Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Med kolaterlanimi žrtvami terorističnega napada 11. septembra in ameriškega odgovora nanj sta tudi mednarodni pravni red ter deklaracija o temeljnih človekovih pravicah
Poezija Valžine Mort (1981), v Belorusiji rojene in v Ameriki živeče pesnice in prevajalke, predstavlja edinstven pesniški glas v sodobni literaturi, ki združuje osebno in politično, pa travmatično in sublimno. Posebno mesto v njeni poeziji imajo tudi podobe, s katerimi pesnica ustvarja kompleksno sliko, v kateri se prepleteta sedanji in pretekli čas. Valžina Mort, ki že skoraj dvajset let živi čez lužo, kjer poučuje na Univerzi Cornell v zvezni državi New York, je za svoje delo prejela številne nagrade, med drugim leta 2004 tudi kristal Vilenice. Poezijo piše v dveh jezikih. Dodaja, da v dveh tujih jezikih, in prav zato, kot še pravi, jezika ne časti. Avtorica je letos kot častna gostja nastopila na festivalu Dnevi poezije in vina. Ob tej priložnosti je pri založbi Beletrina v prevodu Kristine Kočan pod naslovom Pesem o belih jabolkih izšel izbor iz treh njenih pesniških zbirk, napisanih v angleščini, mi pa smo se takrat na Ptuju z njo pogovarji o njeni poeziji, Ameriki, jeziku in Belorusiji. Foto: Gregor Podlogar
Projekt Doorways izhaja iz avtoričine nuje po umiku iz mesta, iz njegove hitrosti, erozije pozornosti, ki jo ta hitrost povzroča, hkrati pa skladba prinaša premislek o naravi in njeni zvočnosti, ki se spreminja z naseljevanjem ali odtujevanjem. Plošča Maje Osojnik je izšla v sodelovanju skladateljičine Mamka Records in založbe col legno, na njej pa slišimo deli v izvedbi ansambla Black Page Orchestra in violončelistke Maiken Beer.
Igra izrisuje podobe težkih življenjskih razmer ruskih beguncev, ki se skrivajo v velemestu in zase ne najdejo pravega prostora. Pri temah razseljenosti in prebežništva pa poudarek ni na narodnosti beguncev, temveč na univerzalni in aktualni kruti situaciji več milijonov ljudi, ki so postali begunci zaradi vojnih konfliktov, podnebnih sprememb, preganjanja in drugih vzrokov. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstra: Mirko Marinšek in Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pripovedovalka – Zvezdana Mlakar Galina in mladenka – Helena Peršuh Dmitro – Vladimir Jurc Rašid – Uroš Smolej Glas iz kioska – Maša Derganc Veselko Vasilij in mladenič – Gaber Kristjan Terseglav Igor – Gregor Čušin Prvi policist – Aleš Valič Drugi policist – Boris Kos Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2002
Prisluhnili bomo eni zadnjih plošč legendarne britanske improvizacijske formacije AMM, sodobno klasičnemu elektroakustičnemu švicarskemu triu pianistke Judith Wegmann, tolkalca Jensa Rulanda in elektrofonika Roberta Torchea ter prvi plošči izkušenega mednarodnega tria improvizatorjev pihalca Ursa Leimgruberja, pianista Jacquesa Demierrja in elektrofonika Thomasa Lehna.
Proti severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Leo sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.
Zdenko Huzjan sodi med najbolj izvirne in mojstrsko dovršene slovenske predstavnike modernega likovnega ustvarjanja v slikarstvu in risbi, prepoznaven pa je tudi kot grafik, kipar in pesnik, so poudarili ob letošnji nagradi Ivane Kobilca za življenjsko delo. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana pa je podelilo še nagrado za dosežke v zadnjih petih letih in priznanje.
Upravni odbor Prešernovega sklada v novi sestavi, ki mu predseduje Zdenka Badovinac, je razglasil dobitnike in dobitnice Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, najvišjih priznanj Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta prejela kiparka Dragica Čadež in gledališki ustvarjalec Dragan Živadinov. Dobitniki nagrad Prešernovega sklada za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih, pa so: vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
Straniščna školjka iz opeke, polovica parkovne klopce, dva betonska osla, naprave, ki na videz spominjajo na srednjeveške mučilne, v bistvu pa opozarjajo na sodobno izkoriščanje delavcev. Vse to, pa še razne videe najdemo v Mestni galeriji Ljubljana na razstavi Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. ''Ker se sam sebi še ne zdim dovolj star za retrospektivo, bi tej predstavitvi raje rekel le pregledna,'' pravi. Kakorkoli že, njegova obsežna produkcija, nastala v dobrih dveh desetletjih, je napolnila tri nadstropja.
Med 2. in 8. decembrom se bo v Ljubljani odvil 21. festival Animateka, in sicer na štirih prizoriščih – v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, v Stari elektrarni in v +MSUM. Poleg številnih filmskih del – večinoma namenjenih odraslim, nekateri pa tudi otrokom – bo pomemben del festivala namenjen tudi ustvarjalcem. Animateka pro z delavnicami, predavanji in okroglimi mizami bo potekala od torka do sobote. Več o programu Animateke pa Tesa Drev Juh, ki je pred mikrofon povabila direktorja festivala Igorja Prassla.
Nagrada Igorja Zabela je nastala leta 2008 na pobudo sklada ERSTE z Dunaja. Od takrat jo skupaj z Društvom Igorja Zabela za kulturo in teorijo bienalno podeljujejo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Letos za izjemen prispevek k protihegemonističnim diskurzom o vzhodnoevropski umetnosti in umetnostni zgodovini, v katerih obravnava lokalne razmere in posebnosti, pa tudi za progresivno in kritično delo feministične kuratorke, raziskovalke in avtorice nagrado prejme madžarska umetnostna zgodovinarka Edit András. Ukvarja se, in to ne glede na politične pritiske, na primer s študijami spolov, pa tudi s tem, kako zahodne teorije prilagoditi tako lokalnemu kot vzhodnoevropskemu kontekstu. Štipendije pa prejmejo Irfan Hošić iz Bosne in Hercegovine, Ovidiu Tichindeleanu, ki deluje med Romunijo in Dansko, in Natalija Vujošević iz Črne gore.
Prezgodaj je še za temeljit komentar o 40. slovenskem knjižnem sejmu; med 280 predstavitvami knjig, pogovori z avtorji, problemskimi razpravami in drugimi dogodki ni smiselno izpostavljati le dveh ali treh, založniki pa tudi še niso pregledali svojih bilanc. Med pomembnejšimi pokazatelji izstopajočih knjig v tekočem letu so nominacije in nagrade in v prispevku se osredotočamo predvsem na te.
Peter Paul Kainrath je nekdanji koncertni pianist, deluje kot direktor festivalov Klangspuren in Transart, je direktor mednarodnega pianističnega tekmovanja Ferruccia Busonija in ansambla za sodobno glasbo Klangforum Wien, zadnja leta pa je tudi del tričlanske žirije, ki podeljuje Skladateljsko nagrado Erste Bank. Z njim smo se pogovarjali ob koncertu, na katerem je skladateljica Nina Šenk prejela to nagrado.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je vrata za obiskovalce odprl 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga prireja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu je na ogled pregledna razstava dosežkov oblikovalca Petra Simiča in arhitekta Boruta Simiča z naslovom Dialog generacij. V prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje bo danes ob 17. uri pogovor ob razstavi Predor rešitve, ki razkriva osem zgodb ljudi, ki so, da bi zbežali iz obleganega Sarajeva, uporabili predor pod sarajevskim letališčem. Na sporedu Slovenske kinoteke v Ljubljani pa se bodo vse do sobote zvrstili filmi svetovno znane cineastke Kire Muratove. Po poročilih ob 21. uri pa bo na Prvem programu Radia Slovenja premiera radijske igre Soba s posebnim vhodom, nastale po istoimenski zgodbi Suzane Tratnik, režirala jo je Saška Rakef. Vabljeni k poslušanju!
Danes je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani vrata za obiskovalce odprl 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga prireja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. Sejem bo v šestih dneh na 5000 kvadratnih metrih ponudil več kot 280 dogodkov, letos pa poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. V okviru sejma bodo podelili številne nagrade. Prvo so podelili včeraj in sicer Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva.
Etika in odgovornost je bil slogan letošnjih mednarodnih Piranskih dnevov arhitekture, ki so ta konec tedna v Portorož privabili domače in tuje strokovnjake ter študente arhitekture. Vrhunec konference je bila podelitev priznanj in nagrade Piranesi. Zanjo je bilo nominiranih 52 projektov iz enajstih evropskih držav, med katerimi jih je bilo pet iz Slovenije. Mednarodna žirija jo je namenila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.
Ljubljanski mednarodni filmski festival je v ponedeljek obiskal grško-francoski režiser Costa-Gavras, ki mu je letos na festivalu posvečena retrospektiva. Podpisal je veliko število političnih filmov, kot so Z, Odrasli v sobi, Človek preveč, Pogrešani in Noro mesto, v katerih med drugim obravnava diktature, državne udare, problematične sodne procese, krize, terorizem in delovanje medijev; ti filmi pa kljub obravnavanim tematikam ohranjajo klasično pripovedno strukturo in celo žanrske prijeme. Costa-Gavras je imel v Slovenski kinoteki mojstrsko delavnico, na kateri je govoril o svoji filozofiji filmskega ustvarjanja, posameznih filmih in anekdotah iz zakulisja svoje kariere. Nekaj režiserjevih misli je zbrala Tina Poglajen.
Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.
Zdenko Vrdlovec že skoraj pol stoletja vidno in pomembno sooblikuje slovensko teorijo in zgodovino filma. Kot filmski kritik je opozoril nase s teksti v reviji Ekran (se spomnite njegove kratke, zgoščene, eruditske in natančne ocene trilerja Telesna strast Lawrencea Kasdana?), kot teoretik je uredil vrsto knjig (med drugim zbirko izbranih tekstov Sergej Mihajlovič Èjzenštejna z naslovom Montaža, ekstaza), napisal vrsto knjig v sodelovanju z drugimi avtorji (na primer Filmski pojmovnik z Bojanom Kavčičem) in samostojnih knjig (tukaj sta v ospredju teoretska razprava Lepota prevare in monografija Zgodovina filma na Slovenskem : 1896-2011). S svojo najnovejšo knjigo Matrica fikcije (izšla je v zbirki Novi pristopi pri LUD Literatura) se Vrdlovec sicer še vedno nekoliko navezuje na film in filmologijo, vendar s svojimi analizami prehaja na področje literature, likovne umetnosti, antropologije, zgodovine in filozofije. Tako je ustvaril zelo osebno, konsistentno in tudi berljivo študijo o naravi fikcije, umetnosti in podob. Podnaslov knjige Eseji o podobi je tako točen, pa čeprav zgolj deloma zaobjame tematiko Vrdlovčeve monografije. Več o njej pove avtor v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Začenjamo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer je na ogled razstava z naslovom Victor Vasarely v odmevu, ki ponuja izbor grafik, slik in objektov iz različnih obdobij madžarsko-francoskega umetnika. Predstavljamo tudi 21. mednarodni festival animiranega filma Animateka, ki tokrat prinaša okoli 300 filmov. Vabimo vas še na novogoriške odrske deske.
Med kolaterlanimi žrtvami terorističnega napada 11. septembra in ameriškega odgovora nanj sta tudi mednarodni pravni red ter deklaracija o temeljnih človekovih pravicah
Poezija Valžine Mort (1981), v Belorusiji rojene in v Ameriki živeče pesnice in prevajalke, predstavlja edinstven pesniški glas v sodobni literaturi, ki združuje osebno in politično, pa travmatično in sublimno. Posebno mesto v njeni poeziji imajo tudi podobe, s katerimi pesnica ustvarja kompleksno sliko, v kateri se prepleteta sedanji in pretekli čas. Valžina Mort, ki že skoraj dvajset let živi čez lužo, kjer poučuje na Univerzi Cornell v zvezni državi New York, je za svoje delo prejela številne nagrade, med drugim leta 2004 tudi kristal Vilenice. Poezijo piše v dveh jezikih. Dodaja, da v dveh tujih jezikih, in prav zato, kot še pravi, jezika ne časti. Avtorica je letos kot častna gostja nastopila na festivalu Dnevi poezije in vina. Ob tej priložnosti je pri založbi Beletrina v prevodu Kristine Kočan pod naslovom Pesem o belih jabolkih izšel izbor iz treh njenih pesniških zbirk, napisanih v angleščini, mi pa smo se takrat na Ptuju z njo pogovarji o njeni poeziji, Ameriki, jeziku in Belorusiji. Foto: Gregor Podlogar
Eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih sodobnih belgijskih pisateljev, Bart Moeyaert, je človek z zanimivo biografijo in obsežnim opusom, za katerega je prejel že številne nagrade. Slovenski bralci ga lahko spoznavajo prek štirih leposlovnih knjig: že leta 1997 je pri Mladinski knjigi izšel njegov roman Gole roke, nato pa je izdajanje njegovih del prevzela založba Sodobnost International in leta 2021 in 2023 izdala knjigi kratkih pripovedi Bratje ter Gosak in njegov brat, leta 2024 pa še pripoved Morris: fant, ki je našel psa. Vse štiri avtorjeve knjige je prevedla dr. Mateja Seliškar Kenda. Čeprav Moeyaerta pogosto označujejo za mladinskega pisatelja, se ta oznaka zaradi kompleksnosti njegovih pripovednih svetov zdi vprašljiva, zavrača pa jo tudi pisatelj sam. O njegovi pripovedni poetiki in o tem, kakšnim bralcem so namenjene Moeyaertove knjige, tokrat razmišljamo z dr. Matejo Seliškar Kenda.
Na Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstvo pesnika Franceta Prešerna, so znani Prešernovi nagrajenci in nagrajenke Prešernovega sklada za leto 2025. Nagrado sta prejela kiparka Dragica Čadež in režiser ter performer Dragan Živadinov. Na ta praznični dan bodo vrata muzejev in galerij za ljubitelje umetnosti po vsej Sloveniji na široko odprta, v Mestni galeriji Ljubljana si lahko ogledate razstavo Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. V kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev bodo odprli razstavo Tomata Koširja, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa bodo danes ob 150- letnici rojstva Franca Bernekerja odprli razstavo Okamenele sanje. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bo odprtje razstave z naslovom Victor Vasarely v odmevu. V Španskih borcih pa si bo mogoče ogledati interaktivno intermedijsko uprizoritev z naslovom Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi režiserke in dramaturginje Varje Hrvatin.
Človek ima v sebi nagnjenje do slikanja z besedami. To je potrdil poskus, med katerim so posamezniki izmišljeno besedo, ki se izgovarja z mehkejšimi zvoki, povezali z zaobljeno podobo, za besedo z eksplozivnimi zvoki pa so menili, da označuje bodičasto ali špičasto podobo. Glede univerzalnosti povezave med zvenom in pomenom je sicer treba biti previden, saj je lahko subjektivna. V osnovi pa lahko pomene, ki naj bi jih glasovi potencirali, razdelimo v onomatopoijo in abstraktno simboliko, ki obsega slušno, vizualno, čustveno in celo tipalno področje. Gostja oddaje je dr. Nada Grošelj (ponovitev). Foto: Pixabay
»V akademsko tradicionalistično okolje romantično harmoničnega igranja je zarezala z dotlej v Drami neobičajnim atonalnim izrazom »nove glasbe««. »Zanjo bi se potegovali vsi odri tega sveta.« »Ne znam si drugače razložiti močnega vtisa, ki ga je zapuščala s prav vulkanskimi izlivi svoje umetniške izpovedi.« S temi in podobnimi stavki je sočasna strokovna in kritiška javnost označevala umetniško, igralsko delo Duše Počkaj. V posebni oddaji In srce na dlani in v srcu zaklad, posvečeni 100.obletnici rojstva Duše Počkaj. Ta torek po 14.uri. Ne zamudite! Foto: Duša Počkaj kot Martha v Kdo se boji Virginie Woolf, režiser Mile Korun, Drama SNG Ljubljana, 1964. Foto: Vlastja Simončič. Vir : Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
Sveti Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, na katerih ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru (ponovitev).
Znameniti esej francoskega pisatelja Alberta Camusa z naslovom Absurdna svoboda je bil objavljen v njegovi znameniti kjigi Sizifov mit, prevedel ga je Janez Gradišnik. Bere Boris Juh. Leto produkcije: 2015.
O prijateljstvu Maxa Regerja in Henrija Marteauja pričajo mnoge skladbe, pisma in skupni nastopi. Med drugim ju je družila ljubezen do Mozartove in Brahmsove glasbe in zapustila sta barvita kvinteta s klarinetom.
17. januarja je na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Adrian Ignjatović in se občinstvu predstavil z izvedbo pisanega koncertnega sporeda. Obsegal je Allegro moderato iz Koncerta za harfo in godalni orkester v B-duru Georga Friedricha Händla, Sonato za klavir št. 2 v G-duru Paula Hindemitha, Srebrno pesem za rog in harfo Črta Sojarja Voglarja, ki jo je izvedel s hornistom Jakobom Skerbišem, ter Ples škratov za harfo solo Henriette Renie. Adrian Ignjatović se je harfo začel učiti s sedmimi leti pod vodstvom Anje Gaberc v glasbeni šoli na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, v času koncerta pa je bil dijak tretjega letnika te šole pri isti profesorici. Poleg številnih tekmovanj je kot solist ter član simfoničnega in pihalnega orkestra igral na več javnih in internih nastopih na matični šoli in drugod. Je dobitnik številnih domačih in tujih priznanj.
Richter je bil najljubši učenec Heinricha Neuhausa. Ta izjava premalo pove o resničnem povzdigovanju, ki ga je bil deležen Sviatoslav Richter v Neuhausovem razredu na moskovskem konservatoriju. Navdušenje učitelja je bilo vsestransko. Mladega pianista, ki je bil povsem samouk, je prvič slišal na sprejemu v mojstrsko šolo, ki jo je organiziral v Odesi.
Alessandro in Domenico Scarlatti, oče in sin, sta bila oba izvrstna glasbenika. Pa vendar med seboj tudi zelo različna, morda pa sta prav zaradi tega danes toliko bolj prepoznavna in cenjena. Alessandrovo ustvarjanje je bilo široko in plodovito. V njegovem opusu najdemo kopico oper, več kot 600 tako imenovanih komornih kantat in drugih komornih del, poleg tega tudi duhovna in orkestralna dela. Domenico pa se je, kot da bi namenoma oporekal očetu, z izjemo nekaterih sakralnih del, ukvarjal predvsem s komponiranjem za inštrumente s tipkami.
Bellinijeva druidinja ni niti najmanj podobna druidinjam, ki jih zelo poredko in zelo mimogrede omenjajo rimski pisci po Cezarju, in sicer kot »blazne« ali »razkačene« ženske. Norma je razpeta med dolžnostjo, ki ji jo nalaga njen svečeniški položaj v druidskem kultu, in ljubeznijo do Rimljana, kar še toliko bolj odpira vprašanje, ali so bili druidi res samo religiozna združba ali pa tudi bratovščina s političnimi apetiti.
Prisluhnili bomo eni zadnjih plošč legendarne britanske improvizacijske formacije AMM, sodobno klasičnemu elektroakustičnemu švicarskemu triu pianistke Judith Wegmann, tolkalca Jensa Rulanda in elektrofonika Roberta Torchea ter prvi plošči izkušenega mednarodnega tria improvizatorjev pihalca Ursa Leimgruberja, pianista Jacquesa Demierrja in elektrofonika Thomasa Lehna.
Projekt Doorways izhaja iz avtoričine nuje po umiku iz mesta, iz njegove hitrosti, erozije pozornosti, ki jo ta hitrost povzroča, hkrati pa skladba prinaša premislek o naravi in njeni zvočnosti, ki se spreminja z naseljevanjem ali odtujevanjem. Plošča Maje Osojnik je izšla v sodelovanju skladateljičine Mamka Records in založbe col legno, na njej pa slišimo deli v izvedbi ansambla Black Page Orchestra in violončelistke Maiken Beer.
Senzibilna, nežna, zafrkljiva in brez dlake na jeziku. V glasbi brezmejna. Čeprav deluje umirjeno, ji petje ne da miru, v glasbi se ne ustavi. Zanimiv splet okoliščin jo je pred dobrim desetletjem presenetil, v roke ji je podal prelep šanson in od takrat ima veliko zvestih poslušalcev. Kot sama pravi, s petjem zdravi sebe in se ob tem zaveda, da zdravi tudi prisotne na koncertih. In kot je še dejala: »Enostavno se priklopimo na eno tako skupno vibracijo in pokrpamo rane … vsak svoje.« (Pon.)
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
V tem letu se spominjamo tudi skoraj pozabljenega slovenskega skladatelja Karla Jeraja, mineva namreč 150 let od njegovega rojstva. Rodil se je leta 1874 na Dunaju, v družini z glasbenimi geni - oče, ki je izhajal iz prastare smledniške družine, je bil nečak skladatelja Gregorja Riharja. Karel Jeraj se je tudi sam odločil za življenje z glasbo - na dunajskem konservatoriju je diplomiral iz violine, nato odšel v London, kjer je postal koncertni vodja Imperialnega britanskega glasbenega inštituta, s katerim je koncertiral po vsej Evropi. Seveda pa je tudi skladal, kar je bilo včasih za glasbenike skoraj samoumevno. Ker se je pozneje poročil s pesnico Vido Jeraj, sorodnico Franceta Prešerna, je bilo še toliko bolj samoumevno, da je ustvarjal tudi samospeve.
Ob stoletnici Puccinijeve smrti na mariborskem odru njegova zadnja opera Turandot.
Ameriški jazzovski basist, čelist in skladatelj Samuel Jones se je rodil 12. novembra leta 1924 v Jacksonvillu na Floridi v glasbeni družini. Letos torej mineva sto let od njegovega rojstva. Sam Jones je bil zelo dober basist z izjemno tehniko in eden redkih jazzovskih solistov na čelu. Najboljši ritmični duet sta sestavljala z bobnarjem Louisem Hayesom. Sam Jones je umrl leta 1981, star šele 57 let.
V oddaji bomo poslušali glasbo v izvedbi starejše in srednje generacije slovenskih jazzovskih kitaristov. Tako bodo na vrsti skladbe v katerih se bodo oglasili Lev Ponikvar, Kajetan Zupan, Vinko Horvat, Milan Ferlež, Aleš Strajnar in Primož Grašič.
V oddaji bomo poslušali glasbo jazzovskega pianista Mela Powella. Želel si je postati koncertni pianist, a ko je slišal igranje pianista Teddyja Wilsona, ga je popolnoma prevzel jazz. Tako je pri štirinajstih letih že postal jazzovski profesionalec. Pri šestnajstih letih je v orkestru Bennyja Goodmana nadomestil svojega idola - Teddyja Wilsona. Nato je posnel nekaj imenitnih avtorskih jazzovskih plošč, v nadaljevanju kariere se je posvetil sodobni klasični glasbi.
Plošča je že njihova petnajsta po vrsti in sedma, ki je bila posneta v živo pred studijskim občinstvom. Posvečena je bogati zgodovini črnske glasbe v Dallasu.
Na vrsti bo glasbeni portret bobnarja Žana Tetičkoviča in predstavitev njegovih glasbenih projektov. Glasbeni ustvarjalec – skladatelj in bobnar Žan Tetičkovič, z umetniškim imenom Jean John, živi in dela v New Yorku, kot glasbenik pa nastopa predvsem po Ameriki in Evropi. V Ljubljani bo premierno predstavil epilog trilogije The Port of Life, naslovljen From Where To Forever. To bo celovečerna skladba za jazzovski septet in godalni kvartet.
V oddaji se bomo posvetili ustvarjanju Henryja Mancini – letos je minilo sto let od njegovega rojstva. V desetletjih po končani drugi svetovni vojni je napisal glasbo za več sto filmov. Posamezne glasbene teme so postale tudi prepoznavne skladbe, ki so jih za svoj repertoar priredili jazzovski glasbeniki.
Z nagrado Grammy ovenčana brazilska pianistka in pevka je izdala že 31 albumov pod svojim imenom. Zaslovela je že kot študentka slovite newyorške akademije Juliard, ko je postala članica kultne skupine Steps Ahead.
Eden najpomembnejših predstavnikov južnoafriške jazzovske scene, Nduduzo Makhatini, big band Zahodnonemškega radia in dirigent/aranžer Vince Mendoza so nastopili na univerzi v Achnu, Nemčija, oktobra letos. Predstavljamo!
Električne orgle so uporabljali že Fats Waller, Count Basie in Wild Bill Davis. Vendar so prav Smithove virtuozne improvizacije pripomogle k popularizaciji Hammond B-orgel, tako v jazzu kot tudi bluesu.
Napovedali bomo nekatere zanimive jazzovske koncerte v bližini Slovenije. Tako boste slišali glasbo kitarista Marca Ribota, trobentača Keyona Harrolda in saksofonista Davida Murraya.
Oddajo bomo posvetili pomembni glasbeni osebnosti slovenskega jazza – basistu Ladislavu Rebreku. Za vedno se je poslovil konec lanskega leta – 29. decembra v 84. letu starosti. Rebrek je bil mednarodno priznani jazzovski kontrabasist in bas kitarist, ki je sodeloval v Plesnem orkestru RTV Ljubljana in v različnih zasedbah, deloval pa je tudi kot glasbeni pedagog, zborovodja in violinist.
Igra izrisuje podobe težkih življenjskih razmer ruskih beguncev, ki se skrivajo v velemestu in zase ne najdejo pravega prostora. Pri temah razseljenosti in prebežništva pa poudarek ni na narodnosti beguncev, temveč na univerzalni in aktualni kruti situaciji več milijonov ljudi, ki so postali begunci zaradi vojnih konfliktov, podnebnih sprememb, preganjanja in drugih vzrokov. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstra: Mirko Marinšek in Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pripovedovalka – Zvezdana Mlakar Galina in mladenka – Helena Peršuh Dmitro – Vladimir Jurc Rašid – Uroš Smolej Glas iz kioska – Maša Derganc Veselko Vasilij in mladenič – Gaber Kristjan Terseglav Igor – Gregor Čušin Prvi policist – Aleš Valič Drugi policist – Boris Kos Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2002
Veliko epsko pesnitev o boju med kristjani in poganskimi Slovani v Karantaniji prepleta nesrečna ljubezenska zgodba med Bogomilo in Črtomirom, zgodba enega izmed antoloških parov slovenske književnosti. S poetično radijsko priredbo bomo počastili 224. obletnico Prešernovega rojstva. Pesnik – Polde Bibič Pripovedovalec – Aleš Valič Črtomir – Pavle Ravnohrib Bogomila – Vesna Jevnikar Duhovnik – Kristijan Muck Starosta – Janez Albreht Prvi glas – Zvone Hribar Drugi glas – Jožef Ropoša Tretji glas – Andrej Nahtigal Ženski glas – Judita Hahn Kreft Režiserka, prirejevalka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1991
Igra je večno priljubljenost pridobila zaradi izvrstne situacijske komike, zapletov, spletk in pasti, ki jih predstavniku buržoazije, baronu Naletelu, nastavljajo drugi liki – predvsem protagonist, bistri in okretni vrtnar Matiček. Radijsko priredbo, ki je nastala pred sedemdesetimi leti s takratno vrhunsko igralsko zasedbo, kiti še natančno arhaično gorenjsko narečje, ki ohranja živost, hkrati pa poudarja univerzalnost človeških muh in vragolij. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Rapa Šuklje Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Lektorja: Anton Bajec in Mirko Mahnič Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Baron Naletel – Stane Sever Baronica Rozala – Ančka Levar Matiček – Stane Česnik Nežka – Vika Gril Advokat Zmešnjava – Aleksander Valič Žužek – Milan Skrbinšek Budalo – Jože Zupan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1953
Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Tokrat z letošnjim (2024) Ježkovim nagrajencem, dramskim igralcem Borisom Cavazzo. Avtor oddaje: Alen Jelen Dramski igralec – Boris Cavazza
Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob 100-letnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolaeviča Ostrovskijevega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala plejado značajskih vlog, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Sovčkom kot Georgom v Albbijevi drami Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961, ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi izpostavimo vsaj Zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot 100 vlog, na radiu pa več kot 200, od tega večinoma nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matija Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam samo prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočne pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri različne igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju. Tokratna igra je po premieri leta 1964 sploh prvič ponovljena. Lieschen, bivši esesovki, upodobi jo Duša Počkaj, se na čezoceanki na plovbi v Ameriko zazdi, da je prepoznala svojo nekdanjo interniranko. V stiski tega srečanja se izpove svojemu možu Walterju v upodobitvi Jurija Součka. Prevajalka: Rozka Štefan Režiser: France Kosmač Tonski mojster: Dušan Mauser Lieschen – Duša Počkaj Walter – Jurij Souček Natakar – Dušan Škedl Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1964.
Ona v monologu, polnem zaznavnih vtisov, razmišlja o človekovem odnosu do narave, sočloveka in drugih živih bitij ter konča z razmišljanjem o pomenu čebel za biotsko raznovrstnost (v mestu) in s tem splošni obstoj civilizacije. Igrana miniatura je zasnovana kot slušna razglednica mesta in mestnega parka, torej »zvočna tapeta« za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Ona – Gaja Filač Produkcija uredništva igranega programa Oddaja je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na izbranih terenih maja 2024.
Avtoričina kratka zgodba z istim naslovom je bila izbrana na natečaju Radia Slovenija že leta 2003, pozneje pa je bila vključena v njeno zbirko Česa nisem nikoli razumela na vlaku. S perečim problemom mladih, ki se pridejo šolat v večja mesta, zlasti v Ljubljano, kjer si vse teže privoščijo dostojno bivališče, se sooča tudi doktorski študent fizike Andrej. Za sumljivo ugodno plačilo se mu posreči dobiti sicer skromno sobo s posebnim vhodom poleg stanovanja samosvoje slikarke. Andrej sploh ne sluti, da je to zanj usoden korak. Režiserka: Saška Rakef Prirejevalka: Suzana Tratnik Dramaturginji: Vilma Štritof, Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Ingrid Mačus Lektorica: Mateja Juričan Andrej – Peter Alojz Marn Ingrid – Polona Juh Agentka – Ajda Kostevc Maja – Staša Popović Ana – Lucija Ostan Vejrup Drugi igralski glasovi – Ivo Ban, Matej Puc, Sebastian Cavazza, Pia Zemljič, Darja Reichman, Saša Mihelčič, Željko Hrs, Primož Pirnat Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v starem ljubljanskem meščanskem stanovanju in v studiih Radia Slovenija aprila 2024
V igri opica po imenu Rdeči Peter, ki se je naučil obnašati kot človek, akademiji predstavi zgodbo o svoji preobrazbi. Ujet v afriški džungli in zaprt na ladji za potovanje v Evropo se je prvič znašel brez svobode gibanja. Po izkrcanju je s pomočjo številnih učiteljev dosegel preobrazbo, akademiji pa poroča, da je njegova preobrazba tako popolna, da svojih čustev in izkušenj ne more več pravilno opisati kot opica. Ohranjanje življenja glavnega junaka je tako odvisno od njegovega odmetavanja spomina in identitete. V obdobju množičnih migracij v »krasni novi svet« Evrope, se Kafkova nadrealistična monološka pripoved danes zdi še bolj srhljivo aktualna in jedko stvarna kot ob njenem nastanku. Za uvod v monolog, v interpretaciji dramskega igralca Jurija Součka, pa še poglobljena dramaturška predstavitev Boruta Trekmana. Prevajalec: Jože Udovič Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Dramaturg in avtor uvoda: Borut Trekman Opičnik – Jurij Souček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1966
Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo tudi v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. Tokrat oddajo Igralci pojejo namenjamo igralcu Juretu Ivanušiču. Priznani dramski igralec in šansonjer je otroštvo preživel na Dravskem polju. Igra harmoniko in klavir. Študiral je klavir v avstrijskem Gradcu in uspešno opravil študij dramske igre in umetniške besede na ljubljanski AGRFT. Jure Ivanušič je vsestranski ustvarjalec in se odlično znajde v vlogi igralca, šansonjerja, pianista, skladatelja, režiserja, scenarista in pisca besedil. Nastopa v skoraj vseh slovenskih poklicnih gledališčih. Blizu so mu tudi film, radio in televizija. Kot glasbenik predvsem pianist in šansonjer. Sodeloval je z igralcem Radetom Šerbedžijo. Leta 1992 sta skupaj koncertirata po Evropi, ZDA in Kanadi. Predan je šansonu. Nad njim se je navdušil v srednji šoli. Izdal je tri avtorske albume šansonov, poslovenil je tudi šansone njemu ljubega belgijsko-francoskega šansonjerja Jacquesa Brela. Tokrat Jureta Ivanušiča predstavljamo s posnetkom oddaje, ki jo je Teja Klobčar pripravila leta 2016 ob izidu njegove zgoščenke Sonce in sence. Avtor oddaje: Alen Jelen Dramski igralec – Jure Ivanušič
Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob stoti obletnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala plejado značajskih vlog, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Součkom kot Georgeem v Albbejevi drami Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961, ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi omenimo vsaj zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot sto vlog, na radiu pa več kot dvesto, od tega po večini nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matije Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam zgolj prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočni pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri raznolike igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju. V tokratni igri se tri ženske: Klara, Marija in dekle vsaka zase oklepajo samote kot edinega pribežališča svojih eksistencialnih stisk. Sicer pa je igra iz leta 1975 ob svojem nastanku pomenila prodor dramskega modernizma v radijski medij pri nas. Režiser: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Klara – Majda Potokar Gospa Marija – Duša Počkaj Dekle – Milena Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1976.
Poseben in nadvse aktualen zvočni omnibus poezije Srečka Kosovela. Režiser Klemen Markovčič je izbral Kosovelove pesmi, ki še posebej močno in kritično korespondirajo z današnjim časom. So skoraj nepredstavljivo aktualne, še bolj, ker jih je napisal človek, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, od tega sveta pa se je pred 120 leti poslovil pri samo 22. So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odpirali poglede. Avtor izbora in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Interpreti – Voranc Boh, Blaž Dolenc, Petja Labović, Zala Ana Štiglic Koprodukcija Radia Slovenija, 3. programa, programa Ars in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015
Iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani neposredno prenašamo mašo. Mašuje frančiškan p. Pavle Jakop. Pri maši sodeluje Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Rebeka Dobravec. Pri orglah bo Ana Kresal, kitara: Peter Berden.
Virga Jesse floruit je srednjeveško besedilo, ki bo v različnih uglasbitvah zvenelo v tokratni oddaji. Pogosto je namreč del skladb z vsebino, primernih za izvajanje v adventu, času, v katerem se nahajamo. Simbolično se nanaša na Marijo, ki predstavlja Jesejevo koreniko, iz katere je pognala mladika in vzvetela.
17. novembra je minilo sto let od rojstva znamenitega slovenskega literarnega zgodovinarja, teologa in leksikografa ddr. Jožeta Rajhmana, ki je raziskoval predvsem jezikovno, literarnozgodovinsko in teološko izročilo slovenskih protestantov 16. stoletja. O njem so nedavno v Ljubljani in Mariboru pripravili poseben znanstveni simpozij. V oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek, o izjemnem Rajhmanovem raziskovalnemu opusu razmišlja literarna zgodovinarka, teologinja in bibliotekarka dr. Fanika Vrečko.
Spoštovane poslušalke in spoštovani poslušalci. Vabljeni, da ob Tednu Karitasa prisluhnete oddaji Sledi večnosti. Letošnje geslo Poti do srca, simbolizira poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, po katerih prostovoljci delijo svoj čas, znanje in prijaznost. Teden je še posebej delaven pri skrbi za materialno pomoč 111.078 osebam, ki jim Karitas redno pomaga z materialno pomočjo in svetovanjem. Vsako leto kot osnovno pomoč gospodinjstvom v stiski razdeli več kot 3000 ton hrane.
Na praznično nedeljo Kristusa Kralja prenašamo sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Nikolaja v Ankaranu. Maševal bo župnik mag. Franc Šenk, pri maši bodo sodelovali sodelavke in sodelavci Župnijske karitas iz Ankarana. Na orgle bo igrala dr. Bogdana Borota.
Miran Bordon je zborovodja Stolnega pevskega zbora Štefan Kovač v stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru, hkrati eden najbolj zaslužnih, da je koprska stolnica dobila veličastne orgle iz dvorane Tonhalle v Zürichu. Kot regens chori koprske stolnice pa je nedavno za življenjsko delo prejel tudi medaljo sv. Hieronima.
Kakšni so vzroki za razrast različnih oblik verske nestrpnosti, in zakaj so verniki lahka tarča različnih oblik verbalnega ali celo fizičnega nasilja. Še preden je rimski imperij za uradno religijo cesarstva imenoval krščanstvo, so bili kristjani vseskozi preganjani. Kako to, da je kristjanofobija preživela vsa ta stoletja, in kako se s porastom islamofobije in antisemitizma soočajo Abrahamovi otroci. Naš gost je zgodovinar in poznavalec religij dr. Renato Podbersič.
Po koncu zasedanja škofovske sinode v Rimu smo obiskali celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža. Strnil je nekaj vtisov in vsebinskih poudarkov zaključnega dokumenta. Formacija je zdaj ena glavnih nalog Cerkve, poudarja sogovornik. »Dokument okrepi vabilo na sinodalno pot, skupno pot, da bi res lahko zaživeli drug z drugim, drug ob drugem, da bi se zavedali, kdo nas kliče in predvsem, zakaj. Da bi bili Cerkev v poslanstvu,« pove celjski škof. Foto: Matjaž Feguš
Evangeličansko bogoslužje, ki ga je pripravil evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša.
Sv. Elizabeta Ogrska goduje 17. novembra, na dan svoje smrti. Živela je v 13. stoletju, danes jo pogosto slikajo z vrtnicami v košari ali predpasniku, na glavi pa ima krono, saj je bila kraljevska hči. Kot pove že ime, je bila doma z Ogrskega oz. z Madžarske, zato ne preseneča, da se ji je s svojo glasbo poklonil tudi skladatelj Franz Liszt. V oratorij Legenda o sv. Elizabeti je vsebinsko vtkal pomembnejše trenutke njenega življenja.
Med letošnjimi prejemniki priznanj in nagrad Mestne občine Maribor je tudi Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj župnije svetega Petra pri Mariboru, v Malečniku, doktor kanonskopravnih znanosti, ki je za zasluge na področju družbenih dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine v Mariboru prejel srebrni grb mesta Maribor. V Malečnik prihajajo številni romarji, kot boste slišali v nadaljevanju oddaje; precejšen del pa bomo namenili predvsem odpustkom, kajti papež Frančišek je dejal, da je odpustek kot jubilejna milost. To pa se navezuje na jubilejno leto 2025, izdane so tudi norme o podeljevanju odpustka v prihodnjem letu. Foto: Tatjana Splichal
Ob 130. obletnici smrti škotskega književnika Roberta Louisa Stevensona (1850-1894) lahko v Literarnem večeru nekoliko spoznate njegov opus. Vsestranski književnik je pisal potopise, eseje, poezijo za otroke, predvsem pa romane in povesti. Književnika in njegov opus vam lahko približajo odlomki iz njegovih besedil Otok zakladov, Nenavadna zgodba o dr. Jekyllu in gospodu Hydu ter Črna puščica. Prevajalci Igor Majaron, Božidar Pahor, Lojze Stanič, režiser Jože Valentič, bralka Nadja Jarc, interpret Boris Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, avtor in urednik oddaje Marjan Kovačevič Beltram. Posneto leta 2000.
Proti severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Leo sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.
Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti se je rodila na današnji dan leta 1830, umrla pa leta 1894. Pisala je alegorično, umirjeno, pogosto tudi melanholično liriko. Na njeno ustvarjanje vplivala nemška romantična poezija. Njeno pesem z naslovom Eho je prevedel Boris A. Novak, za Lirični utrinek jo je leta 2002 interpretirala dramska igralka Barbara Žefran.
V desetminutni oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, skupni imenovalec Nokturnov je njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev.
Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmi in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedni flirt. Prisrčno dopisovanje se kaj kmalu spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Leo sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.
V liriki Rainerja Marie Rilkeja se prepletajo novoromantična občutja, dekadenčna občutljivost in simbolično iskanje nevidne resničnosti. Taka je tudi pesem Rimska fontana. Prevedel jo je Kajetan Kovič, interpretira dramski igralec Željko Hrs.
Pesnica Tonja Jelen je izdala tri pesniške zbirke: prvenec Pobalinka je izšel leta 2016, lani zbirka z naslovom Od točke nič, vmes pa še zbirka z naslovom Greva, ostajava, saj sva. Cikel njenih najnovejših pesmi je izraz zdaj begajočih zdaj osredotočenih misli in čutenj. Igralka je Tina Resman, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Literarni večer posvečamo Francetu Prešernu, in sicer razmisleku o izrabljeni frazi, da gre za največjega slovenskega pesnika. Kaj pa ga dela tako velikega? Ne gre le za to, da so nas tako učili v šoli, Prešeren lahko še danes vsakemu izmed nas pove veliko o svetu in lepoti, če si le vzamemo čas, da ga pozorno poslušamo, kot ga je Brane Senegačnik, ki je pripravil oddajo. Interpretirata dramska igralca Aleš Valič in Boris Juh, vezno besedilo bere Klemen Konda, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2000.
Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedno spogledovanje. Prisrčno dopisovanje se spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Leo sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi. Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.
Na današnji dan leta 1800 se je rodil France Prešeren, ki je s svojim ustvarjanjem slovensko poezijo postavil na najvišjo raven. Izbrali smo njegovo tretjo Gazelo. Gazela je orientalska lirska pesemska oblika, ki je členjena v dvostišja. Prva dvojica verzov je rimana, rimo prevzamejo vsi sodi verzi, lihi pa so nerimani. V slovensko pesništvo je gazelo vpeljal prav Prešeren. Interpretiral bo dramski igralec Boris Ostan.
Marko Matičetov (1984) živi in ustvarja na Primorskem. Od leta 2006 naprej je Izdal pet pesniških zbirk: V vsaki stvari je ženska, Boš videl, Lahko noč iz moje sobe, Brazilija, Na tleh je nastalo morje in Sonce na balinišču. Večkrat smo ga gostili tudi v naših literarnih oddajah, njegove pesmi pa so prevedene tudi v več tujih jezikov, dve samostojni knjigi sta izšli v srbščini in portugalščini. Izbrali smo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi, v katerih med drugim kontrastno pripoveduje o vojni in o rojstvu otroka. Od tod naslov oddaje. Interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.
Samospev je romantičnim skladateljem pomenil utelešenje intimnosti in zgoščenega lirskega izraza, v katerem je njihov čas videl enega svojih velikih idealov. Pesem s klavirjem pa je tudi v slovenskem glasbenem izročilu v vsem več kot dvestoletnem nastajanju z intimo ustvarjalca najtesneje povezana glasbena zvrst. Na tretjem koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije sta nastopila baritonist Domen Križaj in pianistka Andreja Kosmač. Poustvarila sta Pesnikovo ljubezen opus 48 Roberta Schumanna, Štiri resne pesmi opus 121 Johannesa Brahmsa in štiri samospeve iz opusa Antona Lajovca.
Kakšna je vsebina priljubljene Orffove kantate Carmina Burana in zakaj jo tako radi poslušamo? Prepustite se veličastnemu zvoku Zbora Slovenske filharmonije, dveh klavirjev in pisane množice tolkal, ki bodo izvedli odlomke kantate srednjeveških pesmi iz Kodeksa Buranus. S koncertom potujemo daleč v zgodovino, v 12. stoletje, ko so menihi v samostanih sanjali o lepotah življenja, potujoči vagabundi pa užitke iskali med potepanjem po današnji Evropi. Pisali so pesmi o junaštvih, ljubezni in erotiki, pijančevanju, igrah na srečo pa tudi o nespoštljivih cerkvenih voditeljih. Carl Orff: Carmina Burana (odlomki) Zbor Slovenske filharmonije Otroški zbor Glasbene matice Ljubljana Jerica Bukovec, dirigentka Andreja Kosmač in Gioele Andreolli, klavir Slovenski tolkalni projekt, tolkala Urška Šemrov, sopran Klemen Torkar, tenor Martin Kozjek, bariton Franci Krevh, povezovalec
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Kdo sta prejemnici nagrade za najboljši prvenec in nagrade Radojke Vrančič, je že znano. Podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec, ki jo podeljuje GZS-Zbornica založnikov in knjigotržcev skupaj z Društvom slovenskih pisateljev, in nagrade Radojke Vrančič za mladega prevajalca oziroma prevajalko, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, pa bomo pospremili s pogovorom z nagrajenkama: Tino Perić in Majo Kovač. Z njima se po pogovarjala Tina Kozin, literarne odlomke iz nagrajenih del pa bo interpretirala Tina Resman. Voditelj: Aleksander Golja, Režija: Špela Kravogel, Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Tonska mojstra: Damjan Rostan, Vladimir Jovanović.
SOS oziroma Sodobne orkestrske skladbe je cikel, ki ga je Slovenska filharmonija uvedla ob prenovi svoje abonmajske sheme in z letošnjo sezono vstopa v svojo peto izvedbo. V prvi vrsti je namenjen poustvarjanju del kanoniziranih skladateljev 20. stoletja, ki so svoje poetike zavezali glasbenemu modernizmu, sporede pa praviloma dopolnjujejo skladbe, ki so nastale v našem času. Nocojšnji koncert je posvečen dvema osebnostima, ki ju uvrščamo med največja imena slovenske glasbe in sta pred kratkim dopolnila devetdeset let; to sta Vinko Globokar in Lojze Lebič. Orkester Slovenske filharmonije Zbor Slovenske filharmonije Recitator: Boris Ostan Solistka: Barbara Jernejčič Fürst, mezzosopran Program: Nana Forte, Barve tvojega srca Lojze Lebič, Novembrske pesmi Matej Bonin, Vdih/Izdih Vinko Globokar, Voie (Pot)
V petek, 15. novembra sta v okviru letošnjega cikla Obiski kraljice v živo, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano koncertirala organista Barbara in Ulrich Theissen Pibernik. Svoj koncert sta poimenovala Dvojna fantazija – Orgle solo in štiriročno; predstavila pa sta se z orgelsko glasbo skladateljev 19. in 20. stoletja, ki sta jo pred začetkom koncerta tudi podrobneje predstavila v pogovoru z glasbeno urednico Polono Gantar.
Po prvem gostovanju Dawida Runtza v Ljubljani junija lani ga je radijski kritik navdušeno opisal kot enega najobetavnejših evropskih dirigentov ta hip. Ob zahtevnem orkestrskem sporedu brez solista je kritik ugotavljal, da je »Runtz dirigent velikih potez, ki jih tvorijo izdelani drobni detajli«. Mladi poljski dirigent, šef dirigent Zagrebške filharmonije in Poljske kraljeve opere, se pred Simfonični orkester RTV Slovenija vrača s priljubljenim delom, Koncertom za orkester Witolda Lutosławskega. Poljski skladatelj je v njem na svoj način preobrazil spoznanja Béle Bartóka o poglobljeni glasbi za virtuozno in solistično razživljen simfonični orkester ter o zgledovanju v ljudski glasbi. Bartókov Drugi koncert za violino in orkester je nastal leta 1938, v času malo pred skladateljevim umikom pred nacizmom v Združene države in s skrivnostnimi razpoloženji ter temnimi barvami odslikuje nemir tistega obdobja. Delo bo izvedel mladi violinist Nikola Pajanović, ki je s Simfoniki že izvedel koncerta Hačaturjana in Čajkovskega.
Neposredni prenos 2. koncerta PVC Slovenske filharmonije. Zbor Slovenske filharmonije prvič v vlogi glavnega dirigenta vodi Stephen Layton. Program je oblikoval iz moteta Sancta Trinitas Nane Forte ter prepleta stavkov Maše "Ich stund an einem Morgen" Iacobusa Handla Gallusa in Antifon sodobenga poljskega skladatelja Pawla Lukaszewskega.
Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.
Na koncertu, ki so ga poimenovali »Vznemirljivo«, sta z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila dva priznana umetnika: eden trenutno najizvirnejših interpretov – japonski violinist Shunske Sato ter nizozemski dirigent Bas Wiegers, ki ga z njegovo neomajno energijo in izvajalsko širino označujejo kot enega najvznemirljivejših dirigentov tega časa. Na sporedu so bila tri dela: Uvertura Koriolan, op. 62 Ludwiga van Beethovna, Koncert za violino in orkester št. 4 v D-duru, KV 218 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56, »Škotska«, Felixa Mendelssohna.
Kot gostja otvoritvenega koncerta cikla Carpe artem: Pot prijateljstva nastopa izvrstna violinistka Lana Trotovšek, ki živi in dela v Londonu, leta 2021 pa je prejela nagrado Prešernovega sklada.
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.
Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
Otvoritveni koncert 4. sezone cikla Jazz Ars All Stars v Kavarni Cukrarna je pripadel japonskemu triju, ki sta se mu na evropski turneji pridružila še dva eminentna slovenska saksofonista. Zasedba: Jaka Kopač (alt saksofon), Lenart Krečič (tenor saksofon), Hiroyuki Takubo (klavir), Akyra Yamada (bobni) in Motoi Kanamori (bas).
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
V studiu 13 Radia Slovenija poslušajte 38. koncert v Komornem studiu: muziciranje harfistke Urške Križnik Zupan, citrarke Tajde Krajnc in kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja ter pogovor z umetniki.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.
Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.
Med kolaterlanimi žrtvami terorističnega napada 11. septembra in ameriškega odgovora nanj sta tudi mednarodni pravni red ter deklaracija o temeljnih človekovih pravicah
Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.
Termine četrtkove radijske igre na Arsu je novembra zasedel Cikel radijskih iger Duše Počkaj ob 100-letnici rojstva te izjemne dramske igralke. Duša Počkaj se je rodila 16. novembra 1924 v Lendavi. Po maturi se je sprva vpisala na študij arhitekture, po vojni pa je bila ena prvih študentk na tedanji Akademiji za igralsko umetnost, današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V ljubljanski Drami je nastopala od leta 1946 in ji ostala zvesta vse življenje. Od tega sveta se je poslovila 24. junija 1982 med predstavo Gozd po predlogi Aleksandra Nikolaeviča Ostrovskijevega in režiji Georgija Para. Bila je vodilna karakterna igralka svojega časa in tako izoblikovala plejado značajskih vlog, ob njih pa upodobila tudi niz zapletenih sodobnih ženskih likov. Generacijam je ostala v spominu kot nepozabna Martha v tandemu z Jurijem Sovčkom kot Georgom v Albbijevi drami Kdo se boji Virginie Woolf iz leta 1964 v režiji Mileta Koruna, cineastom pa kot Maruša rdečelaska v Plesu v dežju Boštjana Hladnika iz leta 1961, ali še posebej kot izjemna Teta iz prav tako Hladnikovega filma Ubij me nežno iz leta 1979. Za svoje delo je prejela niz nagrad, med katerimi izpostavimo vsaj Zlato areno v Pulju leta 1961 in nagrado Prešernovega sklada leto pozneje. Ob številnih filmskih vlogah in vlogah v TV-dramah je v gledališču ustvarila več kot 100 vlog, na radiu pa več kot 200, od tega večinoma nosilne vloge v dramah in komedijah tujih avtorjev. Zanimivo pa je, da skoraj polovico njenega radijskega opusa predstavljajo radijske igre za otroke, kar kaže na nenavaden fenomen, kako so jo slišali tedanji režiserji. Ko omenjamo radijske igre za otroke, morda velja spomniti še na njen nenavadni izlet v Lutkovno gledališče Ljubljana leta 1974, ko je za danes skoraj pozabljeno nadvse poetično uprizoritev Deklica delfina in lisica zvitorepka po zgodbi Kristine Brenk in režiji Matija Milčinskega oblikovala preudarno in modro Lisico v dialogu z Nadjo Vidmar v vlogi Delfine. Sicer pa nam samo prelet slušnih vlog Duše Počkaj izriše relief nadvse razgibane zvočne pokrajine slabo poznanega in še neraziskanega opusa, ki bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo analizo, kot tudi njen nezanemarljivi šansonjerki opus. Režiser Klemen Markovčič je v tokratni slušni cikel sklenil štiri različne igre, te pa so imele za svoj temeljni cilj predvsem osvetlitev različnih žanrskih in igralskih nians Duše Počkaj v radijskem mediju. Tokratna igra je po premieri leta 1964 sploh prvič ponovljena. Lieschen, bivši esesovki, upodobi jo Duša Počkaj, se na čezoceanki na plovbi v Ameriko zazdi, da je prepoznala svojo nekdanjo interniranko. V stiski tega srečanja se izpove svojemu možu Walterju v upodobitvi Jurija Součka. Prevajalka: Rozka Štefan Režiser: France Kosmač Tonski mojster: Dušan Mauser Lieschen – Duša Počkaj Walter – Jurij Souček Natakar – Dušan Škedl Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1964.
Gluckov uspeh je bil, z obema operama, izjemen in čez noč je postal prva operna zvezda.
Nastaja slovenski veliki jezikovni model, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski Chat GPT. Kako bo delovala tovrstna umetna inteligenca, je odvisno od količine besedil, ki jih bodo zbrali pri nacionalnem projektu Povejmo. O širšem napredku na tem področju in potrebah po slovenskem velikem jezikovnem modelu z vodjem projekta Simonom Krekom, pisateljem Miho Mazzinijem, piscem o znanosti Sašem Dolencem in Markom Grobelnikom z Instituta Jožefa Stefana. Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu.
Igra je večno priljubljenost pridobila zaradi izvrstne situacijske komike, zapletov, spletk in pasti, ki jih predstavniku buržoazije, baronu Naletelu, nastavljajo drugi liki – predvsem protagonist, bistri in okretni vrtnar Matiček. Radijsko priredbo, ki je nastala pred sedemdesetimi leti s takratno vrhunsko igralsko zasedbo, kiti še natančno arhaično gorenjsko narečje, ki ohranja živost, hkrati pa poudarja univerzalnost človeških muh in vragolij. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Rapa Šuklje Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Lektorja: Anton Bajec in Mirko Mahnič Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Baron Naletel – Stane Sever Baronica Rozala – Ančka Levar Matiček – Stane Česnik Nežka – Vika Gril Advokat Zmešnjava – Aleksander Valič Žužek – Milan Skrbinšek Budalo – Jože Zupan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1953
Proti Severnemu vetru je sodoben roman, zapisan v obliki elektronskih pisem med glavnima junakoma – Emmo in Leom. Njuno dopisovanje spodbudi tipkarska napaka. Odgovor iz vljudnosti pa kmalu preraste v besedno spogledovanje. Prisrčno dopisovanje se spremeni v romantično ljubkovanje z besedami, zapisanimi v e-sporočilih. Roman je izšel leta 2010 pri ljubljanski Cankarjevi založbi. Emmi in Leo sta interpretirala Nikla Petruška Panizon in Primož Forte. Pri branju romana sta sodelovala še Danijel Malalan in Vladimir Jurc. Režija: Suzi Bandi. Produkcija: RAI – Radio Trsta A, 2012.
Decembra mineva 110 let od rojstva Franeta Milčinskega - Ježka. Uvodna oddaja cikla prinaša tri Ježkove zgodbe, ki jih je leta 1966 izvrstno interpretiral avtor sam – to so Lokalpatriotitis, Racionirajte čas in Poncij Lubadar. Frane Milčinski - Ježek je bil član igralske skupine takratnega Radia Ljubljana, od leta 1947 naprej pa je na radiu delal tudi kot urednik, režiser, pevec ter avtor radijskih iger, pesmi, skečev, dramatizacij in humoresk. Pripovedovalec Frane Milčinski - Ježek, tonski mojster Mladen Fortič. Produkcija 1966.
»V akademsko tradicionalistično okolje romantično harmoničnega igranja je zarezala z dotlej v Drami neobičajnim atonalnim izrazom »nove glasbe««. »Zanjo bi se potegovali vsi odri tega sveta.« »Ne znam si drugače razložiti močnega vtisa, ki ga je zapuščala s prav vulkanskimi izlivi svoje umetniške izpovedi.« S temi in podobnimi stavki je sočasna strokovna in kritiška javnost označevala umetniško, igralsko delo Duše Počkaj. V posebni oddaji In srce na dlani in v srcu zaklad, posvečeni 100.obletnici rojstva Duše Počkaj. Ta torek po 14.uri. Ne zamudite! Foto: Duša Počkaj kot Martha v Kdo se boji Virginie Woolf, režiser Mile Korun, Drama SNG Ljubljana, 1964. Foto: Vlastja Simončič. Vir : Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.
Sveti Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, na katerih ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru (ponovitev).
Ambasadorka znanosti, vodja Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu Osnovni gradniki življenja, proteini, so izredno zapletene makromolekule. Zmožne so opravljati najrazličnejše naloge in prav njihove številne interakcije so temelj vsega dogajanja, ki mu pravimo življenje; od procesov, ki potekajo znotraj celic, do usklajenega delovanja celotnega organizma. Kako ti procesi dejansko potekajo, pa je neločljivo povezano s samo zgradbo proteinov. Njihova struktura in različna preurejanja, do katerih prihaja v najrazličnejših procesih, so zato v središču raziskav strukturne biologije. Pri tem danes bogata paleta najrazličnejših pristopov omogoča res podroben vpogled v procese na nivoju molekul in nova spoznanja se vrstijo z veliko naglico, zanimivih področij pa je seveda v svetu živega ogromno. V tokratnih Podobah znanja se bomo med drugim posvetili osnovnim procesom, ki so odgovorni za to, da se naše mišice krčijo, kajti to je raziskovalno področje dr. Kristine Djinović-Carugo, redne profesorice na univerzi na Dunaju ter vodje Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu, ki je letos za svoj doprinos k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije prejela priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.