Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Razgledi in razmisleki Metka Pekle: Segam po nebesnih zvezdah - zgodba slikarke Elde Piščanec

Posvečamo se knjigi z naslovom Segam po nebesnih zvezdah; to je biografija slovenske akademske slikarke Elde Piščanec. Napisala jo je Metka Pekle, slikarkina pranečakinja, ki hrani številne dnevnike, pisma, zapiske, dokumente, pa seveda risbe, slike in načrte predmetov. Fotografije in reprodukcije vidimo tudi v knjigi, skoraj dvesto jih je. So kot ilustriracija zgodbe o Eldi Piščanec prek tega, kar je zapisala sama; Metka Pekle skuša besedo prepustiti predvsem umetnici. Knjiga Segam po nebesnih zvezdah je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Spomini, izpovedi, uredila jo je Nela Malečkar. V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki se z avtorico Metko Pekle pogovarja Tadeja Krečič. Foto: izrez iz originalne fotografije; MMC; last družine.

Arsov art atelje Trio Anje Gaberc, Maje Rome in Simona Klavžarja

Instrumentalisti v zasedbi: harfa, tolkala in viola so izvedli 4. koncert Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, v oddaji poslušajte tudi pogovor s Simonom Klavžarjem.

Glasovi svetov Z vidika biogeografije Koreja in Tajska nista na istem kontinentu

Če na naš planet pogledamo z očmi biogeografije, discipline, ki preučuje razširjenost vrst in ekosistemov v geografskem prostoru ter geološkem času, ugotovimo, da celine niso razporejene tako, kot smo se učili pri zemljepisu

Literarna matineja Studio AA: "Razumeti morava kontekst, v katerem bo knjiga nastopala"

Kaj vse je treba misliti pri grafičnem oblikovanju knjig? V kakšni meri in kako je treba pri njihovem oblikovanju misliti na zvrstne ali žanrske specifike dela, kako oblikovno zasnvo knjige določa dejstvo, da je knjiga tudi tržno blago? Kako oblikovanje knjig vključuje ciljno publiko? To je le nekaj izmed vprašanj, ki jih pretresamo z Anjo Delbello in Aljažem Veselom, priznanima, večkrat nagrajenima oblikovalcema, ki delujeta pod okriljem Studia AA.

Literarni nokturno Boris Kolar: O vinu, kozah in drugih prevarah

Nominacija za nagrado kresnik 2024. Strastni pripovedovalec Boris Kolar je svoj pustolovski roman postavil v Provanso v 13. stoletju ter ga razpel vse od Bretanje do mitskega Posočja. To je obdobje po surovih verskih vojnah proti katarom, bogomilom, starovercem, sploh vsem krivoverstvom po mnenju uradne Cerkve, toda demoni in krajevna božanstva, uroki in čarovnije imajo še vedno veliko moč. V odlomku izvemo, kje, kdaj, kako in zakaj se je zapletlo; že zdaj pa vam lahko zaupamo, da bo imel avignonski škof ob koncu romana spet najboljše vino daleč naokoli. Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365. Odlomka romanov Pie Prezelj in Anje Mugerli sta že dosegljiva, saj sta bili avtorici nominirani tudi za Cankarjevo nagrado. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto junija 2024

Odprta knjiga na radiu Mate Dolenc: Pes z Atlantide 9/13

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.« Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko sta bili sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenja svobode in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost samo navidezna, že v enem človeškem življenju se privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman. Interpret: Sebastian Cavazza Režiserka: Ana Krauthaker Glasbeni opremljevalec: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Aktualno

Ars aktualno Glej ga, Součka

Jurij Souček, angažirani, drzni in ambiciozni gledališki umetnik, ki se je poslovil februarja letos in v spominu ter vizualnih in zvočnih arhivih in na fotografijah zapustil bogato in obširno kulturno dediščino, je del svoje življenjske poti utelesil tudi na papirju. Pri založbi Beletrina je te dni izšla njegova avtobiografija z naslovom Glej ga, Součka. V njej se spominja svojih najbolj rosnih dni, pa poznejših, študentskih, večji del knjige pa obsegajo spomini na gledališka doživetja, sopotnice in sopotnike, vse pisanje pa je tesen preplet intimnega in družbenega, kot življenje sámo. Knjigo Glej ga, Součka predstavlja Petra Tanko. na fotografiji: naslovnica knjige Glej ga, Součka, založba Beletrina 2024, beletrina.si, izsek

Ars aktualno Novosti Cankarjeve založbe

Tik pred poletjem je pri Cankarjevi založbi izšlo pet novih del, med njimi tudi dva izvirna romana. Romaneskni prvenec Nihče nikogar ne spozna Katarine Gomboc Čeh identitetna vprašanja študentke Maše prepleta z razklanostjo slovenske družbe, delo Povej, napisala bom, drugi roman pisateljice Ive L. Novak, ki se odvija v času pandemije koronavirusa, pa v središče postavlja vprašanje materinstva in drugih vlog, ki jih ženskam pripisuje družba.

Ars aktualno Kaj prinaša nov sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela?

V Novem mestu so danes predstavili nov javni sistem za izposojo e-knjig, Cobiss Ela, ki bo nadomestil Biblos. Tega je lastnica, založba Beletrina za splošne knjižnice ugasnila 1. junija, torej si njihovi člani dobrih štirinajst dni e-knjig niso mogli izposoditi. V novo platformo je vključenih vseh 58 splošnih knjižnic, NUK, UKM in tri zamejske knjižnice. Od danes si člani slovenskih splošnih knjižnic ponovno lahko izposojajo e-knjige, in sicer ob pomoči nove javne platforme Cobiss Ela, ki je nastala na pobudo Združenja splošnih knjižnic, ob podpori ministrstva za kulturo in v sodelovanju z Institutom informacijskih znanosti Izum. V primerjavi z Biblosom gre zdaj za javni sistem, ki prinaša večjo demokratičnost, pravi Luka Blažič, direktor Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira projekt. Platforma bo za knjižnice ugodnejša in naj bi jim tako ostalo več sredstev za nakup knjig. Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek ocenjuje, da bo izposoja e-knjig porasla. V prvih urah delovanja so zabeležili 500 izposoj, trenutno je na voljo okoli 2000 naslovov, izbiro bodo še širili ter sčasoma priključili tudi šolske in druge knjižnice. Knjige bomo lahko brali na računalnikih in mobilnih napravah ter bralnikih, ki podpirajo novejše različice operacijskega sistema Android. Platforma deluje na nekdanjih Biblosovih bralnikih Inkbook, ne pa na priljubljenem bralniku Kobo, ki ga je Biblos nekdaj omogočal. To je med uporabniki sprožilo nekaj nezadovoljstva, a naj bi po besedah Blažiča do novega leta predvidoma delovali tudi ti.

Ars aktualno Poletna muzejska noč je priložnost za druženje ob kulturi in dediščini

Da se bliža poletje nas je širom po Sloveniji opominjala 22. Poletna muzejska noč, ki je med 18. uro in polnočjo vabila v muzeje, galerije in druge kulturne ustanove, pa tudi na razne koncerte, pripovedovalske nastope in delavnice. Pripravlja jo Skupnost muzejev Slovenije, koordinirata pa Posavski muzej Brežice in Muzej športa.

Ars aktualno 13. festival radikalnih teles Spider

V ljubljanskem parku Tivoli se bo v sredo, 19. junija, začel 13. festival radikalnih teles Spider. Kritično pronicljivi mednarodni umetniški festival, ki v Slovenijo pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene, bo v treh dneh skupno ponudil 27 dogodkov, poleg plesnih predstav in performansov se obetajo še filmske projekcije ter t. i. radikalni pogovori o perečih družbenih temah. Festival letos poteka z geslom Brneči algoritmi jate.

Ars aktualno Ob koncu tridnevnega literarnega festivala Lirikonfest podelili nagrade in plaketo

V Velenju so ob zaključku 23. izvedbe literarnega festivala Lirikonfest podelili tri nagrade in plaketo. Osrednjo festivalsko nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti sta za vrhunski desetletni pesniški opus prejela Borut Gombač in Matej Krajnc, Pretnarjevo nagrado so podelili Miranu Košuti za pomemben prispevek pri slovensko-italijanskem čezmejnem povezovanju in uveljavljanju slovenske literature ter jezika v italijanskem kulturnem prostoru, nagrado krilata želva za najboljši literarni potopis je dobil Marjan Rajšp, Lirikonov zlát, plaketo za najboljše festivalske prevode novejše poezije, pa so si razdelili Klemen Pisk, Špela Sevšek Šramel in Miha Kragelj.

Ars aktualno Kranjski igralski filmski festival Krafft

Kranj bo teden dni v znamenju Kranjskega igralskega filmskega festivala Krafft, ki povezuje film in filmsko igro. Tokrat bo gostil številne igralce iz tujine, tudi iz Turčije, ki jim bodo namenili osrednjo pozornost. Turčija je za ZDA in Veliko Britanijo največji izvoznik serij.

Ars aktualno 10. trienale sodobne umetnosti U3 – Proti toku časa

V Moderni galeriji v Ljubljani že potekajo priprave na 10. trienale sodobne umetnosti U3, ki ga bodo tam odprli 21.6. Kustos Tevž Logar je tokratno edicijo naslovil Proti toku časa, na ogled pa so umetniška dela, ki so nastala v zadnjih petih letih, z njimi pa želi podati tudi neposreden odsev današnjega časa. Tako se odpirajo teme kot so biopolitika, okolje, migracije, tehnologija, spomin in nasilje ter prevpraševanje uveljavljenih mehanizmov vladajočih paradigem. Razstava seveda predstavlja tudi določen vpogled v aktualno produkcijo sodobne umetnosti pri nas, več pa v pogovoru s Tevžem Logarjem.

Ars aktualno Dom v jeziku – branje tistih, ki bodo izročilo besede prenesli naprej

Ob 8. juniju, Trubarjevem dnevu, smo se spraševali, kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Osrednjo vlogo so kot vsako leto imeli nagrajeni sodobni slovenski avtorice in avtorji - Ajda Bračič, Miriam Drev, Blaž Božič, Jernej Županič, Andrej Predin in Ksenija Šešerko. Posebno vlogo pri omenjenem vprašanju pa imajo seveda mladi in na samem dogodku so s svojimi spisi nastopili tudi učenki in učenec z osnovne šole Velike Lašče: Živa Purkart, Maks Pečnik in Neža Špehar. Scenarist mag. Matej Krajnc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič, Urban Gruden, tonska asistenta Jože Lap, Gašper Vodlan, urednik prenosa Matej Juh, urednica uredništva za kulturo Maja Žvokelj. Produkcija 2024.

Ars aktualno 1489, dokumentarec o v vojni pogrešanem bratu

V Izoli se je končala jubilejna, 20. izdaja mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Močan vtis je pustil film, ki so ga prikazali v soboto: pretresljiv armenski osebni dokumentarec Shoghakat Vardanyan 1489, posnet na kamero telefona, o iskanju brata, ki je pogrešan v vojni. Film je sicer prejel nagrado za najboljši film na festivalu dokumentarnega filma IDFA v Amsterdamu. Enaindvajsetletni pianist Soghomon Vardanyan je bil pri koncu služenja obveznega vojaškega roka, ko je septembra 2020 ponovno izbruhnil konflikt med Azerbajdžanom in Armenijo. Pogrešati so ga začeli sedmi dan vojne, Shoghakat Vardanyan pa je s kamero na telefonu snemala iskanje in čustveni proces svoje družine ob njegovi izgubi. O vojni med Azerbajdžanom in Armenijo osrednji svetovni mediji niso veliko poročali. Še posebno ne leta 2020, ko je bila v ospredju epidemija. Film 1489 pa posledice vojne pokaže na zelo brutalen in neskončno pretresljiv način. Kino Otok se sicer nadaljuje v Ljubljani s filmi v Kinodvoru in Slovenski kinoteki, kjer bodo še oktobra prikazali retrospektivo filmov sovjetske režiserke Kire Muratove, ki je živela in ustvarjala v Ukrajini. Foto: 1489, Shoghakat Vardanyan, Armenija, 2023, 76′; vir: Spletna stran festivala Kino Otok

Ars aktualno Dogajanje na 20. Kino otoku v prvih festivalskih dneh

V Izoli, pa tudi v drugih mestih po Sloveniji, se še do nedelje odvija Kino Otok, jubilejni 20. festival. Na njem predstavljajo izbor zanimivih filmov ter ustvarjalcev in ustvarjalk z vsega sveta, pa tudi tiste, ki so festival v dveh desetletjih obstoja pomembno sooblikovali. Med njimi so denimo filmi Lava Diaza, Lisandra Alonsa, Abderrahmaneja Sissakoja, Aline Marazzi in Billa Morrisona; zgodovinske klasike Ildikó Enyedi, Tawfika Saleha in Govindana Aravindana. Prikazali bodo tudi Kruh in mleko enega od ustanoviteljev festivala, Jana Cvitkoviča, izbrali so ga Mladi selektorji v Slovenski kinoteki. O dogajanju v prvih dneh Kino otoka poroča Tina Poglajen.

Kultura

Svet kulture Gostovanje Orkestra SF na Dunaju in knjižne novosti Cankarjeve založbe

Izpostavljamo koncert, na katerem sta včeraj v zlati dvorani Musikvereina na Dunaju nastopila Orkester Slovenske filharmonije in eden najpomembnejših predstavnikov modernega evropskega pianizma, Aleksander Gadžijev. Dogodek sta ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo organizirala slovensko veleposlaništvo v Avstriji in Slovenski kulturno informacijski center Skica. Predstavljamo še drugi del knjižnih novosti, ki so pred poletjem izšle pri Cankarjevi založbi. Dušanka Zabukovec je v slovenščino prevedla roman Pripeljite obtožence, drugi del zgodovinske trilogije britanske avtorice Hilary Mantel. V zbirki S poti je v prevodu Lijane Dejak izšlo delo Sam v oceanu, svojevrsten potopis sovjetskega oceanografa Slave Kurilova,več o tem, kako stopiti v dialog s slikami, pa si lahko preberemo v mednarodni uspešnici Kako gledati sliko priznane francoske umetnostne zgodovinarke Françoise Barbe-Gall, ki jo je prevedla Mojka Žbona.

Izšlo je Janja Rakuš: Tri barve za eno smrt

Pisateljica Janja Rakuš je doslej objavila že kar nekaj literarnih del s prepoznavno pisavo in še kako prepoznavnimi naslovi (Električna zadrga : [citoplazmatični remix], Amsterdam 12.75 RAM : nevrotransmitrski evangelij, Hotel Andro.gen : (lingvistični kabaret), Voodoo valček za epileptike), vendar je šele z romanom Tri barve za eno smrt in z nominacijo za kresnika dosegla širše bralstvo. Zasluženo, saj je njen roman konceptualni roman v najboljšem pomenu besede. Eksistencialno pripoved o težki odločitvi, o izbiri med življenjem in smrtjo, med sivino in barvami je vpisala v esejistično mrežo opažanj in refleksij ter ugotovitev o umetnosti in življenju, pomembno vlogo pa je namenila tudi citatom in referencam. Opazen del romana so tudi QR kode, ki napotijo zvedava bralko in bralca h kratkim avtoričinim filmom. Avtorica z njimi tke kompleksno pomensko teksturo in z njo ustvari sodobno, hibridno, fluidno in interdisciplinarno umetniško delo več. O romanu Tri barve za eno smrt (objavljenem pri Literi) in še čem pripoveduje avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Svet kulture 13. festival radikalnih teles Spider, v Cukrarni pa z novim projektom še bližje obiskovalcem

Napovedujemo 13. festival radikalnih teles Spider, ki se začenja v Plečnikovem avditoriju v Tivoliju v Ljubljani. V Slovenijo vsako leto pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene, v treh dneh bo ponudil 27 dogodkov, poleg plesnih predstav in performansov se obetajo še filmske projekcije ter filozofski pogovori. V Cukrarni pa odpirajo tri sočasne samostojne razstave, s katerimi uvajajo nov programski sklop, katerega namen je aktivacija celotne galerije. Obiskovalcem želijo omogočiti, da s sprehajanjem skozi vse nivoje stavbe prehajajo med tremi različnimi poetikami generacijsko sicer povezanih snovalcev. In še o avtobiografiji Jurija Součka z naslovom Glej ga, Součka, ki je izšla pri založbi Beletrina. V njej se spominja svojih najbolj rosnih dni, poznejših, študentskih, večji del pa obsegajo spomini na gledališka doživetja, sopotnice in sopotnike.

Glasovi svetov Z vidika biogeografije Koreja in Tajska nista na istem kontinentu

Če na naš planet pogledamo z očmi biogeografije, discipline, ki preučuje razširjenost vrst in ekosistemov v geografskem prostoru ter geološkem času, ugotovimo, da celine niso razporejene tako, kot smo se učili pri zemljepisu

Literarna matineja Studio AA: "Razumeti morava kontekst, v katerem bo knjiga nastopala"

Kaj vse je treba misliti pri grafičnem oblikovanju knjig? V kakšni meri in kako je treba pri njihovem oblikovanju misliti na zvrstne ali žanrske specifike dela, kako oblikovno zasnvo knjige določa dejstvo, da je knjiga tudi tržno blago? Kako oblikovanje knjig vključuje ciljno publiko? To je le nekaj izmed vprašanj, ki jih pretresamo z Anjo Delbello in Aljažem Veselom, priznanima, večkrat nagrajenima oblikovalcema, ki delujeta pod okriljem Studia AA.

Svet kulture Muzej za arhitekturo in oblikovanje z razstavo Grad – koncepti, predmeti, prostori o sobivanju z okoljem

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, ki ima svoj prostor v Gradu Fužine, je močno povezan z okoljem, v katerega je vpet. O tem, kako sodelujejo s tamkajšnjimi ustanovami, da bi prebivalcem Fužin omogočili bolj kakovostno in ustvarjalno bivanje, priča razstava v parku z naslovom Muzej v skupnosti 2, v samem muzeju pa so odprli še obsežno razstavo Grad – koncepti, predmeti, prostori. Ta v središče ne postavlja stavbne zgodovine, ampak predvsem življenje gradu, ki skozi stoletja z okoliško naravo spodbuja vedno novo mišljenje, znanje, invencije. Ker pa je tik pred poletjem pri Cankarjevi založbi izšlo pet novih del, med njimi tudi dva izvirna romana, tokrat še o teh: romaneskni prvenec Nihče nikogar ne spozna Katarine Gomboc Čeh identitetna vprašanja študentke Maše prepleta z razklanostjo slovenske družbe, delo Povej, napisala bom, drugi roman pisateljice Ive L. Novak, ki se odvija v času pandemije koronavirusa, pa v središče postavlja vprašanje materinstva in drugih vlog, ki jih ženskam pripisuje družba.

Oder 13. festival radikalnih teles Spider

V ljubljanskem parku Tivoli se v sredo, 19. junija začenja 13. festival radikalnih teles Spider. Kritično pronicljivi mednarodni umetniški festival, ki v Slovenijo pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene, bo v treh dneh skupno ponudil 27 dogodkov, poleg plesnih predstav in performansov se obetajo še filmske projekcije, koncert, DJ-seti ter t.i. radikalni pogovori o perečih družbenih temah. Festival letos poteka z geslom Brneči algoritmi jate. V oddaji Oder gostimo direktorja festivala Žigo Predana in umetniškega vodjo Mateja Kejžarja.

Kdo smo? Nemška bombardiranja Novega mesta med drugo svetovno vojno

Tokrat bomo osvetlili nemška bombardiranja Novega mesta med drugo svetovno vojno. Čeprav so napadali dozdevno vojaške cilje, je bilo najbolj prizadeto civilno prebivalstvo mesta. Te dni bodo v Dolenjskem muzeju, kjer smo posneli oddajo, pripravili razstavo z bogatim fotografskim gradivom o posledicah bomb in o obnovi mesta.

Jezikovni pogovori Valter Mavrič, vodja prevajalske službe Evropskega parlamenta, 1. del

Direktorat za prevajanje pri Evropskem parlamentu je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vodi jo Valter Mavrič, ki je tudi najvišji slovenski uradnik v evropskih ustanovah. V prvem delu pogovora nam je predstavil svoje delo, vprašali smo ga tudi, kako to, da se v Evropskem parlamentu povečuje raba angleščine po širjenju Evropske unije in izstopu Združenega kraljestva. Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Esej na radiu Verena Perko: Pravica do groba

Slovensko muzejsko društvo je letošnjo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo med drugim podelilo arheologinji in muzealki Vereni Perko. Njen esej Pravica do groba, ki je izšel v reviji Pogledi marca 2014, smo prvič predvajali leta 2018. ''Zrelost naroda odraža njegova sposobnost preroda. Vsak prerod pa temelji na očiščenju, odpuščanju in spravi, ki obredno zapirajo obdobje preteklosti. Ne domišljajmo si, da je strašna usoda razklanosti in medsebojnih obračunov doletela samo nas. To je usoda vseh, ki jih je zajela vojna vihra. Slovenci smo tu izjema le toliko, kolikor smo odlašali – in še odlašamo s tem, kar nam nalaga civilizacijska dolžnost, da opravimo dostojanstveno in srčno. V smrti smo vsi enaki, pri tem pa ne gre za vrednotenje dejanj, temveč za vrednotenje človeka kot bitja razuma in vesti.'' Glasbeni vrinki so odlomki simfonične pesnitve Otok mrtvih, op. 29 Sergeja Rahmaninova v izvedbi Saintluiškega simfoničnega orkestra pod vodstvom Leonarda Slatkina. Izbral jih je Mihael Kozjek. Zvočni oblikovalec eseja Miha Klemenčič, bralec Bernard Stramič.

Svet kulture Najboljša predstava Borštnikovega srečanja so Angeli v Ameriki

V Mariboru so s podelitvijo nagrad sklenili 59. festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadel Branko Šturbej, za najboljšo predstavo pa so bili izbrani šesturni Angeli v Ameriki v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. V oddaji tudi o razstavi “Steklena soba – napačno informiranje” berlinskega producenta Tactical Tech, ki je na ogled v Računalniškem muzeju v Ljubljani.

Glasba

Arsov art atelje Trio Anje Gaberc, Maje Rome in Simona Klavžarja

Instrumentalisti v zasedbi: harfa, tolkala in viola so izvedli 4. koncert Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, v oddaji poslušajte tudi pogovor s Simonom Klavžarjem.

Komorni studio Sozvočje svetov: Sladka melanholija

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, ki ga umetniško vodi Steven Loy, je na 5. koncertu 23. cikla nastopil pod glasbenim vodstvom Ane Erčulj in prvič izvedel novo skladbo Tadeje Vulc ter deli Franza Schuberta in Tureja Rangströma.

Za en bokal muzike Severovzhod

Poslušamo zvočne zapise s severovzhoda naše dežele: Haloze, Prekmurje, Porabje in Slovenske gorice – to so pokrajine, katerih značilni primeri pesmi in viž zapolnjujejo minute, namenjene našemu glasbenemu izročilu. Sprehod skozi čas, ko so te pokrajine bile še izrazito kmečke in so ohranjale stari sistem vrednot, ki se je na našem prostoru izoblikoval skozi stoletja. Pesmi o ljubezni in delu, pa o veselju in žalosti, skratka: o življenju.

Banchetto musicale Orgelski koncerti

Poznamo vsaj pet koncertov, ki jih je Johann Sebastian Bach napisal za solistične orgle, a se izpod njegovega peresa ni ohranil niti en orgelski koncert z orkestrsko spremljavo. Hkrati v osemnajstih izmed njegovih kantat nastopajo obligatne orgle kot solistični instrument v arijah, koralnih odsekih in instrumentalnih simfonijah. Kratke uvodne simfonije vsebujejo že njegove zgodnje kantate iz Mühlhausna in Weimarja. V Leipzigu so taki stavki postali bolj ambiciozni in se razvili v obsežnejša in kompleksnejša dela. Najbolj izstopajo simfonije iz leta 1726. Tistega leta je Bach napisal kar šest kantat, v katerih imajo pomembno vlogo solistične orgle. V njih je predelal stavke iz izgubljenih koncertov za violino ali oboo, ki jih je ustvaril kot kapelnik v Weimarju ali Köthnu.

Mladi virtuozi Harfist Brin Bernatović

Brin Bernatović izvira iz glasbene družine. Na svojo glasbeno pot je stopil zgodaj pod vodstvom očeta, tudi harfista, Daliborja Bernatovića, pozneje pa se je izobraževal še pri Emanueli Degli Esposti v Parmi, Mojci Zlobko Vajgl v Ljubljani in Diani Grubišić Čiković v Zagrebu. Zdaj deluje kot profesor harfe, hkrati pa se nekoliko oddaljuje od svoje glasbene poti. Kam ga nese, bo povedal sam, ob svojih posnetkih, ki jih je sam tudi posnel, saj je poleg študija harfe v Zagrebu vpisal tudi modul za tonskega mojstra. Slišali bomo odlomke iz skladb Ljubezenski sen št. 3 v As-duru Franza Liszta v priredbi Henriette Renie, Rapsodija Marcela Grandjanya, Granada Isaaca Albeniza (v duu z Veroniko Čiković) in Sonate za harfo Paula Hindemitha.

Po belih in črnih tipkah Odmevi ameriških pianistov/tretjič

Tri oddaje v preteklem mesecu smo posvetili povojni generaciji ameriških pianistov, ki je s svojo svežino, predanostjo in talentom zapustila globoko sled v glasbenem svetu. Ob prvovrstnih posnetkih se je povsem spontano razvila zamisel, da bodo junijske oddaje nadaljevanje prejšnjih. Delo izjemnih glasbenikov nezgrešljivo razveseljuje in povzdiguje ljubitelje klavirske igre in vsak izmed teh pianistov nam lahko s svojo zgodbo služi kot okno v živahno dogajanje tistega časa. V tokratni oddaji boste lahko poslušali igranje Clauda Franka, Charlesa Rosna, Juliusa Katchna in Paula Jacobsa.

Skladatelj tedna Španski renesančni mojstri, 4. del

Tomas Luis de Victória, poleg Williama Byrda in Giovannija Luigija da Palestrine velja za največjega skladatelja 16. stoletja. Njegovi sorodniki so bili zelo uspešni na povsem različnih področjih. Eden izmed njegovih bratrancev po materini strani je postal poveljnik mornarice, drugi Jezuitski misijonar, tretji pa je bil trgovec v Firencah in je po poroki s sorodnico Cosima Prvega Medičejskega dobil plemiški naslov. Skladateljev stric po očetovi strani je nekaj časa deloval kot pravnik, pozneje pa je postal duhovnik in kanonik katedrale v Avili.

Operna jutranjica Vladar verizma

Puccini je verizem modificiral tako, da se je oddaljil od njegove taktike pretresa in z učinkovito reinvencijo bel canta ustvaril zlitje lepega in resničnosti. Kajti medtem ko so zagovorniki verizma razmišljali predvsem o tem, kako bi bili resnični do življenja, je Puccini samó lepoto upošteval kot prvi in zadnji kriterij vrednosti.

Glasni novi svet Forma kot eksperiment

Tokrat prisluhnemo svojstvenim razgradnjam pesmi in raznolikih glasbenih form in žanrov z arhivskimi posnetki dua Gastr Del Sol, skupne glasbe skladateljice in vokalistke Jennifer Walshe in legendarnega violinista in vsestranskega umetnika Tonyja Conrada ter mednarodnega kvarteta Beings.

Čas, prostor in glasba Modrost hitrih sprememb (51): Delavnica

V sedemnajstem stoletju se je Evropa dokončno navadila pitja kave. Če je bilo treba kaj delati ponoči, je zelo prav prišla kava. Kava je pivca naredila budnega; vendar je bila v Evropi prva navada naklonjena popoldanskemu pitju kave. Kava je postala obred; in na Dunaju so odprli prvo kavarno. Še veliko prej pa je Bach napisal Kantato o kavi. Veliki mojstri (Bach, Mozart, Rossini, Beethoven) so imeli tudi tihe pomočnike. Bachova druga žena in njegovi številni otroci so njegove note sproti prepisovali in razmnoževali. Njihov dom je bil prava delavnica, v njej so izdelovali glasbo. Po naročilu. Nastajala so dela, ki so hvalila tobak, še bolj pa pitje kave. Bilo je veliko not, zanje so skrbeli tihi delavci – Bachovi otroci, in se zraven tudi kaj naučili. Enainpetdeseta oddaja ima naslov: Delavnica.

Glasbeni utrip Koncert abonmaja FKK Slovenske filharmonije "Za konec sezone"

Pripravljamo pregled treh koncertov: koncerta abonmaja FKK Slovenske filharmonije "Za konec sezone", koncerta iz cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu in koncerta 8. festivala Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju. Predstavljamo tudi abonmaje prihajajoče sezone Cankarjevega doma.

Jazz

Orkestralni jazz Gordon Goodwin's Big Phat Band - The Phat Pack

Kariero je začel kot glasbenik v kalifornijskem Disneylandu. Tam so mu ponudili delo komponista za musical, v katerem sta zapela tudi Christina Aguilera in Britney Spears. Kasneje ga je v svoj orkester povabil bobnar Louis Bellson in tako je Gordon Goodwin počasi postajal znana in cenjena glasbena osebnost na zahodni obali ZDA.

Jazz avenija Nove jazzovske plošče

V oddaji bomo poslušali skladbe z novih jazzovskih albumov. Na sporedu bodo skladbe naslednjih izvajalcev: trobentač Matthew Hallsal, pihalci Nat Birchall, John Ellis in Jasmine Myra, bobnar Yuseff Dayes ter zasedbi Conic Rose in Noya Rao.

Samo muzika Alenka Pinterič, Ditka Haberl in Neca Falk

V četrtek, 20. junija, bo na Kongresnem trgu v Ljubljani tradicionalna glasbena prireditev Poletna noč s skupnim sestavom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija. Letošnja bo posvečena skladbam z repertoarja treh izvrstnih slovenskih pevk: Alenke Pinterič, Ditke Haberl in Nece Falk. Verjetno bi si vsaka zase zaslužila samostojen celovečerni poklon. V današnji oddaji jih bomo predstavili z njihovimi bolj džezovsko navdahnjenimi skladbami.

Jazz Ars Saksofonist Lucky Thompson – ob stoletnici rojstva

Oddajo bomo namenili tenor saksofonistu Luckyju Thompsonu. Letos je minilo sto let od njegovega rojstva. Thompson je vso glasbeno kariero preživel nekako v senci svojih saksofonskih kolegov, čeprav je bil med prvimi, ki so še pred Johnom Coltranom in istočasno kot Steve Lacy poprijeli tudi za sopran saksofon. Predstavljal je vezni člen med obdobjem svinga in poznejšega be bopa.

Jazzovska jutranjica Dobro jutro jazzarji

Poslušajte posnetke iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi iz zgodovine jazza: Paquito D'Rivera: Con Alma (Gillespie) Julian Lage: Nothing Happens Here (Lage) Charles Lloyd: Monk's Dance (Lloyd) Vijay Iyer: Ghostrumental (Iyer) Chris Potter: Cloude Message (Potter) Maj Kavšek: Malinovc (Kavšek) Cyrille Aimee: Feel What I Feel (Aimee) Edmar Castaneda & Gregoire Maret: Our Spanish Love Song (Haden) Gretchen Parlato: Magnus (Parlato) Ben Webstrer: Come Sunday (Ellington)

Tretje uho Maj Kavšek - Galaterna

Trobento je začel igrati že pri osmih letih. Kljub mladosti je Maj Kavšek že kar izkušen glasbenik. Sodeluje v zelo različnih zasedbah, vse od simfoničnega orkestra, pihalnih godb, malih jazzovskih zasedb pa do big bandov.

Jazz session Concept Art Orchestra - EBU koncert

Najpomembnejši češki jazzovski orkester vodi trobentačica in komponistka Štěpánka Balcarová. Zasedba deluje vse od leta 2010, zanjo pa pišejo komponisti, združeni v skupini The Prague Six. Koncert so poimenovali Music for Lights and Shadows (Glasba za luči in sence).

Orkestralni jazz Dafnis Prieto - Back To The Sunset

Sprva se je osredotočal na klasično in afrokubansko glasbo, kasneje ga je pritegnil jazz. Pri 25-ih letih, leta 1999, se je preselil v new York, kjer je sodeloval z glasbeniki, kot so Eddie Palmieri, Carlos Barbosa-Lima, Arturo O'Farrill, Dave Samuels in Michel Camilo.

Jazz avenija Vibrafonist Makoto Ozone

Tokratno oddajo bomo namenili glasbi vibrafonista Makota Ozoneja. Že v zgodnjem otroštvu je začel igrati na orgle in skupaj z očetom, prav tako pianistom, nastopati na japonski televiziji. Pri dvanajstih letih ga je očarala glasba Oscarja Petersona in tako je orgle zamenjal za klavir. Posnel je več kot 30 samostojnih albumov v različnih zasedbah. Odlično se znajde tako v džezovski kot tudi v klasični glasbi, pogosto v svojih interpretacijah združuje oba svetova.

Jazz avenija Pianist Makoto Ozone

Tokratno oddajo bomo namenili glasbi pianista Makota Ozoneja. Že v zgodnjem otroštvu je začel igrati na orgle in skupaj z očetom, prav tako pianistom, nastopati na japonski televiziji. Pri dvanajstih letih ga je očarala glasba Oscarja Petersona in tako je orgle zamenjal za klavir. Posnel je več kot 30 samostojnih albumov v različnih zasedbah. Odlično se znajde tako v džezovski kot tudi v klasični glasbi, pogosto v svojih interpretacijah združuje oba svetova.

Samo muzika Vibrafonist Aleksander Sever

Marko Kumer se bo pogovarjal z Aleksandrom Severjem, jazzovskim vibrafonistom na začetku svoje glasbene kariere. Skupaj s kolegom, basistom Omerjem Goveertom je izdal album avtorske glasbe Maya. Sever trenutno študira v Amsterdamu, več nam bo sam povedal v oddaji.

Radijska igra

Kratka radijska igra Pavel Lužan: Vražji računi

Satirična komedija na račun prav tistih vražjih računov, ki nam jih izstavlja naša vsakdanjost. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Nastopajo – Branko Šturbej, Polona Vetrih in Brane Grubar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1990.

Radijska igra Fran Saleški Finžgar, Jože Vozny: Pod svobodnim soncem – 3. del

Uspešnemu in lepemu mladeniču, ki postane general v bizantinski vojski in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, pogubo napovesta sama carica Teodora, ki jo je prizadela Iztokova zavrnitev ljubezni, in njen vojskovodja Azbad, Iztokov tekmec pri Ireni. V resnici pa se v tej igri na vse ali nič spopadeta carica in modri Iztokov zaščitnik, bogati grški trgovec Epafrodit. O nadaljevanju tega neprizanesljivega boja pa v tretjem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenija marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor

Radijska igra Andrej Blatnik: Prenosni otok

Domiselna komedija o mladem zakonskem paru – možu pustolovcu in ženi, ki nadvse ceni utečene, klasične vrednote, od katerih sta ji najpomembnejša denar in družinska zveza. Skratka, parodija z nazornim prikazom, kaj se zgodi, če človek pričakuje preveč. V osrednji vlogi Njega nastopa dobitnik Borštnikovega prstana za leto 2024 dramski igralec Branko Šturbej. Kot je zapisal Blaž Lukan v utemeljitvi: "Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako »naivnostjo« in neposrednostjo, s skoraj otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj – ob nesporni »tehnični« virtuoznosti – pridobiva presunljivo miselno in čustveno globino. Njegova igra vselej prihaja, kot je bilo nekoč zapisano, »iz resničnega epicentra gledališča." Po koncu študija na ljubljanski AGRFT se je leta 1985 zaposlil v SNG Drama Ljubljana, kamor se po letu 1997 spet vrne iz svojega rodnega Maribora, kjer je v začetku 90. sodeloval pri skoraj vseh uprizoritvah Tomaža Pandurja, ko je bil ta ravnatelj SNG Drama Maribor. Že dvajset let pa poučuje tudi na akademiji, kjer je sam doštudiral dramsko igro in umetniško besedo. Obsežen je tudi njegov radiofonski opus. Arhiv Radia Slovenija namreč hrani več kot 110 radijskih iger, v katerih je oblikoval plejado slušnih vlog. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar On – Brane Šturbej Žena – Polona Juh Dekle iz lokala – Nataša Barbara Gračner Skušnjavec – Pavle Ravnohrib Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1998

Kratka radijska igra Aleš Berger: Zadetek

Satira na kontaktno-nagradne radijske oddaje, saj v njej zasledujejo avto, s tem pa nepričakovano in nehote posežejo v družinska razmerja. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe: Dejan Mesec Novinarka – TINA POTOČNIK Novinar – Tines Špik Oče – Lotos Šparovec Sin – Tine Možic Glas iz odzivnika – Mateja Perpar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2016.

Radijska igra Apulej, Pavel Lužan: Igra metamorfoz ali Zlati osel

Igra skozi splet prigod, ki jih doživi mladi popotnik, ko pride v deželo čarovnije Tesalijo, z bujno domišljijo in domiselnostjo izriše slikovito duhovno podobo poznoantične Grčije. Prevajalec: Primož Simoniti Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Lucij – Slavko Cerjak Fotida – Polona Vetrih Milon – Zlatko Šugman Pamfila – Majda Potokar Glasnik – Jurij Souček Tožilec – Franček Drofenik Sodelujejo še – Slavka Glavina, Janez Albreht, Majda Grbac, Srečo Špik, Dare Valič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1983.

Kratka radijska igra Sebastijan Pregelj: Tako gre ta svet

Igra je priredba uvodne črtice Sebastijana Preglja iz njegove istoimenske prozne zbirke. Pregelj s kratkimi stavki, pedagoško skrbnimi in dobronamernimi prepovedmi, izrečenimi otroku, naslika grozljivost sodobne družbe, temelječe na totalitarizmu, prepovedih, brezčutnosti, skrivanju, hinavščini, pretvarjanju in brezobzirnosti. S tem pa, seveda, naslika tudi posameznikovo osamljenost in brezup. Režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Nastopajo – Milan Štefe, Saša Mihelčič, Veronika Drolc, Jaka Lah, Maja Sever, Rok Matek, Željko Hrs in Lidija Hartman. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2011.

Radijska igra Fran Saleški Finžgar, Jože Vozny: Pod svobodnim soncem – 2. del

Po zmagi nad Hilbudijem in njegovo bizantinsko vojsko se Iztok v spremstvu popotnega pevca Radovana odpravi v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti skupaj rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači. Na dvornih slovesnostih Iztok v lokostrelskem tekmovanju premaga vojskovodjo in caričinega zaupnika Azbada, s čimer v Bizancu mladi Sloven postane splošno znan. Zaljubi se v prav tako ne ravnodušno mlado dvorjanko Ireno, njegova postavnost pa pritegne celo caričine oči. O nadaljnjih Iztokovih dogodivščinah pa v drugem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič – Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Premk Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.

Radijska igra Več avtorjev: Noč v Ljubljani

Igra je nastala po istoimenski knjižni izdaji, ki je leta 1994 na pobudo Andreja Blatnika izšla pri reviji Literatura. Za Joyceov postanek v Ljubljani, ki ni splošno znan in uveljavljen, je namreč slišal v neki pripovedi, Tomo Virk pa ga je pozneje odkrili še v eni od Joyceovih biografij. Urednika knjižne izdaje Matevž Kos in Tomo Virk sta zbrala nekaj slovenskih avtorjev različnih generacij, da so napisali izmišljene zgodbe o omenjenem dogodku. Na prvem peronu ljubljanske železniške postaje pa nanj in na njegov bežni postanek v naši prestolnici pred točno 120 leti že desetletja spominja tudi miniaturna skulptura Jakova Brdarja. Avtorji: Bogdan Novak, Jani Virk, Goran Gluvić, Maja Novak, Janez Gradišnik in Aleksa Šušulič; pri celotni knjigi so sodelovali še Andrej Blatnik, Berta Bojetu - Boeta, Lidija Bučar, Milan Kleč, Feri Lainšček, Miha Mazzini in Marjeta Novak. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Ana Kržišnik Tonska mojstrica: Sonja Strenar Tehnični asistent: Sandi Zgonc Glasbena opremljevalka: Sara Železnik James – Uroš Smolej Nora – Polona Juh Godot – Danijel Malalan Jud – Marko Simčič Železničar, Sopotnik – Gorazd Logar Natakar – Luka Cimprič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008.

Kratka radijska igra Karel Čapek, Mirče Šušmel: Rekord

Satirična zgodba znanega češkega pisatelja in poznavalca človeške nravi. In prav o teh zagonetnih potezah človeka v tej slušni igri. Prevajalka: Zdenka Jerman Režija: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Sodnik – Jože Mraz Hej da – Marko Simčič Opekar Vašek – Slavko Cerjak Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992.

Radijska igra Ervin Fritz: Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi

Gre za farso o slovenskih rečeh, ki se dogaja v krajih, o katerih pravi avtor, da so "znani po bebavosti in alkoholizmu". Za prikaz na glavo postavljene pravne države, je Fritz uporabil znane junake iz slovenske klasične literature in jim kot dramske osebe na koncu svoje farse dodal tudi njihove stvarnike. Tako so nosilci farse Butalci, črna ovca med njimi pa razbojnik Cefizelj. Ta je hkrati tudi Cankarjev farsični junak Peter Krištof, za katerega velja vsesplošni lovopust. Tematsko tako farsa odpira dileme človekove eksistence, ujete v znano zveličavno mero "najboljše so pečene piške", o kateri so se izrekli že Prešeren, Cankar in Milčinski, Fritz pa jih aktualizira le z bistvenim in aktualnim vprašanjem: "Se bo butalski svet razvil kaj v glavo?" Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Avtor uvodnega songa: Jani Golob Cefizelj – Aleš Valič Jacinta – Violeta Tomič Župan – Bert Sotlar Županja – Majda Potokar Jerica – Maja Končar Policaj – Evgen Car Tepanjski policaj – Branko Grubar Pišmevuh – Marjan Hlastec Milčinski – Janez Albreht Cankar – Marko Okorn Prešeren – Zvone Hribar Sodelujejo še – Judita Hahn, Božo Vovk, Nada Bavdaž, Vinko Podgoršek Produkcija Uredništva igranega program Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1990.

Kratka radijska igra Igor Likar: Dragi Slovenci št. 2

Uboj Ivana Krambergerja se je živo dotaknil medijskega prostora, tako rekoč Krambergerjevega drugega doma. Dimnikarski vajenec, zdomec, izboljševalec in donator dializnih aparatov. Dobri človek iz Negove, prepričljiv retorik. Kandidat za predsednika države … Markantna in protislovna osebnost, ki se je do svojega lastnega roba in še čez izrazila v prepišnem zgodovinskem času slovenskega osamosvajanja, v času močne čustvene plime in velikih družbenopolitičnih sprememb. V času za preroke in mučenike … Režiser: Igor Likar Tonski mojstri: Nejc Zupančič, Sonja Strenar in Jože Pirman, ki je na enem zadnjih Krambergerjevih javnih nastopov v Celju leta 1992 posnel uporabljeno zvočno gradivo Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Redaktorica: Lučka Gruden Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2012

Verstva

Sledi večnosti Novomašniki: Mel Kovic, Gregor Markelc, Luka Jesenko, Matjaž Venta in Vid Grdadolnik

Tedenska tematsko-feljtonska oddaja Sledi večnosti spada med verske oddaje in nastaja v okviru Uredništva za religije in verstva na Radiu Slovenija. Odpiramo aktualna vprašanja duhovnosti, vere, religij, teologije … Vsebine osvetljujemo skozi prizmo humanističnih znanosti, kot so: filozofija, sociologija, etnologija, zgodovina … Obravnavamo pa tudi pomembne lokalne in svetovne dogodke.

Musica sacra V spomin Pavletu Merkuju

Letos mineva 10 let od smrti tržaškega skladatelja, slavista, glasbenika, šolnika in vsestranskega kulturnega delavca Pavla Merkuja. Pomemben del svojega skladateljskega opusa je posvetil človeškemu glasu, precejšnje število tudi zborovskim skladbam s sakralno vsebino. Med drugim je avtor Maše o božjem usmiljenju, Maše zadušnice in nekaterih priredb slovenskih ljudskih pesmi z nabožno vsebino.

Bogoslužje Prenos maše iz Kopra

Iz koprske stolne cerkve Marijinega vnebovzetja neposredno prenašamo slovesno sveto mašo ob 1500-letnici sv. Nazarija. Somaševanje vodi ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Glasbeni del oblikuje Stolni pevski zbor Štefan Kovač s priložnostno instrumentalno zasedbo pod vodstvom zborovodij Mirana Bordona in Matjaža Černica. Na orgle igra titularni organist orgel koprske stolnice Mirko Butkovič.

Musica sacra Sakralna glasba Knuta Nystedta

Letos mineva 10 let od skladateljeve smrti. Večino svojih zborovskih skladb je zasnoval na besedilih iz Svetega Pisma, saj je odraščal v družini, kjer je bila glasba z duhovno vsebino in klasična glasba pomemben del vsakdanjega življenja. Pisal pa je tudi komorno, orkestralno in orgelsko glasbo. Velik vpliv na njegovo ustvarjanje je imela stara cerkvena glasba, zlasti dela Giovanija Pierluigija da Palestrine in gregorijanski koral.

Sedmi dan Duhovnost pravoslavja

Pravoslavje, je eno izmed treh osrednjih vej krščanstva, ki je predvsem razširjeno v Vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu. Kakšne so poglavitne teološke in zgodovinske premise delitve med tako imenovano Cerkvijo Vzhoda in Zahoda? Kaj pomeni organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha, ki ji z drugo besedo pravimo avtokefalnost, in kako živ je ekumenizem v krščanskih skupnostih po svetu? O tem dr. Aleš Maver.

Bogoslužje Evangeličansko bogoslužje iz Gradu na Goričkem

Iz Gradu na Goričkem prenašamo evangeličansko bogoslužje ob shodu humanitarne organizacije Podpornica. Obred, ob evangeličanskem škofu Leonu Novaku, vodi več duhovnic in duhovnikov. Pridiga duhovnik Peter Andrejčak. Za glasbeno spremljavo skrbijo: organist Marcel Sapač, otroški zbor iz Gornih Slaveč, učenci glasbene šole Virtuozi in duo Mystica.

Musica sacra Duhovna glasba Antonina Dvořaka, 2. del

Letos mineva 100 let od skladateljeve smrti. Poleg Rekvijema in Stabat Mater, dveh obsežnejših in najbolj pogosto izvajanih del, je ustvaril še vrsto drugih sakralnih del, ki v njegovem skladateljskem opusu predstavljajo prave glasbene bisere, med njimi Biblijske pesmi, duet O, sanctissima, nekaj del pa je namenil tudi orglam.

Sedmi dan Sara Božanić ob 80-letnici deportacij prekmurskih Judov

Pred dobrim mesecem dni je minilo 80 let od deportacije prekmurskih Judov v nemška koncentracijska uničevalna taborišča. Tudi zato je gostja naše tokratne oddaje Judinja Sara Božanič iz Murske Sobote – potomka ene redkih preživelih depotirank iz zloglasnega Auschwitza. Je podpredsednica Judovskega združenja Slovenije, poklicno pa oblikovalka, strateginja, predavateljica, podjetnica in pisateljica. Kako iz vseh teh svojih identitet – zlasti judovske - črpa veselje do življenja in radost bivanja?

Sledi večnosti O zlorabi četrte božje zapovedi

»Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na Zemlji.« To je četrta krščanska božja zapoved. Aleš Čerin iz katoliškega društva Družina in življenje ugotavlja, da zloraba te zapovedi v družinah povzroča veliko gorja. Kdaj četrto božjo zapoved zlorabljajo starši, kdaj njihovi potomci? Kako lahko v teh primerih pomagajo duhovniki?

Sledi večnosti V EHO Podpornici natančno vemo, kdo potrebuje našo pomoč

Evangeličanska humanitarna organizacija Podpornica organizira drugo nedeljo v juniju 56. tradicionalni shod vernic in vernikov pri gradu Grad na Goričkem. O poslanstvu Podpornice, njenih programih pomoči z njenim predsednikom in evangeličanskim duhovnikom Petrom Andrejčakom.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Neposredni prenos svete maše na deveto nedeljo med letom iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje frančiškan p. Pavle Jakop. S petjem sodeluje otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Eva Zala Rac. S kitaro jih spremlja Peter Berden.

Literatura

Literarni nokturno Boris Kolar: O vinu, kozah in drugih prevarah

Nominacija za nagrado kresnik 2024. Strastni pripovedovalec Boris Kolar je svoj pustolovski roman postavil v Provanso v 13. stoletju ter ga razpel vse od Bretanje do mitskega Posočja. To je obdobje po surovih verskih vojnah proti katarom, bogomilom, starovercem, sploh vsem krivoverstvom po mnenju uradne Cerkve, toda demoni in krajevna božanstva, uroki in čarovnije imajo še vedno veliko moč. V odlomku izvemo, kje, kdaj, kako in zakaj se je zapletlo; že zdaj pa vam lahko zaupamo, da bo imel avignonski škof ob koncu romana spet najboljše vino daleč naokoli. Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365. Odlomka romanov Pie Prezelj in Anje Mugerli sta že dosegljiva, saj sta bili avtorici nominirani tudi za Cankarjevo nagrado. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto junija 2024

Odprta knjiga na radiu Mate Dolenc: Pes z Atlantide 9/13

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.« Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko sta bili sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenja svobode in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost samo navidezna, že v enem človeškem življenju se privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman. Interpret: Sebastian Cavazza Režiserka: Ana Krauthaker Glasbeni opremljevalec: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Lirični utrinek Alenka Jovanovski: Hlače za Džija

Pesnica in prevajalka srednje generacije Alenka Jovanovski je s pesniškim prvencem Hlače za Džija prepričala s precizno grajenim pesniškim jezikom ter z močno etično ozaveščenostjo. Naslovna pesem knjige, ki jo interpretira Violeta Tomič, izpostavi še eno razsežnost njenega dela – pretvorbo neživega v življenje.

Literarni nokturno Feri Lainšček: Namesto koga roža cveti

Roman Namesto koga roža cveti je bil drugo besedilo, ki je prejelo nagrado kresnik. Začeli so jo podeljevati leta 1991. Avtor Feri Lainšček, ki bo letos oktobra praznoval 65 let, v njem pripoveduje o prekmurskih Romih, njihovih strasteh in čutenju, sprejemanju usode in sobivanju z večinskim prebivalstvom. Ta odnos se seveda najbolje pokaže v gostilni – in o tem govori tudi izbrani prizor. Letošnji nominiranke in nominiranci za nagrado kresnik so: Pia Prezelj, Anja Mugerli, Boris Kolar, Janja Rakuš in Vlado Žabot. Odlomke iz njihovih romanov lahko po predvajanju poiščete med Literarnimi nokturni na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365, odlomka romanov Pie Prezelj in Anje Mugerli pa sta že dosegljiva, saj sta bili avtorici v maju nominirani tudi za Cankarjevo nagrado. Interpret Blaž Šef, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Aleks Pirkmajer, urednika oddaje Vlado Motnikar, Matej Juh. Posneto leta 2011.

Odprta knjiga na radiu Mate Dolenc: Pes z Atlantide 8/13

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.« Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko je bilo sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode, in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost samo navidezna, že v enem človeškem življenju privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman. Interpret: Sebastian Cavazza Režiserka: Ana Krauthaker Glasbeni opremljevalec: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Lirični utrinek Bertolt Brecht: Spomin na Marijo A.

Malo je tako razvpitih literarnih ustvarjalcev 20. stoletja, kot je Bertolt Brecht (1898–1956). Ta nemški avtor, ki ga večina pozna kot dramatika, pa je bil tudi odličen pesnik. Njegove mnogokrat narativne pesmi so jasne in preproste. To velja tudi za njegovo pesem Spomin na Marijo A., ki je v osnovi ljubezenska pesem. Prevedel jo je Ervin Fritz, interpretira jo Zvone Hribar.

Literarni nokturno Lojze Kovačič: Kristalni čas

Smo v pričakovanju letošnje podelitve nagrade kresnik, ki jo podeljuje časnik Delo za najboljši slovenski roman preteklega leta že od leta 1991 naprej. Prav tistega leta je prvega kresnika prejel Lojze Kovačič za roman Kristalni čas, Lojze Kovačič pa je posthumno prejel kresnika še leta 2004 za roman Otroške stvari. Interpretira Pavle Ravnohrib, glasbena oprema Cvetka Bevc, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar, urednika oddaje Vlado Motnikar, Tesa Drev Juh, produkcija 2011.

Literarni večer Janko Moder

Pred dobrim mesecem dni je minilo 110 let od rojstva Janka Modra, enega naših najplodovitejših književnih prevajalcev. Za svoje prevajalsko delo je dvakrat prejel Sovretovo nagrado. Moder je bil tudi urednik pri Cankarjevi založbi in soustanovitelj Društva slovenskih književnih prevajalcev, uveljavil se je še kot jezikoslovec in pisatelj. Umrl je leta 2006 v Ljubljani. V oddaji, ki je nastala leta 1984, ga predstavljamo z izborom njegovih prevodov poezije. Avtor scenarija: Andrej Arko; avtorji literarnega dela: France Prešeren, Johann Wolfgang von Goethe, Giorgos Seferis, Jean Baptiste Poquelin Molière, Boris Leonidovič Pasternak, Frédéric Mistral; avtor prevoda: Janko Moder; režiserka: Rosanda Sajko; bralka: Nadja Jarc; govori: Janko Moder; interpreta: Polde Bibič, Iva Zupančič; mojstrica zvoka: Metka Rojc; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 1984.

Odprta knjiga na radiu Mate Dolenc: Pes z Atlantide 7/13

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.« Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko sta bili sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost samo navidezna, že v enem človeškem življenju privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman. Interpret: Sebastian Cavazza Režiserka: Ana Krauthaker Glasbeni opremljevalec: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Lirični utrinek Jana Putrle Srdić: Izginjanje

Jana Putrle Srdić, ena najbolj prepoznavnih pesnic srednje generacije, je do zdaj objavila štiri pesniške zbirke. Njena poetika se ne spogleduje z akademskimi pesniškimi prijemi, raje se opira na čare nizkoproračunske kinematografije, na zgodbe, ki so dogajajo okoli nas. Pesnica to upesnjuje z osebno noto in na subtilen način. Precej izrazito v pesmi Izginjanje, v kateri se sooča tudi s človekovo minljivostjo. Pesem interpretira Sabina Kogovšek.

Literarni nokturno Katja Premrl: Obrazi življenja

Slovenska pesnica Katja Premrl je leta 2019 izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Obrazi ljubezni. V njem smo lahko brali o različnih obdobjih v življenju ženske, kot jih izkuša mladenka, erotična ženska, mati in modra starka. V njeni drugi zbirki Obrazi življenja pa se pesnica podaja v globine narave ter prisluškuje njenim modrostim. Tako kot utripa človeško življenje, tako se v naravi menjavajo letni časi, se dogajajo rojstva in smrti. Onkraj vseh sprememb, ki jih človek in narava izkušata, pa obstaja nevidna nit, ki povezuje vse stvarstvo. In ta diši po ljubezni. Interpretka: Ivana Percan Kodarin, režiserka: Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2021.

Ocene

Ocene

1915 epizod

Boris Pangerc: Oljke in morje in sol

7 min

Lara Božak: Z luknjami v prepihu

5 min

Miklavž Komelj: Da in ne

4 min

Štirje mali odrasli

3 min

Črni čaj

4 min

Glasbeni dokumentarci na 20. Grosmanovem festivalu

9 min

Neposredni prenosi

Neposredni prenos Neposredni prenos šestega koncerta abonmaja Filharmonični klasični koncerti "Za konec"

Na zadnjem abonmajskem dogodku letošnje sezone Slovenske filharmonije z naslovom Za konec sezone bo orkester vodil dirigent Toby Thatcher. Britansko-avstralski umetnik je svojo glasbeno pot začel kot oboist, med letoma 2018 in 2019 pa se je izpopolnjeval pri skladatelju in dirigentu Petru Eötvösu ter se zatem uspešno udeležil petih mednarodnih tekmovanj. Od takrat se njegova dirigentska kariera le vzpenja. Leta 2022 smo ga lahko doživeli tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije, zdaj pa je poleg drugih angažmajev pomočnik dirigenta Nacionalnega orkestra Île-de-France. Kot solist se bo tokrat predstavil oboist Sorin Crudu, sicer tudi prvi oboist Orkestra Slovenske filharmonije. Izvedel bo Koncert za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, Straussovo delo pa bosta uokvirili dve deli iz opusa Antonína Dvořáka, slišali bomo koncertno uverturo Karneval, op. 92, s katero se bo začel koncertni večer, v drugem delu pa bo na sporedu še skladateljeva Simfonija št. 7 v d-molu, op. 70.

Neposredni prenos Dom v jeziku - 11. literarna prireditev ob Trubarjevem dnevu

Gledam v daljo, sanjam … Zastor sivi para se, razmiče in delí – in v obrisih senčnih, negotovih slike se gibljó mi pred očmi. In čimdalje bliže in jasneje vidim pisani prikaznij ples … In sedaj – kdo stopa sam pred mene? Ali tí si, Trubar Primož, res? (Anton Aškerc) Kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, nas vsako leto spomni na to pomembno vprašanje. Primožu Trubarju se na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Ajdo Bračič, Miriam Drev, Blaža Božiča, Jerneja Županiča, Andreja Predina in Ksenijo Šešerko. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom pesnitve Primož Trubar iz leta 1904, tj. kot pravi "veličastnim delom o človeku, ki mu ni bilo vseeno za opismenjevanje in branje, ki se je trudil, da bi med svoje 'lube Slovenze' beseda prišla tudi prek večkrat listanih strani tiskanih knjig". Scenarist mag. Matej Krajnc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič, Urban Gruden, tonska asistenta Jože Lap, Gašper Vodlan, urednik prenosa Matej Juh, urednica uredništva za kulturo Maja Žvokelj.

Neposredni prenos Simfoniki in Jascha von der Goltz

Deveti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Maruša Turjak Bogataj (violončelo) Matjaž Bogataj (violina) dirigent: Jascha von der Goltz Carl Maria von Weber: Uvertura iz opere Oberon Johannes Brahms: Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu op. 102 (dodatek) Maurice Ravel: Sonata za violino in violončelo M.73, drugi stavek Très vif Johannes Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru op.90

Neposredni prenos Neposredni prenos 6. koncerta iz abonmaja Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije

Koncertni večer so poimenovali Za pianiste, saj bo prvi del pravo doživetje za poznavalce in ljubitelje klavirske glasbe. Prvič po izjemnem uspehu leta 2021 na Chopinovem pianističnem tekmovanju v Varšavi bo z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil nagrajenec Alexander Gadjiev. Izvedel bo Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina. V drugem delu bo na sporedu Simfonija št. 4 v c-molu, op. 43 Dmitrija Šostakoviča, vse pa bomo slišali pod taktirko priznanega ukrajinskega dirigenta Valentina Urjupina.

Neposredni prenos Podelitev Cankarjeve nagrade 2024 - prejel jo je Denis Škofič za pesniško zbirko Tuskulum

Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU kot poklon velikemu slovenskemu književniku Ivanu Cankarju. Gre za priznanje za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Letos žirija najboljše delo izbira med petimi, ki so se uvrstila v ožji izbor. To so knjiga esejev Aleša Štegra Na kraju zapisano, roman Anje Mugerli Pričakovanja, pesniška zbirka Denisa Škofiča Tuskulum, roman Mateje Gomboc Gorica in roman Pie Prezelj Težka voda. Voditelj: dramskI igralec Jernej Gašperin. Režiserka prireditve: Špela Kravogel. Radijski prenos: Urban Gruden, Matjaž Šercelj in Janez Podlesnik. Redaktorica prenosa Staša Grahek. Foto: Mhladnik https://commons.wikimedia.org/

Neposredni prenos Za odmik, Zbor Slovenske filharmonije in Urša Lah na koncertu PVC 6

Zbor Slovenske filharmonije se odpravlja na turnejo na Norveško, kjer živi in deluje priznana slovenska dirigentka Urša Lah. Ne preseneča torej, da program tokratnega koncerta cikla PVC uokvirjata izjemni uglasbitvi osrednjega mašnega stavka Credo dveh nordijskih skladateljev (oba sta se poslovila v zadnjih sedmih letih in zapustila neprecenljiv zborovski opus). Slovenske barve tokrat zastopajo Štiri sakralna dela Nane Forte, ki jih odlikujeta bogata ritmična invencija in prefinjeno zvočno niansiranje med dvema zboroma, slišali bomo še izbor motetov Jamesa MacMillana, ki navdih črpa v škotski tradicionalni glasbi. Einojuhani Rautavaara: Missa a cappella Nana Forte: Four sacred pieces James MacMillan: Moteti – izbor Sven-David Sandström: Credo Zbor Slovenske filharmonije. Urša Lah, dirigentka.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca v neposrednem prenosu iz Maribora

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Neposredni prenos Kromatika 8: Simfoniki s Federicom Collijem

Simfonični orkester RTV Slovenija Federico Colli, klavir Rossen Milanov, dirigent Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 5 Béla Bartók: Koncert za orkester https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/kromatika-8-sezona-23-24/ Čeprav se velikega Beethovna navadno spominjamo predvsem kot najvplivnejšega simfonika na prehodu iz klasicizma v romantiko, ki je zaznamoval celotno orkestrsko ustvarjalnost 19. stoletja, ne gre pozabiti na njegov nepogrešljivi prispevek h klavirski literaturi – od dvaintridesetih sonat, dobrih dvajsetih bagatel in variacij do šestih klavirskih koncertov. Petega izmed njih in zadnjega dokončanega, tako imenovanega Cesarskega, prežema junaška, skoraj vojaška narava, s katero bi verjetno lahko razložili tudi njegov naslov. V tem izjemno dolgem in zahtevnem, a zelo šarmantnem delu se bo kot solist predstavil mladi italijanski virtuoz Federico Colli. Vrata uglednih koncertnih odrov sta mu odprli zmagi na Mozartovem tekmovanju v Salzburgu (2011) in mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu (2012). Študiral je na konservatoriju v Milanu, salzburškem Mozarteumu ter mednarodni klavirski akademiji v Imoli. Colli neguje širok repertoar, s katerim posega tudi v glasbo baroka in klasicizma. Njegov drugi album s posnetki Scarlattijevih sonat je revija Classical Music – BBC Music Magazine izbrala za enega najboljših albumov, izdanih leta 2020. Ker se v času klasicizma in romantike orkester ob bravuroznem solistu pogosto ni dovolj izrazil, je Béla Bartók, eden najizvirnejših skladateljev 20. stoletja, to 'zgodovinsko krivico' odpravil s svojim Koncertom za orkester. Kot nakazuje že njegov naslov, gre za delo, v katerem je celoten orkester prikazan kot solist – Bartók je vsakemu orkestrskemu glasbilu namenil prav posebno zahtevno in zanimivo vlogo. Njegov Koncert za orkester se zato ponaša z izjemno večplastno teksturo in polnim zvenom ter bogato razvejeno glasbeno vsebino. Od krstne izvedbe v Bostonu leta 1944 pomeni enega najbolj priljubljenih del, s katerim simfonični orkestri po svetu radi razkažejo svojo tehnično in umetniško izoblikovanost. Skozi izzive Bartókove, pa tudi Beethovnove mojstrovine nas tokrat pelje naš šef dirigent Rossen Milanov.

Neposredni prenos 5. koncert abonmaja Filharmonični klasični koncerti

Z Orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje pianist, dirigent in organist Marshall Wayne, ki velja za enega najduhovitejših in najbolj ekscentričnih interpretov Gershwinove glasbe, slovi pa tudi kot odličen izvajalec Bernsteinove glasbe in drugih skladateljev 20. stoletja. In vse omenjeno bomo lahko z njim doživeli ta večer, Wayne Marshall se bo predstavil kot pianist in dirigent in kot so zapisali, ne bo njegovo temperamentno muziciranje pustilo nikogar ravnodušnega. Izvedel bo kar pet glasbenih del, med katerimi bodo tri iz opusa Georga Gershwina. Slišali bomo skladateljevi: Drugo rapsodijo za klavir in orkester ter simfonično sliko Porgy in Bess – ti dve bosta na sporedu v drugem delu koncerta, v prvem pa bo zazvenela slovita Rapsodija v modrem. Poleg tega bodo v prvem delu na sporedu še Tri plesne variacije za orkester iz baleta Fancy Free Leonarda Bernsteina ter Alborada del gracioso Mauricea Ravela.

Neposredni prenos Simfoniki na zaključku 38. Slovenskih glasbenih dnevov

38. Slovenski glasbeni dnevi, zaključek festivala Simfonični orkester RTV Slovenija Lana Trotovšek (violina) dirigent: Steven Loy Božidar Kos: Sinfonietta za godala (1.,3. in 4. stavek) Svetlana Maraš: Defiance of the Glorious Children Larisa Vrhunc: Tako tiho Janez Matičič: Koncert za violino in orkester

Video

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Komorni studio Čembalist Tomaž Sevšek z ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja

Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljević Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Najbolj poslušano

Podobe znanja Anja Kranjc Horvat: Če ne znaš razložiti petletniku, potem ne razumeš dovolj

Kako zapleteno fiziko osnovnih delcev narediti zabavno in razumljivo vsakomur? Lahko bi rekli, da je to znanost zase in v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, jo jemljejo nadvse resno. Z dobrim razlogom. Čeprav je razumevanje fizike delcev vse prej kot preprosto, gre vendarle za znanost, ki išče odgovore na najbolj temeljna vprašanja, ki se tičejo prav vsakogar od nas: od kod prihajamo, iz česa smo in kaj se bo zgodilo z nami v prihodnosti. V Cernu kot komunikatorka znanosti že vrsto let deluje fizičarka dr. Anja Kranjc Horvat. V zadnjem letu, odkar je tam zaživel znanstveni center Science Gateway, skrbi za šove in eksperimente v živo. Drobec znanstvenega komuniciranja s Cerna je v družbi Maje Ratej prinesla v tokratne Podobe znanja.

Glasovi svetov Z vidika biogeografije Koreja in Tajska nista na istem kontinentu

Če na naš planet pogledamo z očmi biogeografije, discipline, ki preučuje razširjenost vrst in ekosistemov v geografskem prostoru ter geološkem času, ugotovimo, da celine niso razporejene tako, kot smo se učili pri zemljepisu

Radijska igra Apulej, Pavel Lužan: Igra metamorfoz ali Zlati osel

Igra skozi splet prigod, ki jih doživi mladi popotnik, ko pride v deželo čarovnije Tesalijo, z bujno domišljijo in domiselnostjo izriše slikovito duhovno podobo poznoantične Grčije. Prevajalec: Primož Simoniti Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Lucij – Slavko Cerjak Fotida – Polona Vetrih Milon – Zlatko Šugman Pamfila – Majda Potokar Glasnik – Jurij Souček Tožilec – Franček Drofenik Sodelujejo še – Slavka Glavina, Janez Albreht, Majda Grbac, Srečo Špik, Dare Valič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1983.

Ars humana O literarnih nagradah ali književnost ni šport

V nedeljo bodo na Rožniku podelili nagrado kresnik za najboljši izvirni roman preteklega leta. A v pogovoru nismo špekulirali o morebitni nagrajenki oziroma nagrajencu, temveč smo pod drobnogled vzeli same literarne nagrade. Z urednicama in literarnima kritičarkama Ano Geršak in Veroniko Šoster ter s pisateljem, urednikom in profesorjem založniških študij na ljubljanski Filozofski fakulteti Andrejem Blatnikom smo pretresali stanje slovenskih literarnih nagrad. Jih je dovolj? Kakšen je njihov učinek in vloga? Zakaj so pomembne tudi nominacije? In nenazadnje, kaj sploh nagrajujemo in kaj nam to govori o sodobnih slovenskih literarnih trendih? Foto: RTVSLO

Radijska igra Andrej Blatnik: Prenosni otok

Domiselna komedija o mladem zakonskem paru – možu pustolovcu in ženi, ki nadvse ceni utečene, klasične vrednote, od katerih sta ji najpomembnejša denar in družinska zveza. Skratka, parodija z nazornim prikazom, kaj se zgodi, če človek pričakuje preveč. V osrednji vlogi Njega nastopa dobitnik Borštnikovega prstana za leto 2024 dramski igralec Branko Šturbej. Kot je zapisal Blaž Lukan v utemeljitvi: "Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako »naivnostjo« in neposrednostjo, s skoraj otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj – ob nesporni »tehnični« virtuoznosti – pridobiva presunljivo miselno in čustveno globino. Njegova igra vselej prihaja, kot je bilo nekoč zapisano, »iz resničnega epicentra gledališča." Po koncu študija na ljubljanski AGRFT se je leta 1985 zaposlil v SNG Drama Ljubljana, kamor se po letu 1997 spet vrne iz svojega rodnega Maribora, kjer je v začetku 90. sodeloval pri skoraj vseh uprizoritvah Tomaža Pandurja, ko je bil ta ravnatelj SNG Drama Maribor. Že dvajset let pa poučuje tudi na akademiji, kjer je sam doštudiral dramsko igro in umetniško besedo. Obsežen je tudi njegov radiofonski opus. Arhiv Radia Slovenija namreč hrani več kot 110 radijskih iger, v katerih je oblikoval plejado slušnih vlog. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar On – Brane Šturbej Žena – Polona Juh Dekle iz lokala – Nataša Barbara Gračner Skušnjavec – Pavle Ravnohrib Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1998

Kdo smo? Nemška bombardiranja Novega mesta med drugo svetovno vojno

Tokrat bomo osvetlili nemška bombardiranja Novega mesta med drugo svetovno vojno. Čeprav so napadali dozdevno vojaške cilje, je bilo najbolj prizadeto civilno prebivalstvo mesta. Te dni bodo v Dolenjskem muzeju, kjer smo posneli oddajo, pripravili razstavo z bogatim fotografskim gradivom o posledicah bomb in o obnovi mesta.

Sobotni operni večer Christoph Willibald Gluck: Orfej in Evridika iz New Yorka

Zgodba o žalosti in žalujočih, o srečanju dveh, ki se imata rada.

Odprta knjiga na radiu Mate Dolenc: Pes z Atlantide 7/13

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta, sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.« Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko sta bili sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost samo navidezna, že v enem človeškem življenju privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman. Interpret: Sebastian Cavazza Režiserka: Ana Krauthaker Glasbeni opremljevalec: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Odprta knjiga na radiu Mate Dolenc: Pes z Atlantide 8/13

»Tukaj ni časa. Čas teče tam daleč, visoko zgoraj, tam, kjer kričijo galebi, kjer se skale pnejo kvišku, kjer drvijo oblaki, kjer bo kmalu zapihal jugo, in tam, kjer v majhnem čolnu, kot v večnost pripeta sedi ona in čaka. Ona občuti čas, tisti, ki čaka, ga vedno občuti. Tisti, ki je v morju, pa ne ve zanj. V morju ni časa. Morje je večna snov – kot atom. A celo atom je mogoče razbiti. Morja pa ne. Celo razbito, ubito morje bi še vodno valovalo in pljuskalo v obalo. A potem ne bi nič imelo več nobenega smisla.« Morje – tista prvinska snov, neskončna sila, čudež narave …, je osrednje prizorišče v delih Mateta Dolenca (r. 1945). Pojavlja se že v njegovi zgodnji prozi, ko je bilo sicer bolj v ospredju mladostniško iskanje in hrepenenje po svobodi, in postane središče v kratkem romanu Pes z Atlantide in v naslednjih delih. Morje kot prizorišče utelešenje svobode, in hkrati tudi priča sprememb. Podvodni svet je svet zase, svet, v katerem sicer velike ribe žrejo majhne, a vendar ne ubijajo več, kot je treba za preživetje. Toda celo v morskih globinah je nespremenljivost samo navidezna, že v enem človeškem življenju privid večnosti razblini. Zunanji svet vse bolj vdira v ta prostor, sprva redki turisti so vse številčnejši, onesnaženje je čutiti daleč na odprtem morju in tudi vojna seže do najbolj oddaljenih otokov. In ne nazadnje, otočani se starajo in stara se tudi potapljač … A to je že snov za naslednji roman. Interpret: Sebastian Cavazza Režiserka: Ana Krauthaker Glasbeni opremljevalec: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Radia Slovenija – Programa Ars in ZKP RTV Slovenija.

Naši umetniki pred mikrofonom Igralec Branko Šturbej, prejemnik Borštnikovega prstana: "Svet literature je nekaj, česar bi se človek moral nalesti."

Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za igralsko umetnost, letos prejme Branko Šturbej. Že dolgo je eden od nepogrešljivih igralskih stebrov repertoarja ne le ljubljanske Drame, temveč slovenskega dramskega gledališča v najširšem pomenu besede, so ob priznanju zapisali v njegovi domači gledališki hiši. Šturbejev opus je bogat in izjemno raznolik, zaznamujeta ga radovednost, razgledanost, delavnost in strast. Kot profesor dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Branko Šturbej svoje znanje in izkušnje posreduje mladim rodovom. Branka Šturbeja je pred mikrofon povabila Staša Grahek in ga najprej vprašala, kdaj je vedel, da bo postal igralec. Oddajo je posnel Franci Moder. Na fotografiji: Branko Šturbej, ob njem Igor Samobor, Janez Škof in Gregor Baković. William Shakespeare: Kar hočete, Drama SNG Ljubljana, režija Janusz Kica. Avtor fotografije: Peter Uhan. https://www.drama.si/igralec/branko-sturbej/

Humoreska tega tedna Andrej Arko: Veliki komplikator

Prevajalec in pisatelj Andrej Arko, tudi dolgoletni urednik Literarnega programa na Radiu Slovenija, je objavil vrsto vrhunskih prevodov, med drugim Poeja in Keatsa, za prevod epa Gorski venec Petra Petrovića Njegoša je prejel Sovretovo nagrado. Poleg prevajanja Andrej Arko piše tudi prozo, odlikuje se v humoreskah. Humoresko Veliki komplikator smo v interpretaciji dramskega igralca Rudija Kosmača posneli leta 1980, tonski mojster je bil Staš Janež, režija Mara Černe. Prijetno poslušanje.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt