Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Sobotni operni večer Hans Pfitzner: Palestrina z Dunaja

Opera o skladatelju, ki je "rešil" cerkveno glasbo na podlagi izročila tradicije, oplemenitene z umetniškim realizmom renesanse.

Neposredni prenos Mozartina I

Začenja se cikel nedeljski matinej simfoničnega orkestra RTV Slovenija - Mozartine 2025. Na prvem koncertu so člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija izvedli Simfonijo št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja v priredbi za komorni orkester britanskega skladatelja in pianistka Iaina Farringtona.

Izbrana proza Thomas Merton: Gora sedmih polic

Izbrano prozo namenjamo pesniku, pisatelju in filozofu Thomasu Mertonu, ki se je rodil pred 110. leti v Franciji očetu angleškega rodu z Nove Zelandije in materi Američanki. Rodna Francija ga je zaznamovala za vse življenje. Starši so bili slikarji, ki so zgodaj umrli, skrb zanj in precej mlajšega brata pa so prevzeli njuni ameriški stari starši. Po viharnih mladostniških letih, ko se je Thomas Merton med težkim iskanjem spustil "skoraj do pekla", kot je zapisal, ga je življenje pripeljalo v trapistovski samostan v ameriški zvezni državi Kentucky, potem ko je že diplomiral na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Bil je neverjetno odprtega duha in kot menih trapist je iskal povezave tudi z drugimi verstvi. Poglabljanje v budizem ga je zaneslo na posvetovanje v Bangkok na Tajsko, kjer je v banalni nesreči leta 1968 umrl veliko prezgodaj. Zapustil pa je bogato duhovno dediščino. Avtobiografija Gora sedmih polic je eno njegovih prvih del, v katerem popisuje svoj težavni vzpon na Dantejevo goro vic, ki ga končno pripelje k Bogu. Dante je namreč v Božanski komediji naslikal vice kot goro s sedmimi nadstropji, na katerih se duše očiščujejo. Izbrali smo odlomek iz njegove avtobiografije. Prevod Majda Capuder, interpretacija Igor Samobor, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Igor Likar. Leto nastanka 2005. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev).

Sobotni koncert Steve Osborne, Paul Lewis in glasba za klavirski duo Schuberta, Schumanna in Brahmsa

Predvajamo izbrane posnetke s prvega dela koncerta dveh renomiranih britanskih pianistov Steva Osborna in Paula Lewisa, ki sta 10. oktobra lani nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. Tam sta izvedla glasbo za klavir štiriročno oziroma dva klavirja. V prvi iz niza dveh oddaj, namenjenih predvajanju posnetkov z omenjenega koncerta, bodo zveneli Schubertov Allegro v a-molu, D. 947 z vzdevkom Življenjski viharji, nato Šest študij v kanonski obliki, op. 56 Roberta Schumanna in zatem še Variacije na Haydnovo temo, op. 56b Johannesa Brahmsa.

Oddaljeni zvočni svetovi Kajapo – Xikrin, Brazilija

Spoznavamo del kulture ljudstva Kajapo s porečja reke Xingu, pritoka Amazonke v Brazliji. Je manjšea od dveh ohranjenih skupin, ki živi ob stiku pragozda s travnatimi ravnicami, druge od skupin ljudstva Kajapo so po stiku z brazilskimi prišleki izginile. Tudi posegi v kulturo skupin Mekragnoti in Xikrin so bili v zadnjih desetletjih veliki, vendar pa se njihovo število v zadnjih letih zopet povečuje, tudi na račun izgubljanja izročila, ki pa je bilo v devetdesetih letih, ko so nastali posnetki, še dokaj ohranjeno.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 2/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja ter bil zato deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Aktualno

Ars aktualno Rojstni dan umetnosti 2025

Zveza EBU in njena skupina Ars Acustica na današnji dan tradicionalno prirejata mednaroden radijski dogodek »Rojstni dan umetnosti«. Namenjen je povezovanju umetniških radijskih programov, na ta praznik umetnosti, transmisije zvoka in domišljije si radii izmenjajo 20minutna zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radio Slovenija, ki letos sodeluje s kar dvema daljšima prispevkoma.

Ars aktualno Ob 250 obletnici Narodne in univerzitetne knjižnice je nastal film NUK CCL

Novi dokumentarec režiserja Amirja Muratovića z naslovom NUK CCL je nastal ob 250. obletnici Narodne in univerzitetne knjižnice. Z režiserjem, ki je pred kratkim posnel tudi film o programu Ars, je Tesa Drev Juh posnela pogovor o njegovem novem filmu, ki je na razpolago tudi v spletnem arhivu RTV Slovenija.

Ars aktualno Pri 78 letih se je poslovil ameriški filmski umetnik David Lynch

Po boju s pljučnim emfizemom se je pri 78 letih poslovil eden največjih in najvplivnejših filmskih ustvarjalcev vseh časov, David Lynch. Od njegovega osupljivega prvenca Eraserhead, do ene največjih filmskih mojstrovin tega stoletja Mulholland Drive je raziskoval povezavo med filmsko umetnostjo in sanjami, obenem pa je s serijo Twin Peaks sprožil iskro dobe prestižne televizije. Kratek pregled njegove ustvarjalnosti je za oddajo Gremo v kino pripravil Igor Harb. Bere Igor Velše.

Ars aktualno Alja Predan o 55. Tednu slovenske drame

V Prešernovem gledališču v Kranju so predstavili 55. Teden slovenske drame, ki se bo tradicionalno začel 27. marca, na svetovni dan gledališča. Selektorica Alja Predan je program zasnovala v treh sklopih: tekmovalni in spremljevalni program ter program za mlade. Tako rekoč vse izbrane uprizoritve obravnavajo ključna vprašanja, ki zadevajo naš čas in našo družbo. Selektorica je povedala, da je izvirna domača dramatika vse manj prisotna na slovenskih odrih in da jo vse bolj nadomeščajo transliterarne prakse. Poudarila je, da je polovica uprizoritev nastala v produkciji tako imenovanih nevladnih producentov, kjer so možnosti za delo bistveno slabše kot v javnih zavodih, in da se prodorno in zanesljivo uveljavlja prav najmlajša generacija gledališčnic in gledališčnikov. Tudi letos bodo izvedli kritiško delavnico, tokratna mentorica bo Elena Philipp, kritičarka nemškega portala nachtkritik. Teden slovenske drame se bo začel z Mednarodnim programom DoSEL – predstavitvijo predstav partnerskih gledališč projekta Dramatika manjših evropskih jezikov. V neposrednem prenosu na Radiu Slovenija pa bodo iz Kranja izvedli radijski igri Tjaše Mislej Prva beseda je mama in Brine Jenček grem greš greva, ki sta bili prepoznani na lanskem natečaju za Grumovo nagrado in nagrado za mlado dramatičarko.

Ars aktualno Čez nekaj dni bi ameriška legenda filma, vizualni umetnik in glasbenik David Lynch praznoval 79. rojstni dan, a ga ni dočakal

Novico o smrti Davida Lyncha je njegova družila sporočila na omrežju Facebook. Lynch, ki ga med drugim poznamo po razvpiti seriji Twin Peaks, je sicer lani spregovoril o svoji kronični bolezni pljuč. Ko je avgusta javnosti razkril, da ima emfizem pljuč, je ob tem dodal, da je to pač cena za skoraj 70 let kajenja – vonj tobaka, prižiganje cigarete, vse to sem, priznam, strastno oboževal. A da ga to ne bo ustavilo, je dodal in da bo, če po potrebno, režiral na daljavo. Tako ali drugače v dim in meglo pa so bili oviti tudi njegovi filmski izdelki, kontroverzni, mistični, sanjavi, tesnobni in strastni – nagrajevani in čislani tako s strani občinstva kot kritikov: Človek slon iz leta 1980, 6 let pozneje Modri žamet, potem Divji v srcu, pa denimo leta 2001 Mulholland Drive, nadrealistični psihološki triler, ki ga je pred leti žirija 177-ih kritikov na BBC-jevem seznamu najboljših filmov 21. stoletja uvrstila na prvo mesto s pojasnilom, da gre med drugim za genialen komentar hollywoodskih spletk. In kaj lahko rečemo o seriji Twin Peaks, ki že z glasbo nezamenljivo odzvanja v kolektivnih ušesih? Še danes provocira filozofske spise in deli občinstvo – nekaterim se enostavno zdi preveč konfuzna – A Lynch je poudarjal, da je že sámo življenje zelo zapleteno, zato naj bi temu sledili tudi filmi. Navdihovala ga je likovna umetnost, ki jo je nekaj časa celo študiral, mnogo pozneje pa se je v Franciji navduševal še nad grafično tehniko. Serijo njegovih litografij, pa slik, akvarelov in eksperimentalnih filmov smo si leta 2018 lahko ogledali na razstavi Ogenj na odru v ljubljanskem MGLC-ju. Davida Lyncha, ki je pogosto sodeloval tudi pri glasbi svojih filmov, je The Guardian razglasil za najboljšega filmskega režiserja vseh časov, leta 2019 so mu namenili častnega oskarja za življenjsko delo, prav ta to pa je že leta 2006 prejel zlatega leva.

Ars aktualno Odprta knjiga, zvočnica in literarna večera o Kocbekovem Strahu in pogumu

S 16. 1. na Arsu začenjamo z branjem Kocbekovega dela Strah in pogum v oddaji Odprta knjiga. Novele iz zbirke interpretira Matej Puc, režiser je Klemen Markovčič. Knjiga je izšla prvič leta 1951 in bila je prelomna tako za slovensko književnost kot za Kocbeka samega. Pri ZKP RTV pa je na voljo tudi zvočnica: https://zkp.rtvslo.si/sl/Zvocne_knjige/edvard_kocbek_strah_in_pogum/. Kocbekovemu delu, ki ga bodo dijaki zaključnega letnika obravnavali v eseju na maturi, pa posvečamo tudi dva literarna večera. Prvi bo v živo izveden na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku v torek, 21. 1.

Ars aktualno Slavna Cankarjeva igra spet na odru ljubljanske Drame

V SNG Drama Ljubljana bodo nocoj uprizorili Cankarjevo komedijo v štirih dejanjih Za narodov blagor. Režiser je Vito Taufer, slavna Cankarjeva igra pa se na oder ljubljanske Drame vrača po več kot treh desetletjih. Po mnenju direktorice SNG Drama Ljubljana Vesne Jurca Tadel je vprašanje, zakaj uprizarjati Cankarja danes, nepotrebno. Vsakič, ko ga beremo, je namreč bolj aktualen.

Ars aktualno 100 let nadrealizma in retrospektiva del Vatroslava Mimice v Slovenski kinoteki

V oddaji Gremo v kino smo gostili Igorja Prassla in Anjo Banko, ki sta predstavila dva dogodka v Slovenski kinoteki, namreč dva večera, posvečena 100. obletnici nadrealizma na filmskem platnu, in retrospektivo del hrvaškega režiserja, scenarista in producenta Vatroslava Mimice.

Ars aktualno Genocid - beseda leta 2024

Beseda leta 2024 je genocid. Ta beseda je dobila največ glasov, kar trikrat več, kot drugouvrščena beseda omrežnina. Po glasovanju se je med 11 finalistkami na tretje mesto uvrstila beseda dvoživka. Pred glasovanjem so izbrali tudi novotvorjenko leta 2024, ki je preturizem (ustreznik za angleški izraz overtourism, prekomerni turizem). Lani je bila beseda leta ujma, leta 2022 gasilec, 2021 kratica PCT, 2020 karantena, 2019 podnebje, 2018 čebela in 2017, ko je prvič potekal izbor za besedo leta, besedna zveza evropski prvaki. Projekt za izbor slovenske besede leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pa je razglasila kretnjo leta, ki je mir. Aleksander Čobec je k pogovoru povabil vodjo projekta Beseda leta Simono Klemenčič in sekretarja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaža Juharta.

Ars aktualno Na 82. podelitvi zlatih globusov je slavil muzikal Emilia Perez

Z 82. podelitvijo zlatih globusov se je odprla letošnja sezona filmskih nagrad. Zlati globusi veljajo za dober pokazatelj nominacij in nagrad Ameriške filmske akademije, torej za oskarje, niso pa osredotočeni le na filmsko produkcijo, ampak tudi na serije. Med temi so slavili ameriški seriji Shōgun in Hacks ter škotska Baby Reindeer. Več o zmagovalcih s področja filmske produkcije pa Tesa Drev Juh (iz oddaje Dogodki in odmevi).

Ars aktualno Poezija, ki jo je Igor Štromajer napisal skupaj s strojem

V razstavišču artKIT KIBLA v Mariboru svoje najnovejše delo predstavlja Igor Štromajer. Osrednji del je zbirka poezije, knjiga, ki jo je avtor napisal skupaj s strojem, naslovil pa 100 in 1 pesem. Razstava v enem delu prikazuje naključno izbrane predmete, ki jih električni umetnik potrebuje za svoje ustvarjanje, drugi del pa so nedelujoči deli različne opreme od računalnikov do tiskalnikov, ki so nekoč soustvarjali to poezijo, jo procesirali ali kakorkoli drugače podatkovno obdelovali.

Kultura

Kulturna panorama Dušan Jovanović – kulturni terorist in drugi razgledi iztekajočega se tedna

Dušan Jovanović – kulturni terorist je razstava, posvečena temu velikemu gledališkemu vizionarju, praktiku in mislecu umetnosti in družbe. Gledališki svet pa je dosegla tudi novica o tekmovalnem in spremljevalnem programu 55. Tedna slovenske drame. V Tehniškem muzeju Bistra so predstavili načrt kompleksen prenove, o arhitekturi bomo govorili tudi s tandemom, ki bo zastopal Slovenijo na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Več tudi o razstavah slikarskega opusa Mirsada Begića v Galeriji Murska Sobota ter o delu dr. Viktorja Murnika, Slovenec sem – in kdo je več?!, ki zaznamuje 150. obletnico rojstva slovenskega telovadca, pravnika, publicista in raziskovalca, ki je močno prispeval k razvoju slovenske telesne kulture in je tudi prvi znanstvenik na tem področju. Vabimo vas k poslušanju!

Naši umetniki pred mikrofonom Dramski igralec Boris Juh: Na odru sam ne moreš obstajati; čim močnejši so drugi, tem močnejši si sam

Danes slavi jubilej dramski igralec Boris Juh. Rodil se je leta 1935 v Celju. Po končanem študiju na AGRFT je najprej igral v Slovenskem mladinskem gledališču, nastopal je tudi na eksperimentalnih odrih, na Odru 57 in v Gledališču Glej. Leta 1971 je postal član ansambla osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame, kjer je ostal vse do upokojitve in skozi desetletja ustvaril množico pomembnih vlog. Veliko je nastopal tudi v filmu in na televiziji in seveda na Radiu. Pred desetletjem se je z Borisom Juhom pogovarjala Staša Grahek. Najprej o tem, kako je postal igralec.

Likovni odmevi Poetična kritika sodobne družbe Johna Feknerja: ''Mehki možgani strmijo v zaslon in kupujejo kavbojke''

Prenovo bivalnih mestnih predelov, ki izrinja prvotne prebivalce v prid razvoja turizma in storitev za pripadnike višjega razreda, je New York intenzivno doživljal že v drugi polovici preteklega stoletja. Prazne stavbe, katerih propadanje so sprožile špekulacije nepremičninskega trga, so takrat postale zavetje mnogih umetnikov, ki so tvorili dobro poznano živahno umetniško sceno tistega časa. Del nje je bil tudi konceptualni umetnik John Fekner, ki je umetniška dela ustvarjal v številnih medijih, a najbolj je znan po jedrnatih napisih, ki jih je grafitiral po zapuščenih objektih, s sporočili, kot so ''Prelomljene obljube'', ''Razpad'', ''Tračnice prek poti staroselcev''. Napisani na ruševinah velemest v tipografiji, podobni časopisnim naslovom, ali pa na gradbišču novonastajajoče infrastrukture, v svojem bistvu nosijo politična sporočila. Opozarjajo na pravice manjšin in ignorantski odnos oblasti do revnejših slojev družbe. Vendar pa je Feknerjev opus veliko bolj kompleksen in so ostre fraze, zarezane v javni prostor, le vrh ledene gore, polne glasbe, poezije, videa, avdiovizualnih del in prostorskih intervencij. Čeprav je sodeloval pri številnih skupinskih razstavah, je razstava ''Samo John … in tako naprej'' v Galeriji Vžigalica prva retrospektivno-dokumentarna predstavitev njegovega širšega delovanja. Foto: Broken Promises, 1980 © z dovoljenjem Raziskovalnega arhiva Johna Feknerja (sekundarni vir: Galerija Vžigalica)

Svet kulture Schirachov Bog v Mali drami, 36. Tržaški filmski festival in 55. Teden slovenske drame

V Prešernovem gledališču Kranj se že pripravljajo na 55. Teden slovenske drame, ki se bo tradicionalno začel na svetovni dan gledališča, 27. marca. Na 36. Tržaškem filmskem festivalu se bo do 26. januarja odvrtelo več kot 130 filmov; odprl ga je Wishing on a Star slovaško-madžarskega režiserja Petra Kerekesa. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Bog Ferdinanda von Schiracha v ljubljanski Drami zastavljajo pomembna vprašanja o vrednosti človeškega življenja.

Gremo v kino Poslovil se je David Lynch, ki je nekoč rekel, da se v temi skriva lepota, samo znati jo moraš prepoznati

Poglabljamo se v film Vsi odtenki svetlobe indijske režiserke Payal Kapadia (filmska pripoved, v kateri se prepletejo zgodbe treh žensk v Mumbaju, je prejela veliko nagrado žirije v Cannesu) in v novo delo bosanskega filmarja Danisa Tanovića Pozno poleti. Pogovarjamo se z Amirjem Muratovićem o njegovem filmu NUK CCL, posvečamo se dogajanju v Slovenski kinoteki – prihodnji teden se tam začenja celovita retrospektiva del hrvaškega cinasta Vatroslava Mimice –, poleg tega se oziramo k opusu ameriškega filmskega umetnika, slikarja in glasbenika Davida Lyncha, ki je ustvaril nekaj nepozabnih del, med njimi so Eraserhead, Divji v srcu, Mullholland Drive in serija Twin Peaks.

Podobe znanja Urša Kanjir: Iz satelitskih posnetkov lahko razberemo tudi spremembe političnih režimov

Navadili smo se, da nam satelitska navigacija izriše najhitrejšo pot do našega cilja. Samoumevno nam je, da si lahko kadarkoli pobliže pogledamo kraje na drugem koncu sveta ali radarsko sliko vremenskih razmer. To vse nam v našem vsakdanjiku omogočajo satelitski posnetkov, ki so preprosto dostopni prek raznih aplikacij. Podroben pogled od zgoraj pa pride še kako prav tudi pri raziskavah. Z daljinskim zaznavanjem je možno spremljati tako naravne pojave, kot so požari ali gibanje oceanov, kot tudi človekove dejavnosti, denimo migracije in kmetijstvo. A ko gre za raziskave, so marsikdaj zahteve, kakšni morajo biti posnetki, s kakšnimi algoritmi lahko iz njih dobimo najboljše možne informacije, še mnogo višje in zahtevajo veliko resnega dela.

Svet kulture Zakaj sva se ločila, In ljubezen tudi

V Mestnem gledališču Ljubljanskem bodo uprizorili predstavo z naslovom Zakaj sva se ločila, ki jo podpisuje uveljavljeni ustvarjalni dvojec Katarina Morano in Žiga Divjak. Gre za intimni prerez odnosa in različnih situacij v njem, ki so povzročile odtujenost. V Drami slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo premiera odrske priredbe romana Draga Jančarja In ljubezen tudi.

Izšlo je Ana Makuc: Švercam lubenice

Ana Makuc je pesnica, feministka, prevajalka teorije in poezije ter aktivistka. Doktorirala je na Univerzi v Lancastru iz ženskih študij in študij spolov, feminizem pa je pomemben tudi za njeno poezijo. Leta 2015 je objavila pesniško prvenko Ljubica Rolanda Barthesa (z ilustracijami Nevene Aleksovski) in zanjo dobila Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesmi v omenjeni zbirki pripovedujejo različne govorke iz literarne zgodovine in kulture ter tako izražajo – v pesničini interpretaciji – svoje usode. K tej obliki nagovora se je pesnica vrnila tudi v svoji drugi zbirki Švercam lubenici (objavljeni pri založbi Sophia). Tudi njena druga zbirka je premišljeno in dosledno izpeljano delo. Pesmi izrekajo različne lirske subjektke, vendar imajo njihovi nagovori skupni imenovalec: bralki in bralcu sugestivno približajo usode žensk iz življenja, včasih pa tudi iz literature. Več o knjigi, opremljeni z naslovnico in ilustracijami Samire Kentrić, pove Ana Makuc v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Razgledi in razmisleki Ernesto Cardenal: "Poezija nas je počlovečila."

20. januarja mineva sto let odkar se je v Granadi v Nikaragvi rodil Ernesto Cardenal, eden največjih sodobnih pesnikov iz te države, sicer katoliški duhovnik in politik, zagovornik tako imenovane teologije osvoboditve. Objavil je številne pesniške zbirke z različnimi tematikami: ljubezensko, religiozno, eksistencialno, tudi socialno. Ernesto Cardenal je leta 2014 obiskal Ljubljano in takrat se je z njim pogovarjal Andrej Rot ter pripravil oddajo o njem. Razgledi in razmisleki, ki jo ob stoti obletnici Cardenalovega rojstva zdajle znova predvajamo.

Literarna matineja Hannah Koselj Marušič: "V svetu pogrešam ranljivost in iskrenost, zato počnem to"

Knjižna prvenka Hannah Koselj Marušič, interdisciplinarne umetnice, pesnice, kantavtorice, igralke in filmske ustvarjalke, knjiga poezije z naslovom VSE JE ENO VSE JE VSEENO je večplastno delo, ki povezuje različne izrazne načine: pisano in govorjeno besedo, fotografijo in video, zvok in glas. Še bolj kot knjiga je interdisciplinarni projekt, ki izhaja iz globoko intimnih doživetij in z razgaljanjem anomalij družbenega tkiva suvereno vstopa na univerzalnejšo, družbeno-politično raven. Knjiga je izšla leta 2024 pri založbi Črna skrinjica in avtorici prinesla nominacijo za nagrado za najboljši literarni prvenec leta. Podatki o vključenem avdio gradivu: 1. Zvočna slika filma ‘podgane z rožastimi klobuki’ (režija Hannah Koselj Marušič): - avtorica zvočne slike: Jera Topolovec 2. Glasba videa ‘gledala sm skale’ (režija Hannah Koselj Marušič): - avtorica in izvajalka: Hannah Koselj Marušič 3. Glasba videa ‘režem žamet’ (režija Hannah Koselj Marušič): - miks glasbe ‘režem žamet’ in avtorica pesmi ‘režem žamet’: Hannah Koselj Marušič - miks vključuje skladbo Immacolata - SBO ft. Sheby, iz albuma skupine SBO, z naslovom Nemoč. Za to skladbo veljajo naslednji podatki: produkcija: Vid Greganovič (SBO) koprodukcija: MihaMih avtor_ice_ji: Juca Bonaca, Benjamin Krnetić, Peter Frankl, Filip Đurić (SBO) gostujoča umetnica: Maja Šebenik (Sheby) miks in mastering: Mirko Vinčetič Polič - Izvajal_ke_ci celotne glasbe ‘režem žamet’: SBO in Sheby (Maja Šebenik), Zina Ban, Hannah Koselj Marušič, Danaja Kurnik, Rina Pleteršek, Nika Sergaš, Špela Setničar 4. Glasba filma ‘Avtopoet’ (režija Hannah Koselj Marušič): - Avtorica in izvajalka: Hannah Koselj Marušič

Svet kulture Cankarjeva komedija Za narodov blagor se na oder ljubljanske Drame vrača po več kot treh desetletjih

V SNG Drama Ljubljana bodo uprizorili Cankarjevo komedijo v štirih dejanjih Za narodov blagor. Predstavo je režiral Vito Taufer. Danes bodo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova odprli razstavo Slovenec sem – in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik, s čimer muzej obeležuje 150. obletnico rojstva tega slovenskega telovadca, pravnika, publicista in raziskovalca. V oddaji boste izvedeli, kako bodo gibalno ovirane osebe in druge ranljive skupine lahko obiskovali prireditve Evropske prestolnice kulture. V Galeriji Murska Sobota pa bo vse do začetka marca na ogled razstava Slike Mirsada Begića, kiparja in risarja. Vabljeni k poslušanju!

Glasba

Sobotni operni večer Hans Pfitzner: Palestrina z Dunaja

Opera o skladatelju, ki je "rešil" cerkveno glasbo na podlagi izročila tradicije, oplemenitene z umetniškim realizmom renesanse.

Sobotni koncert Steve Osborne, Paul Lewis in glasba za klavirski duo Schuberta, Schumanna in Brahmsa

Predvajamo izbrane posnetke s prvega dela koncerta dveh renomiranih britanskih pianistov Steva Osborna in Paula Lewisa, ki sta 10. oktobra lani nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. Tam sta izvedla glasbo za klavir štiriročno oziroma dva klavirja. V prvi iz niza dveh oddaj, namenjenih predvajanju posnetkov z omenjenega koncerta, bodo zveneli Schubertov Allegro v a-molu, D. 947 z vzdevkom Življenjski viharji, nato Šest študij v kanonski obliki, op. 56 Roberta Schumanna in zatem še Variacije na Haydnovo temo, op. 56b Johannesa Brahmsa.

Oddaljeni zvočni svetovi Kajapo – Xikrin, Brazilija

Spoznavamo del kulture ljudstva Kajapo s porečja reke Xingu, pritoka Amazonke v Brazliji. Je manjšea od dveh ohranjenih skupin, ki živi ob stiku pragozda s travnatimi ravnicami, druge od skupin ljudstva Kajapo so po stiku z brazilskimi prišleki izginile. Tudi posegi v kulturo skupin Mekragnoti in Xikrin so bili v zadnjih desetletjih veliki, vendar pa se njihovo število v zadnjih letih zopet povečuje, tudi na račun izgubljanja izročila, ki pa je bilo v devetdesetih letih, ko so nastali posnetki, še dokaj ohranjeno.

Zborovski panoptikum Novi zvočni album APZ Maribor

Konec leta 2024 je praznovanje 60-letnice končal Akademski pevski zbor Maribor, ki je v preteklih letih pripravil projekt, predstavljen v tej oddaji. Zgoščenka Pójmo zaj, pojdimo zdaj, kolednice in ljudske skladbe je izšla septembra leta 2024 v sodelovanju z Regionalnim RTV-centrom Maribor – Radiem Maribor in ZKP RTV Slovenija in zajema šest skladb, ki so bile izbrane na natečaju v organizaciji APZ Maribor v »pokoronskem« obdobju. O celotnem projektu, natečajih, delovanju APZ Maribor ter tematiki prirejanja ljudskih pesmi v slovenskem prostoru je govorila dolgoletna vodja omenjenega zbora, skladateljica in vodja tega projekta Tadeja Vulc.

Recital Francoski pianist Adam Laloum

V oddaji bomo predstavili enega izmed najboljših francoski pianistov v tem trenutku, Adama Lalouma. Na koncertu, ki je bil 7.februarja lani v Grajski dvorani Salle del Castillo na glavnem trgu Vevey ob obali Ženevskega jezera v Švici, je Laloum izvedel obsežni sonati Franza Schuberta za klavir, in sicer št. 22 v A-duru ter št. 23 v B-duru.

Filmska glasba Alexandre Desplat: Grand Budapest hotel

Zgodba, postavljena v fiktivno zdraviliško mestece sredi izmišljene gorske dežele Zubrowke, nas popelje skozi tri zgodovinske etape resnične Vzhodne Evrope 20. stoletja: od la belle epoque prek fašistične okupacije do komunizma. Sloviti hotelski receptor Monsieur Gustave je velik poznavalec človeške nravi in najbolj skritih želja svojih nenavadnih gostov. Postrešček Zero M ustafa je njegov nenavadni, a edini zaupanja vredni tovariš. Tu so še uganka pogrešane umetnine, besna bitka za družinsko dediščino in najslajša ljubezenska avantura – vse to pred kuliso dramatično spreminjajoče se Evrope. Brezčasna zgodba o prijateljstvu, časti in izpolnjenih obljubah, posneta po navdihu klasičnih hollywoodskih komedij iz tridesetih let 20. stoletja.

Izpod peresa slovenskih skladateljev "Slovenski Mozart"

Ob začetku oddaje bomo slišali Sonato za orgle v C-duru Jakoba Frančiška Zupana. Skromna, a sila spevna orgelska sonata, v skladateljevem času dobrodošla skladba za igranje med mašno véro in darovanjem, bo samo uvod v mozaik njegovih večinoma cerkvenih vokalno-instrumentalnih del, za katera so značilne precej bogatejše zvočne barve. Tudi zato se Jakoba Frančiška Zupana drži vzdevek »slovenski Mozart«.

Skladatelj tedna George Gershwin, 5. del

George Gershwin je svoje spretno skladateljsko pero za ustvarjanje izrabljal v zgodnjih jutranjih urah, ko je mesto še spalo. Čeprav je melodije snoval hitro, k delu vseeno ni vedno rad sedel. To naj bi mu pomenilo napor. Ko pa se je enkrat lotil skladanja, je melodije in ritme dolgo pilil ter obdeloval z največjo skrbnostjo. Ustvarjal je lahko tudi v sobi, polni gostov. Nekoč je celo dejal, da je mrzlično, burno mesto New York najprimernejši prostor na svetu za delo.

Glasni novi svet Trio Mitchell / Rabbia / Schick

Še nadaljujemo temo Arsovega art ateljeja in poslušamo še en koncert z Glasbenih dni v Donaueschingenu. Roscoe Mitchell, ki je nastopil kot solist s Simfoničnim orkestrom SWR, je na festivalu igral še v triu z italijanskim bobnarjem Michelejem Rabbijem in berlinskim gramofonarjem Ignazem Schickom.

Komorni studio Sozvočje svetov: Zahodni veter

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je predstavil izjemen koncertni spored Zahodni veter z deli ameriških skladateljev in vplivi iz Evrope in Afrike na tretjem koncertu 24. cikla Sozvočje svetov v Narodni galeriji v Ljubljani. Z godalci ga je pripravil umetniški vodja in dirigent Steven Loy.

Banchetto musicale Bor Zuljan improvizira v slogu renesančnih mojstrov

Znani slovenski lutnjist Bor Zuljan se že vrsto let posveča improvizaciji v renesančnem slogu. Že kot otrok si je izmišljal ritme na vseh vrstah tolkal ali ustvarjal zvoke in melodije na kitari. V zgodnjih najstniških letih je začel improvizirati bluz in rok z električno kitaro, spoznal je glasbo z Balkana in Bližnjega vzhoda ter se sčasoma posvetil tudi džezu. Vse to se je sestavilo v celoto med študijem kitare pri Dušanu Bogdanoviću, ki velja za edinstvenega improvizatorja in skladatelja. Takrat je Bor prvič vzel v roke lutnjo. Pomislil je, da so v renesansi veliko improvizirali, in se vprašal, zakaj tega ne počnemo tudi sami. To ga je popeljalo na dolgo pot raziskovanja pozabljenih tehnik kontrapunktične improvizacije. Med njenimi rezultati je album improvizirane glasbe, ki je nedavno izšel pri belgijski založbi Ricercar.

Jazz

Jazz Ars Klaviaturist in skladatelj Jim Beard – in memoriam

Predvajamo glasbo ameriškega jazzovskega pianista, klaviaturista, skladatelja, producenta in aranžerja Jima Bearda. Umrl je 2. marca lani, star 63 let. Beard je bil vsestranski glasbenik, med drugim je bil tudi dolgoletni član zasedbe Steely Dan in je zaigral na poslovilni turneji kultne zasedbe The Eagles. Jim Beard je predaval aranžiranje, skladanje in improvizacijo na Berklee College of Music v Bostonu, na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih in na glasbeni šoli Aarona Coplanda v New Yorku.

Tretje uho Petra Onderuf Quartet - An Odd Time of Day

Plošča "An Odd Time of Day" s svojo glasbeno in vizualno zgodbo presega meje žanrskih pričakovanj in odpira vrata unikatni umetniški izraznosti. Premierna koncertna predstavitev bo jutri, 17. januarja v ljubljanskem Kazina Jazz Clubu, ob 20. uri.

Jazzovska jutranjica Blaž Trček & Gašper Bertoncelj - pogovor

V Jazzovski jutranjici na Programu Ars smo tokrat v živo gostili saksofonista Blaža Trčka in bobnarja Gašperja Bertonclja. Predstavili sta novo ploščo "Pogovarjamo", beseda pa je tekla še o marsičem. Vprašanja je zastavljal Hugo Šekoranja. Blaž Trček & Gašper Bertoncelj - pogovor v živo

Jazz session Clarinet Factory - EBU koncert

Zasedbo Clarinet Factory sestavljajo klarinetisti Jindřich Pavliš, Luděk Boura, Vojtěch Nýdl in Petr Valásek. Delujejo že vse od leta 2000. So klasično izobraženi glasbeniki, ki igrajo priredbe v zelo različnih glasbenih zvrsteh.

Jazz avenija Pianistka Irene Schweizer – in memoriam

Lani, 16. julija je umrla švicarska pianistka Irene Schweizer, stara 83 let. Bila je ena najbolj prepoznavnih predstavnic sodobne improvizirane glasbe, pomembna pianistka svobodne improvizirane glasbe in ena pobudnic enakopravnega sodelovanja jazzovskih glasbenic z moškimi kolegi. Zasnovala je dva glasbena festivala v Švici in ustanovila lastno založniško hišo Intakt.

Samo muzika Blaž Trček

Poslušali bomo glasbo bariton saksofonista Blaža Trčka z njegove nove plošče Pogovarjamo. 19. januarja 2025 jo bo predstavil na koncertu v ljubljanski Cukrarni.

Samo muzika Umetnost tria

Poslušamo glasbo, ki so jo odigrali slovenski jazzovski glasbeniki v klasičnem klavirskem triu. Na vrsti bodo torej pianisti Marko Petrušič, Gregor Ftičar, Dejan Pečenko, Marko Črnčec, Matic Štemberger in Rok Zalokar.

Jazz Ars Stoletnice jazzovskih glasbenikov v letu 2025 II.

V oddaji predvajamo skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo pianistov Doa Marmarose in Mala Waldrona, saksofonistov Tea Macera, Boba Cooperja, Ala Cohna in Arta Pepperja, vokalistov June Christy in Mela Tormeja in skladatelja Guntherja Schuellerja.

Tretje uho Jože Zadravec - Samo muzika

Jože Zadravec prihaja iz Veržeja in je letnik 1985. Glasbeno pot je začel v glasbeni šoli Ljutomer in jo nadaljeval na Koroškem deželnem konzervatoriju, kjer sta bila njegova profesorja legendarni avstrijski bobnar Erich Bachträgl in Klemens Marktl, prav tako izjemen avstrijski bobnar. Znanje je poglabljal pri mnogih vrhunskih bobnarjih svetovnega formata, kot so Gregory Hutchinson ali pa Willie Jones III.

Orkestralni jazz Steps Ahead & WDR Big Band

Legendarno fusion jazz zasedbo, ki deluje vse od leta 1979, so ustanovili vibrafonist Mike Mainieri, saksofonist Micheal Brecker, bobnar Steve Gadd, basist Eddie Gomez in klaviaturist Don Grolnick. Od takrat so se v njej kalili in rojevali prenekateri jazzovski zvezdniki, omenimo jih samo nekaj: Eliane Elias, Richard Bona, Rachel Z, Donny McCaslin, Etienne Mbappe.

Jazz avenija Kitarist Christian Escoude – in memoriam

Oddajo smo namenili glasbi francoskega kitarista Christiana Escoudeja. Umrl je 13. maja lani, star 76 let. Kitarist Escoude je igral mešanico bebopa in gypsy jazza z uporabo vibrata in portamenta. Njegov opus obsega okrog 50 albumov.

Radijska igra

Kratka radijska igra Senad Dizdarević: Vratar

Gre za parodijo na zaposlovalno politiko pri nas, ki se zdi večno aktualna tema za vse generacije v našem okolju. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Stane Vrhovec – Aleš Valič Svetovalka in tajnica – Nina Valič Uslužbenka Marija – Stannia Boninsegna Uslužbenka Mira – Katja Levstik Uslužbenec – Rok Vihar Božo – Gašper Tič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1999.

Kratka radijska igra Marko Elsner Grošelj: Postmoderna sfinga

V metafikcijski grozljivki dramski junak zamenja stvarnost s svojo domišljijsko resničnostjo. Svojo ženo namreč nadomesti z lutko iz izložbe, ki zanj postane nič manj kot svetovno znana literarna junakinja Lulu, usodna ženska iz istoimenske drame Franka Wedekinda. Z njo hoče junak začeti novo življenje, vendar pa se njegova nerealna domislica izteče na podoben način, kot je sam opravil s svojo ženo in s stvarnim svetom. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Igralca – Pavle Ravnohrib, Judita Hahn Kreft Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991.

Radijska igra Špela Kravogel: Samota – Generacije izolacije, kamorkoli greš, maska gor na faci je (1. del)

S tridelno dokumentarno radijsko serijo bomo obudili spomine na obdobje pandemije covida-19, ki je našo družbo preplavil pred petimi leti. V prvem delu trilogije je predstavljeno prvotno veselje ob razglasitvi epidemije in uvedbi šolanja na daljavo, ki pa se kmalu spremeni. Radijska igra je del projekta RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje, v katerem se sprašujemo, kakšne so posledice pandemije in ali smo pripravljeni, če se v prihodnosti zgodi kaj podobnega. Avtorica in režiserka: Špela Kravogel Tonski mojster: Matjaž Miklič Sodelujoči – dijakinja Zoja, psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, klinični psiholog dr. Tristan Rigler, antropolog dr. Dan Podjed, kolektiv Um&Kuna freestyle show Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2021. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Radijska igra Franček Rudolf: Nesrečni princ

Slovenec in njegov francoski znanec z avtobusom potujeta s Štajerske v Ljubljano in se med vožnjo retorično pogovarjata o tem, kakšen je svet okoli njiju. Njuno potovanje poteka kot vožnja skozi duhovni svet, kakršnega je doživela hipijevska generacija v sedemdesetih letih – vključno z vsemi tedanjimi nazorskimi in življenjskimi tendencami, zaradi česar igra z današnjega gledališča zazveni nostalgično arhaično. Režiserka: Mateja Koležnik Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Borč – Tone Gogala Michel – Borut Veselko Hrapavi glasovi – Alenka Kovačič, Karin Pečelin, Omar Kralič Tanja – Barbara Žefran Moški glas – Marjan Mutić Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1993.

Radijska igra Indira Buljubašić, Nick Teunissen: Predor rešitve

Radijski dokumentarec govori o osemsto metrov dolgem podzemnem tunelu, ki je v času sarajevske vojne vihre pomenil eksistenčno pomemben koridor za osnovne življenjske potrebščine, gorivo, pa tudi orožje. Predor rešitve pa niso zgolj pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sinhronizacija v slovenski jezik – Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS

Kratka radijska igra Ana Svetel: Vse bo v redu

Prvoosebna pripovedovalka Eva v zadregi in previdno vstopa v dialog s sopotniki in voznico na skupni vožnji. Vse jasneje je, da hoče prikriti predvsem svoj status in da se boji, da bi kdo odkril pravo resnico o njej. Igra je nastala po kratki zgodbi iz zbirke Dobra družba: zgodbe o prevozih, v kateri je slovenska avtorica Ana Svetel popisala pripetljaje, povezane s platformo za prevoze po Sloveniji. V vlogi protagonistke je nastopila nagrajenka Sklada Staneta Severja Miranda Trnjanin. V utemeljitvi so zapisali, da je mlada igralka s svojo eruptivno igralsko energijo v zadnjih dveh letih ustvarila serijo presežnih odrskih podob. V raznolikem razponu estetik in poetik se je izkazala kot izstopajoča igralka svoje generacije z zrelim in izbrušenim igralskim izrazom. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka: Kaja Blazinšek Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Eva – Miranda Trnjanin Manuela – Sara Gorše Katja – Doroteja Nadrah Klemen – Voranc Boh Glas iz telefona – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2020

Radijska igra Tone Čufar: Polom

Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, kar je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Med njimi je tudi prejemnik Severjeve nagrade za stvaritve v ljubiteljskem gledališču Klemen Klemenc. V Gledališču Toneta Čufarja je v petdesetih letih ustvaril več kot 70 vlog, v katerih je nastopil več kot tisočkrat. V utemeljitvi nagrade so zapisali, da Klemenc svoje vloge nenehno polni s strastjo, življenjem in iskro ustvarjalnosti. Režiserji so mu večkrat namenili več vlog v istem gledališkem delu, saj se hitro prelevi iz enega lika v drugega, tudi v manjših vlogah pa zna opozoriti na nenadomestljiv delež v predstavi. Tako je tudi v radijski igri Polom, v kateri je nastopil v vlogi delavskega zaupnika Štefana Ogrisa. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa. Posneto na Jesenicah oktobra 2007.

Radijska igra Vlado Zupančič: Hlebček guspe Lize

Zgodovinska igra sega v čase, ko so nepoštene ljubljanske peke še namakali v Ljubljanici, sicer pa so jo dolga leta igrali ljubljanski ljubiteljski igralci. Tudi radijsko priredbo so odigrali članice in člani Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Eden izmed interpretov igre je Srečko Kermavner, prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja za umetniško ustvarjanje v ljubiteljskem gledališču. Kot beremo v utemeljitvi nagrade, je s svojim predanim delom, talentom in igralsko disciplino že v zgodnjih letih opozoril nase ter se uveljavil kot eden prodornejših mlajših igralcev ansambla. V zadnjih letih pa je njegova igralska kariera dosegla nove vrhunce, še posebej z veliko vlogo Vladimirja v Beckettovem Čakanju Godota. Režiser in prirejevalec: Gregor Tozon Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič Jurki Štimurgar – Srečko Kermavner Magistrator – Bojan Vister Pek Hudevaga – Saša Klančnik Pevka – Alenka Vidrih Pevec – Gojmir Lešnjak Gojc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2007.

Radijska igra Vinko Möderndorfer: Jaz, Batman

Radijska igra obravnava vselej aktualno temo medvrstniškega nasilja, predvsem v šolskem okolju. Avtor ustvarja kompleksno in sodobno tragično okolje, ki generira in perpetuira nasilje ter ima do njega ambivalenten odnos: na eni strani ga dopušča, ker se ukvarja le z njegovo pojavno obliko, na drugi pa ga deklarativno obsoja. V radijski igri je v vlogi Želeta nastopil prejemnik nagrade Sklada Staneta Severja Lovro Zafred. Člana igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje je po besedah strokovne žirije eden najprodornejših igralcev mlajše generacije, ki se je v zadnjih dveh letih izoblikoval v ustvarjalca izjemne energije, senzibilnosti in emocionalne eruptivnosti. Odlikujejo ga polnokrvni igralski dar, predanost in iskateljstvo. V sleherno vlogo se poglablja z analitično pronicljivostjo in mladostno lucidnostjo, v različne gledališke poetike pa vstopa neobremenjeno, odprto, s strastjo do oblikovanja igralske materije in veliko mero raziskovalnega duha. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pero – Timotej Novaković Marko – Žan Brelih Hatunić Tina – Lara Wolf Gašper – Martin Mlakar Jola – Lina Akif Žele – Lovro Zafred Mama – Barbara Medvešček Oče – Gaber Kristjan Trseglav Gospa učiteljica za slovenščino – Sabina Kogovšek Željkov oče – Robert Prebil Kriminalist – Danijel Malalan Markova mama – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2018.

Kratka radijska igra Dragotin Kette: Hoja, di, hoja, ljubica moja

V kratki radijski igri se prepletata pesem pesnika slovenske moderne Dragotina Ketteja z naslovom Pijanec in koroška ljudska pesem Pesem od rojstva. Režiserka in prirejevalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Interpreta – Jurij Souček in Jerica Mrzel Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1991.

Kratka radijska igra Marko Elsner Grošelj: Jakobove sanje

Ekspresionistična zvočna fantazija z literarnimi značilnostmi metafikcije govori o znanstveniku in njegovem poslanstvu v današnjem svetu. Trenje se pojavi med omejenostjo znanstvenikovega racionalističnega pogleda in nazori njegove žene Marjete, zagovornice humanističnih idej. Je eno človeško življenje dovolj za izsanjati vse sanje? Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Znanstvenik Jakob, Glas v kočiji in Glas v samostanu – Boris Kerč Marjeta in Ženska – Urška Hlebec Apokaliptični jezdeci – Uroš Maček, Niko Goršič, Andrej Nahtigal in Branko Završan Otrok – Maša Valentič Glasovi v laboratoriju – Helena Mugerle, Daša Dovžan, Rok Kadak in Jože Valentič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1993.

Verstva

Bogoslužje Prenos svete maše iz Kopra

19. januarja, na 2. nedeljo med letom, neposredno prenašamo sveto mašo iz Župnije svetega Marka, Markovec Koper. Mašuje župnik Ervin Mozetič. Pri maši sodeluje ansambel sv. Marka.

Musica sacra V tednu molitve za edinost kristjanov – Visoka pesem v različnih uglasbitvah

Visoka pesem, imenovana tudi Canticum canticorum oz. Pesem vseh pesmi je del Stare Zaveze Svetega Pisma. Judovsko izročilo jo razlaga kot alegorijo odnosa med Bogom in Izraelom, krščanstvo kot alegorijo Kristusa in njegove neveste -Cerkve, če pa pustimo simboliko ob strani, gre seveda lahko tudi za čisto ljubezensko izpoved oz. poezijo. Ljubezen je tudi tista, ki bi morala združevati tako krščanske, kot druge religije. A kakorkoli – delo je navdihnilo mnoge glasbene ustvarjalce različnih religioznih prepričanj, med njimi tudi nekatere slovenske.

Sledi večnosti Škofa Novak in Štumpf ob Tednu molitve za edinost kristjanov

Kristjani po vsem svetu se za Teden molitve za edinost kristjanov zbirajo vsako leto med 18. in 25. januarjem. Osrednji svetopisemski odlomek tedna molitve za edinost je pripoved o obuditvi Lazarja od mrtvih (Jn 11,17-27). Jezus se razodene kot »vstajenje in življenje« in Lazarjevi sestri Marti postavi vprašanje: »Veruješ to?« Obiskali smo Prekmurje, ki je versko zelo mešano področje.

Sedmi dan Ob prihajajoči 80. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz

V tokratni oddaji Sedmi dan smo se posvetili prihajajoči 80. obletnici osvoboditve uničevalnega taborišča Auschwitz. V nacistično taborišče na Poljskem je Rdeča armada vstopila 27. januarja 1945, s čimer se je končalo trpljenje preživelih taboriščnikov. Kako je duhovna plat vplivala na zmago življenja nad smrtjo v enem največjih civilizacijskih odklonov v zgodovini človeštva? Je, figurativno rečeno, Bog v Auschwitzu umrl, ali pa se je iz vere prebudilo upanje, ki nas še danes spodbuja k kulturi spominjanja? To je nenazadnje ena največjih civilizacijskih pridobitev, ki so jih po tragedijah druge svetovne vojne prinesli judovsko-krščanski temelji.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije sv. Štefana Vipava

Na nedeljo Jezusovega krsta, neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije sv. Štefana Vipava. Mašuje dr. Gabriel Kavčič, vipavski župnik. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor Župnije Vipava, pod vodstvom Zvonke Starc. Na orgle igra Katja Poljšak.

Sledi večnosti Novinar Tone Petelinšek poudarja pomen verskega programa

Konec decembra se je upokojil Tone Petelinšek, dolgoletni novinar in urednik na Radiu Maribor, ki deluje v okviru RTV Slovenija. Njegova kariera na radiu je dolga več desetletij, poleg novinarskega dela je znan tudi predvsem po svoji dejavnosti na področju verskih vsebin. Na Radiu Maribor je kar 38 let pripravljal in vodil versko oddajo Iz roda v rod, v kateri je obravnaval različne vidike duhovnosti in vere. Vseskozi je sodeloval tudi z Radiem Slovenija.

Musica sacra S kolednicami širom po svetu

Kolednice so pesmi, ki jih kljub sakralni vsebini pri bogoslužju skoraj ne srečamo. Obredno jih pojo in igrajo koledniki, ko predvsem v božičnem času vse do svečnice hodijo od hiše do hiše. Ker je koledovanje star, predkrščanski ljudski običaj, ki izvira iz rimskih časov, so ga prevzeli vsi tisti narodi, ki so ob preseljevanjih prihajali v stik z rimsko kulturo; kolednic zato ne poznamo le na Slovenskem, ampak širom po svetu.

Bogoslužje Prenos svete maše iz Kopra

Na prvo letošnjo nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Marka v Kopru. Mašuje župnik Ervin Mozetič. Pri maši sodeluje zbor svetega Marka.

Musica sacra Pred praznikom Sv. treh kraljev

6. januarja je praznik Gospodovega razglašenja ali po ljudsko praznik Svetih treh kraljev. Gre za dan, ko so modri z Vzhoda, ki jih je k jaslicam vodila zvezda, priznali Jezusa za mesijanskega kralja in ga razglasili med rojaki. Ta davni dogodek je navdahnil mnoge glasbene ustvarjalce, o njem pa pojejo tudi ljudske pesmi in kolednice.

Sedmi dan Sedmi dan v letu 2024

Za prvo letošnjo oddajo Sedmi dan smo vam pripravili nekaj zanimivih utrinkov s preteklega leta. Slišali boste lahko adventističnega duhovnika Zmaga Godino, misli o tibetanskem budizmu, o prepričanjih redovnika iz 7. stoletja Izaka Sirskega, o krščanskem etosu Alojza Rebule in še kaj.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Sveto rešnje telo - Maribor

Na zadnjo letošnjo nedeljo, tudi nedeljo Svete družine neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru. Mašuje župnik Franček Bertolini. Pri maši sodeluje mešani župnijski zbor pod vodstvom Helene Štajnec. Na orgle igra Jože Vagner.

Literatura

Lirični utrinek Edgar Allan Poe: Annabel Lee

Ameriški pesnik in prozaist Edgar Allan Poe se je rodil na današnji dan leta 1809, umrl je leta 1849. Njegove pesmi in kratke zgodbe so romantične s primesmi grozljivega in so izjemno priljubljene tudi še danes. Za Lirični utrinek smo izbrali eno slavnejših Poejevih pesmi z naslovom Annabel Lee. Prevedel jo je Andrej Arko, leta 2004 jo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.

Izbrana proza Thomas Merton: Gora sedmih polic

Izbrano prozo namenjamo pesniku, pisatelju in filozofu Thomasu Mertonu, ki se je rodil pred 110. leti v Franciji očetu angleškega rodu z Nove Zelandije in materi Američanki. Rodna Francija ga je zaznamovala za vse življenje. Starši so bili slikarji, ki so zgodaj umrli, skrb zanj in precej mlajšega brata pa so prevzeli njuni ameriški stari starši. Po viharnih mladostniških letih, ko se je Thomas Merton med težkim iskanjem spustil "skoraj do pekla", kot je zapisal, ga je življenje pripeljalo v trapistovski samostan v ameriški zvezni državi Kentucky, potem ko je že diplomiral na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Bil je neverjetno odprtega duha in kot menih trapist je iskal povezave tudi z drugimi verstvi. Poglabljanje v budizem ga je zaneslo na posvetovanje v Bangkok na Tajsko, kjer je v banalni nesreči leta 1968 umrl veliko prezgodaj. Zapustil pa je bogato duhovno dediščino. Avtobiografija Gora sedmih polic je eno njegovih prvih del, v katerem popisuje svoj težavni vzpon na Dantejevo goro vic, ki ga končno pripelje k Bogu. Dante je namreč v Božanski komediji naslikal vice kot goro s sedmimi nadstropji, na katerih se duše očiščujejo. Izbrali smo odlomek iz njegove avtobiografije. Prevod Majda Capuder, interpretacija Igor Samobor, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Igor Likar. Leto nastanka 2005. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev).

Lirični utrinek Jože Udovič: Hvalnica zimi

Danes slavi pomemben življenjski jubilej dramski igralec Boris Juh. Potem ko je končal AGRFT, je najprej igral v Slovenskem mladinskem gledališču in v Mestnem gledališču ljubljanskem, nastopal je tudi na eksperimentalnih odrih tistega časa, Oder 57 in Gledališče Glej. Leta 1971 je postal član ansambla osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame, kjer je ostal vse do upokojitve in skozi desetletja ustvaril množico pomembnih vlog. Veliko je nastopal tudi v filmu in na televiziji ter seveda na Radiu, kjer v arhivu hranimo nešteto oddaj z njegovimi natančnimi, doživetimi in premišljenimi interpretacijami literarnih besedil. Izbrali smo njegovo interpretacijo pesmi Hvalnica zimi Jožeta Udoviča, pesnika, ki je živel med letoma 1912 in 1986 in ustvaril izreden pesniški in prevajalski opus.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 2/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja ter bil zato deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Lirični utrinek Friederike Mayröcker: Fotografija

Avstrijska pesnica in pisateljica Friederike Mayröcker, ki je živela v letih od 1924 do 2021, je veljala za avantgardno pesnico; v svojem pisanju je pogosto eksperimentirala z jezikom. Za njeno ustvarjanje je bila pomembna dolgoletna zveza s pesnikom Ernstom Jandlom. Svoj pesniški proces je nekoč opisala z besedami: "Živim v slikah. Vse vidim v slikah, moja celotna preteklost, spomini so slike. Slike preobrazim v jezik tako, da splezam v sliko. Hodim po njej, dokler ne postane jezik." Pesem Friederike Mayröcker z naslovom Fotografija je prevedla Tanja Petrič. Leta 2015 jo je interpretirala dramska igralka Darja Reichman.

Literarni nokturno Inger Christensen: To

Danska pesnica Inger Christensen je leta 1969 objavila pesniško zbirko To in najprej postala precej vplivna in znana doma, pozneje, ko so zbirko prevedli v druge jezike, pa še drugod po Evropi. Ko danes s časovne razdalje presojamo evropsko poezijo druge polovice 20. stoletja, lahko ugotovimo, da je To ena najpomembnejših pesniških zbirk. Zanjo je pesnica prejela številne nagrade, predvsem pa je ta zbirka aktualna, vplivna in zanimiva še zdaj, kar navsezadnje dokazujejo tudi danski politiki, ki v političnih govorih navajajo verze iz nje. Pesnica v zbirki s trdno zgradbo tenkočutno ubeseduje socialno kritiko in poetsko dojemanje stvari, razumevanje sveta nas samih. Inger Christensen bi na današnji dan dopolnila 90 let. Ob tem jubileju se bomo spomnili te velike pesnice, ki je umrla leta 2009. Prevajalka Sara Grbović, interpretka Darja Reichman, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Gregor Podlogar. Produkcija 2015.

Literarni večer Aleksander Sergejevič Gribojedov

Petnajstega januarja 1795 se je v Moskvi rodil dramatik Aleksander Sergejevič Gribojedov. V svetovno literarno zgodovino se je zapisal s komedijo Gorje pametnemu, satiričnim prikazom tedanje ruske družbe iz leta 1824. Avtor scenarija: Rado Rupar, prevajalca: Josip Vidmar, Vladimir Levstik, interpreti: Igor Samobor, Nataša Tič Ralijan, Vojko Zidar, Zlatko Šugman, Andrej Nahtigal, Jožef Ropoša in Polona Juh, režiserka: Irena Glonar, napovedovalka: Tonja Rahonc, glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc, tonska mojstra: Staš Janež in Zmago Frece, urednika oddaje: Metod Pevec, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 1995.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 1/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Lirični utrinek Ilma Rakusa: Pesem proti strahu

Ilma Rakusa se je rodila leta 1946 na Slovaškem, danes živi in ustvarja v Švici. Napisala je vrsto pesniških in kratkoproznih zbirk, za katere je med drugim značilna poglobljena in premišljena raba jezika. Njeno Pesem proti strahu, ki smo jo izbrali za Lirični utrinek, je poslovenila Amalija Maček. Leta 2015 jo je interpretirala dramska igralka Saša Mihelčič.

Literarni nokturno Jean-Philippe Toussaint: USB-ključ

Jean-Philippe Toussaint, sin časnikarja in knjigarke, je večkrat nagrajen belgijski pisatelj, fotograf in filmski ustvarjalec. Rodil se je leta 1957 v Bruslju, mladost pa je preživel v Franciji. Leta 2005 je objavil prvenec Kopalnica, sledila so številna druga dela, za katera sta značilna predvsem minimalizem in poetičnost; med njimi so Kamera, Televizija in tako imenovani Mariejin cikel štirih romanov o razhajanju ljubimcev. Njegova dela so prevedena v več kot 20 tujih jezikov. V romanu USB-ključ, iz katerega je tokratni odlomek, avtor načenja tematiko novih tehnologij, spletne varnosti, dogajanje pa je postavljeno v Bruselj in na Japonsko. Odlomek romana je prevedla Tadeja Šergán. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Klemen Markovčič, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, urednica oddaje Tadeja Krecic Scholten. Produkcija 2025.

Lirični utrinek Nazim Hikmet: Nasvidenje brat morje

Turški pesnik, pisatelj, dramatik, scenarist in režiser Nazim Hikmet se je rodil na današnji dan leta 1902 v Solunu, umrl pa je leta 1962 v Moskvi. Bil je med prvimi, ki so v turščini pisali v prostem verzu, s svojo poezijo se je uveljavil po vsem svetu. Pesem z naslovom Nasvidenje brat morje je prevedel Ivan Minatti, leta 2011, ko smo jo posneli za Lirični utrinek, jo je interpretiral dramski igralec Kristijan Muck.

Ocene

Ocene

2077 epizod

Ferdinand von Schirach: Bog

1 min

Mestno gledališče ljubljansko - Katarina Morano: Zakaj sva se ločila

1 min

Pozno poleti

2 min

Vsi odtenki svetlobe

3 min

Za narodov blagor v SNG Drama Ljubljana

1 min

Mojce Pišek Globalni južnjaki

5 min

Neposredni prenosi

Neposredni prenos Mozartina I

Začenja se cikel nedeljski matinej simfoničnega orkestra RTV Slovenija - Mozartine 2025. Na prvem koncertu so člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija izvedli Simfonijo št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja v priredbi za komorni orkester britanskega skladatelja in pianistka Iaina Farringtona.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Rigoletto v neposrednem prenosu iz New Yorka

Gildo nesrečna ljubezen pahne v smrt, njenega zaščitniškega, maščevalnega očeta Rigoletta pa v obup.

Neposredni prenos 1 koncert 10. Fillharmoničnega festivala baročne glasbe

Na tradicionalni festivalski prireditvi, ki je letos jubilejna - deseta po vrsti, je Slovenska filharmonija izvedbo zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, pod čigar umetniško vizijo se koncerti 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Na nocojšnjem – prvem - koncertu bodo izbrana dela Johanna Sebastiana Bacha zazvenela ob boku skladb njegovega sodobnika Georga Philippa Telemanna ter z novega zornega kota osvetlila njun zgodovinski odnos..

Neposredni prenos Neposredni prenos

V novo leto filharmoniki vstopajo z ognjevito glasbo španskega flamenka in španskih skladateljev, ki so se napajali v španski ljudski glasbi. Z Orkestrom Slovenske filharmonije bo nastopila pevka flamenka – cantaora Rocío Bazán, ki velja za eno velikih zvezd trenutnega flamenka. Domača je v različnih slogih flamenka, njen sugestivni, močni in privlačni glas pa navdušuje občinstvo v Španiji in drugod. Za enega vodilnih glasbenikov svoje generacije, ki redno nastopa z orkestri svetovnega formata, velja tudi violinist Dan Zhu, o katerem beremo, da je "umetnik vdane ponižnosti in čudovitega tona", taktirka pa bo na novoletnem koncertu letos v rokah ameriškega dirigenta Jonathana Stockhammerja, ki slovi po večplastnem repertoarju. Verjame namreč, da odlična glasba ne more in ne sme biti omejena na nobeno posebno kategorijo ali polje. Glasbeniki se bodo podali v partiture baletov Trirogeljnik in Začarana ljubezen Manuela de Falle, fantazije Carmen Franza Waxmana, rapsodije za orkester Španija Emmanuela Chabrierja ter skladb Armandova rumba in Španija Chicka Coree, ki jih je priredil Emilio Solla.

Neposredni prenos Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov

Glasbena čestitka svetu, koncert Dunajskih filharmonikov, ki jih je letos vodil Riccardo Muti.

Neposredni prenos Koncert: Vladimir Mlinarić

L. van Beethoven: Sonata za klavir št. 14 v cis-molu, op. 27 št. 2, »V mesečini« Sonata za klavir št. 8 v c-molu, op. 13 »Patetična« 2. st. Adagio cantabile Sonata za klavir št. 17 v d-molu, op. 31, št. 2 »Vihar« 3. st. Allegretto p a v z a - pogovor J. S. Bach: Variacija št. 13 (Goldberg variacije, BWV 988) W. A. Mozart: Rondo št. 1 v D-duru, KV 485 F. Schubert: Glasbeni utrinek št. 3 v f-molu, op. 94 D. 780 F. Chopin: Valček v a-molu (novoodkriti) F. Gerbič: Dve mazurki op. 59 H. Wolf: Uspavanka; Šala in igra (Iz otroštva) M. Perpar: Vrtiljak E. Satie: Gnossienne št. 3 C. Debussy: Deklica z lanenimi lasmi (Preludiji za klavir, 1. knjiga L. 117) A. Ipavec – IPO: Na pol polka

Neposredni prenos Zora: Pesem o dveh ljudeh

Tradicionalni filmsko-glasbeni dogodek Slovenske kinoteke, programa Ars in Cankarjevega doma predstavlja film Zora: Pesem o dveh ljudeh, nesmrtno "ameriško tragedijo" s srečnim koncem, ki je vse elemente nemega filma privedla do popolnosti. Glasbo k filmu je napisal Andrej Goričar, pod skladateljevim vodstvom jo je v Linhartovi dvorani izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija.

Neposredni prenos Praznično s Simfoničnim orkestrom in Big bandom RTV Slovenija

Orkestra in solistke so v nedeljo poskrbeli za glasbeno pravljico, ki vas bo ogrela in popeljala v praznične dni. Lahko bomo uživali v elegantnih priredbah zimzelenih božičnih skladb, prepletenih z elementi džeza in klasične prefinjenosti, pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla. Čarobnost dogodka so s svojimi glasovi še posebno poudarile Ana Bezjak, Veronika Strnad in Jadranka Juras in ustvarile nepozabno doživetje.

Neposredni prenos Berta Bojetu Boeta: Pogovori v hiši Karlstein

Igralka, pesnica in pisateljica Berta Bojetu Boeta (1946–1997) je petnajst let igrala v Lutkovnem gledališču v Ljubljani in bila ena izmed ustanoviteljic in igralk Koreodrame, v kateri je bila leta 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovori v hiši Karlstein. Štiri leta pozneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Berta Bojetu Boeta ostaja samosvoje, a skoraj prezrto ime v slovenskem ustvarjalnem univerzumu. Izvirno se loteva tem primarnega čutenja in globokega čustvovanja, dojemanja intimnosti in ljubezni. V središču je žensko telo, s katerim zaznava in prvinsko dojema svet. Njen ustvarjalni opus je tematsko, motivno in vsebinsko povezan. V Pogovorih v hiši Karlstein Berta Bojetu Boeta v poetičnih podobah, ki so tu, kot sama pravi, »za slutnjo, ne za gotovost«, z mehkobo in sočutjem obravnava intimne in boleče občutke naše eksistence. Izgube, rane, globoko vpisane v telo. Brezkompromisno ustvarja razpoko v svet, v hišo, sistem, ki ga pretresa birokratska in dodelana urejenost. Neskončno delo, da bi se zagotovila odtujenost, izzove z brezkompromisnostjo krika in mehkobo sočutja. Z iskanjem besed za vse tisto, kar noče in ne more biti poimenovano. Nastopila je dramska igralka Mojka Končar. Glasba je delo skladateljic Bojane Šaljić Podešva in Ingrid Mačus. Oblikovanje zvoka Urban Gruden Vizualna podoba performansa Lucija Zucchiati Oblikovanje svetlobe v Galeriji ŠKUC Domen Lušin Koreografija Mojka Končar Dramaturgija Vilma Štritof Lektorica Mateja Juričan Izdelava kostuma Nika Dolgan Za neposredni prenos iz Galerija ŠKUC sta poskrbela Matjaž Miklič in Miha Oblak. Režija in zvočna dramaturgija Saška Rakef Produkcija: uredništvo igranega programa Radia Slovenija - programa Ars in ŠKUC gledališče Zvočni performans sta finančno podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. Urednik in redaktor: Alen Jelen.

Neposredni prenos Božično

Božičnega časa si ne moremo predstavljati brez Bachove glasbe: njen blesk in hkrati poduhovljena globina nas navdajata z upanjem in veseljem. Tretji koncert za Vokalno-instrumentalni cikel Slovenske filharmonije bo tako zvenel v bogatih zvočnih barvah Bachove glasbe: v štirih kantatah iz njegovega Božičnega oratorija. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Stephen Layton, solisti bodo sopranistka Hana Ilčić, altistka Ana Potočnik, tenorist Anton Radčenko in baritonist Martin Kozjek. Johann Sebastian Bach: Božični oratorij, BWV 248 Jauchzet, frohlocket, auf, preiset die Tage | Juckajte in vriskajte, vstanite, hvalite vse dni, BWV 248 I Und es waren Hirten in derselben Gegend | V tistem kraju so pastirji prenočevali, BWV 248 II Herrscher des Himmels, erhöre das Lallen | Vladar nebes, usliši bebljanje, BWV 248 III Herr, wenn die stolzen Feinde schnauben | Gospod, ko prevzetni sovražniki prhajo, BWV 248 VI

Neposredni prenos K svetlobi - z adventno in božično orgelsko glasbo

Organistka Nika Frelih ob 19. uri nastopa v cerkvi sv. Martina na Bledu ter z adventno in božično glasbo Bacha, Ramovša, Saint-Saënsa in Regerja sklepa letošnjo sezono cikla Obiski kraljice v živo. To je hkrati tudi prvi koncert v okviru projekta Talenti EU regij.

Video

Jazz Ars All Stars Mladi levi

V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Turandot v neposrednem prenosu iz Maribora

Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Tomi Purich Balkan Jazz Group

Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.

Ars aktualno Organist Christoph Mauerhofer odpira novo sezono cikla orgelskih koncertov Obiski kraljice

Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.

Jazz Ars All Stars Motoi Kanamori Trio feat. Jaka Kopač & Lenart Krečič

Otvoritveni koncert 4. sezone cikla Jazz Ars All Stars v Kavarni Cukrarna je pripadel japonskemu triju, ki sta se mu na evropski turneji pridružila še dva eminentna slovenska saksofonista. Zasedba: Jaka Kopač (alt saksofon), Lenart Krečič (tenor saksofon), Hiroyuki Takubo (klavir), Akyra Yamada (bobni) in Motoi Kanamori (bas).

Sobotni operni večer Gaetano Donizetti: Lucia di Lammermoor v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.

Neposredni prenos Podelitev nagrade lastovka 2024

Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.

Komorni studio Trio brenkal: Urška Križnik Zupan, Tajda Krajnc in Izidor Erazem Grafenauer

V studiu 13 Radia Slovenija poslušajte 38. koncert v Komornem studiu: muziciranje harfistke Urške Križnik Zupan, citrarke Tajde Krajnc in kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja ter pogovor z umetniki.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Najbolj poslušano

Glasovi svetov "V Sloveniji je okoli 15 tisoč psihopatov, oseb s psihopatsko osebnostno strukturo pa je približno desetkrat več"

Psihopatija postaja resen problem delovnih organizacij in družbe. Znano je, da približno odstotek splošne populacije ustreza kliničnim kriterijem za psihopatijo. To osebnostno motnjo pa imajo trije do štirje odstotki ljudi na vodstvenih pozicijah v poslovnem svetu. Kdo so psihopati in kako jih prepoznamo? Kako ravnati v odnosih z njimi? In kakšen pomen imata ozaveščanje ter posledično preprečevanje destruktivnih posledic psihopatije tako za posameznike kot za družbo? Na ta in številna druga vprašanja je v tokratni oddaji Glasovi svetov odgovarjala psihologinja in psihoterapevtka, soustanoviteljica Inštituta za znanstveno preučevanje in raziskovanje psihopatije, dr. Andreja Pšeničny.

Ars humana Predor rešitve in z njim povezana kultura spomina

Z gosti iz Spominskega centra Sarajevo se pogovarjamo o njihovem delu na področju kulture spomina s poudarkom na muzejskem kompleksu sarajevskega Predora rešitve, ki je Sarajevčanom med vojno nudil varno pot v in iz obleganega mesta. Kako je bil predor zgrajen, kaj je za Sarajevo pomenil in kako danes ohranjati z vojno povezane osebne zgodbe – o tem v oddaji spregovorimo z dr. Ahmedom Kulanićem, direktorjem Spominskega centra Sarajevo, Belmo Ćuzović, kustosinjo v muzejskem kompleksu Predora rešitve, ter Edisom Kolarjem in Midhatom Karićem, prav tako kustosoma v tem muzeju. Pogovor je potekal konec novembra v Muzeju zgodovine Celje v okviru projekta Predor rešitve Radia Slovenija. Fotografija: Spominski center Sarajevo

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 1/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Humoreska tega tedna Gerald Malcolm Durrell: Sladka pomlad

Gerald Malcolm Durrell (1925–1995), zoolog, rešitelj ogroženih živalskih vrst, popotnik, avtor televizijskih oddaj in pisatelj, je sprva odraščal v Indiji, potem v Angliji, pozneje pa se je mati s tremi mlajšimi otroki preselila v Grčijo, na Krf, in tamkajšnja narava ga je močno zaznamovala. Izbrali smo poglavje z naslovom Sladka pomlad iz njegove knjige Moja družina in druge živali v prevodu Marjete Gostinčar Cerar. Durrell v njem opisuje, kako je na člane družine – ki so si bili popolnoma različni – deloval prihod pomladi. Prevajalka Marjeta Gostinčar Cerar, režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, urednici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2020.

Kdo smo? Rapalska pogodba in Primorci

Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi … To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manjši. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo nastalo kraljevino na Balkanu (ponovitev).

Podobe znanja Urša Kanjir: Iz satelitskih posnetkov lahko razberemo tudi spremembe političnih režimov

Navadili smo se, da nam satelitska navigacija izriše najhitrejšo pot do našega cilja. Samoumevno nam je, da si lahko kadarkoli pobliže pogledamo kraje na drugem koncu sveta ali radarsko sliko vremenskih razmer. To vse nam v našem vsakdanjiku omogočajo satelitski posnetkov, ki so preprosto dostopni prek raznih aplikacij. Podroben pogled od zgoraj pa pride še kako prav tudi pri raziskavah. Z daljinskim zaznavanjem je možno spremljati tako naravne pojave, kot so požari ali gibanje oceanov, kot tudi človekove dejavnosti, denimo migracije in kmetijstvo. A ko gre za raziskave, so marsikdaj zahteve, kakšni morajo biti posnetki, s kakšnimi algoritmi lahko iz njih dobimo najboljše možne informacije, še mnogo višje in zahtevajo veliko resnega dela.

Neposredni prenos Mozartina I

Začenja se cikel nedeljski matinej simfoničnega orkestra RTV Slovenija - Mozartine 2025. Na prvem koncertu so člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija izvedli Simfonijo št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja v priredbi za komorni orkester britanskega skladatelja in pianistka Iaina Farringtona.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 2/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najpretresljivejša dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja ter bil zato deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Radijska igra Indira Buljubašić, Nick Teunissen: Predor rešitve

Radijski dokumentarec govori o osemsto metrov dolgem podzemnem tunelu, ki je v času sarajevske vojne vihre pomenil eksistenčno pomemben koridor za osnovne življenjske potrebščine, gorivo, pa tudi orožje. Predor rešitve pa niso zgolj pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu. Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za strahove v nas, vendar so hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Režiser: Alen Jelen Prevajalka: Tanja Bulajić Dramaturg: Matjaž Briški Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sinhronizacija v slovenski jezik – Mojca Funkl, Pia Zemljič, Matej Puc, Primož Pirnat, Aleš Kranjec, Sabina Kogovšek, Gaber K. Trseglav, Violeta Tomić in Iztok Drabik Jug Uredništvo igranega programa Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2023 Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS

Medenina in patina Pod severnim sijem/drugič

Nadaljujemo niz oddaj, v katerih predvajamo posnetke z nedavnega božično-novoletnega koncerta Papirniškega pihalnega orkestra Vevče. Ta je 8. decembra nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Koncertni program je imel naslov Pod severnim sijem. Že naslov delno razkriva rdečo nit prazničnega koncerta ljubiteljskega pihalnega orkestra iz Vevč; spored je namreč spletla večinoma glasba skladateljev, ki prihajajo z evropskega severa ali pa so tam našli navdih za svoja dela. Prejšnji teden smo predvajali štiri uvodna, izključno instrumentalna dela sporeda, danes pa smo za predvajanje izbrali naslednje štiri točke programa – pri prvi in tretji izmed njih se je Papirniškemu pihalnemu orkestru Vevče pridružil še Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, ki ga je pripravila zborovodja Alenka Podpečan, zadnjo, četrto točko današnjega izbora pa je izvedel zbor sam. Izbor sestavljajo simfonična pesnitev Finlandija Jeana Sibeliusa, pesem Rdečenosi jelenček Rudolf Johnnyja Marksa, ki jo je v instrumentalno preobleko za pihalni orkester odel Naohiro Iwai, venček božičnih napevov The Spirit of Christmas Jacoba de Haana in slovenska narodna pesem Na gori je moj dom v zborovski uglasbitvi Jana Trilerja. Dirigent je Miha Kosec.

Banchetto musicale Bor Zuljan improvizira v slogu renesančnih mojstrov

Znani slovenski lutnjist Bor Zuljan se že vrsto let posveča improvizaciji v renesančnem slogu. Že kot otrok si je izmišljal ritme na vseh vrstah tolkal ali ustvarjal zvoke in melodije na kitari. V zgodnjih najstniških letih je začel improvizirati bluz in rok z električno kitaro, spoznal je glasbo z Balkana in Bližnjega vzhoda ter se sčasoma posvetil tudi džezu. Vse to se je sestavilo v celoto med študijem kitare pri Dušanu Bogdanoviću, ki velja za edinstvenega improvizatorja in skladatelja. Takrat je Bor prvič vzel v roke lutnjo. Pomislil je, da so v renesansi veliko improvizirali, in se vprašal, zakaj tega ne počnemo tudi sami. To ga je popeljalo na dolgo pot raziskovanja pozabljenih tehnik kontrapunktične improvizacije. Med njenimi rezultati je album improvizirane glasbe, ki je nedavno izšel pri belgijski založbi Ricercar.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt