV 248 VI

Neposredni prenos K svetlobi - z adventno in božično orgelsko glasbo

Organistka Nika Frelih ob 19. uri nastopa v cerkvi sv. Martina na Bledu ter z adventno in božično glasbo Bacha, Ramovša, Saint-Saënsa in Regerja sklepa letošnjo sezono cikla Obiski kraljice v živo. To je hkrati tudi prvi koncert v okviru projekta Talenti EU regij.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Turandot v neposrednem prenosu iz Maribora

Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Tomi Purich Balkan Jazz Group

Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.

Ars aktualno Organist Christoph Mauerhofer odpira novo sezono cikla orgelskih koncertov Obiski kraljice

Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.

Jazz Ars All Stars Motoi Kanamori Trio feat. Jaka Kopač & Lenart Krečič

Otvoritveni koncert 4. sezone cikla Jazz Ars All Stars v Kavarni Cukrarna je pripadel japonskemu triju, ki sta se mu na evropski turneji pridružila še dva eminentna slovenska saksofonista. Zasedba: Jaka Kopač (alt saksofon), Lenart Krečič (tenor saksofon), Hiroyuki Takubo (klavir), Akyra Yamada (bobni) in Motoi Kanamori (bas).

Sobotni operni večer Gaetano Donizetti: Lucia di Lammermoor v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.

Neposredni prenos Podelitev nagrade lastovka 2024

Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.

Komorni studio Trio brenkal: Urška Križnik Zupan, Tajda Krajnc in Izidor Erazem Grafenauer

V studiu 13 Radia Slovenija poslušajte 38. koncert v Komornem studiu: muziciranje harfistke Urške Križnik Zupan, citrarke Tajde Krajnc in kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja ter pogovor z umetniki.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Rigoletto v neposrednem prenosu iz New Yorka

Gildo nesrečna ljubezen pahne v smrt, njenega zaščitniškega, maščevalnega očeta Rigoletta pa v obup.

Ars humana Predor rešitve in z njim povezana kultura spomina

Z gosti iz Spominskega centra Sarajevo se pogovarjamo o njihovem delu na področju kulture spomina s poudarkom na muzejskem kompleksu sarajevskega Predora rešitve, ki je Sarajevčanom med vojno nudil varno pot v in iz obleganega mesta. Kako je bil predor zgrajen, kaj je za Sarajevo pomenil in kako danes ohranjati z vojno povezane osebne zgodbe – o tem v oddaji spregovorimo z dr. Ahmedom Kulanićem, direktorjem Spominskega centra Sarajevo, Belmo Ćuzović, kustosinjo v muzejskem kompleksu Predora rešitve, ter Edisom Kolarjem in Midhatom Karićem, prav tako kustosoma v tem muzeju. Pogovor je potekal konec novembra v Muzeju zgodovine Celje v okviru projekta Predor rešitve Radia Slovenija. Fotografija: Spominski center Sarajevo

Glasovi svetov "V Sloveniji je okoli 15 tisoč psihopatov, oseb s psihopatsko osebnostno strukturo pa je približno desetkrat več"

Psihopatija postaja resen problem delovnih organizacij in družbe. Znano je, da približno odstotek splošne populacije ustreza kliničnim kriterijem za psihopatijo. To osebnostno motnjo pa imajo trije do štirje odstotki ljudi na vodstvenih pozicijah v poslovnem svetu. Kdo so psihopati in kako jih prepoznamo? Kako ravnati v odnosih z njimi? In kakšen pomen imata ozaveščanje ter posledično preprečevanje destruktivnih posledic psihopatije tako za posameznike kot za družbo? Na ta in številna druga vprašanja je v tokratni oddaji Glasovi svetov odgovarjala psihologinja in psihoterapevtka, soustanoviteljica Inštituta za znanstveno preučevanje in raziskovanje psihopatije, dr. Andreja Pšeničny.

Podobe znanja Robert Gostinčar: Kraški travniki so kot celinski koralni grebeni, so pa tudi produkt človeškega dela

Na Krasu je človek stalno naseljen že okoli šest tisoč let in je skozi ves ta čas pomembno oblikoval krajino. Zdaj se kraška krajina spreminja zaradi opuščanja kmetijskih površin, še zlasti biotsko zelo pestrih travnikov. Specifično kraško okolje z malo površinske vode se posledično zarašča, ena od posledic pa je tudi večja požarna ogroženost. Kako torej na eni strani ohraniti gozd in tudi zelo bogato kulturno krajino na Krasu, ki bi jo človek še naprej oblikoval v sozvočju z naravnim okoljem? Na to vprašanje skuša odgovoriti gost današnje oddaje krajinski arhitekt Robert Gostinčar, ki je s sodelavci oblikoval študijo o krajinski zasnovi Krasa. V njej se loteva vprašanj poseljenosti, infrastrukture in turizma na Krasu.

Radijska igra Tone Čufar: Polom

Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, kar je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Med njimi je tudi prejemnik Severjeve nagrade za stvaritve v ljubiteljskem gledališču Klemen Klemenc. V Gledališču Toneta Čufarja je v petdesetih letih ustvaril več kot 70 vlog, v katerih je nastopil več kot tisočkrat. V utemeljitvi nagrade so zapisali, da Klemenc svoje vloge nenehno polni s strastjo, življenjem in iskro ustvarjalnosti. Režiserji so mu večkrat namenili več vlog v istem gledališkem delu, saj se hitro prelevi iz enega lika v drugega, tudi v manjših vlogah pa zna opozoriti na nenadomestljiv delež v predstavi. Tako je tudi v radijski igri Polom, v kateri je nastopil v vlogi delavskega zaupnika Štefana Ogrisa. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa. Posneto na Jesenicah oktobra 2007.

Humoreska tega tedna Gerald Malcolm Durrell: Sladka pomlad

Gerald Malcolm Durrell (1925–1995), zoolog, rešitelj ogroženih živalskih vrst, popotnik, avtor televizijskih oddaj in pisatelj, je sprva odraščal v Indiji, potem v Angliji, pozneje pa se je mati s tremi mlajšimi otroki preselila v Grčijo, na Krf, in tamkajšnja narava ga je močno zaznamovala. Izbrali smo poglavje z naslovom Sladka pomlad iz njegove knjige Moja družina in druge živali v prevodu Marjete Gostinčar Cerar. Durrell v njem opisuje, kako je na člane družine – ki so si bili popolnoma različni – deloval prihod pomladi. Prevajalka Marjeta Gostinčar Cerar, režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, urednici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2020.

Kdo smo? Rapalska pogodba in Primorci

Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi … To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manjši. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo nastalo kraljevino na Balkanu (ponovitev).

Radijska igra Indira Buljubašić, Nick Teunissen: Predor rešitve

Radijski dokumentarec govori o osemsto metrov dolgem podzemnem tunelu, ki je v času sarajevske vojne vihre pomenil eksistenčno pomemben koridor za osnovne življenjske potrebščine, gorivo, pa tudi orožje. Predor rešitve pa niso zgolj pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sinhronizacija v slovenski jezik – Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS

Neposredni prenos 1 koncert 10. Fillharmoničnega festivala baročne glasbe

Na tradicionalni festivalski prireditvi, ki je letos jubilejna - deseta po vrsti, je Slovenska filharmonija izvedbo zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, pod čigar umetniško vizijo se koncerti 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Na nocojšnjem – prvem - koncertu bodo izbrana dela Johanna Sebastiana Bacha zazvenela ob boku skladb njegovega sodobnika Georga Philippa Telemanna ter z novega zornega kota osvetlila njun zgodovinski odnos..

Neposredni prenos Mozartina I

Začenja se cikel nedeljski matinej simfoničnega orkestra RTV Slovenija - Mozartine 2025. Na prvem koncertu so člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija izvedli Simfonijo št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja v priredbi za komorni orkester britanskega skladatelja in pianistka Iaina Farringtona.

Razgledi in razmisleki Saule Bliuvaite, režiserka nagrajenega filma Strupeno: "Mislim, da so vsa poglavja v življenju, ko si nekje vmes, zelo pomembna."

Petra Meterc se je pogovarjala z litovsko režiserko Saule Bliuvaite; njen film Strupeno smo si lahko ogledali na Liffu, poleti pa je na 77. filmskem festivalu v Locarnu osvojil veliko nagrado, zlatega leoparda. V igranem filmu, ki je avtoričin celovečerni prvenec, spremljamo najstnici iz ekonomsko opustošenega litovskega mesta, ki upanje za pobeg iz svojega okolja vidita v avdiciji lokalne manekenske šole. Bere Ajda Sokler, ton in montaža Robert Markoč. Foto: https://liffe.si/sl/filmi