Ars 60 BARBARA DENNERLEIN - O koncertu 9. novembra 2023 v Ljubljani

Ob koncu Arsovega jubilejnega leta v Ljubljani pričakujemo slovito jazz - organistko Barbaro Dennerlein. Z lastnimi kompozicijami in improvizacijami se bo predstavila v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. V kratki izjavi nam je zaupala nekaj podrobnosti o ustvarjanju in poustvarjanju jazz glasbe na orglah in o programu, ki ga pripravlja za koncert v Ljubljani.

Ars 60 O GALA KONCERTU ARS60, 14. septembra 2023, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani

Gregor Pirš, urednik uredništva za resno glasbo na Programu Ars: o idejni zasnovi programa Gala koncerta ob 60 - letnici delovanja Programa Ars, ki bo 14. septembra letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani

Ars Kako bi nas reka pogledala nazaj? Andreas Mühler-Pohle in razstava Okoljski odtisi

Razstava Okoljski odtisi v Mali galeriji Cankarjevega doma prinaša svojevrsten portret rek, kjer polovico fotografije zajema podoba pod vodo. Andreas Mühler-Pohle v svojih delih niha med estetskim, političnim in tehnološkim vidikom fotografije – in nekaj podobnega lahko rečemo tudi za dela, ki sta jih za razstavo v Cankarjevem domu izbrala kuratorja Jan Babnik in Nataša Ilec Kralj. Fotografije rek na razstavi so razplastene – spodnji del zavzema podoba pod vodo, zgoraj se zarisuje kopno, meja med njima pa se vzpostavlja v različnih, od jasnih do ekspresivnih variacijah. Občutek imamo, da v fokusu ni človek, temveč reka, oziroma kot je v spremnem besedilu zapisal sokurator Jan Babnik zdi se, kot bi bilo kopno v podobah mostov, nabrežij, ladij, mestnih obzorij in jezov – kopno v podobi človeka torej – zgolj ekscesni produkt razbijanja valov in rečnega toka. Kopno se po njegovih besedah zdi plod igrive domišljije med naravnima elementoma vodo in zrakom, ki se izkristalizira skorajda naključno kot svojevrsten estetski eksces njunega razmerja. Na ogled so izbrana dela iz umetnikovega širšega opusa Študije o vodi – gre za projekt reka Donava iz leta 2005 in vode Hongkonga iz let 2009 in 2010. Fotografije spremlja še video hongkonške reke Šing Mun ter zvok voda Hongkonga in Donave. Donava velja za najbolj onesnaženo evropsko reko, zato je Pohle odvzel vzorce vode in izvide kemijske analize kot nekakšno »krvno sliko« reke vstavil v podobe. Razstava pa odzvanja tudi siceršnji pristop, ki ga ima Andreas Mühler-Pohle do fotografije. Je eksperimentalni fotograf, ki pogosto preigrava to, kar naj bi bila fotografija in vse fotografsko. V ospredje postavlja tehnološko-estetsko-politično konstrukcijo podobe, ki zahteva različne vizualne pristope. Zdi se, da podobe rek na razstavi v mali galeriji Cankarjevega doma zaznamuje predvsem dvojnost, ki pa je kompleksnejša, kot je videti na prvi pogled. Če imamo občutek, da Mueller-Pohle v ospredje postavi govorico reke, pa je seveda vendar fotograf tisti, ki upravlja fotoaparat in nastale fotografije. Podobno je z njegovim upodabljanjem narave in človeka, ki se na fotografijah razplastita v dva sloja a, kot pokaže Mueller-Pohle, je tudi voda zaznamovana s človekovim vplivom. Morda pa prav ta kompleksni odnos odzvanja tudi v ekscesni igri vodne gladine, ki se zdi ključni element razstavljenih fotografij. Razstavo Okoljski odtisi, ki je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma in zavoda Membrana, si v mali galeriji Cankarjevega doma lahko ogledate še do 14. maja. Foto: Andreas Mühler-Pohle, vir: Cankarjev dom; izrez fotografije

Ars V Rimu, le lučaj od Španskih stopnic, razstava fotografa Klavdija Slubana

Rimska Galleria del Cembalo je svoje ime dobila po obliki palače, v kateri domuje – palače Borghese, še danes v delni lasti znamenite grofovske družine. V prostorih, kjer so svojčas visela dela Caravaggia in drugih baročnih umetnikov, preden jih je kardinal Scipio Borghese preselil v bolj znano Galerijo Borghese sredi istoimenskega parka, je zadnjih deset let doma fotografija. To pomlad: razstava Sneg Klavdija Slubana, slovensko-pariškega fotografa, znanega predvsem po črno-belih fotografijah z brezčasnimi motivi s potovanj, zlasti po Balkanu in po državah ob Baltiku. Razstavlja izbor del iz zadnjih dveh desetletij. Kustos Mario Peliti poudarja, da je za Slubana pomembno iskanje zornega kota, ki pa je na koncu vedno on sam. Njegov "drugje" predstavlja pripetljaj ali pa priložnost, da vedno izpoveduje sebe. In v tem kaže iskati koherentnost njegove fotografije. Gre za izjemno delo, meni Peliti. Foto: izrez fotografije, Rusija, Transsibirska, 2007

Ars Pot domov – radijska igra o demenci in absurdni birokraciji

Radijska igra Pot domov po besedilu Miha Mazzinija je bila že pred premiero nominirana na mednarodnem radijskem festivalu Pri Marulić 2023 na Hvaru – takih novic smo še toliko bolj veseli v letu, ko Ars praznuje 60-letnico. Pot domov pripoveduje o demenci in neusmiljenem mehanizmu birokracije – osnova je bila resnična zgodba o Slovencu Alojsu Dvorzacu, ki je živel v Kanadi. Kot pove Mazzini, je "dramsko besedilo napisal iz jeze, ko je prebral članek o dementnem štiriinosemdesetletnem starcu, ki se je nekako znašel na londonskem letališču in ni vedel drugega, kot da hoče k hčerki v Slovenijo. Birokratska mašinerija ga je zgrabila z vso močjo in umrl je vklenjen v centru za imigrante." Radijsko igro so ustvarili v uredništvu igranega programa, v glavni vlogi je nastopil Boris Cavazza, režirala jo je Špela Kravogel. Premiera: četrtek, 23. 3. 2023, ob 22.05 na Arsu. Foto: RTV SLO

Ars Začetek festivala Diagonala

Zver v džungli je naslov otvoritvenega celovečerca, s katerim se je sinoči v Gradcu odprl Festival avstrijskega filma Diagonala. Urban Tarman je pred mikrofon povabil avstrijskega režiserja in scenarista Patrica Chiho, ki je priredil novelo Henryja Jamesa in jo iz Londona z začetka 20. stoletja prestavil v Pariz in zadnja desetletja 20. stoletja. Film se skoraj v celoti odvije v pariški diskoteki.

Ars 60 Borut Veselko: Zelo rad poslušam radijske igre

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.

Ars Zadnja knjiga Jožeta Snoja

Pri založbi KUD Logos je izšla zadnja knjiga pesnika, pisatelja in esejista Jožeta Snoja z naslovom Očetov sin – Sin Očetov. Na novo o Bogu. Z njo je pred smrtjo obračunal s samim seboj. Skozi življenjske spomine se sprašuje, ali človek izgine v nič, iz katerega je vzniknil, ali vstane v življenje, v novost življenja. Snoj je zapisal: »Ko napoči kriza poslednjih let, se – če že prej ne – v človeku zbudi ali znova obudi prvo izmed poslednjih bivanjskih vprašanj.« Snoj je knjigo dokončal manj kot dva tedna pred smrtjo. Pisal jo je v času bolezni, stiske in trpljenja, ko se mu je konec zemeljskega bivanja nezadržno bližal, zaradi česar je še toliko bolj pretresljiva. In kot že nakazuje sam naslov knjige Očetov sin – Sin Očetov. Na novo o Bogu, išče skozi pretekli odnos do očeta nov odnos do Boga.

Ars "Lutka je prvi korak v svet umetnosti" – Breda Varl ob svetovnem dnevu lutk

Dogajanju ob svetovnem dnevu poezije, se 21. marca pridružuje tudi svetovni dan lutk. Mednarodno poslanico je prispevala teatrologinja Nina Malikova, ki o lutkovni umetnosti govori kot o človeški dejavnosti, ki – včasih s humorjem, včasih z vso resnostjo – išče rešitve. Slovensko poslanico je letos napisala scenografka, režiserka in lutkovna pedagoginja Breda Varl. V njej še posebej nagovarja snovalce učnih programov v naših šolah, naj ne zmanjšujejo vsebin kreativnih, umetniških predmetov, kot se je to dogajalo v preteklosti, saj otroci tudi z njimi lažje razmišljajo abstraktno… Hkrati pa lutko opisuje tako: "Lutka – nežna ali groba, iz blaga ali lesa, taka na nitkah ali na palici, gibljiva ali bolj toga, nema ali klepetava – naj v zgodnjem otroštvu nagovarja vsakogar. Je prvi korak v svet umetnosti, čeprav ji ta privilegij le malokdo priznava. Prepričana sem, da njene vragolije nikoli ne bodo zamrle. Tako kot je skozi stoletja prišla v naš čas, bo naš odnos do nje prenesla zanamcem." Foto: EPA

Ars Svetovni dan poezije 2023

Leta 1999 je UNESCO prvi pomladni dan razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije. Tudi pri nas ta dan že vrsto let praznujemo kot nekakšen neformalni pesniški praznik, saj pesnice in pesniki ter ljubiteljice in ljubitelji poezije na različnih lokacijah po državi ves dan interpretirajo in poslušajo poezijo. Najdaljša, najbolj množična in najbolj obiskana pesniška prireditev pa je 2. ljubljanski pesniški maraton, ki se je začela v ponedeljek včeraj in danes se nadaljuje.

Ars MOONLIGT SKY - pogovor v živo

Pred koncertom v ljubljanski Cukrarni bosta gosta v studiu kitarist Miha Petric in klviaturist Jan Sever, oba člana zasedbe Moonlight Sky. Z njima se bo pogovarjal urednik Hugo Šekoranja.

Kulturna panorama Tudi Bobri bodo prisluhnili zvoku iger v etru

V tedenskem pregledu se bomo najprej posvetili festivaloma, festivalu kulturno-umetnostne vzgoje Bober in festivalu radijske igre z naslovom »Poslušati skupaj« za najmlajše in najstarejše, predvsem pa za ranljive. Izveste tudi, kaj so govorili na strokovnem posvetu "Z otrokom v gledališče" v Mariboru, posebna pozornost pa gre tokrat predlogu novogoriških dediščinskih ustanov o razglasitvi frančiškanskega samostanskega kompleksa v Kostanjevici pri Gorici, grobnice Bourbonov in Škrabčeve knjižnice za spomenik državnega pomena. Slišali boste prve vtise z razstave fotografij rek z naslovom "Okoljski odtisi" v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pred ponedeljkovim začetkom pa še napovedno o 53. Tednu slovenske drame v Kranju. FOTO: Kelih iz frančiškanskega samostana Kostanjevica pri Novi Gorici VIR: foto Ožbej Černe https://goriskimuzej.si/aktualno/posts/razstava-sakralnih-predmetov-na-kostanjevici

Likovni odmevi "Mislim, da kiča sploh ni!" – Jože Slak - Đoka

Jože Slak - Đoka, uporniški, alternativni in vsestranski umetnik, je v slike vnašal prvine iz popularne dekoracije. Večinoma se ga uvršča med umetnike, ki so v osemdesetih pretrgali s tradicijo visokega modernizma in zavrnili intelektualiziranje ter sprejeli bolj eklektičen in nečist izraz. Poigraval se je s tradicionalnim slikarskim nosilcem – najbolj znane so njegove izrezanke, ki se z bleščečimi barvami in organskimi oblikami včasih bližajo svetu žuželk in narave. Razstava Od pogleda do neskončnosti je druga posthumna razstava njegovih del v Bežigrajski galeriji 2. Razstava Jutranja rosa je leta 2015 bila na ogled leto dni po umetnikovi smrti, sedanja razstava pa pomeni nadaljevanje tedanje, je povedal kustos Miloš Bašin v pogovoru o razstavi. V prvem delu oddaje pa lahko slišite pogovor z Jožetom Slakom - Đoko, ki ga je leta 2007 pripravila Aleksandra Saška Gruden. Foto: Jože Slak Đoka, Kozliček, 2003, mešana tehnika, 93 x 127 cm, foto © Dušan Krnel; vir: MGML

Svet kulture Sneg je moj sopotnik, pravi fotograf Klavdij Sluban ob svoji razstavi v palači Borghese v središču Rima

Slovensko-pariški fotograf slovi po črno-belih fotografijah z brezčasnimi motivi, ki so praviloma plod dolgih in počasnih potovanj po vsem svetu, zlasti po deželah vzhoda. Sneg se pojavlja na fotografijah s poti po Balkanu in po državah ob Baltiku, nova serija pa je nastala na Japonskem. In še v Bežigrajsko galerijo 2 v Ljubljano gremo, kjer že drugič posthumno predstavljajo Jožeta Slaka - Đoko, uporniškega, alternativnega in vsestranska umetnika, ki je v slike vnašal prvine iz popularne dekoracije. Najbolj znane so njegove izrezanke, ki se z bleščečimi barvami in organskimi oblikami včasih bližajo svetu žuželk in narave.

Gremo v kino Filmska pomlad v Gradcu

Posvečamo se festivalu avstrijskega filma Diagonala, ki vsako pomlad poteka v Gradcu in domačemu festivalu frankofonskega filma, v okviru katerega ocenjujemo film Nedolžen. Ocenjujemo tudi film Do zmage in naprej, navdihujoč dokumentarec o skupini deklic, ki trenirajo košarko pod vodstvom nekonvencionalnega trenerja, ter napovedujemo dvodnevni dogodek Palestina na filmu in uverturo v festival Kurja polt, ki se bosta odvila v naslednjem tednu.

Podobe znanja Matej Praprotnik: ERC projekt lahko ustavijo omejitve višine plač pri nas; se bo razvoj kode za superračunalnik Vega izognil tej usodi

Superračunalniki so danes njuni za reševanje velikih znanstvenih ugank na vseh področjih. A delo z njimi nikakor ni preprosto. Razlika med računalniško kodo za superračunalnike in običajne namizne naprave je podobna razliki med raziskovanjem v laboratoriju in proizvodnjo v tovarni, pravi prejemnik Zoisovega priznanja prof. dr. Matej Praprotnik s Kemijskega instituta in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Praprotnik zdaj vodi novoustanovljeni Center odličnosti MultiXscale, enega izmed desetih, ki jih je Evropska unija ustanovila za podporo evropski pobudi za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC, katerega del je tudi slovenski superračunalnik Vega. Slovenski center MulitXscale se bo osredotočil na razvoj kode za večskalne simulacije, na treh konkretnih področjih: za načrtovanje incertificiranje helikopterjev za civilni promet, za uporabo visokozmogljivih baterij za podporo prehodu na trajnostno energijo ter za raziskave ultrazvok za neinvazivno diagnostiko in biomedicinske aplikacije. Uporabo ultrazvoka za tarčno dostavo zdravil sicer dr. Matej Praprotnik raziskuje v okviru projekta Multrasonica, za katerega je pred tremi leti prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce, t. i. ERC Advanced Grant. A prestižni raziskovalni projekt je naletel na težave v obliki omejitve višine plač pri slovenskih raziskovalcih. Čeprav je znaten del ERC sredstev namenjen prav za plače, se tega v Sloveniji ne da izkoristiti. »Žalostno je, da imamo denar, ampak ga ne moremo uporabljati in čakamo izvajanje novega zakona,« pravi Praprotnik. »Jaz sem to rešil na zanimiv način, tako da sem del denarja, ki je namenjen za postdoktorske raziskovalce, prenesel na Univerzo v Barceloni in tam ustanovil eksterno skupino, ker tam imam pogoje, da zaposlim ljudi. Po mojem mnenju je to za Slovenijo katastrofa.«

Svet kulture Verdijev Trubadur v ljubljanski Operi

Izpostavljamo premiero opere Trubadur Giuseppeja Verdija, ki bo premiero doživela nocoj v SNG Opera in balet Ljubljana. Pod režijo se podpisuje Yulia Roschina, scenografijo je zasnovala Vasilija Fišer, kostume Belinda Radulović, koreografijo Ana Pandur. Glasbeno vodstvo bo v rokah italijanskega dirigenta Roberta Gianole. V nadaljevanju predstavljamo Teden srbske kulture, ki te dni poteka v ljubljanski Mestni knjižnici. Ob bogatem programu, ki zajema ne le književnost, ampak tudi slikarstvo, glasbo, folkloro, film in širše kulturološke teme, je pisatelj Aleksandar Gatalica predstavil že tretji prevod iz svojega opusa v slovenščini, zbirko kratke proze Beograd za tujce. Na program Ars pa danes ob 22.05 prihaja radijska igra Pot domov po besedilu Mihe Mazzinija. Že pred premiero je bila nominirana na mednarodnem radijskem festivalu Pri Marulić na Hvaru. Pripoveduje o demenci in neusmiljenem mehanizmu birokracije, osnova zanjo je bila resnična zgodba o Slovencu Alojsu Dvorzacu, ki je živel v Kanadi. Do hčerke v Slovenijo ni prišel, saj ga zgrabila birokratska mašinerija in umrl je vklenjen v centru za migrante. (Foto: Darja Štavs Tisu / SNG Opera in balet Ljubljana)

Razgledi in razmisleki Oksana Zabužko, avtorica romana Terenske raziskave ukrajinskega seksa: "Pri tej knjigi je šlo za dejanje osvoboditve."

Oksana Zabužko sodi med vodilne sodobne ukrajinske pisatelje. Rodila se je leta 1960, na Univerzi Ševčenko je diplomirala iz filozofije in tudi doktorirala. Delala je kot raziskovalka, precej časa je živela v tujini – v ZDA je predavala o ukrajinski kulturi. Njen leta 1996 objavljeni roman Terenske raziskave ukrajinskega seksa – v slovenščino ga je prevedla Andreja Kalc – so pred časom razglasili za "najvplivnejšo ukrajinsko knjigo v petnajstih letih neodvisnosti". Z Oksano Zabužko, ki je v Ljubljani z literarnim večerom odprla letošnji Festival Fabula, se je pogovarjala Staša Grahek. Foto: Nik Rovan / BoBo

Svet kulture Festival Diagonala in posthumna knjiga Jožeta Snoja

V oddaji se bomo danes najprej preselili na avstrijski filmski festival Diagonala, ki se je včeraj začel v Gradcu in prinaša skupno 115 filmov. Predstavljamo tudi knjigo pesnika, pisatelja in esejista Jožeta Snoja z naslovom Očetov sin - Sin Očetov. Na novo o Bogu, ki je posthumno izšla pri založbi KUD Logos.

Glasovi svetov Tiha vednost – neubesedljiva podlaga mišljenja

Misel, da vedno vemo več, kot lahko povemo, se zdi precej očitna. Pravzaprav se na najbolj banalni, vsakdanji ravni redno srečujemo s tem problemom, ko pač že česa ne znamo dobro upovedati, ko ne najdemo pravih besed. A ta poanta, ki je danes tako razširjena, da se sliši kot obče mesto, pravzaprav skuša izpostaviti nekaj mnogo bolj temeljnega in bolj daljnosežnega, kot je zgolj pomanjkanje pravih besed. Osvetliti namreč skuša tiste razsežnosti védenja in osmišljanja sveta, ki se vedno in nujno izmaknejo besedam, in ki obenem tvorijo tako nujni temelj vsake vednosti kot tudi neobhodni okvir vsake komunikacije. Gre za izhodišče, iz katerega je judovsko-madžarski znanstvenik in filozof Michael Polányi zastavil svoje kartiranje tistega, čemur pravi tiha vednost. S tem konceptom je skušal na eni strani pojasniti, kako pravzaprav ljudje ustvarjamo vednost, kako ustvarjamo znanost in kako, po drugi strani, lahko instrumentalizacija znanosti v določene partikularne namene, - v današnjih časih bi bili to v prvi vrsti uporabni, aplikativni vidiki znanstvenih spoznanj -, ogroža samo znanost in s tem našo zmožnost ustvarjanja novega vedenja. Ideje, ki jih je Polanyi razvil v svojem delu Razsežnosti tihe vednosti, ki smo ga več kot pol stoletja po nastanku dobili v slovenskem prevodu v zbirki Temeljna dela založbe Krtina, so v tem času seveda vplivale na različna področja od filozofije znanosti do izobraževanja in celo managementa. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da smo ključne poante tega dela dodobra osvojili. Nasprotno, zdi se, da današnji čas kar kliče po tem, da razsežnostim tihe vednosti ponovno posvetimo nekaj več pozornosti. Gost tokratnih Glasov svetov je zato filozof in izr. prof. na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem dr. Tomaž Grušovnik, ki je knjigi pripisal spremno besedo.

Literarna matineja Dr. Kristina Kočan: "Tudi založniški svet je divje kapitalistično oz. tržno naravnan."

Dr. Kristina Kočan se s poezijo ukvarja zelo celostno: kot ljubiteljska in profesionalna bralka, kot avtorica, prevajalka in posrednica, kot raziskovalka in producentka. Zdi se, da s poezijo živi vsak dan, da z njo tako rekoč diha. Če ob to dodamo še dejstvo, da je za svojo knjigo poezije Selišča, izšla je pri mariborski založbi Litera, lani prejela Veronikino nagrado, smo s tem verjetno odgovorili na vprašanje, zakaj je odlična sogovornica za razmišljanje o poeziji in dnevu, ki ji je posvečen.

Svet kulture Dan, posvečen poeziji in lutkam

Danes obeležujemo dva za kulturo in umetnost pomembna dneva in sicer svetovni dan poezije in svetovni dan lutk. Prvi pomladni dan je UNESCO razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije. Dogajanju ob svetovnem dnevu poezije, se pridružuje tudi svetovni dan lutk. Mednarodno poslanico je prispevala češka teatrologinja Nina Malíková, ki o lutkovni umetnosti govori kot o človeški dejavnosti, ki – včasih s humorjem, včasih z vso resnostjo – išče rešitve. Slovensko poslanico je letos napisala scenografka, režiserka in lutkovna pedagoginja Breda Varl.

Oddaljeni zvočni svetovi Kirgizija 1

Poslušamo staro kirgiško glasbo v novih izvedbah, v izvedbi skupine Tengir Too. Izvedbe so zveste izročilu, izvajalci pa igrajo na značilna glasbila dežele, edina razlika od nekdanjih izvedb je, da dandanes marsikdaj zaigra več glasbil obenem, včasih pa je bilo to bolj izjema kot pravilo. Slišimo značilne kirgiške ustne harfe, lesene in lončene piščali, brenkala in godala. Večina pesmi je tradicionalnih, čeprav pesmi v ljudskem duhu nastajajo vedno znova in tudi člani zasedbe, ki nam igra, so tako izvajalci kot tudi ustvarjalci dela lastnega repertoarja.

Zborovski panoptikum S štajerskega konca

V oddaji iz studia Radia Maribor se bomo ustavili na sklepnem koncertu ob koncu mojstrskega seminarja v Ljutomeru 24. in 25. februarja, ki ga je vodil dirigent, pevec in predavatelj Gary Graden. Na koncertu sta nastopila združena zbora Orfej in Glasis, ki sta sodelovala na seminarju kot demonstracijska sestava, izobraževalo pa se je 16 zborovodij in pet jih je zbora vodilo tudi na koncertu v Kazinski dvorani v Mariboru, 27. februarja.

Zborovski koncert Lamentation Hieremiae prophetae Orlanda di Lassa, 1. del

Verzi o porušenem Jeruzalemu – uničenje se je zgodilo leta 586 p. n. š. – so se dotaknili številnih skladateljev. Zlitje globoke bolečine in upanja daje namreč ustvarjalcu priložnost za zelo ponotranjeno, osebno izpoved. V prihodnjih dobrih tridesetih minutah bomo slišali Žalostinke preroka Jeremije za veliki četrtek in del Žalostink za veliki petek. Čez teden dni pa še preostale za veliko soboto. Predvajamo posnetek ansambla Huelgas pod vodstvom Paula van Nevla. Nastal je aprila lani na Festivalu Actus humanus v Gdansku.

Recital Recital

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Filmska glasba Ludwig Göransson: Črni panter 2 - Wakanda za vedno

V tokratni oddaji o filmski glasbi bomo predvajali izbrane odlomke izvirne glasbe k filmu Črni panter 2 - Wakanda za vedno, pod katero se podpisuje Ludwig Göransson.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Bojana Šaljić Podešva

Z nami bo skladateljica Bojana Šaljić Podešva. Poslušali bomo odlomka iz dveh radijskih iger, za kateri je napisala glasbo, ter njen cikel Meditacij, ki je nastal za koncert v okviru cikla Plečnik in acapella, oktobra lani. Nekoliko več časa kot običajno bomo namenili tudi besedi, saj sta razlaga skladb in ukvarjanje z aktualnimi družbenimi temami, ki jih vpeljuje v svoje ustvarjalno delo, ključnega pomena za našo sogovornico. Med drugim bomo slišali odlomek iz radijske igre za dojenčke z naslovom Morje, ki jo bo mogoče izkusiti tudi v okviru bližajočega se Festivala radijske igre Poslušati skupaj za dojenčke, malčke, starše in vse ljubitelje zvočne umetnosti. Potekal bo od 26. do 28. marca 2023 na frekvencah Radia Slovenija, v vrtcih po Sloveniji ter v Stari mestni elektrarni v Ljubljani.

Zborovski kotiček za mlade Pomladne pesmi in pesmi za materinski dan

V prvih dneh pomladnega razpoloženja tokratne zborovske minute namenjamo izborom skladb na temo pomladi in prebujajoče se narave. Sredi pomladnega vzdušja pa bomo ob materinskem dnevu slišali še nekaj pesmi, ki jih mladi pevci radi zapojejo svojim mamam ob njihovem prazniku.

Skladatelj tedna Johann Sebastian Bach: Komorna glasba, 5. del

Leta 1713 se je Bachov weimarski delodajalec, mladi vojvoda Johann Ernst, vrnil s študija v Utrechtu in s seboj prinesel veliko nove glasbe. Med skladbami je bilo veliko Vivaldijevih koncertov in ti so na Bacha napravili takšen vtis, da jih je kar deset priredil za orgle ali čembalo. Po tej izkušnji je občutno spremenil svoj pristop h komponiranju in danes velja prepričanje, da je bil stik z glasbo sedem let starejšega Antonia Vivaldija ena največjih prelomnic v Bachovem življenju.

Za en bokal muzike Otiški vrh

Pojejo nam pevke in pevci iz Otíškega vrha pri Dravogradu, na Koroškem, na obrobju Pohorja. Tam so tako zapeli leta 1983 in obudili del izročila, pomagal pa jim je tudi godec na harmoniko. Pesmi večinoma pojejo o kmečkem življenju, pa tudi sicer izhajajo iz življenja, kot so ga tamkajšnji ljudje živeli pred časom, ko so bili bolj kot dandanes navezani na svojo zemljo in gozd.

Banchetto musicale Italijanska baročna glasba za postni čas

V Glasbenem banketu bo zazvenela italijanska baročna glasba, ki je primerna za čas pred veliko nočjo. Slišali bomo kar tri uglasbitve psalma Miserere mei, Deus ali Izkaži mi milost, o Bog, po svoji dobroti. Prva izvira iz skrivnostnega rokopisa z začetka sedemnajstega stoletja, ki ga povezujemo z imenom sicer neznanega glasbenika Carla G. Pred skoraj dvemi desetletji so rokopis kupili za približno šestdeset evrov na bolšjem trgu blizu Dunaja. Strani so poskenirali in izvirnik prodali prek znane avkcijske hiše Sotheby's [izg. Sod'bis]. Za visoko ceno ga je kupil anonimni ponudnik, ki ga ni mogoče izslediti. Od takrat je obsežna zbirka javnosti nedostopna, glasbenikom in raziskovalcem pa so ostale le fotografije, ki so nastale pred prodajo.

Mladi virtuozi Violončelist Nejc Rupnik

Novembra 2022 je v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je zaigral tudi violončelist Nejc Rupnik, študent tretjega letnika dodiplomskega študija na univerzi Mozarteum v Salzburgu pod vodstom Enrica Bronzija. Ob klavirski spremljavi brata pianista Anžeta Rupnika je izvedel Sonato za violončelo in klavir v d-molu, op. 40 Dmitrija Šostakoviča.

Tretje uho Bossa de Novo - Twist

Pred koncertom v ljubljanski Drami, 2. aprila, v okviru cikla "Ars in Drama", predstavljamo ploščo "Twist", ki bo na koncertu, na voljo tudi v LP (vinil) formatu.

Jazz Ars Skladbe Roberta Schumanna v jazzovskih aranžmajih

V oddaji bomo predvajali jazzovske priredbe pesmi pomembnega nemškega skladatelja in pianista Roberta Schumanna. Schumann je predstavnik nemške glasbene romantike, v njegovih delih se kažejo izrazite lirične poteze. Rad se je zatekal v svet svoje bogate fantazije in je bil hkrati velika umetniška osebnost in razgledan človek. Njegova fantazija in ustvarjalni zagon sta skovala številna odlična dela.

Jazzovska jutranjica Moonlight Sky - pred koncertom v ljubljanski Cukrarni

Pred koncertom v ljubljanski Cukrarni smo v studiu Programa Ars gostili Miho Petrica in Jana Severja, člana skupine Moonlight Sky. Z njima se je pogovarjal urednik Hugo Šekoranja.

Jazz session WDR Big Band & Stefan Pfeifer-Galilea

Legendarni Dave Brubeck v orkestralnih priredbah, ki jih izvaja eden najboljših evropskih big bandov.

Jazz Ars Skladatelj Burt Bacharach – in memoriam

jOddajo bomo namenili jazzovsko obarvanim priredbam skladb enega najpomembnejših skladateljev popularne glasbe dvajsetega stoletja Burta Bacharacha. 8. februarja letos se je poslovil za vedno, star 95 let. V svoje prefinjene uspešnice je vtkal elemente soula, cool jazza, brazilske bossa nove in sodobne popularne glasbe.

Jazz session BNR Big Band & Peter Slavov

V New Yorku živeči bolgarski basist sodi med najbolj iskane glasbenike na ameriški jazzovski sceni. Nedavno je z big bandom bolgarskega radia izvedel projekt Songs from Little Stories. Posnetek koncerta smo pridobili skozi mrežo EBU (Evropska zveza radijskih postaj).

Orkestralni jazz Upper Austrian Jazz Orchestra

Do danes so zdali 13 plošč, tako s svojo avtorsko glasbo kot tudi glasbo svojih glasbenih gostov. Teh ni bilo malo in med njimi so tudi zelo ugledna imena sodobnega jazza: Kenny Wheeler, Jack Walrath, Slide Hampton, Johnny Griffin, Michael Gibbs, Toshiko Akiyoshi, Mike Stern, Maria Joao, Richard Bona, Mike Mainieri, Jane Monheit in Richard Galiano.

Samo muzika Solistične skladbe slovenskih pianistov

V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali solistične skladbe v izvedbi slovenskih pianistov: Dejana Pečenka, Marka Črnčeca, Gregorja Ftičarja, Blaža Jurjevčiča, Kaje Draksler, Draga Ivanuše in Miha Renčelja

Tretje uho Ray Anderson - Marching On Solo Trombone

Ni prav veliko solo pozavnističnih plošč. Snemal jih je nemški pozavnist Albert Mangelsdorf, pa George E. Lewis. Pozavna velja za nekako okorn, ne preveč popularen inštrument. Ray Anderson je takšno razmišljanje vsekakor ovrgel. S pozavno solo ustvarja povsem novo, izredno zanimivo glasbo.

Orkestralni jazz Manca Udovič & Romanca - Počasi in previdno

Koncertno predstavitev bo plošča, ki je izšla tik pred izbruhom epidemije, dočakala danes zvečer v Klubu Cankarjevega doma. Manca Udovič je o svoji zasedbi, koncertu, klavirski šoli Opus n še čem spregovorila v pogovoru s Hugom Šekoranjo.

Jazz Ars Dexter Gordon

V oddaji bomo predvajali skladbe velikega saksofonskega mojstra Dexterja Gordona, ki bi sto let dočakal 27. februarja letos. V svoji več kot 40-letni jazzovski karieri je dosegel status najbolj priljubljenega bopovskega saksofonista. Njegovo tragično življenjsko pot je zaznamoval niz padcev v kremplje mamil in ponovnih vzponov iz njih. Njegove improvizacije se odlikujejo z bogato domišljijo. Najbolj je vplival na Sonnyja Rollinsa in tudi Johna Coltrana, posredno pa na vse jazzovske tenor saksofoniste.

Radijska igra Miha Mazzini: Pot domov

Avtor je izvirno gledališko besedilo podnaslovil "tragedija zmešnjav". Spodbudila in zintrigirala ga je resnična zgodba 84-letnega dementnega Aloisa Dvorzaca, ki je po vseh spodletelih birokratskih poskusih vklenjen umrl na letališču. Namenjen je bil domov, v Slovenijo, k hčerki, spomnil pa se ni ničesar. Nihče ga ni primerno obravnaval, nihče se ni hotel zares ukvarjati z njim in človečnost je pod težo birokratskih pravil povsem odpovedala. Morali bi ščititi pravice in integriteto posameznika, vendar zanje, prav nasprotno, zmanjkuje prostora. Staranje prebivalstva in naraščajoče število ljudi z demenco v tako brezčutnem svetu lahko ustvarita nedopovedljivo stisko in sprožata globoka, grenka, kompleksna vprašanja o človečnosti. Režiserka: Špela Kravogel Prirejevalka: Ana Lorger Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtor besedila in glasbe stare lombardske pesmi O, mia bela Madunina: Giovanni D'Anzi Alois Dvorzac - Boris Cavazza Mladi Alois - Sebastian Cavazza Policisti - Jernej Gašperin, Matej Puc, Gregor Čušin Zdravnica - Maša Derganc Medicinska sestra in socialna delavka - Maja Končar Psihiater - Uroš Smolej Kanadčan in Pomočnik upravnika mrtvašnice - Saša Tabaković Imigracijski uradnik in Upravnik mrtvašnice - Branko Jordan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022

Kratka radijska igra Feri Lainšček: Radiofonski umor

Kratka radijska igra zvočno slika kompleksno dogajanje v človeku s preganjavico, hkrati pa raziskuje radiofonski medij in njegove zmožnosti. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Mirko Marinšek Ženski glas – Damjana Černe Prvi moški – Marko Simčič Drugi moški – Robert Prebil Avtorjev glas – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1992

Radijska igra Ervin Fritz: Stoli

Radijski kabaret je poetična in zabavna satirična mreža konfliktov med človekom in zapletenim svetom, stkana iz dvajsetih pesmi Prešernovega nagrajenca in prejemnika Veronikine nagrade. Z radijsko igro uredništvo igranega programa praznuje svetovni dan poezije. Režiser je Žarko Petan, dramaturg: Pavel Lužan, tonska mojstra: Metka Rojc in Januš Luznar, avtor izvirne glasbe: Urban Koder, glasbo izvaja Otroški pevski zbor RTV Slovenija. Igralke in igralci: Jožica Avbelj, Jerica Mrzel, Boris Cavazza, Janez Hočevar Rifle, Vladimir Jurc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1984.

Radijska igra Gregor Strniša: Driada (3. del – Velikan)

V tretjem delu trilogije DRIADA je sintetizirano dogajanje prejšnjih dveh delov z novo zgodbo o nagajivi hrastovi vili, ki simbolizira človekovo neugnano življenjsko bit. Dogajanje sklepnega dela je postavljeno na Golovec in posega nazaj v zgodovinske in celo predzgodovinske čase, vse do ljudi iz kamene dobe, ki so nekoč prebivali v ljubljanski kotlini. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Alojz Srebotnjak Driada – Majda Potokar Astronom – Boris Cavazza Najstnica in pračlovek – Polona Vetrih Direktor – Janez Albreht Starček in pračlovek – Polde Bibič Vodnikov kip – Brane Ivanc Prešernov kip – Kristijan Muck Starodavniki in kot praljudje še Jurij Souček, Vika Gril, Marjan Hlastec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1976.

Kratka radijska igra Tomo Kočar: Ta parking je moj

Komična satira v pismih v nekaj minutah razgrne vsem dobro znan pojav – lastninjenje parkirnih prostorov in posledično medsosedske razprtije. Režiserka: Elza Rituper Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Prvi moški – Gregor Čušin Drugi moški – Ivan Rupnik Ženska – Saša Mihelčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2001.

Radijska igra Ivan Mrak: Andrej Chenier

Pesnik Andrej Chenier se po začetni goreči podpori prijatelju Robespierru postopoma zave krvave brezkompromisnosti francoske revolucije in se razočaran vedno bolj odvrača od nje. Ivan Mrak z likom Andreja Cheniera ob junaku revolucije postavlja jasnovidnega pesnika kot glasnika višje usodnosti. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Robespierre – Radko Polič Rac Andrej Chenier – Ivo Ban Saint Just – Igor Samobor Barrere – Boris Juh Lebas – Branko Šturbej Fouché – Kristijan Muck David – Janez Hočevar Rifle Margot – Majda Potokar Laurent – Dare Valič Sodelovali so še Jerica Mrzel, Iztok Jereb, Božo Vovk, Zvone Hribar in Peter Čare Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1985

Kratka radijska igra Andrej Brvar: Naj se nebo izteče

Igra je pretresljiva poetična slika iz naše vsakdanjosti. Baladno izpoved dveh moških je napisal Andrej Brvar, pesnik, publicist in urednik. Brvar je diplomiral iz primerjalne književnosti in italijanščine na ljubljanski filozofski fakulteti. Leta 1969 je sodeloval v gledališki predstavi Žlahtna plesen Pupilije Ferkverk v režiji Dušana Jovanoviča. Izdal je devet pesniških zbirk, tri knjige za otroke in mladino, pa tudi radijske igre. Poetična kratka igra Naj se nebo izteče je nastala leta 1993. Priedba za radio in režija: Janez Jemec. Tonski mojster: Milan Krajnc. Nastopata Marjan Bačko in Evgen Car. Produkcija Radia Maribor.

Radijska igra Polona Sosič: GLasnejše od svetlobe

Dokumentarna radijska igra in diplomsko delo Polone Sosič je dragocen vpogled v ranljivo skupino slepih in slabovidnih, ki se v vsakodnevnem življenju zanašajo le na zvočne zaznave. Režiserka: Polona Sosič Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija in avgusta 1990

Radijska igra Gregor Strniša: Driada (2. del - Kozarci)

Vila Driada živi v starem hrastu sredi Tivolija, kjer se občasno prebudi ter odide na izlet po Ljubljani. V drugem delu trilogije se prebudi leta 1959; in če se je prvi del končal z zvezdami in tisoč sonci, se drugi konča z živim želodkom. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Alojz Srebotnjak Gospod – Jurij Souček Driada – Majda Potokar Komandir milice – Franček Drofenik Miličnik – Dare Valič Sestra na Studencu – Vika Gril Doktor – Rudi Kosmač Franca Šicofranca – Duša Počkaj Blažka Flaška – Alja Tkačev Anka Narkomanka – Milena Zupančič Doktor Bogomir Magajna – Vladimir Skrbinšek Sodelovali so še: Jožica Avbelj, Nina Skrbinšek in Tone Gogala. Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1975.

Kratka radijska igra Nada Gaborovič: Sitnosti s čustvi

Trenutek vsakdana žene in moža na satiričen način razkriva izpraznjenost zakona, kjer nobeden od njiju ne more, pa tudi noče več imeti pristnega stika. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Žena – Marijana Klanšek Mož – Pavle Ravnohrib Neznanec – Jernej Šugman Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1992.

Radijska igra Draga Potočnjak: Metuljev ples

Psihološka drama z eksistencialno problematiko predstavlja življenjsko inventuro dvojčic Adele in Ane ter njune sestre Agate, tri različne filozofije in tri ponesrečene življenjske poti. Zaradi hedonistične avanture s sestrinim možem pa v ospredje stopa predvsem Anina zgodba. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Ana – Draga Potočnjak Adela – Milena Zupančič Agata – Marijana Brecelj Ante – Polde Bibič Lena – Nataša Tič Ralijan David – Ivo Ban Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1995

Sledi večnosti Kaj je sporočilo letošnjega tedna družine v Katoliški cerkvi v Sloveniji?

Ob koncu tradicionalnega tedna družine v Katoliški cerkvi v Sloveniji, ki letos poteka pod geslom Mir se začne v družini, gostimo Heleno Rozman, mamo petih otrok, in Aleša Čerina, očeta štirih otrok, letošnja soustvarjalca tedna družine. Skozi njuno pričevanje bomo spoznali, kako gradita pripadnost in občutek varnosti znotraj družinske celice, kar vodi v ljubezen in mir v družini.

Sedmi dan O Marijinem oznanjenju

Mesec marec je mesec v znamenju žena. Spominjamo se tudi brezmadežne device Marije, ki ji je nadangel Gabrijel napovedal, da bo čudežno spočela našega Odrešenika. Kakšno vlogo ima Marija v cerkvenem občestvu, zakaj je toliko cerkva na Slovenskem posvečenih prav njej in kakšen navdih nam je lahko Marijina zgodba? Zakaj je del teologije tudi mariologija? O teh vprašanjih premišljuje mladi duhovnik iz Škofije Novo mesto Štefan Hosta.

Bogoslužje Bogoslužje

Iz evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota na četrto postno nedeljo neposredno prenašamo evangeličansko bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Bogoslužje sooblikujejo evangeličanske duhovnice: Simona Prosič Filip, Katja Ajdnik, Violeta Vladimira Mesarič, Judit Andrejek in Jana Kerčmar; prepevata glasbeni skupini Selah ter Eben Ezer, na saksofon igra Zoja Hanc.

Musica sacra Glasba v čast sv. Jožefu

Z vzorno vlogo v Jezusovem življenju si je sv. Jožef že pred več stoletji prislužil praznik in godovni dan, h kateremu se poda tudi primerna glasba. Pomemben del svojega skladateljskega opusa mu je z oratorijsko kantato Sv. Jožef namenil skladatelj Stanko Premrl, svetnika, ki je tudi zavetnik družine in očetov, pa omenjajo tudi nekatere slovenske ljudske pesmi in umetelne kompozicije.

Sedmi dan Sveti postni mesec ramazan pri muslimanih krepi vero, uči obvladovati strasti in želje

22. marca s sončnim zahodom muslimanke in muslimani po vsem svetu vstopajo v sveti postni mesec ramazan. Muslimani verujejo, da je v ramazanu Alah začel preroku Mohamedu razodevati sveto knjigo muslimanov Koran. Z Emo Bošnjak iz Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji o duhovnem sporočilu za muslimane svetega meseca ramazan, kako ga opredeljuje Koran, za muslimane sveta knjiga. Kako jo brati? Zakaj Islamska skupnost v Sloveniji še vedno ne odobrava niti enega izmed treh prevodov Korana v slovenščino?

Sledi večnosti Povezanost in sodelovanje v župniji Limbuš

Župnik v župniji Limbuš pri Mariboru Andrej Firbas in član pastoralnega sveta župnije ter cerkveni ključar Franci Mulec sta osrednja protagonista izredno razgibanega duhovno -družabnega življenja omenjene velike primestne župnije.

Bogoslužje Prenos maše iz Semiča

Iz župnijske cerkve svetega Štefana v Semiču na tretjo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Luka Zidanšek, poje pa moški pevski zbor svetega Štefana iz Semiča pod vodstvom Martina Kobeta in ob orgelski spremljavi Aljaža Konde.

Musica sacra Na gregorjevo - z gregorijanskim koralom in žgolenjem ptic

Bliža se pomlad, na kar nas opozarja tudi ljudski praznik gregorjevo. Narava se prebuja in na to namiguje tudi ime Gregor, ki pomeni »sem buden, čuječ, živim…«. Cerkev je sicer leta 1969 njegov god iz 12. marca prenesla na 3. september, na dan njegovega škofovskega posvečenja. A ptički se še vedno ženijo in pojejo spomladi, papež sv. Gregor Veliki pa je bil, kot ptički, povezan s petjem, glasbo – zaslužen je za ureditev cerkvenega petja oz. za izbor koralnih napevov, ki jih danes poznamo kot gregorijanski koral.

Sedmi dan Rok Žlender: Dobrodelen človek daje sebe, se z dobrodelnostjo niti ne postavlja niti ne gasi svoj slabe vesti

Kristjanke in kristjani so v postnem obdobju, ki je čas sprememb, pa tudi dobrodelnosti. Ta je v tem obdobju zelo pomembna. Jezus uči, da morajo kristjanke in kristjani biti v oporo ubogim in zapostavljenim. Zato je postni čas priložnost, da spoznamo pravi pomen dobrodelnih dejanj. Ravnatelj študentskega Vincencijevega doma v Ljubljani, teolog, lazarist Rok Žlendra o pomenu dobrodelnosti opominja, da biti dobrodelen pomeni, da dajemo sebe in da nas pri tem vodi želja narediti nekaj dobrega, ne da bi se s tem postavljali ali pri sebi pogasili slabo vest.

Sledi večnosti Izidor Pečovnik Dori: Po zaslugi medijev me ljudje v Sloveniji še vedno poznajo, zato nimam občutka, da sem v tujini

Z upokojenim župnikom Izidorjem Pečovnikom Dorijem, ki smo ga obiskali na pepelnično sredo v berlinskem Schönbergu, o postnem času, o migrantih in njihovih duhovnih potrebah, o slovenskih izseljencih in o svojih izkušnji zdomstva. Župnik Dori vodi slovensko katoliško misijo, ki domuje od leta 1989 v prostorih pri cerkvi sv. Elizabete. Kljub upokojitvi ne počiva. Poleg rednega dela v štirih nemških župnijah še naprej skrbi za duhovno oskrbo in pastoralo Slovencev. Ob sobotah mašuje v cerkvi sv. Elizabete v slovenskem jeziku. V večnamenskih prostorih katoliške misije gosti slovenski dopolnilni pouk in vrtec. Dejaven je tudi pri organizaciji kulturnega življenja Slovencev v Berlinu.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani prenašamo sveto mašo na drugo postno nedeljo. Mašuje p. Pavle Jakop, poje pa Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja pod vodstvom Miha Zupanca Kovača. Na orgle igra Polona Gantar.

Lirični utrinek Primož Čučnik: Mera

Eden najbolj uveljavljenih pesnikov srednje generacije Primož Čučnik (1971) je do zdaj objavil deset samostojnih pesniških zbirk, zadnjo Niti v sanjah (2022) lansko leto. Njegova prva zbirka Dve zimi (1999) je dobila nagrado za najboljši pesniški prvenec. Vanjo je Čučnik uvrstil bolj osebno poezijo, katere jezik po navadi temelji na semantični in zvočni podobi. To velja tudi za pesem Mera, ki jo interpretira Željko Hrs.

Literarni nokturno Barica Smole: Zadnji petek leta 2022

Barica Smole je včasih v svojih kratkih zgodbah nekoliko pikra. Nekoliko tudi v zgodbi z naslovom Zadnji petek leta 2022. Njeno pripovedovalko najprej zmoti novoletno voščilo, ko ji nekdo zaželi, naj uživa. In zgodba steče ... Avtorica literarnega dela Barica Smole, režiser Klemen Markovčič, interpretka Maja Sever, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2023.

Odprta knjiga na radiu Evgen Car: Moja zgodba 15/29

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je zaključil leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni zaključila, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Lirični utrinek Osip Mandelštam: Od torka pa vse do sobote

Poezijo Osipa Mandelštama (1891–1938) velikokrat označujemo za pesniški humanizem. Ta ruski pesnik si je namreč prizadeval, da bi evropeiziral in humaniziral rusko literaturo v prvi polovici 20. stoletja. Njegova poezija je tako med simbolizmom in futurizmom. Za Mandelštama je značilna tudi tako imenovana semantična poezija, v kateri naj bi bila vsaka beseda podoba, pomen besed pa se množi. Pesem, ki se začenja z verzom Od torka pa vse do sobote, je iz njegovega zgodnjega obdobja ustvarjanja in stavi na vznesenost. Pesem je prevedel Drago Bajt, interpretira jo Saša Mihelčič.

Literarni nokturno Literarni nokturno

MIneva 110 let od rojstva hrvaškega pesnika in pisatelja Ivana Gorana Kovačića, ki je bil ustreljen med drugo svetovno vojno, star 30 let. Njegova tragična pesnitev z naslovom Jama odseva vojno resničnost, ki je presegala najizvirnejšo fantazijo. Iz nje so vzeti spevi v oddaji, ki je bila prvič na sporedu leta 2003. Prevod pesmi Tone Pavček, interpretacija Dario Varga, glasbena oprema Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, asistent zvoka Miha Bitenc, režija Ana Krauthaker.

Literarni večer Ifigenija Simonović: Ljubotožje

Literarni večer je tokrat posvečen pesnici, pisateljici, esejistki, likovni umetnici in lončarki Ifigeniji Simonovič, ki bo jutri praznovala sedemdesetletnico. Ob tem jubileju se predstavlja poslušalcem Radia Slovenija s svojimi pesmimi, z odlomki iz esejev ter z razmisleki o svojem raznovrstnem ustvarjanju. Interpretki Silva Čušin, Sabina Kogovšek, bralec Ivan Lotrič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Irena Glonar. Urednika Tadeja Krečič in Sašo Puljarević (ponovitev). Produkcija 2013.

Odprta knjiga na radiu Evgen Car: Moja zgodba 14/29

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Lirični utrinek Miron Białoszewski: Balada o odhodu v trgovino

Poljski klasik 20. stoletja Miron Białoszewski (1922 – 1983) sicer ni tako poznano ime kot so nekateri njegovi sopotniki, recimo Czesław Miłosz, Tadeusz Różewicz ali Wisława Szymborska, vendar danes predstavlja eno od vplivnejših imen sodobne poljske poezije. Gre za avtorja, ki je v svoji poeziji brez zgodovinske konotacije ubesedoval banalne vsakdanjosti. Navduševal se je nad pogovornostjo, zasebnostjo, nepomembnim, eksperimentiral z jezikom in v svojih pesmih ustvaril prepoznaven izraz. Vse našteto vsebuje tudi njegova pesem Balada o odhodu v trgovino, ki jo je prevedel Primož Čučnik, interpretira pa jo Aleš Valič.

Literarni nokturno Janko Glazer: Pesmi

V Literarnem nokturnu – z njim praznujemo 130. obletnico rojstva pesnika Janka Glazerja, ki se je rodil leta 1893, umrl pa leta 1975 – boste slišali enajst pesmi, ki so leta 2011 izšle v knjižici Trideset pesmi. V njej naletimo tudi na avtorjevo izjavo iz leta 1952, s katero zelo jasno sporoča, kako se je loteval poezije: "Pesem je zame doživetje, stisnjeno v en sam trenutek, zelo intenzivno – neko novo odkritje – ko ugledam nekaj nenadoma v čisto novi luči in v novi zvezi. Vedno mi nastane pesem iz ene osrednje misli, iz ene predstave, iz enega žarišča – vedno od znotraj – ven. Ta organska rast se mi zdi pomembnejša kot zunanji atributi, na primer besedni nakit." Interpret: Matija Rozman, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer, asistent: Sebastjan Mulej, režiser: Jože Valentič. Urednika oddaje Matej Juh, Staša Grahek (ponovitev). Leto nastanka 2011.

Odprta knjiga na radiu Evgen Car: Moja zgodba 13/29

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri tem pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo sploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marije Vere za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Lirični utrinek Jana Putrle Srdić: Mišek z lune

Jana Putrle Srdić (1975), ena najopaznejših pesnic srednje generacije, je do zdaj objavila štiri pesniške zbirke: Kutine (2003), Lahko se zgodi karkoli (2007), To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje (2014) in Oko očesu vrana (2019). Njena poetika se ne spogleduje z akademskimi pesniškimi prijemi, raje se opira na čare nizkoproračunske kinematografije, na zgodbe, kakršne se dogajajo v fizičnem dosegu snemalca, brez kakršnih koli efektov. Na sledi te poetike je tudi pesem Mišek z lune, ki jo je pesnica objavila v tretji pesniški zbirki in jo tudi sama interpretira.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Don Carlos v neposrednem prenosu iz Maribora

Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.

Neposredni prenos Mia Žnidarič - Obarvana | Ars in Drama

Ena najvidnejših sloveskih jazzovskih pevk Mia Žnidarič ima novo ploščo! Kot pravi sama, najboljšo do sedaj! Vse skladbe zanjo je napisal Steve Klink, na besedila Ferija Lainščka. V Drami je nastopila z Big Bandpom RTV Slovenija, pod vodstvom Stevea Klinka.

Jazz Ars All Stars Marko Črnčec trio

V nedeljo, 19. februarja, je v ljubljanski Cukrarni nastopil mednarodni trio pianista Marka Črnčeca. Z njim sta nastopila še bobnar Kristijan Krajnčan in kontrabasist Josh Ginsburg. Koncert je bil posvečen glasbi legendarnega komponista Mojmirja Sepeta. MARKO ČRNČEC TRIO Marko Črnčec – klavir Josh Ginsburg – kontrabas Kristijan krajnčan – bobni Avtor vseh skladb: Mojmir Sepe NASLOVI SKLADB 00:00 Napoved Hugo Šekoranja 5:15 VZAMEŠ ME V ROKE (Miroslav Košuta) 17:05 MALOKDAJ SE SREČAVA (Gregor Strniša) 26:35 USPAVANKA ZA MRTVE VAGABUNDE (Fran Milčinski) 36:00 PRIDI, DALA TI BOM CVET (Dušan Velkavrh) 48:10 POLETNA NOČ (Elza Budau) 58:10 S TEBOJ (Elza Budau) 1:12:10 MED ISKRENIMI LJUDMI (Dušan Velkavrh) 1:26 ZEMLJA PLEŠE (Gregor Strniša) 1:32:15 BREZ BESED (Elza Budau) EKIPA Tonski mojster: Grega Samar Glasbeni producent: Tone Jurca Tonski asistenti: Miha Oblak, Josip Moretti Vodja report avt. Dragan Petkovsek Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster: Žan Rantaša Priprava klavirja: Silic & sinovi JAZZ ARS ALL STARS Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 19. februar 2023

Neposredni prenos Mozartina 2 - Letni časi

Na drugem koncertu iz cikla Mozartine 2023 je nastopil leta 1982 v Rusiji rojeni Andrei Provotorov, ki ima za sabo bogato glasbeno delovanje, od leta 2014 pa je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, v katerem deluje kot namestnik koncertnega mojstra. V teh letih je Provotorov v Sloveniji aktiven tudi kot solist, za glasbeni arhiv RTV Slovenija pa je posnel tudi več redko izvajanih virtuoznih skladb. Rdeča nit koncerta so letni časi. Tako Benečana Vivaldija kot Argentinca Piazzollo je očarala menjava letnih časov in muzikalnost sprememb njihovega ritma. In prav to je navdušilo tudi glasbenike Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se bodo skupaj z Andrejem Provotorovom vživeli v obe občutelji letnih časov in poslušalcem odprli nova obzorja z zanimivim zlitjem dveh svetov zvena in sloga.

Neposredni prenos Odkritja 26: Večer s skladateljico Lariso Vrhunc in Simfoniki RTV Slovenija

Cikel studijskih koncertov sodobne glasbe Odkritja 26, ki smo ga uvedli leta 2018, nadaljujemo z javnim snemanjem simfoničnega dela Tako tiho slovenske skladateljice Larise Vrhunc. Skladba, nastala za dojenčke in malčke v okviru projekta B-AIR, je zazvenela še v izvedbi za odrasle poslušalce, ki so lahko v svojem poslušanju odkrivali tudi prvinsko, "otroško" izkušanje tihih, nežnih, meditativnih zvokov. Po koncertu je sledil še pogovor s skladateljico.

Jazz Ars All Stars Adam Klemm banda

Visoki Arsov jubilej, 60 letnico delovanja, bodo obeležili številni vrhunski umetniški dogodki. Tako je na prvem letošnjem koncertu iz jazzovskega cikla Jazz Ars All Stars v Cukrarni nastopila zasedba, ki združuje madžarsko ljudsko glasbo z jazzom. ADAM KLEMM BANDA Adam Klemm (saksofon) Tomaž Gajšt (trobenta) Milan Stanisavljević (klavir) Nikola Matošič (kontrabas) Bruno Domiter (bobni) NASLOVI SKLADB 04:25 3 Stars (Adam Klemm) 12:45 Karl (Adam Klemm) 22:45 Jarhson (Adam Klemm) 34:15 Don't Wait (Adam Klemm) 41:50 Losing You Again (Adam Klemm) 49:35 Áhitat (Adam Klemm) 58:55 Bluzagen (Adam Klemm) 1:07:15 VEB Trabant (Adam Klemm) 1:11:30 Hot Coolen (Adam Klemm) EKIPA Tonski mojster/Sound Engineer: Mitja Krže Glasbeni producent/Music Producer: Tone Jurca Tonski asistenti/Sound assistents: Mitja Petkovšek, Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja/P.A. Engineer: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster/Light Designer: Žan Rantaša JAZZ ARS ALL STARS Umetniški vodja/Artistic Director: Hugo Šekoranja Produkcija program Ars, Radio Slovenija, januar 2023

Jazz Ars All Stars Swingatan

Peter Ugrin - violina Marko Čepak Maki - kitara Marko Mozetič Mozo - kitara Zmago Štih - harmonika Nikola Matošić - kontrabas Člani zasedbe Swingatan so priznani jazzovski in klasični glasbeniki, ki delujejo tako doma kot v tujini. Izvajajo glasbo, ki so jo poimenovali kar "slovanski swing". Stilsko prepletajo swing, bossa novo, gipsy jazzovske standarde po vzora Djanga Reinhardta in Stephana Grappellija ter sodobno avtorsko glasbo. Njihov repertoar obsega vse od balad in klasičnih etud do virtuoznih tem, podžgan z neusmiljenim gipsy driveom.

Komorni studio Sopranistka Bernarda Bobro in harfistka Tina Žerdin

Pester in občuteno izbran spored predstavljata ugledni slovenski umetnici, ki živita in ustvarjata na Dunaju in nastopata po Avstriji in drugod po Evropi, kot izkušeni komorni glasbenici pa sodelujeta tudi na koncertih v Sloveniji: sopranistka Bernarda Bobro, solistka v uglednih opernih hišah po Evropi in tudi v Združenih državah Amerike ter uveljavljena koncertna solistka, in harfistka Tina Žerdin, ki koncertira solistično, v komornih zasedbah in kot solistka predvsem s slovenskimi in avstrijskimi orkestri.

Neposredni prenos Cvetje v jeseni. Poklon Urbanu Kodru | ARS IN DRAMA

V sodelovanju Programa Ars Radia Slovenija in SNG Drama Ljubljana je v sezoni 2022/23 nastal nov glasbeno-gledališki projekt Ars in Drama, ki ponuja večere vrhunskega jazza, šansonov in glasbe, tako ali drugače povezane z gledališčem. Drugi koncert cikla Ars in Drama z naslovom Cvetje v jeseni – poklon Urbanu Kodru je bil v nedeljo, 20. novembra, ob 20.00 na velikem odru ljubljanske Drame. Urban Koder (1928‒2019) sodi med velikane slovenske glasbe – kot jazzovski trobentač, skladatelj in dirigent. Širše občinstvo ga verjetno najbolj pozna kot avtorja glasbe za slovenski celovečerni film Cvetje v jeseni režiserja in scenarista Matjaža Klopčiča, čeprav je med drugim ustvaril tudi celo vrsto izvrstnih šansonov in glasbo za veliko gledaliških uprizoritev in filmov. Bil je tudi ustanovitelj legendarnega Ljubljanskega jazz ansambla, njegovo trobento lahko slišimo vsak večer v avizu oddaje Radia Slovenija Lahko noč otroci. Vokalni solisti: Silva Čušin Nuška Drašček Saša Tabaković Jurij Zrnec Band: Nejc Škofic (klavir) Primož Fleischman (saksofoni, flavta) Vid Žgajner (pozavna) Jošt Lampret (kontrabas) Aleš Rendla (bobni) Umetniški vodja: Žare Prinčič Urednik prenosa in vodja projekta: Hugo Šekoranja Ekipa Radia Slovenija: Tonski mojster: Grega Samar Glasbeni producent: Tona Jurca Mojster ozvočenja: Danilo Ženko Tonski asistenti: Miha Oblak, Liam Samsa Video prenos: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Ekipa SNG Drama Ljubljana: Alain Frank, Slaviša Jovič, Jurij Alič, Roman Kozmos, Janez Nose, Tone Mikuž, Andrej Brancelj, Samo Kralj Posneto v SNG Drama Ljubljana, 20. november 2022 Copyright 2022 Program Ars, Radio Slovenija, RTV Slovenija

Ars Vincenc Gotthardt: Pod barvami na sliki (Arsova lastovka 2022)

Na 31. natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija je dobil nagrado Arsova lastovka Vincenc Gotthardt. Pod barvami na sliki je pretresljivo besedilo o staranju in spominu, ki se odvija v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje.

Neposredni prenos Zgodba nekega zapuščenega klavirja

"Klavir je orožje. Klavir ni inštrument, na katerega samo igraš in ga pospraviš v kovček. Je tudi pohištvo. Družinska srebrnina, ki se deduje." -Gregor Strniša Predstavitev prenovljenega koncertnega klavirja znamke Bösendorfer z neverjetno zgodovino in lastno zgodbo. Dogodek z naslovom Zgodba nekega zapuščenega klavirja je zasnoval režiser in scenarist Klemen Markovčič ob sodelovanju skladatelja, avtorja raziskav in glasbe Gregorja Strniše, pianista Klemna Golnerja in dramskega igralca Željka Hrsa.

Podobe znanja Matej Praprotnik: ERC projekt lahko ustavijo omejitve višine plač pri nas; se bo razvoj kode za superračunalnik Vega izognil tej usodi

Superračunalniki so danes njuni za reševanje velikih znanstvenih ugank na vseh področjih. A delo z njimi nikakor ni preprosto. Razlika med računalniško kodo za superračunalnike in običajne namizne naprave je podobna razliki med raziskovanjem v laboratoriju in proizvodnjo v tovarni, pravi prejemnik Zoisovega priznanja prof. dr. Matej Praprotnik s Kemijskega instituta in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Praprotnik zdaj vodi novoustanovljeni Center odličnosti MultiXscale, enega izmed desetih, ki jih je Evropska unija ustanovila za podporo evropski pobudi za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC, katerega del je tudi slovenski superračunalnik Vega. Slovenski center MulitXscale se bo osredotočil na razvoj kode za večskalne simulacije, na treh konkretnih področjih: za načrtovanje incertificiranje helikopterjev za civilni promet, za uporabo visokozmogljivih baterij za podporo prehodu na trajnostno energijo ter za raziskave ultrazvok za neinvazivno diagnostiko in biomedicinske aplikacije. Uporabo ultrazvoka za tarčno dostavo zdravil sicer dr. Matej Praprotnik raziskuje v okviru projekta Multrasonica, za katerega je pred tremi leti prejel sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za uveljavljene raziskovalce, t. i. ERC Advanced Grant. A prestižni raziskovalni projekt je naletel na težave v obliki omejitve višine plač pri slovenskih raziskovalcih. Čeprav je znaten del ERC sredstev namenjen prav za plače, se tega v Sloveniji ne da izkoristiti. »Žalostno je, da imamo denar, ampak ga ne moremo uporabljati in čakamo izvajanje novega zakona,« pravi Praprotnik. »Jaz sem to rešil na zanimiv način, tako da sem del denarja, ki je namenjen za postdoktorske raziskovalce, prenesel na Univerzo v Barceloni in tam ustanovil eksterno skupino, ker tam imam pogoje, da zaposlim ljudi. Po mojem mnenju je to za Slovenijo katastrofa.«

Odprta knjiga na radiu Evgen Car: Moja zgodba 15/29

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je zaključil leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni zaključila, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Skladatelj tedna Johann Sebastian Bach: Komorna glasba, 5. del

Leta 1713 se je Bachov weimarski delodajalec, mladi vojvoda Johann Ernst, vrnil s študija v Utrechtu in s seboj prinesel veliko nove glasbe. Med skladbami je bilo veliko Vivaldijevih koncertov in ti so na Bacha napravili takšen vtis, da jih je kar deset priredil za orgle ali čembalo. Po tej izkušnji je občutno spremenil svoj pristop h komponiranju in danes velja prepričanje, da je bil stik z glasbo sedem let starejšega Antonia Vivaldija ena največjih prelomnic v Bachovem življenju.

Glasbena jutranjica Prvi del: Obletnice

Petke začenjamo z jubileji, ta teden se bomo spomnili obletnic rojstva in smrti treh skladateljev in enega pianista. SAMUEL SCHEIDT: BOJNA SUITA GINO MARINUZZI: simfonična pesnitev SICANIA BILLY MAYERL: SUITA AKVARIJ, klavir – ERIC PARKIN ENRIQUE GRANADOS: Španski plesi št. 2, 1, 9, 4

Filmska glasba Ludwig Göransson: Črni panter 2 - Wakanda za vedno

V tokratni oddaji o filmski glasbi bomo predvajali izbrane odlomke izvirne glasbe k filmu Črni panter 2 - Wakanda za vedno, pod katero se podpisuje Ludwig Göransson.

Zborovski panoptikum S štajerskega konca

V oddaji iz studia Radia Maribor se bomo ustavili na sklepnem koncertu ob koncu mojstrskega seminarja v Ljutomeru 24. in 25. februarja, ki ga je vodil dirigent, pevec in predavatelj Gary Graden. Na koncertu sta nastopila združena zbora Orfej in Glasis, ki sta sodelovala na seminarju kot demonstracijska sestava, izobraževalo pa se je 16 zborovodij in pet jih je zbora vodilo tudi na koncertu v Kazinski dvorani v Mariboru, 27. februarja.

Svet kulture Sneg je moj sopotnik, pravi fotograf Klavdij Sluban ob svoji razstavi v palači Borghese v središču Rima

Slovensko-pariški fotograf slovi po črno-belih fotografijah z brezčasnimi motivi, ki so praviloma plod dolgih in počasnih potovanj po vsem svetu, zlasti po deželah vzhoda. Sneg se pojavlja na fotografijah s poti po Balkanu in po državah ob Baltiku, nova serija pa je nastala na Japonskem. In še v Bežigrajsko galerijo 2 v Ljubljano gremo, kjer že drugič posthumno predstavljajo Jožeta Slaka - Đoko, uporniškega, alternativnega in vsestranska umetnika, ki je v slike vnašal prvine iz popularne dekoracije. Najbolj znane so njegove izrezanke, ki se z bleščečimi barvami in organskimi oblikami včasih bližajo svetu žuželk in narave.

Recital Recital

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Zborovski kotiček za mlade Pomladne pesmi in pesmi za materinski dan

V prvih dneh pomladnega razpoloženja tokratne zborovske minute namenjamo izborom skladb na temo pomladi in prebujajoče se narave. Sredi pomladnega vzdušja pa bomo ob materinskem dnevu slišali še nekaj pesmi, ki jih mladi pevci radi zapojejo svojim mamam ob njihovem prazniku.

Arsove spominčice Arsove spominčice

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Lirični utrinek Osip Mandelštam: Od torka pa vse do sobote

Poezijo Osipa Mandelštama (1891–1938) velikokrat označujemo za pesniški humanizem. Ta ruski pesnik si je namreč prizadeval, da bi evropeiziral in humaniziral rusko literaturo v prvi polovici 20. stoletja. Njegova poezija je tako med simbolizmom in futurizmom. Za Mandelštama je značilna tudi tako imenovana semantična poezija, v kateri naj bi bila vsaka beseda podoba, pomen besed pa se množi. Pesem, ki se začenja z verzom Od torka pa vse do sobote, je iz njegovega zgodnjega obdobja ustvarjanja in stavi na vznesenost. Pesem je prevedel Drago Bajt, interpretira jo Saša Mihelčič.