Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
V katero smer gre današnji svet? Kateri so novi politični vzorci, ki vnašajo negotovost? Zakaj je prišlo do erozije moči in zaupanja v mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi, Svet za evropsko varnost in sodelovanje, Svet Evrope, pa tudi celotne Evropske unije? Smo res v obdobju, ko spet prevladujejo interesi velikih sil in geopolitika? Kako smo sploh prišli do takega položaja in ali je na vidiku konec obstoječe svetovne ureditve? O tem razmišljamo v pogovoru z gosti. Sodelujejo izr. prof. dr. Kornelija Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, prof. dr. Janko Lozar Mrevlje z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in publicist, zunanjepolitični komentator Branko Soban. Foto: Gregor Podlogar
Oksana Pečeny je letošnja prejemnica Glazerjeve listine mesta Maribor za umetniške dosežke v zadnjih dveh letih, sicer je od leta 2013 koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra SNG Maribor.
Od oktobra l.2009 Društvo za antične in humanistične študije Slovenije organizira Grošljev simpozij, s katerim poleg spomina na pokojnega klasičnega filologa Milana Grošlja (1902-1979) predvsem skrbi za ohranjanje preostankov klasične izobrazbe v našem prostoru. Pretekli teden (18. - 20. marec) so v Atriju ZRC SAZU skupaj z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU pripravili že 16. po vrsti Grošljev simpozij, ki se ga je zadnja leta nekako prijelo ime »Grošljevi dnevi«. Tokratna tema oziroma delovni naslov srečanja zgodovinarjev, klasičnih filologov, arheologov, antropologov in drugih humanističnih profilov je bila »Pindarjeve ode in njihov čas: Forminga zlata« (forminga je antični liri soroden glasbeni instrument). Prvovrstni kanonski avtor, starogrški pesnik zbȏrovske lirike Pindar (518-438 pr.n.št.) je bil klasik, ki so ga v naš jezik prevajali razmeroma malo, tako da je simpozij v treh popoldnevih skušal z obstoječega vira odstrniti širino in globino te lirike in predvsem časa v katerem jo je pesnik usvarjal. Prvi dan je bil v znamenju prevajanja pesnika in izdaje nove študije o njem, drugi se je posvečal zgodovinsko-arheološkim platem športnih iger pri Starih, sklepni pa je izzvenel v poskusu vživetja v Pindarjev duhovni svet. V našem studiu smo se o fenomenu obdobja in lirike Pindarja v njegovem in sprejemu v našem kulturnem okolju skozi čas pogovarjali s tremi gosti, dr. Nado Grošelj, osrednjo organizatorico simpozija od začetka, prevajalcem pesnika doc. dr. Branetom Senegačnikom in postdiplomskim študentom Rokom Ribičem (vsi iz UL FF). FOTO: Z leve Rok Ribič, Nada Grošelj in Brane Senegačnik v avli radia VIR: Program Ars
Janáček se je rodil 3. julija 1854 v moravski vasici Hukvaldy in umrl 12. avgusta 1928 v Ostravi. Njegovo življenje se časovno ujema z ustvarjalnostjo Francka, Debussyja, Ravela, Stravinskega, pa tudi Verdija in Puccinija. Skoraj nobenega vpliva glasbe teh skladateljev ne najdemo v njegovi glasbi. Bil je izjemno samosvoja glasbena osebnost in tega se v današnjem času vedno bolj zavedamo. Njegove skladbe so prodrle na vse svetovne koncertne in operne odre, sodobni zvočni mediji nam omogočajo primerjave izvedb pomembnih orkestralnih, opernih in komornih. ansamblov. Janaček je živel med Brnom, Prago, rodno vasico Hukvaldy in Luhačovicami. V zrelih letih svojega ustvarjanja je obiskal tudi Benetke in Anglijo. Glavnina njegove ustvarjalnosti pa je vezana na Moravsko - rad je poudarjal, da je moravski Čeh.
V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov.
Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja - leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.
Olga Kosanović je v filmu Še zdaleč ne lipicanci, ki je bil na ogled v okviru 27. Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o tem, kakšen pomen ima državljanska pripadnost narodu. Iz oddaje Gremo v kino.
V Solunu se je pretekli konec tedna sklenil 27. mednarodni festival dokumentarnega filma. Gre za enega največjih festivalov dokumentarnega filma v regiji, ki vsako leto postreže z raznolikim naborom del. Letos se je na njem predstavilo več kot dvesto kratkih in dolgometražnih dokumentarcev. Nekaj vtisov iz Soluna je zbrala Petra Meterc. Prevode bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
S projekcijo filma Fiume o morte! Igorja Bezinovića in podelitvijo nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic se je sklenil 27. festival dokumentarnega filma. Žirija, ki so jo sestavljali igralec Primož Bezjak, režiserka Maja Prettner in srbski režiser Nemanja Vojinović, je nagrajenca, film Edina zemlja palestinsko-izraelskega režiserskega kolektiva, izbrala med petimi filmi v tekmovalnem programu.
V Atriju ZRC SAZU poteka že 16. Grošljev simpozij, ki ga organizirata Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Razpravljalci ki se tokrat osredotočajo na starogrškega lirika Pindarja in njegov čas.
Na Festivalu dokumentarnega filma smo v zadnjih dneh v programski sekciji »Aktualni, družbeno kritični« lahko videli film znanega švedskega dokumentarista Görana Huga Olssona z naslovom Izrael in Palestina na švedski TV (1958-1989), ki je sestavljen izključno iz arhivskega gradiva švedske nacionalne televizije.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je v okviru festivala Fabula gostoval Francis Fukuyama, razvpiti ameriški družbeno-politični mislec, ki je na začetku devetdesetih razglasil konec zgodovine. Na prvem gostovanju v Sloveniji je predstavljal svojo zadnjo knjigo Liberalizem in njegove tegobe, ki je nedavno izšla tudi pri nas. Pogovor s Fukuyamo, ki ga je vodil Rudi Rizman, je spremljal Gregor Podlogar.
Na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma, ki ga lahko obiščete še do srede v Ljubljani (v Cankarjevem domu, v Slovenski kinoteki in v Kinodvoru), so zavrteli štiri glasbene dokumentarce, med temi Glasba za vojaški udar, ki je predvsem politično obarvan in govori o izkoriščanje glasbe v politične namene. Film je uvrščen v tekmovalni program del, ki letos tekmujejo za nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic. Tesa Drev Juh pa se v svojem prispevku posveča preostalim trem glasbenim dokumentarcem 27. izdaje festivala – z enim, namreč s Praslovanom o Zoranu Predinu, so festival prejšnjo sredo tudi odprli. Potem sta tu še filma, posvečena Beatlom in prvi skupini Nicka Cavea.
Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je žal za vedno poslovila. Ostale pa bodo njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh boter lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje. ''Ko ponoči rišeš in si sam, ko je vse tiho, ti pade vse možno na pamet. A jaz se strahov, divjih mož in velikanov ne bojim. Lahko vzamem radirko in jih izbrišem.'' Tako je nedavno povedala Ančka Gošnik Godec, ki spada v generacijo vélikih: Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te, prve diplomantke ljubljanske akademije so v knjižno ilustracijo vnesle slikarski in študiozen pristop: slike so polne podrobnosti, ornamentov in natančnih barvnih prelivov. Lahko bi celo rekli, da so žanr ilustracije na novo izumljale. Pri Ančki Gošnik Godec zasledimo izrazito prepletanje fantastike, tradicije realizma 19. stoletja, srednjeveških iluminacij, etnografije in motiva slovenske pokrajine. A tu in tam se je odločila tudi za abstrakten pristop in tehniko tuša. Ustvarjala je za revije Pionir, Ciciban, Kurirček in Pionirski list, posebej rada je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri Muci Copatarici, sicer pa ilustrirala še pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, pa ljudske pripovedi v zbirki Pravljice in druge. In seveda, kdo bi lahko pozabil prizore v Treh botrah lisičicah: starinske avtomobile, pa preprogo, ki se zdi kot ribnik, da se lisica na obisku ne upa stopiti nanjo – in kaj je za otroka ob slikanici lepšega, kot da vsakdanje stvari oživijo. Ob številnih, tudi mednarodnih, je lani Ančka Gošnik Godec prejela še nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost, ob tem pa velja izpostaviti, da so vse od ustanovitve nagrade leta 1969 to za življenjsko delo prej podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije.
Društvo slovenskih pisateljev je predstavilo dve novejši knjižni izdaji. Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti so začeli snovati že leta 2020 za bolonjski knjižni sejem in jo pozneje dopolnili za knjižni sejem v Frankfurtu. Od tod izhaja tudi čebelica na naslovnici slovenske izdaje antologije, ki ponazarja geslo Satovje besed, pod katerim je Slovenija gostovala kot častna gostja frankfurtskega sejma leta 2023. Vendar pa je bilo antologijo pomembno izdati tudi v slovenščini, saj se je za to pokazala potreba med kadrom v domačem izobraževanju. Antologijo je uredila prof. Dr. Dragica Haramija, ki predava otroško in mladinsko književnost na Filozofski in Pedagoški fakulteti v Mariboru. Antologija vsebuje 54 avtoric in avtorjev, katerih dela so razdeljena v pet kategorij glede na starost bralcev.
V tekmovalnem programu Festivala dokumentarnega filma se je letos znašlo kar nekaj filmov, ki so že ovenčani s takšnimi ali drugačnimi nagradami. Poleg z oskarjem nagrajenega filma Edina zemlja palestinsko-izraelskega kolektiva sta tu denimo film Vlaki poljskega režiserja Macieja Drygasa, prejemnik glavne nagrade v jeseni na nizozemskem festivalu IDFA in Glasba za vojaški udar belgijskega umetnika Johana Grimonpreza, ki je bil med letošnjimi nominiranci za oskarja za najboljši dokumentarni film.
V Ljubljani se odvija 27. festival dokumentarnega filma, na njem pa si je moč ogledati z oskarjem za najboljši dokumentarni film nagrajeni palestinsko-izraelski dokumentarec Edina zemlja režiserjev Basla Adre in Yuvala Abrahama, ki je eden od filmov tekmovalnega programa festivala in obenem prihaja tudi na redni spored ljubljanskega Kinodvora.
24 epizod
Ana Porenta: zaTišje, Boštjan Narat: Bend, Miloš Kosec: Enfilade. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Katarina Mahnič in Simon Popek.
Umetnost onkraj vidnega je naslov razstave programa evropske prestolnice kulture 2025, ki je namenjena slepim in slabovidnim obiskovalcem. Z njo smo dobili prvo taktilno galerijo, ki domuje v prostorih nakupovalnega središča v Kromberku in je uresničitev več kot desetletne vizije. V svet onkraj vidnega pa vstopa tudi delo Kitice ob očetovi smrti, katerega osrednji motiv je pojem minljivosti. Pesniško zbirko enega temeljnih del španske književnosti Jorgeja Manriqueja je prevedel Aleš Berger.
V katero smer gre današnji svet? Kateri so novi politični vzorci, ki vnašajo negotovost? Zakaj je prišlo do erozije moči in zaupanja v mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi, Svet za evropsko varnost in sodelovanje, Svet Evrope, pa tudi celotne Evropske unije? Smo res v obdobju, ko spet prevladujejo interesi velikih sil in geopolitika? Kako smo sploh prišli do takega položaja in ali je na vidiku konec obstoječe svetovne ureditve? O tem razmišljamo v pogovoru z gosti. Sodelujejo izr. prof. dr. Kornelija Ajlec z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, prof. dr. Janko Lozar Mrevlje z Oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in publicist, zunanjepolitični komentator Branko Soban. Foto: Gregor Podlogar
Od oktobra l.2009 Društvo za antične in humanistične študije Slovenije organizira Grošljev simpozij, s katerim poleg spomina na pokojnega klasičnega filologa Milana Grošlja (1902-1979) predvsem skrbi za ohranjanje preostankov klasične izobrazbe v našem prostoru. Pretekli teden (18. - 20. marec) so v Atriju ZRC SAZU skupaj z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU pripravili že 16. po vrsti Grošljev simpozij, ki se ga je zadnja leta nekako prijelo ime »Grošljevi dnevi«. Tokratna tema oziroma delovni naslov srečanja zgodovinarjev, klasičnih filologov, arheologov, antropologov in drugih humanističnih profilov je bila »Pindarjeve ode in njihov čas: Forminga zlata« (forminga je antični liri soroden glasbeni instrument). Prvovrstni kanonski avtor, starogrški pesnik zbȏrovske lirike Pindar (518-438 pr.n.št.) je bil klasik, ki so ga v naš jezik prevajali razmeroma malo, tako da je simpozij v treh popoldnevih skušal z obstoječega vira odstrniti širino in globino te lirike in predvsem časa v katerem jo je pesnik usvarjal. Prvi dan je bil v znamenju prevajanja pesnika in izdaje nove študije o njem, drugi se je posvečal zgodovinsko-arheološkim platem športnih iger pri Starih, sklepni pa je izzvenel v poskusu vživetja v Pindarjev duhovni svet. V našem studiu smo se o fenomenu obdobja in lirike Pindarja v njegovem in sprejemu v našem kulturnem okolju skozi čas pogovarjali s tremi gosti, dr. Nado Grošelj, osrednjo organizatorico simpozija od začetka, prevajalcem pesnika doc. dr. Branetom Senegačnikom in postdiplomskim študentom Rokom Ribičem (vsi iz UL FF). FOTO: Z leve Rok Ribič, Nada Grošelj in Brane Senegačnik v avli radia VIR: Program Ars
Medtem ko je mednarodna pozornost usmerjena predvsem na Srbijo in tamkajšnje proteste, se je Bosna in Hercegovina znašla v najtežji politični krizi po sklenitvi daytonskega mirovnega sporazuma. Trije voditelji Republike Srbske so za uradne oblasti v Sarajevu postali politični begunci, ki pa se prosto sprehajajo znotraj države in prek njenih meja. Po drugi strani srbska entiteta napoveduje uvedbo svojega mejnega nadzora, predvsem na meji s Federacijo Bosno in Hercegovino. Po mnenju Milorada Dodika bo zmagal tisti, ki ima moč uveljaviti svoj zakon.
V tokratni Kulturni panorami povzemamo nekatere odmevnejše dogodke, ki so se pretekli teden odvili v sklopu festivala Fabula. Med drugim sta v okviru teoretično-humanističnega programa festivala gostovala dva misleca – ameriški družbeno-politični mislec Francis Fukuyama in izraelski teoretik kapitalizma Noam Yuran. V nadaljevanju oddaje boste izvedeli, kdo je letošnji prejemnik Glazerjeve nagrade za življenjsko delo ter več o retrospektivi vizualne umetnice in režiserke Nataše Prosenc Stearns. Obiskali smo tudi 16. Grošljev simpozij, za konec pa se odpravljamo še v Kranj, kjer se v četrtek, 27. marca, na svetovni dan gledališča, začenja 55. Teden slovenske drame.
Oddajo namenjamo Nini Rajić Kranjac, gledališki režiserki in letošnji prejemnici nagrade Prešernovega sklada. Nina Rajić Kranjac ustvarja predstave tako v institucionalnih gledališčih kot na neodvisni sceni, s svojo samosvojo poetiko, premišljeno režijo, poglobljenim delom in širokim poljem zanimanja pa vedno znova prepriča številne gledališke komisije, kritike in občinstvo - doma in tudi po svetu. Umetnica je na svoj talent opozorila že v času študija z uprizoritvijo dela tisočdevetsoenainosemdeset (1981) Simone Semenič in z magistrsko uprizoritvijo Zborovanje ptic. Njena uprizoritev Mrakijada je prejemnica Šeligove nagrade na Tednu slovenske drame, Angeli v Ameriki so prejeli Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev, njena predstava Solo pa je prejela grand prix Mire Trailović za najboljši uprizoritev na festivalu Bitef. V utemeljitvi za nagrado Prešernovega sklada je komisija izpostavila tri njena dela: Zaprto študijo Ivana Viripajeva, Mrakijado po dramah Ivana Mraka in Angeli v Ameriki Tonyja Kushnerja. Z Nino Rajić Kranjac se je pogovarjala Ana Lorger.
Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je 15. marca za vedno poslovila. Ostale pa so njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh boter lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje. Spada v generacijo velikih: Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te prve diplomantke ljubljanske akademije so v knjižno ilustracijo vnesle slikarski in študiozen pristop: slike so polne podrobnosti, ornamentov in natančnih barvnih prelivov. Lahko bi celo rekli, da so žanr ilustracije na novo izumljale. Pri Ančki Gošnik Godec zasledimo izrazito prepletanje fantastike, tradicije realizma 19. stoletja, srednjeveških iluminacij, etnografije in motiva slovenske pokrajine. A tu in tam se je odločila tudi za abstrakten pristop in tehniko tuša. Ustvarjala je za revije Pionir, Ciciban, Kurirček in Pionirski list, posebno rada je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri Muci Copatarici, sicer pa ilustrirala še pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, pa ljudske pripovedi v zbirki Pravljice in druge. In seveda, kdo bi lahko pozabil prizore iz Treh boter lisičic: starinske avtomobile, pa preprogo, ki se zdi kot ribnik, da si lisica na obisku ne upa stopiti nanjo – in kaj je za otroka ob slikanici lepšega, kot da vsakdanje stvari oživijo? Risala je med drugim še za animirane filme in voščilnice. Ob številnih, tudi mednarodnih, je lani Ančka Gošnik Godec prejela še nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost, ob tem pa moramo omeniti, da so to nagrado vse od ustanovitve leta 1969 za življenjsko delo prej podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije. Ančko Gošnik Godec smo po prejemu nagrade obiskali na domu in se z njo pogovarjali o ustvarjanju in življenju, nekaj misli pa je dodala tudi njena hčerka, ilustratorka Jelka Godec Schmidt. Likovne odmeve, ki so takrat nastali, vam zdaj ponujamo v ponovno poslušanje. Foto: TV Slovenija
Praznik pomladi, praznik poezije, praznik lutk, vse to v enem samem dnevu, današnjem. Svetovni dan poezije, ki ima pri nas veliko častilcev, zaznamuje domala vse dogodke, o katerih bomo govorili danes; tako pesniški maraton v Ljubljani, kot uprizoritev Šivilje norosti v Celju in odprtje stalne razstave Tone Pavček - pesnik slovenske duše v Mirni peči. Pa tudi gostovanje iransko nizozemskega pisatelja, ki ustvarja pod psevdonimom Kader Abdolah v Pordenonu; v naši zahodni sosedi pa je včeraj potekala okrogla miza s temo Slovenska glasbena dediščina na Tržaškem.
V kinih se je zavrtel novi film o delovanju samostanov sester magdalenk na Irskem. Take majhne stvari je posnet po noveli Claire Keegan, postavljen pa je v čas sredi 80.let prejšnjega stoletja. Pogovarjamo se z Olgo Kosanović, režiserko dokumentarca Še zdaleč ne lipicanci. V filmu, ki je bil na ogled v okviru Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, je vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o čustveni plati tega, da imaš ali nimaš državljanstvo države, v kateri bivaš. Poročamo tudi o pravkar minulem festivalu dokumentarnega filma v Solunu.
Dr. Miša Korva na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani bdi nad testi za diagnostiko covida in drugih zoonoz, torej bolezni, ki se z živali lahko prenesejo na človeka. Vodi tudi laboratorij tretje stopnje biološke nevarnosti in je oseba, ki jo pokličejo ob sumu, da pisemska pošiljka vsebuje nevarni prah. V preteklosti se je kalila ob izbruhih ebole v centralni Afriki in delovala v ekipi, ki je pred leti potrdila povezavo virusa zika z mikrocefalijo.
Glede na to, da je Wolfgang Amadeus Mozart živel v 18. stoletju in le 36 let, je videl presenetljivo veliko Evrope: potoval je od Londona do Bratislave in od Amsterdama do Neaplja in – kako bi bilo drugače – dvakrat obiskal Frankfurt, do Amerike pa ni prišel. Vendar je Mozartova glasba zasedla osrednji del klasičnega kanona, s katerim se je morala spoprijeti generacija ameriških skladateljev, rojena okrog leta 1900, v prizadevanju, da bi na tej "evropski tradiciji" ustvarili pristno "ameriško" umetniško glasbo in jo hkrati zavestno razlikovali od nje. Nocoj sta na sporedu dva zelo različna predstavnika te generacije: William Grant Still, potomec temnopoltih sužnjev, in Aaron Copland, otrok judovskih priseljencev iz Litve. Coplandov koncert za klarinet, navdihnjen s tradicijo Severne in Južne Amerike, bo kot solist interpretiral švedski virtuoz na klarinetu Martin Fröst. William Grant Still je v svojo Afroameriško simfonijo, ki jo je sestavil leta 1930, vključil spiritual in blues v obsežen simfonični format na nov in prepričljiv način. Italijanski dirigent Riccardo Minasi s Simfoničnim orkestrom Frankfurtskega radia ti dve vznemirljivi glasbeni novosti iz novega sveta sopostavlja z dvema Mozartovima simfonijama iz različnih ustvarjalnih obdobij: Simfonijo št. 14 in št. 36, imenovano »Linška«.
Leta 1978 se je v okviru cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi Mirko Ramovš posvetil plesom v okviru pomladnih in tudi poletnih običajev. Izhodišče so bili plesi v Beli krajini, od tam pa se je vsebina razširila tudi na druge slovenske pokrajine. V središču torej ostajajo plesi kot del starih običajev, povezanih predvsem z obdelovanjem zemlje in s tem povezanim načinom življenja, dopolnjuje pa jih še nekaj sorodnega ljudskega glasbenega izročila.
Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Št. Vidu pri Vipavi, kot se takrat imenoval Podnanos. V Ljubljani je študiral teologijo, obenem pa je sodeloval z Glasbeno matico in deloval kot pomožni organist na šentjakobskem koru. Na Dunaju je končal glasbeni konservatorij, po vrnitvi v Ljubljano pa se je pridružil glasbenemu dogajanju. Učil je na orglarski šoli, leta 1909 pa je postal stolni vikar, organist in ravnatelj pevskega zbora v ljubljanski stolnici. Za Antonom Foersterjem je prevzel vodstvo orglarske šole in počasi prevzel v svoje roke uredništvo glasbene revije Cerkveni glasbenik, ki je bila ob Novih akordih najpomembnejša slovenska glasbena revija. Po prvi svetovni vojni je poučeval na ljubljanskem konservatoriju, leta 1939 pa na novo ustanovljeno glasbeno akademijo, kjer je delal do upokojitve leta 1945.
Violina in violončelo sta glavna inštrumenta tokratne oddaje, in sicer poslušamo Dvojni koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102 Johannesa Brahmsa, ki sta ga 18. junija 2024 v Dvorani Ondine Otta Klasinc SNG Maribor s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in dirigentom Zoranom Bičaninom izvedla violinist Nikola Pajanović in violončelistka Sara Čano. Glasbenika redno nastopata in sodelujeta, oba sta člana godalnega kvarteta Opifex ter komornega godalnega orkestra Camerata Laibach. Poleg tega nastopata tudi kot solista in v tej vlogi ju bomo spoznali prek odlomkov z drugih koncertov, na katerih sta nastopila v letošnji sezoni. Sara Čano je nastopila na koncertu cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana in tam izvedla delo Syntrimma za violončelo solo Sebastiana Androne-Nakanishija, Nikola Pajanović pa se je predstavil v okviru abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in kot dodatek na tem koncertu izvedel Balado za violino solo Eugena Ysayea.
Začenjamo nov sklop oddaj, v katerem boste slišali posnetke z nedavnega pomladanskega koncerta Policijskega orkestra, ki je bil natanko na dan žena, torej 8. marca letos, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Najprej predvajamo Debussyjev Preludij k favnovemu popoldnevu, ki ga je za pihalni orkester preorkestriral Roger Boutry, nato pa še Elegijo in Scherzo za violončelo in pihalni orkester, ki ju je Johan de Meij zložil kot poklon Sergeju Rahmaninovu. Solistka bo violončelistka Maruša Turjak Bogataj, dirigent pa Nejc Bečan.
Oksana Pečeny je letošnja prejemnica Glazerjeve listine mesta Maribor za umetniške dosežke v zadnjih dveh letih, sicer je od leta 2013 koncertna mojstrica Simfoničnega orkestra SNG Maribor.
Janáček se je rodil 3. julija 1854 v moravski vasici Hukvaldy in umrl 12. avgusta 1928 v Ostravi. Njegovo življenje se časovno ujema z ustvarjalnostjo Francka, Debussyja, Ravela, Stravinskega, pa tudi Verdija in Puccinija. Skoraj nobenega vpliva glasbe teh skladateljev ne najdemo v njegovi glasbi. Bil je izjemno samosvoja glasbena osebnost in tega se v današnjem času vedno bolj zavedamo. Njegove skladbe so prodrle na vse svetovne koncertne in operne odre, sodobni zvočni mediji nam omogočajo primerjave izvedb pomembnih orkestralnih, opernih in komornih. ansamblov. Janaček je živel med Brnom, Prago, rodno vasico Hukvaldy in Luhačovicami. V zrelih letih svojega ustvarjanja je obiskal tudi Benetke in Anglijo. Glavnina njegove ustvarjalnosti pa je vezana na Moravsko - rad je poudarjal, da je moravski Čeh.
V današnji oddaji bomo spoznali klavirski trio z naslovom Tri slike madžarsko-švicarskega skladatelja Sándorja Veressa iz leta 1963. Zanj je navdih črpal iz likovnih del treh slikarjev: Clauda Lorraina, Nicolasa Poussina in Pietra Bruegela starejšega.
V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov.
V torek, 18. marca je na orgle v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma koncertiral Olivier Latry, eden najbolj cenjenih orgelskih virtuozov in improvizatorjev na svetu ter naslovni organist pariške katedrale Notre Dame. Poustvaril je dela izključno francoskih avtorjev, koncert pa je zaokrožil z improvizacijami. Svoje poglede na orgelsko glasbo in življenje nasploh pa je razodel v predkoncertnem pogovoru, ki ga je z njim pripravila glasbena urednica Polona Gantar.
Priznani švicarski pianist Francesco Piemontesi je 31. avgusta lani s svojimi glasbenimi prijatelji nastopil v dvorani kolegija Papio v Asconi, kraju ob Velikem jezeru v kantonu Ticino v italijanski Švici. Koncert je bil del festivala Asconski glasbeni tedni, na sporedu pa sta bili dve žlahtni komorni mojstrovini, ki predpisujeta pet glasbenih izvajalcev. Najprej je zvenel Godalni kvintet v C-duru, D. 956 Franza Schuberta, nato pa še Klavirski kvintet v f-molu, op. 34 Johannesa Brahmsa. Na »družinskem koncertu«, kot so dogodek naslovili organizatorji, so poleg Piemontesija nastopili še violinistka Melina Mandozzi in njen brat Orfeo Mandozzi z violončelom, violončelist Mattia Zappa skupaj s sestro Dario Zappa na violini ter violist Ivan Vukčević.
V oddaji Samo muzika predvajamo glasbo z novih plošč slovenskega jazza. Na vrsti bodo skladbe naslednjih izvajalcev: zasedbi Soothsayer in Nakana, Gavro Quartet, kvartet Petre Onderufove, kitarist Jani Moder in kvartet Blaža Trčka.
Legendarni bobnar Roy Haynes je umrl 12. novembra lani, le par mesecev preden bi dopolnil okroglih sto let. Haynes je igral s skoraj vsemi pomembnejšimi jazzisti dvajsetega stoletja.
Oddajo namenjamo saksofonistu Louju Donaldsonu. Med igranjem v vojaškem orkestru je odkril glasbo Charlieja Parkerja ter se odločil za alt saksofon in za jazzovsko kariero. Donaldson se je sčasoma osvobodil prevelike navezanosti na slog Charlieja Parkerja ter razvil lastnega, nekoliko robustnega, oplemenitenega z vplivi sočasnega soula ter ritem in bluza.
Slavnostni koncert ob deseti obletnici delovanja bo v soboto, 22. marca ob 19. uri v veliki dvorani KGBL na Ižanski cesti v Ljubljani. Zboru, ki ga vodi dirigentka Ksenja Pirc, se bo pridružil še jazzovski trio. Sestavljajo ga klaviaturist Anže Vrabec , basist Nikola Matošić in bobnar Tijan Grašič. Pa še vokalni kvintet Anakrousis ter dijaka oddelka za jazz KGBL, trobentač Anže Istenič in pevka Flora Krampač.
Pred koncertom iz cikla "Noches de Tablao", ki bo v soboto v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, smo se pogovarjali z Urško Centa, ki je telo in duša tega projekta. Z njo bo nastopil tudi sloviti urugvajski bobnar Guillermo McGill (ex Enrique Morente, Dave Liebman, Tete Montoliu, Juan Manuel Cañizares, John Abercrombie, Wynton Marsalis, Marc Johnson, George Mraz, Niño Josele itd.).
Ne gre za klasično zasedbo velikega jazzovskega orkestra, ampak za nonet, s tremi trobentami, eno pozavno in štirimi saksofoni. Chet Baker seveda ni bil izrazit predstavnik orkestrskega glasbenika.
Oddajo bomo namenili kitaristu Dennisu Budimirju. Verjetno je bil najbolj zaposlen studijski kitarist vseh časov: njegovo ime se pojavi na 900 filmih in na nepregledni množici plošč rockovskih, jazzovskih in ostalih glasbenikov. Ker se je razdajal kot studijski glasbenik, so njegove solistične plošče redke.
Oddajo bomo ob nedavni šestdesetletnici namenili Milku Lazarju, skladatelju, pihalcu, aranžerju, pianistu ter čembalistu, skratka, vsestranskemu glasbeniku. Tokrat poslušamo skladbe, v katerih bo Milko Lazar igral klavir ali klaviature. V zgodnjem obdobju smo ga poznali in poslušali v glavnem kot saksofonista, a je vsestransko nadarjeni multiinstrumentalist klaviature igral že v svoji mladostni zasedbi Surfing Jazz Quintet.
Legendarni trobentač je leta 2017 v Stari elektrani izvedel avtorski koncert z združenima orkestroma, Big Bandom in Simfoniki RTV Slovenija. Dirigiral je Jaka Pucihar, priredbe so prispevali Steve Klink, Tadej Tomšič in Jaka Pucihar. Dve skladbi je zapela tudi dolgoletna Jarhova sodelavka, vokalna solistka, Mia Žnidarič.
Pred nedeljskim koncertom v ljubljanski Cukrarni (16.3.2025) smo se pogovarjali s trobentačem Davidom Jarhom.
Glasba mu je bila položena v zibelko, o tem ni dvoma, saj prihaja iz slovite neworleanške družine Marsalis. Njegovi bratje so trobentač Wynton, bobnar Jason in saksofonist Branford, oče pa pianist Ellis Marsalis.
V okviru mednarodnega projekta B-AIR je nastalo več kratkih zvočnih del v sodelovanju s Centrom za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik. Rezultat te poti vase so štiri zgodbe, v eni od njih pa lahko slišimo gibanje iz globine vode kot avtoportret učenke Nike Lipuš, s čimer bomo počastili svetovni dan voda. Avtorica zamisli in režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023. Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Radijska opera nas vabi v družbo ribe Faronike, s katero se potopimo v šumečo pesem morja in odkrivamo njegove brezmejne skrivnosti. Kdaj se razburkano morje pomiri in ali se ta, ki se iščeta, res nikoli več ne najdeta? Opero za dojenčke smo zaradi univerzalne zvočne govorice tokrat namenili tudi odraslim poslušalcem ob svetovnem dnevu voda. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginji: Katarina Kompan Erzar, Nina Kokelj Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtorica izvirne glasbe: Bojana Šaljić Podešva Pripovedovalka – Vesna Jevnikar Glasova v morju – Asja Kahrimanović Babnik, Zala Ana Štiglic Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2022. Radijska opera za dojenčke Morje je nastala v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije.
V radijski igri se je avtorica, ki v svoji dramatiki pogosto obravnava socialne teme, posvetila tudi dogajanju in posledicam balkanske vojne. Z intimnimi zgodbami prikazuje krutost in usodne posledice vseh vojn. Tudi zgodba Medine je zgodba ene izmed tisoč posiljenih muslimank v Bosni. Posilstvo je bilo celo del taktike bojevanja in osvajanja ozemlja. Posiljene muslimanke, predvsem tiste, ki so pri tem še zanosile, so bile dvojno prizadete. V muslimanski kulturi je namreč posiljena ženska ožigosana in izločena. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Medina - Silva Čušin Ajša - Nataša Barbara Gračner Ženska - Lenča Ferenčak Moški - Marjan Hlastec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1993.
Lahova igra je z domoljubno in svobodomiselno strastjo napisana drama o poskusu slovenskega plemstva, da se s pomočjo kmetov upre francoskim okupatorjem v času Ilirskih provinc. Poskus propade zaradi nesrečne ljubezenske spletke in neznačajnosti Slovencev. V tej viharniški erotično-politični drami prevladujeta osnovna ideja svobode in moralna zavezanost slehernika domovini. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Zarika Snoj Verbovšek Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Hedviga, gospa Hmeljniška - Iva Kranjc Bagola Evgen, njen ljubimec - Aljaž Jovanović Graščak Hmeljniški - Aleš Valič De Gardus, francoski major - Uroš Fürst Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2012
Drugi del cikla o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja predstavlja slovensko pisateljico, pesnico in skladateljico Josipino Turnograjsko. Rodila se je 9. julija 1833 na gradu Turn pri Preddvoru, živela je v prvi polovici 19. stoletja, bila je sodobnica Prešerna in njegove generacije. Umrla je zelo mlada, še ne enaindvajsetletna, vendar je napisala 38 povestic, nekaj pesmi in skladb, uporabljenih tudi v radijski igri. V zgodbi Rožmanova Lenčica v slovensko književnost prva vnaša motiv deklice junakinje oziroma vojakinje. Igrane dele dopolnjujejo strokovni komentarji. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Lenčica – Barbara Cerar Marjeta – Lučka Počkaj Oče Rožman – Danijel Malalan Pavel – Lovro Finžgar Vojaka – Gregor Geč, Luka Cimprič Strokovni komentar: dr. Mira Delavec Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023
Zgodba je izšla v zbirki avtorja z naslovom Ukradene sence. V njej se mešata stvarni in fantazijski svet. Izhodiščna situacija je srečanje dveh znank, med katerim prva pripoveduje drugi nenavadno zgodbo o volkodlaku. Prijaznega moškega je na izletu ugriznila volkulja in to je bil začetek njegove preobrazbe … Režiser: Jože Valentič Prevajalka: Staša Briški - Bailey Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Gabriel – Robert Prebil Dolores – Darja Reichman Antonia – Milena Grm Pilar – Mojca Ribič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1994.
Gluvićeva kratka radijska igra je domiselna groteska, ki pripoveduje o čudoviti sposobnosti človekove domišljije, ustvarjanju iluzijskih svetov, v katere je mogoče pobegniti iz stvarnosti. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Ubežnika - Niko Goršič, Roman Končar Paznik - Andrej Nahtigal Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1991.
Zgodba nas v metaforičnem pesniškem jeziku popelje skozi en dan življenja v malem mestu Llaregubbu, ki se zaradi Thomasove pesniške moči spreminja v poslušalčevi zavesti v veliko prispodobo sveta in vsakdanjega življenja. Igra je antologijska v mednarodnem merilu: Dylanu Thomasu je BBC leta 1954 naročil izvirno radijsko besedilo, pozneje je bilo prirejeno za oder, leta 1972 pa je nastal tudi film. Slovenska verzija je presežna že zaradi dolžine, velja za mojstrovino režiserja Dušana Mauserja, v njej pa je nastopilo kar triinšestdeset slovenskih igralcev vseh generacij. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Prevajalec: Jože Udovič Dramaturg: Borut Trekman Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Snemalec glasbe: Sergej Dolenc Glasova – Boris Kralj, Štefka Drolc Kapitan Cat – Stane Sever Utopljenci – Saša Miklavc, Franček Drofenik, Dare Ulaga, Zlatko Šugman Rosie Probert – Majda Potokar Gospodična Price – Ivanka Mežan Gospod Mog Edwards – Jurij Souček Gospod Waldo – Polde Bibič Žena, Prva ženska – Alja Tkačev Materi – Vida Levstik, Metka Pugelj Deček in deklica – Iztok Čebular, Sonja Blaž Sosede, Ženske – Vida Juvan Župnik – Dušan Škedl Gospa in gospod Ogmor – Slavka Glavin, Maks Bajc Gospod Pritchard – Tone Homar Gospa in gospod Beynon – Milena Grm, France Presetnik Lilly – Iva Zupančič Orglar – Jože Zupan Gospa Morgan – Mira Danilo Gospa in gospod Owen – Aleksander Valič, Metka Pugelj Eli – Vladimir Skrbinšek Mary – Mihaela Šarič Gospa in gospod Nilly – Angela Hlebce, Lojze Rozman Gospa in gospod Pugh – Sava Sever, Maks Furijan Dai Kruh – Rudi Kosmač Gospe Kruh – Helena Erjavec, Marija Benko Poly – Duša Počkaj Sindbad – Danilo Benedičič Glas knjige – Andrej Kurent Bessie – Helena Erjavec Sodelovale so še: Jana Osojnik, Marijana Brecelj, Majda Grbac, Majda Kohek, Milena Zupančič Glasbo sta izvajala Otroški zbor RTV Slovenija pod vodstvom Janeza Kuharja in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Uroša Prevorška Organist – Hubert Bergant Korepetitor – Brane Demšar Spremljevalec songov – Miško Hočevar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v dvorani Slovenske filharmonije aprila in maja 1967. Avtor: Vilma Štritof
Igra dramatika, pesnika, pisatelja, igralca, teatrologa in zaslužnega profesorja, ki bi letos praznoval sto let, se dogaja v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, prikazuje pa moralnokritični preplet treh generacij meščanske družine, razpadle zaradi dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej. Avtor živo in psihološko prepričljivo predstavi značaje in jih dramatično umesti v čas. Vendar igra presega časovno umestitev: usoda povratnika govori o vsakomur, kdor se hoče izmakniti svojemu času in svojim vrstnikom, kajti postal in ostal bo tujec. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jerajeva – Milena Zupančič Jeraj – Zlatko Šugman Mojca, njuna hči – Nataša Barbara Gračner Vid, njun sin – Matej Recer Tomažič, Jerajkin brat – Ivo Ban Mariča, služkinja – Mojca Ribič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2005.
Prvi del tridelne igrano-dokumentarne serije o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja se začenja z igranimi odlomki iz romana Luize Pesjakove, v katerem popisuje lik Beate, ki je prišla za guvernanto dvojčic Roze in Vijole ter se zapletla v družinske skrivnosti in ljubezenske vezi. Besedilo iz leta 1887 velja za prvi slovenski dnevniški roman. Igrane dele dopolnjujejo strokovni komentarji literarne zgodovinarke. Beatin dnevnik je dolgo veljal za sentimentalni roman in so ga torej uvrščali v trivialno literaturo, v zadnjih desetletjih pa se je z novimi odkritji pogled nanj precej spremenil. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Beata – Patrizia Jurinčič Finžgar Grofica – Lučka Počkaj Vijola – Urška Taufer Roza – Tina Gunzek Ivana, pestuna – Barbara Cerar Dora – Alda Sosič Rihard – Primož Forte Strokovni komentar – dr. Urška Perenič Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023
Novela o Matkovi Tini sega v čas krvavega tolminskega punta iz leta 1714. Dolga pot nosečega dekleta je pravi križev pot s poti v Novo Gorico, kjer se je med ujetimi kmečkimi puntarji, obsojenimi na smrt, znašel tudi Tinin ženin. V noveli Pregelj prikaže usodo nosečnice, matere nezakonskega otroka, ki je takrat v dužbi veljala za osramočeno in izločeno, stigmatiziran pa je bil tudi nezakonski otrok. Režiserka in prirejevalka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tina – Saša Mihelčič Matko – Ivo Ban Župnik – Pavle Ravnohrib Matija – Jožef Ropoša France – Zvone Hribar Anton – Aleš Valič Ženski – Ivanka Mežan, Ljerka Belak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006
Ste že slišali za katehumenat, verouk za odrasle? Prav v tem času se katehumeni, ki so se odločili stopiti na pot vere, intenzivno pripravljajo na prejem zakramentov v aprilu. Obiskali smo župnijo Ljubljana - Sv. Križ na Žalah, kjer opažajo povečanje števila odraslih, ki jih to zanima. Na srečanja prihajajo z različnih koncev. V oddaji gostimo župnika, nekdanjega katehumena in letošnjo udeleženko.
Na tretjo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Nikolaja v Ankaranu. Mašuje župnik mag. Franc Šenk. Pri maši, poleg župljak in župljanov, sodelujejo še: Cerkveni mešani pevski zbor Svetega Mihaela, Olševek, župnija Šenčur pod vodstvom Mojce Gabrijel in organistka Nada Naglič.
Tokrat se bomo z glasbo osredinili na Marijo, ki stoji pod križem in objokuje svojega Sina. Legenda pripoveduje, da naj bi Božja Mati pogosto prehodila pot Jezusovega trpljenja in naj bi bila zato začetnica pobožnosti križevega pota. Njeno žalost opevajo mnoge slovenske zborovske, ljudske in ponarodele postne pesmi.
Na tretjo postno nedeljo se nadaljuje priprava na veliki praznik Velike noči. Mnogi verni kristjani prav v tem obdobju iščejo načine, kako poglobiti in okrepiti odnos z Bogom. Romanja so tradicionalno pomemben del te poti, saj ponujajo priložnost za molitev in premišljevanje. Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili kapucina Jurija Slamnika, ki je nedavno doživel romanje v Rim. Podelil nam bo izkušnje, občutke in misli o tem, kako lahko romanja obogatijo duhovno pot, prav v postu.
Tokrat smo se odpravili na Studence v Maribor, v župnijo sv. Jožefa, ki goduje 19. marca. Naš gost je bil dr. Stanislav Slatinek, župnik in misijonar upanja. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je namreč za jubilejno leto imenoval posebne misijonarje upanja, ki so nosilci sporočila tega svetega leta. Prihajajo iz različnih okolij in življenjskih področij, med njimi je tudi naš sogovornik. Župnija bo letos junija zaznamovala pomembno obletnico.
Molim te ponižno, Hvali Sion, Rešenika, O sveta večerja, Pévaj jezik in O, zveličavna hostija so evharistični spevi, ki jih slišimo ob različnih priložnostih, včasih tudi v postnem času. Manj pa je morda znano, da imajo skupnega avtorja besedil, to je sv. Tomaž Akvinski, teolog, filozof, redovnik in cerkveni učitelj iz 13. stoletja, od čigar rojstva letos mineva 800 let. Njegove hvalnice so skozi stoletja navdahnile mnoge glasbene ustvarjalce.
Na drugo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop. Sodeluje Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja pod vodstvom Rebeke Dobravec.
Gorica in Nova Gorica v sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture obravnavata tudi narodnostno in versko sožitje na tem območju. Na Goriškem je včasih, uničili so jo nacisti, živela kar številčna judovska skupnost. Zato ponavljamo pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o usodi te skupnosti.
Prisluhnite radijski zgodbi o srečanju, ki jo prinašamo iz Prekmurja. Vsako leto januarja poteka Teden molitve za edinost kristjanov, ki poglablja razmislek o veri in pomenu enotnosti. Kmalu potem se je v eni izmed večjih pomurskih občin, v kateri ekumenizem živijo na dnevni ravni, začelo že tradicionalno ekumensko srečanje. Vabljeni k poslušanju pogovornih utrinkov iz Spominskega doma Števana Küzmiča v Puconcih.
V 95. letu starosti se je nedavno poslovil duhovnik, muzikolog, pedagog in dirigent, ki je ključno zaznamoval slovensko zborovstvo našega časa. Leta 2019 je prejel medaljo za zasluge predsednika Republike Slovenije, leta 2022 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Brez glasbe, ki jo je izvedel in posnel s Slovenskim komornim zborom, Zborom Consortium musicum in Komornim zborom RTV Slovenija, si oddaje Musica sacra skoraj ne bi mogli predstavljati; tokratna naj bo zato le skromen izraz hvaležnosti za vse, kar je dobrega storil za slovensko sakralno glasbo, njene ustvarjalce in poustvarjalce.
Na prvo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Pertoča na Goričkem. Mašuje župnik Jože Vinkovič. Pri bogoslužju sodeluje Mešani pevski zbor svete Helene pod vodstvom organistke Andreje Nemec.
Tridesetletna poljska pesnica Joanna Łępicka, rojena v mestecu Lipsk ob meji z Belorusijo, je konec leta 2023 izdala pesniški prvenec z naslovom Delovni zvezek in se z njim uvrstila v ožji izbor za več poljskih literarnih nagrad. Prevajalka, Katarina Šalamun Biedrzycka, igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiser: Alen Jelen. Posneto februarja 2025.
Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja - leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.
Mineva 80 let od rojstva bosanskega in slovenskega pesnika Josipa Ostija. Rodil se je v Sarajevu, diplomiral je na tamkajšnji filozofski fakulteti. Bil je zelo dejaven v kulturnem in literarnem življenju Bosne in Hecegovine in Sarajeva: med drugim je bil urednik kulture pri študentskem listu Naši dani, urednik pri založbi Veselin Masleša, direktor mednarodne literarne prireditve Sarajevski dnevi poezije, tajnik Društva pisateljev BiH, tudi predsednik Društva književnih prevajalcev. Predvsem ljubezen – tudi do literature – ga je tesno povezala s Slovenijo, kamor se je dokončno preselil po vojni v Bosni in Hercegovini. Pisal je pesmi, prozo, esejistiko, ogromno je prevajal in prevajali so tudi njega. Jezik njegovega ustvarjanja je sčasoma vse bolj postajala slovenščina. Josip Osti je umrl leta 2021, pokopan je v Tomaju na Krasu, ki ga je imel zelo rad. O tem priča tudi pesem z naslovom Včasih vidim kraško pokrajino z van Goghovimi očmi. Leta 2002 jo je interpretiral dramski igralec Boris Ostan.
Lucija Stepančič je po izobrazbi akademska slikarka in restavratorka. V slovenski literarni prostor je stopila kot prozaistka in literarna kritičarka. Leta 2003 je dobila Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega literarnega kritika. Piše kratko prozo, romane in poezijo. Njen najnovejši roman z naslovom Kar od nekod je razdeljen na tri dele z naslovi Lili, Saša in Anja, časovno pa je postavljen v osemdeseta leta prejšnjega stoletja ter v obdobje, ko glavne osebe iz mladosti preidejo v zrela leta, 30 let pozneje. Interpret Branko Jordan, režija Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Posneto leta 2025.
Flannery O'Connor velja za eno izmed najbolj nadarjenih pisateljic ameriškega juga. Rodila se je 25. marca pred 100 leti, umrla pa je mlada, pri komaj devetintridesetih letih. Kljub temu je za seboj pustila zelo izbran, čeprav, razumljivo, ne izrazito obsežen literarni opus. V zgodovini svetovne književnosti velja za enega najbolj prepoznavnih literarnih glasov 20. stoletja. Portret je pripravila Lea Flis, ki je tudi prevedla odlomke iz romanov Modra kri in Nasilni zmagujejo ter kratke zgodbe z naslovom Odkritje. Interpretirata dramska igralca Polona Juh in Karel Brišnik, vezno besedilo bere Renato Horvat, glasbena oprema Sara Železnik, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Alen Jelen, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, posneto leta 2009.
Rachel Cusk je britansko-kanadska pisateljica. V knjigi Življenjsko delo (A Life's Work, 2001) je popisala izkušnjo materinstva. Odlomek je iz obdobja njene nosečnosti, sicer pa duhovito in brezkompromisno iskreno opisuje tako obdobje nosečnosti kot tudi izkušnjo poroda s carskim rezom pri delni anesteziji ter zatem zgodnjo dobo materinstva, svojo neizkušenost, nespečne noči, nepripravljenost na to, da ne more več živeti samostojno in si po svoje krojiti časa. Skratka, brez olepšav govori o vsem, na kar sodobna ženska, ki ne biva več znotraj širše družinske skupnosti, ni pripravljena, ter se vsega uči sproti, ves čas osupla nad spremembami in vendar globoko zavezana materinstvu in otroku. Knjiga je na eni ravni esejistično razmišljanje, na drugi pa stvaren opis konkretnega dogajanja. V slovenščino imamo preveden njen roman z naslovom Obris. Prevod Miriam Drev, interpretacija Tina Resman Lasan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2025. Redaktorica Staša Grahek.
Karel Čapek, rojen leta 1890, umrl je že leta 1938, je eden vodilnih čeških piscev dvajsetega stoletja, tudi Slovenci ga poznamo po štirinajstih prevedenih knjigah. Najnovejši prevod pri nas je roman z naslovom Tovarna Absolutnega. Prevedla ga je Nives Vidrih, izšel je pri založbi Pólica Dúbova. Gre za znanstvenofantastično utopijo ali antiutopijo, oziroma distopijo o znanstvenih dosežkih, ki človeku niso v prid. Že leta 1922, ko je Tovarno Absolutnega objavil, je Čapek pisal o razbijanju atomov in izrabi energije, ki nastane pri tem. V romanu inženir Marek izumi karburator, motor s popolnim izgorevanjem. Ta s cepitvijo atomov iz majhne količine snovi ustvarja neskončno količino energije. Stranski produkt je izhajanje Absolutnega, ki ga ni več mogoče nadzorovati. Vse to je Čapek opisal z izjemno mero humorja. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Zupanova pesem Reka je bila leta 1993 objavljena v isto naslovljeni pesniški zbirki. V njej pesnik nadaljuje z dolgim verzom, ki ga je uporabil že v Sutrah (1991), enem najodmevnejših pesniških prvencev pri nas. Pesem, ki jo interpretira avtor, s prefinjeno elegičnostjo ponazarja tok reke, ki ga lahko razumemo tudi kot metaforo za življenje.
Lea Ypi (1979) se je rodila in odraščala v Tirani, pozneje pa je v Rimu študirala filozofijo in literaturo. Danes je profesorica politične teorije na London School of Economics in pisateljica. Njeno knjigo Svobodna, v kateri opisuje svoje odraščanje v Albaniji na prelomu dveh političnih ureditev, so prevedli že v 30 jezikov, zanjo pa je prejela številne ugledne mednarodne nagrade. Izbrali smo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Sande Šukarov. Prevajalka Sanda Šukarov Režiserka Saška Rakef, Interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strunar, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Zelo plodovit in inovativen portugalski pisatelj Gonçalo M. Tavares je marca 2020 ob spremljanju podob iz Italije, poročil in novic, povezanih s koronavirusom in pandemijo, začel pisati dnevnik. V predgovoru svojega Dnevnika kuge poudarja, da je bilo pisanje med to intenzivno tragedijo preprosto nujno. Vsak dan, vse do 20. junija, je pripravil besedilo za časopis Expresso, kar je pomenilo, da je bilo to, kar je napisal, istega dne tudi objavljeno. Intenzivnost, energičnost, ažurnost pisanja skoraj v živo je ob prebiranju zelo razvidna. Svoj pristop je Tavares pojasnil takole: "Vsako besedilo Dnevnika kuge sem napisal, kot da bilo zadnje, ne zato, ker bi mislil, da lahko umrem ali da bo konec sveta, ampak ker sem vso energijo dneva dal v besedilo – nobene municije si nisem prihranil za naslednji dan: vse je zdaj. In nato sem se prebudil naslednjega dne in se postavil v enak položaj: Vse je zdaj." Izbrali smo tri dnevniške zapise, ki se formalno približujejo pesmim v prozi. Interpret: Branko Jordan, prevajalka: Maja Žvokelj, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar. Posneto leta 2025.
Veronika Dintinjana (1977), pesnica in prevajalka, po poklicu pa kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno pesniško zbirko Rumeno gori grm forzicij (2008), uveljavila kot izstopajoča avtorica. Njen pesniški jezik je jasen in v svoji izreki natančen ter prav zato ustvarja intenzivne, slikovite podobe. Pesem Novo jutro – interpretira jo avtorica – je iz njene knjige, v njej pa pesnica predstavi skupek asociacij, ki se zlijejo v večplastno pomenskost.
Danes priljubljena glasba Maurica Ravela je bila v času nastanka označena za "sodobno". Ali veste, da obstaja skladba za flavto in budilko? Razširimo svoja obzorja s spoznavanjem zanimivih in igrivih skladb 20. in 21. stoletja. Bi pri izvedbi katere izmed njih tudi sodelovali? Glasbeniki Orkestra Slovenske filharmonije Alja Klemenc, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/sodobna-glasba-ni-bavbav/
Peti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Olivier Latry (orgle) dirigent: Oscar Jockel Johann Sebastian Bach/Anton Webern: Ricercar à 6 Francis Poulenc: Koncert za orgle, godalni orkester in timpane v g-molu FP 93 (dodatek) Léon Böellmann: Toccata iz Gotske suite op. 25 Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru K 551
Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025
Dobrodošli v družbi Zbora Slovenske filharmonije, pred katerega stopa mlada Hjona Song iz Južne Koreje. Koncertni program je oblikovala iz del Mateja Kastelica, Tineta Beca, Federice Lo Pinto in Ambroža Čopija ter skladb svojih rojakov, južnokorejskih ustvarjalcev. Najmlajši izbrani skladatelj je rojen leta 1997, najstarejši 1967: zven programa tako ne omogoča le spoznavanja vpliva samosvoje kulture, temveč tudi kompozicijsko-tehnično primerjavo. V prvi polovici zveni duhovna glasba, predvsem uglasbitve mašnih stavkov, v drugi polovici pa glasba na posvetna, večinoma simbolistična besedila ter priredbe ljudskih pesmi. Dirigentko bolje spoznamo v odmoru prenosa koncerta. Za zdaj razkrivamo le to, da je študirala in delovala v domovini in Estoniji. Današnji koncert je bila nagrada Zbora Slovenske filharmonije na Mednarodnem tekmovanju za zborovske dirigente Aegis carminis v Kopru pred dvema letoma.
Na drugem koncertu iz cikla V etru pesem, naslovljenem Bori Dehtijo, sta nastopila sopranistka Theresa Plut, spremljal jo je pianist Hans Adolfsen. Umetnica je na spored uvrstila pesmi Lili Boulanger in Brede Šček.
Tretji koncert iz cikla nedeljskih glasbenih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka pa se je predstavila koncertna mojstrica Jerica Kozole.
Koncert z naslovom Uigrano bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Na sporedu bodo skladateljeva dela: Uvertura k operi Čarobna piščal, Koncert za klavir in orkester št. 17 v G-duru in Simfonija št. 36 v C-duru, KV 425, »Linška«. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Gábor Takács-Nagy, kot solist pa se bo predstavil pianist Jean-Efflam Bavouzet. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, izbor del v izvedbi odličnega solista in izjemnega dirigenta, ki sta z orkestrom Manchester Camerata posnela vse Mozartove klavirske koncerte, odstira veličino skladateljevega genija, ki ga svet ne bo nikoli mogel v celoti doumeti.
Iz Slavnostne dvorane Ptujskega gradu prenašamo koncert izjemnega v Berlinu delujočega tria Tempestoso, ki ga sestavljajo slovenski glasbeniki: klarinetist Andraž Golob, harmonikarica Sanja Mlinarič in violončelist Urban Megušar. Tokrat se predstavljajo s programom, ki ni značilen za to zasedbo, in obsega le eno sodobnejše delo. Skladba Fagerlunda trio spremlja vse od njegovih začetkov delovanja leta 2017, ob bok pa ji glasbeniki postavljajo dela še drugih mojstrov glasbene zgodovine v lastni priredbi: Igor Stravinski: Suita Pulcinella, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Joseph Haydn: Klavirski trio št. 39 v G Duru, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Sebastian Fagerlund: Breathe Astor Piazzolla: Veliki tango, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Neposredni prenos literarnega večera Čeprav bi lahko na travniku šteli zvezde v ciklusu Ars teatralis iz male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je posvečen mladim primorskim književnim ustvarjalcem. Avtorji so: Alex Kama Devetak, tudi pisec scenarija, Ester Gomisel, Katarina Gomboc Čeh, Mojca Petaros, Selma Skenderović in Tamara Babić Nikiforov. Interpreti: Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Julija Berdon, Manica Maver, Tamara Stanese, glasbenika: violinistka Vera Sturman in pianist Simon Kravos. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, fonetičarka: Suzana Köstner. Tonski mojster v tržaškem gledališču je bil Diego Sedmak, lučni mojster Raffaelle Cavarra, tehnični vodja Peter Sedmak. Za radijski prenos je skrbel Matjaž Miklič. Režiser literarnega večera: Alen Jelen.
Na prvem koncertu iz cikla V etru pesem, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, sta v Betettovi dvorani Akademije za glasbo nastopila vrhunska umetnika, slovenska mezzosopranistka Barbara Kozelj in nizozemski pianist Thomas Beijer. Na koncertu z naslovom Sprehod v zimi sta predstavila zanimiv izbor samospevov slovanskih skladateljev, svoj avtorski pogled v stapljanje besede in glasbe pa je predstavil tudi interpret, pianist in skladatelj Thomas Beijer, ki je ustvaril Pet slovenskih pesmi.
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: Simon Dvoršak Anja Kralj, violina Karlo Posnjak, klavir Spored: U. Krek: Inventiones ferales za violino in godala G. Gershwin: Koncert za klavir in orkester v F-duru L. van Beethoven: Simfonija št. 4 v B-duru, op. 60
Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025
Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!
Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.
Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.
V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.
V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.
S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.
Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.
Čeprav smo ljudje odnosna bitja in na nek način zato tudi soodvisni, so soodvisni odnosi kot nezdrav vzorec odnosov pogostejši kot si morda mislite ali pa upate priznati. Pia Mellody, ena vodilnih mednarodno priznanih strokovnjakinj za otroško travmo, soodvisnost in zasvojenost, članica priznane fakultete The Meadows Institute, v svoji knjigi, svetovni uspešnici Facing codependence (Soočanje s soodvisnostjo; slovenski prevod je izšel pri založbi Primus), soodvisnost opredeljuje kot motnjo oziroma bolezen nezrelosti, ki nastane zaradi travmatičnih odnosov v otroštvu. Zaradi disfunkcionalnih izkušenj v otroštvu soodvisen odrasli ni sposoben živeti polnega in smiselnega življenja kot zrela osebnost. V knjigi se avtorica osredotoča na pet simptomov, ki tvorijo jedro te bolezni, med katerimi so tudi težave s postavljanjem meja, ki pa so hkrati tudi najpomembnejše orodje za ozdravljenje. A kot pravi Mellodyjeva, kje se vse začne - "če ne sprejmete, kar je v vas disfunkcionalnega, ste obsojeni, da boste to ponavljali in vas bo bolelo še naprej". O vzrokih, simptomih soodvisnih odnosov ter pogumu za soočenje s svojo lastno stvarnostjo, ki je lahko tudi pot v osebno svobodo, se je avtorica in voditeljica oddaje pogovarjala s Špelo Gornik, partnersko in spolno terapevtko.
Opera združuje heroičnost, beg iz teme k svetlobi in po zmagi pravice neskončno radost.
Dr. Miša Korva na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo v Ljubljani bdi nad testi za diagnostiko covida in drugih zoonoz, torej bolezni, ki se z živali lahko prenesejo na človeka. Vodi tudi laboratorij tretje stopnje biološke nevarnosti in je oseba, ki jo pokličejo ob sumu, da pisemska pošiljka vsebuje nevarni prah. V preteklosti se je kalila ob izbruhih ebole v centralni Afriki in delovala v ekipi, ki je pred leti potrdila povezavo virusa zika z mikrocefalijo.
Drugi del cikla o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja predstavlja slovensko pisateljico, pesnico in skladateljico Josipino Turnograjsko. Rodila se je 9. julija 1833 na gradu Turn pri Preddvoru, živela je v prvi polovici 19. stoletja, bila je sodobnica Prešerna in njegove generacije. Umrla je zelo mlada, še ne enaindvajsetletna, vendar je napisala 38 povestic, nekaj pesmi in skladb, uporabljenih tudi v radijski igri. V zgodbi Rožmanova Lenčica v slovensko književnost prva vnaša motiv deklice junakinje oziroma vojakinje. Igrane dele dopolnjujejo strokovni komentarji. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Lenčica – Barbara Cerar Marjeta – Lučka Počkaj Oče Rožman – Danijel Malalan Pavel – Lovro Finžgar Vojaka – Gregor Geč, Luka Cimprič Strokovni komentar: dr. Mira Delavec Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023
Peti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Olivier Latry (orgle) dirigent: Oscar Jockel Johann Sebastian Bach/Anton Webern: Ricercar à 6 Francis Poulenc: Koncert za orgle, godalni orkester in timpane v g-molu FP 93 (dodatek) Léon Böellmann: Toccata iz Gotske suite op. 25 Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru K 551
Najbolj množični čarovniški procesi se v Evropi niso dogajali v t. i. »mračnem srednjem veku«, temveč v 17. in prvi polovici 18. stoletja. Katoliška cerkev je v srednjem veku, še posebno pa od pravnega dokumenta Canon Episcopi, starodavno vero v moč čarovništva razlagala kot praznoverje in je po večini preganjala »krivoverce«, 16. stoletje pa npr. s kazenskim zakonikom cesarja Karla V. čarovništvo vsebinsko navezuje na demonologijo, torej na povezavo pripadnic in pripadnikov teh praks s pojmom hudiča. In tu se začenja obdobje čarovniških procesov, ki je doseglo vrh v 17. in trajalo do srede 18. stoletja. V arhivih je ostalo precej gradiva iz tistih časov. Pozornosti je vreden opis delovanja zgodovinske osebnosti Janeza Jurija Hočevarja (v virih Ioannes Georgius Gottsheer I. U. D. – doktor teologije in prava), od. l. 1695 krvnega sodnika dežele Kranjske, ki je bil poleg tega tudi ustanovni član akademije delovnih – Academie Operosorum Labacensium – z nazivom Candidus, torej »čisti«. Poleg tega, da je bil glasbeni vodja jezuitskega gledališča v kranjskem glavnem mestu, je bil tudi član l. 1701 v takratnem mestu Lublana (nemško Laibach) ustanovljene družbe Academia Philo-Harmonicorum. Na podlagi ohranjenih virov smo tako dobili še eno zgodovinarsko delo o značilnem tovrstnem procesu v Ribnici leta 1701, namreč knjigo »Demonski ples na Kleku«, v kateri zgodovinar dr. Matevž Košir, tokratni gost v pogovoru, opisuje njegov zgodovinski okvir. Avtor je trenutno vodja Sektorja za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov v Arhivu RS v Ljubljani. FOTO: Naslovnica Naslovnica in hrbtna stran dela »Demonski ples na Kleku« VIR: Program Ars
Reka Ljubljanica je zanimiva z več vidikov - od geološko geografskih, saj je tako rekoč sestavljena iz šestih ponikalnic širokega kraškega zaledja, do zgodovinsko antropoloških. V reki in ob njej so našli toliko arheoloških ostankov, da lahko arheologi iz njih spoznavajo, kako živahno je bilo življenje že pred tisočletji. Leto nastanka: 2023.
Karel Čapek, rojen leta 1890, umrl je že leta 1938, je eden vodilnih čeških piscev dvajsetega stoletja, tudi Slovenci ga poznamo po štirinajstih prevedenih knjigah. Najnovejši prevod pri nas je roman z naslovom Tovarna Absolutnega. Prevedla ga je Nives Vidrih, izšel je pri založbi Pólica Dúbova. Gre za znanstvenofantastično utopijo ali antiutopijo, oziroma distopijo o znanstvenih dosežkih, ki človeku niso v prid. Že leta 1922, ko je Tovarno Absolutnega objavil, je Čapek pisal o razbijanju atomov in izrabi energije, ki nastane pri tem. V romanu inženir Marek izumi karburator, motor s popolnim izgorevanjem. Ta s cepitvijo atomov iz majhne količine snovi ustvarja neskončno količino energije. Stranski produkt je izhajanje Absolutnega, ki ga ni več mogoče nadzorovati. Vse to je Čapek opisal z izjemno mero humorja. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Posvečamo se skladbam osemnajstega stoletja za nenavadne instrumentalne zasedbe, od uverture za dve violi do koncerta za dude in partite za skupino kmečkih glasbil.
Oddaja zaznamuje jutra na programu Ars. Vsak teden je v znamenju katerega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
V radijski igri se je avtorica, ki v svoji dramatiki pogosto obravnava socialne teme, posvetila tudi dogajanju in posledicam balkanske vojne. Z intimnimi zgodbami prikazuje krutost in usodne posledice vseh vojn. Tudi zgodba Medine je zgodba ene izmed tisoč posiljenih muslimank v Bosni. Posilstvo je bilo celo del taktike bojevanja in osvajanja ozemlja. Posiljene muslimanke, predvsem tiste, ki so pri tem še zanosile, so bile dvojno prizadete. V muslimanski kulturi je namreč posiljena ženska ožigosana in izločena. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Medina - Silva Čušin Ajša - Nataša Barbara Gračner Ženska - Lenča Ferenčak Moški - Marjan Hlastec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1993.