Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Glasovi svetov S krvjo oškropljeni zakladi v muzejskih vitrinah

Če muzeji hranijo beninske brone in druge osupljive artefakte, ki so jih Evropejci naropali na brutalnih kolonialnih ekspedicijah po Afriki, mar to pomeni, da so naši templji civilizacije pravzaprav templji barbarstva?

Literarna matineja Prof. dr. Igor Saksida: "Šoli oziroma učitelju je treba vrniti avtoriteto"

Decembra 2023 so postali znani rezultati raziskave bralne pismenosti PISA 2022 in pri slovenskih mladostnikih so bili slabši kot doslej: na področju bralne pismenosti je Slovenija zdrsnila pod povprečje OECD, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Slovenija je dosegla 469 točk, povprečje OECD pa je 476. Poleg tega tudi tudi vse več 15-letnikov ne dosega temeljne ravni bralne pismenosti – v letu 2018 je temeljno raven bralne pismenosti doseglo 82 odstotkov, tokrat le 74 odstotkov mladostnikov. Kje kaže iskati vzroke za slabe rezultate? O čem sploh govorimo, ko govorimo o bralni pismenosti posameznika, kaj vse vključuje? Zakaj je pomembno, da ima neka družba visoko stopnjo bralno pismenih posameznikov? S prof. dr. Igorjem Saksido, predavateljem književnosti na Univerzi v Ljubljani in na Primorskem ter članom maturitetne komisije za slovenščino.

Glasni novi svet Deset let oddaje

Ob desetletnici oddaje avtorja v pogovoru premerita zadnjo dekado sodobne, eksperimentalne in improvizirane glasbe, njen razvoj na domači sceni in v oddaji sami. Glasbeni izbor pa ponuja ekskluzivne in še neizdane posnetke, ki so jih za to priložnost izbrali domači glasbeniki.

Glasbena jutranjica Ruska peterka in Čajkovski, 3. del

Ruska peterka je izraz za skupino ruskih skladateljev 19. stoletja, ki so si prizadevali za nacionalno obarvano glasbo. V tej skupini so bili Milij Balakirjev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.

Čas, prostor in glasba Klavir

Klavir je še vedno med najbolj priljubljenimi inštrumenti. Med tistimi, ki so veliko ustvarjali za klavir in z njim dosegli svetovno ime, so Chopin, Liszt. Debussy, Rahmaninov, Stravinski, pa tudi sodobni angleški skladatelj Thomas Adès. V oddaji Klavir se bo avtor spominjal svojih začetkovin svojih ustvarjalnih pobud. V oddaji bomo poslušali Srebotnjakovo, Mihelčičevo in Satiejevo glasbo.

Arsov art atelje Ansambel Šalter z novimi deli

Ansambel Šalter deluje na meji med improvizacijo in kompozicijo, pri tem pa osrednji del svoje prakse osredotoča na kolektivne procese. Zasedba je v obdobju intenzivnega sodelovanja pri pripravi izvedbe del svojih članov, ta dela pa so prav zaradi narave zasedbe in procesa ustvarjanja in študija izrazito odprta. Pred nami je nov program na posnetkih s festivala Forum nove glasbe in kluba Le Singe v švicarskem Bielu; ob poslušanju bo z nami Tomaž Grom, kontrabasist, skladatelj, član ansambla Šalter in umetniški vodja zavoda Sploh, ki s slovenske strani podpira delovanje ansambla.

Aktualno

Ars aktualno Maria Lassnig in telo kot najresničnejša realnost

V Galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Marie Lassnig, leta 1919 rojene mednarodno priznane avstrijske umetnice, ki je med drugim za svoje življenjsko delo v Benetkah prejela zlatega leva, njena dela pa hranijo tudi v newyorški MoMi. Znana je predvsem po psihološko ekspresivnih avtoportretih, za svoje delo pa je uporabljala izraz slikarstvo zavedanja telesa. Avtoportret z možgani, ki lezejo iz lobanje ali pa telo, ki mu manjka kakšen del – Maria Lassnig je s svojimi popačenimi, včasih fantastičnimi podobami telesa danes, v času idealizacije na družbenih medijih, morda še bolj aktualna. V ospredju ni realen izgled, temveč občutje telesa, prek tega pa psiha, čustva, lastno doživljanje in ranljivost. Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma, je kot sokustosinja razstavo pripravila s Petrom Pakeschom, direktorjem fundacije Marie Lassnig. Na prvi samostojni razstavi umetnice v Sloveniji, ki zaznamuje deseto obletnico njene smrti, so na ogled predvsem risbe, nekaj oljnih slik in dva krajša animirana filma. Čeprav je znana predvsem po slikah s pogosto živahno pastelnim koloritom, so risbe številčen in pomemben del njenega opusa. Moje risbe so zanimivejše kot slike, je dejala Maria Lassnig, ki je svinčnik označila za most proti domu, ena od risb na razstavi pa ima naslov – Rišem, torej mislim. Foto: Maria Lassnig, Simultano slikanje / Slikanje z dvema rokama, 1991. Foto: Maria Lassnig Foundation / Bildrecht, Dunaj 2024, izrez fotografije

Ars aktualno Odšel je Andraž Šalamun, slikar abstraktnih vesolij, sonc in bizonov

V svojem 77. letu je umrl Andraž Šalamun, slikar in filozof, nekoč član napredne konceptualna umetniške skupine OHO in potem eden osrednjih predstavnikov abstrakcije na slovenskem, ki ga zaznamuje pet desetletij neprekinjenega umetniškega delovanja. Na velikih slikarskih formatih, ki objamejo gledalca, se razteza barvna meglica na primer temno modre ali rdeče, ki kot oblaki tu in tam propušča črno. A Andraž Šalamun, rojen leta 1947 v Ljubljani, se je še pred tem ukvarjal s precej avantgardnimi pristopi, kot sta tako imenovana revna umetnost in body art – bil je del konceptualnega gibanja OHO. A diplomiral je na primerjalni književnosti. Po študiju se je kot samouk povsem posvetil jeziku likovne govorice. Po številnih priznanjih in tem, da so bila njegova dela vključena v jugoslovanske selekcije velikih svetovnih razstav, na primer na bienala v Sao Paulu in Benetkah, je leta 1993 prejel še nagrado Prešernovega sklada. Andraž Šalamun je raziskoval materialnost slike, a hkrati je vnašal poetičnost. In bil je samosvoj, težko uvrstljiv v tokove svojih sodobnikov. Kot eden osrednjih slovenskih slikarjev nove podobe se je izkazal v osemdesetih, ko je, kot je ob njegovi pregledni razstavi leta 2017 v Moderni galeriji zapisala kustosinja Martina Vovk, ''Šalamunovo slikarstvo tako rekoč eksplodiralo v podobi in koloritu.'' S serijo bizonov, ki je ob soncih zanj prelomna, je prav tam tudi zastopan na stalni razstavi slovenske moderne umetnosti 20. stoletje. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Ars aktualno Rezime Berlinala

V berlinski filmski palači bo v soboto eden izmed 20 filmov iz glavnega tekmovalnega programa prejel zlatega medveda. Žiriji, ki je zelo raznolika, predseduje igralka Lupita Nyong'o, in ker izrazitega favorita ni, pravi poročevalka iz Belina Ingrid Kovač Brus, bo sobotni večer še bolj zanimiv. Foto: Ingrid Kovač Brus

Ars aktualno Ko vojni čas pusti umetnostne sledi – cerkev sv. Jožefa v Soči

“Pregovorna modrost, da muze med vojno molčijo, se je v primeru cerkve sv. Jožefa v Soči izkazala za neveljavno, saj so v vojnih razmerah nastala umetniška dela za cerkev, kar je nekaj izjemnega ne le v slovenskem prostoru, temveč tudi širše.” S tem besedami se začne knjiga Cerkev svetega Jožefa v Soči, ki je izšla v zbirki Umetnine v žepu pri ZRC SAZU in predstavlja cerkev s prav posebno zgodovino. Obe svetovni vojni sta namreč v vas Soča privedli umetnika, ki sta zaznamovala cerkev – Josefa Vachala v času prve in Toneta Kralja pred, med in po drugi svetovni vojni, pove avtorica Andreja Rakovec. Od dela češkega slikarja Josefa Vachala se je ohranilo zelo malo, poslikavo Toneta Kralja, ki velja za enega od utemeljiteljev ekspresionizma in nove stvarnosti pri nas, pa si lahko ogledamo še danes in je del njegovega primorskega opusa, v katerem je sakralno motiviko povezal z narodnostnimi vidiki in obsodbo nacizma ter fašizma – v negativcih tako pogosto uzremo prikrit portret denimo Mussolinija, svetnike ali Marijo, pa je rad odel v barve slovenske trobojnice. Posebnost soške cerkve pa je nabor slovanskih svetnikov. V času od dvajsetih do sedemdesetih let 20. stoletja je sicer Tone Kralj ustvaril dela kar za več kot štiridesetih primorskih cerkva. Foto: Andrej Furlan, ZRC SAZU, izrez fotografije

Ars aktualno Van Gogh v Trstu

V Trstu bo do 30. junija na ogled razstava slovitega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. V muzeju Revoltella so na ogled postavili več kot 50 del, ki v kronološki postavitvi ponujajo vpogled v razvoj umetnikovega izražanja: od črno belih risb ljudi iz socialnega roba, do prepoznavnih barvitih pokrajin in portretov. Razstava je v Rimu požela izreden uspeh, ogledalo si jo je 600 tisoč ljudi. Tržaška različica pa ponuja tudi zanimive novosti.

Ars aktualno Jama – film za tiste s trpežnim želodcem in obilico smisla za črni humor

Bili smo na premieri nove slovenske milo rečeno provokativne črne komedije Jama, prepletene s kriminalko, slasherjem in špageti vesternom. Težko vas bo pustila ravnodušne, v katerikoli smeri že. Meja med duhovitim in banalnim pa je pri takih filmih precej tanka. Na katero stran se nagiba novi film režiserja Dejana Baboska, bodo na koncu presodili gledalke in gledalci. Lahko pa povemo, da je marsikdo vsaj tu in tam gledal v tla. Čeprav je skoraj nenehno tako ali drugače prisotna humorna nota, in kdor bo film vzel preveč zares, se z njim ne bo dobro razumel, pa so številni eksplicitni prizori, kjer kri teče v potokih, kar precej prepričljivi. A velja vedeti, da je film nastajal v gverilskih pogojih, posneli so ga v desetih dneh, po prvem koronskem valu.

Ars aktualno Priporočila z Berlinala

Iz Berlina s 74. mednarodnega filmskega festivala se s priporočili oglaša Ingrid Kovač Brus: med njimi sta iranski film Moja najljubša torta in mehiški Kuhinja.

Ars aktualno Nagrajenca Pixxelpointa z razstavo v Novi Gorici

V Mestni galeriji Nova Gorica razstavljata prejemnika osrednje nagrade 23. mednarodnega festivala Pixxelpoint Janez Grošelj in Andrej Štular. Nagrado sta prejela za svojo ambientalno prostorsko instalacijo z naslovom Mesto-skica. Razstavo si je ogledala Simona Moličnik.

Ars aktualno Zgodba enega najbolj pomenljivih romanov evropske literature prejšnjega stoletja v SSG Trst

V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu predstavljajo novo premiero, nastalo po enem najbolj prepoznavnih literarnih del prejšnjega stoletja, romanu Tujec Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa. Eksistencialne teme je francoski pisatelj in filozof z romanom odpiral sredi druge svetovne vojne. Dogajanje je umeščeno v Alžir, avtorjev rodni kraj. Absurden odnos med človekom in svetom, vprašanja etike in morale, pa tudi obsodba smrtne kazni so iztočnice, ki jih v pretres ponuja tržaški režiser Franco Pero. Z adaptacijo romana se ukvarja že dvajset let, tokrat prvič v slovenskem jeziku.

Ars aktualno Ladja Maribor

Zdenko Kodrič je večkrat nagrajen in nominiran avtor, ki je svojo književno pot začel kot pesnik. Njegovo bibliografijo sestavljajo radijske igre, drame, kratke zgodbe in zgodbe za otroke, sloves pa si je utrdil predvsem kot romanopisec. Leta 2019 je izšla njegova obsežna zgodovinska freska z naslovom Pet ljubezni, leta 2022 je izdal pesniško zbirko Slovenski Faust. Sinoči, potem se je spet lotil romana. Tudi tokrat ni ubral lažje poti; ob družbeni kritiki in psihološko izdelanih likih je zgodovinska dejstva pretopil v literarno fikcijo in na čezoceansko pot poslal Ladjo Maribor.

Ars aktualno Začel se je 74. festival Berlinale

Začela se je 74. izdaja festivala Berlinale, ki je prvi od treh največjih evropskih, ki se zvrstijo v letu. Ingrid Kovač Brus je pripravila prispevek o dogajanju na festivalu, ki je letos obarvano izrazito politično.

Kultura

Svet kulture Razstava Marie Lassnig v Cankarjevem domu v Ljubljani in razstava Metke Kavčič v UGM Studiu v Mariboru

V Galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Marie Lassnig, ki sodi med osrednje osebnosti evropskega likovnega sveta 20. stoletja. Gre za prvo samostojno razstavo mednarodno priznane avstrijske umetnice na Slovenskem. V UGM Studiu v Mariboru pa predstavljajo unikatno prostorsko postavitev ene izmed najprodornejših mariborskih umetnic, Metke Kavčič. Razstavi je naslov Ostaline.

Glasovi svetov S krvjo oškropljeni zakladi v muzejskih vitrinah

Če muzeji hranijo beninske brone in druge osupljive artefakte, ki so jih Evropejci naropali na brutalnih kolonialnih ekspedicijah po Afriki, mar to pomeni, da so naši templji civilizacije pravzaprav templji barbarstva?

Grafoskop Unescova konferenca o kulturno-umetnostni vzgoji

Pomlad je od leta 2009 tudi v znamenju medresorskega projekta Kulturni bazar, ki v domicilnem Cankarjevem domu enkrat letno zbere najboljše, kar nastane na področju kulturno-umetnostne vzgoje. Že nekaj let je namenjen samo usposabljanju strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja, kulture, sociale, zdravstva. Od leta 2017 naprej je bienalno izveden tudi v eni od izbranih regij zunaj Ljubljane. Osrednja tema letošnjega Kulturnega bazarja, ki bo 20. marca, je Bivanje v sožitju – kultura in umetnost za varen in spodbuden svet. Program poudarja pomen vloge kulture in umetnosti pri ustvarjanju varne, spodbudne in vključujoče skupnosti, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnem okolju. Sicer pa je bila to tudi ena od osrednjih tem tretje svetovne Unescove konference o kulturno-umetnostni vzgoji, ki je sredi letošnjega februarja potekala v Abu Dabiju in na kateri je bil sprejet tudi okvirni dokument. Ta določa smernice za razvoj kulturno-umetnostne vzgoje in predvideva konkretnejše dejavnosti glede spremljanja in evalvacije razvoja tovrstnih politik, kar naj bi zagotavljalo uspešnejši razvoj in primerljivost med državami. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornika – Nada Požar Matjašič, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, in Tadej Meserko, Ministrstvo za kulturo Posnelo Uredništvo za kulturo, februar 2024.

Izšlo je Tatjana Plevnik: Pišmeuk

Tatjana Plevnik je dokazala svojo pisateljsko odličnost že s prvo pripovedno zbirko Vabe; v zbirki je že diskretno napovedala svojo najnovejšo knjigo Pišmeuk, s podnaslovom Prišepnica za kreativno pisanje (objavljeno pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti). V knjigi je objavila vrsto primerov in sugestij za vse, ki pišejo oziroma bi radi pisali (avtorica nagovarja predvsem avtorice), hkrati pa se v največji možni meri zaveda, da ne ustvarja dogme, recepta za blede kopije. Da premore precejšnjo mero humorja in distance, zgoščeno ponazori tudi poglavje z naslovom Navodila za sabotažo literarne delavnice (ki so lahko berljiva tudi kot namigi za življenje). Več o Pišmeuku in še marsičem pove Tatjana Plevnik v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Literarna matineja Prof. dr. Igor Saksida: "Šoli oziroma učitelju je treba vrniti avtoriteto"

Decembra 2023 so postali znani rezultati raziskave bralne pismenosti PISA 2022 in pri slovenskih mladostnikih so bili slabši kot doslej: na področju bralne pismenosti je Slovenija zdrsnila pod povprečje OECD, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Slovenija je dosegla 469 točk, povprečje OECD pa je 476. Poleg tega tudi tudi vse več 15-letnikov ne dosega temeljne ravni bralne pismenosti – v letu 2018 je temeljno raven bralne pismenosti doseglo 82 odstotkov, tokrat le 74 odstotkov mladostnikov. Kje kaže iskati vzroke za slabe rezultate? O čem sploh govorimo, ko govorimo o bralni pismenosti posameznika, kaj vse vključuje? Zakaj je pomembno, da ima neka družba visoko stopnjo bralno pismenih posameznikov? S prof. dr. Igorjem Saksido, predavateljem književnosti na Univerzi v Ljubljani in na Primorskem ter članom maturitetne komisije za slovenščino.

Svet kulture O razstavah Nataše Mirtič v Novem mestu in britanskega gibanja prerafaelitov v italijanskem Forliju

Akademski slikarki Nataši Mirtič so ob osebnem jubileju posvetili razstavo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Ogledal si jo je naš dolenjski dopisnik Jože Žura, medtem ko dopisnik iz Italije Janko Petrovec predstavlja veliko pregledno razstavo umetniških del britanskega gibanja prerafaelitov v mestu Forli.

Oder Rada delam z režiserji, ki so dobro pripravljeni na projekt in delo z igralci. Mirjam Korbar.

Igralka Mirjam Korbar je članica Mestnega gledališča ljubljanskega že vso svojo profesionalno kariero od leta 1987. Preigrala je celo vrsto pretežno nosilnih vlog klasičnega in sodobnega repertoarja. Njena gledališka iniciacija pa je zaznamovana s Tespisovim vozom, mariborskim mladim gledališčem Prve gimnazije pod vodstvom Tomaža Pandurja. Večkrat je bila nagrajena za vloge v gledališču in na filmu, gledališka javnost in gledalci pa si jo zapomnimo po zmeraj premišljenih, prepričljivih in natančno izdelanih vlogah. V pogovoru z Vilmo Štritof sta spregovorili o njeni igralski poti, o Mestnem gledališču ljubljanskem, predvsem pa o njenem dojemanju, ustvarjanju vlog in gledališča. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji Mirjam Korbar kot Yerma v predstavi F. G. Lorca: Yerma, rež. Zvone Šedlbauer, MGL, 1994/95, foto: Tone Stojko

Jezikovni pogovori V EU je 40 milijonov govorcev jezikov, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov

Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. Med njimi so velike razlike že po statusu – nekateri so uradni, drugi so zaščiteni, tretji pa niso uradno prepoznani. O bretonščini, baskovščini in valižanščini se je še v 20. stoletju govorilo celo kot o ostankih barbarizma. Gost je Bojan Brezigar, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij (foto: Pixabay). Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Kdo smo? Čarni svet Cerknice med presihanjem in coprnicami

Območje Cerknice je prav poseben čarni svet: preplet lepote, miru, večnega spreminjanja, presihanja jezera, coprnic in domišljije...

Esej na radiu Martin Justin: Strinjajmo se, da se strinjamo

Literarni in filmski kritik Martin Justin sodeluje z več spletnimi portali in revijami, predvsem AirBeletrino in LUD Literaturo. Njegov esej Strinjajmo se, da se strinjamo je bil objavljen na spletnem portalu LUD Literatura 12. decembra 2023. ''Očitno je, da je množica stvari, o katerih imam precej jasna in dobro utemeljena prepričanja, v primerjavi z množico stvari, o katerih nimam pojma, skoraj neobstoječa. S tem ni nič narobe, svet je pač kompleksen. Pomeni pa, da se bom velikokrat motil, pri popravljanju teh zmot pa mi bodo lahko pomagali drugi. Na primer tako, da se z mano ne bodo strinjali. Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Glasbe za godalni trio Milka Lazarja v izvedbi članov tria Amnesty. Zvočni oblikovalec eseja Vladimir Jovanovič, bralca Dejan Kaloper in Mateja Perpar.

S knjižnega trga Čebulj, Bale, Šček

Živa Čebulj: Sama ljubezen je to, Norma Bale: Agregat, Jernej Šček: Kavarna Italija Recenzije so napisali Miša Gams, Bojan Sedmak in Iztok Ilich:

Glasba

Glasni novi svet Deset let oddaje

Ob desetletnici oddaje avtorja v pogovoru premerita zadnjo dekado sodobne, eksperimentalne in improvizirane glasbe, njen razvoj na domači sceni in v oddaji sami. Glasbeni izbor pa ponuja ekskluzivne in še neizdane posnetke, ki so jih za to priložnost izbrali domači glasbeniki.

Srce šansona Srce šansona

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo in se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Čas, prostor in glasba Klavir

Klavir je še vedno med najbolj priljubljenimi inštrumenti. Med tistimi, ki so veliko ustvarjali za klavir in z njim dosegli svetovno ime, so Chopin, Liszt. Debussy, Rahmaninov, Stravinski, pa tudi sodobni angleški skladatelj Thomas Adès. V oddaji Klavir se bo avtor spominjal svojih začetkovin svojih ustvarjalnih pobud. V oddaji bomo poslušali Srebotnjakovo, Mihelčičevo in Satiejevo glasbo.

Glasbeni utrip Glasbeni utrip

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Mojstri samospeva Samospevi Vasilija Mirka

Od skladateljevega rojstva letos mineva 140 let. Značilnosti njegovega ustvarjanja so jasna in klena kompozicijska tehnika, romantična in novoromantična izraznost, izrazita melodija in naslonitev na ljudsko motiviko. Vse to lahko opazimo tudi v njegovih samospevih; tokrat bodo zveneli v izvedbi različnih slovenskih izvajalcev.

Skladatelj tedna Wagner med močjo oblasti in ljubezni, 3. del

V ciklu oddaj z naslovom Wagner med močjo oblasti in ljubezni predstavljamo Wagnerjev cikel Nibelungov prstan. V petih oddajah je glasbenim dramam Rensko zlato, Valkira in Siegfried posvečena po ena oddaja in Somraku bogov dve. V tretji oddaji predstavljamo glasbeno dramo Siegfried.

Zborovska glasba Zborovska glasba

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

Koncertni dogodki na tujem Brahms, Novák in Dvořák

Češki radio je lani z geslom Sto let je šele začetek vabil na skupno praznovanje stote obletnice začetka rednega radijskega oddajanja na Češkem. V sodelovanju z Dvořákovim praškim mednarodnim glasbenim festivalom je 25. septembra pripravil glasbeni vrhunec praznovanja, ki ni imel le zgodovinske, temveč tudi kulturno in družbeno razsežnost. Nastopil je Simfonični orkester Praškega radia, eden najpomembnejših čeških orkestrov današnjega časa, ki se ponaša z bogato snemalno dejavnostjo in je pogost gost pomembnih festivalov. Pod taktirko Petra Popelke je izvedel Brahmsov 1. Klavirski koncert, simfonično pesnitev De profundis Vitezslava Nováka in Te deum, op. 103 Antonína Dvořáka.

Slovenski solisti Tatjana Kaučič in Dušan Sodja

Življenjska in umetniška sopotnika, pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, predstavljata ploščo V objemu dvojine, na kateri je slovensko ljudsko motiviko avtorsko preoblikovalo osem slovenskih skladateljev.

Skladatelj tedna Wagner med močjo oblasti in ljubezni, 2. del

V ciklu oddaj z naslovom Wagner med močjo oblasti in ljubezni predstavljamo Wagnerjev cikel Nibelungov prstan. V petih oddajah je glasbenim dramam Rensko zlato, Valkira in Siegfried posvečena po ena oddaja in Somraku bogov dve. V drugi oddaji predstavljamo glasbeno dramo Valkira.

Koncert evroradia Bartokov kozmos

Ko je poljski skladatelj Witold Lutosławski svojega madžarskega kolega Bélo Bartóka označil za »ključno osebnost glasbe 20. stoletja«, zagotovo ni pretiraval. Bartóku je kot skladatelju in glasbenemu etnologu uspelo združiti tradicijo klasične glasbe in ljudske glasbe s sodobnimi dosežki, rezultat pa je bil slog, ki je zadel ravno pravo noto med popularnim in prefinjenim. Tudi kot pianist in pedagog je vplival na generacije učencev klavirja. Nič čudnega, da se glasbeniki še danes s strastjo potopijo v edinstven »Bartókov kozmos«. Dva takšna sta dirigent Alan Gilbert in pianist Igor Levit, ki sta z orkestrom Filharmonije na Labi Zahodnonemškega radia 2. februarja v Hamburgu na festivalu, posvečenem Bartóku, izvedla številna skladateljeva dela, med njimi tudi Tretji klavirski koncert, Divertimento in Koncert za orkester.

Jazz

Jazz avenija Klarinetist John La Porta

V oddaji bomo poslušali glasbo altsaksofonista in predvsem klarinetista Johna La Porte.

Samo muzika Basist Ladislav Rebrek – in memoriam

Oddajo bomo posvetili pomembni glasbeni osebnosti slovenskega jazza – basistu Ladislavu Rebreku. Za vedno se je poslovil konec lanskega leta – 29. decembra v 84. letu starosti. Rebrek je bil mednarodno priznani jazzovski kontrabasist in bas kitarist, ki je sodeloval v Plesnem orkestru RTV Ljubljana in v različnih zasedbah, deloval pa je tudi kot glasbeni pedagog, zborovodja in violinist.

Jazz Ars Pevka Nina Simone

Lani je minilo dvajset let od smrti priljubljene pevke Nine Simone, oddajo bomo namenili pesmim v njeni izvedbi. Izvajala je slogovno zelo raznovrsten glasbeni repertoar. Kljub vzdevku »visoka svečenica soula« so ji bili blizu tako gospel kot tudi blues, broadwayski songi, tradicionalne balade in jazzovski standardi. Sprva je pela predvsem skladbe drugih avtorjev, a jim je vedno vdihnila zelo osebno noto.

Jazz avenija Basist Richard Davis – spominska oddaja

Oddajo bomo namenili enemu najpomembnejših kontrabasistov v jazz – Richardu Davisu. Umrl je 6. septembra lani, star 93 let. Davis ni igral samo jazza, njegov kontrabas lahko slišimo tudi na posnetkih orkestrov, ki so jih vodili Leonard Bernstein, Igor Stravinski, Pierre Boulez, Leopold Stokowski in Gunther Schuller ali pa na znamenitem albumu Astral Weeks Vana Morrisona. Richard Davis je sodeloval na preko šeststotih albumih.

Samo muzika Jazzovski magazin

V oddaji vas bomo opozorili na nekatere nove izide slovenskih jazzovskih izvajalcev. Najprej bo na vrsti mlada slovenska pevka Teja Poljanšek s projektom Eleutheria. Sledili bodo še posnetki z novih projektov zasedbe Žlehtet Roka Zalokarja, nizozemske zasedbe našega vibrafonista Aleksandra Severja in tria Lilamors pevke Ane Čop.

Jazz Ars Pozavnist Curtis Fowlkes – spominska oddaja

Oddajo bomo namenili glasbi enega najpomembnejših pozavnistov sodobnega jazza – Curtisa Fowlkesa. Umrl je 31. avgusta lani, star 73 let. Skupaj s saksofonistom Royon Nathansonom je zasnoval eklektično zasedbo Jazz Passengers, ki se je navezovala na tradicijski jazz kakšnih Jazz Messengers, a s konceptom v jazzovski avantgardi. Balansiranje med obema je pogosto humorno obarvano in oplemeniteno z nenavadnimi glasbenimi prebliski. Fowlkes je izdal le eno ploščo pod svojim imenom.

Orkestralni jazz BNR Big Band

Ta odlični bolgarski jazzovski orkester deluje že od leta 1960. V preteklih letih so bili glasbeni gostje orkestra takšne zvezde, kot so npr. Natalie Cole, Randy Berecker, Josephione Baker, Tom Harrell, Eric Truffaz, George Garzone, Tommy Smith. Joe Lovano in Kurt Elling.

Jazz avenija Skladatelj in banjoist Bela Fleck

Bela Fleck se je rodil leta 1958 v New Yorku, ime je dobil po slovitem skladatelju Beli Bartoku. Pri petnajstih letih ga je navdušil banjo, tudi po zaslugi znamenite teme Dueling Banjos, ki je zaslovela zaradi filma Odrešitev. Flecka je začel zanimati jazz: bebopovske teme je prirejal za banjo. Bela Fleck je eden redkih mojstrov, ki se v jazzu izraža le s tem instrumentom. 17. februarja bo nastopil v bližnjem Čakovcu na Hrvaškem.

Jazz session Dorůžka/Fischmann/Novák trio

Češki nacionalni radio Vltava je januarja letos v Radio Jazz Café v Pragi posnel koncert tria, ki ustvarja glasbo na podlagi večstoletne judovske tradicije. Vodja zasedbe je kitarist David Dorůžka, flavto in tolkala igra Robert Fischmann, bobne pa Martin Novák.

Samo muzika Trobentač Petar Ugrin

Oddajo bomo namenili glasbi Petra Ugrina, enega najbolj karizmatičnih jazzovskih glasbenikov z ozemlja nekdanje Jugoslavije. Poslušali bomo predvsem nekatere balade z Ugrinovo trobento v osrednji vlogi. Za njim je ostalo ogromno dobre glasbe, nepozabnih solov in čudovitih melodij. Ugrin je v baladah dosegel prav mistično liričnost in prekrasen značilen žameten ton. občasno se je vračal k violini in posebej v baladah posegel po krilovki.

Jazz Ars Ob razstavi The Music Before and Behind the Object

Oddajo bomo namenili stičiščem jazzovske ustvarjalnosti in likovne umetnosti. Svet jazzovskih zvokov je pogosto »obarval« druga področja umetniškega izražanja vse od slikarstva, fotografije, grafične umetnosti, poezije oziroma literature do videa, stripov in risank. Prav tako je šlo v nasprotni smeri: jazzovske glasbenike so navdihovala dela likovnih mojstrov. Na razstavi The Music Before and Behind the Object v Slovenj Gradcu med drugimi razstavlja tudi jazzovski eksperimentalni kitarist Keith Rowe, ob njem pa še Uwe Bressnik in naša umetnika Marko Batista in Sašo Vrabič.

Radijska igra

Kratka radijska igra Alejandro Briner: Kosilo v Benetkah

Argentinskega avtorja so k pisanju spodbudile vse mogoče mednarodne konference, simpoziji, festivali in srečanja, saj se po njegovem mnenju večina teh dogodkov konča z zelo pičlimi rezultati. Ne gre morda samo za družabna srečanja z goro puhlih besed? Ržiser: Aleš Jan Prevajalka: Alenke Bole Vrabec Prirejevalec in dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Elisa - Barbara Žefran Claudio, njen mož - Boris Ostan Fortunato - Aleš Valič Ingrid - Nataša Barbara Gračner Rossana - Mojca Funkl Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2002.

Radijska igra Pavel Lužan: Živelo življenje Luka De

S prvotno za gledališče napisano monodramo je igralec Polde Bibič gostoval po različnih slovenskih odrih več kot tri desetletja. Premiera igre je bila v prostorih Društva slovenskih pisateljev. V njej avtor predstavlja preprostega človeka, ki preživi hude čase s posebno vdanostjo in vsakdanjim premagovanjem velikokrat težkih ovir, pa vseeno ohranja optimizem v drobnih trenutkih veselja. V zgodbi Luka De, že v naslovu poudarjajoč njegovo anonimnost, se zrcali tudi družbeno stanje posameznih obdobij, z močno socialno konotacijo. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Igralec – Polde Bibič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1996.

Radijska igra Beno Zupančič: Popotovanje z Odisejem

Avtor učinkovito in jasno slika nekatere temeljne značilnosti naše sodobnosti, njena protislovja in njegovo nenehno iskanje svojega lastnega avtentičnega jaza, poosebljeno v usodi Albina Oblaka. Njegov idealizem je presegal realnost tedanjega časa. Bil je erudit in nenehno radoveden, raziskujoč človek. Prisegal je na naravnost, na visoke etične standarde, v vedenju pa je bil impulziven. Kljub oddaljenemu času, v katerem sta nastala besedilo in radijska igra, besedilo zastavlja zdaj mogoče še bolj relevantna vprašanja ter nagovarja sodobnega človeka in družbo. Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Albin Oblak − Boris Cavazza Barbara − Marinka Štern Sonja − Majda Potokar Alfonz − Jurij Souček Kronisti − Rudi Kosmač, Boris Juh, Janez Albreht Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubjana septembra 1979.

Kratka radijska igra Tomo Kočar: Skrivnost Chloe Dubois

Igra je nastala po istoimenski kratki prozi slovenskega avtorja. V žanru detektivke govori o nezaupanju med moškim in žensko, ki pripelje do nepričakovanega preobrata in posledično do spremembe v njunem odnosu. Talbot – Jernej Kuntner Hubert – Robert Prebil Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1997.

Radijska igra Marjan Tomšič: Ključ

Vsebina igre so zapleteni odnosi med ljudmi, njihovi dvomi in zablode, zaradi katerih je marsikatero življenje samo životarjenje. Podobno je temu, ki ga v igri predstavlja starejši zakonski par, ujet v čustveno in duhovno praznino skupnega bivanja. Zakonca skušata odkriti vzroke svoje nesreče in prikazati njeno psihološko ozadje. Posledica človekove osamitve je tragična - polovično bitje, ki ne zmore biti kos življenjskim izzivom. Ključ do njegove izpolnitve je ljubezen, in to je avtorjevo nedvoumno sporočilo, zapisano iskreno, neusmiljeno in prav nič moralistično. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare On - Peter Ternovšek Ona - Minu Kjuder Sosed - Rado Pavalec Posneto v studiih Radia Maribor septembra 1988

Radijska igra Marjan Tomšič: Ključ

Vsebina igre so zapleteni odnosi med ljudmi, njihovi dvomi in zablode, zaradi katerih je marsikatero življenje samo životarjenje. Podobno je temu, ki ga v igri predstavlja starejši zakonski par, ujet v čustveno in duhovno praznino skupnega bivanja. Zakonca skušata odkriti vzroke svoje nesreče in prikazati njeno psihološko ozadje. Posledica človekove osamitve je tragična - polovično bitje, ki ne zmore biti kos življenjskim izzivom. Ključ do njegove izpolnitve je ljubezen, in to je avtorjevo nedvoumno sporočilo, zapisano iskreno, neusmiljeno in prav nič moralistično. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare On - Peter Ternovšek Ona - Minu Kjuder Sosed - Rado Pavalec Posneto v studiih Radia Maribor septembra 1988

Kratka radijska igra Bratko Kreft: Za krajnšno je vredno tudi trpeti

Svetovni dan maternega jezika zaznamujemo s pomembnim odlomkom iz komedije Bratka Krefta Kranjski komedijanti, ki je bila kot radijska igra posneta leta 1989. Raziskuje vzpon slovenske književnosti v obdobju razsvetljenstva. V času prevlade nemškega jezika v javnem prostoru je med drugim nastalo tudi prvo slovensko dramsko besedilo Županova Micka, razsvetljenstvo pa je zaznamoval boj za opolnomočenje slovenskega jezika in njegovo pozicijo. Odlomek iz radijske igre je zaživel v kratki formi kot samostojen nagovor Barona Žige Zoisa. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Baron Žiga Zois – Boris Kralj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija 1997

Radijska igra Janez Žmavc: Pajkovo popoldne

Igra slovenskega dramatika, ki je svoje življenje posvetil gledališču v petdesetih letih kot dramaturg v Prešernovem gledališču Kranj, nato pa tri desetletja kot dramaturg in dobri duh Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, je bila napisana prav za radio. V dremežu sončnega avgustovskega popoldneva prestopi junak v svet pajka, ki plete mrežo na domačem oknu. Zapleten v njegovo mrežo poleti z njim nad domačo hišo, od koder ugleda trenutek svojega življenja, svoj dom, mamo in svojo ljubo s pogledom svojih skritih misli, čustev in odnosa do sveta. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Jaz - Brane Završan Pajek - Matej Recer Rozi - Lučka Počkaj Mama - Marinka Štern Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2004.

Radijska igra Zmago Frece: Plasti

Bogato in samosvoje delo zvočne poezije njen avtor, nekdanji radijec, uvede z uverturo, posvečeno Frančišku Asiškemu, med Plastmi ali Pastmi pa se potem zvoki nizajo v pesnikovo izpoved. Njegove govorne, pevske, glasbene in zvočne variacije začnemo dojemati kot poetično, razgibano glasbeno kompozicijo. Režiser, tonski mojster, glasbeni oblikovalec: Zmago Frece Igralec, pevec: Zmago Frece Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2005.

Kratka radijska igra Slawomir Mrožek: Veteran petega polka

V radijski priredbi satire o človekovi obsedenosti z njegovo preteklostjo vojni veteran najbolj zaživi, ko podoživlja imenitno parado iz svojih vojaških let. Režiser: Jože Valentič Prevajalec in prirejevalec: Mirče Šušmel Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Igralca: Pavle Rakovec, Andrej Kurent Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 1993.

Radijska igra Miloš Mikeln: Stalinovi zdravniki

Problemsko dramsko delo predstavi manj znana dejstva iz Stalinove biografije predvsem o konfliktih in spopadih v sovjetskem vodstvu z Leninom na čelu in v času po njegovi smrti. Avtor je posebej poudaril, da so vsi stvarni podatki v zvezi z zgodovinskimi osebnostmi v tej igri avtentično dokumentirani. Žal se zgodovina srhljivo ponavlja pred našimi očmi kot princip brezkompromisnega boja za oblast ob pomoči njenih vsakokratnih lakajev, s sejanjem strahu in populistično manipulacijo ljudstva. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lebedev − Boris Juh Kuligin − Radko Polič Astrov − Janez Albreht Zinaida − Milena Zupančič Boris − Boris Cavazza Polkovnik − Miha Baloh Poročnik − Dare Valič Profesor − Branko Miklavc Trocki − Lojze Rozman Kamenev − Brane Ivanc Alilujeva − Mojca Ribič Tuhačevski − Bert Sotlar Stalin − Dare Ulaga Krupska − Judita Hahn-Kreft Vojak NKVD − Roman Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1985.

Verstva

Bogoslužje Prenos maše iz Velenja

Iz župnijske cerkve svetega Martina v Velenju na drugo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje duhovni pomočnik Roman Travar.

Musica sacra Sakralna dela Gabriela Faureja, 2. del

Sakralna dela v skladateljevem opusu prevladujejo, saj je po končanem šolanju, vse od leta 1865 deloval predvsem kot cerkveni glasbenik. V letih od 1877 do 1905 je služboval v pariški cerkvi sv. Magdalene in v tistem času ustvaril večino svojih duhovnih del. Zelo priljubljena je njegova Hvalnica Jeana Racina, op. 11, delo, ki ga je napisal pri svojih 19-ih, tokrat pa boste lahko prisluhnili še drugim njegovim znanim in pogosto izvajanim delom, med drugim Maši za ženske glasove in orgle, Ave Mariji in skladbi O, salutaris hostia.

Sledi večnosti Kako prepoznati božji glas v tišini?

Človek se umakne v tišino, da bi si prisluhnil, da bi na novo premislil in se mogoče tudi nekaj na novo odločil. Kristjani so v postnem času še posebej povabljeni k takim umikom, med katerim naj bi slišali božji glas. Kako prepoznati božji glas na duhovnih vajah? Kakšen je ta glas? Kako težko je verjeti v nagovor božjega glasu? Kako ga prenesti v življenje? Gosti pogovora bodo udeleženca duhovnih vaj Ksenija Valenčič in Primož Stražar ter p. Janez Poljanšek, ki vodi duhovne vaje v Ignacijevem domu duhovnosti (foto. Pexels / Pixabay).

Sedmi dan Škof dr. Peter Štumpf o prenovi Katoliške cerkve

Gost naše tokratne verske oddaje je murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ki je tudi podpredsednik slovenske škofovske konference. Govorili bomo o sinodalnih prizadevanjih za bolj duhovno prebujeno Cerkev pri nas in v svetu, še posebej v Evropi.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Prenos svete maše na prvo postno nedeljo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal bo p. Edvard Kovač, pela pa Moška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Pri orglah bo Ana Kokotec Kresal.

Musica sacra V postni čas - z glasbo Gabriela Fauréja

Od skladateljeve smrti letos mineva 100 let. Med njegovimi najbolj izvajanimi deli je tudi Requiem, v katerem pa ne prevladuje žalostno in turobno vzdušje, pač pa sta v ospredju mir in tolažba. "Pravijo, da moj Rekviem ne izraža strahu pred smrtjo in nekdo ga je celo poimenoval uspavanka smrti«, je zapisal. »Toda tako čutim smrt, kot srečno odrešenje, hrepenenje po sreči tam zgoraj, ne kot bolečo izkušnjo...«

Sedmi dan Skrivnost postnega časa

Postni čas je tudi posebno liturgično obdobje v cerkvenem koledarju. Seznanili se bomo o liturgični glasbi, pepelnični sredi, posebnostih postnih nedelji. Kako se to obdobje odvija pri nas na slovenskih tleh in kako skozi zgodovino in kaj ta poseben čas prinaša kristjankam in kristjanom.

Sledi večnosti Ambasadorka preventivne akcije 40 dni brez alkohola Monika Avsenik

Kristjani so na pepelnično sredo vstopili v 40 dnevni postni čas, ki bo trajal do 30. marca. Slovenska karitas v tem obdobju izvaja tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola kot poziv k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkoholizma v družini in družbi. Ambasadorka letošnje akcije je pevka Monika Avsenik. Zato smo jo povabili k pogovoru o prisotnosti alkohola v zabavni industriji, o vrednotah in o učiteljskem poklicu.

Bogoslužje Prenos maše iz Ankarana

Iz župnijske cerkve svetega Nikolaja v Ankaranu na šesto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Franc Šenk.

Musica sacra Ob 350. obletnici rojstva skladatelja Giacoma Carissima

Giacomo Carissimi je avtor precejšnjega števila sakralnih del – oratorijev, komornih kantat, maš in motetov, v ospredju pa bo tokrat ena njegovih najveličastnejših in nasploh najbolj poznanih vokalno-instrumentalnih kompozicij z duhovno vsebino - oratorij Jefte. Priljubljen je bil že za časa skladateljevega življenja in njegovi rokopisi krožili po različnih evropskih deželah. Jezuitski učenjak in skladateljev sodobnik Athanasius Kircher pa je zapisal, da gre pri njem za »ilustracijo moči glasbe, ki gane dušo in slika človeška čustva.«

Sledi večnosti p. Benedik: Cerkev je vedno potrebna prenove; vedno doživlja vzpone in padce

Po slovenskem kulturnem prazniku gostimo prejemnika Trubarjevega priznanja za leto 2023 teologa, cerkvenega zgodovinarja in zaslužnega profesorja Teološke fakultete Univerze v Ljubljani patra dr. Metoda Benedika. V osrčju njegove poklicne poti so ob duhovniškem poslanstvu bile kapucinske knjižnice. A v oddaji ne premišljuje le o raziskovalnem delu, ampak tudi o njegovih pogledih na aktualne teme v Cerkvi in družbi.

Literatura

Literarni nokturno Samo Rugelj: Samo močni preživijo

Lani je izšel nov roman slovenskega pisatelja, knjižnega založnika, urednika ter avtorja knjig s področja filma in založništva Sama Ruglja z naslovom Samo močni preživijo. Spomnimo, da se je Samo Rugelj s svojim prejšnjim romanom Resnica ima tvoje oči uvrstil med nominirance za nagrado kresnik. Zgodbo novega romana začne srednjeletni Sebastjan, ki svojega sina Žana, ki je pravkar dopolnil osemnajst let, obdari z enotedenskim potepanjem po zahodnem delu Združenih držav Amerike. Ker Žan že dolgo živi pri mami, si je oče zamislil, da bi ob sinovi polnoletnosti skupaj okusila prvinsko odmaknjenost ameriških narodnih parkov, se udeležila rockovskega koncerta Brucea Springsteena, ob tem pa obiskala še nekaj ključnih zgodoviniskih lokacij. Pot ju tako vodi od puščavskega območja, kjer so si med drugo svetovno vojno prizadevali izdelati prvo atomsko bombo, pa do vesoljskega nadzornega centra v Houstonu, iz katerega so na Luno poslali prvega človeka. Sprva brezskrbno potovanje, na katerem so pred njima samo ravna in samotna cesta ter njuni pogovori, se počasi začne spreminjati v razkrivanje očetovih skrivnosti. Od tu ni daleč do trenutka, ko je Žan postavljen pred preizkušnjo, ki od njega zahteva vse, kar zmore. Izbrali smo odlomek z začetka drugega dela romana z naslovom Na cesti, ki ga uvede citat Lewisa Carrolla: "Če ne veš, kam greš, zaleže vsaka cesta". Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.

Odprta knjiga na radiu Anja Mugerli: Čebelja družina 12/14

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla je pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer dobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem nenehoma prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim. – so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takšnih in drugačnih mej se ves čas odraža v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker živi na meji. Bralci: Tina Gunzek, Nikla Petruška Panizon in Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Posneto na RAI – Radio Trsta A leta 2021.

Lirični utrinek Stephen Spender: Nenehno mislim nanje, ki so bili zares veliki

I\la današnji dan leta 1909 se je rodil angleški pesnik in pisatelj Stephen Spender. Pisal je kontemplativno, intelektualno, zelo osebno liriko. Njegovo pesem z naslovom Nenehno mislim nanje, ki so bili zares veliki, je poslovenil Mart Ogen; leta 2005 jo je interpretiral dramski igralec Milan Štefe.

Literarni nokturno I. G. Plamen: Parjenje čevljev

Iztok Geister, rojen leta 1945, je pesnik, pisec kratkih zgodb in radijskih iger, esejist, publicist, ekolog in ornitolog. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil med ustanovitelji konceptualistične umetniške skupine OHO. Geister je v tistem času ustvarjal s psevdonimom I. G. Plamen in je bil zavezan konkretni poeziji. Pri nas so bili pesniki, ki so pisali konkretno poezijo, povezani predvsem z omenjeno skupino. Zanjo pa je bilo značilno, da je izhajala v zbornikih, v katerih sta bila v ospredju avtorska anonimnost in prepletanje slikovnih in pomenskih komponent. Pozneje so nekateri pesniki izdali pesniške zbirke. Med njimi je bil tudi Geister, ki je leta 1968 izdal zbirko Žalostna majna, nekaj let za njo, leta 1977, pa še zbirko Parjenje čevljev. Ta je v celoti sestavljena iz štirivrstičnih oziroma dvokitičnih pesmi, ki vsebujejo le osem besed in nimajo naslovov. Gre za pesniški eksperiment, ki stavi na igranje s pomenom in – na nekaterih mestih – zvočnostjo besed. Objavljamo šestnajst pesmi iz te zbirke. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.

Literarni večer Christopher Marlowe: ob 460. obletnici rojstva

Mineva 460 let od rojstva Christopherja Marlowa, dramatika in pesnika elizabetinske dobe. Ta pravzaprav enigmatični avtor, ki se je poslovil od sveta pri rosnih 29 letih, velja v literarni zgodovini za večno drugega avtorja, takoj za velikim Shakespearom. Vendar ga prav sodobna literarna zgodovina in predvsem evropsko gledališče v tem tisočletju odkrivata na novo, v nenavadnih, skorajda popularnih razsežnostih. V slovenščino sta prevedeni le dve drami — Tragedija o Faustu in Edvard II. Prvi, ki je leta 1972 Fausta Christopherja Marlowa prevedel v slovenščino, je bil Janez Menart, v tem tisočletju pa ga je na novo prevedel in mu dodal še prevod Edvarda II. Srečko Fišer. Literarni večer je ob 450. obletnici rojstva Marlowa leta 2014 pripravil Klemen Markovčič in se pri tem naslonil na izčrpne analize o življenju Marlowa in predvsem dela, ki jih je Janez Menart objavil v knjigi Drame angleške renesanse in delno na razmišljanja dramaturginje in prevajalke Diane Koloini, objavljena v gledališkem listu SNG Drama Ljubljana ob slovenski krstni izvedbi Edvarda II. pred dvajsetimi leti. Interpretirajo dramski igralci Gorazd Logar, Petra Govc in Klemen Janežič, vezno besedilo bereta Maja Moll in Igor Velše, tonski mojster Nejc Zupančič, skladatelj Aldo Kumar (uporabljena glasba je nastala za uprizoritev Edvarda II. v SNG Drama Ljubljana), režija Klemen Markovčič, redakcija Matej Juh (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh), produkcija 2014.

Odprta knjiga na radiu Anja Mugerli: Čebelja družina 11/14

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer pridobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem ves čas prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim. Tako so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takšnih in drugačnih mej se vseskozi kaže v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker na meji živi. Bralci: Tina Gunzek, Nikla Petruška Panizon in Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI – Radio Trsta A, 2021.

Lirični utrinek Lucija Stupica: Portret

Lucija Stupica, pesnica in publicistka, je leta 2001 za pesniško zbirko Čelo na soncu prejela nagrado za najboljši prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu in nagrado Zlata ptica. Pozneje je izdala še nekaj pesniških zbirk, nazadnje leta 2019 Točke izginjanja. Veliko je živela v tujini, kar je vplivalo tudi na njene pesmi. Danes živi na Švedskem. Njeno pesem z naslovom Portret interpretira dramska igralka Stannia Boninsegna.

Literarni nokturno Uroš Marolt: Izrekanje totema

V ciklu Izrekanje totema Uroš Marolt prek opisov pokrajine, beline, tišine, narave s samosvojim pesniškim pristopom načenja temeljna eksistencialna vprašanja. Tudi vprašanja pesnenja – lirika je bila v osnovi izrekanje sebe, Marolt v to presenetljivo in prepričljivo vplete motiv totema. V novem ciklu sicer ostaja zvest svojemu pesnenju, oziroma, kot je Ivan Dobnik natančno zapisal, "poetiki iskanj, raziskovanj, videnj, sanj in razpoloženj". Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.

Odprta knjiga na radiu Anja Mugerli: Čebelja družina 10/14

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer pridobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem ves čas prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim, so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takšnih in drugačnih mej se vseskozi kaže v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker živi na meji. Bralci: Tina Gunzek, Nikla Petruška Panizon in Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI – Radio Trsta A, 2021.

Lirični utrinek Victor Hugo: Ko pride otrok

Na današnji dan se je leta 1802 rodil francoski pisatelj in dramatik Victor Hugo. Študiral je na politehniki, vendar se je kmalu posvetil literarnemu delu in proti koncu dvajsetih let postal osrednja osebnost francoske romantike. Njegovo pesem z naslovom Ko pride otrok je prevedel Janez Menart, interpretira jo dramski igralec Vlado Novak.

Literarni nokturno Milan Vincetič: Retuše

Pesniški prizori, ki jih bolj kot z razumom dojemamo s slutnjo in čuti. Igralec: Kristijan Muck, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Režiserka: Ana Krauthaker. Produkcija: 2008.

Ocene

Ocene

1820 epizod

Živa Čebulj: Sama ljubezen je to

6 min

Jernej Šček: Kavarna Italija

7 min

Norma Bale: Agregat

8 min

Jama

3 min

Maestro

3 min

Tujec, Slovensko stalno gledališče v Trstu

1 min

B-AIR

B-AIR Glasba, jezik in možgani

Dr. Daniele Schön je študiral violončelo na glasbenem konservatoriju v Padovi in se nato izpopolnjeval pri Teodori Campagnaro, učenki Antonia Janigra in pri Menahemu Meiru, učencu Aleksandra Aleksaniana in Pabla Casalsa. Bil je član različnih ansamblov baročne, klasične glasbe in jazza. Najljubša mu je bila komorna glasba, predvsem pa godalni kvartet. Preden je odšel iz Italije, je na Univerzi v Padovi študiral tudi nevropsihologijo glasbe. Doktorat iz nevroznanosti je opravil po raziskavah med Marseillem, Trstom in Ljubljano. Od leta 2004 deluje kot raziskovalec francoskega Nacionalnega centra za znanstvene raziskave (CNRS) v marsejskem Inštitutu za nevroznanost sistemov, kjer se zanima za odnos med glasbo, jezikom in možgani s posebnim poudarkom na patologiji jezika in govora.Z gostom se pogovarja primarij dr. Igor M. Ravnik.

B-AIR Zaznavanje glasbe glede na kulturno ozadje

Magistrica psihologije Ana Kuder se je kot strokovna sodelavka projekta B Air leta 2021 udeležila sedme mednarodne konference na temo nevroznanosti in glasbe v Aarhusu na Danskem. K pogovoru o glasbi in kulturi je povabila dva doktorska študenta, ki sta svoje delo predstavljala na konferenci: Erico Flaten, doktorsko študentko v Laboratoriju za slušni razvoj na Univerzi McMaster v Kanadi, in Mathiasa Klarlunda, doktorskega študenta v Centru za glasbo in možgane na Univerzi v Aarhusu na Danskem. Skozi pogovor so poskušali razumeti ali je glasba univerzalni fenomen. Zaznavanje in všečnost določene zvrsti glasbe se namreč lahko razlikujeta glede na kulturo. V zahodnih kulturah smo denimo bolj privženi dvodobnim taktovskim načinom, medtem ko se v nekaterih kulturah, kjer imajo prebivalci manj stika z zahodno glasbo, pogosteje pojavljajo različice trodobnih taktovskih načinov. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Telo - ura, ki tiktaka z glasbo

Oddaja Telo - ura, ki tiktaka z glasbo je del cikla B-AIR Zvočenj, kjer se s strokovnjaki pogovarjamo o uporabi glasbe v zdravstvenem kontekstu. V tokratni oddaji se je magistrica psihologije Manca Kok, ki je na sedmi izvedbi konference Neuromusic, osredotočeni na temo Povezovanje z glasbo skozi različna življenjska obdobja predstavljala projekt B-AIR, pogovarjala s tremi strokovnjakinjami, ki so svoje nedavne raziskovalne projekte prav tako predstavljale na konferenci. Skozi pogovor so poskušale razumeti, kako poslušamo glasbo, kako bi jo brez telesa poslušali povsem drugače in kakšno vlogo igra pri tem srce kot naš stalni ritmovnik. Z novimi odkritji na tem področju lahko bolje razumemo, kako glasba spodbudi vznemirjenost ali gibanje v telesu, ali pa ga, nasprotno, umiri in upočasni. Ugotovitve so ključne za uporabo v zdravstvenih kontekstih, kjer lahko glasbo uporabljamo za lajšanje stresnih medicinskih postopkov ali spodbujanje gibanja pri motnjah gibanja. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Raziskave Laboratorija za analizo možganov iz Brna

Primarij dr. Igor M. Ravnik tokrat gosti člane Laboratorija za analizo možganov iz Brna. To so profesor Jiri Mekyška ter doktorska študenta inženir Tomaš Kiska in inženir Štepan Miklanek, ki delujejo na Tehnološki univerzi v Brnu. Njihovo delo je tesno povezano z multidisciplinarno raziskovalno nevroznanstveno skupino, ki se ukvarja s širokim razponom nevroznanstvenih problemov, od temeljnih znanosti in tehnoloških vprašanj ter informacijske znanosti do klinične nevrološke obravnave iz rehabilitacije oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi. Del svoje pozornosti pa posvečajo tudi raziskavam o vplivu glasbe na delovanje možganov. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O pozitivnih učinkih glasbe pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni

Glasba in ritem sta tesno povezana z gibanjem, zato bi lahko glasbene intervence ciljno uporabili pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni, ki v največji meri prizadane prav gibalne sposobnosti. Sodelujoči pri projektu B-AIR, psihologinji Ana Kuder in Manca Kok, glasbenik Jaka Škapin, zdravnika nevrologa Dejan Geórgiev in Igor M. Ravnik ter vodja projekta B Air, režiserka Saška Rakef, so pri osebah s Parkinsonovo boleznijo želeli preučiti trenutno uporabo glasbe ter njihova stališča do uporabe glasbe v zdravstvenem sistemu oziroma do sodelovanja pri nadaljnjem raziskovanju možnih učinkov glasbenih intervenc na blaženje simptomov Parkinsonove bolezni. Pri raziskavi je sodelovalo tudi Društvo Trepetlika (Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami). Raziskavi je sledila pilotna izvedba delavnice gibalno-vokalne improvizacije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je vodil umetnik in glasbenik Jaka Škapin. Ta je po izvedeni delavnici pripravil radijski dokumentarec, ki ga danes premierno predstavljamo v oddaji B Air Zvočenja. Pred tem bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več o raziskavi povedala magistrica psihologije, Ana Kuder. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Fondazione Mariani, ustanova za otroško nevrologijo

V oddaji B Air – Zvočenja danes predstavljamo italijansko ustanovo, namenjeno otroški nevrologiji, z imenom Fondazione Pierfranco e Luisa Mariani. Ustanovljena je bila v Milanu z dobrodelnim financiranjem družine Mariani. Posveča se celotnemu spektru bolezni in motenj v otroški nevrologiji, ki se začne z nego in strokovno pomočjo bolnim otrokom in njihovim družinam v diagnostiki, terapiji in rehabilitaciji pa tja do usposabljanja kadra v italijanskem zdravstvu ter poučevanja o strokovnih temah v italijanskem in mednarodnem krogu. Ukvarja se tudi s podpiranjem raziskovalnega dela. Poseben poudarek je namenjen raziskovanju možganov v povezavi z glasbo. Zaradi bližine in visoke ravni strokovnih dogodkov je fundacija igrala pomembno vlogo tudi v izobraževanju srednje in starejše generacije slovenskih pediatrov - otroških nevrologov. Gostji primarija Igorja M. Ravnika sta tokrat muzikologinja dr. Maria Majno in pediatrična nevrologinja in nevrofiziologinja dr. Luisa Lopez. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O besedi, jeziku in govoru z dr. Clémentom Françoisem

Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O interakciji človeka in računalnika ob delu z glasbo

Docent dr. Matevž Pesek je učitelj in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Od leta 2009 je tudi član Laboratorija za Računalniško grafiko in multimedije. Raziskovalno se loteva modelov, ki izhajajo iz biologije, iz globoke arhitekture vključno s hierarhičnim modeliranjem, zanimajo ga interakcije med človekom in računalnikom, multimodalne zaznave ter inteligentni uporabniški vmesniki, generiranje glasbe in vizualizacije za audio-analizo. V pogovoru s primarijem dr. Igorjem M. Ravnikom dr. Pesek predstavlja interakcijo človeka in računalnika ob delu z glasbo. Kako iz glasbe nastane digitalizirano - matematično obvladljivo gradivo, ki ga potem modelirajo, analizirajo, se z njim igrajo ter iz njega potegnejo sklepe, ki po prevedbi nazaj v svet človeške percepcije in izvedbe glasbe dajejo zaznavno in tudi praktično zanimive rezultate. Denimo z generiranjem glasbe ali – kot na primer s projektom Trubadur – pomagajo študentom glasbe pri urjenju slušnih sposobnosti z melodičnimi in ritmičnimi nareki. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Obrazi avtizma 2. del

Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavlja nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Pripoveduje o srečanju z improvizacijo, lastnem ustvarjanju in komunikaciji prek glasbe, ki lahko poveže tudi starše in otroke. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Radiofonski esej je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Obrazi avtizma 1. del

Nov cikel oddaj B Air Zvočenja začenjamo z radiofonskim esejem Obrazi avtizma. Ta govori o učnem in ustvarjalnem procesu treh učencev z motnjo avtističnega spektra in odpira spoznanje, kako lahko glasba ustvari igriv prostor za sporazumevanje, izražanje in rast na različnih področjih. Kaj narediti, ko se zaveš, da načini poučevanja, katere si se priučil in verjameš, da so edini, ne delujejo pri vseh? Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, bo ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavila nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Slišali bomo, kakšno moč ima glasba, če do nje pristopiš na pravi, sebi lasten način, in kako je to dosegla s svojimi učenci. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Radiofonski esej je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Petra Strahovnik: Sense-S, B-Air koncert za dojenčke in malčke

Cikel novih simfoničnih del, ustvarjenih z mislijo na dojenčke, malčke in ranljive skupine, bo sklenil projekt Sense-S Petre Strahovnik. V okviru projekta B-AIR je slovenska skladateljica, ki deluje na Nizozemskem, ustvarila novo delo za najmlajše občinstvo, ki ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Stevena Loya izvedel v Studiu 26 Radia Slovenija. Prostor, prilagojen za sproščen in udoben obisk dojenčkov, malčkov, njihovih staršev in spremljevalcev. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Video

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

Serija koncertov v sodelovanju z ljubljansko Dramo, ki predstavljajo jazz in tudi glasbene zvrsti, povezane z gledališčem

Jazz Ars All Stars Microorganisms

Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Jazz Ars All Stars Jure Pukl - Octoplus

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba našega mednarodno priznanega saksofonista, tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Povsem nov projekt je zasijal pod geslom "Glasba za lepši in boljši jutri". Nastopili so Jure Pukl (saksofoni), Nina Strnad (vokal), Žan Hauptman (vokal), Fani Posa (rog), Jani Moder (kitara), Saša Mutić (klaviature), Miha Koren (bas kitara) in Gaj Bostič (bobni).

Neposredni prenos Kromatika 4: Simfoniki, Davorin Mori in Tim Jančar

Četrti abonmajski koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija prinaša mojstrovine ruske romantike, ki sta jih izvedla izvrstna slovenska glasbenika mlajše generacije. V Rahmaninovem Tretjem klavirskem koncertu, ki velja za enega najbolj priljubljenih in tudi najzahtevnejših klavirskih koncertov v celotni simfonični literaturi, je kot solist nastopil pianist Tim Jančar. Koncert je sklenil cikel Slike z razstave Modesta Musorgskega, v mojstrski orkestraciji Mauricea Ravela. Dirigiral je Davorin Mori.

Jazz Ars All Stars Ecliptic

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba Ecliptic. Trobento je igral Tomaž Gajšt, kitaro Jani Moder, bas Jani Hace, bobne Žiga Kožar, "beatboxal" je Murat. Predstavili so vinilno ploščo Trash Society.

Ars in Drama QuatroPorTango & Ana Bezjak

Sloviti argentinski bandoneonist in skladatelj Astor Piazzolla sodi med najpomembnejše glasbenike dvajsetega stoletja. Skorajda vsakdo pozna vsaj njegov Oblivion ali Libertango. Tradicionalnemu tangu je tudi z elementi jazza in klasične glasbe vdahnil novo življenje in ga popeljal v nuevo tango. Piazzollovi glasbi se že vrsto let posveča skupina QuatroPorTango – bandoneonist Ratko Žižić, pianist Jan Sever, violinist Matjaž Porovne in kontrabasist Marko Turšič. Vrhunsko prepletajo virtuoznost s poetiko ter skupinsko igro s solističnimi vložki. Improvizacija in stroga forma postaneta eno. Na koncertu, posvečenem glasbi Astorja Piazzolle, v ciklusu Ars in Drama se jim je pridružila naša eminentna vokalna solistka, tudi tango specialistka, Ana Bezjak, znana iz zasedbe Papir.

Jazz Ars All Stars Steve Klink Trio & Mia Žnidarič: Trilogy in Blue

Novo, že tretjo sezono koncertnega cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni je otvoril trio ameriško-slovenskega pianista Stevea Klinka. Gostja je bila vokalna solistka Mia Žnidarič. Predstavili so ploščo Trilogy In Blue.

Ars in Drama Poklon Jožetu Privšku

Legendarnemu slovenskemu jazzistu smo se poklonili s koncertom, na katerem so nastopili Nina Strnad, Alenka Godec in Oto Pestner, skupaj z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lenarta Krečiča. V veliki dvorani ljubljanske Drame so izvedli nekatere njegove najboljše inštrumentalne kot tudi vokalne skladbe.

Najbolj poslušano

Literarna matineja Prof. dr. Igor Saksida: "Šoli oziroma učitelju je treba vrniti avtoriteto"

Decembra 2023 so postali znani rezultati raziskave bralne pismenosti PISA 2022 in pri slovenskih mladostnikih so bili slabši kot doslej: na področju bralne pismenosti je Slovenija zdrsnila pod povprečje OECD, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Slovenija je dosegla 469 točk, povprečje OECD pa je 476. Poleg tega tudi tudi vse več 15-letnikov ne dosega temeljne ravni bralne pismenosti – v letu 2018 je temeljno raven bralne pismenosti doseglo 82 odstotkov, tokrat le 74 odstotkov mladostnikov. Kje kaže iskati vzroke za slabe rezultate? O čem sploh govorimo, ko govorimo o bralni pismenosti posameznika, kaj vse vključuje? Zakaj je pomembno, da ima neka družba visoko stopnjo bralno pismenih posameznikov? S prof. dr. Igorjem Saksido, predavateljem književnosti na Univerzi v Ljubljani in na Primorskem ter članom maturitetne komisije za slovenščino.

Glasovi svetov S krvjo oškropljeni zakladi v muzejskih vitrinah

Če muzeji hranijo beninske brone in druge osupljive artefakte, ki so jih Evropejci naropali na brutalnih kolonialnih ekspedicijah po Afriki, mar to pomeni, da so naši templji civilizacije pravzaprav templji barbarstva?

Odprta knjiga na radiu Anja Mugerli: Čebelja družina 12/14

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla je pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer dobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem nenehoma prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim. – so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takšnih in drugačnih mej se ves čas odraža v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker živi na meji. Bralci: Tina Gunzek, Nikla Petruška Panizon in Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Posneto na RAI – Radio Trsta A leta 2021.

Kratka radijska igra Alejandro Briner: Kosilo v Benetkah

Argentinskega avtorja so k pisanju spodbudile vse mogoče mednarodne konference, simpoziji, festivali in srečanja, saj se po njegovem mnenju večina teh dogodkov konča z zelo pičlimi rezultati. Ne gre morda samo za družabna srečanja z goro puhlih besed? Ržiser: Aleš Jan Prevajalka: Alenke Bole Vrabec Prirejevalec in dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Elisa - Barbara Žefran Claudio, njen mož - Boris Ostan Fortunato - Aleš Valič Ingrid - Nataša Barbara Gračner Rossana - Mojca Funkl Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2002.

Izšlo je Tatjana Plevnik: Pišmeuk

Tatjana Plevnik je dokazala svojo pisateljsko odličnost že s prvo pripovedno zbirko Vabe; v zbirki je že diskretno napovedala svojo najnovejšo knjigo Pišmeuk, s podnaslovom Prišepnica za kreativno pisanje (objavljeno pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti). V knjigi je objavila vrsto primerov in sugestij za vse, ki pišejo oziroma bi radi pisali (avtorica nagovarja predvsem avtorice), hkrati pa se v največji možni meri zaveda, da ne ustvarja dogme, recepta za blede kopije. Da premore precejšnjo mero humorja in distance, zgoščeno ponazori tudi poglavje z naslovom Navodila za sabotažo literarne delavnice (ki so lahko berljiva tudi kot namigi za življenje). Več o Pišmeuku in še marsičem pove Tatjana Plevnik v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Svet kulture Razstava Marie Lassnig v Cankarjevem domu v Ljubljani in razstava Metke Kavčič v UGM Studiu v Mariboru

V Galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Marie Lassnig, ki sodi med osrednje osebnosti evropskega likovnega sveta 20. stoletja. Gre za prvo samostojno razstavo mednarodno priznane avstrijske umetnice na Slovenskem. V UGM Studiu v Mariboru pa predstavljajo unikatno prostorsko postavitev ene izmed najprodornejših mariborskih umetnic, Metke Kavčič. Razstavi je naslov Ostaline.

Glasbena jutranjica Ruska peterka in Čajkovski, 1. del

Ruska peterka je izraz za skupino ruskih skladateljev 19. stoletja, ki so si prizadevali za nacionalno obarvano glasbo. V tej skupini so bili Milij Balakirjev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.

Glasbena jutranjica Ruska peterka in Čajkovski, 3. del

Ruska peterka je izraz za skupino ruskih skladateljev 19. stoletja, ki so si prizadevali za nacionalno obarvano glasbo. V tej skupini so bili Milij Balakirjev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.

Glasbena jutranjica Ruska peterka in Čajkovski, 2. del

Ruska peterka je izraz za skupino ruskih skladateljev 19. stoletja, ki so si prizadevali za nacionalno obarvano glasbo. V tej skupini so bili Milij Balakirjev, Aleksander Borodin, César Kjuj, Modest Musorgski in Nikolaj Rimski-Korsakov. Nasproti njim je deloval Peter Iljič Čajkovski, ki si je prizadeval, da bi ruska glasba bolj tesno sledila zahodnoevropski tradiciji.

Skladatelj tedna Wagner med močjo oblasti in ljubezni, 3. del

V ciklu oddaj z naslovom Wagner med močjo oblasti in ljubezni predstavljamo Wagnerjev cikel Nibelungov prstan. V petih oddajah je glasbenim dramam Rensko zlato, Valkira in Siegfried posvečena po ena oddaja in Somraku bogov dve. V tretji oddaji predstavljamo glasbeno dramo Siegfried.

Srce šansona Srce šansona

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo in se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt