Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
V svojem aktivnem in plodnem ustvarjalnem življenju je Petar Konjović dosegel veliko prepoznavnost: leta 1937 je bil izvoljen za rednega člana Češkoslovaške akademije znanosti in umetnosti, leta 1945 je bil znova izvoljen za rektorja Glasbene akademije in že leta 1946 za rednega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti. Konjović je poleg vseh svojih velikih prispevkov in truda zaslužen za ustanovitev Muzikološkega inštituta pri Srbski akademiji znanosti in umetnosti leta 1947. Konjović je svoje življenje posvetil glasbeni, dramski in pesniški umetnosti, tej umetniški nuji, ki ga je nenehno zaposlovala, pa tudi srbskemu narodu in s tem v zvezi razvoju srbske kulture.
Dnevniška zapisa Alojza Rebule iz leta 1963 sta bila objavljena v knjigi Gorje zelenemu drevesu. Takrat je bil Alojz Rebula profesor klasičnih jezikov na Slovenskem liceju in je v svoje dnevnike pogosto zapisoval tudi dogodke iz šolskih učilnic in zunaj njih, na primer iz tržaške mestne knjižnice, kjer sta se dva dijaka poleti lotila orjaškega podviga. Od tod tudi naslov: Počitniško delo. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Ko je švedski skladatelj Ludvig Norman preminil 28. marca leta 1885, je za seboj pustil nedokončan Klavirski koncert v d-molu. Priznani pianist Peter Friis Johansson je Normanovo delo odkril pred kratkim, ga dokončal in prvič so ga izvedli 12. oktobra lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. Poleg Johanssona so pri izvedbi sodelovali še Simfoniki Švedskega radia in dirigent Christian Reif, spored pa sta dopolnila suita št. 1 iz scenske glasbe Edvarda Griega k Ibsenovi igri Peer Gynt in simfonična pesnitev Hči Pohjole Jeana Sibeliusa. Peter Friis Johansson: "Kot se pogosto pripeti, se je ta projekt zgodil bolj ali manj naključno. Zelo rad imam Normanovo glasbo in ko sem odkril, da obstaja zgodnji klavirski koncert, sem takoj začutil, da je vredno raziskati, v kakšnem stanju je. Norman je zapustil dva popolna, dokončana stavka ter introdukcijo in glavno temo sklepnega stavka. Slogovno bi njegov Klavirski koncert lahko umestili na presečišče poznega klasicizma in zgodnje romantike. V glasbi slišim odmeve Mozarta in Beethovna, in če malce ugibam, bi rekel, da je Normana navdihnil Mozartov Klavirski koncert št. 20, ki je pisan v isti tonaliteti – d-molu. Istočasno se je Norman že začel razvijati v prvovrstnega romantika. Dober primer je drugi stavek, ki ga uvede tercet violončel, nekaj, kar je bilo za tisti čas še nepredstavljivo. V tej glasbi so torej tudi primesi pristne ustvarjalnosti, kar hkrati velja tudi za skladateljev odnos do strukture."
Sto osemdeset let od rojstva goriškega slavčka bomo slišali pet njegovih najbolj znanih pesmi: Nazaj v planinski raj, Soči, Moj črni plašč, Ujetega ptiča tožba in Človeka nikar! Igralca: Željko Hrs in Branko Jordan, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Jure Culiberg. Posneto novembra 2006.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Minilo je 25 let, odkar sta Daniel Barenboim in palestinski literarni učenjak Edward W. Said ustanovila Orkester Zahodno-vzhodni divan, projekt, ki ga Barenboim vidi kot »stalen dialog, kjer se univerzalni, metafizični jezik glasbe povezuje z nenehnim dialogom, ki ga imamo z mladimi in ki ga imajo mladi med seboj«. Orkester je od takrat reden obiskovalec festivala Proms v Londonu, kjer je debitiral leta 2003 in se 11. avgusta letos vrnil s temeljnima deloma romantičnega repertoarja: Brahmsovim tolažilnim violinskim koncertom, pri katerem se mu je pridružila solistka, violinistka Anne-Sophie Mutter, in Schubertovo zadnjo, 9. simfonijo, katere neustavljivi zagon in melodična plodnost izdatno potrjujeta vzdevek, ki ga je pridobila: »Velika«.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana s premiero drame Otroci sonca slavnostno odpira Veliki oder v začasnem bivališču na Litostrojski 56. Kot so poudarili ustvarjalci, se je gledališče rojevalo skupaj s predstavo. Večplastno dramo Maksima Gorkega o pripadnikih družbe, ki se ne zavedajo svoje ujetosti v svet nepomembnih pomembnosti, je režiral Paolo Magelli. V drami Otroci sonca je Maksim Gorki izrisal svet, ki je popolnoma izgubil orientacijo in se utaplja v svojih sporih, utopičnem idealizmu in brezdelju. Režiser Paolo Magelli je dramske osebe opisal kot ujetnike sveta, ki ga ne razumejo, ujetnike svoje tragikomične usode. "Otroci sonca so torej plod ujetništva. Lahko bi poiskali tematsko analogijo: se spomnite Boccaccievega ujetništva zaradi kolere? S tem nočem reči, da je drama literarno sorodna Dekameronu, vendar nekatere komične poteze, ki izvirajo iz klavstrofobične absurdnosti besedila, dopuščajo to misel." Režiser je v povezavi s predstavo navedel tudi citat Umberta Eca, ki govori o tem, da je ljubezen danes le še privid, pojem mir pa je izginil iz intelektualnih debat. Željka Udovičić Pleština, ki je sodelovala kot dramaturginja, je tudi avtorica odrske priredbe Gorkijevega dramskega besedila. Ta je, po njenih besedah: poln viškov besed, kar si je lahko privoščil kot začetnik nečesa novega – socialnega realizma – po Čehovu. V predstavi, ki se, po besedah režiserja, "ukvarja s smešnimi ljubeznimi, ne da bi se zavedala resničnosti okrog sebe, rekel bi celo, da srečno živi v nekakšni neumni, strašni, neskončni klavstrofobiji", bodo "otroke sonca" uprizorili: Branko Šturbej, Maša Derganc, Barbara Cerar, Timon Šturbej in drugi.
Jesensko filmsko šolo v Slovenski kinoteki organizirajo že desetletja, a kot pravi Anja Banko, urednica filmskega programa v Slovenski kinoteki, se doslej še nobena izdaja ni posvetila filmskim ustvarjalkam. Mednarodni simpozij filmske kritike in teorije letos s podnaslovom »Ženske delajo film« torej prvič razpira perspektive feminizma. Kot so zapisali programski selektorji, Anja Banko, Ana Šturm, sicer urednica revije Ekran, in pa Vitja Dominkuš Dreu, bodo na tokratni izdaji premišljevali o sodobnih teoretskih tokovih, raziskovali različne filmske izraze, pretresali njihove politike in osvetljevali marginalne filmske zvrsti. Ena osrednjih feminističnih tem tokratnih predavanj, okrogle mize in filmske retrospektive pa bo tema travme in z njo skrbi za ohranjanje kolektivnega spomina. Z Anjo Banko in Ano Šturm se je pogovarjala Tina Poglajen.
Med 17. in 19. oktobrom se bo v Kinodvoru v Ljubljani odvil 9. mednarodni filmski festival Kinotrip, za katerega mlada filmska ekipa izbira filme za mlade. Ob tej priložnosti je Tesa Drev Juh v studio povabila organizatorko dogodka Živo Jurančič.
V slovenske kine prihaja mladinski film Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja. V kriminalni družinski drami trije prijatelji razrešujejo uganke, ki jim jih razkrivajo znamenitosti Pirana. Nekaj vtisov je zbral Aleksander Čobec, ki si je film ogledal že na Sarajevskem filmskem festivalu.
"Nobelovo nagrado za leto 2024 prejme južnokorejska pisateljica Han Kang za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja," je razglasil Mats Malm, stalni tajnik Švedske akademije. Han Kang v slovenščini lahko spoznavamo samo z romanom Vegetarijanka, ki je v prevodu Urše Zabukovec izšel v zbirki Roman Mladinske knjige. Pogovarjali smo se z urednico knjige Darjo Marinšek, ki pravi, da je Han Kang "zmožna globoke introspekcije v človekovo psiho, v osebne travme". Foto: MMC/AP
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se začenja z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad, priznanje za življenjsko delo na področju tihožitja pa so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu.
Fotografija je še vedno medij, ki pomembno oblikuje kolektivni spomin, je poudarila vodja ljubljanske Galerije Jakopič Marija Skočir na odprtju razstave, ki nas vrača v čas pandemije. Natančneje v čas protestov, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo zaradi vladnih ukrepov in politične situacije. Naša last, slovenska protestna fotografija 2020–2022, zajema čez 250 posnetkov 38-ih avtorjev.
Če toplice večinoma povezujemo s sprostitvijo, rehabilitacijo in ugodjem, so Toplice, v katere nas v ljubljansko Galerijo Vžigalica vabi umetnik Matej Stupica, nekaj povsem drugega. Predvsem gre za prostor večglasja ter razmisleka o spajanju pomenov in medijev ter o napakah v komuniciranju – tako tudi sam naslov nima kaj dosti skupnega s tem, kar si ogledujemo na večmedijski razstavi, ki jo je umetnik zasnoval s kuratorjem Janijem Pirnatom in drugimi sodelavci. Prostor, kjer se en glas spremeni v množico glasov, ki se začnejo čudno prepletati. Morda bi s tem razmišljanjem Mateja Stupice o pomenskem odmevu lahko opisali tudi njegovo razstavo Toplice. Ob vstopu v Galerijo Vžigalica se namreč najprej zavemo zvoka – branih besedil, občasnih udarcev bobnov in še kakšnega drugega trušča ter akustičnosti prostorov, ki vse to še popači. Večglasje pa je v Toplicah ključno povezano s številnimi ustvarjalci, ki jih je Stupica povabil k sodelovanju. Med drugim tako lahko slišimo kompozijo, ki so jo ustvarili Tomaž Grom, Irena Z. Tomažin in Duplo Ništa, glasova Ane Pepelnik in Andreja Tomažina, ki bereta fragmente razstavnega besedila, ter zvoki prepariranih inštrumentov, ki jih je umetnik izdelal v sodelovanju z zvočnim umetnikom Stašem Vrenkom in z izdelovalcem Bojanom Stefanovićem. Zvočno-svetlobne objekte je umetnik ustvaril s pomočjo elektroinženirja Gregorja Krpiča, videe je ustvarila Neža Knez, Hana Podvršič je avtorica kostumskih elementov. Bobni, ki igrajo brez človeške prisotnosti, mikrofoni, kjer nihče ničesar ne izjavlja in zvok, ki se širi po prostoru. Ne le, da je sporočil na razstavi Toplice več, temveč je med njimi, kot pravi Matej Stupica, tudi praznina – prostor vmes. Foto: Matej Stupica
Ženske na oblasti se glasi starogrška komedija v sodobni preobleki, ki med drugim raziskuje politično, osebno in gospodarsko alternativo boljše prihodnosti. Premiero so umestili v Dvorano Frana Žižka, z njo pa mariborska Drama odpira novo sezono.
V Slovenski kinoteki se prihodnji teden začenja prva pregledna retrospektiva Kire Muratove, ene največjih svetovnih cineastk, ki pa je do nedavnega ostala skoraj povsem spregledana. Pri Kinoteki so jo opisali kot večno obstranko, enfant terrible sovjetskega in ukrajinskega filma, provincialno anarhistko in drzno filmsko eksperimentatorko, ki skozi grotesko in absurd neutrudno preizkuša svoje občinstvo in premika meje filmskega jezika. Retrospektivo začenjajo s filmoma Bežna srečanja, ki bo na sporedu v ponedeljek, 30. 9., v Kinodvoru, in Dolga poslavljanja, s katero retrospektivo uradno odpirajo v torek, 1. 10., v dvorani Slovenske kinoteke. Poleg Kinoteke in Kinodvora pri dogodku sodelujeta tudi nacionalni center Aleksandra Dovženka iz Ukrajine in festival Kino Otok. Tina Poglajen se o retrospektivi pogovarja z Anjo Banko, urednico programa v Slovenski kinoteki.
V kine je prišel triler Opazovanje režiserja in soscenarista Janeza Burgerja. V svojem šestem igranem celovečercu, ki je med drugim prejel tri vesne (za zvok, scenografijo in glavno žensko vlogo), se spopada s pomembno temo osebne odgovornosti pri uporabi družbenih omrežij. 27-letna reševalka Lara, v njeni vlogi je Diana Kolenc, si v času službenega odmora na Facebooku ogleda videoprenos brutalnega pretepanja mladega fanta na ulicah Ljubljane. Ne odreagira – tako kot tudi drugi ne, ki so spremljali dogajanje po spletu. Se pa na kraju tega dogodka v kratkem znajde z reševalno ekipo. Z režiserjem se je pogovarjal Žiga Bratoš.
27 epizod
- Prejemnica Nobelove nagrade za književnost je Han Kang - Pričel se bo Frankfurtski knjižni sejem - Častno gostovanje Italije v Frankfurtu bo potekalo brez v Italiji živečih slovenskih avtorjev - Vrnitev slike Vittora Carpaccia v Koper - Festival stripa Tinta - BIG Design 2024 Ljubljana - 50 let Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Avtorji prispevkov: Vlado Motnikar, Gregor Podlogar, Špela Lenardič, Urša Mravlje, Ana Lorger, Goran Tenze in Mateja Železnikar; glasbena oprema: Tina Ogrin; tonska izvedba: Vjekoslav Mikez; redaktorstvo in vodenje: Tina Kozin.
Igralec, režiser, scenarist Boris Cavazza je ta teden na slavnostnem koncertu ob 75. obletnici Radia Koper v Novi Gorici prejel nagrado Franeta Milčinskega - Ježka za leto 2024. Eden naših največjih dramskih in filmskih igralcev je k številnim nagradam in priznanjem, omenimo vsaj nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, pa zlati red za zasluge, s katerim ga je lani odlikoval predsednik republike Borut Pahor, dodal še Ježkovo nagrado za izjemen ustvarjalni opus, saj, kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, "tradicijo Ježkovega duha na izvirni način celo presega". V našem radijskem arhivu smo poiskali pogovor z Borisom Cavazzo iz leta 2017, ko se je z umetnikom pogovarjala Tadeja Krečič.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana s premiero drame Otroci sonca slavnostno odprlo Veliki oder v začasnem bivališču na Litostrojski 56. Kot so poudarili ustvarjalci, se je gledališče rojevalo skupaj s predstavo. Večplastno dramo Maksima Gorkega o pripadnikih družbe, ki se ne zavedajo svoje ujetosti v svet nepomembnih pomembnosti, je režiral Paolo Magelli. Napovedujemo pa še predstave Balada o trobenti in oblaku v ljubljanskem Mini teatru; O kravi, ki je lajala v luno v SLG Celje in monodramo Kralj ulice v klubu KGB v Mariboru.
Letošnja Jesenska filmska šola, mednarodni simpozij filmske kritike in teorije, je posvečena razmisleku o ženskih filmskih ustvarjalkah in potencialu feminističnih praks. Med 17. in 19. oktobrom se bo v Kinodvoru v Ljubljani odvil 9. mednarodni filmski festival Kinotrip, za katerega mlada filmska ekipa izbira filme za mlade. V kine je prišel dokumentarec Bojevita kraljica noči o eni največjih evropskih sov – sovi kozači. Film je režiral Matej Vranič. Pogovarjamo se tudi z igralci, ki so zaigrali v mladinskem filmu Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja.
Kemik Matej Huš kljub mladim letom že dlje časa opozarja nase na številnih področjih znanosti in njene komunikacije. Kot prodoren raziskovalec na Kemijskem inštitutu preučuje vodikove tehnologije, kot pisec poljudnih prispevkov se pojavlja v slovenskih medijih, ob čemer je nedavno del teh povezal v knjigi Od kvarkov do zvezd. Je pa tudi mentor številnim mladim raziskovalcem in človek s pozitivnim odnosom do NOVOSTI, ki jih prinaša napredek v znanosti. O vsem tem spregovori v tokratnih Podobah znanja.
Fotografijo moramo razumeti v kontekstu vsega, kar jo določa, pravi umetnik in teoretik Victor Burgin, ki s semiotiko razlaga, kako fotografija tvori pomen, s psihoanalizo pa, zakaj nekdo ob neki fotografiji ne občuti ničesar, drugi pa ima solze v očeh. Burgin razmišlja o tem, kako fotografijo razumemo, in poudarja soodvisnost fotografske podobe in jezika, nezmožnost, da fotografijo izvzamemo iz ideološkega polja. Sprva se je uveljavil kot politično angažiran fotograf, ki je s konceptualnim spajanjem podob in besedila opozarjal na družbene nepravilnosti in konvencije. Pogovor je nastal leta 2022 v Ljubljani ob Burginovem gostovanju ob izidu prevoda izbora njegovih esejev z naslovom Kamera in aparat, ki jih je izdala revija Fotografija. Foto: WIkipedia
Nobelovo nagrado za književnost je dobila južnokorejska pisateljica Han Kang, ki je tako postala prva oseba iz Južne Koreje, ki je prejela to nagrado. V slovenščino imamo preveden le en njen roman in sicer z Bookerjem nagrajeno delo Vegetarijanka, ki je pri nas izšlo leta 2021. V oddaji vas vabimo še na predstavo Procesi, ki jo avtorsko podpisuje Duo Silence, izvedeli pa boste tudi več o unikatnem muzejskem prostoru Tržiškega muzeja.
Pri Založbi Pivec je letos izšel prevod romana Moje leto počitka in sprostitve ameriške pisateljice Ottesse Moshfegh, ki je v ZDA ob izidu leta 2016 naletel na odlične odzive in se je večkrat uvrstil tudi na lestvice najboljših romanov tistega leta. Črno-humorno zgodbo o mladem dekletu iz New Yorka, ki skuša življenjskim težavam ubežati s pomočjo dolgotrajne hibernacije, pri čemer ji pomaga trčena psihiatrinja dr. Tuttle s svojim gorečim predpisovanjem vseh mogočih psihofarmakov, je v slovenščino prevedla Miriam Drev. Prav zdaj prevaja že drugi avtoričin roman. Razgovorila se je o specifičnem okolju, upodobljenem v Moje leto počitka in sprostitve - privilegiranem, s potrošnjo in videzom obsedenim Manhattnom na prelomu tisočletja, njegovih kulturnih označevalcih in ženskem ponotranjenju idealov poznega kapitalizma. Z Miriam Drev se je pogovarjala Tina Poglajen.
V zbirki Studia humanitatis je v prevodu Katje Jenčič izšla monografija Uničenje evropskih Judov in s podnaslov Izbrana poglavja. Njen avtor Raul Hilberg je verjetno temeljno delo o zgodovini holokavsta objavil leta 1961, pozneje pa ga je smiselno zgostil in tako približal sodobnima bralki in bralcu. Hilberg v zgoščeni monografiji predstavi vsa poglavja holokavsta, od njegove predzgodovine, do sistematičnega kratenja državljanskih pravic Judov v Tretjem rajhu, nato operacije mobilnih ubijalskih enot, deportacije Judov v koncentracijska taborišča … Ne ustraši se niti zelo zahtevnih tem: med drugim analizira in sistematizira načine, katere preživetvene taktike so uporabljali Judje, zaprti v geto. Več o tematiki pove avtor spremne besede dr. Oto Luthar v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Napovedujemo praznik stripa, festival Tinta, ki v Ljubljano v teh dneh prinaša pester izbor avtoric in avtorjev iz tujine. Letošnja izdaja je posebna, saj v ospredje postavlja striparke. V Mariboru se je sinoči z javnim branjem dramskih besedil mladih ustvarjalcev začel 6. Festival ZIZ – Dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije, ki letos nosi podnaslov Gledališka puščava. Predstavljamo pa tudi tri nove knjige, ki so izšle pri Založbi Goga, in sicer izpod peres Mihe Mazzinija, Lucije Stepančič in Andreja Rozmana Roze.
Z italijanskim zgodovinarjem dr. Federicom Tenco Montinijem o reševanju tržaškega vprašanja, kot ga je popisal v knjigi Trsta ne damo!: Jugoslavija in tržaško vprašanje 1945-1954
V svojem aktivnem in plodnem ustvarjalnem življenju je Petar Konjović dosegel veliko prepoznavnost: leta 1937 je bil izvoljen za rednega člana Češkoslovaške akademije znanosti in umetnosti, leta 1945 je bil znova izvoljen za rektorja Glasbene akademije in že leta 1946 za rednega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti. Konjović je poleg vseh svojih velikih prispevkov in truda zaslužen za ustanovitev Muzikološkega inštituta pri Srbski akademiji znanosti in umetnosti leta 1947. Konjović je svoje življenje posvetil glasbeni, dramski in pesniški umetnosti, tej umetniški nuji, ki ga je nenehno zaposlovala, pa tudi srbskemu narodu in s tem v zvezi razvoju srbske kulture.
Nemški skladatelj Max Reger je napisal veliko del za orgle. Za življenja je prijateljeval z nemškim organistom Karlom Straubejem, ki je krstno izvedel več njegovih orgelskih skladb. Številne veljajo za zelo kompleksna in tehnično zahtevna dela. Njegov kompozicijski slog je temeljil na baročni polifoniji, dopolnil ga je s klasicističnimi oblikovnimi vzori in novostmi, ki jih je v razvoju glasbe prinesel čas, v katerem je živel.
Ko je švedski skladatelj Ludvig Norman preminil 28. marca leta 1885, je za seboj pustil nedokončan Klavirski koncert v d-molu. Priznani pianist Peter Friis Johansson je Normanovo delo odkril pred kratkim, ga dokončal in prvič so ga izvedli 12. oktobra lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. Poleg Johanssona so pri izvedbi sodelovali še Simfoniki Švedskega radia in dirigent Christian Reif, spored pa sta dopolnila suita št. 1 iz scenske glasbe Edvarda Griega k Ibsenovi igri Peer Gynt in simfonična pesnitev Hči Pohjole Jeana Sibeliusa. Peter Friis Johansson: "Kot se pogosto pripeti, se je ta projekt zgodil bolj ali manj naključno. Zelo rad imam Normanovo glasbo in ko sem odkril, da obstaja zgodnji klavirski koncert, sem takoj začutil, da je vredno raziskati, v kakšnem stanju je. Norman je zapustil dva popolna, dokončana stavka ter introdukcijo in glavno temo sklepnega stavka. Slogovno bi njegov Klavirski koncert lahko umestili na presečišče poznega klasicizma in zgodnje romantike. V glasbi slišim odmeve Mozarta in Beethovna, in če malce ugibam, bi rekel, da je Normana navdihnil Mozartov Klavirski koncert št. 20, ki je pisan v isti tonaliteti – d-molu. Istočasno se je Norman že začel razvijati v prvovrstnega romantika. Dober primer je drugi stavek, ki ga uvede tercet violončel, nekaj, kar je bilo za tisti čas še nepredstavljivo. V tej glasbi so torej tudi primesi pristne ustvarjalnosti, kar hkrati velja tudi za skladateljev odnos do strukture."
Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.
Minilo je 25 let, odkar sta Daniel Barenboim in palestinski literarni učenjak Edward W. Said ustanovila Orkester Zahodno-vzhodni divan, projekt, ki ga Barenboim vidi kot »stalen dialog, kjer se univerzalni, metafizični jezik glasbe povezuje z nenehnim dialogom, ki ga imamo z mladimi in ki ga imajo mladi med seboj«. Orkester je od takrat reden obiskovalec festivala Proms v Londonu, kjer je debitiral leta 2003 in se 11. avgusta letos vrnil s temeljnima deloma romantičnega repertoarja: Brahmsovim tolažilnim violinskim koncertom, pri katerem se mu je pridružila solistka, violinistka Anne-Sophie Mutter, in Schubertovo zadnjo, 9. simfonijo, katere neustavljivi zagon in melodična plodnost izdatno potrjujeta vzdevek, ki ga je pridobila: »Velika«.
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Predstavljamo posnetke z recitala hornista Mihajla Bulajića in pianista Klemna Golnerja, ki sta 22. septembra nastopila na 2. koncertu letošnje sezone cikla SiBrass. Člana Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta na koncertu v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji izvedla deli francoskega glasbenega ustvarjalca Eugena Bozzaja z naslovom Oddaljeni spev in V gozdu ter tri skladbe za rog in klavir Franza Straussa Fantazijo na Schubertrovo temo, Nokturno in Izvirno fantazijo.
Otok Gvadelup je del čezmejnega francoskega ozemlja na vzhodu Karibov. Kultura je tam mešanica vplivov evropskih prišlekov in afriških sužnjev, glasba se je oblikovala na evropskih melodičnih osnovah, obogatenih z afriškimi ritmi, tako je tam zelo prisotno izročilo četvorke – kvadrilje, pomešano z vplivi drugih plesov, ki so prav tako nastali v kolonijah. Tako danes tam plešejo na četvorke, bigine, pa tudi valčke in merenge, nosilno melodično glasbilo pa je največkrat harmonika.
Danes pozornost namenjamo Slovenskemu otroškemu zboru, ki ga več kot 20 let umetniško vodi skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Mladi pevci so se letos zbrali že 23. po vrsti, da bi pripravili pester in raznovrsten program zborovskih skladb. Predstavili so jih 3. julija na koncertu v Slovenski filharmoniji, skupaj z njimi je nastopil še gostujoči zbor Toronto Children's Chorus.
Tragično je, da Franz Schubert za nobeno izmed svojih, danes nesmrtnih del, ni dobil plačila. Strinjati se moramo z njegovim vzklikom: “Država bi me morala vzdrževati!”, kajti razmere, v kakršnih je živel, so bistveno pripomogle k njegovi prezgodnji smrti. Tudi danes slovito Mašo v Es-duru, št. 6 je napisal po lastnem vzgibu, za prijatelja Michaela Leitmeyerja. Ta jo je imenoval rekvijem. Pozabi pa jo je šele 3 desetletja po nastanku iztrgal Johannes Brahms. Predvajamo avgustovski posnetek iz Jene, na katerega so se ujeli sopranistka Alba Vilar–Juanola, mezzosopranistka Alexandra Schmid, tenorista Falk Hoffmann in Oliver Kaden ter basist Steven Klose. Zbor in Orkester Srednjenemškega radia iz Leipziga vodi Philipp Ahmann.
Violina in klavir sta čudovit tandem za izvajanje sonat in prav tem sta se violinist Rainer Honeck in pianistka Yoko Kikuchi posvetila na koncertu, ki je bil 18. marca letos na Spomladanskem glasbenem festivalu v Tokiu. Ta izjemni dvojec je namreč izvedel dela Mozarta, Schuberta, Korngolda in Brahmsa.
Razlog za oddajo z glasbo Glenna Millerja je koncert Orkestra Glenna Millerja, ki bo 12. oktobra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Glenn Miller je razvil prepoznaven slog s klarinetom kot nosilcem melodije, dubliran s saksofonsko sekcijo za oktavo niže. "Orkester mora razviti svoj lastni zvok, imeti mora osebnost,« je menil Miller.
Pred sobotnim koncertom v SiTi Teatru smo se pogovarjali z Urško Centa in Ninom Mureškičem, članoma zasedbe Sentido Project. Sestavljajo jo plesalka, koreografinja in glasbena umetnica Urška Centa, basist Tadej Kampl, tolkalec Nino Mureškić, saksofonist Primož Fleischman in pianist Arsenije Krstić.
Pred odhodom v Pariz, kjer bo študiral pri znanem kitaristu Romainu Pilonu, je luč sveta ugledala še plošča, na kateri so Gavranovičeve kompozicije. V zasedbi so še bobnar Andreas Reisenhofer, basist Miloš Čolović in tenor saksofonist Lenart De Book. Gosta sta legendarni, pred kratkim umrli trobentač Jim Rotondi in naš mojster črnobelih tipk, Marko Črnčec. V živo bodo cedejko predstavili v sklopu evropske turneje tudi v Sloveniji. 10. okrobra v domžalskem klubu Blunout, 16. oktobra pa v ljubljanskem Apotheka Bar.
Snemal je s takšnimi zvezdami, kot so Ray Charles, Mel Torme in Christina Aguilera. Gordon Goodwin je Big Phat Band ustanovil leta 1999. Do zdaj so izdali enajst plošč. Kar enajstkrat so bili nominirani za nagrado Grammy. Cedejka The Gordian Knot, ki jo predstavljamo danes, je nastala leta 2019. Gordon Goodwin's Big Phat Band - The Gordian Knot
Avtorju sklade Birdland so se poklonili na koncertu v avstrijskem Grafeneggu. Zaigrali so tudi nekateri nekdanji sodelavci legendarnega avstrijskega glasbenika Joea Zawinula, med njimi Omar Hakim, Gerald Veasley, Bob Franceschini in Rachel Z. Koncert smo pridobili od avstrijekga ORF skozi mrežo EBU. Joe Zawinul's Music Odyssey - EBU koncert
V oddaji vas opozarjamo na bližnje koncerte pevke Enji, zasedbe pianista Harolda Lopeza-Nusse, tria pianista Brada Mehldaua, zasedbe Five Elements saksofonista Steva Colemana, kvarteta klarinetistke Anat Cohen in klaviaturista Davida Helbocka.
Predvajali bomo skladbe z repertoarja priljubljenega orkestra Glenna Millerja v izvedbi slovenskih velikih zasedb: Big Banda RTV Slovenija in njegovih predhodnikov, Akademskega plesnega orkestra in zbora Carmina Slovenica.
Oddajo bomo posvetili bopovskemu trobentaču in skladatelju Kennyu Dorhamu.
Poslušali bomo skladbe v interpretaciji jazzovske pevke Cyrille Aimée. Prehodila je trnovo pot od prepevanja na uličnih vogalih v različnih evropskih prestolnicah do nastopov na prestižnih odrih svetovno prepoznanih jazzovskih festivalov. od pevke, ki so jo poznali in poslušali le njeni prijatelji do nominiranke za nagrado grammy. Vedno jo je vodila sla po improvizaciji tako v glasbi kot v življenju. Odlikuje se z iskrivo kreativnostjo in nenavadno prijetnim glasom.
V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali skladbe v interpretaciji odlične slovenke pevke jazza Nine Strnad. Zaradi čiste in jasne artikulacije ter čutnih interpretacij imajo Nino Strnad radi tako poslušalci kot tudi kritiki.
Art Van Damme je bil eden najbolj inovativnih, a dandanes skorajda že pozabljenih virtuozov na harmoniki. Rodil se je 9. aprila 1920 v manjšem mestu v Michiganu belgijskima staršema. Bližnji sosed ga je učil harmonike že pri devetih letih. Ko se je družina preselila v Chicago je začel s formalnim glasbenim študijem. Nato je igral v triu po različnih čikaških klubih. Navdihovala ga je predvsem swingovska glasba.
Delo je parodija na zdajšnji slovenski duhovni in politični položaj, ki pa se na simbolni ravni izkazuje prek mitoloških oseb kralja Matjaža in Noeta iz Biblije. Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Kralj Matjaž – Evgen Car Noe – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1992.
Radijska igra zastavlja in tematizira večna vprašanja umetnosti, duše, navdiha, občutka in razmerja med učencem in učiteljem. Med mojstrom Stradivarijem in njegovim pomočnikom poteka dialog o skrivnosti izjemnega zvena violin. Pisec izpostavlja hkrati tudi odnos med obrtnikom in umetnikom, ki uokvirja osrednjo zgodbo o nastanku zvoka. Mitološka zgodba o ciganu vključuje ljudske elemente, saj se mu pridružita še Vrag in Smrt in tako prerašča v pravo alegorijo. Režiser: Vinko Möderndorfer Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Mojster Stradivari - Zlatko Šugman Učenec - Jožef Ropoša Smrt - Jerica Mrzel Vrag - Polde Bibič Cigana - Majda Grbac Cigan - Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1997
Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem mestu, kamor se je preselila z oddaljenega podeželja. Živi v intimni zvezi z dekletom in dela kot natakarica, staršem pa prikriva svojo spolno naravnanost in socialni status. Da bi še naprej ohranjala brezhibno podobo uspeha v velikem mestu pred starši, najame agencijo, ki bo njeno izmišljeno življenje zrežirala do potankosti. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Hči – AJDA SMREKAR Mama – SAŠA PAVČEK Agent – ALJAŽ JOVANOVIČ Dekle – SARA GORŠE Produkcija Uredništva igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija novembra 2017.
Poslušalce bomo razveselili z radijsko igro slovenskega pisatelja iz Trsta. Humorna psihološka drama iz življenja starejšega meščanskega zakonskega para je polna čustvene otopelosti in medčloveške odtujenosti. Iz skopega zunanjega dogajanja, moževe vrnitve iz bolnišnice in ženinega prijaznega sprejema, je avtor ustvaril radiofonsko zanimivo igro, ki se po večini dogaja v notranjih izpovedih o njuni preteklosti, ljubezni in željah. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Ivana – Marijana Brecelj Ivan – Boris Cavazza Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1998
Ob pomoči večplastne, zadušljivo grenko-sladke pripovedi dveh prijateljev vstopamo v svet izgubljenih sanj, ranjene mladosti, potlačenih spominov in vojnih grozot. Zgodba se dogaja v obliki romanja med dvema mestoma, Amsterdamom in Sarajevom, ter simbolizira dialog dveh prijateljev. Ta sta se pogovarjala še v mirnem času, potem ko je bilo Sarajevo okupirano, in pozneje, ko so vojne grozote v Sarajevu minile. A skozi vse te skrite travme se nenehno preliva svetloba ljubezni do staršev, domovine, rojstnega mesta in iskrenega prijateljstva, ki ne pozna meja. Tenkočutna nit njunih pogovorov razkriva življenje Ismirja, ki je razpet med ljubeznijo do domovine in samoohranitvijo. Iz zgodb preostalih likov se postopoma riše relief njegovih fobij, s katerimi se mora soočiti. Kljub vsemu življenje neomajno teče dalje. V njegovem iskrenju se zrcalijo tudi upanje, človeška toplina in dobrosrčnost, s katerimi se Ismir osvobodi prekletih sanj in preboli vojno. Do pomiritve s samim seboj in svojimi zakopanimi strahovi pa se lahko dokoplje le v mestu svojega otroštva, ki ga je moral pustiti za sabo. Prevajalec: Aleš Kranjec režiser: Alen Jelen dramaturg: Matjaž Briški tonski mojster: Matjaž Miklič glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina lektorica: Tinka Kos fonetičarka: Mateja Juričan Nastopajo Ismir - Aleš Kranjec Nick - Tadej Pišek Ismirjev oče - Aleš Valič Ismirjeva mama - Silva Čušin Ostrostrelec - Valter Dragan Nickova mama - Vesna Jevnikar Amel - Urban Brenčič Stervadesa - Anja Novak Posneto v studiih Radia Slovevenija v septembru 2024. Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in ŠKUC gledališče; sofinancerja: Ministrstvo za kulturo in MOL – oddelek za kulturo
Predor rešitve niso zgolj pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč je omaž vsemu temu, kar se skriva v nas. Zgodbe o predoru nam ponujajo tudi lastno možnost rešitve zato, ker nam je v resnici mar in se ne požvižgamo na vse. Zato so stvari zle, grde in neprijetne. Ljudje smo grobnica zakopanih občutkov, ker življenje ne zdrsi vedno mimo hitro kakor v sanjah, temveč nas nenehno reže in žge, trga iz nas takšne plamene, za katere nikoli prej nismo vedeli, da so v nas. Biča nas s svojimi ledenimi valovi in nas nosi sem ter tja kakor barko v neurju. V življenju vsakega človeka je trenutek, ki ostane, naj mine še toliko časa. V luči tega trenutka izvršujemo svoja dejanja, dobra ali slaba, v tej luči bijemo boj svojega življenja. Trudimo se, da spomini, travme ne bi splavali na površje, dokler se ne privije k nam goloprsa tiho dremajoča noč. V tistih časih, ko je oseka najnižja, je potrebno razvezati svoja usta in uiti stran od svojih težkih sider. Čeprav nas strahovi vztrajno in neizprosno zasledujejo, je treba pokazati kot ranjen pes svoje zobe, čeprav je bil ravno tepen. Spomin ni podoben rešetu, ki ne more zadržati tistega, kar je prejel. S pozabljenimi, zakopanimi travmami in strahovi se je potrebno spopasti. Dokler vsega spomina ne bo prekrila trava, ta neostriženi las grobov, in bo nova brst dokazala, da smrti v resnici ni, in kolikor je kdaj bila, je bila predhodnik življenja. Predor rešitve je sinonim za strahove ujetih v nas, vendar je hkrati tudi prispodoba za lepoto, luč, ki posije na koncu tunela. Glasba: Haris Sahačić Igralca: Mia Cotić, Aleš Kranjec Pričevalci: Indira Buljubašić, Ismir Hero, Edis Kolar, Fuad Serdarević, Midhat Karić, Selma Catović Hughes, Belma Cuzović, Ena Kukić Tonski mojster: Nijaz Kurtalić, Sonja Strenar Dramaturg; Matjaž Briški Režiser: Alen Jelen Koprodukcija z Memorijalnim centrom kantona Sarajevo - muzej Tunel spasa in ŠKUC gledališčem Ljubljana. Posneto v Sarjaveu (BiH) in Gradcu (Avstrija) v juniju in juliju 2023. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR - Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS
Slovenski dramatik, pisatelj in humorist je tokrat vzel v svoj kritični precep ustvarjanje in predvajanje zabavne glasbe, v kateri se komercialni interesi križajo z ustvarjalno vizijo, v končni verziji pa se vendarle uskladijo v videospotu z vprašljivim sporočilom. Režiser je Gregor Tozon, prirejevalec in dramaturg Goran Schmidt, tonski mojster Matjaž Miklič, glasbeni opremljevalec Andrej Karoli. Režiser je Marko Mandić. Pevko Sulejko igra Saša Mihelčič, Menedžerja Gregor Čušin. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008.
Ukrajinska avtorica je pod istim naslovom že napisala scenarij in zrežirala film, predstavljen in nagrajen tudi na mednarodnih festivalih, slovensko radijsko verzijo pa je pripravila Ana Krauthaker. Šest zgodb izrisuje podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v primerih, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociiranostjo, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. Igra se je uvrstila v tekmovalni program letošnjega festivala Prix Europa v Berlinu. Režiserka, prevajalka in prirejevalka: Ana Krauthaker Prevajalka: Julija Zapeka Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Ženski – Polona Juh in Vesna Jevnikar Nataša – Maruša Majer Prva – Eva Pečnik Ona, Dekle – Doroteja Nadrah Ravnatelj in Vojak – Matija Vastl Druga – Petra Kodba Vojak – Jurij Drevenšek Poveljnik, Vojak – Primož Bezjak On – Blaž Šef Tretja, Mila – Špela Lovrec Vojak – Stane Tomazin, Vasjeva žena – Iva Kranjc Vasja – Vladimir Vlaškalić Glas z radijske postaje – Gašper Vodlan Produkcija Uredništva igranega programa. Igra je bila posneta v prostorih Radia Slovenija, v Velikih Laščah, v okolici Termoelektrarne Trbovlje, v kamnolomu Mivšek na Zaplani in zmontirana januarja 2024 v studiih Radia Slovenija.
Kafkova kratka zgodba iz zbirke Fragmenti iz zvezkov in lističev kaže aktualno socialno sliko oholosti in brezvestnosti bogatih, ki brez kančka sočutja lahko zavrnejo človeka na robu eksistence in se okoristijo z njegovo bedo. Njegovo življenje bi lahko rešil bogati premogar samo z vedrom premoga, ki bi mu ga v ledeni noči dal na up. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Štefan Vevar Prirejevalka in dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Lado Jakša Stranka – Branko Jordan Premogar – Uroš Fürst Premogarjeva žena – Nina Valič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015.
Radijski kabaret je parodija o moči in hkrati o servilnosti javnega medija. Posnema obliko popularnih radijskih kontaktnih programov oziroma vrsto medija, v katerem je še poezija izgubila svojo božansko naravo in služi zdaj le za to, da izraža in zapisuje vsakdanje življenjske težave. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstra: Metka Rojc, Andrej Semolič Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Pesnik – Grega Čušin Muze – Irena Vidic, Simona Vodopivec, Marjana Klanjšek Jaklič, Nataša Barbara Gračner Prvi – Tone Gogala Drugi – Pavle Ravnohrib Tretji – Iztok Valič Produkcija: Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1994
Avtor humorno in igrivo obdeluje pojave prihajajoče grozovite podobe sveta. V ospredju dogajanja sta mlad pisatelj in njegov poskus, da bi našel svoje mesto v svetu, da bi bil tako soudeležen pri usodni možnosti – uravnavanju njegove poti. Protagonist se znajde v rokah sistema, ki ob pomoči znanosti popravlja in preusmerja deviantne primere, kakršen je zapisovalec svetlobe, fotograf. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Zapisovalec svetlobe - Boris Ostan Radada - Majda Potokar Študentka - Jožica Avbelj Mary - Milena Zupančič Zlatarjeva hči - Polona Vetrih Tiger - Dare Valič Stari - Janez Albreht Prvi doktor - Dare Ulaga Drugi doktor - Marjan Hlastec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana februarja 1984.
Neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje pater Pavle Jakop. S petjem sodeluje Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Rebeka Dobravec.
Letos mineva 150 let od rojstva skladatelja Franza Schmidta, tokrat bo zato v ospredju njegov oratorij Knjiga s sedmimi pečati, ki velja tudi za najpomembnejši oratorij 20. stoletja. V njem je uglasbil besedila iz Janezove Knjige Razodetja, ki se nanašajo na apokalipso. Navdihujoča glasba popelje poslušalce iz diatoničnih harmonij v nov zvočni svet, ki se na koncu povrne v harmonsko bogatega tonalnega ter izzveni v oživljeni enoglasni gregorijanski glasbi.
Sveta Terezija Avilska je cerkvena učiteljica in ena od najbolj znanih svetnic Katoliške cerkve. Skromna španska redovnica je že v svojem času veljala za mistikinjo in duhovno učiteljico. Ob njenem bližnjem godu ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja s profesorjem na St. Mary University v Londonu dr. Petrom Tylerjem o tej izjemni svetnici.
Bi se Jezus, če bi živel danes, izogibal družbenim omrežjem in virtualnim platformam ali pa bi bil ravno zato, ker ne bi želel biti preveč vzvišen, dejaven tudi virtualno? Bi si »umazal roke« z virtualnim veselim oznanilom ali pa bi najrazličnejše vsebine o njem objavljale le množice, ki bi se zgrinjale okrog njega? Z gosti o krščanstvu in novih medijih v 21. stoletju: duhovnik in vloger Martin Golob, pater in pisatelj Branko Cestnik; novinar Lojze Grčman, Aleteia; radijski voditelj Jure Sešek, Radio Ognjišče (posnetek pogovora z Avdiofestivala).
»V preprosti molitvi rožnega venca utripa ritem človeškega življenja«, je o tej, zelo razširjeni in starodavni krščanski molitvi napisal papež Janez Pavel II., svetnik, ki je rožni venec tudi sam pogosto vzel v roke. Molitev pa je lahko tudi glasba; na rožnovensko nedeljo vas zato vabimo k poslušanju Večernic Blažene Device Heinricha Ignaza Franza Biberja, ki jo bodo izvedli člani Glasbene kapele Blažene Rožnovenske Device iz Trsta, pod vodstvom Elie Macrija.
Neposredno bomo prenašali sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal bo pater Pavle Jakop. Sodelovala bo moška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom umetniškega vodje Mihe Zupanca Kovača. Pri orglah bo Uroš Pele.
V tokratni oddaji s podnaslovom vera in slovenstvo gostimo zakonca Martina Selana in Ingrid Kopač. Oba sta angažirana kristjana v domači župniji v Vojniku pri Celju. Sta rojena Argentinca slovenskih korenin, ki pa sta se z družino iz rodnega Buenos Airesa vrnila v domovino svojih prednikov pred nekaj leti. Pripovedujeta kako je prav naveza – vera/krščanstvo-slovenstvo pomembna identitetna matrika naših rojakov na tujem.
V letošnjem letu se v Mariboru spominjajo 160-te obletnice prihoda bratov frančiškanov, ki so se odzvali povabilu bl. škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in pozneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja. Že v 19. stoletju je bila vloga bratov frančiškanov pomembna zaradi pastoralne skrbi za slovenske prebivalce mesta, ki so se zaradi t. i. industrijskega prebujenja Maribora v velikem številu priseljevali v mesto oz. predmestja Maribora. Znano je, da je bila frančiškanska cerkev ravno zaradi te skrbi imenovana »slovenska cerkev«.
Na 26. nedeljo med letom iz župnijske cerkve svete Trojice v župniji Odranci v Prekmurju prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Lojze Kozar mlajši, pri maši pa sodeluje župnijski mešani pevski zbor Neuničljivo upanje pod vodstvom Nuše Zadravec, ki je tudi organistka.
Zavetnika zdravnikov in lekarnarjev, ki godujeta v jesenskem času, sta tudi priprošnjika proti kugi. To je v današnjih časih morda dobro vedeti, beneški skladatelj Antonio Caldara pa maše v njuno čast gotovo tudi ni ustvaril brez razloga. Delo pomeni most med poznim barokom in klasicizmom, zaznamujejo ga ekspresivne in kromatične harmonije, spevna italijanska melodika in iznajdljivo oblikovane kontrapunktične linije.
Župnija Grosuplje bo 29. septembra, zaznamovala 60-letnico. »Moja srčna želja je, da bi nas takšen dogodek še bolj povezal in poglobil naš odnos z Bogom. Ja, to je cilj in to je namen vsega,« pove naš gost, znani župnik Martin Golob, ki ob župniji Grosuplje upravlja še Polico in Lipoglav. V Grosuplje, kjer so farani precej povezani, sicer prihaja veliko ljudi tudi od drugod, veliko je dejavnosti. Župnik Golob pa je znan tudi po tem, da zelo ceni starejše.
Sto osemdeset let od rojstva goriškega slavčka bomo slišali pet njegovih najbolj znanih pesmi: Nazaj v planinski raj, Soči, Moj črni plašč, Ujetega ptiča tožba in Človeka nikar! Igralca: Željko Hrs in Branko Jordan, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Jure Culiberg. Posneto novembra 2006.
Miodrag Pavlović (1928–2014) je "eden najpomembnejših srbskih pesnikov druge polovice dvajsetega stoletja. /…/ Skupaj s Vaskom Popom sta največ pripomogla k resnični modernizaciji sodobne srbske poezije. Pavlović je velik erudit, s svojimi številnimi zbirkami je vedno znova presenečal, posebno z razumsko usmeritvijo". Tako je med drugim za portret, ki smo ga v radijskem studiu posneli leta 1998, zapisal scenarist Josip Osti. Pavlovića in njegovo poetiko v oddaji spoznavamo prek pesmi, ki jih je poslovenil Veno Taufer. Prevajalec pesmi: Veno Taufer, interpreta pesmi: Boris Ostan, Stannia Boninsegna, bralka veznega besedila: Saša Mihelčič, režiser: Boštjan Vrhovec, mojster zvoka: Staš Janež. Leto produkcije: 1998. Redaktorja: Andrej Arko, Maja Žvokelj.
Dnevniška zapisa Alojza Rebule iz leta 1963 sta bila objavljena v knjigi Gorje zelenemu drevesu. Takrat je bil Alojz Rebula profesor klasičnih jezikov na Slovenskem liceju in je v svoje dnevnike pogosto zapisoval tudi dogodke iz šolskih učilnic in zunaj njih, na primer iz tržaške mestne knjižnice, kjer sta se dva dijaka poleti lotila orjaškega podviga. Od tod tudi naslov: Počitniško delo. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Josef Škvorecký, ki se je rodil leta 1924, umrl pa leta 2012, sodi med največje češke prozaiste 20. stoletja. S svojim opusom se uvršča ob bok ustvarjalcem, kot so Bohumil Hrabal, Milan Kundera in Ladislav Fuks, ki so se na literarnem prizorišču pojavili v šestdesetih letih in so danes del ne le češkega, temveč tudi svetovnega literarnega kanona. Josef Škvorecký je leta 1969, po praški pomladi, kot predavatelj odšel v Združene države in se ni več vrnil v domovino; s soprogo sta se naselila v Torontu v Kanadi, kjer sta imela založbo. V Ciklu humorja Josefa Škvoreckega boste slišali odlomek iz romana Oklepni bataljon. Izšel je leta 1971 pri emigrantski založbi v Torontu in kaže na vseobsegajočo shizofreno dvoličnost, ki izvira iz družbene klime laži in pretvarjanja v takratni Češkoslovaški. Prevod Nives Vidrih, interpretacija Božo Vovk, ton in montaža Jure Culiberg, režija Jože Valentič. Produkcija 2000. Redakcija Staša Grahek.
Ana Svetel je pesnica in pisateljica, avtorica dveh pesniških knjig in dveh knjig kratke proze. Je pa tudi znanstvenica in profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Iz njenega pesniškega opusa smo izbrali pesem O zaljubljenosti. Prebrala nam jo bo dramska igralka Tina Gunzek.
Ameriška pisateljica Erica Jong je zaslovela z romanom Strah pred letenjem, ki je izšel leta 1973 in je bil za tisti čas kontroverzen, saj opisuje žensko seksualnost. Leta 1998 je pisateljica izdala knjigo esejev z naslovom Kaj si ženske želijo? V eseju z naslovom Moja mama, moja hčerka in jaz opisuje zapletene odnose med različnimi generacijami žensk. Odlomek, ki ga bomo slišali v Literarnem nokturnu, je prevedla Ingrid Kovač Brus. Prevajalka: Ingrid Kovač Brus, interpretka: Maja Sever, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Sara Železnik, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednica oddaje: Ingrid Kovač Brus, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2013.
Ifigenija Simonović je objavila že kakih trinajst pesniških zbirk, knjige esejev, zbirke kratke proze, dokumentarne zapise in še kaj. Vendar je predvsem pesnica, tenkočutna raziskovalka in opazovalka notranjih vzgibov in stanj duše, ki najdejo pot v besede in na papir. Taka je tudi Ljubezenska pesem. Interpretira: Saša Mihelčič.
Blaž Ogorevc (1951) je napisal več pesniških zbirk, prva z naslovom Prisilno zreli paradižniki pa je izšla že leta 1975. Sledile so še Zima na socialističnem kmetijskem posestvu (1978), Poklon za Rastafari Makkonen Haile Selassie Yaha (1985), Domačijski spevi (1991) in Poezije (2002). Leta 1999 je izšel njegov potopisni roman Tropska melanholija, ki je njegovo najbolj znano delo. A Ogorevc je ves čas ostajal zvest poeziji, edinstveni in preprosti poeziji, povezani s podeželskim življenjem, ki ga pesnik slika precej realistično in hkrati humorno. V okviru petkovega ciklusa Na valovih humorja objavljamo nekaj njegovih pesmi iz omenjene zbirke iz sredine osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v katerih še posebej izstopa podeželska tema. Interpret Željko Hrs, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Korekturno poslušanje: Rina Stanič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 1 Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija
Megla se je dvignila - utrinek iz narave je upesnil poljski in malo tudi slovenski pesnik Miloš Biedrzycki, v slovenščino ga je prelila Katarina Šalamun Biedržycka, zvočno podobo pa mu je dal igralec Boris Ostan.
Finski pisatelj, dramatik in pesnik Aleksis Stenval je živel v letih od 1834 do 1872. Pisal je pod psevdonimom Kivi – to pomeni kamen – in je v le sedmih letih ustvarjanja (umrl je star komaj 38 let) postal eden najpomembnejših literarnih temeljev finskega narodnega prebujenja. V slovenščino imamo preveden le njegov roman Sedem bratov – gre za pripoved o vročekrvnih bratih, ki so za deset let pregnani v močvirske gozdove na severu, prepuščeni sami sebi in neusmiljeni divjini. Homerske opise njihovih bojev z naravo in njihovim lastnim značajem dopolnjujejo vključene ljudske pripovedi in opisi prvinske narave. V oddaji Literarni nokturno boste slišali odlomek iz sklepnega dela romana. Prevod Jože Dolenc, interpretacija Milan Šrefe, glasbena oprema Sara Železnik, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2012. Urednika oddaje Vlado Motnikar in Staša Grahek (ponovitev).
Opera o krhki ženski, ki zaradi neuslišane ljubezni zblazni, o pobesneli strasti in nasilju, tudi v videoprenosu.
Abonma Filharmonični klasični koncerti v sezoni 2024/25 izpostavlja izbrana dela orkestrskega opusa Johannesa Brahmsa, častnega člana Filharmonične družbe v Ljubljani. V njem se bodo lahko obiskovalci med drugim prepustili vsem štirim Brahmsovim simfonijam in obema njegovima klavirskima koncertoma. Za prvi koncert tega abonmaja se je v Ljubljano vrnil Philipp von Steinaecker, prepričljiv interpret nemškega romantičnega repertoarja, ki se s posebno ljubeznijo posveča tudi glasbi klasicizma. Z Zborom in Orkestrom Slovenske filharmonije se je uvodoma prepustil Brahmsovi žalostinki Nänie, medtem ko je v Mozartovem Tretjem koncertu za rog in orkester kot solist zablestel vodja sekcije rogov Orkestra Slovenske filharmonije Blaž Ogrič, večer pa je okronala Tretja simfonija Johannesa Brahmsa, o kateri je Antonín Dvořák nekoč zapisal: »To je čista ljubezen in srce se ji odpira. Spomnite se na moje besede, ko boste poslušali simfonijo in dejali boste, da sem prav slišal.«
Zbor Slovenske filharmonije in dirigent Sebastjan Vrhovnik odpirata novo sezono Pretežno vokalnega cikla/PVC 1 z družino Vremšak: z deli deda Cirila, očeta Sama in sina Borisa Vremšaka. Z njihovo pomočjo bomo priča tudi različnim glasbenim slogom od leta 1900 pa do današnjih dni. V prvi polovici bomo lahko primerjali opuse vseh treh, v drugi polovici večera pa se bomo lahko posvetili obdelavam ljudskih pesmi Sama Vremšaka. Vmes, v odmoru, boste lahko spremljali pogovor s Sebastjanom Vrhovnikom, novim umetniškim vodjem Zbora Slovenske filharmonije.
Kaj so čustva? Kako jih izrazimo? Kako se z njimi soočimo? Kako so jih v skladbe vključevali klasični skladatelji? Ali vas poslušanje glasbe osreči? Pridite in si razširite čustvena obzorja. Orkester Slovenske filharmonije Zoran Bičanin, dirigent Katarina Habe in Franci Krevh, povezovalca https://filharmonija.si/koncert/poslusajmo-custva/
Orkester Slovenske filharmonije je vstopil v novo obdobje z novim glavnim dirigentom, izjemnim Kahijem Solomnišvilijem iz Gruzije. Maestro se je predstavil z glasbo Zvonimirja Cigliča, mladim slovenskim solistom Urbanom Staničem in prvinskim Pomladnim obredjem Igorja Stravinskega.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
Slovenska filharmonija novo sezono odpira s ciklom koncertov za vokalno-instrumentalni program/VIP 1. Slavnostno. Na programu so namreč krajša, slovesna simfonična skladba Sursum corda Edwarda Elgarja, novo delo – Koncert za orgle Damijana Močnika in mogočna hvalnica Te Deum Antona Brucknerja. Koncert ima še eno rdečo nit – orgle, saj zvenijo v vseh naštetih skladbah. Pred izvajalce bo stopil novi šef dirigent Orkestra Slovenske filharmonije Kahi Solomnišvili. Solisti bodo organist Tomaž Sevšek, sopranistka Marta Močnik Pirc, altistka Sabina Gruden, tenorist David Jagodic in basist Matija Bizjan.
Simfonični orkester RTV Slovenija v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno pripravlja Gala večer muzikalov. Eno vodilnih gledališč na Češkem, ki deluje že 80 let, je svojevrstna kulturna ikona, ki že več desetletij slovi po izjemnih produkcijah svetovno znanih muzikalov in operet. Z bogato tradicijo in inovativnim pristopom so prejeli številna mednarodna priznanja in nagrade ter navdušili obiskovalce vseh starosti. Iz svojega bogatega repertoarja, ki šteje več kot sedemsto izvedenih del v osmih desetletjih delovanja, so sestavili nocojšnji program. V njem so zbrali bisere svetovnih muzikalov. V svet domišljije in močnih čustev vas bodo tako popeljale najlepše pesmi iz zakladnice glasbenega gledališča, kot so Memory, Aquarius, Getsemany, I don't know how to love him, Close every door, I dreamed a dream, Buenos Aires, Summertime, Somewhere in številne druge. Pod taktirko priznanega dirigenta Dana Kalouska in ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija so čarobni svet muzikalov poustvarili vrhunski pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukás Vlček.
Otvoritveni orkestrski koncert Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor je odprl 17. Festival Maribor 2024, neposredno smo ga prenašali na Programu Ars.
Ars teatralis je tokrat spet na odrskih deskah, ki so mu najbolj domače, tiste tržaške, v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča. Tam se je namreč v sodelovanju s Programom Ars Radia Slovenija cikel radijsko-gledaliških literarnih večerov začel. Prav z mestom Trst je bil povezan tudi Alojz Rebula. V besedi in glasbi se mu posvečamo z neposrednim radijskim prenosom na Arsu in Radiu Trst A. Alojz Rebula, ki se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju pri Nabrežini v kmečko-železničarski družini in umrl 23. oktobra 2018 v Topolšici, je bil pisatelj, esejist, publicist, dramaturg, prevajalec in akademik. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. A vedno znova se zdijo tovrstni opisi premalo – seveda, z njimi kategoriziramo. Pa vendar, kar vse to utemelji, je tisto vmes, vezivo – srčnost, globoki razmisleki o morali, skrb za skupnost in še posebej zavzeto za manjšino, pa pretanjen odnos do narave. In kot zapiše scenarist večera Matej Venier, se je duhovna pustolovščina enega največjih slovenskih pisateljev morala začeti prav tako, kot se spominja svojega odhoda od doma v goriško semenišče Milan Zidar, junak novele Vrnitev v zbirki Vinograd rimske cesarice, ko se leta 1943 po propadu Mussolinijeve Italije vrača v domačo vas – v znamenju materinega priporočila: ''Dali smo te sem, da boš dober. Če boš duhovnik ali ne.'' Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika. Izmojstril ga je do neslutenih pomenskih, slogovnih in čustvenih odtenkov. Skoval ga je v orodje, ki mu je omogočilo neprestano osmišljanje sveta prek Logosa, besede v njenem svetopisemskem pomenu, in iskanje presežnega v njem. Vrh svojega literarnega ustvarjanja je dosegel v zgodovinskem romanu V Sibilinem vetru iz leta 1968. Tu so še njegovi dnevniški zapisi, v katerih stopi v ospredje nezgrešljiv spomin za dialoge in vizualne prizore. Bil je tudi izjemno zaveden kristjan in napisal več eshatoloških besedil. Režiser Alen Jelen, idejni vodja cikla Ars teatralis, pravi, da Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede. Nastopajo Andrej Pisani, Marijan Kravos, Jure Kopušar, Danijel Malalan, z glasbo tisto neizrečeno dopolnjujeta violončelistka Andrejka Možina in kitarist Janoš Jurinčič. Napovedovalka je Tamara Stanese, glasbena urednica Darja Hlavka Godina, redaktor Žiga Bratoš, mojster zvoka Matjaž Miklič, oblikovalec zvoka Jože Lap. Literarni večer V začetku je bila beseda, ki se umešča v niz dogodkov V Rebulovem vetru Slovenske prosvete, pripravlja Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, Radijskim odrom, Svetom slovenskih organizacij, Društvom slovenskih izobražencev in Radiem Trst A.
Dobrodošli na potovanju v času in prostoru! Vabimo vas v koprsko stolnico in na začetek 18. stoletja: tedaj bi namreč lahko slišali glasbo, ki so jo drli poslušat od blizu in daleč, kakor je leta 1700 zapisal koprski škof Paolo Naldini. To je izjemen dogodek za slovensko in svetovno glasbeno zgodovino, ki ga je zasnovala in muzikološko svetovala dr. Katarina Šter. Pod naslovom Frančiškanski koral iz Kopra bomo slišali korale iz zapuščine samostanov sv. Bernardina v Piranu in sv. Ane v Kopru. Uzvočil jih bo mednarodni kvartet, na orgle pa bo igral - predvsem improviziral - Edoardo Bellotti.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
V studiu 13 Radia Slovenija poslušajte 38. koncert v Komornem studiu: muziciranje harfistke Urške Križnik Zupan, citrarke Tajde Krajnc in kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja ter pogovor z umetniki.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.
Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.
Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.
Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske Drame ja nastal koncertni cikel Ars in Drama. Tokrat je na velikem odru nastopila vokalna solistka Nina Strnad z zasedbo Jazz Band. Predstavila je svoje originalne kompozicije, za katere je tako glasbo kot besedila napisala sama, Zasedba: Kristijan Krajnčan (bobni), Jošt Lampret (bas), Gregor Ftičar (klavir), Jaka Kopač (alt saksofon), Tomaž Gajšt (trobenta.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni
Z italijanskim zgodovinarjem dr. Federicom Tenco Montinijem o reševanju tržaškega vprašanja, kot ga je popisal v knjigi Trsta ne damo!: Jugoslavija in tržaško vprašanje 1945-1954
Bi se Jezus, če bi živel danes, izogibal družbenim omrežjem in virtualnim platformam ali pa bi bil ravno zato, ker ne bi želel biti preveč vzvišen, dejaven tudi virtualno? Bi si »umazal roke« z virtualnim veselim oznanilom ali pa bi najrazličnejše vsebine o njem objavljale le množice, ki bi se zgrinjale okrog njega? Z gosti o krščanstvu in novih medijih v 21. stoletju: duhovnik in vloger Martin Golob, pater in pisatelj Branko Cestnik; novinar Lojze Grčman, Aleteia; radijski voditelj Jure Sešek, Radio Ognjišče (posnetek pogovora z Avdiofestivala).
Kemik Matej Huš kljub mladim letom že dlje časa opozarja nase na številnih področjih znanosti in njene komunikacije. Kot prodoren raziskovalec na Kemijskem inštitutu preučuje vodikove tehnologije, kot pisec poljudnih prispevkov se pojavlja v slovenskih medijih, ob čemer je nedavno del teh povezal v knjigi Od kvarkov do zvezd. Je pa tudi mentor številnim mladim raziskovalcem in človek s pozitivnim odnosom do NOVOSTI, ki jih prinaša napredek v znanosti. O vsem tem spregovori v tokratnih Podobah znanja.
Kaj so značilnosti dobrega literarnega potopisa? V čem se loči od drugih literarnih zvrsti? V čem je poseben? Ali bo tudi umetna inteligenca pisala dobre in zanimive literarne potopise? O teh in drugih vprašanjih z dr. Andrejem Blatnikom, avtorjem potopisnega romana Tao ljubezni, Agato Tomažič, avtorico potopisnih reportaž, zbranih v knjigi Zakaj potujete v take dežele, in Ervinom Hladnikom Milharčičem, avtorjem potopisa Pot na Orient.
Ob pomoči večplastne, zadušljivo grenko-sladke pripovedi dveh prijateljev vstopamo v svet izgubljenih sanj, ranjene mladosti, potlačenih spominov in vojnih grozot. Zgodba se dogaja v obliki romanja med dvema mestoma, Amsterdamom in Sarajevom, ter simbolizira dialog dveh prijateljev. Ta sta se pogovarjala še v mirnem času, potem ko je bilo Sarajevo okupirano, in pozneje, ko so vojne grozote v Sarajevu minile. A skozi vse te skrite travme se nenehno preliva svetloba ljubezni do staršev, domovine, rojstnega mesta in iskrenega prijateljstva, ki ne pozna meja. Tenkočutna nit njunih pogovorov razkriva življenje Ismirja, ki je razpet med ljubeznijo do domovine in samoohranitvijo. Iz zgodb preostalih likov se postopoma riše relief njegovih fobij, s katerimi se mora soočiti. Kljub vsemu življenje neomajno teče dalje. V njegovem iskrenju se zrcalijo tudi upanje, človeška toplina in dobrosrčnost, s katerimi se Ismir osvobodi prekletih sanj in preboli vojno. Do pomiritve s samim seboj in svojimi zakopanimi strahovi pa se lahko dokoplje le v mestu svojega otroštva, ki ga je moral pustiti za sabo. Prevajalec: Aleš Kranjec režiser: Alen Jelen dramaturg: Matjaž Briški tonski mojster: Matjaž Miklič glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina lektorica: Tinka Kos fonetičarka: Mateja Juričan Nastopajo Ismir - Aleš Kranjec Nick - Tadej Pišek Ismirjev oče - Aleš Valič Ismirjeva mama - Silva Čušin Ostrostrelec - Valter Dragan Nickova mama - Vesna Jevnikar Amel - Urban Brenčič Stervadesa - Anja Novak Posneto v studiih Radia Slovevenija v septembru 2024. Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in ŠKUC gledališče; sofinancerja: Ministrstvo za kulturo in MOL – oddelek za kulturo
Radijska igra zastavlja in tematizira večna vprašanja umetnosti, duše, navdiha, občutka in razmerja med učencem in učiteljem. Med mojstrom Stradivarijem in njegovim pomočnikom poteka dialog o skrivnosti izjemnega zvena violin. Pisec izpostavlja hkrati tudi odnos med obrtnikom in umetnikom, ki uokvirja osrednjo zgodbo o nastanku zvoka. Mitološka zgodba o ciganu vključuje ljudske elemente, saj se mu pridružita še Vrag in Smrt in tako prerašča v pravo alegorijo. Režiser: Vinko Möderndorfer Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Mojster Stradivari - Zlatko Šugman Učenec - Jožef Ropoša Smrt - Jerica Mrzel Vrag - Polde Bibič Cigana - Majda Grbac Cigan - Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1997
V zbirki Studia humanitatis je v prevodu Katje Jenčič izšla monografija Uničenje evropskih Judov in s podnaslov Izbrana poglavja. Njen avtor Raul Hilberg je verjetno temeljno delo o zgodovini holokavsta objavil leta 1961, pozneje pa ga je smiselno zgostil in tako približal sodobnima bralki in bralcu. Hilberg v zgoščeni monografiji predstavi vsa poglavja holokavsta, od njegove predzgodovine, do sistematičnega kratenja državljanskih pravic Judov v Tretjem rajhu, nato operacije mobilnih ubijalskih enot, deportacije Judov v koncentracijska taborišča … Ne ustraši se niti zelo zahtevnih tem: med drugim analizira in sistematizira načine, katere preživetvene taktike so uporabljali Judje, zaprti v geto. Več o tematiki pove avtor spremne besede dr. Oto Luthar v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pri Založbi Pivec je letos izšel prevod romana Moje leto počitka in sprostitve ameriške pisateljice Ottesse Moshfegh, ki je v ZDA ob izidu leta 2016 naletel na odlične odzive in se je večkrat uvrstil tudi na lestvice najboljših romanov tistega leta. Črno-humorno zgodbo o mladem dekletu iz New Yorka, ki skuša življenjskim težavam ubežati s pomočjo dolgotrajne hibernacije, pri čemer ji pomaga trčena psihiatrinja dr. Tuttle s svojim gorečim predpisovanjem vseh mogočih psihofarmakov, je v slovenščino prevedla Miriam Drev. Prav zdaj prevaja že drugi avtoričin roman. Razgovorila se je o specifičnem okolju, upodobljenem v Moje leto počitka in sprostitve - privilegiranem, s potrošnjo in videzom obsedenim Manhattnom na prelomu tisočletja, njegovih kulturnih označevalcih in ženskem ponotranjenju idealov poznega kapitalizma. Z Miriam Drev se je pogovarjala Tina Poglajen.
Snemal je s takšnimi zvezdami, kot so Ray Charles, Mel Torme in Christina Aguilera. Gordon Goodwin je Big Phat Band ustanovil leta 1999. Do zdaj so izdali enajst plošč. Kar enajstkrat so bili nominirani za nagrado Grammy. Cedejka The Gordian Knot, ki jo predstavljamo danes, je nastala leta 2019. Gordon Goodwin's Big Phat Band - The Gordian Knot
Predvajali bomo skladbe z repertoarja priljubljenega orkestra Glenna Millerja v izvedbi slovenskih velikih zasedb: Big Banda RTV Slovenija in njegovih predhodnikov, Akademskega plesnega orkestra in zbora Carmina Slovenica.
Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Korekturno poslušanje: Rina Stanič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 1 Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija