Ars aktualno 48. Clermont-Ferrand: prostor hitrega filmskega odziva

V soboto končana 48. izvedba Festivala kratkega filma v Clermont-Ferrandu je znova potrdila status dogodka kot najpomembnejšega svetovnega festivala, posvečenega kratki filmski formi. Tokrat so predstavili 500 filmov iz več kot 70 držav, gostili približno 4.500 filmskih profesionalcev, projekcije pa je obiskalo več kot 168.000 obiskovalcev. Pripravili so pestro in izjemno široko paleto tekmovalnih ter spremljevalnih programov, osredinjenih tako na aktualne družbene teme kot na inovativne filmske pristope. Med tematskimi poudarki so izstopali fokusi na jugovzhodno Azijo, na filme staroselskih skupnosti, na sodobno palestinsko produkcijo in velika retrospektiva na temo počitnic. Programska struktura je tako odražala prizadevanja festivala za razširjanje filmskih perspektiv in ustvarjanje dialoga o sodobnih družbah. Kljub finančnim težavam, v katerih se je zaradi zmanjšane podpore znašel v preteklih letih, je festival letos znova utrdil svoj ugled kot vključujoča platforma za tiste filmske stvaritve, ki presegajo nacionalne okvire in odpirajo pogled aktivistično pozicioniranim refleksijam človeških izkušenj. Letošnji izbor je znova jasno izpostavil globalne neenakosti, v tekmovalnih sklopih so se namreč prepletali – in izstopali – različni pristopi ter osebne introspektivne pripovedi, družbeno angažirani hibridni filmi in inovativna animirana dela. Filmi so raziskovali pereče teme, kot so migracije, zgodovinski spomin, identiteta naroda, pravice in svoboda posameznika v nestabilnem svetu. Tako držo so odražale tudi nagrade. Festivalski grand prix v mednarodnem tekmovalnem programu je prejel dokumentarni film Cœur bleu, Otožno srce, režiserja Samuela Suffrena. Koprodukcija Haitija in Francije z intimno pripovedjo o materi in očetu, ki v vročih favelah čakata novice o sinu, ki je odšel iskat ameriške sanje, nevsiljivo razpre intimni prostor čakanja in ga preobrazi v politično gesto. Odsotnost sina postane otipljivejša od njegove morebitne prisotnosti. Film s precizno rabo tišine in statične kamere razgalja krhkost mita o “ameriških sanjah” ter migracijo prikaže kot počasno erozijo doma. V francoskem tekmovalnem programu je veliko nagrado prejel pretresljiv eksperimentalno-dokumentarni film Intersecting Memory, Presečišča spomina, režiserke Shayma’ Awawdeh, ki je izstopal po surovi, neposredni estetiki in sporočilnosti. Avtorica prek osebnih in kolektivnih spominov iz otroštva v Hebronu boleče nazorno kliče k pomnjenju in zgodovinjenju vsakdanjega življenja ter zločinov, ki se dogajajo pod izraelsko zasedbo. V tekmovalnem programu Labo, ki je tradicionalno namenjen eksperimentalnim in drzneje strukturiranim delom, je glavno nagrado osvojila animirana mojstrovina Dieu est timide, Bog je sramežljiv, Jocelyna Charlesa. Animacija, ki meji na čudovito psihedelično grozljivko, prepleta avtorsko estetiko in srhljive zgodbe, s katerimi se kratkočasijo potniki na vlaku, ter z neznosno lahkoto odpira največja življenjska vprašanja. Omenjene filme bomo lahko letos videli tudi na različnih slovenskih filmskih festivalih, o tem priča tudi močna zastopanost različnih slovenskih delegacij na festivalski tržnici, ki velja za eno najpomembnejših stičišč povezovanja svetovne kratkometražne industrije. Skratka, Clermont-Ferrand 2026 je še enkrat potrdil svojo vlogo ključne platforme za kratke filme, kjer se urgentne teme zrcalijo neprimerno hitreje in pogumneje kot v celovečernih filmih.

Ars aktualno Odprite galerije! Kulturni dan v Ljubljani

Ob prazniku so kulturne ustanove v Ljubljani na široko odprle vrata za obiskovalce. Brezplačni ogledi zbirk, tematska vodstva po razstavah, ustvarjalne delavnice, dostop do zaodrja, literarna branja – na voljo je bila res pestra paleta dogodkov in aktivnosti za vse starosti. Dopoldanski kulturni sprehod smo začeli na obrobju parka Tivoli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, se nato sprehodili do Mednarodnega grafičnega likovnega centra, kjer so ob 12-ih odprli tudi novo razstavo Saša Vrabiča, pokukali še v natrpani Moderno in Narodno galerijo ter zaključili na Prešernovem trgu, kjer so igralke in igralci pred zbranim občinstvom interpretirali Prešernovo poezijo.

Ars aktualno Med 9. in 14. 2. bo potekal jubilejni 20. Festival gorniškega filma

Tesa Drev Juh se z direktorjem Festivala gorniškega filma Silvom Karom pogovarja o jubilejni 20. izdaji festivala, na kateri bo prikazano rekordno število slovenskih filmov.

Ars aktualno V Rotterdamu filmi Tiaga Mela, Albe Zari in Alexa Bakrija

Na rotterdamskem filmskem festivalu, ki se bo sklenil ta konec tedna, se med več kot 400 kratkimi in celovečernimi filmi predstavlja kopica raznovrstnih filmov iz vsega sveta; med njimi brazilska znanstvenofantastična pripoved o jedrskih poskusih in pošastnih komarjih Rumena torta Tiaga Mela, italijanska dokumentarna pripoved o večgeneracijski travmi po življenju v verski sekti Bele laži Albe Zari ter palestinski filmski portret kinooperaterja iz Dženina Habibi Hussein Alexa Bakrija.

Ars aktualno Kaj prinaša 61. Borštnikovo srečanje?

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so razkrili tekmovalni program 61. Borštnikovega srečanja, ki bo v juniju ponudil pregled aktualne slovenske gledališke produkcije, tuja gostovanja ter spremljevalni program. Selektorica Kaja Novosel si je v koledarskem letu 2025 ogledala nekaj več kot sto uprizoritev in jih v tekmovalni program umestila 12. Kot je zapisala, so te precej raznolike, a jih hkrati družijo suverena avtorska pozicija, premišljen pristop k uprizoritvenemu materialu, jasno stališče do fenomenov sodobnosti ter zmožnost vzpostavljanja refleksije in neposrednega dialoga z zdajšnostjo.

Ars aktualno Poslovil se je Miroslav Košuta

Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu je preminil pesnik, dramatik in prevajalec, Prešernov nagrajenec iz leta 2011 Miroslav Košuta, ki bi 11. marca slavil 90 let.

Mozartine Mozartine 2026 - 2. koncert

Na drugi nedeljski matineji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta se kot solista predstavila Uršula in Yasumichi Iwaki, program pa je bil v celoti posvečen zvoku godal. Zvenele so štiri skladbe, ki v raznolikih slogih in razpoloženjih razkrivajo izrazno širino godalnega repertoarja ter komorno muziciranje kot osrednje vodilo letošnjega matinejskega cikla.

Ars aktualno V kinih Nehvaležna bitja Olma Omerzuja

Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja. Ponovno je v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra tudi igralec Timon Šturbej.

Ars aktualno Ildikó Enyedi v Trstu prejela nagrado za življenjsko delo

Prejšnjo soboto se je v Trstu končal poseben festival, ki polni kinodvorane s skrbnim izborom srednje- in vzhodnoevropskih filmov – kratkih, dokumentarnih, eksperimentalnih, igranih. Velika zmagovalka festivala in dobitnica nagrade Trst za najboljši film je postala Kukla. Njen film Fantasy, ki ga je delno posnela prav tam, je prejel tudi nagrado filmskega portala Cineuropa. Na zaključnem večeru v gledališču Rossetti pa je nagrado prejela tudi madžarska režiserka Íldikó Ényedi, nagrado za življenjsko delo imenovano vzhodna zvezda.

Ars aktualno V Trstu slavila Kukla s filmom Fantasy

Zadnji dan 37. tržaškega filmskega festivala je bil, tako kot prvi dnevi, slovenski. Že popoldne je v gledališču Rossetti svoj zadnji film, vse bolj aktualno dramedijo Zemljo krast pokazal Žiga Virc, zvečer pa je osrednjo nagrado festivala, nagrado Trst, prejela slovenska režiserka Kukla za prvenec Fantasy.

Ars aktualno Legendarna igralka Liv Ullmann je prejela nagrado za življenjsko delo na letošnji podelitvi Evropskih filmskih nagrad

Evropski film leta je postala norveška čustveno intenzivna družinska filmska pripoved Sentimentalna vrednost Joachima Trierja – tako se je odločila Evropska filmska akademija, ki ima 6000 članov. Film je pomedel z vso konkurenco – prejel je vse osrednje nagrade – tudi za režijo, scenarij, glavno žensko in moško vlogo, pa še za izvirno glasbo. Na Norveško pa je šla še ena izmed nagrad, tista za življenjsko delo. Z Liv Ullmann se je v Berlinu srečala Ingrid Kovač Brus. Prevode bere Eva Longyka Marušič.

Svet kulture 76. Berlinale in knjižne novosti leposlovja za otroke pri Mladinski knjigi

76. mednarodni festival Berlinale ta hip združuje 20.000 filmskih profesionalcev z vsega sveta. Danes izpostavljamo tri izmed dvaindvajsetih celovečernih filmov – to so Nightborn, Prah in Rose –, ki se v tekmovalnem programu potegujejo za prestižne nagrade – zlatega in srebrne medvede. Prelistali in ogledali pa smo si še nove izdaje leposlovja za otroke, ki so jih prejšnji teden razgrnili pri Mladinski knjigi.

Kdo smo? Višnjanski miti

V ospredju oddaje so Višnjanski miti, pravzaprav resnicah, ki so takšne in drugačne, odvisne od tega, kako jih pogledaš. Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel nov vek. Zaradi mestnih pavic so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža in se spravili nad kozjo senco? Na to vprašanje odgovarja oddaja, ki jo je Ivan Meljak pripravil leta 2023.

S knjižnega trga Špegel, Möderndorfer, Gradišnik

Stojan Špegel: Levitev tišine, Vinko Möderndorfer: Vanja, Branko Gradišnik: Skrunitelj. Recenzije so napisali Andraž Stevanovski, Miša Gams in Andrej Lutman.

Svet kulture 76. Berlinale in razstava MIta Gegiča

V današnji oddaji se posvečamo Berlinalu, 76. mednarodnemu filmskemu festivalu, na katerem bodo skupaj prikazali približno 200 filmov. Za zlatega in srebrne medvede se v glavnem tekmovalnem programu poteguje 22 filmov. Na čelu mednarodne žirije je nemški režiser Wim Wenders, festival pa se bo sklenil 22. februarja. Bili smo tudi na razstavi Mita Gegiča z naslovom »Nihče ne bo razumel, kakšno nasilje zahteva nevidnost«, ki so jo pripravili v Galeriji Y.

Oder Brina Klampfer Merčnik, Tjaša Mislej in Pia Vatovec Dirnbek: Dramski liki ne smejo biti trobila za avtoričina lastna prepričanja

V tokratni oddaji se pogovarjamo z ustvarjalkami gledališkega diptiha Prva beseda je mama in Vranica, ki je premiero doživel lani na odru Male drame SNG Drama Ljubljana. Avtorica besedila Prva beseda je mama je dramatičarka in dramaturginja Tjaša Mislej, Pia Vatovec Dirnbek je avtorica besedila Vranica, na odru ju je spojila Brina Klampfer Merčnik. Vabljeni k poslušanju!

Ars humana Sisi in njen svet

Avstrijska cesarica in ogrska kraljica Elizabeta (1837–1898), najbolj znana po vzdevku Sisi, je v drugi polovici 20. stoletja postala nekakšna pop ikona. Zakaj je bila ta cesarica zanimiva zgodovinska osebnost, koliko je bila politično dejavna in v kakšnem odnosu je bila do Slovencev – o teh in drugih vprašanjih, povezanih s Sisi, v pogovoru z zgodovinarjem dr. Gregorjem Antoličičem, avtorjem prve slovenske biografije o njej z naslovom Sisi – nerazumljena cesarica (Cankarjeva založba, 2025). FOTO: cesarica Elizabeta v poročni obleki, izrez iz naslovnice knjige Sisi – nerazumljena cesarica (Cankarjeva založba, 2025).

Pogled v znanost Satelitska misija BIOMASS meri prostornino lesa in CO2

V okviru mednarodnega sodelovanja Evropske vesoljske agencije (ESA) so po dveh desetletjih razvoja tehnologije že lani v okviru misije BIOMASS v orbito poslali satelit. Ta s posebno radarsko tehnologijo meri doslej neznane prostornine lesne biomase tropskih gozdov, ki so naravno skladišče CO2, rezultati meritev pa so javno dostopni. Več tokrat gosta s Katedre za geoinformatiko in katastre nepremičnin na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prof.dr. Krištof Oštir in asistentka dr. Ana Potočnik Buhvald, člana mednarodne ekipe, ki sodeluje v misiji BIOMASS. FOTO: Satelit misije ESA BIOMASS s posebno radarsko tehnologijo beleži prostornino dreves, vej in podrasti iz lesa VIR: ESA (Evropska vesoljska agencija)

Jabolka, hruške in knjige Jan Stergar in Miloš Kosec o knjigi Enfilade : življenje stanovanja

Gost Jana Stergarja v novi epizodi podkasta Jabolka, hruške in knjige je Miloš Kosec, avtor knjige Enfilade (No!Press, 2024). Pogovor teče o zgodovini arhitekture, stanovanj, bivanja in o tem, kako so bile urbana zasnova in zgradbe orodje moči v rokah lastnikov ali snovalcev. Miloš Kosec tako v knjigi kot v pogovoru razkrije ogromno podrobnosti, ki ubežijo očem neukih posameznikov. Zelo priporočamo izredno zanimiv pogovor in branje knjige, ki odpira ogromno enfilad v nadaljnje razmišljanje. Foto: Natasha LaForce

Kulturna panorama Eno je sveto: preprosto in pristno

Z naslovom razstave Eno je sveto: preprosto in pristno, na gradu v Štanjelu, vas lepo pozdravljam, spoštovani poslušalke in poslušalci! O mojstrih likovne umetnosti Lojzetu Spacalu, Valentinu Omanu in Vladimirju Makucu več pozneje, likovna umetnost pa bo tudi osrednja tema tokratne oddaje. Posvetili se bomo še razstavama Dodekafonija, na kateri tri umetnike povezuje skupen vizualni umetniški jezik in Nova plošča, kot je svojo najnovejšo postavitev naslovil Sašo Vrabič ter razstavi Dober sin: manifestiranje mize pri vratih Tadeja Vaukmana. Poselitve ljubljanskega gradu so ta čas v ospredju arheoloških del, ki pomenijo tudi zaključek več desetletij trajajočih arheoloških raziskav na grajskem griču. Iz zgodovine bomo v prihodnost pogledali skozi prizmo načrtovane učbeniške politike, ki jo prinaša prenova učnega sistema. Vabimo vas k poslušanju!

Naši umetniki pred mikrofonom Arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig: "Vsak izdelek mora biti uporabniku prijazen."

Arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J Mächtig, ki so mu letos podelili Prešernovo nagrado, je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pri prof. Edvardu Ravnikarju. Bil je zaslužen za to, da se je leta 2002 ljubljanska Akademija za likovno umetnost preimenovala v Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 1967 je zasnoval kiosk K67, ki je bil v uporabi po vsej Jugoslaviji in širše, na primer na olimpijadi v Münchnu, kiosk pa so že leta 1970 vključili v zbirko Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Prešernovo nagrado so mu podelili, kot so poudarili v utemeljitvi, za življenjski opus, ki je vzpostavil temelj slovenske sodobne oblikovalske identitete. Zapisali so še, da "njegova praksa temelji na globokem razumevanju razmerja med tehnologijo, prostorom in človekom." Pogovor z nagrajencem je pripravila Tesa Drev Juh, posnel ga je Damjan Rostan.

Svet kulture Poetična drama Daneta Zajca Voranc se ponovno vrača na oder ljubljanske Drame

Poetična drama Daneta Zajca Voranc se ponovno vrača na oder SNG Drame Ljubljana v novi priredbi dramaturga Nika Žindaršiča in režiji Žive Bizovičar. V Lutkovnem gledališču Ljubljana je bila včeraj najmlajšim premierno namenjena predstava z naslovom Učiteljica, ki je nastala po predlogi istoimenske slikanice italijanske umetnice Susanne Mattiangeli. V dvorani Union v Mariboru se bo nocoj ob 19.30 začel 3. koncert Orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, v Galeriji Lojzeta Spacala na Gradu Štanjel pa so včeraj odprli prvi del razstave Eno je sveto: preprosto in pristno, ki je zasnovana kot poklon pesniku Srečku Kosovelu ob 100-letnici njegove smrti. Z likovno umetnostjo nadaljujemo v Ljubljani, kjer bodo v Galeriji P74 odprli razstavo fotografa Tadeja Vaukmana. V mestu Trenčin na zahodu Slovaške pa se bo z uličnim festivalom in svetlobno umetnostjo začelo odprtje Evropske prestolnice kulture. Vabljeni k poslušanju!

Slovenski solisti Violistka Maja Rome

Violistka Maja Rome je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Mileta Kosija, podiplomsko pa se je izobraževala v Ljubljani in na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu pri prof. Diemut Poppen. Delovala je kot solo violistka Orkestra Slovenske filharmonije, od leta 2019 pa kot docentka poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot solistka in članica Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je nastopala na več mednarodnih festivalih in sodelovala v različnih komornih zasedbah z vrhunskimi glasbeniki. Posveča se tudi sodobni glasbi, večkrat je krstno izvedla dela slovenskih skladateljev. Predvajamo: 1.Jani Golob: Concertino za violo in godala, 4. Solenne – Vivo assai Viola: Maja Rome Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Steven Loy 2.Franz Schubert: Arpeggione sonata, D. 821, 1. Allegro moderato Viola: Maja Rome Klavir: Mateja Hladnik

Skladatelj tedna Slavko Osterc, 2. del

Osterc se je med študijem v Pragi, ki je bila v začetku 20. stoletja eno izmed središč evropske avantgarde, seznanil s sodobnimi pogledi na glasbeno ustvarjanje. Osterčeva estetska usmeritev se je oplemenitila in okrepila z novimi pogledi v neobaročni in neoklasicistični smeri, z elementi konstruktivizma, tehnikami atonalnosti in atematičnosti ter z elementi četrttonske tehnike, skladatelj pa je razvil prepoznaven skladateljski slog tudi z ekspresionističnimi značilnostmi.

Koncert evroradia 90 let Helmuta Lachenmanna

Simfonični orkester Jugozahodnega radia iz Stuttgarta je 28. novembra lani v Liederhalle v Stuttgartu priredil koncert v počastitev 90. rojstnega dne skladatelja Helmuta Lachenmanna. Pod taktirko François-Xavierja Rotha je izvedel njegovi skladbi Marche fatale za veliki orkester in Izzvenevanje za klavir in orkester ter Beethovnovo 7. Simfonijo.

Za en bokal muzike Rezijanske plesne viže

Rezijanski citira in bunkula (violina in bas) sta nekoč bili glasbili, ki sta zaznamovali vse vesele priložnosti in praznovanja v dolini Rezije, še posebej za pusta in »šmarno mišo« - veliki šmaren, ko so se tam zbrali in veselili domačini, tudi tisti, ki so sicer šli za delom v svet. V zadnjem času se stvari spreminjajo, mi pa se posvečamo izvirnemu zvoku rezijanskih plesnih viž, kot so zvenele še tja do osemdesetih let, v izvedbah starih mojstrov.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Kurenti, maske in plesi

V tokratnem izboru del slovenskih skladateljev Igorja Dekleve, Iva Petrića, Alojza Srebotnjaka in Lojzeta Lebiča se bomo nekajkrat srečali tudi pustnih mask in običajev slovenskih pokrajin.

Nove glasbene generacije Sonus Ventis

Decembra 2024 je bil v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo koncert cikla Solo e da camera, na katerem je nastopil pihalni sekstet Sonus Ventis. Zasedba na ljubljanski Akademiji za glasbo deluje v razredu Mateja Šarca, sestavljajo pa jo flavtistka Hana Žvagen, oboist Andrej Petreski, klarinetistka Manca Rozmarič, hornistka Kristina Klančar, fagotistka Sofia Chorneii in saksofonistka Luna Georgia Vavourakis. Za koncert so glasbeniki izbrali štiri sodobna dela, tri izmed njih so napisali slovenski skladatelji, dva sta pripadnika mlajše generacije. Slišali bomo A Sense of the Wind Tilna Slakana, Printemps Henrija Tomasija, Caged Birds II Klare Mlakar in Mirador Marka Munija Mihevca.

Medenina in patina Novi galski veter/tretjič

Odpravljamo se na severni rob staroveške Galije, ki se je že v časih Vercingetoriksa imenoval Belgija. Ta je brez dvoma dežela z izjemnim izročilom godbeništva in je še danes dežela, kjer poleg običajnih godb na pihala cvetijo tudi fanfarski orkestri. Tokrat boste slišali dve izvirni skladbi izpod peresa belgijskih vodilnih glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja – Malo suito, op. 20 iz leta 1935 Valonca Jeana Absila, leta 1963 zložen Capriccio Flamca Marcela Poota in skladbo Il Signor Brossini Dirka Brosséja. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom Jana Van der Roosta.

Ženske v svetu glasbe Violinistka Božena Angelova

Umetnica Božena Angelova je asistentka za violino na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu.

Skladatelj tedna Slavko Osterc, 1. del

Skladatelj Slavko Osterc, eden vodilnih ustvarjalcev slovenske glasbe 1. polovice 20. stoletja, je bil izrazit modernist. V prvi polovici 20. stoletja je ustvaril zelo obsežen opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so številna komorna in simfonična dela, kantate, magnifikat, opere in baletna glasba, klavirske skladbe, samospevi in zborovske skladbe.

Glasbena skrinjica Umetnine, ki so navdihnile glasbo CXXI: Svet Francisca Goye v glasbi Hansa Wernerja Henzeja

Fantazija za orkester Los caprichos Hansa Wernerja Henzeja se napaja v seriji grafik Francisca Goye, ki neusmiljeno razkrivajo praznoverje, družbeno hinavščino in razkroj razuma. Henze v devetih stavkih ne ilustrira podob, temveč ustvarja glasbeni svet, ki z bežnimi, temnimi zvočnimi utrinki odseva njihovo vsebino. Oddaja poslušalca vodi skozi Goyev nočni labirint – med grotesko, ironijo in bolečo resnico o človeški naravi.

Obiski kraljice Novi arhivski posnetki organistke Nike Frelih

V okviru projekta Talenti EU regij in Arsovega cikla Obiski kraljice v živo je konec leta 2024 v cerkvi sv. Martina na Bledu koncertirala organistka Nika Frelih, za arhiv Radia Slovenija pa je v aprilu leta 2025 posnela tudi solistična orgelska dela slovenskih in tujih avtorjev - Georga Muffata, J. S. Bacha, Paula Hindemitha, W. A. Mozarta in Gašperja Jereba. Nika Frelih je trenutno študentka orgel na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju.

Jazzovska jutranjica Jure Pukl - intervju v živo

Vabljeni k poslušanju sredine Jazzovske jutranjice. V njej bomo v živo gostili saksofonista Jureta Pukla. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu Analog AI, in še o marsičem se bom z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. Jure Pukl v sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu!

Orkestralni jazz Ed Partyka - Arranger & Composer

Gostoval je tudi pri nas. Leta 2003 je izvedel koncert z Big Bandom RTV Slovenija v legendarnem studiu 14, ki ga seveda že dolgo nimamo več.

Jazz avenija Vincent Peirani - harmonikar

Pred njegovim nastopom v Ljublajni bomo oddajo namenili francoskemu harmonikarju Vincentu Peireaniju.

Samo muzika Saksofonist Jure Pukl

Oddajo bomo namenili verjetno najbolj prodornemu glasbeniku sodobne slovenske jazzovske scene – saksofonistu Juretu Puklu. Pravkar je izdal album Analog AI, ki je bil nominiran za številne ugledne jazzovske nagrade. Njegova zasedba bo aprila nastopila na prestižnem jazzovskem srečanju JazzAhead v Bremnu. Pred vrati je tudi jazzovska klinika v Velenju, ki jo vodi že dobro desetletje. O vsem tem se bo z Juretom Puklom pogovarjal Marko Kumer.

Jazz Ars Pianist Eddie Palmieri – in memoriam

Inovativni glasbenik latino-jazza in skladatelj Eddie Palmieri je umrl 6. avgusta lani, star 88 let. V svoji karieri je posnel skoraj 40 albumov. Velja za enega najbolj inovativnih umetnikov v zvrsti rumbe in latino džeza. Palmieri je latino jazz prepletal s funkom, soulom in družbenokritičnimi sporočili. Oddajo bomo namenili njegovemu ustvarjanju.

Tretje uho Tadej Drnovšek - Forgiveness

Nov album sodobnega jazza z elementi funka, balkansko ljudsko glasbo ter celo nekaj elementov pop glasbe.

Jazz session Kurt Elling & Yellowjackets

Kultna fusion jazz zasedba z legendarnim vokalnim solistom posneta v živo na jazz festivalu Leverkusen. EBU koncert.

Jazzovska jutranjica Nina Strnad - intervju

V sredini Jazzovski jutranjici na Programu Ars smo v živo gostili Nino Strnad - pevko, tekstopisko, komponistko in še marsikaj. O nedeljskem koncertu v ljubljanski Drami in še o marsičem se je z njo pogovarjal Hugo Šekoranja.

Jazz avenija Multiinstrumentalist in skladatelj Lloyd Miller – in memoriam

Lloyd Miller je bil glasbenik, ki ga dandanes skoraj nihče ne pozna. Umrl je 27. decembra leta 2024, star 86 let. Nocojšnjo oddajo namenjamo njegovi glasbi. Bil je eden prvih, ki je spajal jazz in različne svetovne glasbe, predvsem vzhodne – perzijske.

Samo muzika Pevka Nina Strnad

V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali skladbe v interpretaciji odlične slovenske pevke jazza Nine Strnad. Spremljali jo bodo različni slovenski veliki jazzovski orkestri.

Jazz Ars Pihalec John Ruocco – in memoriam

Oddajo smo namenili Johnu Ruoccu, skladatelju in solistu na klarinetu in na različnih saksofonih. John Ruocco je manj znan, toda izvrsten ameriški jazzovski glasbenik, umrl je 21. maja lani v Haagu na Nizozemskem, star 72 let.

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion - 6. del

Radijski cikel predstavlja dvajset temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjeva epa Iliada in Odiseja ter Vergilov ep Eneida. Šesti del cikla nosi naslov XVIII. in XIX. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Kakor poslej bo Ahila spet videti prvega v boju … '' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Ahil – Borut Veselko Antiloh – Brane Grubar Tetis – Majda Grbac Hefaistos – Andrej Kurent Agamemnon – Slavko Cerjak Odisej – Ivan Rupnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995

Kratka radijska igra Stefano Benni: Naključja

Kratka radijska igra raziskuje ozadje vljudnega in naučenega jezikovnega koda med zaljubljencema. Ker je odtujitev človeka od notranjega doživljanja tolikšna, da lastnih čustev in občutij ne prepoznava in ne ve, kaj z njimi početi, vse razen jezika deluje kot naključje. Ta naključja povzročajo zadrego in začudenje, vendar niti to ne more prikriti pristnih, nežnih čustev mladih zaljubljencev. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Janko Petrovec Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Gospod – Rok Kravanja Gospodična – Lena Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018.

Radijska igra Gordana Kunaver: Moj bog, Diego

Radijsko delo izpoveduje notranjo stisko sodobnega človeka ob pomoči pesniške metafore in asociativnega spajanja posameznih prvin. Iz take avtoričine pesniške odločitve je nastala igra, ki spominja na pesniški kolaž. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Prva ženska – Majda Potokar Druga ženska – Slavka Glavina Tretja ženska – Iva Zupančič Prvi moški – Radko Polič Rac Drugi moški – Dare Valič Deček – Janko Šintler Deklica – Milena Janežič Sodelovali so še – Jana Osojnik, Tone Homar, Franček Drofenik in učenci osnovne šole Dolomitskega odreda Polhov Gradec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1978

Radijska igra Ivan Cankar (prir. Ludvik Kaluža): O človeku, ki je izgubil prepričanje

Job Mrmolja nekega dne ugotovi, da je izgubil svoje prepričanje. V iskanju izgubljenega smisla se poda med ljudi, ki pa prepričanja ne razumejo kot notranje vodilo, temveč kot blago, navado ali modni dodatek. Njegovi sogovorniki razkrivajo svet, v katerem se prepričanja menjavajo, prodajajo, skrivajo ali zavržejo, resnice pa nadomeščajo predsodki in prazne besede. In kaj je človek, ko nima več prepričanja? Prirejevalec: Ludvik Kaluža Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor glasbe: Gustav Ipavec Izvajalec glasbe (tubist): Uroš Vegelj Pripovedovalka – Nika Rozman Job Mrmolja – Blaž Šef Filemon Sova – Miha Bezeljak Sempronij Sljuka – Anže Zevnik Mavricij Trska – Lidija Sušnik Gospod poslanec – Miha Rodman Policist – Maruša Kink Urednik pri časopisu Resnica – Peter Harl Prvi najditelj Jobovega prepričanja – Tina Vrbnjak Drugi najditelj Jobovega prepričanja – Predrag Mitrović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v okviru študija radijske igre in režije na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo v razredu rednega profesorja Aleša Jana maja 2009

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion - 5. del

Radijski cikel predstavlja dvajset temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjeva epa Iliada in Odiseja ter Vergilov ep Eneida. Peti del cikla nosi naslov XV., XVI. in XVII. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Strašen si, sin Pelea, hranila je z žolčem te mati …'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Hektor – Milan Štefe Aias – Zoran More Ahil – Borut Veselko Patroklos – Jožef Ropoša Apolon – Boris Kerč Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.

Kratka radijska igra Egist Zagoričnik: Nezgoda o kralju Matjažu

Delo parodira slovensko duhovno in politično realnost svojega časa, pri čemer se ta na simbolni ravni razgrinja skozi mitološki podobi kralja Matjaža in Noeta. Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Kralj Matjaž – Evgen Car Noe – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenije junija 1992.

Kratka radijska igra Andrej Blatnik: Točka taljenja

Moralistično ogorčenje zaželene novinarke se v srečanju z znanim zapeljivcem hitro prelevi v samoljubno razočaranje. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski Mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Interpreta – Vesna Vončina in Matej Puc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2011.

Radijska igra Miroslav Košuta: Gora, imenovana sin

Miroslav Košuta: Gora, imenovana sin Radijska igra je pripoved o trpljenju mater in žena, katerih sinovi in možje so v partizanih. Igro so leta 1982 posneli v studiih Radia Trst in je edina celovečerna igra po njegovi predlogi, ki jo hranimo v arhivu Radia Slovenija. Igra je in memoriam Miroslavu Košuti, ki se je od tega sveta v 90. letu starosti poslovil v ponedeljek, 2. 2. 2026. Košuta, rojen leta 1936 v Križu pri Trstu, je osnovno šolo obiskoval v domači vasi, nižjo srednjo šolo pa v Trstu, kjer je na višji gimnaziji s slovenskim učnim jezikom tudi maturiral. Študij primerjalne književnosti in literarne teorije je nadaljeval na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi leta 1962 se je zaposlil kot novinar in urednik na tedanjem Radiu Ljubljana, po skoraj petnajstih letih pa se je vrnil v Trst. Tam je bil najprej tri sezone dramaturg v Slovenskem stalnem gledališču, nato je pri Založništvu tržaškega tiska do leta 1978 urejal mesečnik Dan, da bi se zatem vse do upokojitve kot ravnatelj in umetniški vodja vrnil v Slovensko stalno gledališče. Sicer pa je že leta 1963 izšla njegova prva pesniška zbirka z naslovom Morje brez obale. V tematsko osišče njegove lirike sodijo poosebljene podobe Trsta, te razpirajo predvsem strah kot ne le osebno, pač pa zgodovinsko breme slovenske skupnosti, kraške pokrajine njegovega otroštva in seveda ljubezen. Pisal je tudi izredno zvočno in igrivo poezijo za otroke, dramatiko in radijske igre. Ostajajo nam tudi njegovi prevodi iz italijanščine in španščine. Režiser: Jože Babič Tonska mojstra: Mario Savini, Paolo Palutan Redaktorica: Nataša Sosič Nastopajo – Tone Gogala, Štefka Drolc, Lidija Kozlovič, Marinka Theuerschuh, Ivan Buzečan, Anton Petje, Bogdana Bratuž Posneto v studiih Radia Trst marca 1983.

Radijska igra Jaša Zlobec: Rutinski primer

Novinar se znajde v dilemi, ali naj se konformno podredi mnenju večine ali pa ostane zvest samemu sebi. Odloči se za drugo pot, na kateri pa naleti na veliko nevšečnosti, ki bistveno določajo njegovo nadaljnjo življenjsko usodo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Novinar – Ivo Ban Oče – Vladimir Skrbinšek Žena – Marijana Brecelj Sin – Evelin Pristavec Šef – Boris Juh Prvi zasliševalec – Marko Okorn Drugi zasliševalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto marca 1984 v studiih Radiotelevizije Ljubljana.

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 4. del

Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Četrti del cikla ima naslov 11., 12., 13. in 14. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Stolpi povsod in obrane cede od krvi se junakov …'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Sokos – Sandi Pavlin Pulidamas – Iztok Jereb Hektor – Milan Štefe Poseidon – Boris Juh Aias – Zoran More Aiant – Brane Grubar Agamemnon – Slavko Cerjak Nestor – Saša Miklavc Odisej – Ivan Rupnik Diomedes – Rober Prebil Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995

Kratka radijska igra Jerome Klapka Jerome, Bogdan Gjud: Spomenik v Pragi

Igra je nastala po odlomku iz satiričnega dela Trije možje se klatijo. Skeč razpira tematiko alkoholizma prek odnosa med alkoholikom in prijateljema. Ta z neuspešnimi poskusi pomoči razkrijeta trdovratnost odvisnosti in omejitve dobronamernih prijateljskih intervencij. Režiser: Aleš Jan Prevajalec: Ciril Štukelj Prirejevalec: Bogdan Gjud Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Jerome – Aleš Valič George – Tone Gogala Harris – Zvone Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1998

Musica sacra Ob 100-letnici smrti skladatelja Antona Foersterja

Čeprav je bil češkega rodu, je pomembno vplival na razvoj slovenske sakralne glasbe. Večino življenja je preživel v Ljubljani, kjer je deloval kot regens chori in organist ljubljanske stolnice, urejal je revijo Cerkveni glasbenik, ustanovil je tudi orglarsko šolo Cecilijinega društva, ki jo vodil od leta 1877 do leta 1908 in v njej vzgojil veliko število slovenskih organistov. Je tudi avtor opere Gorenjski slavček, ki velja za prvo slovensko opero.

Bogoslužje Prenos maše iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika

Na šesto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika. Mašuje župnik Danijel Lasbaher. Pri maši sodeluje Župnijski mladinski pevski zbor Cvetane Príol pod vodstvom Eve Kovačevič.

Sedmi dan Postni čas - obdobje duhovne prenove

Postni čas je obdobje tišine, razmisleka in notranje prenove. Kaj sploh pomeni post v krščanskem življenju? Je le odpoved hrani ali veliko več kot to? Spregovorili bomo o tem, čemu post služi, kako nas vabi k večji zbranosti, solidarnosti in poglobitvi odnosa z Bogom ter z bližnjimi. Posebej bomo osvetlili tudi pomen pepelnice – zakaj smo v katoliški tradiciji zaznamovani s pepelom in kako to znamenje pokore in spreobrnjenja govori o minljivosti, ponižnosti in novem začetku. O trenutku ustavitve, razmisleka in duhovne prenove govori duhovnik dr. Anže Cunk.

Sledi večnosti Sinoda v praksi: poslušanje, dialog, skupnost

Sinodalna pot v Katoliški cerkvi je v izvedbeni fazi 2025-2028, ta pa je usmerjena v poglobitev občestva, k temu da Cerkev postane skupnost poslušanja in tudi dialoga. Papež Leon XIV. vabi, naj Cerkev ostane »misijonarska, Cerkev, ki gradi mostove. Sinoda o sinodalnosti, ki jo je papež Frančišek začel leta 2021, je večletni svetovni podvig. Decembra lani je bilo tudi vseslovensko srečanje Ogenj upanja, ki je eden od korakov izvedbene faze sinode o sinodalnosti v Sloveniji. Gostje v oddaji so bili sestra Marjeta Pija Cevc, dr. Igor Bahovec in Matej Cepin.

Sedmi dan Umetniki za Karitas

Izjemna razstava vsako leto ob kulturnem prazniku krasi galerijo Družina v Ljubljani. Kaj pomenijo ta dela umetnikov, kakšno je njihovo sporočilo in zakaj so tako pomembna tudi ob slovenskem kulturnem prazniku? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili umetnostno zgodovinarko, kustosinjo, likovno kritičarko in kuratorko Anamarijo Stibilj Šajn. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.

Bogoslužje Prenos maše iz Brezovice pri Ljubljani

Na peto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz župnjjske cerkve svetega Antona puščavnika na Brezovici pri Ljubljani. Mašuje župnik Jožef Pôje. Pri maši poje Mešani pevski zbor Brezovica pod vodstvom Toneta Rozmana. Na orgle igrata Ana in Lucija Žitko.

Musica sacra Na praznik slovenske kulture - z uglasbeno poezijo Filipa Terčelja

Filip Terčelj je poet, ki mu v slovenskem kulturnem prostoru še vedno namenjamo premalo prostora. Nedavno je minilo 80 let od njegove smrti. Kot vsestranski kulturni delavec in duhovnik je že kmalu postal trn v peti italijanskim fašistom, pozneje tudi povojnim oblastnikom. Žrtvoval se je za narod, njegove pesmi, polne slutenj in bolesti, a tudi neuklonljive volje do življenja, pa so navdihnile mnoge slovenske skladatelje sakralne glasbe.

Sledi večnosti V duhu Don Boskovega centra v Mariboru – zgodba skupnosti

V Katoliški cerkvi so 31. januarja praznovali god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. Lani novembra je Don Boskov center Maribor obhajal 10-letnico blagoslova cerkve sv. Janeza Boska, edine v Sloveniji, ki je posvečena temu velikemu vzgojitelju in učitelju mladih. Slovesno sveto mašo je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ob somaševanju salezijanskega predstojnika Petra Končana, bivših župnikov in drugih duhovnikov. V desetih letih je cerkev postala srce skupnosti, prostor vere, mladih, družin in kulture. Naša gosta sta bila ravnatelj salezijanske skupnosti v Mariboru, župnik Marko Košnik in direktor zavoda Andreja Majcna ter Andrej Knez, župljan in član župnijsko-pastoralnega sveta.

Sedmi dan Luč sveta

Govorili bomo o prazniku luči in srečanja z Gospodom. To je svečnica, ki jo praznujemo drugega februarja. Skupaj se bomo vrnili k svetopisemskemu dogodku, ko sta Marija in Jožef prinesla Jezusa v tempelj ter tam srečala Simeona in Ano, ki sta v judovskemu dečku prepoznala obljubljeno Luč sveta. Razmišljali bomo o simboliki sveče kot znamenju Kristusove navzočnosti, vere in upanja ter o blagoslovu sveč, ki nas spremljajo v molitvi skozi vse leto. Dotaknili se bomo tudi ljudskih običajev in pregovorov, ki so se skozi čas prepletali z verskim praznovanjem ter odražali povezanost človeka z naravo in Božjim stvarstvom. Novinar, voditelj in urednik Nejc Krevs bo gostil dr. Matjaža Celarca, docenta na Katedri za sveto pismo in judovstvo ter duhovnika ljubljanske nadškofije.

Bogoslužje Prenos maše iz Ljubljane

Na četrto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja. Mašuje frančiškan p. Pavle Jakop. Poje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Anja Lenarčič. S kitaro jih spremlja Peter Berden.

Musica sacra Svečnica v napevih notredamske šole

Svečnica oz. praznik Jezusovega darovanja v templju je praznik , s katerim se 40 dni po božiču, končuje božični čas. Po stari ljudski navadi se pri bogoslužju na ta dan blagoslavljajo tudi sveče; to je torej tudi praznik luči, saj ga obhajamo v dneh, ko so dnevi že daljši in že slutimo pomlad, s svetlobo, po kateri smo hrepeneli vso zimo. Tokrat jo boste lahko začutili v notredamskih napevih iz 12. stoletja, namenjenih prav za ta dan.

Lirični utrinek Tone Škrjanec: Ne vem ne vem

Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec najverjetneje ni mislil na pustni torek, ko je v pesmi Ne vem ne vem zapisal verz postanite lahki, bodite svetloba, toda kot tolikokrat poprej je tudi v tej pesmi lepo ubesedil trenutke, iskanje, gotovost in negotovost. Interpret Saša Tabaković, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.

Literarni nokturno Jakob Kelemina: Kurent

Na pustni torek se v različnih slovenskih mestih po ulicah sprehajajo tudi kurenti. Značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice po izročilu s poskakovanjem in truščem odganja zimo in kliče pomlad. Raziskovalci sicer ločujejo med kurentom kovačem v slovenski slovstveni folklori in kurentom v pustnih šegah. Oba lika druži podoben duh. Podobno kot pustni kurent prežene zimo, kovač kurent prežene smrt in hudiče. Slovenski literarni zgodovinar, teoretik in folklorist Jakob Kelemina je o Kurentu zapisal nekaj zgodb v delu z naslovom Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, ki je izšlo daljnega leta 1930. V kratke pripovedi je ujeta raznovrstna kurentova narava. Po eni strani je bil božanstvo nadnaravnih moči, v čemer spominja na starogrškega Dioniza, po drugi pa pravljično bitje, veseljak in šaljivec. Interpretira Tomaž Gubenšek, glasbena oprema Nejc Bečan, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Marko Bratuš, redakcija Vlado Motnikar in Tesa Drev Juh, produkcija 2007.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 44/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Lirični utrinek Esad Babačić: Včasih si ...

Esad Babačić je marsikaj, bralkam in bralcem se je v zadnjih letih priljubil kot avtor kolumen in esejev, vendar ni najmanjšega dvoma, da je pesnik s pesniško dušo. V zbirki Včasih je objavil kar nekaj enovrstičnic in dvovrstičnic, ki prepričajo s svojo rezko lepoto in življenjskim uvidom. Pesem, ki se začne z verzom Včasih si ..., sodi s petimi verzi med daljše, vendar jo bi prepoznali kot avtorjevo tudi v temi. , Interpret Saša Tabaković, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026. Interpretacija: Saša Tabaković.

Literarni nokturno Tina Vrščaj: Učne ure Eve K.

Pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj je pred kratkim objavila nov roman z naslovom Učne ure Eve K. Roman je nadaljevanje romana Na Klancu, beremo pa ga lahko tudi samostojno, ne da bi Evo poznali od prej. V ospredju so še kako pereča problematika na osnovni šoli, medvrstniško nasilje in sodobni odnos do otrok, v izbranem odlomku pa se romaneskna junakinja znajde v zagatni situaciji, ki spominja na razbito zrcalo. Z romanesknim delom Tine Vrščaj se bomo srečevali tudi v marcu. Natančneje 9. marca ob 19-ih bo v Cankarjevem domu Literarni večer o romanu Na klancu - namenjen je vsem, še posebej pa maturantom, saj je delo predvideno za letošnji esej na maturi. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Saša Mihelčič, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.

Literarni portret Dim Zupan

Dima Zupana v Literanem portretu gosti in predstavlja Vida Curk, in sicer z odlomki iz njegovih romanov za odrasle bralce – Leteči mački in Hudo brezno. Dim Zupan, sin Vitomila Zupana, je na uspešno pisateljsko pot stopil razmeroma pozno, pri petinštiridesetih letih, in to s prozo za mlajše bralce. Ob njej je napisal tudi tri romane za odrasle. Gost oddaje Dim Zupan, avtorica scenarija Vida Curk, režiserka Ana Krauthaker, bralec Aleksander Golja, igralca Zvone Hribar in Ljerka Belak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, Redaktorici Vida Curk in Petra Meterc. Posneto leta 2005.

Spomini, pisma in potopisi Spomini, pisma in potopisi

Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.

Humoreska tega tedna Marcel Mariën: Liki s krme

Vsestranski belgijski ustvarjalec Marcel Mariёn (1920– 993) se je zelo mlad pridružil vrstam belgijskih nadrealistov in bil verjetno eden najbolj vsestranskih in presenetljivih ustvarjalcev med njimi. Vodilo Mariёnovega likovnega ustvarjanja je bilo izdelovati osupljive objekte, s katerimi bi se osvobodil diktature objekta, torej preobračati smisel in vsakdanji kontekst objektov, spreminjati naš pogled nanje. Podobno velja za njegove novele; v njihovo središče pisatelj postavi večinoma precej obskuren lik, ki ga sovpadanje neznatnih dogodkov njegove vsakdanje banalnosti ali pa absurdnost njegovih teženj razkrije v vsej smešnosti, nenavadnosti, tragikomičnosti ali paradoksalnosti. V Belgiji danes kultno avtorjevo knjigo Liki s krme, iz katere smo izbrali novele Gorski duh, Nevarni dnevi, Alkimistične nosnice in Jasna noč, je poslovenila Suzana Koncut. Prevajalka: Suzana Koncut; režiser: Jože Valentič; igralec: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Mirko Marinšek; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2010.

Lirični utrinek Kornel Filipowicz: Suženjstvo

Pesem Suženjstvo je napisal poljski pesnik Kornel Filipowicz. Pesnik jo je objavil pred tridesetimi leti; kaj ga je spodbudilo k pisanju, ni znano, toda pesem zveni nadvse aktualno. Interpretka Tina Resman, prevajalka Jana Unuk, režiserka Živa Bizovičar, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2021.

Literarni nokturno Publij Ovidij Naso: Ljubezni

Več kot dva tisoč let že beremo poezijo starorimskega pesnika Publija Ovidija Nasa. Njegovo pesnjenje odlikujejo pestri motivi in oblikovno mojstrstvo, in sicer tako radožive ljubezenske pesmi kot elegije, ki jih je pisal potem, ko je bil leta 8 izgnan v Pont ob Črnem morju. V treh knjigah poezije z naslovom Ljubezni humorno govori o ljubezenskem življenju v starem Rimu. Prevajalec Marko Marinčič, interpret Aleš Valič, režiser Marko Bratuš glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Zoran Crnkovič. Posneto pozimi 2007.

Izbrana proza Samantha Harvey: Na krožnici

V romanu Na krožnici (Orbital, 2023) Samanthe Harvey šest astronavtov v vesoljski ladji 9 mesecev kroži okrog Zemlje. Za knjigo je pisateljica leta 2024 dobila bookerja, bil je tudi uspešnica New York Timesa. Gre za berljivo in hkrati k razmišljanju spodbujajoče besedilo, prerez žanrov: znanstvene fantastike in literarno filozofskega premišljevanja o Zemlji in vesolju ter smislu bivanja z zornega kota šesterice, dveh žensk in štirih moških različnih narodnosti. Samantha Harvey, rojena leta 1975, je avtorica petih romanov in spominskega dela. Odlomek za radijsko Izbrano prozo je prevedla Miriam Drev. Roman Samanthe Harvey z naslovom V orbiti je pravkar izšel pri založbi Morfemplus v prevodu Igorja Harba. Interpretira Saša Mihelčič, prevajalka Miriam Drev, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Urednica oddaje Staša Grahek.

Ars in Drama Ars in Drama - Nina Strnad & Big Band RTV Slovenija

Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!

Sobotni operni večer Léo Delibes: Lakmé v neposrednem prenosu iz Maribora

Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.

Neposredni prenos Simfoniki, dirigent Ivan Repušić in violinist Roman Simović

Peti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Ivan Repušić Roman Simović, violina Dmitrij Šostakovič: Violinski koncert št. 1 v a-molu op. 77 (99) (dodatek) Eugène Ysaÿe: Sonata za violino solo št. 3 v d-molu, op. 27 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88, B. 163

Neposredni prenos Otvoritveni koncert 9. Zimskega festivala

Z Zimskim festivalom organizator – Festival Ljubljana – zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto in z nastopi priznanih domačih in tujih umetnikov bogati kulturno življenje mesta ter ustvarja edinstveno glasbeno vzdušje. Na nocojšnjem otvoritvenem koncertu je nastopil Orkester Slovenske filharmonije, ki je tudi rezidenčni orkester Festivala Ljubljana 2026. Vodil ga je slavni in orkestru dobo znani dirigent Charles Dutoit, pridružili pa se mu so različni mednarodno priznani umetniki in skupaj z njim poustvarili mojstrsko delo Hectorja Berlioza, njegovo dramsko simfonijo Romeo in Julija, op. 17. Kot solisti se predstavljajo: tenorist Cyrille Dubois, ki ga francoski in mednarodni mediji uvrščajo med vodilne glasove njegove generacije, mezzosopranistka Julie Boulianne, znana po vlogah v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta in novih pristopih k francoskemu vokalnemu repertoarju, ter basist Edwin Crossley-Mercer, ki pogosto gostuje v Berlinski filharmoniji, Dunajski državni operi in na Salzburškem festivalu. Vsem pa se pridružuje še mogočna zborovska zasedba, v kateri nastopata ugledni litovski Državni zbor iz Kaunasa – ta žanje uspehe že od svoje ustanovitve leta 1969, in Festivalski zbor Virtuozi, ki ga vodi maestro Bojan Suđić.

Neposredni prenos Recital Prešernove poezije

Jubilejni 40. recital Prešernove poezije organizira Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Recital hkrati poteka še na dveh prizoriščih, na Bevkovem trgu v Novi Gorici in na Grajskem trgu v Mariboru. Letošnji slavnostni govornik je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in režiser Aleš Jan, pobudnik in organizator prvega recitala pred štirimi desetletji. Recital je po Janovih besedah takrat pomenil "manifestacijo, ki naj bi na področju umetniške besede pokazala, da je kultura in z njo slovensko gledališče in slovenski igralci trdno odločena spodbujati, ustvarjati in braniti slovensko besedo". Recital se na vseh treh prizoriščih začenja z Zdravljico. V Ljubljani v interpretaciji dramske igralke in jubilantke Marijane Brecelj in v pevski različici Ane Vipotnik. V Mariboru v interpretaciji Vlada Novaka. V Novi Gorici pa v izvedbi Vokalne skupine DiVox. Recital v Ljubljani povezuje napovedovalka Maja Moll. Režira ga študent AGRFT Marko Rengeo. Urednik prenosa je Matej Juh. Pri izvedbi ljubljanskega dela recitala Združenju dramskih umetnikov Slovenije organizacijsko in finančno pomaga oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana. Novogoriški recital poteka v sodelovanju s SNG Nova Gorica in JSKD, mariborski pa ob podpori Radia Maribor, SNG Maribor in lokalnih partnerjev.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Luisa Miller v odloženem prenosu z Dunaja

Zgodba o mladih zaljubljencih, ki ju intrige in pokvarjena družba pahnejo v smrt.

Neposredni prenos Državna proslava ob kulturnem prazniku

V ospredju državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku na predvečer Prešernovega dne so vedno nagrajenci in tako je tudi letos. Prešernovi lavreati za leto 2026 so Mateja Bučar in Saša J. Mächtig za življenjsko delo ter Petra Seliškar, Ana Pepelnik, Jasmina Cibic, Gregor Božič, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak za ustvarjanje zadnjih treh let.

Neposredni prenos Akademija LIVE: V duhu Beethovna, alumni in profesorji

Akademija live: Na valovih Dvorane Julija Betetta je nov koncertni cikel Akademije za glasbo, ki bo do konca leta na treh večerih ponudil nastope mednarodno uveljavljenih slovenskih glasbenikov, ki se bodo predstavili tudi v predkoncertnih pogovorih o glasbeni umetnosti, ljubljanski akademiji in študiju ter delovanju v tujini. Na prvem koncertu nastopajo članica Züriškega komornega orkestra violinistka Tanja Sonc ter klarinetist Matic Kuder in hornist Andrej Žust, ki sta člana Berlinskih filharmonikov. Sodelovali bodo pri izvedbi Septeta v Es-duru, op. 20 Ludwiga van Beethovna, za izvedbo katerega se jim bodo pridružili še fagotist Miha Mitev, violistka Maja Rome, violončelist Eldar Saparayev in kontrabasist Zoran Marković.

Mozartine Mozartine 2026 - 2. koncert

Na drugi nedeljski matineji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta se kot solista predstavila Uršula in Yasumichi Iwaki, program pa je bil v celoti posvečen zvoku godal. Zvenele so štiri skladbe, ki v raznolikih slogih in razpoloženjih razkrivajo izrazno širino godalnega repertoarja ter komorno muziciranje kot osrednje vodilo letošnjega matinejskega cikla.

Neposredni prenos Matura 2026: Ivan Cankar (prir. Tatjana Doma): Na klancu (neposredni prenos iz SLG Celje)

Ženska je osrednji lik v kar sedmih Cankarjevih romanih in to velja tudi za roman Na klancu, v katerem je pisatelj zapisal zgodovino svoje domačije in postavil literarni spomenik svoji materi. Avtorica priredbe besedila, režiserka bralne uprizoritve in dramaturginja Tatjana Doma se je v priredbi osredotočila na Francko in njeno doživljanje sveta, ki ga neobhodno zaznamujeta revščina in nezmožnost preseganja življenjskih omejitev. Gledališko-radijsko izvedbo so pripravili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, dogodek pa smo v neposrednem prenosu predvajali na programu Ars.

Neposredni prenos VIP in festival baročne glasbe: Kraljevsko

Janez Krstnik Dolar: Missa sopra la bergamasca | Maša na bergamasco Georg Friedrich Händel: Coronation Anthem | Kronanjski spevi Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik dirigent Ernestina Jošt sopran Federica Lo Pinto mezzosopran Barbara Potočnik alt Gašper Banovec tenor Tadej Osvald bas

Ars in Drama Ars in Drama - Nina Strnad & Big Band RTV Slovenija

Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!

Sobotni operni večer Léo Delibes: Lakmé v neposrednem prenosu iz Maribora

Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.

Mozartine Mozartine 2026 - 2. koncert

Na drugi nedeljski matineji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta se kot solista predstavila Uršula in Yasumichi Iwaki, program pa je bil v celoti posvečen zvoku godal. Zvenele so štiri skladbe, ki v raznolikih slogih in razpoloženjih razkrivajo izrazno širino godalnega repertoarja ter komorno muziciranje kot osrednje vodilo letošnjega matinejskega cikla.

Mozartine Mozartine 2026 - 2. koncert

Na drugi nedeljski matineji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta se kot solista predstavila Uršula in Yasumichi Iwaki, program pa je bil v celoti posvečen zvoku godal. Zvenele so štiri skladbe, ki v raznolikih slogih in razpoloženjih razkrivajo izrazno širino godalnega repertoarja ter komorno muziciranje kot osrednje vodilo letošnjega matinejskega cikla.

Jazz Ars All Stars Kristijan Krajnčan Quartet - Med se iskri v temi

Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).

Neposredni prenos EBU Rojstni dan umetnosti - Rok Zalokar

Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Tako skrbno izbrano zvočno materijo prepušča spontanosti, igri in poslušanjem nepredvidljivim zvočnim kombinacijam. Letošnji prispevek Radia Slovenija je oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. V zadnjih šestih letih kot svojo osrednjo ustvarjalno platformo vzdržuje kolektiv Zhlehtet. Rezultat tega je bila kritiško priznana serija skladb in albumov, vključno z najnovejšo izdajo ploščo Pieces for Collective Change. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 je Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.

Mozartine Mozartine 2026: 1. koncert

Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihalne in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Mozartine Mozartine 2026: 1. koncert

Na sporedu sta bili dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Jazz Ars All Stars Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. V Jazz Klubu Kazina predstavljajo diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. Izbrani slovenski jazzisti so v Jazz Klubu Kazina predstavili diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Glasovi svetov Joannis Kapodistrias: od ruskega zunanjega ministra do prvega grškega predsednika

250 let od njegovega rojstva o enem najvplivnejših evropskih politikov zgodnjega 19. stoletja

Neposredni prenos Otvoritveni koncert 9. Zimskega festivala

Z Zimskim festivalom organizator – Festival Ljubljana – zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto in z nastopi priznanih domačih in tujih umetnikov bogati kulturno življenje mesta ter ustvarja edinstveno glasbeno vzdušje. Na nocojšnjem otvoritvenem koncertu je nastopil Orkester Slovenske filharmonije, ki je tudi rezidenčni orkester Festivala Ljubljana 2026. Vodil ga je slavni in orkestru dobo znani dirigent Charles Dutoit, pridružili pa se mu so različni mednarodno priznani umetniki in skupaj z njim poustvarili mojstrsko delo Hectorja Berlioza, njegovo dramsko simfonijo Romeo in Julija, op. 17. Kot solisti se predstavljajo: tenorist Cyrille Dubois, ki ga francoski in mednarodni mediji uvrščajo med vodilne glasove njegove generacije, mezzosopranistka Julie Boulianne, znana po vlogah v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta in novih pristopih k francoskemu vokalnemu repertoarju, ter basist Edwin Crossley-Mercer, ki pogosto gostuje v Berlinski filharmoniji, Dunajski državni operi in na Salzburškem festivalu. Vsem pa se pridružuje še mogočna zborovska zasedba, v kateri nastopata ugledni litovski Državni zbor iz Kaunasa – ta žanje uspehe že od svoje ustanovitve leta 1969, in Festivalski zbor Virtuozi, ki ga vodi maestro Bojan Suđić.

Ars humana Sisi in njen svet

Avstrijska cesarica in ogrska kraljica Elizabeta (1837–1898), najbolj znana po vzdevku Sisi, je v drugi polovici 20. stoletja postala nekakšna pop ikona. Zakaj je bila ta cesarica zanimiva zgodovinska osebnost, koliko je bila politično dejavna in v kakšnem odnosu je bila do Slovencev – o teh in drugih vprašanjih, povezanih s Sisi, v pogovoru z zgodovinarjem dr. Gregorjem Antoličičem, avtorjem prve slovenske biografije o njej z naslovom Sisi – nerazumljena cesarica (Cankarjeva založba, 2025). FOTO: cesarica Elizabeta v poročni obleki, izrez iz naslovnice knjige Sisi – nerazumljena cesarica (Cankarjeva založba, 2025).

Sobotni operni večer Léo Delibes: Lakmé v neposrednem prenosu iz Maribora

Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.

Neposredni prenos Simfoniki, dirigent Ivan Repušić in violinist Roman Simović

Peti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Ivan Repušić Roman Simović, violina Dmitrij Šostakovič: Violinski koncert št. 1 v a-molu op. 77 (99) (dodatek) Eugène Ysaÿe: Sonata za violino solo št. 3 v d-molu, op. 27 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88, B. 163

Podobe znanja Denis Golež: Kvantna stikala, novo stanje snovi in nov način shranjevanja informacij

V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 40/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 41/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Radijska igra Gordana Kunaver: Moj bog, Diego

Radijsko delo izpoveduje notranjo stisko sodobnega človeka ob pomoči pesniške metafore in asociativnega spajanja posameznih prvin. Iz take avtoričine pesniške odločitve je nastala igra, ki spominja na pesniški kolaž. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Prva ženska – Majda Potokar Druga ženska – Slavka Glavina Tretja ženska – Iva Zupančič Prvi moški – Radko Polič Rac Drugi moški – Dare Valič Deček – Janko Šintler Deklica – Milena Janežič Sodelovali so še – Jana Osojnik, Tone Homar, Franček Drofenik in učenci osnovne šole Dolomitskega odreda Polhov Gradec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1978

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 44/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.