Ars aktualno Moja skrivnost razpira svet otroških

Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost. Ta je nastala v koprodukciji Uredništva igranega programa našega radia in ŠKUC gledališča. Soavtorici scenarija sta Nina Kokelj in Saška Rakef Perko, ki je igro tudi režirala.

Ars aktualno Kaj je tehnika igličastega zaslona?

Retrospektiva na letošnji Animateki poteka v znamenju tehnike igličastega zaslona. Za ustvarjanje podobe animator, animatorka z različnimi predmeti pritiskata na zaslon, v katerem je več tisoč iglic. Ob pomoči osvetlitve, zaradi katere iglice rišejo sence, in fotoaparata, ki nastale podobe ujame, tako nastajajo bogate grafične podobe. Že skoraj sto let staro tehniko uporablja le malo ustvarjalcev, vendar pa je med njimi Kanadčanka Michele Lemieux, ki je tudi gostja letošnje Animateke in članica velike žirije.

Ars aktualno Momoko Seto: Potovanje regratove lučke

Med celovečerci na letošnji Animateki je tudi Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto. Film, ki je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka tudi sicer živi v Franciji), ima zanimivo izhodišče – 4 regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati nov dom. Film je narejen tudi v zanimivi tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je med drugimi prejel nagrado FIPRESCI na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju.

Ars aktualno Prihaja 41. festival LGBT filma

V Ljubljano se vrača 41. Festival LGBT filma, najstarejši festival kvir filma v Evropi in eden najpomembnejših dogodkov domače kvirovske kulture. Letos poteka med 8. in 15. decembrom, predstavil pa bo več kot 40 filmov z vsega sveta, številne goste in gostje, imel delavnice in bogat spremljevalni program.

Ars aktualno Decembrski sejem ilustracije ponovno vabi v Vodnikovo domačijo

Ilustracija je prima darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Odprtje sejma so letos pospremili z odprtjem nove knjigarne Pri kamniti mizi, ki obljublja sveže literarne izbore in živahen program. Sejem pripravlja Center ilustracije, ki deluje v okviru Vodnikove domačije. Več pa v pogovoru z vodjo centra in ilustratorko Mašo P. Žmitek.

Ars aktualno Prešernova nagrajenca sta Mateja Bučar in Saša J. Mächtig

Upravni odbor Prešernovega sklada je razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu J. Mächtigu. Mächtig je z ustvarjalnim, pedagoškim in intelektualnim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete, opus Mateje Bučar pa zaznamuje večmedijskost, ki koreografijo umešča zunaj zgolj gibalne umetnosti.

Ars aktualno Ta veseli dan kulture

Danes mineva 225 let, odkar se je v Vrbi na Gorenjskem rodil slovenski pesnik France Prešeren, in če se boste tako kot on v svoji znameniti pesmi danes vprašali Kam, je odgovor na dlani. V kulturne ustanove, seveda. V svojo družbo vabijo muzealci, gledališčniki, glasbeniki in številni drugi kulturni delavci, ki so za Ta veseli dan kulture pripravili javna vodstva po razstavah, uprizoritve predstav, delavnice in koncerte.

Ars aktualno SKS - o svetlobah Charlesa Julieta in Jeana-Pierra Siméona - Živa Čebulj in Nadja Dobnik

Na Slovenskem knjižnem sejmu so predstavili pet novih knjig pomembnih imen svetovne poezije, osredotočili smo se na dve – v knjižni obliki se v slovenskem prevodu prvič predstavlja francoski književnik Charles Juliet, v slovenščini prav tako manj znan pa je večkrat nagrajeni književnik Jean-Pierre Siméon, njegova Teorija ljubezni je po lanski izdaji njegove poezije šele druga knjižna izdaja tega avtorja. Oboje je izšlo pri založbi Hiša Poezije. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma. Gostji sta bili prevajalki Živa Čebulj in Nadja Dobnik.

Ars aktualno SKS - o Lászlu Krasznahorkaiju in madžarski književnosti z Marjanco Mihelič

S prevajalko Marjanco Mihelič smo se ozrli po madžarski književnosti, ki je bila v fokusu Slovenskega knjižnega sejma 2025, predvsem na delo letošnjega Nobelovca Lászla Krasznahorkaia in razmišljali, kaj nagrada pomeni za madžarsko književnost in medkulturni dialog. Pogovor je potekal v neposrednem prenosu v sredo 26. novembra iz studia na prizorišču sejma.

Ars aktualno Vito Žuraj, intervju s skladateljem opere Razcvet

Skladatelj osvetljuje izbiro tematike za novo opero in razkriva kompozicijske podrobnosti svojega dela.

Ars aktualno Animateka 2025 - kaj se obeta v prvem decembrskem tednu na 22. mednarodnem festivalu animiranega filma?

Direktor Animateke Igor Prassel v oddaji Gremo v kino med drugim razlaga o letošnji retrospektivi, posvečeni tehniki igličastega ekrana, o delu rezidenčnega umetnika Pierra-Luca Granjona, ki je ustvaril tudi festivalsko podobo letošnje izdaje Animateke, o celoverču Velika zgodovina zahodne filozofije, ki je le eden od celovečercev na letošnjem festivalu in o slovenskih filmih v programu.

Kulturna panorama Ta veseli dan kulture z razglasitvijo Prešernovih nagrajencev, zaključek EPK Gorica, Nova Gorica, položaj delavcev v kulturi, sejem ilustracije, prenova gradu Črnomelj,30 let Mestnega gledališča Ptuj, razstava od Picassa do Van Gogha

Teden je zaznamoval Ta veseli dan kulture, ko je minilo dve sto petindvajset let od rojstva pesnika Franceta Prešerna in smo izvedeli, kdo so letošnji Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada. Slavnostno se je zaključilo leto Nove Gorice - Gorice 2025, evropske prestolnice kulture. Kako živijo in delajo slovenski kulturni ustvarjalci je pokazala raziskava Poligon, na Vodnikovi domačiji v Šiški pa je mogoče obiskati sejem ilustracije. Grad Črnomelj je prenovljen in so ga ta teden odprli za javnost, Mestno gledališče Ptuj praznuje tri desetletja delovanja. Če bi si ogledali več kot šestdeset del od Picassovih pa v času nazaj vse do Van Gogha, jih boste našli v muzeju svete Katarine v Trevizu.

Naši umetniki pred mikrofonom Tjaša Mislej, dramatičarka in pisateljica: Za to delo moraš biti zelo vztrajen, celo trmast

Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej je ena najpomembnejših avtoric mlajše generacije. Za dramo Naše skladišče je prejela nagrado Slavka Gruma, besedilo pa je bilo vključeno tudi v lanski izbor za maturitetni esej iz slovenščine. Letos je v SNG Drama Ljubljana zaživela njena nova drama Prva beseda je mama, za katero je bila avtorica nominirana za nagrado Slavka Gruma in nagrajena na Draminem natečaju za izvirno dramsko besedilo. Radijsko izvedbo besedila smo jeseni kot petdelno serijo predvajali tudi na Radiu Slovenija. Tjaša Mislej se letos prvič predstavlja tudi kot pisateljica s svežo zbirko kratke proze Ocean na steni. O svojem aktualnem ustvarjanju in novih projektih govori v pogovoru s Kajo Novosel. Tonska mojstrica: Klara Otorepec

Likovni odmevi Yoshio Nakajima: ''Danes slikam z rdečo, jutri spet hodim s soncem''

Slikar, performer in vsestranski umetnik Yoshio Nakajima ustvarja že sedem desetletij. Pri štirinajstih letih je pobegnil od doma in se v iskanju svojega lastnega umetniškega izraza iz vaškega okolja preselil v velemesto, Tokio. Na začetku ustvarjalne poti sta ga navdihovala dadaizem in takrat sodobna japonska umetniška skupina Gutai. Pozneje se je preselil v Evropo, kjer živi in dela še danes. Navkljub častitljivi starosti, Nakajima ima kar 85 let, je na povabilo Galerije Vžigalica prišel v Ljubljano in svojo retrospektivo Umetnost je vedno naslednja možnost odprl z dolgim in živahnim performansom skupaj z umetnico Chico Fukushima. Pred mikrofon smo poleg umetnika povabili tudi poznavalca Nakajimove umetniške prakse dr. Williama Marottija, profesorja zgodovine na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu. Na povabilo oddelka za japonologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je Marotti ob razstavi pripravil tudi predavanje o Nakajimovem ustvarjanju. Nakajima je ustvarjal v obdobju, ki je bilo zaznamovano z umetniškim in političnim vrenjem. Njegovo delo simbolizira takraten izstop umetnikov iz muzejev in galerij ter upor proti konformizmu. Yoshio Nakajima, Ginza, Tokio, Japonska, 2023 © foto Sakae Okatomi / Arhiv družine Nakajima (izrez)

Svet kulture Moja skrivnost in XI. decembrski sejem ilustracije

Ilustracija je odlično darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev pa sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost, ki je nastala v koprodukciji našega radia in ŠKUC gledališča.

Gremo v kino Animateka: Potovanje regratove lučke in tehnika igličastega zaslona, Žlehtnoba – za vedno, 41. festival LGBT filma

Oglašamo se z Animateke, mednarodnega festivala animiranega filma, ki v tem tednu poteka v Ljubljani. Med celovečerci na sporedu je Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto z zanimivim izhodiščem – 4 regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati nov dom. Letošnji fokus je med drugim tudi na tehniki igličastega zaslona, pri kateri animator, animatorka podobo ustvarjata tako, da z različnimi predmeti pritiskata na zaslon, v katerem je več tisoč iglic. Ocenjujemo film Žlehtnoba: za vedno, ki zaključuje zgodbo muzikala z drugačnim pogledom na zgodbo Čarovnika iz Oza, saj je glavna junakinja zlobna čarovnica, in napovedujemo prihajajoči 41. festival LGBT filma, najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi.

Podobe znanja Kristina Gruden: S pomočjo gliv do manjše uporabe pesticidov in gnojil

Vse pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebne krize, ogrožajo pridelavo hrane. Rastline so podvržene različnim dejavnikom stresa, ki imajo še večje posledice takrat, ko si sledijo drug za drugim. Med ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu so tudi izboljšave sort, da bi poljščine postale odpornejše na vročino, sušo, poplave ter tudi na škodljivce in bolezni.

Svet kulture 30 let Mestnega gledališča Ptuj

Pred natanko 30 leti je mesto Ptuj po politični ukinitvi leta 1958 spet dobilo Mestno gledališče. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor se bo s koncertom Italijanske resonance začel 3. koncert 13. cikla Carpe artem.V galeriji Epic v Novi Gorici je na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vabljeni k poslušanju!

Izšlo je Lanling Xiaoxiaosheng: Slivov cvet v zlati vazi

Na knjižnem sejmu smo lahko videli pet knjižnih novosti iz najnovejšega, šestega letnika zbirke Klasična Beletrina (Beletrina), v tokratni epizodi Izšlo je pa lahko izveste več o morda najbolj zanimivem romanu petega letnika. To je roman Slivov cvet v zlati vazi, ki naj bi ga oziroma ga je napisal Lanling Xiaoxaiosheng. Domače bralke in bralci poznajo roman pod naslovom Lepe gospe z bogatega dvora, ki je izšel v kar treh izdajah. Omenjeno verzijo je iz nemščine prevedel Ivan Skušek, najnovejšo pa je prevedla iz izvirnika Katja Kolšek. Roman, ki je zelo obsežen in vsebuje sto natančno strukturiranih poglavij, lahko tako beremo v zgolj v izsekih: Skuškov prevod (leta 1965 je izšla tretja izdaja) vsebuje uvodnih devetinštirideset poglavij romana, objava Katje Kolšek pa od vključno dvainšestdesetega poglavja do vključno devetinsedemdesetega. Morda je kdo ob tem podatku pomislil, da je škoda, da ni izšel še obsežnejši izbor ali pa celoten roman, toda tudi tako objavljeni roman nudi bralki in bralcu otipljiv vpogled v zelo zanimivo literarno delo, ki med vrsticami pripoveduje o družbenem in osebnem razkroju v dinastiji Ming. Romaneskni junak Ximen Qing je povzpetnik in ne pozna meja, tudi v ljubezenskem življenju ne. Tako sprejme afrodiziak od indijskega meniha, afrodiziak, zaradi katerega pozneje tudi umre. Zaradi erotičnih prizorov avtorica spremne besede v naslovu omeni tudi sintagmo obscena literatura. Več o romanu pa pove Katja Kolšek v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa še kratek odlomek iz romana v kitajščini in daljši v slovenščini. Nikar ne zamudite.

Razgledi in razmisleki Nagrada mira 2025: Tanja Petrič in Marija Švajncer

Ženski odbor Slovenskega centra PEN od leta 2013 podeljuje literarno nagrado mira; namenjena je ne le literarnemu ustvarjanju, temveč tudi navzočnosti v družbi. Na Slovenskem knjižnem sejmu so v petek razglasili letošnji prejemnici nagrade mira . Med petimi nominirankami sta jo po izboru strokovne žirije prejeli prevajalka Tanja Petrič in filozofinja, pisateljica in pesnica Marija Švajncer. Foto: Nik Erik Neubauer

Svet kulture Ta veseli dan kulture, Prešernovi nagrajenke in nagrajenci ter Poligonova raziskava o razmerah v kulturno-ustvarjalnem sektorju

Na današnjo obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna vsako leto obeležujemo neformalni praznik Ta veseli dan kulture. Obletnico Prešernovega rojstva je tudi letos pospremila novinarska konferenca Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je prinesla nova imena prejemnic in prejemnikov Prešernovih nagrad ter nagrad Prešernovega sklada 2026. Kreativni center Poligon pa je pripravil in objavil peto raziskavo o delovnih in življenjskih pogojih delavk in delavcev v slovenskem kulturno-ustvarjalnem sektorju.

Glasovi svetov Neeksplodirane letalske bombe, ignorirana dediščina druge svetovne vojne

Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Neeksplodirane letalske bombe iz druge svetovne vojne še vedno ležijo pod Mariborom in drugod po Sloveniji. »V Sloveniji nimamo sistema, ki bi preprečeval gradnjo na bombah. Vprašanje ni, ali bo eksplodirala. Vprašanje je, kdaj,« pravi zgodovinar Sašo Radovanovič, ki ocenjuje, da je pod največjim slovenskim mestom ob Dravi še vsaj dva tisoč neeksplodiranih bomb. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? V oddaji Glasovi svetov sodelujejo: zgodovinar Sašo Radovanovič, preživela Helena Kolarič, direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, vodja oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, podpolkovnik Bohuslav Kuda iz oddelka za strelivo Policije Češke republike, poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, vodja skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič in pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko. Fotografija: Dezaktiviranje neeksplodirane letalskem bombe leta 1945. Foto: Pekel na zemlji in na nebu, Žrtve bombardiranja Maribora 1944-1945 (S.R.), izrez

Musica noster amor Ton Koopman, Julija Ležneva, Lozanski komorni orkester in brezčasni Mozart

Glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta je brezčasna; nikoli je ni preveč, v izvedbah odličnih glasbenikov pa se je prav tako ni mogoče naveličati. Tokrat smo iz bogatega arhiva koncertnih posnetkov, ki jih v izmenjavi ponuja Evroradio, za predvajanje izbrali posnetek koncerta, ki je bil 5. novembra letos v Gledališču Beaulieu v Lozani. Tam je nastopil Lozanski komorni orkester, ki ga je vodil eden vodilnih strokovnjakov za glasbo starejših obdobij Ton Koopman. Spored je bil v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka se je v dveh vokalno-instrumentalnih delih – solističnemu motetu Exsultate, jubilate, K. 165 in ariji Voi avete un cor fedele, K. 217 – predstavila priznana ruska sopranistka Julija Ležneva, spored pa so dopolnile še uvertura k operi Čarobna piščal, Serenata notturna v D-duru, K. 239 in Simfonija št. 38 v D-duru, ‘Praška’.

Nedeljsko operno popoldne Operna muza

izpod peres Jommellija,Wagnerja, Mozarta, Verdija, Dutilleuxa in Puccinija.

Evroradijski koncert Simfonični orkester Praškega radia, dirigent Robert Jindra in solista: organist Christian Schmitt in pianist Marek Kozák

Simfonični orkester Praškega radia z dirigentom Robertom Jindro in gostoma organistom Christianom Schmittom in pianistom Markom Kozákom se je 3. novembra letos z deli Samuela Barberja, Julessa Masseneta in Camilla Saint-Saënsa predstavil v dvorani Bedřiha Smetane v Mestni hiši v Pragi.

Glasbena skrinjica Umetnine, ki so navdihnile glasbo CXI: Konstantinos Stilianu – II. Od solze do gibanja

Drugi del trilogije o ciklu 12 preludijev grško-ciprskega skladatelja Konstantinosa Stilianuja nas vodi od Campinovega objokanega angela do Matissove Ure klavirja. V tem delu glasba prehaja iz tišine v gibanje, iz čustva v človeški korak – umetnosti, ki postane življenje.

Sobotni operni večer Kaija Saariaho: Adriana Mater iz Rima

Zgodba o preobrazbi in večdimenzionalni perspektivi notranjega življenja – prvič na naši valovih.

Na krilih pesmi Sibile, 23. del

Sibilinska prerokba je judovskega izvora in je nastala v drugem stoletju pred Kristusom. Preroško izročilo Sibile, kot pričajo Heraklit, Ovid, Vergil, izvira iz prvotnega prebivalstva Sredozemlja. S tem imenom so označevali device, ki so v stanju zamaknjenosti po Apolonovem navdihu napovedovale tesnobno usodo. Bile so bajeslovne osebnosti, včasih tudi resnične, če prisluhnemo Pavzaniju, ki je zapisal, da je v lidijskem mestu Eritra prebivala Sibila, ki je imela 990 let. Prav toliko je bila stara druga Sibila, ki je živela v neki jami blizu Kum v Italiji. Sibilinske prerokbe oziroma pesmi o Sibilah najdemo že v prastarih aramejskih napevih, pozneje pa med drugim tudi v glasbi Tommasa de Celana, Orlanda di Lassa, Richarda Wagnerja in Carla Orffa, ki je silovitost sibilskih prerokb zajel v apokaliptični viziji svojega zadnjega dela Temporum Fine Comoedia.

Oddaljeni zvočni svetovi Bara, Madagaskar 2

Ljudstvo Bara je polnomadsko ljudstvo, ki živi v notranjosti južnega Madagaskarja. V preteklosti je bilo po večini razdeljeno v različna kraljestva znotraj območja, kjer živi, kljub temu pa je ohranilo tudi veliko skupnega izročila. Glasba ljudstva Bara je raznovrstna in bogata, pa najsi gre za petje ali za številna zanimiva glasbila. Srečali smo se že z glasbo kot sestavnim delom obredij, tokrat spoznavamo predvsem tradicionalna glasbila.

Zborovski panoptikum Evroradijski božični koncert Ubi caritas et amor

Letošnja slovenska božična zgodba z naslovom UBI CARITAS ET AMOR/KJER JE RESNIČNA LJUBEZEN vodi po poti različnih slogov in glasbenih govoric od brezmadežnega spočetja prek adventnega časa pa vse do božiča. Slovenski evroradijski božični koncert bo v petek, 12. decembra, ob 19.30 v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani. Na programu Ars ga boste lahko spremljali dva dneva pozneje, v nedeljo, 14. decembra, ob 17.00. Nastopili bodo Komorni zbor Glasbene matice Ljubljana z umetniškim vodjem Sebastjanom Vrhovnikom, Ansambel za zgodnjo glasbo Audíte! in povezovalec Renato Horvat. Program Ars Radia Slovenija koncert pripravlja skupaj z Glasbeno matico Ljubljana in Kulturnim društvom Schellenburg – oziroma Sakralnim abonmajem uršulinske cerkve. Zato so naši gostje Veronika Brvar, predsednica Glasbene matice Ljubljana, Diana Novak, snovalka sakralnega abonmaja, Janez Jocif, umetniški vodjo ansambla Audite!, in Sebastjan Vrhovnik, umetniški vodja Komornega zbora Glasbene matice Ljubljana.

Zborovski koncert Glasba Henryja Purclla in družine Bach

Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Monteverdi in Angleških baročnih solistov pod vodstvom Jonathana Sellsa. Na letošnjem Festivalu v Edinburghu so avgusta letos uzvočili Händlovo, Bachovo in Purcllovo glasbo.

Recital Trio Orelon: Joseph Haydn, Anton Stepanovich Arensky, Ludwig van Beethoven in Fritz Kreisler

Tokrat se bomo posvetili triu Orelon s člani: violinistko Judith Stapf, violončelistom Arnauom Roviro i Bascomptejem ter pianistom Marcom Sanno. V samo nekaj letih je trio osvojil prestižne nagrade na več vodilnih svetovnih tekmovanjih komorne glasbe, med drugim: prvo nagrado in nagrado občinstva na mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD v Münchnu, prvo nagrado in posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju komorne glasbe v Melbournu ter prvo nagrado in posebno nagrado na tekmovanju Schubert in moderna glasba v Gradcu. Samo kot zanimivost še dodajmo, da ime »Orelon« izvira iz esperanta. Pomeni »uho«, ki simbolizira umetnost pozornega poslušanja njihove glasbe.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Dušan Bavdek in Igor Štuhec

V uri, ki jo vsak petek namenimo glasbi slovenskih skladateljev, bomo tokrat poslušali dela Dušana Bavdka in Igorja Štuheca, v katera sta skladatelja vpletla klasicistični duh.

Jazz Ars Pianist Oscar Peterson – ob stoletnici rojstva

Letos mineva sto let od rojstva slovitega pianista Oscarja Petersona. Bil je eden najpomembnejših pianistov z izjemno tehniko, primerljivo le z njegovim vzornikom Artom Tatumom. Njegova hitrost igranja, spretnost ter občutek za swing so bili prav osupljivi. V izbiri akordov, harmonij in intervalov je ostajal zvest tradiciji bluesa, njegovo igranje odseva popolno poznavanje klasične pianistične literature.

Jazz Ars Stoletnice jazzovskih glasbenikov v letu 2025 I.

V oddaji bomo predvajali skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo skladatelja Martyja Paicha, pianistke Barbare Carroll, pihalcev Jamesa Moodyja, Kathy Stobart, Gena Ammonsa in Dava Pella, pozavnista Ala Greya, pevca Jimmyja Scotta, pianista Oscarja Petersona in trobentača Bennyja Baileya.

Jazzovska jutranjica Jazzovska jutranjica

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Jazz avenija Kitarist Christian Escoude

V oddaji se bomo posvetili glasbi francoskega kitarista Christiana Escoudeja. Igral je mešanico bebopa in gypsy jazza z uporabo vibrata in portamenta. Njegov opus obsega okrog 50 albumov.

Samo muzika Borut Bučar – 90-letnik

Oddajo smo namenili klarinetistu Borutu Bučarju, enemu redkih slovenskih jazzovskih glasbenikov, ki se je posvetil predvsem klarinetu in ostal vso svojo glasbeno pot zvest tradicionalnemu jazzu. Borut Bučar pri svojih častitljivih 90-ih letih še vedno igra, snema in nastopa. Napovedani koncert Swingarija, predviden za 14. december v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, je zaradi bolezni odpovedan.

Jazz Ars Saksofonist Art Pepper – ob stoletnici rojstva

Letos mineva sto let od rojstva slovitega saksofonista Arta Pepperja. Bil je eden najbolj odličnih solistov na alt saksofonu. S svojo izvrstno tehniko igranja in z melodično inventivnostjo je očaral občinstvo in kritike. Toda zasvojenost z različnimi substancami ga je nenehno oddaljevala od popolnega uspeha.

Tretje uho Chick Corea - Trilogy 3

Bobnar Brian Blade, kontrabasist Christian McBride in pianist Chick Corea so skupaj delovali od leta 2013 in izdali tri plošče.

Jazzovska jutranjica Jazzovska jutranjica

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Jazz session BNR Big Band & Vladimir Nikolov

Bolgarski nacionalni jazzovski orkester je tokrat povabil v goste Vladimirja Nikolova. EBU koncert.

Orkestralni jazz Brian Lynch - The Omni-American Book Club

Prvega grammyja si je prislužil leta 2007 s ploščo Simpatico, skupaj z Eddiejem Palmierijem, naslednji grammy pa je prišel s ploščo The Omni-American Book Club. K sodelovanju je povabil kar nekaj uglednih gostov - to so bobnar Dafnis Prieto, saksofonist Jim Snidero, David Liebman, Donald Harrison in flavtist Orlando Maraca Valle ter violinistka Regina Carter. Vse skladbe in priredbe so njegovo delo.

Jazz avenija Saksofonist Chris Potter

Big Band RTV Slovenija bo osemdesetletnico delovanja počastil s koncertom s slovitim solistom ? saksofonistom in skladateljem Chrisom Potterjem. Na jubilejnem koncertu v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo Potter v petek, 28. novembra ob dvajsetih skupaj z našim velikim orkestrom izvedel izbor iz železnega džezovskega repertoarja in tudi nekaj svojih avtorskih skladb v novih aranžmajih.

Kratka radijska igra Robert J. Fox: Bajka

Ljubezenska bajka sledi dogajanju od prvega pogleda in hipni naklonjenosti do snubitve in sanjskega konca. Mar ni življenje čudovito? Režiser in prevajalec: Jože Valentič Prevajalec: Vlado Senica Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Tomo Pirc Pripovedovalka – Violeta Tomić Zaljubljenec – Bojan Emeršič Zaljubljenka – Nataša Barbara Gračner Mama – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992.

Kratka radijska igra Mateja Perpar: Zapeljivka

V nizu telefonskih pogovorov med žensko na tako imenovani vroči liniji in naključnim klicateljem se namesto pričakovanega erotičnega pogovora razvije nekaj veliko bolj intimnega. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Zapeljivka – Polona Juh Moški glas – Sebastian Cavazza Glas na odzivniku – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2013.

Radijska igra France Prešeren: Krst pri Savici

Veliko epsko pesnitev o boju med Kristjani in poganskimi Slovani v Karantaniji prepreda nesrečna ljubezenska zgodba Bogomile in Črtomira, enega izmed antoloških parov slovenske literature. Radijsko igro predvajamo ob včerajšnjem neformalnem prazniku ta veseli dan kulture. Pesnik – Polde Bibič Pripovedovalec – Aleš Valič Črtomir – Pavle Ravnohrib Bogomila – Vesna Jevnikar Duhovnik – Kristijan Muck Starosta – Janez Albreht Prvi glas – Zvone Hribar Drugi glas – Jožef Ropoša Tretji glas – Andrej Nahtigal Ženski glas – Judita Hahn Kreft Režiserka, prirejevalka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1991

Radijska igra Tone Čufar: Polom

Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, to pa je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Radijsko igro na program uvrščamo ob 120. obletnici rojstva delavskega pisatelja, pesnika in dramatika ter 80-letnici Gledališča Toneta Čufarja Jesenice. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa Posneto na Jesenicah oktobra 2007

Radijska igra John Berger: Na poroko

Sedemnajstletna Ninon pred poroko z Ginom izve, da je okužena z virusom HIV. Kljub temu se njen zaročenec noče odreči poroki z njo. Priprave na obred so tako glavni motiv dogajanja igre, ki prikazuje zemljepisno in duhovno potovanje treh junakov na poroko: Ninon, njenega očeta Jeana in njene matere Zdene. Režiserka: Irena Glonar Prevajalka: Tatjana Kuk Prirejevalec: Simon McBurney Dramaturg in prirejevalec: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Ninon – Saša Mihelčič Gino – Uroš Smolej Zdena – Bernarda Oman Jean – Ivo Ban Rekla Pad – Milena Zupančič Tomas – Igor Samobor Marella – Nina Valič Kuhar – Aljoša Ternovšek Gostilničar – Zvone Hribar Doktor Gastalci – Boris Juh Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2001.

Kratka radijska igra Kaja Novosel: Sanjam

Avtorica dogajanje postavi v taksi na križišču, kjer semafor ne deluje in promet stoji. V taksiju je mlada noseča ženska, ki noče roditi. Monolog ženske prevladuje nad skopim pogovorom s taksistom. Giblje se na tanki meji med sanjami in resničnostjo, vprašanje pravega obstoja nosečnosti in rojstva pa do konca ostane nedorečeno. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska s trebuhom – Maša Grošelj Taksist – Vid Klemenc Pia in Lea – Tamara Avguštin Igrali so še – Alen Jelen, Heidi Pungartnik in Suzana Tratnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2022.

Radijska igra Ilja Hurnik: Stradivariana

Dela češkega avtorja so duhovita in domiselna, s prefinjenim humorjem in ironijo, hkrati pa jim ne manjka filozofskih in etičnih razsežnosti. Izrazit sestavni del njegovih iger je tudi glasba, to se pokaže tudi v solu treh slavnih Stradivarijevih violin. Prva zgodba pripoveduje, kako živčno občutljivi, prepirljivi in večno razburjeni Stradivari najde duševni mir šele potem, ko z višin Parnasa vidi, da na njegovo violino igra sam virtuoz Paganini. Druga zgodba je parodija na kriminalke s Sherlockom Holmesom in doktorjem Watsonom. Tretja zgodba je komična pripoved o tem, kako poskušata praški znanstvenik in njegova kolegica dobiti stradivarko, na katero romski kapelnik igra ciganske godbe. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Ilja Hurnik Glas – Maja Sever Stradivari – Zlatko Šugman Apolon, Giogugu – Slavko Cerjak Favn – Aljoša Ternovšek Paganini – Zvone Hribar dr. Watson – Ivo Ban Holmes, Rektor – Jurij Souček Lady Oberon – Ljerka Belak Spremljevalec, Komisar – Andrej Nahtigal Graewen, Profesor – Branko Šturbej Docentka – Nataša Barbara Gračner Kapelnik – Dare Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1998

Radijska igra Goran Vojnović: V iskanju izgubljenega jezika – 2. del

Prostor ob slovensko-italijanski meji je od nekdaj občutljivo območje, ki se predvsem na italijanski strani stežka celostno sooča z dogajanjem v času italijanskega fašizma. V drugem delu se brata z različno zgodovino, politično usmeritvijo in prepričanjem srečata v svoji stari kmečki rojstni hiši na Krasu, kjer se očitno razkrijeta subjektivnost in izmuzljivost spomina. Skozi psihološki razrez likov in njihove družinske drame igra ubira pot spominov polpretekle zgodovine, njenih krivic in zamolčanih skrivnosti. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar Giuseppe Materazzi/Marjan Ramovš – Radoš Bolčina Stane Ramovš – Aleš Valič Anna Vieri/Ivana Župančič – Urška Taufer Metka Ramovš – Vesna Pernarčič Mateja Ramovš – Lara Fortuna Franc Žnidaršič, rojen Vatovec – Gorazd Jakomini Uredništvo igranega programa Posneto v vili Zlatica in studiih Radia Slovenija junija 2025 Igra je nastala v koprodukciji, za katero so poskrbeli Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program in 3. program Radia Slovenija – Program Ars

Radijska igra Pavle Zidar: Romeo in Julija

Zidar je bil eden najbolj plodovitih slovenskih pisateljev; v svojih delih je prikazoval sončne in senčne plati sodobne eksistence. V romanu, ki je izšel leta 1973, je ustvaril pronicljivo podobo ljubezni, himno plemenitemu čustvu in hkrati banalno zgodbo o njenih vsakdanjih razsežnostih, vse pa je presvetlil z metaforično bogatim jezikom. Režiser: Aleš Jan Prirejevalec: Jaša Zlobec Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Jože Blagovič Ernest - Boris Juh Marija, njegova žena - Milena Zupančič Mladenič - Radko Polič Mladeničeva žena - Mojca Ribič Mladeničev odvetnik - Rudi Kosmač Ženin odvetnik - Andrej Kurent Sodnik - Jurij Souček Melita, natakarica - Duša Počkaj Mati - Ivanka Mežan Župnik - Vladimir Skrbinšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1974

Kratka radijska igra Kaja Novosel: Želja

Kratka radijska igra iz novembrskega cikla mlade avtorice se dogaja v trenutku, ko se je v krožnem križišču pokvaril semafor in je promet obstal. Med stoječimi avtomobili je tudi avtobus z le dvema potnikoma. Razvije se pogovor med njima in voznikom. O željah, o tem, ali ima smisel želeti si tudi kaj nedosegljivega ... Skozi vsakdanji pogovor pa pronica slika s socialnimi konotacijami. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Fonetičarka: Suzana Köstner Lektorica: Saša Grčman Voznik avtobusa - Blaž Šef Potnica - Janja Majzelj Potnik - Matija Rozman Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2022.

Kratka radijska igra Sabina Koželj Horvat: Deset

Igra je priredba kratke zgodbe, nagrajene na radijskem anonimnem natečaju. V njej potnica nič hudega sluteč potuje z vlakom, k njej pa prisede sopotnik, obseden s številom deset, ki si ga kot življenjski postulat zastavlja na vseh področjih. Ko si potnica ob njegovem odhodu iz kupeja le oddahne, pa jo čaka novo, podobno presenečenje ... V absurdni zgodbi je mogoče svet ugledati tudi iz popolnoma drugačne, absolutno številske perspektive. Režiserka: Špela Kravogel Prirejevalka: Suzana Tratnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska - Saša Mihelčič Potnik - Saša Tabaković Potnica - Maja Končar Glas iz zvočnika - Igor Velše Sprevodnik - Uroš Potočnik Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija marca 2022.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Na drugo adventno nedeljo neposredno prenašamo mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop, s petjem sodeluje otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja. Umetniški vodja je Miha Zupanc Kovač.

Musica sacra Ob prazniku Brezmadežne - Pesmi Device Marije kralja Alfonza Kastiljskega X. Modrega

Cantigas de Santa Maria je zbirka enoglasnih (solističnih) pesmi, ki jih tradicionalno pripisujejo špansko-nemškemu kralju Alfonzu Kastiljskemu X. Modremu, čeprav so pravi avtorji verjetno po večini glasbeniki in pesniki z njegovega dvora, sam pa je avtor le nekaterih, čeprav je bil poznan kot pesnik kot skladatelj. A kakorkoli. Mnogo bolj kot avtorstvo je pomembna vsebina teh zanimivih in nenavadnih srednjeveških pesmi – prav vsaka namreč omenja čudeže Device Marije, ki jih je naredila v najrazličnejših okoliščinah.

Sledi večnosti Svet, drugačen od sanj - zgodba o veri, mladosti in iskanju poti z Lucijo Čakš

V romanu Svet, drugačen od sanj spremljamo zgodbo odrasle ženske Eve, ki nam skozi pisma pripoveduje o času, ko je bila še gimnazijka. Eva, ki je verna, se sooča s številnimi vprašanji in izzivi – povsem življenjskimi. Precej zanimiv preobrat se zgodi po obisku festivala Stična mladih, ki jo postavi v položaj, ko mora na določene stvari pogledati drugače, kot je bila vajena. Naša gostja je avtorica romana Lucija Čakš.

Musica sacra Na 1. adventno nedeljo - z glasbo upanja in svetlobe

Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.

Sedmi dan Začetek adventnega časa: priložnost za duhovno prenovo

Adventni čas je priprava na praznik rojstva Jezusa Kristusa. Ta čas je zelo pomemben v liturgičnem letu, za verujoče pomeni tudi obdobje duhovne prenove. O pripravah na Božični praznik bo govorila asistentka na TEOF dr. Cecilija Oblonšek.

Bogoslužje Prenos maše iz Mengša

Na 1. adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Mihaela v Mengšu. Mašuje župnik Marko Košir. Mešani pevski zbor svetega Mihaela vodi Andrej Levec. Na orgle igra Ana Kešnar.

Sledi večnosti Škof Erniša: Želim si, da Evangeličanska cerkev stoji ob strani slehernemu človeku

Dr. Aleksander Erniša, novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi, na prvo adventno nedeljo prevzema škofovske naloge za šestletni mandat. Poudarja, da si želi, da bi Evangeličanska cerkev stala ob strani slehernemu človeku, ne glede na versko pripadnost, barvo kože, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine. Naloga duhovnice ali duhovnika je, da ljudem odpira vrata cerkve, ne pa da jih zapira, pravi Erniša. Je duhovnik, ki je pred leti blagoslovil istospolni par, zato ne nasprotuje istospolnim porokam; v posebnih okoliščinah dopušča tudi splav – vse v duhu osebne odgovornosti človeka pred Bogom in svobodne volje.

Sedmi dan 800 let od prihoda Frančiškovih manjših bratov na Goriško

Sredi novembra so v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici nad Novo Gorico priredili mednarodni simpozij ob 800-letnici prihoda Frančiškovih manjših bratov v Gorico – in s tem tudi na slovensko ozemlje. Simpozij je ponudil priložnost za pregled najpomembnejših etap v stoletjih delovanja različnih frančiškovskih redov – pa tudi za vprašanje o izzivih, s katerimi se spopadajo redovniki danes. O tem v tokratni oddaji Sedmi dan. foto: Tamino Petelinšek

Bogoslužje Prenos maše iz Rogaške Slatine

Na praznično nedeljo Kristusa kralja vesoljstva bomo neposredno prenašali sveto mašo iz cerkve Svetega križa v Rogaški Slatini. Maševal bo župnik Jože Vehovar. Zbor bo vodila Tanja Pirš, na orgle bo igrala Jelka Belcer.

Musica sacra Ob godu sv. Ceciilije - s skladateljico, glasbeno pedagoginjo in organistko s. Diano Novak

Ob godu sv. Cecilije, zavetnice glasbenikov, še posebej tistih, ki se ukvarjajo s sakralno glasbo, smo v studio povabili uršulinsko redovnico in vsestransko glasbenico – skladateljico, organistko in glasbeno pedagoginjo – s. Diano Novak. O svojem glasbenem delovanju in življenju se bo ob izbrani glasbi pogovarjala z glasbeno urednico Polono Gantar.

Sledi večnosti Odločitev za redovništvo: zgodba Beti Žust

26-letna Beti Žust se je odločila za življenjsko pot, ki je za mnoge skrivnostna, za njo pa posebej navdihujoča. Sprejela je odločitev, da bo redovnica, pot do tja pa jo vodi v skupnosti Marijinih sester čudodelne svetinje v Ljubljani. Ali je takšna odločitev in pot enostavna? Kdaj je pravzaprav dozorela odločitev, da se posveti Božji poti?

Humoreska tega tedna Giovanni Boccaccio: Ciappelletto

Sredi 14. stoletja je Italijo prizadela epidemija kuge, deseterica mladih se pred njo zapre v podeželsko vilo in si v izolaciji krajša čas s pripovedovanjem zgodb o iznajdljivosti in potegavščinah enih oziroma neumnosti drugih. Prva zgodba pripoveduje o Ciappellettu, ki je s krivo izpovedjo po smrti kljub hudim grehom obveljal za svetnika. Prevodl Andrej Budal, radijska priredba Matej Juh, interpretacija vlog Tone Gogala, Jernej Kuntner, Gaber Kristjan Trseglav in Uroš Potočnik, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Nejc Zupančič in Urban Gruden. Režija Jože Valentič. Posneto maja 2018.

Lirični utrinek Ekaterina Josifova: Pod streho zime

Ekaterina Josifova (1941–2022) je bila bolgarska pesnica in mladinska pisateljica, delala pa je tudi kot visokošolska profesorica, novinarka in glavna urednica literarnega almanaha. Izdala je več kot deset pesniških zbirk, pisala pa je tudi za otroke. Pesem Pod streho zime je prevedla Namita Subiotto. Prevajalka Namita Subiotto, interpretka Mojca Funkl, režiser Igor Likar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2015.

Literarni nokturno Czesław Miłosz: Ponovno najdenje

Poljski pesnik Czesław Miłosz (1911–2004) se je rodil v kraju Šeteniai v Litvi. Študiral je v tedanjem poljskem Wilnu, zdaj Vilni, in v Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil član poljskega odporniškega gibanja. Od leta 1946 do 1950 je bil poljski kulturni ataše v Washingtonu in Parizu, leta 1951 pa je v Franciji zaprosil za politični azil. Od leta 1960 je živel v Združenih državah Amerike in bil sedemnajst let profesor slavistike na univerzi v Berkeleyju. Pisal je refleksivno poezijo, angažirano kratko prozo, romane, razprave in avtobiografska besedila. Leta 1991 je prvič po letu 1939 obiskal Litvo, leta 2000 pa se je preselil v Krakov, kjer je leta 2004 tudi umrl. V slovenščini je doslej izšlo pet knjig zbranih pesmi Czesława Miłosza v prevodu Jane Unuk, tokrat pa ga bomo slišali v prevodu Katarine Šalamun-Biedrzycke, in sicer štiri pesmi iz zbirke Kronike iz leta 1987. Prva pesem v tem izboru z naslovom Ponovno najdenje je nastala leta 1943. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Izbrana proza John Banville: Morje

John Banville (1945) velja za vrhunskega proznega stilista in za enega najboljših literarnih ustvarjalcev ob koncu 20. in na začetku 21. stoletja na Irskem. Njegov opus romanesknih del je precej obsežen, s svojim romanom Morje pa si je leta 2005 prislužil ugledno literarno nagrado booker. Prvoosebni pripovedovalec in glavni lik romana je umetnostni zgodovinar Max Morden, ki se vrne v obmorsko vasico, v kateri je kot otrok preživljal počitnice. Vrne se zato, da bi pobegnil pred mislijo na smrt nedavno preminule žene in se spoprijel s travmo iz otroških let. Roman je hkrati sprava s smrtjo ter globoko premišljevanje o identiteti in spominjanju. Osmega decembra bo minilo 80 let od rojstva tega pomembnega irskega književnika. Interpret Zvone Hribar, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednik oddaje in prevajalec Matej Juh. Produkcija 2006.

Lirični utrinek Aleksander Sergejevič Puškin: Zimska pot

Aleksander Sergejevič Puškin je eno največjih imen ruske romantike in ruske književnosti nasploh. Času primerno smi izbrali pesem Zimska pot. Prevajalec Mile Klopčič, interpret Ivo Ban, režiser Alen Jelen, tonski mojster Andrej Kocan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2011.

Literarni nokturno Niko Kuret: Miklavžev obisk

Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 17/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Lirični utrinek Maithreyi Hughes: Zaščita

Maithreyi Hughes je indijska pesnica, pisateljica in nagrajena literarna prevajalka iz kanareščine v angleščino. Živi v Walesu. Prvi roman Sylvia je napisala v angleščini, drugega, z naslovom Hettavara Naru, v kanareščini. Poezijo, ki jo objavlja v številnih revijah, piše v angleščini in pri tem pogosto izhaja iz posrečenih naključij in dvoumnosti v jeziku. Tik pred izidom je njena prva pesniška zbirka. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpret Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.

Literarni nokturno Rainer Maria Rilke: Časoslov

V letih 1899 in 1900 je Rainer Maria Rilke potoval po Rusiji in tam doživel krščanstvo, kot ga dotlej ni poznal. To svojo duhovno izkušnjo je ubesedil tudi v obsežnem pesemskem ciklu z naslovom Časoslov, ki je pri bralcih izjemno uspel, stoletje in več po izidu pa cikel še vedno prepriča z enostjo metafizične in individualne izkušnje. V slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča je Časoslov izšel leta 2008, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite nekaj značilnih pesmi iz cikla ob 150. obletnici pesnikovega rojstva. Prevajalec Gorazd Kocijančič, režiser Jože Valentič, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2008.

Literarni večer Niko Grafenauer: Zares sam si samo z viškom sebe

Ob 85-letnici Literarni večer namenjamo Niku Grafenauerju. Grafenauer je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbenopolitičnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski družbeni in kulturni prostor. Brez njega, brez njegove strastne predanosti vrednotam, za katere je živel, bi bilo marsikaj, ne le slovensko literarno prizorišče, povsem drugače. Tokrat se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni. Avtorja literarnega dela: Niko Grafenauer, Tina Kozin; avtorica scenarija: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpreta: Matija Rozman, Matej Puc; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Hudej; mojster zvoka: David Lap; produkcija: 2020.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 16/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širši publiki in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Neposredni prenos Simfoniki z Gaetanom Lo Cocom

Četrti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Gaetano Lo Coco George Gershwin: Kubanska uvertura Leonard Bernstein: Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita (različica iz leta 1919) (dodatek) George Gershwin: Walking the Dog (točka iz glasbe za film Shall We Dance) (prir. Ingo Luis)

Neposredni prenos Vito Žuraj: Razcvet v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o Aurelii, ženski srednjih let, ki ob ljubezni doživi razcvet nato pa izve, da je neozdravljivo bolna.

Neposredni prenos Podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič

Tudi letos v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma spremljamo slovesno podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič. Letos dogodek režira Klemen Markovčič, podelitvi nagrad pa sledi interpretacija odlomkov iz nagrajenih del ter pogovor z nagrajencema oz. nagrajenkama.

Ars humana Družbena omrežja in kulturniki: med promocijo in angažmajem - Ars na 41. Slovenskem knjižnem sejmu

Kako kultura in kulturniki živijo na družbenih omrežjih? So jim v pomoč pri promociji svojega dela? In ali kulturniki z izražanjem svojih mnenj na družabnih omrežjih predstavljajo neki nov fenomen družbeno angažiranega intelektualca? Ta in druga vprašanja pretresajo gostje na okrogli mizi. Sodelujejo: Maja Smrekar, dr. Peter Stanković in dr. Gregor Moder. Okrogla miza je v živo potekala na Glavnem odru 41. Slovenskega knjižnega sejma.

Neposredni prenos Koncert za VIP1 Slovenske filharmonije: Zavetnici v čast

Na predvečer godu sv. Cecilije, zavetnice glasbe, bosta zveneli dve hvalnici njej v čast: Hvalnica sv. Ceciliji, op. 27 Benjamina Brittna in Oda za dan sv. Cecilije, Händlova dela 76. Koncert bo tudi slavnost ob inavguraciji dirigenta Sebastjana Vrhovnika za rednega profesorja za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Nastopajo: Rebeka Pregelj, sopran Felix Janssen, tenor Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Dirigent Sebastjan Vrhovnik

Neposredni prenos Simfoniki in Barry Douglas

Tretji koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija Barry Douglas (klavir) dirigent: Lio Kuokman Leon Firšt: Simfonični plesi Peter Iljič Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu op. 23 (dodatek) Sergej Prokofjev: Capuleti in Montegi iz baleta Romeo in Julija Peter Iljič Čajkovski: Suita iz baleta Labodje jezero

Neposredni prenos Andrej Omejc – Dan je zaljubljen v noč

Glasba in beseda Urbana in Helene Koder z zasedbo: Andrej Omejc – saksofon, vodstvo projekta Mirjam Šolar – violina Hana Feguš – violina Tilen Udovič – viola Tara Podbevšek – violončelo Tilen Slakan, Nace Slak – klavir Ajda Sokler – branje in povezovanje

Neposredni prenos Sozvočje svetov 2 - Stilne elegance

Drugi koncert cikla Sozvočje svetov, naslovljen Stilne elegance, nas je popeljal v čarobni prehod med baročno razkošnostjo in klasicistično jasnostjo - v čas, ko je evropska glasba našla svojo pot k eleganci, uravnoteženosti in svobodi izraza. V Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani sta se v edinstvenem sozvočju združila svet glasbe in umetnosti. Med sijajnimi umetniškimi deli, ki pričajo o bogati evropski dediščini, je glasba zaživela v novi dimenziji - kot dialog med zvočno in likovno lepoto. S Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije je nastopil solist violončelist Bernardo Brizani.

Neposredni prenos Sozvočje svetov - Stilne elegance

Programska zasnova koncertnega večera z naslovom Stilne elegance osvetljuje slogovni prehod iz poznega baroka v zgodnji klasicizem – obdobje, v katerem se glasbeni izraz postopoma odmika od poznobaročne slogovne razkošnosti k formalni preglednosti, tematski jasnosti in vedno bolj izraženi ekspresivni individualizaciji glasbene govorice.

Neposredni prenos Potujemo ... po Sloveniji

Dva Slovenca: zbor. Morajo biti morda trije? Z Zborom Slovenske filharmonije raziskujemo slovenske pokrajine ter njihovo pevsko izročilo. Iščemo ga v običajih, melodijah ljudskih pesmi, izštevankah, ljudskih igrah in v slovenskih narečjih. Zbor Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik: dirigent Franci Krevh, Urška Bernik: povezovalca

Neposredni prenos Big Band 80 - SiTi Teater

V SiTi Teatru v Ljubljani so predstavili novo ploščo z naslovom 80, seveda ob visokem jubileju našega orkestra. Na cedejki so skladbe članov orkestra, koncert je vodil dirigent Tadej Tomšič. Program: 1. United We Stand (Lenart Krečič) 2. Adam's Song (David Jarh/Aleš Avbelj) 3. Years To Come (Klemen Repe/Lojze Kranjcan 4. Gratitude (Tomaž Gajst/Lojze Krajncan) 5. Step By Step (Darko Sedak Benčič*) 6. Bluzagen (Adam Klemm/Aleš Avbelj) 7. Just Forget About It (Antonio Gecek/Andreas Marinello) 8. White Bossa (Blaž Jurjevcic/Tadej Tomšič) 9. Diga Ding Dong (Blaž Trček/Aleš Avbelj)

Arsov art atelje Odkritja26 | Simfonični orkester RTV Slovenija | Vulc, Takemicu in Clift

Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Steven Loy 12. novembra 2025 ob 20.00 Studio 26 Radia Slovenija Spored: Tadeja Vulc: Selva oscura (Temačni gozd) Toru Takemicu: Kako počasen je veter (How slow the wind) Paul Clift: landscape (overexposed), novo delo Program Ars in Simfonični orkester RTV Slovenija na studijskih koncertih sodobne glasbe Odkritja26 ponujata posebno glasbeno doživetje. Koncerti ustvarjanje sodobnih avtorjev, ki izkoriščajo zvočne možnosti orkestra, posredujejo v sproščenem in neformalnem okolju Studia 26 in radovednim poslušalcem v njihovih domovih. Na petem koncertu iz cikla Simfonični orkester RTV Slovenija vodi Steven Loy, eden ključnih ustvarjalcev serije. Koncert cikla Odkritja 26 ponuja delo slovenske skladateljice, klasika nove glasbe in novost, ustvarjeno prav za ta večer. Temačni gozd Tadeje Vulc za godalni orkester je skladateljičino sugestivno premišljevanje verzov iz Dantejeve Božanske komedije. Tudi Toru Takemicu se je pri ustvarjanju skladbe Kako počasen je veter oprl na literaturo, poezijo Emily Dickinson, in z njo razkril svoj občutljivi odnos do sveta. Paul Clift pa se v delu landscape (overexposed) na svoj način sklicuje na glasbeno tradicijo in spomin na znano. V različnih delih novega dela se enkrat v ospredju, drugič pa prekrita z barvami, svetlobo in zvočnim senčenjem prikazuje in umika glasba Adagia iz Beethovnove Četrte simfonije.

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Ars in Drama Marko Hatlak Band

Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo in gosti je pripravil nov program. Pridružili so se mu tudi Nuška Drašček, Blaž Jurjevčič, Lenart Krečič in Tomaž Gajšt. Marko Hatlak Band so: Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina), Žiga Kožar (bobni), Erik Čebokli (bas), Leon Firšt (klavir, kitara) in Marko Hatlak (harmonika, efekti, vokal).

Ars in Drama Jazz Gala 80 & 50

Koncertni cikel "Ars in Drama" se po letu premora vrača na veliki oder ljubljanske Drame. Uvodni koncert je posvečen 80-letnici delovanja Big Banda RTV Slovenija in Abrahamu Thomasa Ganscha. Sloviti trobentač Thomas Gansch je solist večera, orkester vodi Tadej Tomšič.

Neposredni prenos Podelitev nagrade Lastovka 2025

Na natečaj Uredništva za kulturo Programa Ars je letos prispelo 267 zgodb. Zmagovalna zgodba je Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije avtorice Nine Dragičević, v ožji izbor pa so se uvrstile še štiri zgodbe. Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Neposredni prenos Nina Dragičević: Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (lastovka 2025)

Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Sobotni operni večer Claudio Monteverdi: Kronanje Popeje v neposrednem prenosu v sklopu 73. festivala Ljubljana

Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Štěpánka Balcarová, Tomaž Gajšt, Ana Čop in Big Band RTV Slovenija

Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Achim Kirchmair & David Jarh Kvintet

Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.

Ars humana Martha C. Nussbaum in delo Jeza in odpuščanje – o osnovah moralne in čustvene refleksije

Razmišljamo o jezi, krivici, medsebojnih odnosih, odpuščanju, čustvih itd. Izhodišče pogovora je namreč delo Jeza in odpuščanje (2016, slovenski prevod je izšel pri Slovenski matici leta 2024) sodobne ameriške filozofinje Marthe C. Nussbaum (1947). V tej obsežni filozofsko-etični razpravi, ki ima za izhodišče številne filozofske, zgodovinske, literarne idr. reference, avtorica predvsem premišljuje o čustvu jeze ter ob tem vpelje t. i. "tranzicijsko jezo", ta pa ne vsebuje želje po maščevanju, niti vzvišene zahteve po odpuščanju, temveč se usmerja h konstruktivnemu mišljenju o prihodnjem dobrem tako za žrtev kot za celotno družbo. Avtorica to problematiko predstavi z mnogimi primeri na treh ravneh: na osebno-intimnem, vsakdanje-družbenem in skupnem političnem področju, pri čemer se še posebej ustavi pri najbolj opaznih predstavnikih nenasilja, kot so Mahatma Gandhi, Martin L. King in Nelson Mandela. Več o Jezi in odpuščanju s prevajalko in pisko spremne besede mag. Katarino Majerhold in prof. dr. Olgo Markič. Foto: Wikipedija.

Radijska igra John Berger: Na poroko

Sedemnajstletna Ninon pred poroko z Ginom izve, da je okužena z virusom HIV. Kljub temu se njen zaročenec noče odreči poroki z njo. Priprave na obred so tako glavni motiv dogajanja igre, ki prikazuje zemljepisno in duhovno potovanje treh junakov na poroko: Ninon, njenega očeta Jeana in njene matere Zdene. Režiserka: Irena Glonar Prevajalka: Tatjana Kuk Prirejevalec: Simon McBurney Dramaturg in prirejevalec: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Ninon – Saša Mihelčič Gino – Uroš Smolej Zdena – Bernarda Oman Jean – Ivo Ban Rekla Pad – Milena Zupančič Tomas – Igor Samobor Marella – Nina Valič Kuhar – Aljoša Ternovšek Gostilničar – Zvone Hribar Doktor Gastalci – Boris Juh Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2001.

Kdo smo? Miklavž na Slovenskem

Sveti Miklavž je bil resnična zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, na katerih ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru (ponovitev).

Glasovi svetov Neeksplodirane letalske bombe, ignorirana dediščina druge svetovne vojne

Druga svetovna vojna bo v našem življenju odmevala še dolgo po letošnji okrogli obletnici njenega konca. Osem desetletij po tem, ko je okupator zapustil naša tla in zavezniški bombniki nebo, je pod nami še vedno zakopana živa dediščina vojnega obdobja. Neeksplodirane letalske bombe iz druge svetovne vojne še vedno ležijo pod Mariborom in drugod po Sloveniji. »V Sloveniji nimamo sistema, ki bi preprečeval gradnjo na bombah. Vprašanje ni, ali bo eksplodirala. Vprašanje je, kdaj,« pravi zgodovinar Sašo Radovanovič, ki ocenjuje, da je pod največjim slovenskim mestom ob Dravi še vsaj dva tisoč neeksplodiranih bomb. Kako živi s to dediščino vojne Evropa? In kako Slovenija? V oddaji Glasovi svetov sodelujejo: zgodovinar Sašo Radovanovič, preživela Helena Kolarič, direktor urada za operativo na Uradu za zaščito in reševanje Borut Horvat, vodja oddelka za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev dežele Saške André Baumeister, podpolkovnik Bohuslav Kuda iz oddelka za strelivo Policije Češke republike, poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Maribor Samo Robič, vodja skupne območne službe civilne zaščite in požarnega varstva Primož Hrastnik, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič in pripadnik enote Bojan Kopač. Pisnim odgovorom je dal glas Teodor Bostič. Prevode sta brala Dejan Kaloper in Jure Franko. Fotografija: Dezaktiviranje neeksplodirane letalskem bombe leta 1945. Foto: Pekel na zemlji in na nebu, Žrtve bombardiranja Maribora 1944-1945 (S.R.), izrez

Neposredni prenos Simfoniki z Gaetanom Lo Cocom

Četrti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Gaetano Lo Coco George Gershwin: Kubanska uvertura Leonard Bernstein: Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita (različica iz leta 1919) (dodatek) George Gershwin: Walking the Dog (točka iz glasbe za film Shall We Dance) (prir. Ingo Luis)

Podobe znanja Kristina Gruden: S pomočjo gliv do manjše uporabe pesticidov in gnojil

Vse pogostejši in intenzivnejši ekstremni vremenski pojavi, ki so posledica podnebne krize, ogrožajo pridelavo hrane. Rastline so podvržene različnim dejavnikom stresa, ki imajo še večje posledice takrat, ko si sledijo drug za drugim. Med ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe v kmetijstvu so tudi izboljšave sort, da bi poljščine postale odpornejše na vročino, sušo, poplave ter tudi na škodljivce in bolezni.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 13/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 14/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, pa tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, spada med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Radijska igra France Prešeren: Krst pri Savici

Veliko epsko pesnitev o boju med Kristjani in poganskimi Slovani v Karantaniji prepreda nesrečna ljubezenska zgodba Bogomile in Črtomira, enega izmed antoloških parov slovenske literature. Radijsko igro predvajamo ob včerajšnjem neformalnem prazniku ta veseli dan kulture. Pesnik – Polde Bibič Pripovedovalec – Aleš Valič Črtomir – Pavle Ravnohrib Bogomila – Vesna Jevnikar Duhovnik – Kristijan Muck Starosta – Janez Albreht Prvi glas – Zvone Hribar Drugi glas – Jožef Ropoša Tretji glas – Andrej Nahtigal Ženski glas – Judita Hahn Kreft Režiserka, prirejevalka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1991

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.