Ars Palestina na filmu

Sredo in četrtek so v Slovenski kinoteki posvetili palestinskim filmom. Na sporedu so bili trije celovečerni in trije kratki filmi; namen dogodka, ki je potekal v soorganizaciji z Gibanjem za pravice Palestincev in Gruppo Ibriq iz Trsta, pa je bil, kot so zapisali pri Kinoteki, predstaviti filmska dela, ki prikazujejo čim širšo sliko vsakdanjega življenja palestinskega naroda v Gazi, na Zahodnem bregu, v taboriščih ali na ozemlju Izraela. Filme si je ogledala Tina Poglajen.

Ars Zagrebdox

V Zagrebu še do nedelje poteka Zagrebdox, festival dokumentarnega filma, devetnajsti po vrsti. V 12 programskih sklopih je na ogled kar 116 dokumentarcev. Petra Meterc v svojem prispevku predstavlja nekaj vrhuncev letošnje izdaje festivala.

Ars Kulturni bazar v znamenju trajnosti

Umetniška ustvarjalnost in kultura lahko pripomoreta k trajnostnemu razvoju, je sporočilo letošnjega Kulturnega bazarja. Jubilejno 15. usposabljanje za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja ter sploh vse, ki so povezani s kulturo ali jih zanima, v Cankarjev dom prinaša skoraj petdeset brezplačnih dogodkov – predavanja, pogovore, predstavitve in delavnice. Foto (izrez): Aleksandar Domitrica

Ars 60 Violinist Christian Tetzlaff: ''Z igranjem želim otroke nasmejati, odrasle pa pripraviti do solz.''

Poslušajte ekskluzivni pogovor z violinistom Christianom Tetzlaffom v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.

Ars "Ni filozofije, ki se z Descartesom ne bi ukvarjala"

Na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani je v sredo potekal enodnevni kolokvij o filozofiji Reneja Descartesa. Glavni povod za srečanje predvsem mlajših filozofov je bil izid treh nedavno prevedenih Descartesovih del. Kolokvij z naslovom Descartes: metoda, metafizika, fizika je potrdil, da je zanimanje za njegovo filozofijo še vedno živo. Foto: Gregor Podlogar

Ars Podeljene nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije

V začetku tedna so na svetovni dan gledališča v Prešernovem gledališču Kranj, podelili nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. S tem so tudi slavnostno odprli letošnji Teden Slovenske drame. Nagradi za življenjsko delo Marija Vera in Polde Bibič sta prejela igralka Milada Kalezić in režiser Dušan Mlakar. Sicer pa so bile podeljene še tri nagrade za dveletno obdobje, ki so šle v roke Tamari Avguštin, Jani Zupančič in Jeri Ivanc.

Ars Moja domača rutina – v Aksiomi Farzin Lotfi-Jam razmišlja o nadzornih sistemih pametnih domov

Že pojav spleta je od uporabnikov zahteval nek nov način razmišljanja, ki je presegal predstave, zaznavne s čuti. S porastom sodobnih tehnologij in zapletenih informacijskih pretokov pa imamo kdaj občutek, da marsičesa ne obvladujemo več in se zato lahko le prepustimo strokovnjakom in vse bolj tudi umetni inteligenci, da misli namesto nas. Pametna mesta, pametni domovi in s tem povezane manipulacije so téme preučevanja arhitekta in umetnika Farzina Lotfi-Jama, ki je ta teden iz ZDA, kjer živi, prispel v Ljubljano. V Aksiomi si lahko ogledamo njegovo razstavo Moja domača rutina, pripravil pa je tudi predavanje in delavnico. Vse to se vpenja v Taktike & prakse – širok izobraževalni program o novomedijski umetnosti, ki so ga letos naslovili Merilo in posvetili pojavom onkraj vidnega spektra. Da bi se z njimi spoprijeli, moramo razviti zmožnost razmišljanja v merilih, ki so večji ali manjši od človeškega, pravijo. Konference, delavnice in razstave bodo nizali do konca maja. Na sliki grafika z razstave

Ars Mrakijada, družinska saga, prežeta z avtobiografskimi elementi Ivana Mraka

V SNG Drama Ljubljana je prišla na vrsto krstna uprizoritev igre Mrakijada. Po trilogiji Rimljanovina in po drugih besedilih Ivana Mraka sta jo priredila Tibor Hrs Pandur in Nina Rajić Kranjac, ki je predstavo tudi režirala. Gre za družinsko sago, prežeto z avtobiografskimi elementi Ivana Mraka, ki časovno sega od konca prve svetovne vojne do konca druge. Pisatelj, esejist in dramatik Ivan Mrak je bil kultna osebnost in je močno zaznamoval slovensko dramatiko. Študiral je režijo v Zagrebu in desetletje preživel v različnih večjih evropskih mestih. Kot svobodni umetnik je nato po večini živel v Ljubljani in nekaj časa vodil gledališko skupino Mrakovo gledališče, ki pa trilogije Rimljanovina ni uprizorilo v celoti, saj so leta 1942 Mraku prepovedali gledališko dejavnost. Zadnji del trilogije – Razsulo Rimljanovine – tako doslej še ni bil uprizorjen. Trilogija Rimljanovina je od vseh Mrakovih dramskih ciklov najbolj avtobiografska, saj na podlagi nekaterih dejstev iz avtorjeve mladosti, povezanih z usodo gostilne Mrakovega očeta, ki jo danes poznamo kot Hotel Mrak, pripoveduje fiktivno sago o družini, ki jo zaznamuje razkroj moralnih vrednot. Kot je zapisala režiserka Nina Rajić Kranjac, se v besedilu Ivan Mrak neusmiljeno in pogumno norčuje iz šibkosti človeka in slavi njegov mrak. To počne z veliko humorja in distance, lahko bi rekli, da nastavi slovenski družbi ogledalo, majhnosti prisoli klofuto, margino pa postavi na piedestal. V priredbo Mrakijada so vključeni tudi odlomki iz nekaterih Mrakovih avtobiografskih besedil. V predstavi igra kar 17 igralk in igralcev ljubljanske drame in vsi so ves čas predstave hkrati na odru. Dramaturg predstave je Tibor Hrs Pandur, scenografka je Urša Vidic, kostumografinja Marina Sremac, koreografinja Tanja Zgonc. Foto: Peter Uhan

Ars 60 Marko Črnčec: na Programu Ars slišimo glasbo, ki ni komercialna in se učimo od tega bogastva

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.

Ars 60 Gregor Podlogar: O poeziji - na Programu Ars in na Gala koncertu 14. septembra 2023

Program Ars je vstopil v svoje 60. leto. Ob jubileju ponujamo jagodni izbor iz neizmerno bogatega arhiva, nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa, in se vprašujemo o njegovi vlogi v hitro spreminjajočem se času in svetu. Ars – še na mnoga leta!

Ars Začenja se 53. Teden slovenske drame

Na odru Prešernovega gledališča v Kranju se bo na mednarodni dan gledališča ob 19h začel 53. Teden slovenske drame. Podeljene bodo nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije, nagradi za življenjsko delo bosta prejela igralka Milada Kalezić in režiser Dušan Mlakar. Teden slovenske drame bo v dvanajstih dneh ponudil pester program tekmovalnih in spremljevalnih predstav, okrogli mizi, simpozij, koncerta, gledališče za mlade, bralne uprizoritve. Festival se bo nocoj začel tudi s premiero – kranjsko gledališče v koprodukciji s ptujskim bo uprizorilo dramo Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markoviča v režiji Sebastijana Horvata. Pred 53.Tednom slovenske drame pa nekaj več v prispevku Tadeje Krečič:

Likovni odmevi Kako bi bil videti pogled reke na nas? Andreas Mühler-Pohle in razstava Okoljski odtisi

Fotograf Andreas Mühler-Pohle na razstavi Okoljski odtisi v Mali galeriji Cankarjevega doma razstavlja svojevrstne portrete rek, kjer polovico fotografije zajema podoba pod vodo. V svojih delih avtor niha med estetskim, političnim in tehnološkim vidikom fotografije – in nekaj podobnega lahko rečemo tudi za dela, ki sta jih za razstavo v Cankarjevem domu izbrala kuratorja Nataša Ilec Kralj in Jan Babnik. Ta pravi, da se kopno na fotografijah zdi zgolj ekscesni produkt razbijanja valov in rečnega toka. Foto: Andreas Mühler-Pohle, vir: Cankarjev dom; izrez fotografije

Svet kulture Risbe Otona Župančiča in novosti Slovenske matice

Poezijo Otona Župančiča dobro poznamo, manj znano pa je, da je pesnik, dramatik, esejist in prevajalec tudi risal. V malem razstavišču Mestnega muzeja Ljubljana so včeraj na ogled postavili njegova dela iz sedmih skicirk in mape s posebnimi risbami. Predstavljamo tudi novosti založbe Slovenska matica: antologijo slovenskega domobranskega pesništva Brez Križa in imena, izbor pisem Francesca Petrarke Pisma v antiko, prvi slovenski prevod rimskega zgodovinarja Tita Livija Od ustanovitve mesta in sintezo španske zgodovine z naslovom Zgodovina Španije.

Gremo v kino Nenavadni superjunaki na filmskem platnu

V oddaji Gremo v kino se posvečamo dvema filmoma, v katerih nastopajo ne povsem klasični superjunaki – v absurdističnem filmu Kajenje povzroča kašelj Quentina Dupieuxa (s filmom v Kinodvoru v Ljubljani začenjajo praznovanje 10. obletnice festivala Kurja polt) srečamo skupino superjunakov, ki se mora odpraviti na enotedenski team building, preden se lahko spet vrne reševat svet. V nadaljevanju spektakla Šazam! izpred štirih let pa se mora deček, ki se lahko spremeni v odraslega superjunaka Šazam, skupaj s superjunaškimi kolegi soočiti z razdiralno silo Atlasovih hčera. Poleg tega poročamo s festivala dokumentarnega filma Zagrebdox in o ciklu palestinskega filma v Slovenski kinoteki.

Naši umetniki pred mikrofonom Pesnik Gregor Podlogar

Gregor Podlogar je novinar Radia Slovenija in njegove oddaje so prepoznavne ne le zaradi njegovega glasu in elokvence; je (med drugim) prevajalec klasičnega indijskega romana Vodnik R. K. Narayana, predvsem pa je pesnik, ki že več kot tri desetletja ustvarja svoj prepoznavni pesniški opus. Podlogar v svoji poeziji lepo združuje refleksijo, meditacijo, čudenje, trenutek, trajanje in osebno v eno, včasih z zvočno sugestivnimi paralelizmi, včasih kot kak minimalist, ki prisega na manj. S pesnikom se ob izidu njegove najnovejše pesniške zbirke Atlas (LUD Šerpa) pogovarja Marko Golja, seveda pa se v kratkem pogovoru dotakneta tudi nekaterih avtorjevih zgodnjih zbirk, tako zbirk Naselitve (1997), Vrtoglavica zanosa (2002) in Oda na manhatnski aveniji (2003, skupaj s Primožem Čučnikom). Nikar ne zamudite priložnosti, da prepoznaven glas sodobne slovenske poezije.

Jabolka, hruške in knjige Zala Trebežnik in Pino Pograjc o pesniški zbirki Trgetanje

"Uživam v poeziji, ki razkrije, izpusti, razda brez ovinkarjenja," zapiše Pino Pograjc, prejemnik nagrade za najboljši literarni prvenec. Njegova pesniška zbirka se imenuje Trgetanje, zlepljenka besed "trganje" in "drgetanje" in s tem nadvse točen uvodnik v čutno, mračno vzdušje, ki zavlada med pepelnato črnima platnicama knjige. Kljub temačni tančici, v katero je delo torej v celoti odeto, pa so Pinove pesmi polne ozkih lin, ki med verze pripuščajo rezke soje svetlobe. V sedmi epizodi podcasta Jabolka, hruške in knjige od bliže spoznamo avtorjevo spretno igro besed, ozadje za surovostjo njegovega pesnjenja in zakaj profesorju ne bi zameril besede "vulgaren", ko je ta njegov glas označil za sugestivnega. Lepo vabljeni k poslušanju!

Podobe znanja Nada Lavrač: Črne škatle umetne inteligence ne moreš imeti za pomoč pri razširjanju obzorij, zelo pa pomaga pri natančnem napovedovanju in klasifikaciji

Umetna inteligenca in še zlasti strojno učenje je danes tako rekoč vseprisotna tehnologija. Njene zmožnosti so v številnih pogledih presenetljive in iz leta v leto se odpirajo nove možnosti njene uporabe pri novih, še nedavno nepredstavljivih nalogah. A če so nekatere aplikacije v določenem trenutku deležne izrazite pozornosti, trenutno bi to vsekakor bili veliki jezikovni modeli, kakršen je denimo Chat GPT, so metode strojnega učenja v praksi seveda številne in raznolike, pa tudi različno uspešne pri različnih nalogah. Vedno znova se tudi išče načine, kako njihove pomanjkljivosti odpraviti. Med aktualnimi dilemami je gotovo ta, da nekatere danes najbolj učinkovite in tudi razširjene metode strojnega učenja, kot denimo globoke nevronske mreže, do svojih rezultatov pridejo na načine, ki jih ne zmorejo razložiti. To pa vsaj pri določenih rabah teh tehnologij lahko predstavlja resen problem. A kot rečeno, metod strojnega učenja je veliko in razvoj še zdaleč ni zaključen. Obetavno pot naprej denimo odpira izvirna metoda simbolnega strojnega učenja reprezentacij, ki poenostavlja in izboljša rabo vseh vrst strojenega učenja, katero jo je razvila prof. dr. Nada Lavrač z Instituta “Jožef Stefan”, profesorica na Univerzi v Novi Gorici in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer vodi program informacijsko komunikacijskih tehnologij. Za svoje raziskovalno delo je prejela Zoisovo nagrado.

Svet kulture Kolokvij o Reneju Descartesu in nova razstava v SEM

V oddaji Svet kulture bomo strnili vtise s kolokvija o filozofu Reneju Descartesu, ki je včeraj potekal na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. Kolokvij so pripravili ob izidu treh nedavno prevedenih Descartesovih del. Izvedeli boste tudi več o novi razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom, ki pripoveduje zgodbo o delu Orlovih terenskih ekip. Te so v obdobju po drugi svetovni vojni na različnih območjih po Sloveniji zbirale gradivo in podatke o takratni kulturi in načinu življenja.

Oder Zvočni portreti dijakov Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik

V tokratni oddaji se bomo posvetili zvočnemu gledališču in predstavili izsek iz dogajanja na Festivalu radijske igre za dojenčke, malčke ter ranljive skupine Poslušati skupaj, ki se je začel v nedeljo. Festival je del triletnega projekta B-AIR, kjer devet partnerskih organizacij iz sedmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka. Slišali boste štiri zvočne avtoportrete dijakov Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, ki so se želeli izraziti in upodobiti sebe s pomočjo raziskovanja izraznosti na področju zvoka, slišanosti in slušnosti. Pri projektu so sodelovali dijaki Nika Lipuš, Melani Pyvovar, Klara Senica, Nail Perviz in Gal Kordič ter režiserka Ana Krauthaker, avtor glasbe Rudi Pančur, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, oblikovalka zvoka Sonja Strenar, strokovna sodelavka Maja Poljanšek in igralec Gregor Zorc. Pogovor je vodila Anamarija Štukelj Cusma. Vabljeni k poslušanju.

Razgledi in razmisleki José Luis Peixoto: "Smrt je tista, ki daje vrednost življenju, trenutkom in nepovrnljivosti časa."

Podeželje, odmaknjenost od urbanih središč, medčloveški odnosi, pa tudi revščina in nasilje so motivi, o katerih v romanu Mestece Galveias piše José Luis Peixoto (roj. 1974), ki velja za enega najvidnejših glasov sodobne portugalske književnosti. Za svoja dela je prejel že več nagrad, med drugim književno nagrado Joséja Saramaga za roman Noben pogled in nagrado oceanos, portugalsko različico bookerja za Mestece Galveias. O omenjenem romanu, regiji Alentejo, kjer leži konkretni Galveias, tudi pisateljev rojstni kraj, in drugih temah sta se ob Peixotovem gostovanju na festivalu Fabula pogovarjala z Majo Žvokelj. Na fotografiji José Luis Peixoto. Fabula; foto Nina Pernat.

Svet kulture Intuitivna scenaristika in Moja domača rutina

Predstavljamo monografijo scenaristke in dramatičarke Ane Lasić Intuitivna scenaristika s podnaslovom Arhetipska matrica junakovega potovanja, ki je izšla pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti. Knjiga, ki je plod avtoričinega dolgoletnega umetniškega in pedagoškega dela, prinaša nove poglede v zakonitosti pripovedovanja filmskih zgodb in bo v pomoč scenaristom pri ustvarjanju njihovih zgodb. Obiskali smo tudi razstavo Moja domača rutina arhitekta Farzina Lotfi-Jama v Aksiomi, ki v svojih delih obravnava temo pametnih mest, domov in s tem povezanih manipulacij.

Glasovi svetov Globalizacija po jugoslovansko

Z zgodovinarjem dr. Juretom Ramšakom o tem, kako je Jugoslavija znotraj različnih pratform, prav posebej pa Gibanja neuvrščenih, skušala propagirati in udejanjati pravičnejše mednarodno ekonomsko povezovanje od tistega, ki ga je po drugi svetovni vojni vodil Zahod z Združenimi državami na čelu

Recital Kvartet Zaïde

NULL

Filmska glasba Glasba k filmu John Wick, 4. poglavje

Spektakularni konec tetralogije o Johnu Wicku je podprt z glasbo, ki izvrstno obarva akcijsko zgodbo. Ta se dogaja med vizualnim hommagem pariški klasični prefinjenosti, berlinsko ravovsko dekadenco in japonsko izčiščeno estetiko. Saga o babi Jagi sodobne bojevniške scene je s spektakularnim glasbenim finalom končana. Izvirno glasbo k filmu sta napisala Tyler Bates in Joel J. Richard.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Rok Golob: muzikal Čudežno drevo

V mestnem jedru čez noč zraste ledeno drevo. Zaradi izjemnega mraza in turobnega zvena, ki ju oddaja, so mimoidoči zaskrbljeni. Župan objavi sporočilo za javnost z obljubljeno visoko nagrado tistemu, ki bo mesto rešil pred ledeno katastrofo. Na govorniški oder stopi klošar Bert in pojasni, da je ledeno drevo posledica medsebojne nestrpnosti, pomanjkanja srčnosti in ljubezni. Prepričan je, da bo s spremembo občutkov in delovanja meščanov drevo ozelenelo ter oddajalo enake vibracije, kot jih bo sprejemalo. Bertovo stališče sprva naleti na neodobravanje, a kmalu se izkaže, da ima mož prav. Ko Berta zaščitniško objame ducat otrok, mraz občutno poneha. Župan obljubi, da bo poslej kot prednostno nalogo na vsakem koraku uveljavljal pozitivno mišljenje, spodbudno komunikacijo in medsebojno pomoč.

Zborovski kotiček za mlade Zgodbe slovenske romantike 1.del

Komorni zbor Megaron je bil ustanovljen na pobudo skladatelja in dirigenta Damijana Močnika oktobra leta 2003. Zbor se ponaša z odličnimi uvrstitvami na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Poleg tega pripravlja programsko zanimive koncertne sporede. Koncert z naslovom Zgodbe slovenske romantike so pevci predstavili v Slovenski filharmoniji novembra 2021. Program so razdelili v zgodbe. Prva govori o domovini in njenih lepotah, druga o pesmi, ki spremlja vsakdanje življenje in tretja o ljubezni.

Skladatelj tedna Britanska simfonija med obema vojnama, 5. del

Cikel oddaj Skladatelj tedna, posvečen britanski simfoniji med obema vojnama, končujemo z glasbo angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa, in sicer s Simfonijo št. 4 v f-molu ter s prvim in drugim stavkom iz Simfonije št. 3 - Pastoralne.

Komorni studio Münchenski komorni orkester in Christian Tetzlaff: ''Na dobrem koncertu postane dvorana sveti prostor, glasba pa globok izraz človeškega duha.''

Münchenski komorni orkester je vodil virtuozni violinist in glasbeni vodja Christian Tetzlaff, ki ga poslušajte tudi v ekskluzivnem pogovoru. Glasbeniki so izvedli izjemen koncert z deli Mozarta, Martina, Schönberga, Sibeliusa in J.S.Bacha. Oddaja je namenjena počastitvi 60-letnice programa Ars.

Za en bokal muzike Kicar

Poslušamo pevke in godce iz Kicarja, blizu Ptuja, v Slovenskih goricah, kot so zapele in zaigrali leta 1983. Predvsem vesele pesmi veselih ljudi iz različnih obdobij z različnimi vsebinami, vezane na kraje in način življenja, ki jih je zaznamoval, pa tudi kakšna, ki je priromala od drugod. Nekatere ne tako zelo stare, vendar pa v duhu ljudske ustvarjalnosti, ki je med ljudmi še nedavno bila zelo živa.

Banchetto musicale Mendelssohn na zgodovinskih glasbilih

Širša glasbena javnost je Johanna Sebastiana Bacha dolgo cenila predvsem kot sijajnega virtuoza na orglah. Vse do romantičnega navdušenja nad preteklostjo v prvi polovici 19. stoletja je njegovo glasbo poznal razmeroma ozek krog učencev in navdušencev, med katerimi sta bila tudi Mozart in Beethoven. Velike zasluge za vnovično oživitev njegovih del po navadi pripisujejo Felixu Mendelssohnu Bartholdyju. Ta je v Berlinu ustanovil zbor za študij Bachove glasbe in leta 1829 z več kot stopetdeset pevci prvič po skladateljevi smrti izvedel Matejev pasijon. Dotlej so menili, da je delo povsem nemogoče uspešno oživiti v celoti, izvedba mladega Mendelssohna pa je bila tako prepričljiva, da so koncert še dvakrat ponovili.

Mladi virtuozi Violončelistka Zala Vidic

Sredi januarja je v okviru cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske v Veliki dvorani KGBL nastopila violončelistka Zala Vidic in kot solistka izvedla Pet kratkih skladb za violončelo Pavla Rakarja ter Sonato za violončelo in klavir št. 1 v d-molu, op. 109 Gabriela Faureja s pianistom Anžetom Rupnikom.

Po belih in črnih tipkah Nikolaj Metner 2, Pianisti skladatelji, 52. del

Metnerjevi so dobro poznali Nemčijo, preden sta Nikolaj Metner in Ana zapustila domovino. Materini predniki so izvirali iz osrednje Nemčije. Naklonjenost avstrijsko-nemški kulturi je gojil predvsem skladateljev najstarejši brat Emil Metner. Nikolaj se je spoznal z nemško glasbo, literaturo in filozofijo že v rani mladosti. Tekoče je govoril tudi nemški jezik in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja redno potoval v Nemčijo. Prvič jo je obiskal konec leta1904, ko je dva meseca preživel v Berlinu in Dresdnu skupaj z Ano in Emilom, ki sta bila takrat še zakonski par.

Skladatelj tedna Britanska simfonija med obema vojnama, 4. del

Richard Anthony Arnell je bil eden najplodovitejših in hkrati najprodornejših mladih skladateljev, ki so se pojavili tik pred drugo svetovno vojno, še bolj pa med njo. Do tridesetega leta je ustvaril občudovanje zbujajoč opus štirih mogočnih simfonij, ki so bile življenjsko povezane s tedanjim zgodovinskim trenutkom. Ko je dočakal dvainštirideset let, je bil izbrisan iz glasbene zavesti Velike Britanije, in to tako temeljito, da niti v deželi najmočnejše glasbene industrije vse do svojega devetdesetega rojstnega dne ni dočakal niti enega profesionalnega posnetka svojih del.

Jazz siesta Sobotno jazzovsko lenarjenje

Bossa de Novo je edina slovenska zasedba vseh časov, ki je podpisala pogodbo s slovito založbo Blue Note. Poleg njih bomo slišali še Oscarja Petersona, Gretchen Parlato, Eddieja Danielsa, Cyrille Aimee, Billa Charlapa in Raya Andersona.

Tretje uho Pat Metheny - Side Eye – NYC (V1.IV)

Je edini glasbenik, ki je prejel nagrade grammy v desetih različnih kategorijah, skupaj se jih je nabralo že kar dvajset. Revija Downbeat ga je trikrat zapovrstjo izbrala za najboljšega kitarista leta. Od leta 1978 dalje je imel 28 albumov med prvih 200 na svetu, od tega jih je 13 na prvih mestih.

Jazz avenija Quincy Jones – 90-letnik

Oddaja bo namenjena glasbi skladatelja, aranžerja in producenta nekoč predvsem jazzovske glasbe, zdaj pa tudi ostalih zvrsti, Quincyja Jonesa. Kariero je začel kot jazzovski trobentač in skladatelj, sčasoma pa je postal iskan producent najbolj profitnih zvezdnikov pop glasbe – tudi Michaela Jacksona. Slišali boste glasbo iz zgodnjega, jazzovskega ustvarjanja.

Samo muzika Naše jazzovske pevke na tujem

V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali glasbo slovenskih jazzovskih vokalistk, ki so novo domovanje našle v tujini. Osrednji del bomo namenili pevki Mirni Bogdanović, ki že vrsto let živi in ustvarja v Berlinu. V petek, 14. aprila bo nastopila v Siti teatru, spremljal jo bo Big Band RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana. Sledile bodo še skladbe v izvedbi Mance Klajnšček, Nine Rotner, Tjaše Fabjančič in Andrejke Možina.

Jazz Ars Thad Jones - 100 let rojstva

Letos je minilo sto let od rojstva trobentača Thada Jonesa, namenili mu bomo nocojšnjo oddajo. Thad Jones je bil po krivici nekoliko prezrt trobentač z izrazitim jasnim zvenom in izjemno liričen instrumentalist, še posebej na krilovki. Neprecenljiv pa je njegov prispevek v zakladnico skladb in aranžmajev za velike jazzovske orkestre.

Jazzovska jutranjica Primož Vitez - Bossa de Novo

Pred nedeljskim koncertom v ljubljanski Drami se je v studiu programa Ars oglasil vodja zasedbe prof. dr. Primož Vitez. Z njimi se je pogovarjal umetniški vodja cikla Ars in Drama, urednik za jazz Hugo Šekoranja.

Jazz session Kęstutis Vaiginis Quintet at Kaunas Jazz 2022

Kolegi z Litovskega nacionalnega radia so nam posredovali posnetek koncerta skupine, ki jo vodi saksofponist Kestutis Vaiginis. Glasbenik, ki se je uveljavil tudi v prestolnici jazza, New Yorku. V svoji bogati karieri je igrali s takšnimi mojstri, kot so Mike Stern, Linda May Han Oh, David Kikoski in David Berkman. Na jazz festivalu Kaunas v Litvi se je predstavil z zasedbo, v kateri so zaigrali še Paweł Tomaszewski (klavir), Mindaugas Stumbras (kitara), Miquel Álvarez (kontrabas) in Kaspars Kurdeko (bobni).

Orkestralni jazz Big Phat Band - Swingin' For The Fences

Njihova prva plošča nosi naslov Swingin' For The Fences in je izšla leta 2000. Vse skladbe na njej so delo Gordona Goodwina, razen Bachove dvoglasne invencije v d-molu in Sing Sang Sung, ki je predelava znane Sing Sing Sing Luoisa Prime.

Jazzovska jutranjica Bossa de Novo - Intervju

Pred nedeljskim koncertom v ljubljanski Drami se bodo člani skupine Bossa De Novo oglasili v studiu Programa Ars. Z njimi se bo pogovarjal umetniški vodja cikla Ars in Drama, urednik za jazz Hugo Šekoranja

Tretje uho Jani Moder Ecliptic - Trash Society

Eden vodilnih slovenskih kitaristov in njegpova zasedba Ecliptic so izdali ploščo "Trash Society", na kateri so zaigrali bobnar Žiga Kožar, basist Jani Hace, raper Murat, trobentač Igor Matković in vodja zasedbe in avtor večine skladb, Jani Moder.

Tretje uho Bossa de Novo - Twist

Pred koncertom v ljubljanski Drami, 2. aprila, v okviru cikla "Ars in Drama", predstavljamo ploščo "Twist", ki bo na koncertu, na voljo tudi v LP (vinil) formatu.

Radijska igra Evgen Car: Poredušov Janoš

Evgen Car je monološko izpoved prekmurskega vinogradnika napisal leta 1998 ob trideseti obletnici igralske kariere. Hudomušna pripoved kmeta, globoko zakoreninjenega v prekmursko ravnico, vsebinsko dopolnjuje najnovejšo zvočno knjigo Moja zgodba, ki jo dramski igralec bere v aktualni oddaji Odprta knjiga. Režiser in dramaturg: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Igralec – Evgen Car Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.

Kratka radijska igra Slavko Grum: Upornik

V Grumovih črticah in dramah so najučinkovitejše njegove psihoanalitično zasnovane in slogovno ubrane podobe ljudi, ki jim je življenje izmaličilo duševnost. V osišče miniaturke je postavljen naključni dialog med slikarjem in študentom, ki razkrije vso širino slikarjevega patološkega odnosa do matere – ta je ujeta na njegova platna z motivi žensk z otroki. Režiserka: Mojca Madon Dramaturg: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe: Luka Ipavec Slikar – Rok Prašnikar Študent in vojak – Timon Šturbej Služkinja – Doroteja Nadrah Pripovedovalka – Tamara Avguštin Glasovi – Mojca Madon Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2016.

Radijska igra Marjan Marinc: Iluzije na asfaltu

Moški z limuzino pobere avtostoparko. Med vožnjo v tišini ona razmišlja o svojem ponesrečenem zakonu, on pa jo opazuje in dobi o njej popolnoma napačno mnenje. Radijska igra raziskuje posameznikov ranljivi notranji svet, hkrati pa razsežnosti subjektivne presoje, ko ugledamo človeka, a z njim ne spregovorimo. Režiser: Marko Marinc Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Potnica – Štefka Drolc Voznik – Tone Homar Pripovedovalec – Boris Kralj Pri interpretaciji radijske igre je sodeloval še Marko Marinc. Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1963

Radijska igra Lilijana Resnik: Dolga pot v Dobrovo

Radijsko igro posvečamo dramski igralki Miladi Kalezić, ki v njej igra glavno vlogo in je prejela nagrado Marija Vera za življenjsko delo. Med njenimi maloštevilnimi radijskimi vlogami se je pa prav vloga Lare v tej igri močno vtisnila v radijski igralski spomin. Radijska kritičarka Rapa Šuklje je ob premieri igre zapisala: “Njen lik je življenjsko pristna, živa stvaritev, vredna spomina.” Lara se odpravi k teti v Dobrovo, potovanje pa se razvije v pravo malo avanturo. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lara – Milada Kalezić Teta – Iva Zupančič Bosanec – Slavko Cerjak Črpalkar – Aljoša Ternovšek Cestninar – Vojko Zidar Natakarica – Saša Mihelčič Mimoidoči – Zvone Hribar Tujec in Igor – Aleš Valič Otrok – Tines Špik Glas po radiu – Janez Dolinar Produkcija: Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v juniju 1999

Festival radijske igre Poslušati skupaj O zvoku in skupnem z dr. Rajkom Muršičem

Festival radijske igre za dojenčke in malčke v radijskem etru zaokrožuje pogovor o zvoku in skupnem, o pomenu skupnega poslušanja in o specifičnih oblikah skupnosti, ki jih vzpostavlja radijski medij. Gost prof. dr. Rajko Muršič.

Festival radijske igre Poslušati skupaj O nastanku radijske igre Morje

Pogovor z urednikom uredništva za resno glasbo, Gregorjem Piršem, režiserko in vodjo projekta B Air, Saško Rakef ter psihologinjo in psihoterapevtko dr. Katarino Kompan Erzar.

Festival radijske igre Poslušati skupaj O Zvočnih avtoportretih z Ano Krauthaker

Režiserka Ana Krauthaker je kot idejna vodja projekta in mentorica sodelovala z otroki iz kamniškega Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Cirius. S sodelavci, Rudijem Pančurjem, Darjo Hlavka Godina, Sonjo Strenar in Majo Poljanšek je skupaj s petimi otroki ustvarila Zvočne avtoportrete, ki so žanrsko povsem različni in v katerih so Nika Lipuš, Melani Pyvovar, Klara Senica, Nail Perviz in Gal Kordič preizkušali svoje ideje in predstave o "zvočnem odsevu sebe".

Festival radijske igre Poslušati skupaj O nastanku radijskih iger Čebljanje in Glasbena kuhinja

Pogovor s scenografko, arhitektko in zvočno umetnico Ireno Pivka in odlomek iz radijske igre Čebljanje, ki jo je ustvarila skupaj s skladateljem Branetom Zormanom. Pogovor z ustvarjalkama radijske igre Glasbena kuhinja, avtorico libreta Tajdo Lipicer in skladateljico Alenjo Pivko Kneževič.

Festival radijske igre Poslušati skupaj O vlogi in pomenu radijske igre

Pozdravne misli ob začetku festivala odgovorne urednice programa Ars, Ingrid Kovač Brus in razmišljanje o pomenu radijske igre na Radiu Slovenija urednika uredništva igranega programa, Alena Jelena.

Festival radijske igre Poslušati skupaj Radijska igra Morje

Riba po morju plava. Riba Faronika. Svet povezan, v sožitju živi. Nekoč pa nekaj zabrni, se pesem morja v hrupu razleti. Riba Faronika se splaši. Zbeži, beži. Od tedaj nič več prav v morju ni. Ta, ki se iščeta, ta se več ne najdeta.Zato najmlajše in njihove starše, dedke, babice in vse, ki radi raziskujete male in velike skrivnosti, vabimo, da se skupaj potopite v morje in prisluhnete, kako šumi njegova pesem. Kajti če skrivnosti, ki v morju šumijo, najdeš, če skupaj z morjem jih zapoješ, pesem morja spet silno zašumi. V pesmi hrup se raztopi, takrat se riba pomiri. Takrat se najdeta ta, ki se iščeta... Radijsko igro za otroke Morje sta ustvarili režiserka in avtorica libreta Saška Rakef in skladateljica Bojana Šaljič Podešva. Dramaturginji pri predstavi sta bili dr. Katarina Kompan Erzar in Nina Kokelj.

Festival radijske igre Poslušati skupaj Radijska igra Glasbena kuhinja

Ko žlica postane prvi instrument. In domača kuhinja koncertni oder. Pred govorjenim, racionalnim jezikom, nastopi jezik intonacije, ritma, različnih registrov in melodije. Prav zvočna stimulacija, ki jo tvorijo glasba, besede, fonemi in zvok predmetov iz okolja, znatno vplivajo na otrokov zgodnji čustveni, kognitivni, socialni in motorični razvoj. Glasbena kuhinja je radijska igra za dojenčke in malčke med 6. in 18. mesecem starosti, ki s tematiziranjem zgodnjih ritualov otroka ob jedilni mizi kombinira realistične zvoke iz kuhinjskega okolja in elemente elektroakustične kompozicije v stimulativno glasbeno kompozicijo, ki jo povezuje besedilo v interpretaciji igralke Maje Kunšič.

Sedmi dan Trpljenje našega gospoda Jezusa Kristusa

Na cvetno nedeljo, ki je uvod v veliki teden, ko se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, pri bogoslužju pojejo ali berejo poročilo o Jezusovem trpljenju – pasijon. Jezusovo trpljenje so podrobno popisali vsi štirje evangelisti, v triletnem zaporedju se vsako leto izvaja besedilo drugega sinoptičnega evangelista. Ker smo letos v letu A, je bil na vrsti pasijon po Mateju. Na veliki petek se poje ali bere vedno poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija. Zavod za cerkveno glasbo je v letošnjem postnem času izdal novo izdajo oznanila Trpljenje našega gospoda Jezusa Kristusa. Snovalci nove izdaje pravijo, da gre za velik projekt za Katoliško cerkev v Sloveniji. S strokovnjakinjo za liturgično glasbo in predsednico Zavoda za cerkveno glasbo dr. Cecilijo Oblonšek o novi izdaji pasijona ter biblicistom in celjskim škofom dr. Maksimilijanom Matjažem o tem, kako so evangelisti predstavili podobo Jezusa Kristusa.

Sledi večnosti Škof Bizjak: Nemogoče je živeti brez vere v tem svetu

Na cvetno nedeljo kristjani vstopajo v praznovanje velike noči, najpomembnejšega krščanskega praznika. Po mnenju škofa Škofije Koper dr. Jurija Bizjaka velika noč poveličuje človekov odhod s tega sveta. Škof Bizjak, ki čaka svojega naslednika na škofovskem sedežu, pa bo v sredini junija gostil enega izmed pomembnejših dogodkov v Katoliški cerkvi v Sloveniji – medverstveno srečanje verskih voditeljev različnih veroizpovedi zahodnega Balkana. Na srečanje se že zelo pripravljajo, ob tem se odpira tudi vprašanje, kakšna je moč verskih voditeljev v današnji sekularizirani družbi.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Na tiho nedeljo neposredno prenašamo mašo iz cerkve Marijinega ozanjenja v Ljubljani. Mašuje frančiškan, župnik p. Pavle Jakop. Poje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja pod vodstvom Eve Zale Rac. S kitaro jih spremlja Peter Berden.

Musica sacra Na tiho nedeljo - s spevom Tenebrae factae sunt

Tenebrae factae sunt (Stemnilo se je po vsej zemlji) je responzorij, namenjen za izvajanje v vélikem tednu. Zasnovan je na pretresljivih besedah o Jezusovem umiranju, ki jih najdemo v Novi zavezi Svetega Pisma in iz katerih začutimo vzdušje ob Jezusovi strašni smrti na križu. Navdihujoče besedilo se je ohranilo tudi v glasbi skladateljev različnih glasbenih obdobij, vse do danes.

Sledi večnosti Kaj je sporočilo letošnjega tedna družine v Katoliški cerkvi v Sloveniji?

Ob koncu tradicionalnega tedna družine v Katoliški cerkvi v Sloveniji, ki letos poteka pod geslom Mir se začne v družini, gostimo Heleno Rozman, mamo petih otrok, in Aleša Čerina, očeta štirih otrok, letošnja soustvarjalca tedna družine. Skozi njuno pričevanje bomo spoznali, kako gradita pripadnost in občutek varnosti znotraj družinske celice, kar vodi v ljubezen in mir v družini.

Sedmi dan O Marijinem oznanjenju

Mesec marec je mesec v znamenju žena. Spominjamo se tudi brezmadežne device Marije, ki ji je nadangel Gabrijel napovedal, da bo čudežno spočela našega Odrešenika. Kakšno vlogo ima Marija v cerkvenem občestvu, zakaj je toliko cerkva na Slovenskem posvečenih prav njej in kakšen navdih nam je lahko Marijina zgodba? Zakaj je del teologije tudi mariologija? O teh vprašanjih premišljuje mladi duhovnik iz Škofije Novo mesto Štefan Hosta.

Bogoslužje Bogoslužje

Iz evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota na četrto postno nedeljo neposredno prenašamo evangeličansko bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Bogoslužje sooblikujejo evangeličanske duhovnice: Simona Prosič Filip, Katja Ajdnik, Violeta Vladimira Mesarič, Judit Andrejek in Jana Kerčmar; prepevata glasbeni skupini Selah ter Eben Ezer, na saksofon igra Zoja Hanc.

Musica sacra Glasba v čast sv. Jožefu

Z vzorno vlogo v Jezusovem življenju si je sv. Jožef že pred več stoletji prislužil praznik in godovni dan, h kateremu se poda tudi primerna glasba. Pomemben del svojega skladateljskega opusa mu je z oratorijsko kantato Sv. Jožef namenil skladatelj Stanko Premrl, svetnika, ki je tudi zavetnik družine in očetov, pa omenjajo tudi nekatere slovenske ljudske pesmi in umetelne kompozicije.

Sedmi dan Sveti postni mesec ramazan pri muslimanih krepi vero, uči obvladovati strasti in želje

22. marca s sončnim zahodom muslimanke in muslimani po vsem svetu vstopajo v sveti postni mesec ramazan. Muslimani verujejo, da je v ramazanu Alah začel preroku Mohamedu razodevati sveto knjigo muslimanov Koran. Z Emo Bošnjak iz Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji o duhovnem sporočilu za muslimane svetega meseca ramazan, kako ga opredeljuje Koran, za muslimane sveta knjiga. Kako jo brati? Zakaj Islamska skupnost v Sloveniji še vedno ne odobrava niti enega izmed treh prevodov Korana v slovenščino?

Sledi večnosti Povezanost in sodelovanje v župniji Limbuš

Župnik v župniji Limbuš pri Mariboru Andrej Firbas in član pastoralnega sveta župnije ter cerkveni ključar Franci Mulec sta osrednja protagonista izredno razgibanega duhovno -družabnega življenja omenjene velike primestne župnije.

Bogoslužje Prenos maše iz Semiča

Iz župnijske cerkve svetega Štefana v Semiču na tretjo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Luka Zidanšek, poje pa moški pevski zbor svetega Štefana iz Semiča pod vodstvom Martina Kobeta in ob orgelski spremljavi Aljaža Konde.

Odprta knjiga na radiu Evgen Car: Moja zgodba 20/29

Avtobiografski roman Evgena Carja je popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura na odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas primerja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdanjik, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri tem pa avtor v sklopu intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko. V njem je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu pa se zgodba z nagradami nikakor ni končala: leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 pa je sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Tako je tudi njegov delo na splošno. Leta 2014 ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem marija vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran tudi za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je leta 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in preštevilne izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Lirični utrinek Wisława Szymborska: Nekakšni ljudje

Vsaka vojna prinaša nepopisno trpljenje in en njen vidik je v svoji pesmi Nekakšni ljudje prodorno osvetlila poljska nobelovka Wisława Szymborska. Interpret je Gašper Lovrec, prevajalec Niko Jež. Produkcija leta 2022.

Literarni nokturno Charles Péguy: Preddverje skrivnosti druge kreposti

Francoski pesnik, esejist in urednik Chales Péguy (1873–1914) se je že v mladih letih odvrnil od krščanstva, pozneje pa se je h krščanstvu vrnil. Leta 1912 je objavil pesnitev Preddverje skrivnosti druge kreposti. Pesnitev je poslovenil Gorazd Kocijančič, objavljena je bila pri Celjski Mohorjevi družbi (ob 100. obletnici izida izvirnika), izbrali pa smo odlomek iz nje o duši in telesu. Režija Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak, interpretacija Kristijan Ostanek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Smiljan Greif in Darko Kukovič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.

Literarni večer Urdujske zgodbe 20. stoletja: Ismat Chughtai in Saadat Hasan Manto

Desetletje prej, preden se je indijska podcelina leta 1947 rešila britanske nadvlade, hkrati pa se po verskem ključu tragično razdelila na muslimanski Pakistan in hindujsko Indijo, sta se v urdujski književnosti uveljavila dva velika avtorja: Ismat Chughtai (1911–1991) in Saadat Hasan Manto (1912–1955). Zasijala sta z deli, ki živo prikazujejo kulturo obredov in tradicij, hkrati pa s kritično ostjo in z obiljem sarkazma razkrivajo verski fanatizem, dvojna merila, zatiranje, pa tudi kljubovanje v družbi, ki je bila v času nastanka še del britanskega imperija. Oba sta si zaradi uporništva in radikalnosti prislužila ostre kritike in celo obtožbe o obscenosti. Njune življenjske poti so se večkrat križale, med drugim tudi leta 1946 med sodnim procesom v Lahoreju, kjer sta se morala zagovarjati zaradi obscenosti in bila nazadnje oproščena. Po razdelitvi podceline sta živela na različnih straneh politične ločnice in ustvarila obsežna leposlovna opusa. Njuna edinstvena pripovedna glasova in iskrena izzivanja, tako moralna kot filozofska, za sedanjega bralca nista izgubila niti kanca ostrine in ostajata tudi v današnjem svetu globoko pomenljiva. Zgodbi, ki ju predstavljamo, je izbrala in uredila Ana Jelnikar, prevedla pa Tina Mahkota po angleških prevodih iz urdujščine. Interpreta Saša Mihelčič, Matej Puc, bralec Igor Velše, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.

Odprta knjiga na radiu Evgen Car: Moja zgodba 19/29

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in številne izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Lirični utrinek Marko Matičetov: Ko obmolknejo glasovi civilizacije

Marko Matičetov je avtor sedmih pesniških zbirk, nazadnje je izšla njegova knjiga z naslovom Te zabrisan v odsevu objemam čez pas. Pesem Ko obmolknejo glasovi civilizacije pa je iz njegovega pesniškega prvenca V vsaki stvari je ženska. Interpret Boris Kerč, produkcija 2010.

Literarni nokturno Wojciech Kass: Metafizični kamenček

Poljski pesnik, rojen leta 1964 na severu Poljske, je avtor osemnajstih pesniških zbirk ter več knjig esejev in zapiskov. Iz obširnega izbora njegove poezije z naslovom Metafizični kamenček je prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka prevedla pesmi Na poti v Fiesole, Govorile so ženske in Krize, krhanja. Interpret Kristijan Ostanek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Smiljan Greif, Darko Kukovič, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak. Urednik oddaje Vlado Motnikar, leto nastanka 2023.

Odprta knjiga na radiu Evgen Car: Moja zgodba 18/29

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Takšno je tudi njegov delo nasploh. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marija Vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču, pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je let 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in številne izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Lirični utrinek Samo Kreutz: Hiša polna špranj

Pesnika in pisatelja Sama Kreutza najbolj poznamo po njegovi poeziji, še natančneje haikujih. Ti so stalnica njegovega ustvarjanja, z njimi pa se vedno, v skladu z japonsko tradicijo, posredno ali neposredno približa določenemu letnemu času. Uganite, kateremu tokrat. Intepret Matej Puc, produkcija 2023.

Literarni nokturno Edgar Allan Poe: Pesmi

Ameriški književnik Edgar Allan Poe je živel v prvi polovici 19. stoletja. Njegovega ustvarjanja pogosto niso razumeli, saj je v obdobju romantike pisal o precej temačnih temah, kot sta osamljenost in smrt. Znan je bil predvsem po pesnitvi Krokar, ki govori o srečanju med razočaranim mladeničem in temnim krokarjem, v tokratnem izboru pa je pet drugih pesmi: Annabel Lee, v kateri Poe izpiše motiv mrtve lepotice, in pesmi z naslovi Reki, Sam, Deklici Helen ter Pesem. Prevajalec Andrej Arko, interpret Željko Hrs, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Ana Rozman, leto nastanka 2006.

Literarni večer R. S. Thomas: Poezija za večerjo

Ko je najimenitnejši valižanski pesnik R. S. Thomas leta 2000 umrl, je ugledni angleški časopis Guardian že v prvem stavku dolge osmrtnice zapisal: Bil je najbolj nenavaden skupek protislovij. Največji valižanski pesnik R. S. Thomas je pisal v angleškem jeziku, a postavil Wales na svetovni pesniški zemljevid. Mineva 110 let od književnikovega rojstva. Avtor oddaje in prevajalec Veno Taufer, interpreta Branko Jordan in Brane Grubar, bralka Jasna Rodošek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojsetr Nejc Zupančič, režija Alen Jelen. Urednika oddaje Marko Golja, Petra Tanko (ponovitev). Leto nastanka 2013.

Jazz Ars All Stars Moonlight Sky

Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Don Carlos v neposrednem prenosu iz Maribora

Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.

Neposredni prenos Mia Žnidarič - Obarvana | Ars in Drama

V okviru cikla Ars in Drama je na velikem odru ljubljanske Drame nastopila pevka Mia Žnidarič, skupaj z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Stevea Klinka. Predstavili so novo ploščo "Obarvana". Mia Žnidaric: Obarvana Big Band RTV Slovenija Dirigent: Steve Klink Gost: Gašper Bertoncelj (bobni) EKIPA Tonska mojstra: Jean Markič, Mitja Krže Glasbeni producent: Rok Lopatič Tonski asistent: Damir Ibrahimkadič Vodja report. avta: Dragan Petkovsek Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja: Danilo Ženko Tehnična ekipa Drama: Alain Frank, Jurij Alič Luč: Roman Kozmos Priprava klavirja: Silič & sinovi Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 5. marec 2023 NASLOVI SKLADB: 0:00 Z očetom (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 0:50 napoved Hugo Šekoranja 8:30 A si ti (Billy Austin/Louis Jordan/Janez Križaj/Steve Klink) 12:10 Pobarvanka (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 19:20 My Favorite Things (Richard Rogers/Oscar Hammerstein/Steve Klink) 28:10 Z očetom (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 37:55 Ne čakaj (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 44:35 Ne vem če veš (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 50:20 On Our Way (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 56:40 drums solo (Gašper Bertoncelj) 58:45 Nihče ne ve (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:05:35 Skriti ljubimci (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:12:20 Pena naših dni (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:20:55 Kako je ljubezni ime (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:31:05 Zabavaj se (Carl Sigman/Herbert Magidson/SteveKlink)

Jazz Ars All Stars Marko Črnčec trio

V nedeljo, 19. februarja, je v ljubljanski Cukrarni nastopil mednarodni trio pianista Marka Črnčeca. Z njim sta nastopila še bobnar Kristijan Krajnčan in kontrabasist Josh Ginsburg. Koncert je bil posvečen glasbi legendarnega komponista Mojmirja Sepeta. MARKO ČRNČEC TRIO Marko Črnčec – klavir Josh Ginsburg – kontrabas Kristijan krajnčan – bobni Avtor vseh skladb: Mojmir Sepe NASLOVI SKLADB 00:00 Napoved Hugo Šekoranja 5:15 VZAMEŠ ME V ROKE (Miroslav Košuta) 17:05 MALOKDAJ SE SREČAVA (Gregor Strniša) 26:35 USPAVANKA ZA MRTVE VAGABUNDE (Fran Milčinski) 36:00 PRIDI, DALA TI BOM CVET (Dušan Velkavrh) 48:10 POLETNA NOČ (Elza Budau) 58:10 S TEBOJ (Elza Budau) 1:12:10 MED ISKRENIMI LJUDMI (Dušan Velkavrh) 1:26 ZEMLJA PLEŠE (Gregor Strniša) 1:32:15 BREZ BESED (Elza Budau) EKIPA Tonski mojster: Grega Samar Glasbeni producent: Tone Jurca Tonski asistenti: Miha Oblak, Josip Moretti Vodja report avt. Dragan Petkovsek Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster: Žan Rantaša Priprava klavirja: Silic & sinovi JAZZ ARS ALL STARS Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 19. februar 2023

Neposredni prenos Mozartina 2 - Letni časi

Na drugem koncertu iz cikla Mozartine 2023 je nastopil leta 1982 v Rusiji rojeni Andrei Provotorov, ki ima za sabo bogato glasbeno delovanje, od leta 2014 pa je član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, v katerem deluje kot namestnik koncertnega mojstra. V teh letih je Provotorov v Sloveniji aktiven tudi kot solist, za glasbeni arhiv RTV Slovenija pa je posnel tudi več redko izvajanih virtuoznih skladb. Rdeča nit koncerta so letni časi. Tako Benečana Vivaldija kot Argentinca Piazzollo je očarala menjava letnih časov in muzikalnost sprememb njihovega ritma. In prav to je navdušilo tudi glasbenike Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se bodo skupaj z Andrejem Provotorovom vživeli v obe občutelji letnih časov in poslušalcem odprli nova obzorja z zanimivim zlitjem dveh svetov zvena in sloga.

Neposredni prenos Odkritja 26: Večer s skladateljico Lariso Vrhunc in Simfoniki RTV Slovenija

Cikel studijskih koncertov sodobne glasbe Odkritja 26, ki smo ga uvedli leta 2018, nadaljujemo z javnim snemanjem simfoničnega dela Tako tiho slovenske skladateljice Larise Vrhunc. Skladba, nastala za dojenčke in malčke v okviru projekta B-AIR, je zazvenela še v izvedbi za odrasle poslušalce, ki so lahko v svojem poslušanju odkrivali tudi prvinsko, "otroško" izkušanje tihih, nežnih, meditativnih zvokov. Po koncertu je sledil še pogovor s skladateljico.

Jazz Ars All Stars Adam Klemm banda

Visoki Arsov jubilej, 60 letnico delovanja, bodo obeležili številni vrhunski umetniški dogodki. Tako je na prvem letošnjem koncertu iz jazzovskega cikla Jazz Ars All Stars v Cukrarni nastopila zasedba, ki združuje madžarsko ljudsko glasbo z jazzom. ADAM KLEMM BANDA Adam Klemm (saksofon) Tomaž Gajšt (trobenta) Milan Stanisavljević (klavir) Nikola Matošič (kontrabas) Bruno Domiter (bobni) NASLOVI SKLADB 04:25 3 Stars (Adam Klemm) 12:45 Karl (Adam Klemm) 22:45 Jarhson (Adam Klemm) 34:15 Don't Wait (Adam Klemm) 41:50 Losing You Again (Adam Klemm) 49:35 Áhitat (Adam Klemm) 58:55 Bluzagen (Adam Klemm) 1:07:15 VEB Trabant (Adam Klemm) 1:11:30 Hot Coolen (Adam Klemm) EKIPA Tonski mojster/Sound Engineer: Mitja Krže Glasbeni producent/Music Producer: Tone Jurca Tonski asistenti/Sound assistents: Mitja Petkovšek, Miha Oblak, Damir Ibrahimkadić Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja/P.A. Engineer: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster/Light Designer: Žan Rantaša JAZZ ARS ALL STARS Umetniški vodja/Artistic Director: Hugo Šekoranja Produkcija program Ars, Radio Slovenija, januar 2023

Jazz Ars All Stars Swingatan

Peter Ugrin - violina Marko Čepak Maki - kitara Marko Mozetič Mozo - kitara Zmago Štih - harmonika Nikola Matošić - kontrabas Člani zasedbe Swingatan so priznani jazzovski in klasični glasbeniki, ki delujejo tako doma kot v tujini. Izvajajo glasbo, ki so jo poimenovali kar "slovanski swing". Stilsko prepletajo swing, bossa novo, gipsy jazzovske standarde po vzora Djanga Reinhardta in Stephana Grappellija ter sodobno avtorsko glasbo. Njihov repertoar obsega vse od balad in klasičnih etud do virtuoznih tem, podžgan z neusmiljenim gipsy driveom.

Komorni studio Sopranistka Bernarda Bobro in harfistka Tina Žerdin

Pester in občuteno izbran spored predstavljata ugledni slovenski umetnici, ki živita in ustvarjata na Dunaju in nastopata po Avstriji in drugod po Evropi, kot izkušeni komorni glasbenici pa sodelujeta tudi na koncertih v Sloveniji: sopranistka Bernarda Bobro, solistka v uglednih opernih hišah po Evropi in tudi v Združenih državah Amerike ter uveljavljena koncertna solistka, in harfistka Tina Žerdin, ki koncertira solistično, v komornih zasedbah in kot solistka predvsem s slovenskimi in avstrijskimi orkestri.

Neposredni prenos Cvetje v jeseni. Poklon Urbanu Kodru | ARS IN DRAMA

V sodelovanju Programa Ars Radia Slovenija in SNG Drama Ljubljana je v sezoni 2022/23 nastal nov glasbeno-gledališki projekt Ars in Drama, ki ponuja večere vrhunskega jazza, šansonov in glasbe, tako ali drugače povezane z gledališčem. Drugi koncert cikla Ars in Drama z naslovom Cvetje v jeseni – poklon Urbanu Kodru je bil v nedeljo, 20. novembra, ob 20.00 na velikem odru ljubljanske Drame. Urban Koder (1928‒2019) sodi med velikane slovenske glasbe – kot jazzovski trobentač, skladatelj in dirigent. Širše občinstvo ga verjetno najbolj pozna kot avtorja glasbe za slovenski celovečerni film Cvetje v jeseni režiserja in scenarista Matjaža Klopčiča, čeprav je med drugim ustvaril tudi celo vrsto izvrstnih šansonov in glasbo za veliko gledaliških uprizoritev in filmov. Bil je tudi ustanovitelj legendarnega Ljubljanskega jazz ansambla, njegovo trobento lahko slišimo vsak večer v avizu oddaje Radia Slovenija Lahko noč otroci. Vokalni solisti: Silva Čušin Nuška Drašček Saša Tabaković Jurij Zrnec Band: Nejc Škofic (klavir) Primož Fleischman (saksofoni, flavta) Vid Žgajner (pozavna) Jošt Lampret (kontrabas) Aleš Rendla (bobni) Umetniški vodja: Žare Prinčič Urednik prenosa in vodja projekta: Hugo Šekoranja Ekipa Radia Slovenija: Tonski mojster: Grega Samar Glasbeni producent: Tona Jurca Mojster ozvočenja: Danilo Ženko Tonski asistenti: Miha Oblak, Liam Samsa Video prenos: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Ekipa SNG Drama Ljubljana: Alain Frank, Slaviša Jovič, Jurij Alič, Roman Kozmos, Janez Nose, Tone Mikuž, Andrej Brancelj, Samo Kralj Posneto v SNG Drama Ljubljana, 20. november 2022 Copyright 2022 Program Ars, Radio Slovenija, RTV Slovenija

Ars Vincenc Gotthardt: Pod barvami na sliki (Arsova lastovka 2022)

Na 31. natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija je dobil nagrado Arsova lastovka Vincenc Gotthardt. Pod barvami na sliki je pretresljivo besedilo o staranju in spominu, ki se odvija v majhni vasi. Tretjeosebni pripovedovalec postavlja v središče zgodbo glavnega junaka, ki ob motivu starih vrat domačije, s katerih se lušči barva, vzpostavlja zamejen in približan pogled na izginevanje.

Podobe znanja Nada Lavrač: Črne škatle umetne inteligence ne moreš imeti za pomoč pri razširjanju obzorij, zelo pa pomaga pri natančnem napovedovanju in klasifikaciji

Umetna inteligenca in še zlasti strojno učenje je danes tako rekoč vseprisotna tehnologija. Njene zmožnosti so v številnih pogledih presenetljive in iz leta v leto se odpirajo nove možnosti njene uporabe pri novih, še nedavno nepredstavljivih nalogah. A če so nekatere aplikacije v določenem trenutku deležne izrazite pozornosti, trenutno bi to vsekakor bili veliki jezikovni modeli, kakršen je denimo Chat GPT, so metode strojnega učenja v praksi seveda številne in raznolike, pa tudi različno uspešne pri različnih nalogah. Vedno znova se tudi išče načine, kako njihove pomanjkljivosti odpraviti. Med aktualnimi dilemami je gotovo ta, da nekatere danes najbolj učinkovite in tudi razširjene metode strojnega učenja, kot denimo globoke nevronske mreže, do svojih rezultatov pridejo na načine, ki jih ne zmorejo razložiti. To pa vsaj pri določenih rabah teh tehnologij lahko predstavlja resen problem. A kot rečeno, metod strojnega učenja je veliko in razvoj še zdaleč ni zaključen. Obetavno pot naprej denimo odpira izvirna metoda simbolnega strojnega učenja reprezentacij, ki poenostavlja in izboljša rabo vseh vrst strojenega učenja, katero jo je razvila prof. dr. Nada Lavrač z Instituta “Jožef Stefan”, profesorica na Univerzi v Novi Gorici in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer vodi program informacijsko komunikacijskih tehnologij. Za svoje raziskovalno delo je prejela Zoisovo nagrado.

Odprta knjiga na radiu Evgen Car: Moja zgodba 20/29

Avtobiografski roman Evgena Carja je popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura na odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas primerja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdanjik, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri tem pa avtor v sklopu intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko. V njem je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu pa se zgodba z nagradami nikakor ni končala: leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 pa je sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca odigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Tako je tudi njegov delo na splošno. Leta 2014 ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem marija vera za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran tudi za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je leta 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in preštevilne izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

Jabolka, hruške in knjige Zala Trebežnik in Pino Pograjc o pesniški zbirki Trgetanje

"Uživam v poeziji, ki razkrije, izpusti, razda brez ovinkarjenja," zapiše Pino Pograjc, prejemnik nagrade za najboljši literarni prvenec. Njegova pesniška zbirka se imenuje Trgetanje, zlepljenka besed "trganje" in "drgetanje" in s tem nadvse točen uvodnik v čutno, mračno vzdušje, ki zavlada med pepelnato črnima platnicama knjige. Kljub temačni tančici, v katero je delo torej v celoti odeto, pa so Pinove pesmi polne ozkih lin, ki med verze pripuščajo rezke soje svetlobe. V sedmi epizodi podcasta Jabolka, hruške in knjige od bliže spoznamo avtorjevo spretno igro besed, ozadje za surovostjo njegovega pesnjenja in zakaj profesorju ne bi zameril besede "vulgaren", ko je ta njegov glas označil za sugestivnega. Lepo vabljeni k poslušanju!

Glasbena jutranjica 1.del: Durante, Haydn in Wieniawski

Petke po navadi začenjamo z obletnicami in tudi danes bo tako. FRANCESCO DURANTE: KONCERT ZA GODALA ŠT. 8 V A-MOLU, LA PAZZIA (NOROST) JOSEPH HAYDN: KLAVIRSKI TRIO V E-MOLU, HOB.15: 12 HENRYK WIENIAWSKI: BRILJANTNA FANTAZIJA NA TEME IZ OPERE FAUST CH. GOUNODA, OP. 20

Tretje uho Pat Metheny - Side Eye – NYC (V1.IV)

Je edini glasbenik, ki je prejel nagrade grammy v desetih različnih kategorijah, skupaj se jih je nabralo že kar dvajset. Revija Downbeat ga je trikrat zapovrstjo izbrala za najboljšega kitarista leta. Od leta 1978 dalje je imel 28 albumov med prvih 200 na svetu, od tega jih je 13 na prvih mestih.

Skladatelj tedna Britanska simfonija med obema vojnama, 5. del

Cikel oddaj Skladatelj tedna, posvečen britanski simfoniji med obema vojnama, končujemo z glasbo angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa, in sicer s Simfonijo št. 4 v f-molu ter s prvim in drugim stavkom iz Simfonije št. 3 - Pastoralne.

Svet kulture Risbe Otona Župančiča in novosti Slovenske matice

Poezijo Otona Župančiča dobro poznamo, manj znano pa je, da je pesnik, dramatik, esejist in prevajalec tudi risal. V malem razstavišču Mestnega muzeja Ljubljana so včeraj na ogled postavili njegova dela iz sedmih skicirk in mape s posebnimi risbami. Predstavljamo tudi novosti založbe Slovenska matica: antologijo slovenskega domobranskega pesništva Brez Križa in imena, izbor pisem Francesca Petrarke Pisma v antiko, prvi slovenski prevod rimskega zgodovinarja Tita Livija Od ustanovitve mesta in sintezo španske zgodovine z naslovom Zgodovina Španije.

Likovni odmevi Kako bi bil videti pogled reke na nas? Andreas Mühler-Pohle in razstava Okoljski odtisi

Fotograf Andreas Mühler-Pohle na razstavi Okoljski odtisi v Mali galeriji Cankarjevega doma razstavlja svojevrstne portrete rek, kjer polovico fotografije zajema podoba pod vodo. V svojih delih avtor niha med estetskim, političnim in tehnološkim vidikom fotografije – in nekaj podobnega lahko rečemo tudi za dela, ki sta jih za razstavo v Cankarjevem domu izbrala kuratorja Nataša Ilec Kralj in Jan Babnik. Ta pravi, da se kopno na fotografijah zdi zgolj ekscesni produkt razbijanja valov in rečnega toka. Foto: Andreas Mühler-Pohle, vir: Cankarjev dom; izrez fotografije

Glasbena jutranjica 2. del: Schumannova Pomladna

Na današnji dan leta 1841 je bila krstno izvedena Simfonija št. 1 v B-duru, op. 38 (Pomladna) Roberta Schumanna. "Lahko orkestru vdahneš vsaj malo svojega hrepenenja po pomladi? To sem namreč imel v mislih, ko sem januarja pisal simfonijo." ROBERT SCHUMANN: SIMFONIJA ŠT. 1 V B-DURU, OP. 38, POMLADNA SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: UROŠ LAJOVIC

Zborovski kotiček za mlade Zgodbe slovenske romantike 1.del

Komorni zbor Megaron je bil ustanovljen na pobudo skladatelja in dirigenta Damijana Močnika oktobra leta 2003. Zbor se ponaša z odličnimi uvrstitvami na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Poleg tega pripravlja programsko zanimive koncertne sporede. Koncert z naslovom Zgodbe slovenske romantike so pevci predstavili v Slovenski filharmoniji novembra 2021. Program so razdelili v zgodbe. Prva govori o domovini in njenih lepotah, druga o pesmi, ki spremlja vsakdanje življenje in tretja o ljubezni.

Naši umetniki pred mikrofonom Pesnik Gregor Podlogar

Gregor Podlogar je novinar Radia Slovenija in njegove oddaje so prepoznavne ne le zaradi njegovega glasu in elokvence; je (med drugim) prevajalec klasičnega indijskega romana Vodnik R. K. Narayana, predvsem pa je pesnik, ki že več kot tri desetletja ustvarja svoj prepoznavni pesniški opus. Podlogar v svoji poeziji lepo združuje refleksijo, meditacijo, čudenje, trenutek, trajanje in osebno v eno, včasih z zvočno sugestivnimi paralelizmi, včasih kot kak minimalist, ki prisega na manj. S pesnikom se ob izidu njegove najnovejše pesniške zbirke Atlas (LUD Šerpa) pogovarja Marko Golja, seveda pa se v kratkem pogovoru dotakneta tudi nekaterih avtorjevih zgodnjih zbirk, tako zbirk Naselitve (1997), Vrtoglavica zanosa (2002) in Oda na manhatnski aveniji (2003, skupaj s Primožem Čučnikom). Nikar ne zamudite priložnosti, da prepoznaven glas sodobne slovenske poezije.