Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Petra Meterc se pogovarja z Novogoričanom Gregorjem Božičem, režiserjem, scenaristom in snemalcem, ki ga poznamo po celovečernem prvencu Zgodbe iz kostanjevih gozdov, nedavno pa se je na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu predstavil s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna hruška, v katerem prek filma svoje raziskovanje sadnih sort na Goriškem razširja na filmsko platno. Z njim smo se pogovarjali tako o njegovem filmskem ustvarjanju kot o raziskovanju sadjarstva in projektu Atlas pozabljenih sadovnjakov, ki bo potekal v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
V evropski prestolnici kulture imajo lepo občinsko stavbo: ustvarili so jo arhitekt in avtor slovenskega parlamenta Vinko Glanz, freskant Slavko Pengov, kipar Boris Kalin in mozaicist Tone Žnidaršič. Več o stavbi in njenih ustvarjalcih pove knjiga Občinska stavba v Novi Gorici (izdajatelj je Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC SAZU, založnik pa Založba ZRC). Napisali sta jo dr. Alenka Di Battista in dr. Katarina Mohar; predstavita pa jo v Izšlo je: prva z zaokroženo izjavo, druga v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Cink ali kornet velja za enega najpomembnejših glasbil sedemnajstega stoletja. Drugače kakor pri flavti in drugih pihalih ima cink ustnik, v katerem glasbenik ustvarja vibracije s pomočjo napetosti ustnic, podobno kakor pri trobenti. Ponavadi je izdelan iz lesa, ima šest lukenj, ki jih glasbenik pokrova s prsti, in je pogosto oblečen v črno usnje. Pojavil se je že v desetem stoletju, vrhunec pa je doživel v drugi polovici šestnajstega in prvi polovici sedemnajstega stoletja.
Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tisočdevetstoenainosemdeset spaja in razdvaja dva časa Ajdovščine – prvega, ki je v prejšnji domovini v slogi združeval moči, prisegal na častno Titovo, polne tovarne in iskrene tovariše. In drugega, sedanjega, kjer obljube ne zavezujejo več, kjer so arogantni posamezniki prodali "za mali denar" nekdaj ljudsko infrastrukturo, delavci pa so, kot kolateralna škoda tajkunskih poslov, ostali praznih rok, brez upanja, vere in brez kruha. Avtorica radijske priredbe: Saška Rakef Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Asistentka režije: Mojca Madon Pripovedovalka – Neda Rusjan Bric Boris – Gašper Tič Zmago – Danijel Malalan Jagoda – Mojca Fatur Luka, 7 let – Žiga Maver Roldo Luka, 39 let – Nejc Cijan Garlatti Nada – Maruša Skorjanc Erik – Andrej Zalesjak Erik, 46 let – Željko Hrs Srečko – Martin Mlakar Vesna – Marjuta Slamič Marija, Prodajalka – Lučka Počkaj Marjan – Jože Hrovat Natakar – Matija Rupel Darko – Valter Dragan Edo – Blaž Popovski Reševalec, Lekarnar in Vojak – Dominik Vodopivec Podolgovato bitje – Tomaž Prohan Borisov vnuk – Tosja Tič Nastopajo – Janja Lešniik, Maks Veličkov, Maja Končar, Žan Koprivnik, Maja Sever, Klara Kastelic, Damjana Černe, Uroš Potočnik, Milan Štefe, Žan Perko, Sandi Pavlin Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v januarju 2017.
Milan Šega, pisatelj in novinar, sprva tudi pesnik, se je rodil 9. februarja pred stodesetimi leti. Veliko je pisal za mladino, tudi knjiga z naslovom Božje drevce iz leta 1986 sodi k mladinski književnosti, čeprav je prav naslovna zgodba namenjena zahtevnejšemu bralcu, zapiše Milan Šega sam: "V Božjem drevcu je dovolj pomembnih vprašanj, ki bridko zadevajo marsikoga. Tudi mene: božje drevce je zimzelena rastlina, odporna in bodeča, ne da se zlahka zlomiti …“ Igralec Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.
Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.
Nocoj se bo v Berlinu, na Potsdamskem trgu začel 75. mednarodni filmski festival. Odprl ga bo domači film Svetloba Toma Tykverja, na uvodnem večeru bo častnega zlatega medveda prejela britanska igralka Tilda Swinton. Že jutri pa bo novo sekcijo Berlinala – Perspektive – odprl slovenski film Kaj ti je deklica režiserke in soscenaristke Urške Djukić.
V nedeljo se je končal 54. filmski festival v Rotterdamu, že v petek pa so na njem podelili nagrade. Glavna nagrada, nagrada Tiger, je tokrat pripadla slovenski manjšinski koprodukciji, dokumentarnem filmu hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića z naslovom Fiume o morte!, pri katerem je sodeloval slovenski produkcijski studio NOSOROGI, ki ga vodi producentka in scenaristka Marina Gumzi, za filmsko fotografijo pa je poskrbel Gregor Božič. Film opisuje eno najbolj nenavadnih obdobij iz zgodovine mesta Reke, 16-mesečno vojaško okupacijo, ki jo je pred sto leti izvedel italijanski pesnik in ekscentrični vojskovodja Gabriele D'Annunzio. V glavni tekmovalni sekciji sta posebni nagradi žirije prejela filma Drevo avtentičnosti kongovskega avtorja Sammyja Balojija in V hiši mojih staršev Tima Ellricha, glavno nagrado v tekmovalnem programu Big Screen pa film Vznesenosti Jona Blåheda.
Na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se v glavnem tekmovalnem programu za nagrade Tiger potegujeta dve slovenski manjšinski koprodukciji; film Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića, dokumentarni film, ki spregovori o Gabrielu d'Annunziu in njegovi okupaciji Reke ter film Veter, govori mi srbskega režiserja Stefana Djordjevića, v katerem se režiser skupaj z družino poklanja svoji pokojni materi.
Predstavitve izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Arsov glasbeni observatorij v Glasbenih jutranjicah je zaključil pogovor glasbenega urednika Primoža Trdana z dirigentom Davorinom Morijem, ki je vodil orkester v zadnji oddaji, namenjeni glasbi 20. stoletja in sodobnosti. Davorin Mori, ki deluje v Avstriji, je s to sezono postal tudi glavni gostujoči dirigent Simfonikov in tako še krepi stik s slovensko sceno.
Vodja Glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v pogovoru z voditeljico Evo Longyka Marušič predstavi nastajanje cikla glasbenih izobraževalnih oddaj Arsov glasbeni observatorij, razmišlja o stiku orkestra z občinstvom in napove nekaj poudarkov jubilejnega leta orkestra.
Moči sta združili dve pomembni kulturni ustanovi, ljubljanska Narodna galerija in dunajska galerija Belvedere. Rezultat sodelovanja je razstava Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918, ki v avstrijsko prestolnico prinaša vrhunce našega realizma in impresionizma. Na ogled je v spodnjem Belvederu od danes pa do 25. maja.
Tilen Draksler goji širok repertoar, zanima ga glasba od renesanse do najsodobnejših iskanj, v drugi oddaji Arsovega glasbenega observatorija pa je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija posnel tri znamenita dela dunajskih klasikov. Gostili smo ga v Glasbeni jutranjici, v pogovoru z voditeljico Višnjo Fičor je predstavili nastajanje oddaj in opisal življenje in delovanje dirigenta.
V jutranjem programu predstavljamo nov cikel štirih izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom in tremi dirigenti mlajše generacije. K pogovorom smo povabili ustvarjalce Arsovega glasbenega observatorija – uvodoma glasbenega urednika Primoža Trdana, vodjo projekta in avtorja scenarijev oddaj. Pogovor je vodil Miha Zor.
V četrtek so po dvakratnem odlogu roka za glasovanje članov Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti zaradi požarov v Los Angelesu v Beverly Hillsu razglasili nominirance in nominiranke za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija: Mož, ki ni mogel molčati hrvaškega režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za oskarja za najboljši kratki igrani film, pred tem pa je osvojil že cannsko zlato palmo in evropsko nagrado za najboljši kratki film. Sicer pa so največ nominacij zbrali filmi Emilia Pérez, namreč 13, Žlehtnoba in Brutalist, ki imata vsak po 10 nominacij, Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec pa imata vsak po 8 nominacij. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času. Tako kot razglasitev nominacij bo najverjetneje tudi sama podelitev v znamenju žalovanja za žrtvami požarov. Prispevek Tine Poglajen.
Med prejemniki priznanj in odličij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je tudi Tomaž Faganel, ki prejema zlato plaketo za življenjsko delo na področju zborovske dejavnosti. Tomaž Faganel je ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega zborovstva. Z njim se je pogovarjala glasbena urednica Polona Gantar.
Po dvakratnem odlogu zaradi požarov v Los Angelesu so razglasili nominirance za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Mož, ki ni mogel molčati režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za najboljši kratki igrani film. Sicer pa je največ nominacij zbral film Emilia Pérez, kar trinajst, sledita Žlehtnoba in Brutalist z desetimi ter Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec z osmimi. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času.
37 epizod
Bomo nekega dne lahko rakave bolezni zdravili tako, da bomo tumorske celice prepričali, da naj vendarle umrejo? Nove možnosti odpirajo spoznanja o tako imenovani obogateni celični smrti. S pravimi učinkovinami namreč lahko imunski sistem spodbudimo, da je kos tudi trdovratnim oblikam raka, je pokazala raziskava, ki so jo izvedli na Kemijskem inštitutu pod vodstvom dr. Ive Hafner Bratkovič. Članek so objavili v ugledni znanstveni reviji Nature Communications. Pri rakavih celicah namreč običajno imunski sistem odpove, saj jih preprosto ne prepozna kot nevarne. Z novo metodo pa se posebne beljakovine, imflamasome, ki so del našega prirojenega imunskega odziva in opozarjajo na nevarne viruse in bakterije, vnese v tumorske celice. Tam tumorsko celico nato uspešno uničijo, obenem pa sprostijo snovi, ki v tumor privabijo imunske celice, katerim tumor običajno uspešno preprečuje vstop. Zato tudi izraz obogatena celična smrt.
Začenja se Berlinale, mednarodni filmski festival, ki ga bodo letos v nemški prestolnici priredili že petinsedemdesetič. Letos bodo tam predstavili tudi pet filmov s slovensko udeležbo, med drugim igrani celovečerni film Urške Djukić, Kaj ti je deklica, in animirani celovečerni film Zgodbe iz čarobnega vrta. Predstavljamo tudi knjižne novosti s polic Mladinske knjige.
Petra Meterc se pogovarja z Novogoričanom Gregorjem Božičem, režiserjem, scenaristom in snemalcem, ki ga poznamo po celovečernem prvencu Zgodbe iz kostanjevih gozdov, nedavno pa se je na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu predstavil s kratkim dokumentarno-igranim filmom Navadna hruška, v katerem prek filma svoje raziskovanje sadnih sort na Goriškem razširja na filmsko platno. Z njim smo se pogovarjali tako o njegovem filmskem ustvarjanju kot o raziskovanju sadjarstva in projektu Atlas pozabljenih sadovnjakov, ki bo potekal v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
V evropski prestolnici kulture imajo lepo občinsko stavbo: ustvarili so jo arhitekt in avtor slovenskega parlamenta Vinko Glanz, freskant Slavko Pengov, kipar Boris Kalin in mozaicist Tone Žnidaršič. Več o stavbi in njenih ustvarjalcih pove knjiga Občinska stavba v Novi Gorici (izdajatelj je Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC SAZU, založnik pa Založba ZRC). Napisali sta jo dr. Alenka Di Battista in dr. Katarina Mohar; predstavita pa jo v Izšlo je: prva z zaokroženo izjavo, druga v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je v program Evropske prestolnice kulture vključil s celoletnim programom Episkop mejnosti. Skozi vse leto bodo obravnavali različne teme, povezane s čezmejnim goriškim prostorom. V oddaji predstavljamo tudi novo razstavo o holokavstu, ki je na ogled v Deželnem muzeju v Celovcu.
Tako kot je družbeno, kulturno in zgodovinsko pogojen pojem literature, je določen tudi pojem literarne zmožnosti. Običajno mislimo, da literarna zmožnost pomeni nekaj takega kot teoretsko in zgodovinsko poznavanje leposlovja, a še zdaleč ni zgolj to. Kaj torej obsega ta pojem? Kakšne oblike literarne socializacije poznamo? Ali razvita literarna zmožnost izboljšuje tudi posameznikovo splošno sporazumevalno zmožnost ali gre za dve medsebojno nepovezani kompetenci? O vsem tem se lahko podučimo v monografiji Kaj je literarna zmožnost in kako jo preverjamo z maturitetnim esejem, ki jo je podpisala tokratna gostja doc. dr. Ivana Zajc s Fakultete za humanistiko in Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici.
Kako so v času, tik preden Wattsov parni stroj preide v komercialno uporabo in kapitalizem požene v povsem novo dimenzijo, videti evropske družbe? Kakšen je njihov gospodarski ustroj in zakaj razsvetljenski misleci tistega časa vedno več pozornosti namenjajo ekonomskim vprašanjem?
Danes se bomo posvetili novi galerijski postavitvi v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, ki odpira dialog o sodelovanju, vstopanju in povezovanju slovenskih umetnikov s tujimi v sredini prejšnjega stoletja. Pozneje pa še o današnjih sodelovanjih in koprodukcijah, natančneje pri filmu Fiume o morte!, ki je prejel glavno nagrado na pravkar minulem filmskem festivalu v Rotterdamu.
V okviru praznovanj obeh Goric kot skupnem evropskem mestu kulture je prav, da se spomnimo časov, ko odnosi med tremi narodi širšega goriškega prostora, med Furlani, Italijani in Slovenci, niso bili dobri. S pripojitvijo Primorske k Italiji po prvi svetovni vojni in nastopu fašizma se je začel hud raznarodovalen pritisk na Slovence, tudi s pravim nasiljem nad narodnozavednimi posamezniki. Prvi so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu slovenski katoliški duhovniki iz Goriške nadškofije, ki so bili povezani v sprva javno, nato pa tajno organizacijo Zbor svečenikov svetega Pavla. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali slovensko kulturo in prav zaradi njih so Slovenci zdržali potujčevanje, se naučili pisati in brati po slovensko, saj ni bilo več učiteljev in posvetne inteligence Ob 50. obletnici priključitve Primorske k Sloveniji je Zbor svečenikov svetega Pavla, leta 1997 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije za zasluge v zmagovitem boju proti nacifašizmu ter za zvestobo slovenstvu v najhujših časih potujčevanja.
Občinstvo senzorialnega gledališča naj bi doživelo organski potopitveni učinek in globljo umetniško izkušnjo. To pa je mogoče s senzorialnim jezikom, ki ob vidu in zvoku obsega tudi vonj, okus in dotik. Naša gostja je Barbara Pia Jenič, avtorica znanstvene monografije Senzorialni jezik – organska potopitev v dogajanje, ki je nedavno izšla pri Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Barbara Pia Jenič je tudi režiserka, producentka in ustanoviteljica zavoda Senzorium. Zapisala je, da je za senzorialni jezik značilen svojevrsten pristop k občinstvu – senzibilen, čuječ in buden. Interakcija z njim je vzpodbujena organsko, spontano, obiskovalca ne izpostavlja pred drugimi. Preizkušali so ga v različnih kulturnih, geografskih okoljih in v sodelovanju s številnimi sodelavci po vsem svetu. Razvoj senzorialnega jezika v Sloveniji je postopen, počasen, a vztrajen. Uvajanje čutne poetike v umetnost in kulturo je inovacija, za katero so potrebni prostor, čas in podpora za vključevanje in razvoj. Ljudje smo razumska, čutna in čustvena bitja. Senzorialni jezik lahko ponudi organske načine potopitve, ki bodo nujno potrebna dopolnitev digitalnim, hologramskim, virtualnim in drugim simuliranim tehnološkim okoljem, v katera nas bo popeljala prihodnost (avtorica fotografije za predstavo V iskanju smisla (2023): Anastasiya Lobanovskaya). .
Brane Senegačnik: Prosojnosti, Aleš Učakar: Naposled, Ivo Svetina: Mal di mare, Emil Filipčič: Premiera. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Andrej Lutman, Tina Jurkovič in Ana Geršak.
Cink ali kornet velja za enega najpomembnejših glasbil sedemnajstega stoletja. Drugače kakor pri flavti in drugih pihalih ima cink ustnik, v katerem glasbenik ustvarja vibracije s pomočjo napetosti ustnic, podobno kakor pri trobenti. Ponavadi je izdelan iz lesa, ima šest lukenj, ki jih glasbenik pokrova s prsti, in je pogosto oblečen v črno usnje. Pojavil se je že v desetem stoletju, vrhunec pa je doživel v drugi polovici šestnajstega in prvi polovici sedemnajstega stoletja.
Med letošnjimi prejemniki študentskih Prešernovih nagrad Akademije za glasbo je tudi pianistka Marija Jovanović, ki je nagrado prejela za izvedbo celovečernega solističnega recitala 5. 6. 2024 v Betettovi dvorani Akademije za glasbo (cikel Solo e da camera). Pianistka se z glasbo ukvarja že od tretjega leta starosti, rada korepetira, je skladateljica in aranžerka, izvajala pa je tudi že pop-rock glasbo. Katera vloga ji je najbolj pisana na kožo, bo povedala ob glasbi Bacha in Musorgskega. J. S. Bach: Partita št. 5 v G-duru BWV 829 M. Musorgski: Slike z razstave
»Še vedno sanjam, kako prihajam k pouku Tatjane Nikolajeve popolnoma nepripravljen – nisem se nisem naučil, kar mi je bilo naročeno. Očitno je to res…Toda po drugi strani se šele zdaj zavedam da je bil pouk pri Nikolajevi veliko več kot njeni komentarji ali navodila. Ni nam prizanašala. Imela nas je za odrasle in nam dala možnosti, da se od nje učimo. Že da smo bili v njeni bližini je bilo učenje… V tem smislu je bil obisk njenega recitala včasih celo pomembnejši od tega, da si ji zaigral to, kar trenutno študiraš. Ko si poslušal njeno igranje, si se pridružil toku, znotraj katerega si lahko postal učitelj zase, poslušal z drugačnimi ušesi, vstopil v popolnoma drugačen odnos z glasbo, z inštrumentom, s svetom in s samim seboj«. Anton Batagov
Ljubezenska pisma nemških skladateljev so tokratna tema oddaje Skladatelj tedna. Njihovo življenje, ustvarjanje in čustvovanje spoznavamo skupaj z glasbo, katere nastanek je bil velikokrat pogojen prav z ljubeznijo, srečno ali še pogosteje, z nesrečno. Svoja čustva so skladatelji tako izlivali na papir in če jih zatem ni bilo mogoče izbranem u dekletu izpovedati tudi z živo besedo in dejanji, so jih prelili v glasbo, ki zmore včasih povedati še več ali tisto, česar beseda ne zmore. V četrti oddaji predvajamo glasbo Richarda Wagnerja.
Straussovo uživaštvo pri komponiranju Capriccia je očitno v nasprotujočih si mnenjih protagonistov; njihovi pogledi in nazori so v isti sapi takšni ali drugačni, vendar pa lahko tako imenovana »neprimerna« snov osvobaja sámo sebe in si zagotavlja obstoj na odru. Strauss zelo rad piše v maniri drugih skladateljev, prav tako kot uživa pri tem, da te citate sprevrača nazaj v straussovstvo. Njegove glasbene izposoje lahko živijo v različnih oblikah (maškarada, potegavščina, izkrivljenje, preobrazba), vse skupaj pa tvori igro, pri kateri se najbolj zabava skladatelj sam.
Podali se bomo v raznolike zvočne krajine, temelječe na praksi terenskih posnetkov. Prisluhnili bomo novi plošči zvočnega umetnika Philipa Samartzisa v sodelovanju s tolkalcem Michaelom Vorfieldom, novim stvaritvam danskega zvočnega umetnika Jacoba Kirkegaarda ter novi plošči italijanske ustvarjalke Sare Persico. Vsi nas skozi medij zvoka peljejo na neznane kraje, ki jih različno tematizirajo.
Schumann in Brahms sta napisala vsak po štiri simfonije. Schumann je simfonije začel pisati zelo zgodaj. Brahms je svojo Prvo ustvaril kot zrel mož – s triinštiridesetimi leti. Johannes Brahms, mojster iz Hamburga, se je s svojimi štirimi simfonijami zapisal med največje ustvarjalce romantične simfonije. "Oblikovna čistost in popolno ravnovesje oblike in vsebine sta dve medsebojno povezani in prepoznavni lastnosti, ki dajeta Brahmsovi glasbi profesionalno neomajnost, ki jo dosegajo le redki romantični skladatelji. Mnogi vidijo prav v tem temeljno razsežnost skladateljeve kompozicijske moči, a nekaterim se zdi, da je zvočna urejenost, ki postaja primerljiva z arhitekturnimi standardi, njegova pomanjkljivost. Brahmsa imamo radi, ali pa tudi ne, to je tudi stvar presoje vsakega posameznika," je zapisal avtor oddaje Pavel Mihelčič.
Letos mineva 125 let, hkrati 30 let od skladateljeve smrti. Samospeve je ustvarjal že v študentskih letih, v obetavni razvoj mladega ustvarjalca pa je močno zarezala druga svetovna vojna, ki je tudi sicer spremenila slovensko kulturno krajino. Spremenjeno kulturno okolje in nove estetske zapovedi povojnega časa so pustili sled tudi v Lipovškem pesemskem ustvarjanju.
Dirigent Lio Kuokman in organist Tomaž Sevšek razmišljata o obliki, zvočnih barvah in uporabi orgel v Tretji simfoniji Camilla Saint-Saënsa, ki jo bo Simfonični orkester RTV Slovenija izvedel na naslednjem večeru cikla Kromatika.
Ljubezenska pisma nemških skladateljev je tokratna tema oddaje Skladatelj tedna. Njihovo življenje, ustvarjanje in čustvovanje spoznavamo skupaj z glasbo, katere nastanek je bil nemalokrat pogojen prav z ljubeznijo, srečno, ali še pogosteje, z nesrečno. Svoja čustva so skladatelji tako izlivali na papir, in če jih zatem ni bilo mogoče izbranemu dekletu izpovedati tudi z živo besedo in dejanji, so jih prelili v glasbo, ki zmore včasih povedati še več ali tisto, česar beseda ne zmore. V tretji oddaji predvajamo glasbo Ludwiga van Beethovna.
Spoznavali bomo glasbo najpomembnejšega sodobnega japonskega skladatelja Tošia Hosokave, ki letos praznuje 70 let, v tem tednu pa bo Orkester Slovenske filharmonije v ciklu SOS izvedel njegov violinski koncert Prayer. Pred tem bomo poslušali tri dela in skladateljeva razmišljanja.
Legendarna fusion jazz zasedba deluje vse od leta 1973, ko jo je ustanovil pianist Herbie Hancock. Z njim so posneli pet plošč, potem pa so uspešno pot nadaljevali brez njega. Danes delujejo v zasedbi: Donald Harrison (alto saksofon), Chris Severin (kontrabas), Kyle Roussel (klavir), Bill Summers (tolkala) in Mike Clark (bobni). Predvajamo koncert, ki so ga posneli kolegi s Švedskega nacionalnega radia v Stockholmu, 12. oktobra 2024 v dvorani Fasching.
Poslušamo glasbo tunizijskega skladatelja, solista na oudu in vokalista Dhaferja Youssefa.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika predvajamo glasbo letošnjega prejemnika nagrade Prešernovega sklada – basista in skladatelja Tomaža Groma. Takole so med drugim zapisali v utemeljitvi: »Tomaž Grom se je v zadnjih letih izkazal kot eden najzanimivejših umetnikov pri nas. Kot skladatelj, instrumentalist, improvizator, zvočni umetnik, iniciator dogodkov, snemalec, režiser, vodja Zavoda Sploh se je uveljavil kot gonilna sila sodobne improvizirane glasbe v slovenskem in tudi širšem prostoru.«
Pred nedeljskim koncertom v Cukrarni smo se pogovarjali o novi plošči "Enlightenments - Solid Waves", o domači in svetovni jazzovski sceni, o New Yorku, Berlinu, Koreji in še marsičem. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars bo v nedeljo, 9. februarja ob 20.00 v Kavarni Cukrarna. Tudi v neposrednem prenosu, tako avdio kot video, na Programu Ars in na RTV365.
Poslušamo glasbo pianistke Sylvie Courvoisier. V svojem ustvarjanju posrečeno spaja dve raznorodni tradiciji – evropsko globoko, bogato detajlirano sodobno komorno glasbo in zvoke ameriškega improviziranega jazza.
Opozarjamo na nekatere bližnje koncerte naših glasbenikov: vibrafonista Vida Jamnika in vokalistke Jun Yun, saksofonistov Lenarta De Bocka in Blaža Švagana ter na tridesetletnico Jazz kluba Gajo.
Poslušamo skladbe jazzovskega ansambla, ki ga je v 60. letih 20. stoletja vodil Mojmir Sepe.
Ob sto letnici rojstva pianistke Barbare Carroll poslušamo njeno glasbo.
Vrhunski pihalci in trobilci, ki sodelujejo z zvezdniki, kot so Michael Jackson, Stevie Wonder, Chaka Khan ali Carmen Elektra. Delujejo a cappella, kar pomeni, da igrajo btrez podpore ritem sekcije. Do danes so izdali samo štiri plošče, ki so vse razprodane.
Tradicija jazzovskih koncertov v dvorani Skansen v Stockholmu traje že vse od 50-ih let. Zdaj jih umetniško oblikuje sloviti švedski pozavnist ion skladatelj Nils Landgren. Avgusta lani je tam nastopil z zasedbo, v kateri so zaigrali še Leo Lindberg (klavir), Hans Backenroth (kontrabas) in Joakim Ekberg (bobni). Kot gosta sta se jim pridružila orgličar Filip Jers in pevka Rigmor Gustafsson.
Poslušamo glasbo tenor saksofonista in skladatelja Bennya Golsona, ki je umrl 21. septembra 2024.
Pod sloganom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tisočdevetstoenainosemdeset spaja in razdvaja dva časa Ajdovščine – prvega, ki je v prejšnji domovini v slogi združeval moči, prisegal na častno Titovo, polne tovarne in iskrene tovariše. In drugega, sedanjega, kjer obljube ne zavezujejo več, kjer so arogantni posamezniki prodali "za mali denar" nekdaj ljudsko infrastrukturo, delavci pa so, kot kolateralna škoda tajkunskih poslov, ostali praznih rok, brez upanja, vere in brez kruha. Avtorica radijske priredbe: Saška Rakef Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Asistentka režije: Mojca Madon Pripovedovalka – Neda Rusjan Bric Boris – Gašper Tič Zmago – Danijel Malalan Jagoda – Mojca Fatur Luka, 7 let – Žiga Maver Roldo Luka, 39 let – Nejc Cijan Garlatti Nada – Maruša Skorjanc Erik – Andrej Zalesjak Erik, 46 let – Željko Hrs Srečko – Martin Mlakar Vesna – Marjuta Slamič Marija, Prodajalka – Lučka Počkaj Marjan – Jože Hrovat Natakar – Matija Rupel Darko – Valter Dragan Edo – Blaž Popovski Reševalec, Lekarnar in Vojak – Dominik Vodopivec Podolgovato bitje – Tomaž Prohan Borisov vnuk – Tosja Tič Nastopajo – Janja Lešniik, Maks Veličkov, Maja Končar, Žan Koprivnik, Maja Sever, Klara Kastelic, Damjana Černe, Uroš Potočnik, Milan Štefe, Žan Perko, Sandi Pavlin Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v januarju 2017.
z geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico in nemškim Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu nedvomno pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko umeščenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Igra Smo od kamna, od zemlje, ma anka od zvezd je nastala po romanu Marjana Tomšiča Šavrinke in pripoveduje o bogati zgodovini samosvojih kmečkih Istrank. Te potohodke so v prejšnjem stoletju v Trst nosile domače pridelke, ob njihovih potovanjih, o katerih so pripovedovale ob počitku v vaških hišah, pa so se spletle pripovedke, vraže in legende. Režiser: Igor Likar Avtorica radijske priredbe: Petra Tanko Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Avtorica izvirne glasbe: Bogdana Herman Svetovalka za jezik in običaje: Lori Konestabo Pergar Filomena Šturmanka – Ljerka Belak Katina – Nataša Tič Ralijan Bepina – Damjana Černe Batič – Janez Škof Tonina – Neda Rusjan Bric Urša – Štefka Drolc Nina – Mojca Fatur Krsnik Dušan – Gojmir Lešnjak Gojc Ženski glas – Bogdana Herman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v muzejskem objektu Tonina hiša v vasi Sveti Peter na Krasu in v studiih Radia Slovenija aprila 2001.
Pod geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z Gorico in Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu gotovo pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko postavljenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tokratna dokumentarna radijska igra Slovenski begunci s soške fronte pripoveduje trpko slušno zgodbo slovenskih (primorskih) beguncev v prvi svetovni vojni. Ti so bili namreč prisiljeni zapustiti svoje domove v dnevih in mesecih po italijanski napovedi vojne Avstro-Ogrski, 23. maja 1915. S poudarkom na slovenskih beguncih s soške fronte nam skušata avtorja Neda Rusjan Bric in Marko Klavora približati begunsko izkušnjo izpred sto deset let in tako vstopiti v univerzalni doživljajski in čustveni svet begunke in begunca. Begunska izkušnja slovenskih (primorskih) beguncev s soške fronte se namreč ni končala s koncem vojne, leta 1918. Zlasti z vračanjem in vzpostavljanjem kolikor toliko normalnih življenjskih razmer v porušeni in uničeni krajini in s prehodom tega teritorija v politični okvir Kraljevine Italije. Avtorji besedil in scenarija: Neda Rusjan Bric, Marko Klavora, Petra Svoljšak, Jernej Kosi, Urška Strle, Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Bralec – Ivan Lotrič Sogovornika – Vili Prinčič, Marko Klavora Igralci – Neda Rusjan Bric, Saša Pavček, Janez Starina, Branko Jordan, Anja Novak Anjuta Množica (italijanski učitelj) – Blaž Šef Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V drugem delu se Dajbog naveliča iskanja praznine, na Luni se srečata kurent in človek, Vesna pa povije Jurija. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Gre za programsko ironično delo našega velikega pesnika, ki ga je kot edinega napisal v dramski obliki. V dvodelnem govoru, sprva o pesniškem jeziku, pozneje pa o pesniških oblikah, sooča izkušenega mojstra in nadobudnega učenca. Režiser in avtor radijske priredbe: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Nastopata – Polde Bibič in Boris Ostan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1997
Sonetni venec je z znanim magistralnim akrostihom na videz posvečen le Prešernovi neuslišani ljubezni – Primičevi Juliji. V resnici pa se pozornejšemu poslušalcu razkriva kot pomenljiv pesemski testament svojemu narodu. V nagovarjanju in dialogih pesnikovega srca z njegovo izvoljenko se nam namreč razkriva vsa daljnovidnost in preroška moč njegovih vizij in premislekov o duhu naroda in usode ustvarjalca v njem. Avtor zvočnega scenarija, dramaturg in režiser: Igor Likar Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina On – Polde Bibič Ona – Barbara Kranjc Pianist – Zmago Frece Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v zvočnih okoljih gradu Smlednik, Ljubljanskega gradu, Zbiljskega jezera, cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani, kavarne Slamič, podhoda Nebotičnika, mesta Piran, Sečoveljskih solin in v dvorani SNG Drama Ljubljana julija, montaža pa v studiih Radia Slovenija oktobra 2007.
Monodrama predstavlja kompleksnost življenja Zofke Kveder, njeno vpetost v družinsko in družbeno stvarnost, odnos do hčerke Vladoše in nesrečne poskuse ljubezni. Tamaro Doneva so navdahnila osebna pisma Kvedrove, med ohranjeno korespondenco pa še posebej poslednje, ki ga že mrtvi hčerki piše dan po njeni smrti. In prav na dan, ko je prejela vest o smrti Vladoše in fotografijo njenih posmrtnih ostankov, se monodrama tudi začenja. Ustvarjalci Kvedrovo namreč ujamejo v najintimnejših trenutkih njene neizmerne bolečine in osamljenosti, a jo predstavijo tudi kot borko za resnico, ki, trpljenju in zavračanju navkljub, ni nikoli klonila. Avtor radijske priredbe in režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Vasja Križmančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Zofka Kveder – Nikla Petruška Panizon Koprodukcija RAI – Radio Trst A in Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI – Radio Trst A, junija 2024.
Režiser Mirč Kragelj in skladatelj Uroš Krek sta pesnitev leta 1958 vzela za izhodišče besedno-glasbene forme kot protest zoper manipulacijo z atomsko energijo, v kateri je Matej Bor videl najstrahotnejšo možnost za uničenje človeštva. V brezumnem obdobju 21. stoletja, ko se obnavljajo že pozabljena protiatomska zaklonišča, je očitno spet čas, da se spomnimo; tudi na Russell-Einsteinov manifest iz leta 1955, torej izpred okroglih 70 let. Ta je sredi hladne vojne namreč poudaril nevarnosti jedrskega orožja in pozval svetovne voditelje, naj si prizadevajo za mirno rešitev mednarodnih konfliktov. Očitno so takšen apel in razmisleki, ki so pestili tudi Mateja Bora, spet potrebni. Režiser: Mirč Kragelj Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Tonski mojster: Dušan Mauser Glasbo izvaja: Orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada Recitator – Saša Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana maja 1958.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik in to v pripovedno igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slavi slovo zime in prihod pomladi. V prvem delu smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnika, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.
Radijsko zvočno miniaturo režiserja Matjaža Fariča namreč vodi jasen koncept, na treh časovno razmaknjenih prevodih Klavdijevega monologa. Variacije izhodiščnega stavka »Očetu tvojemu umrl je oče« zastavljajo ključna vprašanja o dejanjih in čustvih posameznika. Ta se mora v vseh časih in družbah namreč neizogibno spoprijeti z isto usodo, da vsakomur umre oče. Ob tem pa vprašanje, zakaj in kdaj pozneje nekateri postanejo morilci, drugim pa žalovanje povsem spremeni pogled na svet, ostaja odprto. Režiser in avtor idejne zasnove: Matjaž Farič Tonska obdelava: Aldo Kumar, Miro Marinšek, Matjaž Farič Nastopa – Vladimir Jurc Koprodukcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in Radio Slovenija Posneto leta 2009.
Tragedija je bila konec šestdesetih let posneta na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Uprizoritev je bila za naše gledališko občinstvo še posebno zanimiva, saj je v njej po več kot dvajsetih letih na slovenskih odrskih deskah nastopil slovenski igralec Stevo Žigon, ki je sicer dolga leta živel in ustvarjal v Beogradu. Na odru takrat še Jugoslovanskega dramskega gledališča je prvič upodobil vlogo Robbespierra v Büchnerjevi drami, zanjo je prejel laskave kritiške odzive in več pomembnih umetniških nagrad, potem pa je to vlogo ponovil še v slovenščini. Radijsko igro dopolnjuje še posebna oddaja o kontekstu Dantonove smrti in Žigonovih ustvarjalnih nazorih, ki jo je pripravil Borut Trekman. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Bojan Stopar Robespierre – Stevo Žigon Danton – Marjan Bačko Saint-Just – Rado Pavalec Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 1970.
Meginhardus je zvočni projekt vokalno-instrumentalnega sestava Dramsam in vokalnega ansambla Capella Vocalle dell' Accademia Jaufre Rudel, poimenovan po goriškem grofu iz 12. stoletja. Gre za zvočni posnetek srednjeveškega vsakdanjika na goriškem gradu, skladbe z duhovno vsebino, zbrane na zgoščenki s prav takim naslovom, pa se nanašajo na posamezne svetnike ali praznike v cerkvenem letu, hkrati sledijo razvoju deželne zgodovine in zasledujejo možne kulturne vplive in povezave na širšem Goriškem.
Obsežna monografija Teološki temelji morale, vsebuje osebno sintezo večdesetletnega ukvarjanja s temeljnimi moralnimi vprašanji, najbolj znanega slovenskega moralnega teologa dr. Ivana Janeza Štuheca. Znanstvena monografija nagovarja tudi širše občinstvo. Vabljeni na pot iskanja v tokratni oddaji Sledi večnosti.
Prenos svete maše je iz župnijske cerkve Svetega Križa v Rogaški Slatini. Mašuje nadžupnik Jože Vehovar ob sodelovanju tamkajšnjih vernic in vernikov. Za glasbeno spremljavo mašnega obreda skrbijo: Otroški cerkveni zbor Biser in Mladinski cerkveni zbor Žarek z zborovodkinjama Jelko Zorin Belcer in Tanjo Pirš. Na orgle igra Jelka Zorin Belcer, na kitarah so Patrick Pirš, Tilen Zorin, Martin Žurman, Lucija Fric, na baskitaro igra Tine Pirš, na violini jih spremlja Lea Artič, na flavtah pa Manca Zorin in Neža Žurman.
Kdo so bili Čedermaci in kako je slovenska duhovščina na Primorskem pripomogla ohraniti slovenski jezik in kulturo v času, ko je italijanska okupatorska roka želela zatreti narodni preporod? O slovenskem duhovnem vplivu v zamejstvu in v obmejnem pasu nekoč in danes bo spregovoril zgodovinar dr. Renato Podbersič. Pogovor bo potekal v luči začetka Evropske prestolnice kulture 2025, ki jo bosta zaznamovali obe strani medkulturno in medversko pestre (Nove) Gorice.
Skladatelj Slavko Osterc, od čigar rojstva letos mineva 130 let, je najprej ustvarjal kot romantični samouk, pozneje je študiral kompozicijo v Pragi in se pod vodstvom velikih čeških skladateljev tedanjega časa razvil v prvovrstnega skladatelja. Kljub razmeroma kratki skladateljski karieri je pomembno zaznamoval slovensko, pa tudi evropsko glasbeno dogajanje v prvi polovici 20. stoletja. V njegovem opusu najdemo nekaj tehtnih skladb s sakralno vsebino, kot so Magnificat, Očenaš in orgelske skladbe. Med drugim je avtor opere Krst pri Savici Franceta Prešerna.
Tokrat smo obiskali Katoliško mladino, ki ima sedež v središču Ljubljane in je skupnost mladih, ki podpira druge mlade pri hoji za Kristusom in jim pomaga, da se počutijo poklicani. Njihovo vodilo je – Mlade voditi h Kristusu. V jubilejnem svetem letu so tudi mladi zelo dejavni. Kaj danes pomeni biti mlad t. i. sodoben katoličan? Kakšni so posebni izzivi, s katerimi se sooča mlada generacija? So mladi »žejni« vere in druženja? Vabljeni k poslušanju.
Iz mariborske stolne cerkve svetega Janeza Krstnika neposredno prenašamo sveto mašo. Mašuje mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl. Pri maši sodeluje družinski pevski zbor Karizma.
Po stari navadi se s svečnico, ki je 2. februarja oz. 40 dni po božiču, končuje božični čas. Pri bogoslužju se na ta dan blagoslavljajo sveče; to je zato tudi praznik luči – obhajamo ga v dneh, ko so dnevi že daljši in že slutimo pomlad. Svetlobo pa lahko začutimo tudi v glasbi, ustvarjeni za ta praznik - na primer v slovitem Simeonovem spevu, pa tudi drugih glasbenih umetninah, ki so jih za ta dan namenili slovenski in tuji skladatelji.
Odkrivali bomo pomen praznika-Gospodovega darovanja- svečnice. Naša gostja bo dr. Cecilija Oblonšek in nam bo osvetlila simboliko in tradicije, povezane s tem posebnim dnem. Skupaj bomo spoznavali skrivnost in sporočilo tega praznika, ki ga obhajamo prav 40 dni po božiču.
Na 3. nedeljo med letom, nedeljo Božje besede, neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve sv. Jakoba v Limbušu pri Mariboru. Mašuje župnik Andrej Firbas. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor župnije Limbuš pod vodstvom Marka Škofiča. Na orgle igra prof. Simona Žižek.
Vseslovensko »maratonsko« branje Svetega pisma poteka od nedelje, 26., do četrtka, 30. januarja, 24 ur na dan. Svetopisemski maraton pripravlja organizacijski odbor, v katerem so predstavniki različnih krščanskih gibanj in skupnosti. Njegova pobudnica je Svetopisemska družba Slovenije, ki maraton tudi organizira.
Brazilski pesnik, esejist, urednik, tudi univerzitetni profesor brazilske književnosti Eucanaa Ferraz se je leta 1961 rodil v Riu de Janeiru. Za svoje pesniške knjige je prejel več pomembnih nagrad; v nekem intervjuju je poezijo opredelil kot tisto, ki nam zagotavlja vsaj osnovno človeško dostojanstvo – in prav to naj bi bila tudi osnovna ambicija njegove poezije. Avtorjevo pesem je prevedla Jasmina Markič, interpretira dramski igralec Matej Recer.
Milan Šega, pisatelj in novinar, sprva tudi pesnik, se je rodil 9. februarja pred stodesetimi leti. Veliko je pisal za mladino, tudi knjiga z naslovom Božje drevce iz leta 1986 sodi k mladinski književnosti, čeprav je prav naslovna zgodba namenjena zahtevnejšemu bralcu, zapiše Milan Šega sam: "V Božjem drevcu je dovolj pomembnih vprašanj, ki bridko zadevajo marsikoga. Tudi mene: božje drevce je zimzelena rastlina, odporna in bodeča, ne da se zlahka zlomiti …“ Igralec Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.
Pisatelj in dramatik Andrej Hieng je bil eden prvih, ki so se odmaknili od zapovedanega socialnega realizma, v poznejši prozi in dramatiki je prikazoval meščansko, umetniško in zgodovinsko tematiko ter se uveljavil kot velik stilist in preučevalec človekovih značajev. Njegovi liki so pogosto samosvoji posebneži, odmaknjeni od okolice in polni notranjih navzkrižij. Avtor scenarija Tone Frelih, igralca Andrej Nahtigal in Radko Polič Rac, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek. Režija: Igor Likar. Posneto februarja 2000.
Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.
Vsako leto 13. februarja od leta 2013 naprej praznujemo svetovni dan radia. Prve radijske postaje so nastale pred več kot 100 leti. V Sloveniji je bila prva radijska postaja Radijska postaja Ljubljana, ki je začela delovati 1. septembra 1928. Iz nje je pozneje nastal Radio Ljubljana in Radio Slovenija. 13. februar je za svetovni dan radia razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je bil namreč leta 1946 ustanovljen Radio Združenih narodov. Velik ljubitelj radia in radijskih valov pa je tudi slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan. Zato ni čudno, da je prav radiu posvetil eno svojih pesmi. Interpret Uroš Maček, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2017.
Izbrali smo kratko zgodbo z naslovom V mestecu moje mladosti slovenske pisateljice in pesnice Vere Albreht. Rodila se je 12. februarja pred 130 leti v Krškem, umrla pa leta 1971. Leta 1977 je posmrtno izšla njena edina zbirka pesmi z naslovom Ravensbriške pesmi, napisala pa je vrsto knjig mladinske poezije in proze, veliko je objavljala tudi v periodiki. Kratka zgodba V mestecu moje mladosti, ki jo boste zdajle slišali, je izbrana iz knjige z naslovom Nekoč pod Gorjanci. Gre za ganljiv zapis o časih, ki jih ni več in živijo le še v spominih in natisnjeni besedi. Interpretacija Draga Potočnjak, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto 2005. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele, to so: Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda in Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja in bil zato deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.
Kiki Dimoula, pesnica preminevanja, spomina in melanholije, je ena izmed najpomembnejših grških pesniških glasov zadnjega stoletja. Avtorica, ki je v devetdesetem letu preminila februarja 2020, je vtisnila močan pečat tudi mednarodnemu pesniškemu prostoru. S samosvojim, izrazitim glasom v poeziji slika alegorične in hkrati impresionistične podobe, vzete iz vsakdanjika sodobnega urbanega človeka. Bistvo njenega pesniškega postopka je razkrivanje skrivne, narobne strani vsakdanjosti – v pesmih vznikajo njeni novi, metafizični pomeni ali pa vsaj pridobi pridih neznanega, presenetljivega. Pesem Prestop je poslovenila Lara Unuk. Interpretira: Barbara Cerar.
Charles-Louis de Secondat baron Bredski in Montesquieujski, ki mu najpogosteje rečemo kar Montesquieu se je rodil leta 1689, umrl je 10. februarja pred 220 leti. Bil je član Francoske akademije, pisatelj, filozof, pravnik in politik, znan po zamisli o ločitvi oblasti na zakonodajno, izvršno in pravno. Njegove knjige so imele velik vpliv na razsvetljenstvo in enciklopediste. V Perzijskih pismih – poleg knjige O duhu zakona najbolj poznanega dela – se posmehuje tradiciji in zastarelim političnim vzorcem vedenja. S primesjo humorja in satire graja tedanje francoske družbene razmere in obsoja despotsko in fevdalno oblast ter razsipno državo. Opisuje življenje potomcev Dupeljnikov ali Trogloditov, ki so zaradi svoje splošne zaslepljenosti skoraj propadli, vendar so se nekateri dobri rojaki spet razmnožili in postali čednostno in srečno ljudstvo. Prevod Anton Debeljak, interpretira Matija Rozman, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2014.
Mineva 120 let od rojstva Bratka Krefta, ki je bil mnogostranski ustvarjalec: prozaist, dramatik, esejist in režiser - pa tudi literarni zgodovinar in profesor. Bil je široko izobražen, ob pisanju je že v tridesetih letih urejal marksistično revijo Književnost. Po vojni je kot dramaturg delal v ljubljanski Drami, bil je tudi profesor na Filozofski fakulteti, dejaven je bil v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Za prepesnitev in režijo Jurčičevega Tugomera je leta 1948 prejel prvo Prešernovo nagrado, za režijo Shakespearovega Henrika IV. pa leta 1957 drugo. Leta 1975 so se mu s Prešernovo nagrado poklonili za življenjsko delo. Takrat je nastal tudi Literarni večer, v katerem je Bratko Kreft izčrpno pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju. Umrl je leta 1996. Interpreti Rudi Kosmač, Ivan Levar, Bert Sotlar, bralka Barbara Berce, tonskl mojster Jože Blagovič, režiser Aleš Jan. Redakcija Vida Curk, Staša Grahek. Posneto 1975.
Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil ostro napaden, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.
2106 epizod
Neposredni prenos umetniškega spektakla, osrednjega dogodka odprtja evropske prestolnice kulture na trgu Edvarda Kardelja, pred občinsko palačo Mestne občine Nova Gorica. Po slavnostnem nagovoru predsednika vlade Republike Slovenije in Novogoričana dr. Roberta Goloba sledi spektakel svetlobe, zvoka in gibanja.
Uradna slovesnost GO! 2025 Nova Gorica - Gorica na trgu Evrope z nagovori predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in predsednika Italijanske republike Sergia Mattarelle ter drugih visokih gostov.
Neposredni prenos tradicionalnega recitala Prešernovih poezij v interpretacijah dramskih igralk in igralcev.
Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom že tradicionalno v Cankarjevem domu poteka državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada za leto 2025. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov, nagrade sklada pa gredo v roke vizualne umetnice Nike Autor, oblikovalskega kolektiva Grupa Ee, glasbenika Tomaža Groma, pisateljice Nataše Kramberger, gledališke režiserke Nine Rajić Kranjac in oblikovalca zvoka Julija Zornika.
Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.
Kakšne so zgodbe skladateljev klasične glasbe, ki so (bili) zaradi barve kože, etnične pripadnosti ali prepričanj odrinjeni s koncertnih odrov? Kako zvenijo njihove skladbe in na kakšna glasbila jih izvajamo?. Orkester Slovenske filharmonije Ana Erčulj, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/skladatelji-etnicnih-manjsin-in-zamolcanih-svetov/
Južnokorejska pevka in komponistka bo v Kavarni Cukrarna predstavila projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo bodo vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!
Aida je za egiptologe prava mora, za oboževalce opere pa sanjsko delo.
Koncert z naslovom Razkošno bo sklenil Filharmonični festival baročne glasbe, hkrati pa je tudi četrti v okviru Vokalno-instrumentalnega cikla Slovenske filharmonije. Gostujoči dirigent letošnjega festivala je nekdanji nemški violinist in predavatelj za zgodovinsko izvajalsko prakso na salzburškem Mozarteumu, Reinhard Goebel. Koncert je sestavil iz dveh polov: Bachove znane in neznane glasbe: Maša v G-duru, Bachova dela 236 zelo redko zveni s koncertnih odrov, kantatni odlomki Bleib bei uns/Ostani z nama, Wachet auf, ruft uns die Stimme/Zbudite se, nas kliče glas in Jesus bleibet meine Freude/Jezus ostane moje veselje pa zelo pogosto. Zato tudi pravi, »da je treba vedeti kaj o času, v katerem je glasba nastala, in ne le preprosto pasti vanjo. Glasba tistega časa je tudi podoba tistega časa. Johann Sebastian je ustvarjal v dobi, ko so bili pomembni kralji, grofi, princese in pa, seveda, Bog. Glasba vas tako lahko tudi samo površinsko zabava, a pod površjem je bogato znanje strokovnjaka.« Na koncertu bodo nastopili Zbor in Orkester Slovenske filharmonije ter solisti, sopranistka Neža Vasle, altistka Ana Potočnik, tenorist Oleksandr Nastasičuk in baritonist Martin Kozjek.
Letošnjo jubilejno 10. – festivalsko prireditev je Slovenska filharmonija zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, v čigar umetniški viziji se trije koncerti osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Drugi koncert festivala, ki je bil prejšnji petek, je bil posvečen ustvarjalnosti štirih sinov tega baročnega mojstra: Wilhelma Friedemanna, Carla Philippa Emanuela, Johanna Christopha Friedricha in Johanna Christiana, ki so s svojimi deli prav tako pomembno zaznamovali tok glasbene zgodovine.
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!
Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.
Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.
V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.
S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.
V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.
Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.
Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
Opera o trmastem in nemočnem starcu, ki se hoče poročiti z mladim dekletom.
V nov dan, na slovenski kulturni praznik, z glasbo Glinke, Straussa, Groma, Lipovška, Rahmaninova in Nedvĕda.
V nov dan, na slovenski kulturni praznik, z glasbo Poscha, Kogoja, Jakončiča, Vilharja, Savina in Škerjanca.
V pogovoru s sociologom in zgodovinarjem, ki se ubada z mejnimi študijami in teorijo migracij, preverjamo, kako razumeti paradoks, da si pogosto želimo, da bi bile naše meje hkrati odprte in zaprte
Kako so v času, tik preden Wattsov parni stroj preide v komercialno uporabo in kapitalizem požene v povsem novo dimenzijo, videti evropske družbe? Kakšen je njihov gospodarski ustroj in zakaj razsvetljenski misleci tistega časa vedno več pozornosti namenjajo ekonomskim vprašanjem?
V nov dan, na slovenski kulturni praznik, z glasbo Maška in Webra.
Pod geslom GO! 2025 je Nova Gorica skupaj z Gorico in Chemnitzem za leto dni postala evropska prestolnica kulture. Začetek februarja je pretežni del terminov radijskih iger na Arsu in Prvem kot popotnica temu gotovo pomembnemu dogodku zaznamovan z nekaj igrami, vsebinsko, socialno in geografsko postavljenimi na prepišni zahodni rob Slovenije. Tokratna dokumentarna radijska igra Slovenski begunci s soške fronte pripoveduje trpko slušno zgodbo slovenskih (primorskih) beguncev v prvi svetovni vojni. Ti so bili namreč prisiljeni zapustiti svoje domove v dnevih in mesecih po italijanski napovedi vojne Avstro-Ogrski, 23. maja 1915. S poudarkom na slovenskih beguncih s soške fronte nam skušata avtorja Neda Rusjan Bric in Marko Klavora približati begunsko izkušnjo izpred sto deset let in tako vstopiti v univerzalni doživljajski in čustveni svet begunke in begunca. Begunska izkušnja slovenskih (primorskih) beguncev s soške fronte se namreč ni končala s koncem vojne, leta 1918. Zlasti z vračanjem in vzpostavljanjem kolikor toliko normalnih življenjskih razmer v porušeni in uničeni krajini in s prehodom tega teritorija v politični okvir Kraljevine Italije. Avtorji besedil in scenarija: Neda Rusjan Bric, Marko Klavora, Petra Svoljšak, Jernej Kosi, Urška Strle, Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Bralec – Ivan Lotrič Sogovornika – Vili Prinčič, Marko Klavora Igralci – Neda Rusjan Bric, Saša Pavček, Janez Starina, Branko Jordan, Anja Novak Anjuta Množica (italijanski učitelj) – Blaž Šef Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018
Februarske Humoreske tega tedna so namenjene slovenskemu humorju. Odred (ali kako osrečiti druge proti njihovi volji) je tretji roman za odrasle slovenske pisateljice Dese Muck, ki si je ime ustvarila predvsem s svojo mladinsko in otroško prozo. Odred je politična satira, ki prehaja v distopijo. Značilni humor Dese Muck ostrino vsebine tu in tam skoraj zastre, vendar to romanu ne odvzame teže. Glavni liki ustanovijo politično stranko, poimenovano Ljubezenski odred. Odpraviti hočejo krivice, ki jih zaznavajo v svojem okolju. Spoznajo pa se na odprtem psihiatričnem oddelku. Interpretira Damjana Černe, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh. Produkcija 2016.
Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil ostro napaden, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.
Prenos svete maše je iz župnijske cerkve Svetega Križa v Rogaški Slatini. Mašuje nadžupnik Jože Vehovar ob sodelovanju tamkajšnjih vernic in vernikov. Za glasbeno spremljavo mašnega obreda skrbijo: Otroški cerkveni zbor Biser in Mladinski cerkveni zbor Žarek z zborovodkinjama Jelko Zorin Belcer in Tanjo Pirš. Na orgle igra Jelka Zorin Belcer, na kitarah so Patrick Pirš, Tilen Zorin, Martin Žurman, Lucija Fric, na baskitaro igra Tine Pirš, na violini jih spremlja Lea Artič, na flavtah pa Manca Zorin in Neža Žurman.
Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele, to so: Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda in Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja in bil zato deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.