Ars aktualno Program Ars o Cankarjevem romanu Na klancu z Gledališčem Koper

V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, bo ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu. Po njej je predviden še pogovor z dijaki, oboje pa bo neposredno prenašano na valove programa Ars.

Ars aktualno Z Natašo Bučar o uspehih slovenskega filma pred podelitvijo evropskih filmskih nagrad

V Berlinu bodo v soboto podelili že 38. evropske filmske nagrade. 88 nominirancev se za nagrade poteguje v 22 kategorijah. Nominirani so tudi trije slovenski filmi, kar je prvič v zgodovini slovenskega filma. Ob tej priložnosti smo v studio povabili direktorico Slovenskega filmskega centra, Natašo Bučar.

Ars aktualno Tržaški filmski festival s programom Divje vrtnice, posvečenim slovenskim ustvarjalkam

Danes je prvi dan Tržaškega filmskega festivala, na katerem se bo letos predstavilo tudi več slovenskih filmov – Kuklin Fantasy je v glavnem tekmovalnem programu, v tekmovalni program kratkih filmov je uvrščen film Temno brdo režiserja Vanje Miloša Jovanovića. V rubriki Izven okvirjev bosta prikazana dva slovenska filma: Zemljo krast režiserja Žiga Virca in manjšinska koprodukcija Veter, govori mi režiserja Stefana Djordjevića. Prikazan bo še animirani film Zgodbe s čarobnega vrta, pri katerem je sodeloval tudi Leon Vidmar. Poleg tega je program Divje vrtnice, ki ga že nekaj let posvečajo ženskim režiserkam iz regije, letos posvečen slovenskim režiserkam. Program je kurirala Nerina T. Kocjančič.

Ars aktualno Filmska monografija igralca Borisa Juha

V Slovenski kinoteki so predstavili šesto monografijo iz zbirke Ita Rina, ki jo izdaja Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev. Z zbirko v društvu ohranjajo in slavijo izjemne stvaritve slovenskih igralk in igralcev. Od leta 2021 so se zvrstile monografije Iva Barišiča, Silve Čušin, Špele Rozin, Borisa Cavazze in Ivanke Mežan. Nova je posvečena Borisu Juhu, ki je skoraj sedem desetletij sooblikoval tudi slovenski film. Njegovo ustvarjanje je z analitičnimi zapisi, refleksijami in bogatim slikovnim gradivom zajel filmski kritik in esejist Zdenko Vrdlovec.

Ars aktualno Rojstni dan umetnosti 2026

Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Letošnji prispevek Radia Slovenija bo oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 bo Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.

Ars aktualno Velika retrospektiva del Johna Cassavetesa začenja filmsko leto v Slovenski kinoteki

V Slovenski kinoteki se 14. januarja začenja velika retrospektiva del ameriškega neodvisnega filmarja Johna Cassavetesa. Z Anjo Banko iz Kinoteke se je v oddaji Gremo v kino pogovarjala Tesa Drev Juh.

Ars aktualno V kine prihaja Sentimentalna vrednost

Na redni spored Kinodvora prihaja eden najbolj pričakovanih filmov preteklega leta – film Sentimentalna vrednost Joachima Trierja, ki občinstva navdušuje že vse od premiere v Cannesu, kjer je režiser za film prejel veliko nagrado žirije.

Ars aktualno Izbor del Bogdana Groma v Trstu

Razstavišče Magazzino delle idee/Skladišče idej v Trstu ponuja še do 25. januarja razstavo z izborom del tržaškega slikarja slovenskega rodu Bogdana Groma. Njeno poimenovanje Temporary/začasno je nekakšna predhodnica, ki napoveduje skorajšnjo otvoritev stalne postavitve v Palači Galatti, nastale iz slikarjeve donacije.

Ars aktualno Beseda leta 2025

Projekt beseda leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Beseda leta ni nujno beseda, s katero bi opisali leto, ampak je to beseda, ki smo jo tako pogosto uporabili, da je leto pomembno zaznamovala. Priča o tem, kaj se je dogajalo in o čem smo največ razmišljali in govorili. Enajst finalistk leta 2025, ki jih je med predlogi izbrala komisija: božičnica, carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj.

Ars aktualno In memoriam - Emilija Soklič

30. 12. 2025 je umrla Emilija Soklič, dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo in ena prvih poklicnih filmskih ustvarjalk na Slovenskem. Avtor fotografije: R. Likon

Ars aktualno Ob Kosovelovem letu

Ni se začelo samo novo, ampak tudi Kosovelovo leto. Od njegove smrti bo letos 27. maja minilo natanko sto let. V vrsti svojih literarnozgodovinskih besedil se mu je podrobno posvetil dr. Janez Vrečko, dolgoletni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred dobrimi enajstimi leti, ob 110. obletnici pesnikovega rojstva, se je z njim pogovarjal Marko Golja. Pogovor je poglobljen vpogled v Kosovelovo življenje in predvsem delo. Urednik ponovitve oddaje Matej Juh.

Podobe znanja Ana Rebeka Kamšek: Z raztapljanjem atomov kovin do učinkovitejših ter cenejših vodikovih gorivnih celic

Zelene tehnologije, kljub temu da so paradni konj energetskega prehoda, niso brez pomanjkljivosti.

Izšlo je Henry James: Aspernovi rokopisi

Dr. Nada Grošelj je pred leti poslovenila daljšo novelo Henryja Jamesa Aspernovi rokopisi. Februarja bo minilo 110. let od Jamesove smrti, zato se v oddaji posvečamo temu pisatelju ameriškega rodu, ki je malo pred smrtjo sprejel britansko državljanstvo in velja za enega glavnih predstavnikov psihološkega realizma svojega časa, čeprav je bila recepcija njegovih del precej ambivalentna. V Aspernovih rokopisih je Henry James načel vprašanje, ki naj bi ga intenzivno zaposlovalo tudi v stvarnem življenju, namreč razmerje med umetnostjo in življenjem, konkretneje: med avtorjem kot zgodovinskim posameznikom in njegovimi deli. Z dr. Nado Grošelj se je leta 2014 pogovarjala Tina Kozin.

Svet kulture Razstava o nenavadnem grobu obogatena z arheološkimi najdbami

Razstava z naslovom Usode neznanca s Prul, ki je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, je zdaj obogatena z arheološkimi najdbami. Na Prulah v Ljubljani, ob Karlovški cesti, kjer bo stal novi prizidek Centra Janeza Levca, so arheologi lani odkrili pomembno najdišče. Posebno pozornost je vzbudila grobna jama, ki so jo arheologi našli ob prazgodovinski in poznejši rimski cesti – v njej pa pokojnika v skrčenem položaju. Najdbe so zdaj del omenjene razstave. V oddaji tudi o koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki ga bo drevi v Mariboru vodil dirigent Dayner Tafur-Diaz iz Peruja, solistka bo izvrstna slovenska violinistka Lana Trotovšek.

Razgledi in razmisleki 110 let modrosti Alice Herz Sommer – ob dnevu spomina na žrtve holokavsta

V Pragi rojena pianistka judovskega rodu Alice Herz Sommer je med ljudmi, ki so preživeli holokavst, dočakala najvišjo starost. Rodila se je leta 1903 v Pragi v takratni avstro-ogrski monarhiji; nekaj let po drugi svetovni vojni je iz Češkoslovaške emigrirala v Izrael, potem pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjigo o njenem življenju, z naslovom 110 let modrosti, je na podlagi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger. Alice Herz Sommer je umrla stara 110 let februarja 2014. Do zadnjega dne je ohranila samostojnost, predvsem pa bistrino uma, humor in kljub bolečim izkušnjam tudi neverjetno navdihujoč pogled na svet in ljudi, ki ga širila okrog sebe. Vabimo vas, da v današnji oddaji Razgledi in razmisleki prisluhnete odlomku iz knjige o življenju Alice Herz Sommer, ki je leta 2014 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v prevodu Miriam Drev. Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.

Svet kulture Slovo Dialogov, 1965-2025

Revija Dialogi, ena najstarejših slovenskih kulturnih revij, ki je v Mariboru izhajala 61 let, in so jo soustvarjale številne generacije mariborskih izobražencev in literatov, pozneje vseslovenskih piscev in urednikov, se poslavlja. V galeriji Kresija pa je na ogled razstava Tanje Devetak 7.00 - 15.00, ki na primeru slovenske oblačilne industrije razkriva napetost med industrijsko disciplino in svobodo ustvarjanja ter prikazuje razvoj slovenskega modnega oblikovanja.

Literarna matineja Prestrukturiranje Beletrine in komunikacijski krog slovenske knjige

Beletrina je bila – ob Mladinski knjigi, založbi Učila in založbi Družina – dolga leta med našimi največjimi, najmočnejšimi založbami. V komunikacijskem krogu slovenske knjige je delovala tudi kot pomemben infrastrukturni akter – ob izdajanju knjig je skrbela za njihovo prepoznavnost in kroženje, ustvarjala je nove avtorje, soustvarjala je literarni kanon, literarno javnost, skrbela za prepoznavnost naših avtorjev v tujini in tujih pri nas. Konec leta 2025 je postalo uradno to, o čemer se je že nekaj časa govorilo, namreč, da se Beletrina sooča s finančnimi težavami, zaradi katerih so, kot so zapisali na spletni strani založbe, uvedli »kadrovske spremembe, usklajene z novo poslovno strategijo. Poleg primarne založniške dejavnosti in mednarodnih kulturnih projektov se založba usmerja v dolgoročni razvoj digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«. Kaj konkretno bo obsegala »digitalizacija kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«? Kako velik segment delovanja Beletrine bo predstavljala založniška dejavnost? Kaj njen nadaljnji razvoj v smer digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev pomeni za druge akterje komunikacijskega kroga slovenske knjige? O teh in drugih vprašanjih, ki jih odpira prestrukturiranje poslovnega modela Beletrine danes razmišljamo z dr. Mihom Kovačem, rednim profesorjem na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in z založnikom, urednikom in avtorjem dr. Samom Rugljem. K sodelovanju smo povabili tudi direktorico Beletrine, Almo Čaušević Klemenčič, ki se zaradi drugih obveznosti pogovora ni mogla udeležiti, nam je pa poslala pisne odgovore na nekaj naših vprašanj.

Glasovi svetov Kako spremembe v tehnologiji, družbi in zgodovini vplivajo na naše obrede in šege

Človek je obredno bitje; navade, šege in običaji nas spremljajo od rojstva do smrti. Osmišljajo nam naša življenja, olajšajo sobivanje, spodbujajo sodelovanje v skupnosti, utrjujejo odnose in vezi, skozi ponavljajoča se dejanja oblikujemo svojo identiteto, socialne vezi, praznovanja, delo, nenazadnje prenašamo tudi tradicijo. Neizogiben del takšnih ravnanj pa so tudi prilagajanja na spremembe ali pa celo počasno usihanje, saj morda niso primerni ali zanimivi več za sodobni čas in družbo. Šegam, navadam in obredom ob mejnikih človekovega življenja se posveča tudi monografija Od imena do spomina, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Njen avtor je dr. Ambrož Kvartič, ki je v oddajo povabljen predvsem kot etnolog in folklorist ter docent za folkloristiko in primerjalno mitologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V kolažu je uporabljeno naslednje fotografsko gradivo (v smeri urinega kazalca): -Ženin in nevesta v Belorusiji, leto 2018 (Mihail Kapička / Wikipedija) -Nevesto peljejo v ženitovanjskem sprevodu v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM) -Poročni avto (FotografieLink / Pixabay) -Skupina svatov na poroki Franca Vuttija v Dolah v Ziljski dolini, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM)

Svet kulture Tržaški filmski festival in oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu

V Trstu še do sobote poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, pa bo danes ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu.

Kdo smo? Ljubljansko barje

Narava se že sramežljivo prebuja in začel se bo nov krog življenja, zato ponavljamo oddajo o velikem sistemu, bogatem z vodo, ki mu pravimo Ljubljansko barje. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev).

S knjižnega trga Vrečar, Tomažič, Plevnik

Tomislav Vrečar: Dečki, Agata Tomažič: Ušabti, Tatjana Plevnik: Poskusni svetovi. Recenzije so napisale Miša Gams, Veronika Šoster in Sanja Podržaj.

Svet kulture Evropske filmske nagrade

Evropska filmska akademija je v soboto za najboljši evropski film razglasila dramo Sentimentalna vrednost dansko-norveškega filmskega ustvarjalca Joachima Trierja, ki je prejel tudi nagrado za najboljšega režiserja in scenarista. Med nominiranci 38. evropskih filmskih nagrad so bili tudi trije, vsaj deloma slovenski filmi. V oddaji tudi o razstavi Expositur Zukunft, ki je na ogled v Mestni galeriji Nova Gorica.

Komorni studio 37. Imago Sloveniae 2025: Trio Marn-Papi-Hütter in duo Brizani-Grafenauer

Na 37. festivalu Imago Sloveniae 2025 sta nastopila glasbeno izstopajoča sestava: mednarodni trio v izvedbi klarineta, violo in klavir in slovenski duo violončela in kitare.

Filmska glasba Glasbo skladateljice Germaine Franco za animirani glasbeno-fantastični komični film Encanto

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Banchetto musicale Pesmi norosti v Atriju ZRC – 2. koncert

Sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju vseskozi fascinirale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljala duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na drugem koncertu, ki je bil v torek, petindvajstega novembra, je nastopil ansambel musica cubicularis s poljsko-slovensko sopranistko Heleno Bregar. Na sporedu so bile pesmi Henryja in Daniela Purcella, Blowa in Ecclesa, pa tudi več instrumentalnih skladb.

Mladi virtuozi Violinistka Val Jelenski

Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebno izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden se posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo v pogovorih, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

Po belih in črnih tipkah Češka glasba 8

Že od rane mladosti je Dvořák izkazoval nadarjenost za glasbo. Učil se je igranja na violino in pozneje obiskoval orglarsko šolo, ki jo je tudi uspešno končal. Čeprav se je njegov oče preživljal z glasbo, igral je citre, je bilo potrebnega kar nekaj prigovarjanja učiteljev, da je svojega najstarejšega sina pustil v glasbeni svet. Antonín je odpotoval v Prago in se učil teorije, petja in orglanja.

Skladatelj tedna Edward Elgar, 4. del

Z oratorijem Geroncijeve sanje in Enigma variacijami si je angleški skladatelj Edward Elgar počasi ustvaril ime v angleški glasbi svoje dobe. V obdobju nastanka teh del – to je na začetku 20. stoletja – je zakoračil v štirideseta leta in šele tedaj si je lahko obetal, da bodo njegove skladbe začeli pogosteje uvrščati na spored tudi najboljši londonski orkestri.

Operna jutranjica Grandioznost

Leto 1828 je pomemben mejnik v zgodovini glasbe, saj je takrat oder zasedla »pionirka« povsem nove operne zvrsti, tako imenovana vélika opera. Tovrstna dela imajo štiri ali pet dejanj, ki slikajo romantično ljubezen in strast na ozadju zgodovinskih dogodkov, sestavna elementa operne fabule sta mimika in gestikulacija, obsežen orkester in množični zbori pa so generatorji popularnih melodij.

Glasni novi svet Sodelovanja

Poslušamo tri sodelovanja in skozi njih žanrske preskoke, prehajanja med zvenenji in tršimi ritmi – novo in hkrati zadnjo ploščo Darla Smoking Jake Bergerja – Brgsa in Naceta Kušerja – Naca, ki je v začetku leta predstavil izid New Mescaline, sledili pa bosta dve prihajajoči plošči, presenetljiva naveza kontrabasista in elektroakustičnega ustvarjalca Matije Schellandra ter Bernharda Hammerja, kitarista znanega dunajskega benda Elektro Guzzi ter ob koncu srečanje elektronike Jean-Philippa Grossa in tradicijskega glasbila guzheng Clare Cooper na plošči Berlin.

Srce šansona Srce šansona

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Čas, prostor in glasba Čas, prostor in glasba

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Mojstri samospeva Samospevi na poezijo Antona Aškerca

Letos mineva 180 let od pesnikovega rojstva. Njegova poezija je navdihnila tudi precej samospevnih glasbenih ustvarjalcev, med drugim Benjamina Ipavca, Saša Šantla, Rista Savina in Danila Švara.

Jazzovska jutranjica Jazzovska jutranjica

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Jazz avenija Pianistka Barbara Carroll

Posvetili se bomo glasbi jazzovske pianistke, skladateljice in občasno tudi pevke Barbare Carroll. Bila je pianistka z bogato domišljijo, največkrat so jo primerjali s pianistično kolegico Marian McPartland. Njen glavni vzornik je bil pianist Bud Powell, čeprav se je sama najrajši odločala za baladni repertoar.

Samo muzika Novi albumi slovenskega jazza

Oddajo smo namenili novejšim ploščam na katerih igrajo ali sodelujejo slovenski jazzovski glasbeniki. Poslušali bomo Big Band RTV Slovenija, pevko Jadranko Juras, pianista Gregorja Ftičarja, trobentača Maja Kavška ter pevko in violončelistko Andrejko Možina.

Jazz Ars Bobnar Jack DeJohnette – in memoriam

Oddajo bomo namenili glasbi bobnarja Jacka DeJohnetta, ki se je za vedno poslovil oktobra lani. Uspelo mu je zaigrati z vsemi pomembnejšimi jazzisti: tudi z Johnom Coltraneom. Leta 1966 je bil član znamenitega kvarteta Charlesa Lloyda, leta 1969 pa je v zasedbi Milesa Davisa nadomestil Tonyja Willimasa in zaigral na prelomni plošči Bitches Brew. Ko je zapustil Milesa, se je posvetil samostojni jazzovski karieri.

Jazz session Jošt Lampret & Big Band RTV Slovenija

Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.

Jazzovska jutranjica Kristijan Krajnčan – intervju

Pogovor z bobnarjem Kristijanom Krajnčanom o prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu "Med se iskri v temi", o dobro uglašenem klavirju in še o marsičem. Z njim se je pogovarja Hugo Šekoranja.

Orkestralni jazz Jošt Lampret & Big Band RTV Slovenija

Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.

Jazz avenija Pianist in skladatelj Aaron Parks

Aaron Parks je odličen jazzovski pianist srednje generacije. Sprva je sodeloval v zasedbah trobentača Terenca Blancharda, nato se je odpravil na samostojno glasbeno pot. Slišali bomo izbor skladb z njegovih albumov.

Samo muzika Bobnar, čelist in skladatelj Kristijan Krajnčan

Bobnar in čelist, tudi režiser in skladatelj – Kristijan Krajnčan se je leta 1986 rodil v glasbeni družini. Violončelo je začel igrati pri petih in bobne pri desetih letih. Po končani Srednji glasbeni šoli na obeh instrumentih se je preselil na Nizozemsko in tam diplomiral iz jazzovskih bobnov na Konservatoriju v Groningenu ter magistriral iz filmske glasbe na Konservatoriju v Amsterdamu. Pred njegovim koncertom v Kazini v sklopu cikla Jazz Ars All Stars bomo poslušali izbor skladb iz njegovega opusa.

Jazz Ars Hermeto Pascoal – in memoriam

Hermeto Pascoal je bil brazilski skladatelj in multiinstrumentalist in zelo priljubljena osebnost sodobne brazilske glasbe. Za vedno se je poslovil 13. septembra lani, star 89 let. Slišali bomo krajši izbor njegovih skladb.

Tretje uho Gregor Ftičar - Black Smoke Suite

Med sodobnimi slovenskimi pianisti ima posebno mesto Gregor Ftičar, mojster črno-belih tipk. Pomemben del njegovega ustvarjanja je povezan s klasično zasedbo tria, za svoj najnovejši projekt, Black Smoke Suite, pa je triu dodal še vibrafon. Predstavitev nove plošče.

Radijska igra Iztok Jereb: Lotosov cvet

Protagonista igre sta žrtev in njen rabelj – mlado dekle in njen ugrabitelj. Pretresljiva, subtilna in natančna študija psihopatologije že v uvodnih taktih zariše slutnjo nevarnosti: dekle postopno zaznava, da se za prijaznostjo odraslega moškega v hiši, polni nagačenih živali, skriva temnejša, srhljiva resnica. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Oblikovalka zvoka, glasbe in avtorica glasbe: Mateja Starič Violončelist: Klemen Hvala Dekle – Živa Selan Moški – Primož Vrhovec Uredništvo igranega programa in ŠKUC gledališče Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022

Radijska igra Andrej Blatnik: Praske na hrbtu

Psihološka igra iz življenja mlajših generacij je tematsko navezana na njene vedno aktualne eksistenčne težave: kako obstati in si izboriti življenjski prostor v urbanih okoljih, kjer zaradi prenaseljenosti primanjkuje tako stanovanj kakor dela. Pri tem avtor v središče svojega razmisleka postavlja vprašanje drugačnosti mladih od ustaljenih življenjskih in mišljenjskih vzorcev. Andrej – Milan Štefe Diana – Darja Reichman Šef – Danilo Benedičič Peter – Ivan Rupnik Režiserka: Polona Sosič Prirejevalka: Polona Abram Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Leon Belančič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1991

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion, 3. del

Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Tretji del cikla nosi naslov osmega in devetega speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Kajti od boja ne bo odpočil si Hektor nasilni ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Miro Marinšek Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Zevs – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Nestor – Saša Miklavc Diomedes – Robert Prebil Hektor – Milan Štefe Hera – Štefka Drolc Poseidon – Boris Juh Agamemnon – Slavko Cerjak Iris – Darja Reichmann Odisej – Ivan Rupnik Ahil – Borut Veselko Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995.

Kratka radijska igra Legenda južnoameriških Indijancev (prir. Mojca Jan Zoran): Uatiaukori

Uatiaukori je sin boga in ima nadnaravno moč, s katero zdravi in premaguje različne preizkušnje. V radijski priredbi legenda oživi tudi za sodobnega poslušalca in mu odpira pogled v duhovni svet starodavnega južnoameriškega ljudstva. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Pavel Fajdiga Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Interpretke in interpreti – Ivan Rupnik, Iztok Jereb, Karel Brišnik, Darja Reichman, Željko Hrs, Damjana Černe, Lenča Ferenčak, Mojca Ribič, Marko Simčič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1992.

Kratka radijska igra Klaus Mann (prir. Peter Zobec): Affa

Affa je sprva priljubljena članica gospodinjstva družine Klausa Manna. A obdobje začetka dvajsetega stoletja ne prizanaša nikomur, še posebej pa ne pripadnicam proletariata. Kratka radijska igra tako na sugestiven način oriše tragično človeško eksistenco tistega časa. Režiser, prevajalec in prirejevalec: Peter Zobec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Metka Rojc Glasbena oblikovalka in avtorica izvirne glasbe: Cvetka Bevc Affa – Judita Zidar Klaus Mann – Marko Mandić Thomas Mann – Janez Albreht Katia Mann – Mojca Ribič Fani – Alenka Vidrih Pevski zbor – Aljaž Begoš, Maša Valentič, Jernej Bizjak, Cvetka Bevc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1999.

Radijska igra Josip Jurčič (prir. Aleš Jan): Tugomer

V epskem konfliktu med frankovskimi Nemci na eni strani in domačimi Slovani je poganski knez Tugomer mediator, za katerega pa se poskus sprave izkaže kot usodna napaka. Mistični ep iz slovenske zgodovine pa poganja neuslišana ljubezen, ki s svojim ljubosumjem in strastjo usodno preplete osebno in zgodovinsko ter razkroji tako posameznika kot skupnost. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Tugomer – Igor Samobor Neklon – Uroš Smolej Zovolj – Polde Bibič Frankovski menih – Aleš Valič Zorislava – Polona Juh Grozdana – Saša Mihelčič Vrza – Štefka Drolc Batog – Zvone Hribar Kajaznik – Brane Grubar Frankovski kupec – Gregor Čušin Starec – Janez Albreht Starka – Ivanka Mežan Cvetliček – Anja Brezavšček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1999.

Radijska igra Anatole France: Skrivnostni Putois

Da bi se izognila neprijetnim obiskom pri teti, si Josephine izmisli vrtnarja Putoisa. A zvedava teta ga hoče tudi sama zaposliti — in ker se vrtnar ne prikaže, ga začne iskati. Režiser: Marjan Marinc Prevajalka: Meta Sever Prevajalec pesmi: Janez Menart Prirejevalec: Hans Mahlau Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Avtor izvirne glase: Bojan Adamič Gospa Cornouiller– Ruša Bojc Eloi Bergeret– Stane Sever Josephine, njegova žena – Duša Počkaj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1959.

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 2. del

Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Druga epizoda ima naslov šestega in sedmega speva iz Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta: Vrisk je slišati tu, tam stok ljudi iz vrvenja ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonska mojstra: Miro Marinšek in Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Adrestos – Uroš Maček Agamemnon – Slavko Cerjak Nestor – Saša Miklavc Hektor – Milan Štefe Hekuba – Lenča Ferenčak Teano – Polona Juh Paris – Željko Hrs Helena – Stannia Boninsegna Skrbnica – Milena Grm Andromaha – Damjana Černe Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995

Kratka radijska igra Miran Jarc: Drugi breg

Glasbenik in njegov obiskovalec v kratkem, toda intenzivnem dialogu razpreta vprašanja življenjskega poslanstva, dostojanstva in temeljne človekove eksistence. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Glasbenik Danijel – Zvone Hribar Obiskovalec Edvin – Pavle Ravnohrib Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1991

Radijska igra Smiljan Rozman: Poseben poklic

V osišču dogajanja je sprva uspešen uslužbenec Statističnega urada, ki postane dobrodelnež in začne zaradi človekoljubnih akcij zanemarjati svojo uradniško službo. A kot nam v igri pove pripovedovalec, bi bilo vse v redu, če življenje ne bi imelo tudi druge plati ... Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Dane Gorjanc – Frane Milčinski - Ježek Gorjančeva žena – Majda Potokar Pripovedovalec – Jurij Souček Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1962.

Radijska igra Zvonimir Bajsić: Lej, kako lepo se začenja dan

Osamljena sogovorca v vsakdanjem pogovoru odkrivata medsebojno razumevanje in bližino. Komedija razkriva priložnost za človeško toplino in možno povezanost, ki se včasih zgodi v naključnih, mimobežnih srečanjih. Režiser in napovedovalec: Zvonimir Bajsić Prevajalec: Igor Košir Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Gospod Miroslav, upokojeni profesor – Vladimir Skrbinšek Gospa Mariola, dobro ohranjena vdova – Mira Danilova Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1997.

Sledi večnosti Jubilejno leto 2025 – ko upanje povezuje

V Katoliški cerkvi se je 6. januarja sklenilo jubilejno sveto leto 2025 z geslom Romarji upanja, ki je zaznamovalo vernike po svetu in pri nas. V oddaji smo osvetlili slovensko izkušnjo jubileja, njegove duhovne poudarke ter razstavo Odsevi upanja, ki je potovala po vseh slovenskih škofijah. Gostji oddaje sta bili sestra Božena Kutnar in umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec. Na razstavi so sodelovali: Igor Banfi, Jože Bartolj, Evgen Bavčar, Katja Bednařik Sudec, Maša Bersan Mašuk, Lucijan Bratuš, Lojze Čemažar, Edo Dolinar, Marjan Drev, Klementina Golija, Herman Gvardjančič, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Azad Karim, Silva Karim, Andrej Kosič, Janez Kovačič, Sara Križaj, David Ličen, Mira Ličen, Nikolaj Mašukov, Matej Metlikovič, Žiga Okorn, Valentin Oman, Janko Orač, Tomaž Perko, Gregor Pratneker, Jurij Selan, Darko Slavec, Jošt Snoj, Veljko Toman, Klavdij Tutta in Lona Verlich. Foto: novinarka Ksenja Hočevar, ki je zasnovala razstavo Odsevi upanja skupaj z Bernardo Stenovec. Fotografija je nastala na razstavi po piranskih cerkvah.

Bogoslužje Prenos maše iz Kopra

Na drugo nedeljo med letom po cerkvenem koledarju bomo neposredno prenašali sveto mašo iz cerkve svetega Marka v Kopru. Maševal bo župnik Ervin Mozetič, pri maši bo sodeloval pevski zbor svetega Marka.

Musica sacra Ob tednu molitve za edinost kristjanov – s taizéjskimi spevi

Skupnost Taizé sestavljajo bratje različnih cerkvenih okolij – katoliškega, anglikanskega, protestantskega, prihajajo pa iz skoraj tridesetih držav. Že s svojim obstojem so zato »prispodoba skupnosti« ter simbol sprave med razdeljenimi kristjani in ločenimi ljudstvi. Prepoznavni pa niso le po organizaciji srečanj mladih z vsega sveta, ampak tudi po značilni glasbi, ki so jo skozi desetletja pomagali izoblikovati ob molitvi.

Sedmi dan Kultura spomina na holokavst

Kulturi spominjanja se je razvila predvsem po enem največjih civilizacijskih odklonov v zgodovini človeštva. Holokavst ni le zgodovinski dogodek, temveč moralni preizkus človeštva, na katerem humanost odpove, če nanj pozabimo. Vprašanje ni le, kaj se je zgodilo, temveč tudi, kaj smo se iz tega naučili – in ali se sploh še znamo spominjati. Zakaj je kultura spominjanja nujna tudi za generacije, ki nimajo več neposrednega stika s pričami? Kako razumeti molitev v prostoru, kjer se zdi, da je Bog odsoten? Na ta vprašanja nam bo pomagal odgovoriti zgodovinar in izjemen poznavalec judovske kulture dr. Renato Podbersič.

Sledi večnosti Svetopisemski maraton: skupna pot ob Božji besedi

Od 22. do 25. januarja bo potekal Svetopisemski maraton, ki ga organizira Svetopisemska družba Slovenije. Tudi letos bodo zanimivi spremljevalni dogodki. Maraton je bil v Sloveniji prvič pripravljen leta 2007 ob letu Svetega pisma, krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva pa se vsako leto širi. Naša gostja je Eva Strajnar.

Bogoslužje Prenos maše iz Župnije Videm-Krško

Na nedeljo Jezusovega krsta iz cerkve Svetega Ruperta v Župniji Videm-Krško neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Alojz Kačičnik. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor Videmčan pod vodstvom organistke Manje Molan.

Musica sacra Po pravoslavnem božiču - Kerubinska pesem v različnih uglasbitvah

7. januarja so praznovali božič pravoslavni verniki. Hristos se rodi se tradicionalno pozdravljajo na ta dan, tradicijo pa negujejo tudi z glasbo, ki opeva Kristusovo rojstvo. Kerubinska pesem, ki jo boste tokrat slišali v različnih uglasbitvah, je del pravoslavne liturgije in se jo poje tudi v noči pred božičem, pri tako imenovanem bdenju, posredno pa se nanaša tudi na rojstvo Jezusa.

Sedmi dan Vloga katehetov v današnjem svetu

V kratkem se bo odvil katehetski simpozij z naslovom, "Biti katehet z družinam." Spregovorili bomo o tem, kako pomembno je delo katehetov in tudi njihovo izobraževanje. Kakšni so občutki in pričakovanja udeležencev, ki se bodo udeležili simpozija? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili šolsko sestro de Notre Dame, Magdo Burger.

Sledi večnosti Pravoslavni božič v Mariboru s parohom Milanom Jovanovićem

Božič je pri pravoslavnih kristjanih poln običajev in sporočilnosti. Zaradi uporabe drugačnega koledarja ga praznujejo 7. januarja. Zelo pomemben je božični post, badnji dan, veliko poudarka dajejo tradiciji in vrednotam. Kako pa je z liturgijo, so kakšne posebnosti? Kateri božični običaji so med srbskimi pravoslavnimi verniki najgloblja dediščina? Božič je zanje predvsem družinski praznik. V Srbski pravoslavni cerkveni občini v Mariboru letošnji božič praznujejo v posvečenem hramu sv. Cirila in Metoda.

Bogoslužje Prenos maše iz Kopra

Na drugo nedeljo po božiču neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Marka v Kopru. Mašuje župnik Ervin Mozetič, sodeluje Zbor sv. Marka.

Sedmi dan Sedmi dan v letu 2025

Zbrali smo nekaj utrinkov iz oddaj Sedmi dan v letu 2025.

Literarni nokturno Katja Perat: Mazohistka

Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.

Literarni večer Minilo je sto let od smrti poljskega pisatelja, nobelovca Wladyslawa Stanislawa Reymonta

Władysław Stanisław Reymont, poljski avtor kratke proze in romanov, se je rodil 7. maja 1867, umrl pa je pred sto leti, 5. decembra 1925, star 58 let. Ob tej priložnostI smo za Literarni večer na Prvem programu izbrali oddajo o njegovem delu in življenju, ki jo je pred desetletjem pripravila Tadeja Šergan. Prevajalci Janko Moder (Kmetje), France Bevk (Tomek Baran), Joža Glonar (Komedijantka) in Marjan Bregant (Leto 1794), interpreta Saša Mihelčič in Gorazd Logar, bralka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič. Posneto 2015. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 27/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Lirični utrinek Osip Mandelštam: Sam samcat mrazu zrem v obraz ...

Osip Mandelšam, ruski pesnik judovskega rodu, je začel objavljati v letih pred začetkom prve svetovne vojne. V rusko poezijo je vnašal duha svetovne kulture in poudarjal moralno moč posameznika. Toda družbene okoliščine so bile močnejše od prepričanja, umrl je v stalinističnem gulagu na skrajnem vzhodu Sibirije. Prevajalec Drago Bajt, igralec Pavle Ravnohrib. Posneto decembra 2002.

Literarni nokturno Alena Sabuchová: Šepetulje

Roman Šepetulje je druga knjiga Alene Sabuchove, slovaške pisateljice in scenaristke. Avtorica je zanjo prejela osrednjo slovaško nagrado anasoft litera za najboljše prozno delo leta 2020 in nagrado Jána Johanidesa 2020 v kategoriji do 35 let. Knjiga je nastala na podlagi terenskega dela na severovzhodu Poljske v Podlašju. Tam se je pisateljica srečevala z domačini in obiskala tudi lokalne zdravilke – šepetulje. Na podlagi teh doživetij je napisala roman o veri in upanju, ki ga ljudem vlivajo prav ljudske zdravilke. Prevajalka: Diana Pungeršič; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Gal Nagode, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2021.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 26/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Lirični utrinek Derek Mahon: Snežna zabava

Severnoirski pesnik Derek Mahon je pesem Snežna zabava umestil na Japonsko v 17. stoletju k pesniku Bašu, a v ozadju se kaže razkol med družbenim vrenjem in odmaknjenostjo elit. To pa seveda ni značilno le za daljne čase in daljne dežele. Prevajalec Marjan Strojan, igralec Aleš Valič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto junija 2006..

Literarni nokturno Janez Ramoveš: Folklora

Pesmi Janeza Ramoveša iz Poljanske doline so svojevrstna poezija. Kot da bi se čas pod Blegošem v njih ustavil, življenje je starosvetno, toda odnosi med ljudmi niso kaj dosti drugačni kot danes. Posebne vrste pristnost jim daje poljanski govor, pesnik sam jih tudi najbolje interpretira. Izbrali smo nekaj pesmi iz njegove doslej zadnje zbirke Skupinska slika – Folklora. Interpret in glasbeni opremljevalec Janez Ramoveš, urednika oddaje Marko Golja in Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiser: Jože Valentič. Oddaja je bila posneta januarja 2018.

Lirični utrinek Pe Lo Tien: Mraz

Kitajski pesnik iz časa dinastije Tang v 9. stoletju Pe Lo Tien je bil visoki državni uradnik. Njegova satirična in družbenokritična lirika je bila priljubljena že za njegovega življenja, toda zaradi kritike političnih razmer je bil večkrat tudi v nemilosti. Prevajalec Alojz Gradnik, igralec Ivo Ban, režiser Alen Jelen, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar. Posneto decembra 2011.

Literarni nokturno Hans Sachs: Narobna primizna olika

Prav nenavadne verze je v davnem 16. stoletju zapisal Hans Sachs, pesnik, pisec iger in čevljar. Rodil se je v Nürnbergu in se na cerkvenem koru navdušil za poezijo. Napisal je izjemno veliko pesmi, karnevalskih iger, tragedije, komedije, prozne dialoge. Umrl je prav tako v Nürnbergu na današnji dan pred 450 leti in ob tej obletnici objavljamo njegovo pesem, polno nagnusnosti, saj govori o tem, kako naj se človek grdo vede za mizo. Za protiutež smo dodali še pesem Laški gost Thomasina von Zerklaereja iz 12. stoletja v malo bolj umirjenih in olikanih tonih. Obe pesmi je za radio prevedla Urška P. Černe. Igralec Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Nina Kodrič. mojster zvoka: Sonja Strenar režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 25/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Neposredni prenos Sozvočje svetov - Večna lepota

V čudovitem ambientu Narodne galerije v Ljubljani je zvenel koncert Večna lepota, četrti v ciklu Sozvočje svetov, v katerem se v prefinjenem dialogu srečujeta glasba in likovna umetnost. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je izvedel Divertimento v D-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Serenado v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega – dve različni, a v svojem bistvu sorodni glasbeni izpovedi lepote. Mozart s klasicistično jasnostjo in igrivo lahkotnostjo razkriva elegantno prosojnost godalnega zvoka, Čajkovski pa s toplino in razkošno zvočnostjo odpira prostor globokega liričnega zanosa. Program je dopolnila sodobna slovenska noviteta Bučke in paprika mladega skladatelja Jakoba Korošca, dvodelna skladba z izrazitim jesenskim značajem, zaznamovana z občutljivim prepletanjem kontrastnih razpoloženj.

Neposredni prenos Ivan Cankar: Na klancu - Literarni večer in pogovor z dijaki

Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To bosta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer

Neposredni prenos Jazz Ars All Stars – Kristijan Krajnčan Quartet

Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).

Neposredni prenos Drugi koncert Filharmoničnega festivala baročne glasbe

Na 2. koncertu Filharmoničnega festivala baročne glasbe z naslovom Od Italije do Švedske bo Orkester Sovenske filharmonije pod glasbenim vodstvom Marie Lindal razkrival raznolikost in bogastvo baročne Evrope. Koncertni spored, oblikovan kot glasbeno potovanje od angleške gledališke domišljije do severnjaške zadržane elegance, združuje barvite zvočne svetove. Na sporedu bodo skladbe Henryja Purcella, Pietra Locatellija in Carla Philippa Emanuela Bacha, Johana Helmicha Romana in Georga Philippa Telemanna.

Neposredni prenos Mozartina I

Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihalne in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Sobotni operni večer Vincenzo Bellini: Puritanci v neposrednem prenosu iz New Yorka

Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.

Neposredni prenos Potujemo ... po Balkanu, Družinski abonma SF 3

Balkan je stičišče različnih kultur in takšna je tudi glasba Balkana. V kotel damo dve merici hrvaškega ponosa, dodamo štiri velike žlice srbske gostoljubnosti, ščepec bosanske otožnosti in vse skupaj zmešamo z makedonsko ritmiko … Pa ne pozabimo na tri lupinice bolgarske poskočnosti! Recept, ki ima zagotovljen uspeh! Orkester Slovenske filharmonije Slaven Kulenović, dirigent Franci Krevh, povezovalec Spored: skladbe skladateljev z Balkana

Neposredni prenos S francoskim okusom - neposredni prenos prvega koncerta 11. Filharmoničnega festivala baročne glasbe

Na uvodnem koncertu letošnjega festivala so bila na sporedu dela francoskih skladateljev, skladbe Jeana Philippa Rameauja ter dela dveh njegovih manj znanih sodobnikov, Michela Richarda de Lalanda in Jeana Féryja Rebela. Glasbeno vodstvo Orkestra Slovenske filharmonije je direktor in umetniški vodja orkestra Matej Šarc zaupal švedski violinistki in dirigentki Marii Lindal. Ta je violino najprej študirala na Kraljevem kolidžu za glasbo v Stockholmu in nato še v Londonu, kjer se je izpopolnjevala tudi v igranju baročne violine. Od leta 1994 je koncertna mojstrica Gledališča Drottningholmske palače, kjer je med letoma 2014 in 2021 zasedala tudi mesto glasbene direktorice. Leta 1998 je ustanovila orkester Rebaroque, ki se je hitro uveljavil tako na Švedskem kot tudi v mednarodnem prostoru. Spored: 1. Michel Richard de Lalande: Grande pièce royale 2. Jean Philippe Rameau: Uvertura iz komične opere Plateja, RCT 53 Contredanse en rondeau iz opere Boreada, RCT 31 Entrée za muze iz opere Boreada, RCT 31 Nevihta iz komične opere Plateja, RCT 53 Uvertura iz opere Zoroaster, RCT 62 Ples divjakov iz baletne opere Spogledljivi Indijanci, RCT 44 Tamburin I in II iz opere Dardanos, RCT 35 3. Jean Féry Rebel: Plesni značaji Elementi

Neposredni prenos Novoletni koncert orkestra Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije bo v leto 2026 zajadral na krilih ljubezni. S šarmantnim trobentačem Jeroenom Berwaertsom in pod vodstvom priljubljenega dirigenta Basa Wiegersa, ki s svojo energijo spada v sam vrh dirigiranja 21. stoletja, bo občinstvo začaral z izbranimi skladbami Stölzla, Haydna, Čajkovskega, Prokofjeva, Ligetija in šansonjerja Jacquesa Brela.

Neposredni prenos Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov

Prvi januar je že dolgo povezan z novoletnim koncertom dunajskega Glasbenega združenja, na katerem Dunajski filharmoniki tradicionalno izvajajo predvsem glasbo dinastije Strauss. Letošnjega je vodil kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki se je v tej imenitni vlogi predstavil prvič. Program je prepletlo več novosti; kar pet skladb je na novoletnem koncertu zazvenelo prvič, med njimi tudi deli Josephine Weinlich in Florence Price. Po lanskem koncertu, na katerem je Riccardo Muti kot prvi uvrstil delo skladateljice, je Nézet-Séguin stopil korak dlje in vključil skladbo temnopolte skladateljice. V rednem delu je bilo letos nanizanih 15 del, pri treh pa so se glasbeniki predstavili tudi v vlogi vokalistov.

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. Izbrani slovenski jazzisti so v Jazz Klubu Kazina predstavili diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Jazz Ars All Stars Kristijan Krajnčan Quartet - Med se iskri v temi

Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).

Neposredni prenos EBU Rojstni dan umetnosti - Rok Zalokar

Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Tako skrbno izbrano zvočno materijo prepušča spontanosti, igri in poslušanjem nepredvidljivim zvočnim kombinacijam. Letošnji prispevek Radia Slovenija je oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. V zadnjih šestih letih kot svojo osrednjo ustvarjalno platformo vzdržuje kolektiv Zhlehtet. Rezultat tega je bila kritiško priznana serija skladb in albumov, vključno z najnovejšo izdajo ploščo Pieces for Collective Change. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 je Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.

Neposredni prenos Mozartine 2026

Na sporedu sta bili dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Jazz Ars All Stars Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. V Jazz Klubu Kazina predstavljajo diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Ars in Drama Marko Hatlak Band

Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo in gosti je pripravil nov program. Pridružili so se mu tudi Nuška Drašček, Blaž Jurjevčič, Lenart Krečič in Tomaž Gajšt. Marko Hatlak Band so: Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina), Žiga Kožar (bobni), Erik Čebokli (bas), Leon Firšt (klavir, kitara) in Marko Hatlak (harmonika, efekti, vokal).

Ars in Drama Jazz Gala 80 & 50

Koncertni cikel "Ars in Drama" se po letu premora vrača na veliki oder ljubljanske Drame. Uvodni koncert je posvečen 80-letnici delovanja Big Banda RTV Slovenija in Abrahamu Thomasa Ganscha. Sloviti trobentač Thomas Gansch je solist večera, orkester vodi Tadej Tomšič.

Neposredni prenos Podelitev nagrade Lastovka 2025

Na natečaj Uredništva za kulturo Programa Ars je letos prispelo 267 zgodb. Zmagovalna zgodba je Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije avtorice Nine Dragičević, v ožji izbor pa so se uvrstile še štiri zgodbe. Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Neposredni prenos Nina Dragičević: Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (lastovka 2025)

Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Sobotni operni večer Claudio Monteverdi: Kronanje Popeje v neposrednem prenosu v sklopu 73. festivala Ljubljana

Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Ars humana Slavoj Žižek – "Na osebni ravni izkušaš popolno svobodo, si pa hkrati kontroliran bolj kot kdajkoli"

Zakaj svetu vlada kaos, zakaj politika ne temelji več na dejstvih, temveč na pristnosti politikov in zakaj razpada družbeno tkivo? To je le nekaj vprašanj, s katerimi se spopada Slavoj Žižek v delu Nebesa v razsulu (prevedel Igor Harb, Cankarjeva založba 2025), zbirki esejev, ki je v angleškem originalu izšla leta 2021. Z njegovimi mislimi in besedili ter komentarji dr. Petra Klepca predstavljamo to delo ter s tem podajamo tudi nekaj premišljevanj o današnji družbi, politiki, dojemanju sveta, skratka, vsem tem, kar nas zdaj zadeva. Foto: Slavoj Žižek na predstavitev knjige Nebesa v razsulu v Cankarjev dom novembra 2025; avtor fotografije Gregor Podlogar/RTVSLO

Glasovi svetov Kako spremembe v tehnologiji, družbi in zgodovini vplivajo na naše obrede in šege

Človek je obredno bitje; navade, šege in običaji nas spremljajo od rojstva do smrti. Osmišljajo nam naša življenja, olajšajo sobivanje, spodbujajo sodelovanje v skupnosti, utrjujejo odnose in vezi, skozi ponavljajoča se dejanja oblikujemo svojo identiteto, socialne vezi, praznovanja, delo, nenazadnje prenašamo tudi tradicijo. Neizogiben del takšnih ravnanj pa so tudi prilagajanja na spremembe ali pa celo počasno usihanje, saj morda niso primerni ali zanimivi več za sodobni čas in družbo. Šegam, navadam in obredom ob mejnikih človekovega življenja se posveča tudi monografija Od imena do spomina, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Njen avtor je dr. Ambrož Kvartič, ki je v oddajo povabljen predvsem kot etnolog in folklorist ter docent za folkloristiko in primerjalno mitologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V kolažu je uporabljeno naslednje fotografsko gradivo (v smeri urinega kazalca): -Ženin in nevesta v Belorusiji, leto 2018 (Mihail Kapička / Wikipedija) -Nevesto peljejo v ženitovanjskem sprevodu v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM) -Poročni avto (FotografieLink / Pixabay) -Skupina svatov na poroki Franca Vuttija v Dolah v Ziljski dolini, 1951 (Jernej Šušteršič / SEM)

Neposredni prenos Ivan Cankar: Na klancu - Literarni večer in pogovor z dijaki

Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To bosta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer

Literarna matineja Prestrukturiranje Beletrine in komunikacijski krog slovenske knjige

Beletrina je bila – ob Mladinski knjigi, založbi Učila in založbi Družina – dolga leta med našimi največjimi, najmočnejšimi založbami. V komunikacijskem krogu slovenske knjige je delovala tudi kot pomemben infrastrukturni akter – ob izdajanju knjig je skrbela za njihovo prepoznavnost in kroženje, ustvarjala je nove avtorje, soustvarjala je literarni kanon, literarno javnost, skrbela za prepoznavnost naših avtorjev v tujini in tujih pri nas. Konec leta 2025 je postalo uradno to, o čemer se je že nekaj časa govorilo, namreč, da se Beletrina sooča s finančnimi težavami, zaradi katerih so, kot so zapisali na spletni strani založbe, uvedli »kadrovske spremembe, usklajene z novo poslovno strategijo. Poleg primarne založniške dejavnosti in mednarodnih kulturnih projektov se založba usmerja v dolgoročni razvoj digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«. Kaj konkretno bo obsegala »digitalizacija kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«? Kako velik segment delovanja Beletrine bo predstavljala založniška dejavnost? Kaj njen nadaljnji razvoj v smer digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev pomeni za druge akterje komunikacijskega kroga slovenske knjige? O teh in drugih vprašanjih, ki jih odpira prestrukturiranje poslovnega modela Beletrine danes razmišljamo z dr. Mihom Kovačem, rednim profesorjem na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in z založnikom, urednikom in avtorjem dr. Samom Rugljem. K sodelovanju smo povabili tudi direktorico Beletrine, Almo Čaušević Klemenčič, ki se zaradi drugih obveznosti pogovora ni mogla udeležiti, nam je pa poslala pisne odgovore na nekaj naših vprašanj.

Podobe znanja Tina Lebar: Razvijamo GPS za dostavo genov na prava mesta

Z genskimi terapijami so se v zadnjem desetletju odprle možnosti za zdravljenje bolezni, ki so bile nekdaj tako rekoč stvar usode. Danes je tako marsikatero gensko bolezen že mogoče zdraviti, predvsem po zaslugi tako imenovanih genskih škarij, metode crisper-cas, ki je povsem spremenila delo na vseh področjih ved o življenju, tudi v medicini. Toda obenem ima ta, z Nobelovo nagrado ovenčana metoda vendarle svoje omejitve, zaradi katerih pri celi vrsti genskih bolezni ne pride v poštev. Razvoju alternativnih metod spreminjanja genskega zapis s pomočjo posebnih encimov, imenovanih rekombinaze, se posveča dr. Tina Lebar s Kemijskega inštituta, ki je za svoj projekt EditYR prejela sredstva Evropskega raziskovalnega sveta za raziskovalce in raziskovalke na začetku raziskovalne kariere.

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Kdo smo? Ljubljansko barje

Narava se že sramežljivo prebuja in začel se bo nov krog življenja, zato ponavljamo oddajo o velikem sistemu, bogatem z vodo, ki mu pravimo Ljubljansko barje. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji (ponovitev).

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 24/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgusta in oktobra 2019.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 25/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 26/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.