Ars aktualno Glavni tekmovalni program 20. Animateke

Animirani filmi so pogosto vizualni eksperimenti, dinamične vsaj polabstrakcije, zasanjane, spominjajo na glasbene spote in še kaj, a to ne sme zamegliti njihove pronicljive družbeno kritične vloge. Pogosto so polnokrvni vizualni komentarji, a s primesjo ekspresije in umetniške svobode. Prav to se letos dobro vidi v glavnem tekmovalnem programu Animateke. V njem so dela priznanih pa tudi manj uveljavljenih ustvarjalcev, filmi, ki svojo pot šele dobro začenjajo, in taki, ki smo jih lahko videli že v izbranih selekcijah v Cannesu, Benetkah, Locarnu.

Ars aktualno Bizarnosti filmskega festivala v Pjongjangu

Med filmskimi festivali, ki sodijo med najbizarnejše, je Mednarodni filmski festival v Pjongjangu v Severni Koreji. Leta 2018 ga je obiskal nemški režiser Martin Hans Schmitt in ustvaril animirani dokumentarni film z naslovom Kako sem preživel filmski festival v Pjongjangu. Z režiserjem smo se pogovarjali ob njegovem obisku festivala Animateka.

Ars aktualno V ospredju jubiljne Animateke je kolažna animacija

Začenja se jubilejna, 20. izdaja Animateke. Spremlja jo razstava Gianluigija Toccafonda, v središču pozornosti bo tehnika kolažne animacije, festival pa bodo posvetili nedavno preminulemu umetniku na tem področju, Paulu Bushu. Glavni tekmovalni program se osredotoča na srednjo in vzhodno Evropo, v ospredje pa postavlja avtorski animirani film. Na festival je prišlo nekaj več kot 600 filmov, od teh so za tekmovalni program izbirali med 140imi deli, od ponedeljka do nedelje pa bodo prikazali tudi sedem celovečernih animiranih filmov. Vir fotografije: spletna stran festivala Animateka

Ars aktualno Sklep Foruma nove glasbe

V Klubu Cankarjevega doma se je sklenil festival Forum nove glasbe. Festivalski ansambel pod vodstvom Leonharda Garmsa je nastopil s skladateljico in vokalistko Agato Zubel, ki je tudi oblikovala festival, za konec pa je kot solistka med drugim predstavila eno svojih ključnih del Ne Jaz – Not I na besedilo Samuela Becketta.

Ars aktualno Knjiga leta je Sto slovenskih ljudskih

Da imajo pravljice in bogastvo ilustracije pri nas poseben pomen morda kaže izbor knjige leta na 39. Slovenskem knjižnem sejmu. To je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani postala knjiga Sto slovenskih ljudskih, ki ob pripovedih z vseh koncev in krajev Slovenije prinaša dela petindvajsetih priznanih ilustratorjev. Za nagrado se je sicer potegovalo deset naslovov. Pravljice so dediščina, ki jo je treba varovati pravi Helena Kraljič iz založbe Morfem, kjer je izšlo Sto slovenskih ljudskih. Bogat zgodovinski pripovedni izvir priznani slovenski ilustratorji na različne načine bližajo sodobnemu času, med drugim preberemo v utemeljitvi. Večina ilustracij je nastala na novo, izbor pravljic pa je opravila Dušica Kunaver in je regijsko širok. Način glasovanja je letos nekoliko drugačen in ob spletu vključuje tudi strokovno žirijo in obiskovalce sejma, je povedal Vladimir Kukavica, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev.

Ars aktualno Vzornik Nejca Gazvode

V Novem mestu je bila sinoči premiera novega slovenskega filma režiserja Nejca Gazvode z naslovom Vzornik. Film tematizira absurdno obdobje v času koronakrize, ko so se leta 2021 otroci spet vrnili v šole.

Ars aktualno Premiera in živa izvedba radijske igre: J. P. Sartre − Zaprta vrata

Živa izvedba radijske igre v dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma v ponedeljek, 27. novembra 2023, ob 19.30. Premiera pa isti večer ob 22.05 v terminu radijske igre na Arsu. Sartre dogajanje drame Zaprta vrata postavi v sodoben »pekel«. Vanj so umeščeni tisti, ki ne priznajo svoje svobode in odgovornosti. Medsebojna soodvisnost v zamejenem prostoru brez oken in naravne svetlobe pa jih prisili v izpovedi in avtorefleksije. Človek je torej »obsojen« na svobodo in kriv za usodo, ki si jo je izbral sam. Prevajalka Draga Ahačič Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič Tonska mojstra Urban Gruden, Sonja Strenar Avtorja izvirne glasbe Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Lektorica Saša Grčman Fonetičarka Suzana Köstner Fotografinja: Nada Žgank Ines Nina Valič Garcin Matija Vastl Estelle Saša Pavlin Stošić Sobar Matija Rozman Koprodukcija 3. programa Radia Slovenija - programa Ars in Cankarjevega doma, november 2023

Ars aktualno 39. Slovenski knjižni sejem

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je danes svoja vrata odprl 39. Slovenski knjižni sejem, ki letos poteka pod geslom Besedo besedi. Skupno bo ponudil 266 dogodkov, obiskali ga bodo številni slovenski in tuji književniki, v okviru sejma pa bodo podelili tudi več nagrad. Na sejmu z vsemi tremi programi sodeluje tudi naš radio.

Ars aktualno Z vodomcem nagrajeni film 3000 oštevilčenih opek je kot zrcalo. Podoba, ki jo v njem uzremo, ni prijetna.

V soboto se je s podelitvijo vodomca in drugih nagrad sklenila 34. izdaja ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala ali krajše Liffa. Liffe je v dvanajstih festivalskih dneh v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Celju pripravil skoraj 300 projekcij več kot 100 celovečernih in kratkih filmov z vsega sveta. Glavno nagrado – vodomca, ki ga mednarodna žirija podeljuje najboljšemu prvemu ali drugemu filmu – je prejela madžarska provokativna satira 3000 oštevilčenih opek režiserja Adama Csaszija. Z vodomcem nagrajena satira na neizprosen in redek način spregovori o zagatah politične korektnosti, o rasizmu in mejah umetniškega ustvarjanja. Tri tisoč oštevilčenih opek je drugi film madžarskega režiserja Adama Csaszija, ki bo v izziv gledalcem z različnimi predsodki, je povedala članica mednarodne žirije Iza Strehar, ki je filmu podelila vodomca: "Pri filmu nas je najbolj prepričalo, da je precejšen izziv za gledalca: ne samo za tiste, ki imajo določene predsodke do manjšin. Film namreč preizprašuje določene trenutne pretirano politično korektne smernice, s katerimi naj bi obravnavali in prikazovali manjšine, čeprav jih s tem v resnici tudi eksploatiramo." Svoboda ni absolutna; kot vemo ni takšna niti svoboda govora ali ustvarjanja: čeprav so določene z zakoni ali predpisi, smernice delujejo predvsem neformalno; politična korektnost se opira na neizrečeni občutek za to, kaj je primerno in dopustno reči in narediti v javnosti, da s svojo svobodo ne posegamo denimo v dostojanstvo in dobro ime drugih. In 3000 oštevilčenih opek dregne natanko v to šibko in hkrati močno točko sodobnih družb. V enem od madžarskih gledališč režiser, ki sam sebe vidi kot naprednega in liberalnega, pripravlja predstavo z naslovom Madžarski Rom. Z njo želi na odru »čim bolj avtentično« in »pretresljivo« predstaviti vsakdanje življenje Romov. Za igralce, ki naj uprizarjajo sami sebe, svojo bolečino in izključenost, izbere še posebej stigmatizirane Rome: nekdanjega preprodajalca drog, tatiča in nasilneža, brezdomca, žrtev posilstva. Nastopajoči hitro spoznajo, da predstava izkorišča njihovo stigmo. Sodelovanje želijo prekiniti, a vendarle vztrajajo. Gledališče se namreč opravi na gostovanje v Berlinsko mestno gledališče, kjer si vsi skupaj obetajo velik uspeh. Na oder gledališča bodo celo preselili pristno madžarsko romsko hišo, razstavljeno in sestavljeno iz 3000 oštevilčenih opek. Drži, da je podobno storil Marcel Duchamp s pisoarjem v galeriji, toda to je storil pred stoletjem; premestil in razstavil je vsakdanji objekt, ne ljudi. Film režiserja in soscenarista Adama Csaszija ima oster in satiričen pristop, ki spominja na Kvadrat Rubna Östlunda in filme Raduja Judeja. Z njim prek tematizacije politične korektnosti pokaže na vsebinsko izpraznjenost določenih del sodobne umetnosti; da poleg formalne provokacije, škandala, subverzivnosti ne ponujajo ravno obilja inovativnega. Med igralci v predstavi je naturščik Edmond Oláh, pripadnik romske skupnosti, sicer zaposlen kot računalničar v eni od madžarskih bank. Film ne govori samo o Madžarski, temveč širše o rasizmu, je opozoril ob prejemu vodomca: "Film je kot zrcalo, drugačno zrcalo in v njem vidimo, kako nekateri vidijo Rome, a ne samo njih: priseljence, temnopolte, vse drugačne." Z vodomcem nagrajeni film Tri tisoč oštevilčenih opek si lahko ogledate še nocoj ob 19. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani. Film zaenkrat še nima zagotovljene distribucije pri nas, čeprav bi si jo – ne samo zaradi Liffove nagrade – brez dvoma zaslužil. V soboto so podelili tudi nagrado občinstva. Obiskovalci so najvišje ocene namenili dokumentarcu Poljubi prihodnost o prebivalcih obleganega Sarajeva, ki so upanje našli v glasbi, in o težko pričakovanem koncertu rokovske zasedbe U2, ki je po koncu vojne končno nastopila v bosanski prestolnici. Če omenimo še ostale nagrajene filme 34. Liffa: najboljši kratki film je Dežela gora režiserke Olge Kosanović; kritiška nagrada fipresci žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev je pripadla filmu Lola režiserja Andrewa Leggea. Mladinska žirija programa Kinotrip je nagradila ameriški film Sladki vzhod v režiji Seana Pricea Williamsa, medtem ko je nagrada žirije Art kino mreže Slovenije šla v roke ustvarjalcem finskega filma Štirje mali odrasli. Foto: Liffe

Ars aktualno Slovenski taboriščniki v Jasenovcu – knjiga imen in obrazov

V Jasenovcu, največjem koncentracijskem taborišču v južni Evropi med drugo svetovno vojno, je bilo ubitih okoli 100.000 ljudi, večinoma Srbov, Judov in Romov. V taborišču so bili tudi Slovenci in njihovo usodo je raziskal Slavko Alojz Kramar. Njegovo Knjigo imen in obrazov Slovenski taboriščniki v Jasenovcu sta izdala Slovenski dom v Zagrebu in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, na predstavitvi pa je bil Vlado Motnikar.

Ars aktualno V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu 90. premiera tega poklicnega gledališča in zadnja v tem koledarskem letu

Predstava Anatomija zamolka – Smrekar versus Cankar je nastala po motivih besedil Ivana Cankarja in risb Hinka Smrekarja ter v režiji Juša Zidarja. Kot so zapisali v napovedi, "Hinko Smrekar in Ivan Cankar, sodobnika, prijatelja, umetnika, kronista, kritika in vizionarja svoje dobe, ponujata pronicljiv vpogled v genotip naroda in naše kolektivne narodne zavesti, tako rekoč v epicenter slovenske identitete in mentalitete same."

Likovni odmevi Miloš Kosec: "Edvard Ravnikar nam kaže, da moramo danes biti bolj ambiciozni"

"Naša arhitektura je bogata, ne da bi to prav vedeli, poznali ali pravilno vrednotili." Tako je razmišljal Edvard Ravnikar v času globalnega modernizma in pri tem verjel, da mora biti tudi sodobna arhitektura zavezana lokalnemu prostoru ter njegovi zgodovini in tradiciji. V tem združevanju na videz nezdružljivega je veliki arhitekt izjemen. Kot Plečnikov učenec je upoštevanje domače stavbne tradicije spojil z vero v revolucionarno mišljenje moderne umetnosti in arhitekture, ki jo je prevzel pri slovitem Le Corbusieru v Parizu. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled osrednja razstava Ravnikarjevega leta, ki izpostavlja nekaj ključnih premikov v misli velikega modernističnega arhitekta, predavatelja in misleca, ki je arhitekturo odprl eksperimentu in ustvarjalnemu dvomu. Kustos razstave Struktura modernosti je Miloš Kosec, sokustosinja pa Susanna Campeotto. Foto: Gradbišče Trga revolucije, foto: Janez Kališnik, zbirka MAO, izrez fotorafije.

Gremo v kino 20. Animateka prinaša družbeno angažirane filme in predstavlja zgodovino kolaža v animaciji

V teku je jubilejna, 20. izdaja Animateke. Festival, posvečen produkciji animiranih filmov z vsega sveta, se letos obrača v zgodovino kolažne tehnike, posvetimo pa se tudi glavnemu tekmovalnemu programu, jagodnemu izboru in še čemu. Med drugim lahko slišite tudi recenzijo novega filma Nejca Gazvode Vzornik.

Podobe znanja Matej Černe: Ustvarjalnost in delo v dobi tehnostresa

Danes smo prek spleta nenehno povezani in posledično neprestano dosegljivi. S tem so se med drugim na široko odprla vrata celi paleti novih, fleksibilnih oblik dela, ki imajo poleg prednosti tudi številne negativne učinke. Ti segajo od vse večjega stresa in izgorelosti do prekarizacije. Gre za učinke, ki so povsem v nasprotju z večjo kreativnostjo in inovativnostjo, ki pa vendarle veljata za ključni motor ustvarjanja dodane vrednosti.

Svet kulture Razstava Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani danes odpirajo osrednjo razstavo v Ravnikarjevem letu 2023, ki pa nima pregledne narave, temveč izpostavlja nekaj ključnih premikov v misli tega velikega modernističnega arhitekta. Ravnikar nam pomaga misliti situacijo tukaj in zdaj je vodilo razstave z naslovom Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja. Na njegovo zapuščino opozarja tudi razstava z naslovom Metoda, oblika, material - razvoj Trga republike in Ravnikarjeva arhitektura kot učni raziskovalni poligon, ki so jo odprli včeraj v prostorih NLB Galerije Avla na Trgu republike 2 v Ljubljani. V Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici bodo nocoj v koprodukciji z Dramo SNG Maribor, ljubljanskim Cankarjevim domom in Zavodom Škrateljc premierno odigrali uprizoritev Pod svobodnim soncem. Predstava je nastala po romanu Frana Saleškega Finžgarja in v izvirnem odrskem besedilu Gorana Vojnovića s podnaslovom Epopeja pod vprašajem.

Razgledi in razmisleki Na skandinavskem knjižnem trgu je delež zvočnih knjig že 55-odstoten

Na večjih in razvitejših trgih v zadnjem času raste prodaja zvočnih knjig. Prav neverjetno se zdi, da je na skandinavskem trgu delež zvočnih knjig kar 55-odstoten. Velik delež, ki ga elektronskim knjigam nikoli ni uspelo doseči, zdaj torej pripada zvočnim knjigam. Vendar to še ne pomeni, da zvočne knjige ogrožajo tiskane, saj rast zvočnic ne gre v večji meri na škodo tiskanih. O svetovnih smernicah v založništvu smo se pogovarjali s Carlom Carrenhom, svetovalcem v založništvu v desetih državah, ki se na poklicni poti osredotoča na digitalizacijo in nove poslovne modele. Najprej pa nas je zanimalo, kako naj Slovenija nadaljuje pot, ki se je začela s častnim gostovanjem v Frankfurtu, in kako se lahko majhni knjižni trgi otresejo determiniranosti obrobja, ker pravila na globalnem trgu postavljajo največji. Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Izšlo je Suzana Tratnik: Škarje

Pisateljica, prevajalka in lezbična aktivistka Suzana Tratnik je tudi mojstrica kratke zgodbe. To je ponovno dokazala s pripovedno zbirko Škarje, objavljeno pri Založbi ŠKUC v zbirki Lambda. Zbirka vsebuje devet kratkih zgodb, napisanih z intenzivno, prepoznavno avtoričino pisavo. Avtorica ima posluh tudi za podrobnosti, tako za besede svojega otroštva in socialnega okolja oziroma sociolekt, skratka, za podrobnosti, zaradi katerih je njen literarni svet še kako živ. Pripovedno intenzivnost pisateljica pogosto stopnjuje s prvoosebno, psihološko prepričljivo pripovedjo. Tudi zaradi omenjene psihološke prepričljivosti so zgodbe o medčloveških razmerjih (med drugim med očetom in hčerko, med lezbijkama) še kako prepričljive. In kot da se je Suzana Tratnik zavedala svoje pripovedne kondicije, je zbirko sklenila z zgodbo Intimental, s katero med drugim variira problematiko evtanazije. Več o zbirki, zgodbah in še čem pove Suzana Tratnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Svet kulture Knjižne novosti Mladinske knjige ter razstavi v Ljubljani in Neaplju

Nova knjižna dela so napisali igralka in pisateljica Barbara Cerar, pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec ter pisateljica Mateja Mahnič. V galeriji Alkatraz v Ljubljani so včeraj odprli razstavo Potapljanje v spekulativno, v Neaplju pa je na ogled pregledna postavitev avstrijskega slikarja Josefa Rebella, ki je pred več kot dvema stoletjema tam razvil svojo poetiko.

Glasovi svetov "Deklice še vedno vzgajajo v to, da so pridne, da ubogajo in da nikoli ne rečejo ne"

Vsaka tretja ženska v Evropi je imela izkušnjo fizičnega nasilja, vsaka druga je bila žrtev psihičnega nasilja, spolno nasilje nad ženskami je tako vseprisotno a hkrati skrito, da uradni podatki o obsegu spolnega nasilja niso reprezentativni, saj še vedno zelo majhen delež žrtev nasilje tudi prijavi. V Sloveniji ni nič drugače, nasilje se povečuje, beležimo tudi porast najhujših nasilnih dejanj, femicidov in največ nasilja se še vedno zgodi v družinskem okolju. Kaj kot družba delamo narobe, da se nasilje povečuje? Kako je nasilje povezano z vse bolj glasnimi težnjami po retradicionalizaciji družbe in poskusi kratenja pravic žensk? Kako na nasilje vpliva vzgoja prepredena s spolnimi stereotipi? Zakaj deklice še vedno učimo, da morajo biti pridne in podredljive? Kakšno vlogo igra pri reproduciranju nasilja izobraževalni sistem? In kaj vse bi morala naredit država, da do nasilja sploh ne bi prihajalo? Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami je voditeljica in avtorica oddaje Glasovi svetov Tita Mayer, o vseh navedenih vidikih problematike nasilja v družbi, govorila s sociologinjo in raziskovalko dr. Jasno Podreka.

Grafoskop Spregovorimo o nasilju!

Devetega oktobra je v ljubljanski Cukrarni potekala letošnja edicija Avdiofestivala Radia Slovenija. V sklopu festivalskega dogajanja je bila izvedena tudi izvirna radijska igra Proge po predlogi Helene Šukljan. Ta je na pretanjen način, skozi pet osebnih izpovedi spregovorila o spolnem nasilju in zlorabah. Ker pa so zlorabe in z njimi povezano nasilje zagotovo preobčutljiva tema, da bi bila le izhodišče za umetniško (re)prezentacijo, je bila ta postavljena v širši problemski kontekst z okroglo mizo Spregovorimo o nasilju!, ki jo je zasnovala Darja Groznik. Radijska igra Proge, sicer trajno dostopna v spletnem arhivu RTV 365, je bila prvenstveno namenjena mladim odraslim, zato je bil eden od namenov krogle mize z izbranimi sogovorniki tudi opolnomočiti to populacijo pri razpoznavanju in spopadanju s to problematiko. Spolno nasilje je namreč splošno še vedno preveč družbeno utišano, celo tabuizirano. Ob tem pa se zdi, da če nečemu ne damo glasu in pozornosti, da tega preprosto ni. Čeprav vemo, da ni tako. Zato v tokratnem Grafoskopu z namenom o tej temi. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovorniki – Vlasta Nussdorfer, Ranka Ivelja, Robert Tekavec Voditeljica okrogle mize – Darja Groznik Produkcija Uredništva za kulturo, november 2023

Literarna matineja Maša Ogrizek: "Biti subverziven je biti analogen"

Zamejska mladinska revija Galeb izhaja od leta 1954, njen namen pa je širiti slovenski jezik in kulturo med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji. Od samih začetkov v njej sodelujejo najbolj priznani slovenski avtorji mladinske književnosti in ilustratorji s Slovenije ter z zamejstva. Revija je v svojem dolgoletnem življenju prejela številna priznanja, v svojem sedemdesetem, jubilejnem letu pa med bralce prihaja v osveženi podobi in z novo ustvarjalno ekipo. Vodita jo urednica Maša Ogrizek ter likovni urednik in oblikovalec Ivan Mitrevski. Z njima tudi razmišljamo o tem, kako si predstavljata življenje Galeba v prihodnjih letih.

Jezikovni pogovori Nada Grošelj: "Jaz vidim čar v vseh mogočih pojavnih oblikah jezika."

Nada Grošelj, doktorica jezikoslovja in prevajalka iz angleščine, latinščine in švedščine v slovenščino ter iz slovenščine v angleščino, je nedavno prejela Jermanovo nagrado za posebej uspele prevode družboslovja in humanistike za prevod monografije Grenko-sladki eros Anne Carson, kanadske pisateljice, esejistke, prevajalke, klasične filologinje in profesorice. Izšla je lani pri založbi LUD Literatura, založba Modern Library pa je uvrstila Grenko sladki eros med sto najboljših neleposlovnih knjig 20. stoletja. Jermanovo nagrado podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, ki pa je Nadi Grošelj prisodilo že tudi Sovretovo nagrado za prevode Plavta, Ovidija in Oscarja Wildea, pa tudi nagrado Vasje Cerarja za prevod dela November v Mumindolu Tove Jansson. S Tadejo Krečič se pogovarjata o zadregah pri prevajanju, posebej pa o neologizmih (foto:BoBo).

Recital Recital

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Filmska glasba Večno občudovana glasba Johna Williamsa iz filma Žrelo

Tokrat se bomo v oddaji potopili v globine morja. Peter Bencley je leta 1974 napisal napeti roman z naslovom Jaws (Žrelo), ki pripoveduje o velikem ljudožerskem belem morskem volku. Krvoločna zgodba je zelo pritegnila režiserja, scenarista in producenta Stievena Spielberga, da je leto dni pozneje že snemal istoimenski triler. Spielberg je k sodelovanju povabil skladatelja Johna Williamsa, in ko mu je ta svojo glasbeno zamisel prvič predstavil, in to samo z igranjem dveh tonov na klavirju, naj bi se Spielberg sprva le smejal. Mislil je, da gre za šalo. Pozneje pa je režiser le priznal, da bi bil brez Williamsove glasbe film le pol toliko uspešen.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Josipina Turnograjska, pogovor z muzikologom dr. Francem Križnarjem

Kot skladateljica je bila sodobnica Miroslava Vilharja in drugih glasbenih ustvarjalcev, ki so sredi 19. stoletja skladali z velikim domoljubnim zanosom. 4. julija 1833 se je rodila kot Josipina Urbančič, svoje ime pa je spremenila in se poimenovala po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer je preživela večino svojega kratkega življenja. Po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla pri porodu. To je bilo leta 1854, ko še ni imela enaindvajset let. Bila je zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. O skladateljičini glasbeni ustvarjalnosti bo govoril muzikolog, dr. Franc Križnar, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske, junija 2018 v Preddvoru na Gorenjskem.

Zborovski kotiček za mlade Riba na topolu poje Alda Kumarja

Riba na topolu poje je vokalno instrumentalno delo Alda Kumarja, ki ga je napisal ob poslušnju Idrijce in premišljujoč o legendi, ki jo poznajo v Spodnji Idriji. Ta pripoveduje, kako so nekoč dekleta hodila na bregove Idrijce, da bi v vodi zagledala svoje ženine. A v vodi so poleg svojih obrazov videla le topole, vmes je zaplavala le kakšna riba. Ker so ob druženjih ob reki dekleta tudi prepevala, se jim je zdelo, da tudi ribe ob topolih pojejo. Delo je Aldo Kumar namenil za otroški in mladinski zbor ter orkester, zasnoval ga je v treh stavkih: Rosa, Tiha je reka in Nov je dan.

Skladatelj tedna Clara Schumann (5)

Skladateljevanje in koncertiranje nista bili ravno običajni dejavnosti za ženske 19. stoletja, in tega se je zavedala tudi Clara Schumann. Nastopanju se kljub temu ni odpovedala tudi po poroki, čeprav je bila to želja njenega moža. Zato pa je prav na njegovo željo še naprej komponirala.

Komorni studio 7. festival Sonc 2023: 1.koncert v Radečah

Predstavili bomo posnetke otvoritvenega koncerta 7. festivala Sonc v Radečah, ki je potekal od 30. junija do 2. julija 2023. V Komornem studiu predstavljamo posnetke prvega od treh celovečernih koncertov 7. Festivala Sonc, ki je potekal v cerkvi sv. Petra v Radečah in ga je pripravilo kulturno-umetniško društvo Sonc.

Za en bokal muzike Spodnja Kungota

Poslušamo pevke in pevce iz Spodnje Kungote, kot so zapeli leta 1988, njihove pesmi pa sta zabeležila in predstavila Zmaga Kumer in Mirko Ramovš. Čudoviti primeri večinoma pripovednih pesmi, ki so kljubovale zobu časa in ohranile spomin na drugačen svet, ki je od marsikje z izročilom segel tudi v naše kraje.

Banchetto musicale Obramba viole da gamba na Festivalu Radovljica – 2. del

Na sklepnem koncertu letošnjega 41. Festivala Radovljica 2023 je zazvenela francoska in italijanska glasba 18. stoletja, ki so jo nastopajoči izbrali na podlagi nenavadnega pamfleta Huberta Le Blanca iz leta 1740. Avtor v njem slika boj med aristokratskimi glasbili starega režima, kot sta viola da gamba in lutnja, in italijanskimi virtuozi na violini in volončelu. Prvi del koncerta smo predvajali v oddaji Banchetto musicale, ki je bila na sporedu pred tednom dni, danes pa je na vrsti drugi del z glasbo Leclairja, Rameauja, De Viséeja, Forquerayja, Vivaldija in Corellija.

Mladi virtuozi Kitarist Gašper Rupnik Golob

Gašper Golob Rupnik je dijak ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, kjer kitaro vadi pod mentostvom Toneta Črnuglja. Julija 2022 smo ga povabili v Studio 13 Radia Slovenija, kje je posnel tri miniature, pred kratkim pa se je spet mudil na radiu in predstavil svojo glasbeno pot, hobije in kako kot kitarist skrbi za svoje nohte. SYLVIUS LEOPOLD WEISS: CAPRICIO V D-DURU FERNANDO SOR: VARIACIJE NA ŠPANSKO FOLIO Z MENUETOM, OP. 15A AUGUSTÍN BARRIOS MANGORÉ: BARCAROLA, JULIA FLORIDA MARIA LINNEMANN: ŠEPET ZA KITARO SOLO (Posnetek s koncerta del Marie Linnemann, ki je bil že leta 2015)

Po belih in črnih tipkah Med belim in črnim (13)

"Moj novi glasbeni otrok začenja rasti (...)" je Čajkovski zapisal v pismu Nadeždi von Meck oktobra 1879, "(...) in malo po malo se oblikuje njegov značaj. Pišem z velikim navdušenjem, a premišljeno in previdno, ne pa z mrzlično naglico, ki vedno škoduje mojim delom". Novembra je Čajkovski obvestil založnika Petra Jurgensona: "Začel sem delati skice za prvi stavek drugega klavirskega koncerta. Ubogi moj Jurgenson! Kljub temu ne bo nared pred pomladjo." Decembra je Čajkovski iz Pariza odšel v Rim, kjer se je do januarja 1880 ukvarjal s predelavo 2. simfonije in komponiranjem Italijanskega capriccia.

Skladatelj tedna Clara Schumann (4)

Družina Schumann se je leta 1844 preselila v Dresden, ker je Robert tam poskušal pridobiti stalno mesto dirigenta v koncertni ali operni hiši. Žal mu ni uspelo, obenem pa je bil vedno pogosteje bolan in v depresiji. K sreči so živeli v večji hiši, kjer je Clara Schumann lahko vadila klavir v posebni sobi, ne da bi s tem motila moža. Njeno koncertiranje je namreč v resnici vedno bolj postajalo nuja, če je hotela preživeti družino. Kot poročena žena je bila sicer omejena v svojih umetniških prizadevanjih, medtem ko se je Robert kot umetnik razvil v vsej svoji polnosti.

Jazz Ars Kitarist Barney Kessell - ob stoletnici rojstva

Nocoj bomo predstavili in poslušali glasbo tega odličnega kitarista, ki se je rodil pred stotimi leti - 17. oktobra 1923. Kessel je bil glasbeni samouk in uspelo mu je razviti izjemen občutek za swing. Posnel je cel niz uspelih samostojnih albumov.

Tretje uho Ray Anderson - Big Band Record

Je eden najuglednejših jazzovskih pozavnistov, komponira in predava na univerzi. Glasba na plošči Big Band Record se premika vse od klasičnega orkestralnega jazza, svobodne improvizacije in tretjega toka.

Jazzovska jutranjica QuatroPorTango - intervju

Pred koncertom skupine QuatroPorTango v ljubljanski drami, v okviru cikla Ars in Drama, smo se pogovarjali z bandoneonistom Ratkom Žižićem in pianistom Janom Severjem.

Jazz session Michael Mantler

Avantgardni avstrijski trobentač in skladatelj je svoj osemdeseti rojstni dan praznoval v dunajskem klubu Porgy & Bess. Z njim so bili še: Gareth Davis, bas klarinet Barbora Jirásková, sopran Jana Vondrů, sopran Elmaz Mrkvičková, mezzosopran Annabelle Plum, mezzosopran Jan Mikušek, tenor, kontratenor Vojtech Šembera, bariton Štěpán Janoušek, bas Ladislav Kozderka, trobenta Jan Pribil, trobenta Jiří Tarantik, rog Jakub Žídek, pozavna Jiří Genrt, tuba Martin Oprsal, marimba, vibrafon Marko Ivanović, dirigent (photo by Wolfgang Gonaus - Porgy & Bess, Vienna, Austria)

Orkestralni jazz Chris Potter - Rituals

Prvi del plošče je poklon Igorju Stravinskemu in njegovi skladbi Pomladno obredje, ki je nastala leta 1913.

Jazz avenija Carla Bley – in memoriam

Oddajo bomo namenili glasbi jazzovske dame Carle Bley, ki se je za vedno poslovila 17. oktobra letos, stara 87 let. Jazzovski kritiki jo uvrščajo med najpomembnejše jazzovske skladateljice in pianistke. Osnove glasbene vzgoje ji je predstavil oče, ki je bil cerkveni glasbenik. Pozneje se je izpopolnjevala še sama. Po preselitvi v New York se je poročila s pianistom Paulom Bleyem, s katerim je napisala svoje prve skladbe.

Jazzovska jutranjica Jani Moder - intervju

Vodja zasedbe Ecliptic, kitarist in komponist Jani Moder, v pogovoru pred koncertom v ljubljanski Cukrarni, v okviru cokla Jazz Ars All Stars.

Samo muzika Saksofonist Jure Pukl

Današnjo oddajo Samo muzika bomo namenili verjetno najbolj prodornemu glasbeniku sodobne slovenske jazzovske scene – saksofonistu Juretu Puklu.

Jazz Ars Skladatelj George Russell

Oddajo bomo namenili glasbi jazzovskega teoretika, skladatelja in aranžerja Georga Russella, ki se je rodil pred stotimi leti. Russell je pomemben tudi kot snovalec nove glasbene filozofije – t.i. lidijskega kromatičnega koncepta tonalne organiziranosti, ki utemeljuje jazzovsko igro, zasnovano na lestvicah in ne na zaporedju akordov. S svojimi teoretičnimi razmišljanji, objavil jih je leta 1953 v samostojni knjigi, je bil predhodnik modalne jazzovske igre, ki sta jo med bolj znanimi glasbeniki pozneje razvila John Coltrane in Miles Davis.

Tretje uho Robert Jukič - Res Publica

Robert Jukič je še veliko več kot samo kontrabasist. Je tudi komponist in pesnik, pa tudi producent. Predvsem pa neumoren iskalec novega. Skozi svojo kariero je sodeloval v množici zasedb, ki igrajo izjemno različno glasbo. Vse od popa, rocka, klasične glasbe, bluesa, countryja, šansona pa do jazza.

Jazz session Christian Sands - koncert iz kluba Porgy & Bess

Eden njajpomembnejših pianistov mlajše generacije je s svojim triom nastopil v dunajskem klubu Porgy & Bess. Z njim sta bila še basist Philip Norris in bobnar Ryan Sands.

Radijska igra Nikoleta Dojčinović: Zvoki in spomini: Biseri, čarovnice in druge zgodbe

Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023.

Kratka radijska igra Cvetka Bevc: Pogled psa

Odtujenost med zakoncema – ostarelo, neuspešno igralko in njenim možem industrialcem – vodi v vsakdanje prepire, katerih edini poslušalec ostane njun pes. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Norbert – Slavko Cerjak Viktorija – Marinka Štern Služkinja Iza – Ljerka Belak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2006.

Radijska igra Johannes von Saaz: Kmetič in smrt

Dialoško delo o ljubezni in zadnjih rečeh velja za mojstrovino zgodnjega literarnega humanizma, ki izhaja iz tradicije poetsko-filozofskih razpravv. Besedilo je polno alegorij in poosebljanj ter se navezuje na takratno kulturo srednjeevropskega prostora, predvsem z začetkom zapisovanja obredov, povezanih z versko tradicijo, srednjeveških pridig in legend. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Prevajalka: Tanja Viher Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Tonski mojster: Staš Janež Kmetič – Uroš Smolej Smrt – Janja Majzelj Božji glas – Karel Brišnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999.

Radijska igra Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata

Sartre dogajanje drame postavi v sodoben »pekel«. Vanj so umeščeni tisti, ki ne priznajo svoje svobode in odgovornosti. Medsebojna soodvisnost v zamejenem prostoru brez oken in naravne svetlobe pa jih prisili v izpovedi in avtorefleksije. Človek je torej »obsojen« na svobodo in kriv za usodo, ki si jo je sam izbral. Tokratno slušno branje Sartrove enodejanke je prvenstveno namenjeno dijakom, torej generaciji Z, ki bo o drami razmišljala v svojih maturitetnih esejih. Predstavitev fabule je zato karseda berljiva in jasna. Hkrati pa je želja, da bi njena zgostitev, sicer nujna za slušni format, omogočila tudi izostritev temeljnih sporočil drame, zlasti njeno etično dimenzijo. V slušni izvedbi drame so zato namenoma ohranjeni tudi deli, ki so za mladega odraslega človeka v njegovem življenjskem trenutku težje razumljivi, ker preprosto še nima dovoljšne kapacitete izkušenj in let, a so prav gotovo pomembna popotnica za čas pozneje. Uho in mali možgani so namreč dobri sopotniki spomina in njegova podpora. Prevod: Draga Ahačič Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Lektorica: Saša Grčman Fonetičarka: Suzana Köstner Tehnična realizacija: Martin Florjančič, Jože Lap Ines – Nina Valič Estelle – Saša Pavlin Stošić Garcin – Matija Vastl Sobar – Matija Rozman Koprodukcija Radia Slovenija in Cankarjevega doma Posneto v dvorani Alme Karlin, november 2023 Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata/Huis Clos © Editions Gallimard

Kratka radijska igra Mišo Mičić: Gneča na blagajni

Igra problematizira navidezno kopreno tako materialnega kot duhovnega obilja, ki izrisuje vse izrazitejše socialne razlike, brutalno individualizacijo ter vrednote, ki vse to poganjajo. Konflikt v nakupovalnem centru povzroči nekaj drobiža – in gneča na blagajni. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Blagajničarka – Polona Juh Prva ženska – Judita Zidar Druga ženska – Barbara Vidović Varnostnik – Jernej Gašperin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2018

Radijska igra Saša Vuga: Maistrova najdaljša mariborska noč

Zgodovinska radijska igra obnavlja noč z 22. na 23. november leta 1918, ko je general Rudolf Maister razorožil nemško varnostno stražo in prevzel vojaško oblast v Mariboru. Poglavitne zgodovinske dogodke usodne mariborske noči uokvirja Vugova samoizpovedna pripoved o nagibih, ki so ga vodili pri upodabljanju Maistrovega drznega in pogumnega početja. Režiser in dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Izvajalci glasbe: Slovenski oktet General Maister – Tone Kuntner Doktor Rosina – Polde Bibič Doktor Senekovič – Radko Polič Rac Doktor Leskovar – Franček Drofenik Doktor Mravljak – Zvone Hribar Lederhas – Silvij Božič Tschech, poštni upravitelj – Danilo Benedičič Starejša poštarica – Mina Jeraj Mlajša poštarica – Violeta Tomič Doktor Dolar – Borut Veselko Malenšek – Matija Rozman Hren – Pavle Ravnohrib Žitko – Srečo Špik Polkovnik Holk – Janez Albreht Metz – Evgen Car Glas – Štefka Drolc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1989.

Kratka radijska igra Marko Elsner Grošelj: Srečanje iz mladosti

Študentska druščina štirih posameznikov, ki se znova srečajo po dvajsetih letih, opozarja, da nobena stvar v življenju ni naključna, temveč je vsaka usojena človeku, ki ga doleti – pri tem pa ga bodisi osreči, bodisi onesreči. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Jure – Slavko Cerjak Angela – Maja Boh Dekle – Saša Mihelčič Lojz – Bojan Emeršič Aleksander – Zoran More Olinka – Vesna Jevnikar Kralj – Radko Polič Rac Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998

Radijska igra Vinko Möderndorfer: Gospodična Srečko

Dogajanje komedije je postavljeno v prismuknjeno družinsko okolje. Živahna hčerka in nič hudega sluteči študent povzročita groteskno zmedo, v katero so vključeni vsi družinski člani. Režiser: Vinko Möderndorfer Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Jagoda – Violeta Tomič Srečko – Milan Štefe Erika – Jerica Mrzel Franček – Zlatko Šugman Jernej – Slavko Cerjak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1999.

Radijska igra Menander: Lepotica s Samosa

Z izjemo ene so vse Menandrove komedije – preko sto naj bi jih bilo – ohranjene le v večjih ali manjših fragmentih, med njimi tudi ta o bogatem Atenčanu, ki si pripelje domov mlado ženo in gospodinjo. A stvar se zaplete, ko se zaradi dekleta začne rivalstvo med očetom in njegovim sinom ... Radijsko igro uvaja obširnejša napoved. Režiser: Fran Žižek Prevajalec: Marijan Tavčar Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Tone Koblar Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Izvajalci glasbe: Nevenka Živić (harfa), Vili Kocman (flavta) Pripovedovalec – Marjan Kralj Moshijon, Demeasov sin – Drago Makuc Demeas – Stane Sever Hrizi – Mira Sardoč Kalinika – Iva Zupančič Nikarate, Kalinikin oče – Stane Potokar Aristobul – Jurij Souček Hišnik Parmenon – Janez Jerman Dojilja – Marta Pestator Služabnica – Silva Matejek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1956

Kratka radijska igra Karl Čapek: Pesnik

Komična detektivka pripoveduje o tem, da ima še tako abstraktna poezija izvor v človekovi stvarnosti. Režiser: Igor Štromajer Prevajalka: Zdenka Škerlj Jerman Prirejevalec: Mirče Šušmel Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Igralke in igralci – Nataša Tič Ralijan, Borut Veselko, Dario Varga, Boris Juh in Boris Mihalj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992

Radijska igra Oscar Wilde: Ribič in njegova duša

Pretresljiva lirična pravljica o ribiču in njegovi ljubezni do morske deklice, zaradi katere se mora odpovedati svoji duši, odseva najgloblje vzgibe človekove psihe. Wilde tako kot v ostalih pravljicah tudi v tej problematizira smisel in nesmisel dobrote, žrtvovanja in slavljenja lepote. Režiser, tonski mojster in glasbeni oblikovalec: Dušan Mauser Prevajalec: Ciril Kosmač Dramaturg in prirejevalec: Borut Trekman Avtor glasbe: Maurice Ravel Pripovedovalec – Polde Bibič Ribič – Rudi Kosmač Morska deklica – Alenka Svetel Čarovnica – Majda Potokar Duša – Štefka Drolc Svečenik – Danilo Benedičič Cesar – Boris Kralj Sodelovali so še: Andrej Kurent, Branko Miklavc, Ivan Jezernik, Jože Logar, Tone Homar, Janez Hočevar Rifle, Jadranka Tomažič, Metoda Zorčič in Majda Kohek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1969.

Sledi večnosti Povezovanje v sinodalnem procesu

Spregovorili bomo o sinodi. Kako jo uresničujemo znotraj Katoliške cerkve v celoti in v župnijah. Kdo je pobudnik in čemu nas sinoda spodbuja? Kako prisluhniti drug drugemu in se povezovati z bližnjimi? Kako ima sedaj vsak možnost spregovoriti, k temu spodbuja tudi papež Frančišek. O tem z gospo Anjo Kastelic.

Sedmi dan Adventni čas

Začenja se advent. Zakaj vsako nedeljo prižgemo svečko, kako se duhovno pripraviti na prihod Božiča, kakšne so potrošniške pasti, ki nas odvračajo od veselega pričakovanja Jezusovega rojstva in kaj nam sploh pomeni Advent? O teh vprašanjih se bo Nejc Krevs pogovarjal s predavateljem na TEOF, katoliškim duhovnikom dr. Matjažem Celarcem.

Bogoslužje Prenos maše iz Sevnice

Iz župnije svetega Nikolaja v Sevnici na nedeljo Kristusa Kralja neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodellujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Branko Balažic, poje pa župnijski pevski zbor.

Musica sacra Ob godu sv. Cecilije - pogovor z dr. Cecilijo Oblonšek

Dr. Cecilija Oblonšek je asistentka pri Katedri za liturgiko in liturgično glasbo za področje cerkvene glasbe pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, hkrati je soustanoviteljica Zavoda za cerkveno glasbo. Ob godu sv. Cecilije, prazniku glasbenikov, bo predstavila svoje delovanje na področju sakralne glasbe, pa tudi svoje poglede na to glasbeno zvrst. Oddajo bo popestrila glasba po njenem izboru.

Sedmi dan Dr. Borut Holcman: pogum za življenje

V oddaji gostimo profesorja s Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Boruta Holcmana, tudi nekdanjega katoliškega duhovnika. Govorimo o praktičnem krščanstvu kot odgovorni odločitvi za ljubezen in svobodo.

Sledi večnosti Katere zakramente v Katoliški cerkvi bodo po novem lahko prejemali transspolne osebe in istospolni pari?

Katoliški duhovniki bodo lahko na podlagi odločitve Dikasterija za nauk vere, z njo se je strinjal papež Frančišek, dovolili dostop transspolnim osebam, istospolnim parom in njihovim otrokom do nekaj zakramentov. Katerih in kaj to pomeni v praksi, pojasnjuje moralni teolog, med drugim tudi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference, dr. Gabriel Kavčič.

Bogoslužje Bogoslužje

Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.

Musica sacra Sakralna glasba Charlesa Gounoda

Letos mineva 130 let od skladateljeve smrti. Ob omembi njegovega imena verjetno naprej pomislimo na priljubljeno Ave Marijo, ki jo odlikuje izrazita liričnost in spevnost, skladatelj pa je v svoja dela znal učinkovito vnesti tudi dramatičnost. Sakralna glasba je imela v njegovem življenju pomembno vlogo; kot cenjeni pariški organist in kapelnik je samoumevno ustvaril številna dela z duhovno vsebino in za liturgijo.

Sledi večnosti Prenovljena frančiškanska knjižnica in pinakoteka

Frančiškanski samostan na Tromostovju v Ljubljani hrani več zelo dragocenih knjig in dokumentov. Knjižnico je uredil p. Žiga Škerpin v prvi polovici 18. stoletja, vsebuje pa veliko še starejših knjig. Kot stalna knjižnična ustanova deluje že od leta 1233. Prenovljena knjižnica je s pinakoteko tudi del frančiškanskega muzeja. O pomenu teh ustanov bo govoril knjižničar frančiškan p. Jan Dominik Bogataj. Oddajo pripravlja Tomaž Gerden.

Sedmi dan Pred podnebno konferenco Združenih narodov z Igorjem Bahovcem o čutu papeža Frančiška do ekologije in odgovornosti verskih voditeljev za ohranjanje stvarstva

Od 30. novembra do 12. decembra letos bodo Združeni narodi organizirali 28. konferenco o podnebnih spremembah v Dubaju. Na tej konferenci bodo pomembno vlogo imeli tudi verski voditelji iz različnih cerkva in verskih skupnosti. Udeležil se je bo tudi papež Frančišek, ki od začetka svojega pontifikata izraža skrb za ekologij, med drugim je izdal nekaj pomembnih spodbud s tega področja. Z dr. Igorjem Bahovcem iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani o Frančiškovem čutu za varovanje okolja in odgovornosti verskih ter političnih voditeljev za ohranjanje stvarstva.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije sv. Jurija v Ihanu

Iz župnije svetega Jurija v Ihanu na dvaintrideseto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik dr. Andrej Marko Poznič, poje pa župnijski pevski zbor.

Odprta knjiga na radiu Josip Jurčič: Tri Krjavljeve

Pred 157 leti je izšel prvi slovenski roman Deseti brat. Izhajal je v nadaljevanjih v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov s podnaslovom Izvirni roman. V našem radijskem arhivu smo poiskali posnetek Tri Krjavljeve v interpretaciji dramskega igralca Janeza Eržena. Igralec Janez Eržen se je rodil leta 1929 na Mleščevem. Študiral je na AIU v Ljubljani. Bil je član Prešernovega gledališča v Kranju, SLG v Celju, od leta 1962 do upokojitve pa je igral v MGL. Od mladostnih vlog se je v MGL izoblikoval v karakternega igralca in komika. Igral je tudi v TV-dramah. Za svoje delo je leta 1977 prejel Severjevo nagrado.

Lirični utrinek Milan Dekleva: December je strog in resen ...

Začel se je mesec veselja in pričakovanj, za druge mesec kupovanja daril, tretji morda živčno pogledujejo na koledar. Kako ga je nekoč začutil pesnik Milan Dekleva, pa bomo slišali v interpretaciji igralca Zvoneta Hribarja.

Literarni nokturno Robert Bly: Andrej Voznesenski bere v Vancouvru

Poezija Roberta Blya, lani urmlega klasika ameriške poezije, temelji na močnih podobah; te so pogosto vzete iz sveta narave, ne pa nujno. V jedru pesmi v prozi so štirje močni ustvarjalci, ki so vsak po svoje vzdramili pesnikovo pozornost in se prelili v osrednji motiv njegove poetične meditacije. Robert Bly je podpisal več kot 20 samostojnih pesniških zbirk, v katerih najdemo tako pesmi v verzni kot v prozni obliki. Predvajani izbor pesmi v prozi je iz knjige Segati v svet. Avtor literarnega dela: Robert Bly, avtorica prevoda: Tina Kozin, režiserka: Špela Kravogel, interpret: Blaž Šef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, posneto leta 2023.

Literarni večer Literarni večer

Literarni večer je oddaja, ki predstavlja pesnike in prozaiste vseh časov. V njej slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.

Odprta knjiga na radiu David Zupančič: Znanost mirnega življenja 24/24

Dr. David Zupančič (1991) se je že zgodaj začel ukvarjati s čuječnostjo, učinkovito metodo za obvladovanje stresa. Za njim sta dve desetletij raziskovanja in prakticiranja te metode, ki mu je, kot boste lahko izvedeli ob poslušanju Odprte knjige, spremenila življenje. Zupančičeva druga knjiga »Znanost mirnega življenja« je pripoved o iskanju miru, ki temelji na avtorjevih izkušnjah, hkrati pa ima močno znanstveno podlago, saj so nasveti podprti s citiranjem več kot 70 raziskav. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi. Zvočnico pa najdete na spletni strani ZKP RTV Slovenija. Bralec: Rok Kunaver Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Gašper Loborec Tajnica režije: Tanja Grmovšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović Posneto v studiih Radia Slovenija, v oktobru 2023.

Lirični utrinek Jože Udovič: November

Pesnik, pripovednik in prevajalec Jože Udovič je izdal i tri pesniške zbirke. Za prvo, Ogledalo sanj, v katero je leta 1961 vključil pesmi iz 20-letnega obdobja, je prejel Prešernovo nagrado. Kljub sprva refleksivni poeziji so njegove pesmi prva povojna leta zaradi izkušnje vojne polne vojnih motivov in družbeno angažirane, a se je kmalu posvetil modernizaciji temeljne poetike, tudi v smeri iskanj novosti nadrealizma. Pesem Jožeta Udoviča November interpretira dramski igralec Ivan Rupnik.

Literarni nokturno Dušan Voglar: Deželne balade

Dušan Voglar (1936−2022) je bil marsikaj: bil je prevajalec, ki je med drugim uredil in z Jankom Modrom prevedel zajetno knjigo spisov Bertolta Brechta z naslovom Umetnikova pot: spisi in zapiski o gledališču, liriki in romanu, filmu, fašizmu, kritiki, realizmu in formalizmu, diktaturi in miru in tako naprej; bil je dolgoletni odgovorni urednik kulturno-umetniškega programa Televizije Ljubljana ter glavni urednik Enciklopedije Slovenije in urednik Zbranih del Primoža Kozaka, bil pa je tudi pesnik. Tako je leta 2002 objavil Deželne balade. Nekaj balad Dušana Voglarja lahko slišite v Literarnem nokturnu. Avtor literarnega dela Dušan Voglar, režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja.

Odprta knjiga na radiu David Zupančič: Znanost mirnega življenja 23/24

Dr. David Zupančič (1991) se je že zgodaj začel ukvarjati s čuječnostjo, učinkovito metodo za obvladovanje stresa. Za njim sta dve desetletji raziskovanja in prakticiranja te metode, ki mu je, kot boste lahko izvedeli ob poslušanju Odprte knjige, spremenila življenje. Zupančičeva druga knjiga Znanost mirnega življenja je pripoved o iskanju miru, ki temelji na avtorjevih izkušnjah, hkrati pa ima močno znanstveno podlago, saj so nasveti podprti s citiranjem več kot 70 raziskav. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi, v kratkem bo izšla tudi zvočnica. Bralec: Rok Kunaver Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Gašper Loborec Tajnica režije: Tanja Grmovšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović Posneto v studiih Radia Slovenija, v oktobru 2023.

Lirični utrinek Jusuf Asaig: Gospa štirih jabolk

Jusuf Asaig, večkrat nagrajeni iraški pesnik in dramatik, se je rodil leta 1933 v mestu Mosul. V interpretaciji Blaža Šefa poslušamo njegovo pretresljivo pesem Gospa štirih jabolk. Prevedla sta jo Mohsen in Margit P. Alhady.

Literarni nokturno Suphil Lee Park: Tihožitje

Mlada dvojezična avtorica Suphil Lee Park, ki se je rodila in odraščala v Južni Koreji, študirala pa v Združenih državah Amerike, je dobitnica nagrade Tomaža Šalamuna za leto 2022. Piše poezijo in druga literarna besedila, pa tudi besedila s področja teorije. Leta 2021 je objavila pesniško zbirko Kompleksni sedanjik, leto pozneje pa še knjižico Tihožitje, za katero je dobila omenjeno nagrado in ki je prevedena v slovenščino – Tihožitje (JSKD, 2023). Njena poezija je igriva in nenavadna, polna pomenskih obratov. Izbrali smo šest pesmi iz nagrajene knjižice. Prevajalec Jernej Županič, režiserka Špela Kravogel, interpretka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Produkcija 2023.

Literarni večer In memoriam France Vurnik

Umrl je France Vurnik. Bil je pesnik, prevajalec, literarni in gledališki kritik – pa tudi dolgoletni sodelavec našega radia. Rodil se je leta 1933 v Radovljici, v Ljubljani je študiral slovenski in ruski jezik s književnostjo. Po študiju se je za krajši čas zaposlil na Radiu Ljubljana, nato v kulturni redakciji Dnevnika, bil je ravnatelj Slovanske knjižnice in vodja enega od oddelkov v NUK-u; leta 1979 se je vrnil v kulturno redakcijo Radia Ljubljana, od leta 1991 do upokojitve pa je bil direktor Radia Slovenija. Francetu Vurniku je bila med vsemi vrstami besednega ustvarjanja najbližja poezija. Pisati jo je začel že kot dijak, pozneje je objavljal v revijah in izdal nekaj pesniških zbirk. Literarni večer odpira pogled v njegovo poezijo. Avtor oddaje France Pibernik, interpretacija Boris Juh in Tone Gogala, bralka Eva Janc, tonska mojstrica Gabrijela Čepič, režija Jože Valentič. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek (ponovitev). Leto nastanka: 1993.

B-AIR Raziskave Laboratorija za analizo možganov iz Brna

Primarij dr. Igor M. Ravnik tokrat gosti člane Laboratorija za analizo možganov iz Brna. To so profesor Jiri Mekyška ter doktorska študenta inženir Tomaš Kiska in inženir Štepan Miklanek, ki delujejo na Tehnološki univerzi v Brnu. Njihovo delo je tesno povezano z multidisciplinarno raziskovalno nevroznanstveno skupino, ki se ukvarja s širokim razponom nevroznanstvenih problemov, od temeljnih znanosti in tehnoloških vprašanj ter informacijske znanosti do klinične nevrološke obravnave iz rehabilitacije oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi. Del svoje pozornosti pa posvečajo tudi raziskavam o vplivu glasbe na delovanje možganov.

B-AIR O pozitivnih učinkih glasbe pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni

Glasba in ritem sta tesno povezana z gibanjem, zato bi lahko glasbene intervence ciljno uporabili pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni, ki v največji meri prizadane prav gibalne sposobnosti. Sodelujoči pri projektu B-AIR, psihologinji Ana Kuder in Manca Kok, glasbenik Jaka Škapin, zdravnika nevrologa Dejan Geórgiev in Igor M. Ravnik ter vodja projekta B Air, režiserka Saška Rakef, so pri osebah s Parkinsonovo boleznijo želeli preučiti trenutno uporabo glasbe ter njihova stališča do uporabe glasbe v zdravstvenem sistemu oziroma do sodelovanja pri nadaljnjem raziskovanju možnih učinkov glasbenih intervenc na blaženje simptomov Parkinsonove bolezni. Pri raziskavi je sodelovalo tudi Društvo Trepetlika (Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami). Raziskavi je sledila pilotna izvedba delavnice gibalno-vokalne improvizacije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je vodil umetnik in glasbenik Jaka Škapin. Ta je po izvedeni delavnici pripravil radijski dokumentarec, ki ga danes premierno predstavljamo v oddaji B Air Zvočenja. Pred tem bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več o raziskavi povedala magistrica psihologije, Ana Kuder.

B-AIR Fondazione Mariani, ustanova za otroško nevrologijo

V oddaji B Air – Zvočenja danes predstavljamo italijansko ustanovo, namenjeno otroški nevrologiji, z imenom Fondazione Pierfranco e Luisa Mariani. Ustanovljena je bila v Milanu z dobrodelnim financiranjem družine Mariani. Posveča se celotnemu spektru bolezni in motenj v otroški nevrologiji, ki se začne z nego in strokovno pomočjo bolnim otrokom in njihovim družinam v diagnostiki, terapiji in rehabilitaciji pa tja do usposabljanja kadra v italijanskem zdravstvu ter poučevanja o strokovnih temah v italijanskem in mednarodnem krogu. Ukvarja se tudi s podpiranjem raziskovalnega dela. Poseben poudarek je namenjen raziskovanju možganov v povezavi z glasbo. Zaradi bližine in visoke ravni strokovnih dogodkov je fundacija igrala pomembno vlogo tudi v izobraževanju srednje in starejše generacije slovenskih pediatrov - otroških nevrologov. Gostji primarija Igorja M. Ravnika sta tokrat muzikologinja dr. Maria Majno in pediatrična nevrologinja in nevrofiziologinja dr. Luisa Lopez.

B-AIR O besedi, jeziku in govoru z dr. Clémentom Françoisem

Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik.

B-AIR O interakciji človeka in računalnika ob delu z glasbo

Docent dr. Matevž Pesek je učitelj in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Od leta 2009 je tudi član Laboratorija za Računalniško grafiko in multimedije. Raziskovalno se loteva modelov, ki izhajajo iz biologije, iz globoke arhitekture vključno s hierarhičnim modeliranjem, zanimajo ga interakcije med človekom in računalnikom, multimodalne zaznave ter inteligentni uporabniški vmesniki, generiranje glasbe in vizualizacije za audio-analizo. V pogovoru s primarijem dr. Igorjem M. Ravnikom dr. Pesek predstavlja interakcijo človeka in računalnika ob delu z glasbo. Kako iz glasbe nastane digitalizirano - matematično obvladljivo gradivo, ki ga potem modelirajo, analizirajo, se z njim igrajo ter iz njega potegnejo sklepe, ki po prevedbi nazaj v svet človeške percepcije in izvedbe glasbe dajejo zaznavno in tudi praktično zanimive rezultate. Denimo z generiranjem glasbe ali – kot na primer s projektom Trubadur – pomagajo študentom glasbe pri urjenju slušnih sposobnosti z melodičnimi in ritmičnimi nareki.

B-AIR Obrazi avtizma 2. del

Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavlja nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Pripoveduje o srečanju z improvizacijo, lastnem ustvarjanju in komunikaciji prek glasbe, ki lahko poveže tudi starše in otroke. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Oddaja je del projekta B-AIR, ki ga podpira Ustvarjalna Evropa, in je namenjena raziskovanju vloge zvoka v življenju človeka.

B-AIR Obrazi avtizma 1. del

Nov cikel oddaj B Air Zvočenja začenjamo z radiofonskim esejem Obrazi avtizma. Ta govori o učnem in ustvarjalnem procesu treh učencev z motnjo avtističnega spektra in odpira spoznanje, kako lahko glasba ustvari igriv prostor za sporazumevanje, izražanje in rast na različnih področjih. Kaj narediti, ko se zaveš, da načini poučevanja, katere si se priučil in verjameš, da so edini, ne delujejo pri vseh? Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, bo ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavila nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Slišali bomo, kakšno moč ima glasba, če do nje pristopiš na pravi, sebi lasten način, in kako je to dosegla s svojimi učenci. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Oddaja je del projekta B-AIR, ki ga podpira Ustvarjalna Evropa, in je namenjena raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka.

B-AIR Petra Strahovnik: Sense-S, B-Air koncert za dojenčke in malčke

Cikel novih simfoničnih del, ustvarjenih z mislijo na dojenčke, malčke in ranljive skupine, bo sklenil projekt Sense-S Petre Strahovnik. V okviru projekta B-AIR je slovenska skladateljica, ki deluje na Nizozemskem, ustvarila novo delo za najmlajše občinstvo, ki ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Stevena Loya izvedel v Studiu 26 Radia Slovenija. Prostor, prilagojen za sproščen in udoben obisk dojenčkov, malčkov, njihovih staršev in spremljevalcev.

Prvi program Potovanje na robu noči - dokumentarec o ddr. Evgenu Bavčarju

»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.

B-AIR Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin - simpozij

V okviru 35. Mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani 25. in 26. avgusta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani poteka Mednarodni večdisciplinarni simpozij Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Simpozij v sodelovanju organizirata Ustanova Imago Sloveniae in Radio Slovenija in je del triletnega evropskega projekta B-Air – Zvočna umetnost za malčke, dojenčke in ranljive skupine. Na dvodnevnem simpoziju se je zbralo 24 domačih in tujih mednarodno uveljavljenih strokovnjakov in umetnikov z različnih raziskovalnih področij. Tema obravnava vlogo zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi pomen zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z motnjami v razvoju in kroničnimi boleznimi. Nekaj predavateljev s svojimi prispevki predstalja tudi izkušnje približevanja zvočne umetnosti in možnosti glasbenega udejstvovanja gluhih in naglušnih.

B-AIR Merzouga na B-AIR festivalu

Osrednji sobotni delež B-AIR festivala zvoka (Za)slišati svet se odvija v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer na muzejski ploščadi nastopajo Tomaž Rauch in člana dua Merzouga. Slednja sta ob 17h izvedla svoj drugi nastop, še pred tem pa se je na odru in v našem neposrednem prenosu z glasbenikoma pogovarjal Lovrenc Rogelj; pogovor je prevajal Miha Zor.

Jazz Ars All Stars Ecliptic

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba Ecliptic. Trobento je igral Tomaž Gajšt, kitaro Jani Moder, bas Jani Hace, bobne Žiga Kožar, "beatboxal" je Murat. Predstavili so vinilno ploščo Trash Society.

Ars in Drama QuatroPorTango & Ana Bezjak

Sloviti argentinski bandoneonist in skladatelj Astor Piazzolla sodi med najpomembnejše glasbenike dvajsetega stoletja. Skorajda vsakdo pozna vsaj njegov Oblivion ali Libertango. Tradicionalnemu tangu je tudi z elementi jazza in klasične glasbe vdahnil novo življenje in ga popeljal v nuevo tango. Piazzollovi glasbi se že vrsto let posveča skupina QuatroPorTango – bandoneonist Ratko Žižić, pianist Jan Sever, violinist Matjaž Porovne in kontrabasist Marko Turšič. Vrhunsko prepletajo virtuoznost s poetiko ter skupinsko igro s solističnimi vložki. Improvizacija in stroga forma postaneta eno. Na koncertu, posvečenem glasbi Astorja Piazzolle, v ciklusu Ars in Drama se jim je pridružila naša eminentna vokalna solistka, tudi tango specialistka, Ana Bezjak, znana iz zasedbe Papir.

Jazz Ars All Stars Steve Klink Trio & Mia Žnidarič: Trilogy in Blue

Novo, že tretjo sezono koncertnega cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni je otvoril trio ameriško-slovenskega pianista Stevea Klinka. Gostja je bila vokalna solistka Mia Žnidarič. Predstavili so ploščo Trilogy In Blue.

Ars in Drama Poklon Jožetu Privšku

Legendarnemu slovenskemu jazzistu smo se poklonili s koncertom, na katerem so nastopili Nina Strnad, Alenka Godec in Oto Pestner, skupaj z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lenarta Krečiča. V veliki dvorani ljubljanske Drame so izvedli nekatere njegove najboljše inštrumentalne kot tudi vokalne skladbe.

Neposredni prenos Godalni sekstet Ars

Na 35. koncertu v Komornem studiu je nastopil Godalni sekstet Ars, v katerem igrajo izvrstni slovenski glasbeni umetniki, ki so na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih prejeli vrsto nagrad in priznanj, hkrati so zelo dejavni v mednarodnih orkestrskih in komornih zasedbah.

Neposredni prenos Podelitev nagrade lastovka 2023

Tako v etru kot v ljubljanskem Cankarjevem domu šestdeseto obletnico našega 3. programa Radia Slovenija praznujemo s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani ob 19.30. Uvertura v praznovanje jubileja pa je podelitev nagrade lastovka neposredno iz dvorane Alme Karlin v Cankarjevem domu. Zgodbe in avtorji iz ožjega izbora za nagrado so že znani, uvrstili smo jih na spored od 8. do 12. septembra, ime dobitnice lastovke za zgodbo Jablana pa tradicionalno ostaja skrivnost do same slovesnosti. Nagrajeno zgodbo interpretira Nataša Barbara Gračner. Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je leta 1992 s sodelavci začel Andrej Arko; vmes sta izšli tudi knjigi posameznih nagrajenih in zmagovalnih zgodb, Tiskarjeva napaka in druge nagrajene zgodbe (2002) in Valovi kratkih zgodb (2016) ter zvočnica Valovi kratkih zgodb (2021). Ob tridesetletnici je nagrada dobila še ime – lastovka. Na začetku je imel natečaj kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo: vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. Scenarist in redaktor Matej Juh, režiser Alen Jelen, dramska igralka Nataša Barbara Gračner, napovedovalec Ambrož Kvartič, glasbenik Primož Fleischman, soredaktorica Maja Žvokelj.

Komorni studio Kitarist Izidor Erazem Grafenauer

Tokrat bo koncert v Komornem studiu v znamenju skladb za kitare od renesanse in baroka do klasicizma in romantike. Izvedel ga bo izjemni glasbenik in ugledni kitarist mlajše generacije Izidor Erazem Grafenauer, prejemnik vrste najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih.

Komorni studio Ansambel kljunastih flavt Le Phénix

Ansambel Le Phénix je edinstven v našem prostoru, saj flavtistke igrajo na izvirne renesančne in baročne kljunaste flavte. Flavtistke na koncertu v studiu 13 predstavljajo skladbe za ansambel kljunastih flavt od 14. do 18. stoletja, od sloga ars subtilior do poznega baroka.

Neposredni prenos Odkritja26, Skladatelja Matej Bonin, Svetlana Maraš in Simfoniki RTV Slovenija

V studiu 26 Radia Slovenija nadaljujemo serijo koncertov z novo simfonično glasbo izpod okvirja projekta B-AIR, ki raziskuje vpliv zvoka v krogotoku človekovega življenja in zaobjema tudi skupino skladateljev, ki v tesnem sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki nevroznanosti, psihologije, pedagogike, ustvarjajo nove orkestrske partiture za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Po dveh popoldanskih koncertih z novima deloma Svetlane Maraš in Mateja Bonina je Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Stevenom Loyem deli izvedel še za običajno občinstvo v poslušalski perspektivi koncerta sodobne glasbe v okviru koncertnega cikla Odkritja26 – Discovery26.

Jazz Ars All Stars Tribute To Wayne Shorter

Legendarnega saksofonista in komponista. ki je preminul marca letos, se bomo spomnili v nedeljo, ko bo v ljubljanski Cukrarni nastopil Big Band RTV Slovenija. Vodil ga bo ugledni švedski dirigent, komponist in aranžer, Mats Holmquist, ki bo v ljubljano prinesel svoje priredbe skladb slovitega Shorterja. Shorter je ena od osrednjih jazzovskih osebnosti zadnjega pol stoletja. Kot saksofonist in tudi kot komponist je usodno zaznamoval razvoj jazza. Najprej v zasedbi Arta Blakeya The Jazz Messengers, potem v kvintetu Milesa Davisa. Na povsem novo glasbeno pot je stopil z ustanovitvijo kultne skupine Weather Report. Med njegove najbolj znane kompozicije sodijo Footprints, Nefertiti, Pinocchio, The Three Marias, Ju Ju, Infant Eyes, Black Nile, E.S.P., Speak No Evil, Yes Or No. Wayne Shorter je prejel kar 12 nagrad Grammy.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Manon Lescaut v neposrednem prenosu iz Maribora

Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.

Podobe znanja Matej Černe: Ustvarjalnost in delo v dobi tehnostresa

Danes smo prek spleta nenehno povezani in posledično neprestano dosegljivi. S tem so se med drugim na široko odprla vrata celi paleti novih, fleksibilnih oblik dela, ki imajo poleg prednosti tudi številne negativne učinke. Ti segajo od vse večjega stresa in izgorelosti do prekarizacije. Gre za učinke, ki so povsem v nasprotju z večjo kreativnostjo in inovativnostjo, ki pa vendarle veljata za ključni motor ustvarjanja dodane vrednosti.

Odprta knjiga na radiu Josip Jurčič: Tri Krjavljeve

Pred 157 leti je izšel prvi slovenski roman Deseti brat. Izhajal je v nadaljevanjih v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov s podnaslovom Izvirni roman. V našem radijskem arhivu smo poiskali posnetek Tri Krjavljeve v interpretaciji dramskega igralca Janeza Eržena. Igralec Janez Eržen se je rodil leta 1929 na Mleščevem. Študiral je na AIU v Ljubljani. Bil je član Prešernovega gledališča v Kranju, SLG v Celju, od leta 1962 do upokojitve pa je igral v MGL. Od mladostnih vlog se je v MGL izoblikoval v karakternega igralca in komika. Igral je tudi v TV-dramah. Za svoje delo je leta 1977 prejel Severjevo nagrado.

Likovni odmevi Miloš Kosec: "Edvard Ravnikar nam kaže, da moramo danes biti bolj ambiciozni"

"Naša arhitektura je bogata, ne da bi to prav vedeli, poznali ali pravilno vrednotili." Tako je razmišljal Edvard Ravnikar v času globalnega modernizma in pri tem verjel, da mora biti tudi sodobna arhitektura zavezana lokalnemu prostoru ter njegovi zgodovini in tradiciji. V tem združevanju na videz nezdružljivega je veliki arhitekt izjemen. Kot Plečnikov učenec je upoštevanje domače stavbne tradicije spojil z vero v revolucionarno mišljenje moderne umetnosti in arhitekture, ki jo je prevzel pri slovitem Le Corbusieru v Parizu. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled osrednja razstava Ravnikarjevega leta, ki izpostavlja nekaj ključnih premikov v misli velikega modernističnega arhitekta, predavatelja in misleca, ki je arhitekturo odprl eksperimentu in ustvarjalnemu dvomu. Kustos razstave Struktura modernosti je Miloš Kosec, sokustosinja pa Susanna Campeotto. Foto: Gradbišče Trga revolucije, foto: Janez Kališnik, zbirka MAO, izrez fotorafije.

Skladatelj tedna Clara Schumann (5)

Skladateljevanje in koncertiranje nista bili ravno običajni dejavnosti za ženske 19. stoletja, in tega se je zavedala tudi Clara Schumann. Nastopanju se kljub temu ni odpovedala tudi po poroki, čeprav je bila to želja njenega moža. Zato pa je prav na njegovo željo še naprej komponirala.

Glasbena jutranjica 3. del: Pihalni kvintet

Posvečamo se instrumentom, ki sestavljajo pihalni kvintet, in sicer bomo najprej prisluhnili samemu pihalnemu kvintetu, pozneje pa bo v solističnih vlogah zaigralo vseh pet glasbil, ki sestavljajo to komorno zasedbo. To so flavta, oboa, klarinet, rog in fagot. FRANZ DANZI: PIHALNI KVINTET ŠT. 1 V A-DURU, OP. 69 PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA PETR EBEN: DUETTINI ZA VIOLINO IN HARFO Harfa: MOJCA ZLOBKO VAJGL, Violina: MIRAN KOLBL LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC: KONCERT ZA FAGOT IN ORKESTER Fagot: ZORAN MITEV, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: LORIS VOLTOLINI FRAN KORUN KOŽELJSKI: IZ DOMOVINE, ZA KLAVIRSKI TRIO TRIO LORENZ FRANCIS POULENC: SONATA ZA OBOO IN KLAVIR Oboa: MAJA KOJC, Klavir: KLEMEN GOLNER CLAUDE DEBUSSY / HENRI BÜSSER: MALA SUITA KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: MIHA ROGINA HANS ERICH APOSTEL: SONATINA ZA SOLO ROG, OP. 39B Rog: JOŽE FALOUT JEAN FRANÇAIX: DVOJNI KONCERT ZA FLAVTO, KLARINET IN ORKESTER Flavta: MILENA LIPOVŠEK, Klarinet: JOŽE KOTAR, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: BENOIT FROMANGER

Glasbena jutranjica 1. del: Obletnice

Obletnice bomo zaznamovali v prvi uri Glasbene jutranjice, tako kot vsak petek. MAURICE GREENE: UVERTURA ŠT. 1 V D-DURU ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Vodja zasedbe: ANA DOLŽAN JEREMIAH CLARKE: SUITA V D-DURU, izbor stavkov Trobenta: HAKAN HARDENBERGER, Orgle: SIMON PRESTON FRANZ XAVER RICHTER: KONCERT ZA FLAVTO V E-MOLU Flavta: ROBERT DOHN, SLOVAŠKI KOMORNI ORKESTER, Dirigent: BOHDAN WARCHAL FRANCOIS HENRI JOSEPH CASTIL BLAZE: SEXTET V ES-DURU, ŠT.1 Ansambel MOZZAFIATO

Izpod peresa slovenskih skladateljev Josipina Turnograjska, pogovor z muzikologom dr. Francem Križnarjem

Kot skladateljica je bila sodobnica Miroslava Vilharja in drugih glasbenih ustvarjalcev, ki so sredi 19. stoletja skladali z velikim domoljubnim zanosom. 4. julija 1833 se je rodila kot Josipina Urbančič, svoje ime pa je spremenila in se poimenovala po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer je preživela večino svojega kratkega življenja. Po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla pri porodu. To je bilo leta 1854, ko še ni imela enaindvajset let. Bila je zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. O skladateljičini glasbeni ustvarjalnosti bo govoril muzikolog, dr. Franc Križnar, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske, junija 2018 v Preddvoru na Gorenjskem.

Ars aktualno Bizarnosti filmskega festivala v Pjongjangu

Med filmskimi festivali, ki sodijo med najbizarnejše, je Mednarodni filmski festival v Pjongjangu v Severni Koreji. Leta 2018 ga je obiskal nemški režiser Martin Hans Schmitt in ustvaril animirani dokumentarni film z naslovom Kako sem preživel filmski festival v Pjongjangu. Z režiserjem smo se pogovarjali ob njegovem obisku festivala Animateka.

Arsove spominčice Arsove spominčice

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Komorni studio 7. festival Sonc 2023: 1.koncert v Radečah

Predstavili bomo posnetke otvoritvenega koncerta 7. festivala Sonc v Radečah, ki je potekal od 30. junija do 2. julija 2023. V Komornem studiu predstavljamo posnetke prvega od treh celovečernih koncertov 7. Festivala Sonc, ki je potekal v cerkvi sv. Petra v Radečah in ga je pripravilo kulturno-umetniško društvo Sonc.

Lirični utrinek Milan Dekleva: December je strog in resen ...

Začel se je mesec veselja in pričakovanj, za druge mesec kupovanja daril, tretji morda živčno pogledujejo na koledar. Kako ga je nekoč začutil pesnik Milan Dekleva, pa bomo slišali v interpretaciji igralca Zvoneta Hribarja.