Ars Tri skrbi pred Frankfurtom: vidnost, vidnost, vidnost!

Čeprav bo Slovenija na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu kot častna gostja nastopila z več kot 250 dogodki, to še ne pomeni, da bomo oktobra v ospredju. Kurator častnega gostovanja Miha Kovač je ob razgrnitvi programa poudaril, da se je zadnji dve leti v Sloveniji ustvarila iluzija, da je pozornost slovenskim avtorjem v Frankfurtu zagotovljena, zato so ves čas v ospredju njihovih skrbi vidnost, vidnost in še enkrat vidnost. Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos pa je na sredini novinarski konferenci v Frankfurtu povedal, da je zadnji čas veliko potoval, in da je povsod je čutiti globoko negotovost, ki je povezana z umetno inteligenco (foto: Frankfurtski knjižni sejem / Nurettin Çiçek).

Ars Izšel je prevod korespondence med Nikolo Teslo in J. P. Morganom & Co.

V atriju Znanstveno raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani so predstavili knjigo z naslovom Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co. Gre za monumentalno, več kot šesto strani dolgo knjižno delo urednika in prevajalca Tiborja Hrs Pandurja, ki je nastajalo več let in ki ga je izdala založba Litera v sodelovanju z založbo omenjenega raziskovalnega centra. Kot pove že naslov, gre za izbor pisem, ki je Tesla pošiljal na začetku 20. stoletja nekaterim ameriškim bankirjem, da bi pridobil finančna sredstva za svoje projekte. A v njih je mogoče razbrati mnogo več, tudi njegov svetovni nazor in psihološki profil, pa zgodovinsko ozadje v Ameriki v začetku 20. stoletja. Foto: Wikipedija

Ars 15 let programa Kinobalon v Kinodvoru

S septembrom se je v Kinodvoru v Ljubljani začela nova sezona programa Kinobalon, namenjenega otrokom in mladim, izšel je tudi novi šolski katalog. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Petro Slatinšek, vodjo programa Filmska vzgoja in mlada občinstva pri Kindvoru.

Ars Festival DokuDoc 2023

V Mariboru se je v četrtek začel mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc, ki pa prvič v 12-letni zgodovini ni prejel javnih sredstev, zato je filmska ponudba letos precej skromna. Prispevek o letošnji ediciji festivala, ki jo lahko obiščete do nedelje, je pripravila Brigita Mohorič.

Ars Ob 60. letnici Arsa tudi ulična razstava plakatov

V sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani smo organizirali natečaj za priložnostni plakat, s katerim smo želeli opozoriti na poseben pomen Arsa v radijskem in širšem medijskem prostoru, v katerega prinaša poročanja, avtorske oddaje in intervjuje o kulturni, umetnosti in znanosti, hkrati pa ustvarja tudi veliko lastne produkcije, kot so radijske igre, koncerti in literarni program. Kako torej vse to zajeti v podobo na plakatu? Ne toliko informirati, kot bolj vizualno izraziti Arsovo srž? Na natečaj z naslovom Ars 60 – Umetnost poslušanja je prispelo 18 predlogov, strokovna žirija jih je na TAM-TAM-ovo ulično razstavo na Čufarjevi v Ljubljani uvrstila 11. 3. mesto je pripadlo Janu Hostniku, posebni omembi Zali Reberc in Žigu Anderliču, 1. mesto pa sta si za svoja plakata razdelila Ana Govc in Urban Šelj. Pogovarjali smo se z njima in s članico žirije, sicer novinarko na Arsu, Izo Pevec.

Ars Otto Tolnai - mojster pesniških podob

Nagrajenec Vilenice, leta 1940 v Vojvodini rojeni madžarski pesnik, pisatelj, dramatik in esejist Ottó Tolnai, v svoji literaturi asociativno niza podobe, poezijo odkriva v podrobnostih, vsakdanjih predmetih, osebnem in družbenem dogajanju, stvarnost in fantastika se nenehno prepletata. Jutka Rudaš ga je v utemeljitvi nagrade označila za mojstra »osupljivih podob, še toliko bolj impresivnih, ker jih evocira s preprostim jezikom in varčno uporabo pesniških prijemov«.

Ars Arsov praznični teden

Osrednji dogodek praznovanja 60-letnice programa Ars bo koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s šefom dirigentom Rossenom Milanovom pod častnim pokroviteljstvom predsednice države dr. Nataše Pirc Musar. Koncert bo v četrtek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, sicer pa bomo v okviru praznovanja pripravili še druge dogodke, med drugim bomo podelili nagrado lastovka 32. natečaja za najboljšo kratko zgodbo in odprli razstavo plakatov študentov akademije za likovno umetnost in oblikovanje, posvečeno posebnemu pomenu programa Ars. O prazničnem programu se je z odgovorno urednico Ingrid Kovač Brus pogovarjal Aleksander Čobec.

Ars V Narodni galeriji Umetnikov atelje, fotografski portreti španskih in slovenskih umetnikov v ateljejih

Fotografije s konca 19. in prve polovice 20. stoletja pričajo o razvoju umetniških smeri, hkrati pa lahko opazujemo tudi, kako se je spreminjala percepcija umetnikov. Za razstavo sta kustosinja Isabel Argerich Fernández in kustos Óscar Muñoz Sánchez iz arhiva španskega Zavoda za kulturno dediščino, natančneje iz fotografskega arhiva Moreno, izbrala devetdeset portretov španskih slikarjev in kiparjev. Kustosinja Katra Meke je španskim portretom pridala še deset portretov slovenskih umetnikov, ki so ustvarjali v primerljivem času.

Ars Jurij Kalan - Drobci

Rojstnodnevna praznovanja, spontana druženja, sprehod s psom, omizja prijateljev in znancev … stiki in srečevanja z ljudmi so del našega vsakdana, ki pa mu pogosto ne posvetimo pozornosti. Prav te podobe pa naseljujejo slike Jurija Kalana, ki svet okoli sebe upodablja z mešanico realizma, ekspresije in rahlega humorja ter popačenih perspektiv. V Mestni galeriji Ljubljana na ogled postavljajo njegovo doslej najobsežnejšo predstavitev z naslovom Drobci. Foto: Oblaki so rdeči, 2021, vir: MGML (izrez fotografije)

Ars 60 Gregor Pompe: radio, ki se usmerja na kulturo in umetnost, je nujno potreben

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.

Ars Subverzivna parodija udarništva po pol stoletja znova na Mostri

Potem, ko so se slovenski filmski ustvarjalci v zadnjih dveh letih v Benetkah predstavljali z manjšinskima koprodukcijama Dekle je letelo in Najsrečnejši človek na svetu (slednja v teh dneh prihaja na redni spored naših kinematografov), naši filmarji sodelujejo tudi na jubilejni 80. Mostri. Danes se je v Benetkah odvila svetovna premiera digitalno restavriranega filma Slike iz življenja udarnika. Zanimivo je, da se je igrani celovečerec bosanskega režiserja Bahrudina Bate Čengića na beneški festival vrnil po pol stoletja. Leta 1972 so ga na Lidu namreč prav tako predvajali, vendar ga pozneje po posredovanju tedanje oblasti zaradi provokativne vsebine tako rekoč ni bilo mogoče videti v domačih kinematografih. Ali je Čengićev prikaz stahanovstva, sovjetskega gibanja za večjo delovno storilnost, provokativen še danes? Pred mikrofon smo povabili direktorja fotografije Karpa Godino in Ivana Nedoha, koordinatorja mednarodnega projekta restavriranja omenjenega filma. Foto: Urban Tarman

Kulturna panorama O dogodku desetletja na področju kulture: častnem gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu

O dogodku desetletja na področju kulture: častnem gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, Rožančevi nagrajenki oziroma nagrajencu ter o prejemnici večernice Špeli Frlic. V drugi polovici nadaljujemo z nacionalno strategijo za muzeje in galerije, 30-letnico Založbe ZRC, razstavo Dominika Mahniča v Galeriji Vžigalica in novim slovenskim prireditvenim centrom v Celovcu.

Likovni odmevi Politični potencial kmečkega upora skozi umetnost

"Matija Gubec je začel, Tito končal" je bila retorika, ki je zaledje politike v drugi Jugoslaviji opirala na veliki kmečki upor leta 1573. Boj Davida proti Goljatu, revnih kmetov proti privilegiranim plemičem, z mučeniškim vodjo na čelu, je pač zgodovinsko dovolj oddaljena in priročna naracija, da je bila na voljo za projekcije oblasti. Pozitiven odnos do tega poglavja preteklosti pa se izoblikuje šele v sredini 19. stoletja z razpadom fevdalnega reda, pred tem so redki zapisi do upornikov negativno nastrojeni. Matija Gubec je z narodnim prebujanjem postal simbol ljudskega junaka, ki se upira tuji nadoblasti, upor pa je dobil emancipatorni status v hrvaških in slovenskih nacionalnih mitologijah. Udarni politični potencial kmečkega upora je poudarila predvsem umetnost, pravi Miha Colner, kustos razstave Upor 1573−2023 v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Z več sodelujočimi ustanovami na ogled postavljajo dela izbranih umetnikov zlasti iz Slovenije in Hrvaške, ki so se v različnih časovnih obdobjih in družbenih okoliščinah odzivali na ta zgodovinski dogodek. Čeprav umetniška dela temeljijo na resničnih dejstvih, gre pravzaprav za fikcijo, pripeljano do mitologije, med drugim pove Colner v pogovoru o razstavi ob 450. obletnici uporov. Oriše pa tudi, kako se je dojemanje Matije Gubca in kmečkih uporov prilagajalo posamičnemu družbenopolitičnemu položaju skozi čas. “Zgodba o velikem kmečkem uporu je predvsem v moderni dobi, od leta 1848 naprej, obvladovala javni in politični diskurz in s tem verjetno celo presegla dejanski pomen upora kmetov leta 1573. V celotnem spektru je postala pomembna povezovalna točka in mitološko oziroma zgodovinsko izhodišče za ustvarjanje političnih in kulturnih identitet v času pomladi narodov, osvoboditve izpod kolonizacije in vzpostavljanja državnosti ter za utemeljevanje razrednega boja v obdobju socializma.” Miha Colner, Upor 1573−2023 : razstava ikoničnih umetniških del na temo velikega kmečkega upora 1573 Foto: France Mihelič, Kervave kronike glas, 1973, sitotisk, izrez fotografije; vir: Galerija Božidar Jakac

Svet kulture Novi dramski sezoni v SNG Drami Ljubljana in SNG Maribor

SNG Drama Ljubljana s predstavo Antigona odpira začetek nove sezone, ki bo hkrati tudi zadnja sezona pred prenovo stavbe. Na odru bomo lahko videli Antigono Dominika Smoleta, ki jo je za namene uprizoritve priredil Janez Pipan. V mariborskem gledališču pa otvarjajo novo dramsko sezono s premiero trpko komične drama srečanj, ujetih v eno neprespano noč, z naslovom Pijani. Ivan Viripajev, eden najprodornejših sodobnih ruskih dramatikov, je igro napisal po naročilu düsseldorfskega gledališča, kjer so jo leta 2014 tudi krstno uprizorili, na mariborski oder pa jo je tokrat postavil mlad madžarski režiser in igralec Attila Vidnyánszky ml.

Gremo v kino Psom in Italijanom vstop prepovedan ter izrazne možnosti dokumentarnega animiranega filma

Posvečamo se norveškemu mladinskemu plesnemu filmu Dancing Queen režiserke Aurore Gossé in animiranemu dokumentarcu Psom in Italijanom vstop prepovedan, v katerem Alain Ughetto pove pretresljivo zgodbo svoje družine. Ob tej priložnosti se z Igorjem Prasslom, poznavalcem animiranega filma in umetniškim direktorjem festivala Animateka, pogovarjamo o izraznih možnostih animiranega dokumentarnega filma. Poleg tega predstavljamo retrospektivo filmov Živojina Pavlovića, ki so jo ob 90. obletnici njegovega rojstva pripravili v Slovenski kinoteki v Ljubljani.

Podobe znanja Lea Rems: Električni pulzi elektroporacije za zdravljenje srca in genske terapije

Slovenija je na področju raziskav, razvoja in tudi uporabe elektroporacije med vodilnimi v svetu in vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje. S sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta (ERC Starting Grant) bo doc. dr. Lea Rems iz Laboratorija za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani raziskovala različne vidike uporabe elektroporacije za zdravljenje srčnih bolezni. Vsako živo celico ščiti membrana in prek membrane poteka ves transport snovi v celico in iz nje. Kar precej pa je tudi snovi, ki v celico ne pridejo zlahka ali pa sploh ne. Elektroporacija je metoda, ki z uporabo kratkih, visokonapetostnih pulzov začasno poveča prepustnost membrane ali pa jo povsem uniči. Elektroporacija se že nekaj časa uporablja pri zdravljenju določenih oblik raka, uspehi se kažejo pri zdravljenju srčnih aritmij, veliko obeta tudi na področju genskih terapij.

Svet kulture 61. Linhartovo srečanje v Postojni

Tokrat izpostavljamo 61. Linhartovo srečanje, ki se je danes ob 11h začelo v Postojni. Festival gledaliških skupin Slovenije, ki že 17-ič zapovrstjo poteka v postojnskem kulturnem domu, v tekmovalnem delu predstavlja 7 najboljših gledaliških predstav ljubiteljskih gledališč iz celotne Slovenije. Z nastopom slovite skupine za srednjeveško glasbo Sollazzo Ensemble se drevi začenja 13. festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae, ki bo med Novo Gorico in Goriškimi brdi potekal vse do nedelje. 30 let od ustanovitve danes praznuje Založba ZRC, ki v okviru Znanstveno raziskovalnega centra SAZU skrbi za produkcijo ter založništvo znanstvene literature, prodajo knjig in promocijo znanstvenih dosežkov.

Razgledi in razmisleki Ilma Rakusa: "Pisanje poezije je delo, včasih težko."

Švicarsko pesnico in pisateljico madžarskega in slovenskega rodu Ilmo Rakusa slovenski bralci poznajo po poetični avtobiografiji Morje modro moje ter pesniških zbirkah Črta čez vse in Proti strahu. Pri Beletrini je zdaj izšla dvojezična zbirka pesmi Impressum: Upočasnjena svetloba. Izbor pesmi iz zadnjih dveh zbirk je v slovenski jezik prevedla Amalija Maček. Pesnica je Slovenijo obiskala kot častna gostja festivala Dnevi poezije in vina. Z njo se je pogovarjala Tina Poglajen. Bralka Ana Bohte, tonski mojster Vojko Kokot. Foto: Ilma Rakusa, Fokus Lyrik 2019, Frankfurt (Kritzolina) https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ilma_Rakusa_bei_Fokus_Lyrik_2019_01.jpg

Naši umetniki pred mikrofonom Marjanca Jemec Božič: "Moje slike so polne življenja"

Marjanca Jemec Božič, slovenska ilustratorka, je 16. septembra dopolnila 95 let. Ob tem jubileju je pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Čebelica izšla judovska pravljica z naslovom Pravljica o modrem plaščku z njenimi ilustracijami. Mnoge izmed številnih knjig, ki jih je ilustrirala, so bile objavljene v tujini. Poleg tega, da je Marjanca Jemec Božič ena vodilnih slovenskih ilustratorjev, je sodelovala tudi na mnogih skupinskih razstavah, za seboj pa ima več kot 20 samostojnih razstav. Dobila je več domačih in tujih nagrad. Zumetnico se je pogovarjala Vida Curk.

Svet kulture O stroju, ki slika, imenovanem čopičograf ter o kongresu slovenskih muzealcev

Včeraj so v galeriji Vžigalica odprli razstavo umetnika Dominika Mahniča, ki svoj umetniški opus gradi na dialektiki med klasičnim slikarstvom in avantgardnimi dosežki sodobne tehnologije. Na razstavi z naslovom Krmiljenje čopiča je predstavljen njegov stroj za slikanje, imenovan čopičograf. Kot je povedal umetnik, pri tem izumu ne gre za vprašanje, ali lahko stroj slika, ampak ali lahko on slika s strojem. V oddaji poročamo tudi o dogajanju na mednarodnem kongresu slovenskih muzealcev z naslovom Muzeji, trajnostni razvoj in družbena dobrobit.

Izšlo je Polževi razmisleki

Antologijo sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev z naslovom Polževi razmisleki sta souredili pesnica ter pisateljica Hana Bujanović Kokot in pisateljica Selma Skenderović, izdala jo je Layerjeva založba v Kranju. Ob sourednicah ter avtoricah uvodne in spremne besede se v knjigi predstavljajo Nina Kremžar, Aljoša Toplak, Tinkara Uršič Fratina, Mojca Petaros, Lara Gobec, Jona Levar, Rok Gominšek, Katarina Gomboc Čeh, Ana Lorger, Alex Kama Devetak, Katarina Kolar in Tanja Špes. Tematski razpon njihovih zgodb je zelo širok, o njih pa je Hana Bujanović Kokot med drugim zapisala, da »vabijo k postanku in introspekciji, tihim uporom, jasnim pogledom.« Za objavljene zgodbe je tudi značilno, da so avtorice in avtorji iskali in našli izvirne formalne rešitve, tako da antologija pritegne z vsako novo pripovedjo in tudi z ilustracijami Hanne Jute Kozar. Več o antologiji povesta Hana Bujanović Kokot in Selma Skenderović v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi Alex Kama Devetak v samostojni izjavi. Nikar ne zamudite.

Literarna matineja David Harsent: "Konflikt je morda eden temeljnih človeških vzgibov"

Tudi letos so v okviru festivala Dnevi poezije in vina predstavili Odprto pismo Evropi. Tokrat ga je napisal britanski pesnik, pisatelj in libretist David Harsent; objavili so ga ugledni tiskani mediji, že tradicionalno pa ga je prejel tudi evropski politični vrh. Avtor iz zdravstvenih razlogov v Slovenijo ni pripotoval, zato je bilo Odprto pismo Evropi na uradnem odprtju festivala prvič predvajano s posnetka, na daljavo, s pomočjo spletne platforme, pa je potekal tudi pogovor z njegovim avtorjem – vodila ga je novinarka Petra Lesjak Tušek. Tokrat predstavljamo izbrane poudarke Harsentovega razmišljanja o človekovi vojni z naravo.

Evroradijski koncert Simfonični orkester Zahodnonemškega radia in violončelist Edgar Moreau

23. septembra lani je v dvorani Filharmonije v Kölnu potekal koncert Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia in violončelista Edgarja Moreauja, ki sta nastopila pod dirigentskim vodstvom Andrisa Poge. Na sporedu koncerta sta bila Koncert za violončelo in orkester v c-molu, op. 43 Mieczysława Weinberga in Simfonija št. 15 v A-duru, op. 141 Dmitrija Šostakoviča.

Sobotni operni večer Jules Massenet: Manon iz Barcelone

Romantična ljubezenska zgodba je zamikala še vrsto drugih glasbenih ustvarjalcev. Na primer Puccinija, ki je napisal Manon Lescaut; že pred Massenetem je opero s tem sižejem napisal François Auber, pa tudi Boulevard Solitude sodobnega nemškega skladatelja Hansa Wernerja Henzeja temelji na Prévostovi noveli Zgodba kavalirja des Grieuxa in Manon Lescaut. Jules Massenet je avtor kar petintridesetih odrsko-glasbenih del, od katerih sta se v železnem opernem repertoarju ohranili predvsem dve: Werther in Manon, s katero je skladatelj leta 1884 doživel prodorni uspeh, ki je njegov ugled in vpliv še povečal. Peli bodo: Amina Edris (Manon), Pene Pati (des Grieux), Jarrett Ott (Lescaut), Jean-Vincent Blot (grof des Grieux), Albert Casals (Guillot de Morfontaine), Tomeu Bibiloni (de Brétigny), Inés Ballesteros (Pousette), Anna Tobella (Javotte) in Anaís Masllorens (Rosette). Zbor in orkester gledališča Liceu vodi Marc Minkowski.

Sobotni koncert Trio Sitkovecki v Londonu izvaja glasbo Perkina, Beethovna in Mendelssohna

Klavirski trio Sitkovecki je 22. maja letos nastopil v dvorani Wigmore v Londonu, v sklopu BBCjevega koncertnega cikla »The Lunchtime Concerts«. Člani zasedbe – violinist Aleksander Sitkovecki, violončelist Isang Enders in pianistka Wu Qian – so tam izvedli zanimiv in slogovno raznovrsten program, ki je obsegal skladbo Freakshow irskega skladatelja mlajše generacije Sama Perkina, Beethovnov redko izvajan Allegretto v B-duru, WoO 39 in repertoarno stalnico – Klavirski trio št. 2 v c-molu, op. 66 Felixa Mendelssohna, ki je delo posvetil Louisu Spohru.

Oddaljeni zvočni svetovi Cajamarca, Peru

Poslušamo glasbo s severa Andov v Peruju, iz pokrajine Cajamarca. Provinca se po svoji glasbi razlikuje od sosednih, je pa sestavni del mnogih aktivnosti. Spoznavamo primere glasbe praznovanj, skupinskega dela, verskih romanj, pa tudi zabave in druženja. Del praznovanj v Cajamarci so tudi plesi, nemalokrat tekmovalnega značaja in posebej pomembno vlogo imata dve plesni skupini, ki na slavjih nastopata istočasno - vsaka s svojo zvočno spremljavo, v kateri igrajo tradicionalna glasbila.

Zborovski panoptikum Zborovski panoptikum

Panoptikum aktualnih zborovskih dogodkov doma in po svetu, nova raziskovalna dognanja, veliki dosežki in novi glasbeni posnetki, pogovori z zborovodji, skladatelji, raziskovalci, pevci, založniki, organizatorji.

Zborovski koncert Zborovski koncert

Posnetki odmevnih zborovskih koncertov z domačih in s tujih odrov.

Recital Ilja Gringolts - violina, Nicolas Altstaedt - violončelo, Alexander Lonquich - klavir

21. januarja je v koncertni dvorani Stadtcasino v Baslu v Švici v okviru komornega festivala Mizmorim potekal koncert, na katerem so nastopili violinist Ilja Gringolts, violončelist Nicolas Altstaedt in pianist Alexander Lonquich. V njihovi izvedbi bomo poslušali Klavirski trio v G duru Clauda Debussyja, Duo za violino in violončelo, op. 7 Zoltána Kodályja, Klaviski trio v D-duru, op. 1 Ericha Korngolda in skladbo Three Time Wedding Stefana Wolpeja.

Filmska glasba Filmska glasba

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Izpod peresa slovenskih skladateljev

Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

Zborovski kotiček za mlade Kantati Listi iz dnevnika in Mladost Darijana Božiča

Predstavljamo dve kantati za mladinski zbor Darijana Božiča, ki je v slovenski glasbeni prostor vstopil kot član modernistične skupine Pro musica viva v šestdesetih letih 20. stoletja. S kolegi iz skupine ga je družila odprtost za sodobne vplive, vendar ni brezkompromisno zavračal tradicionalnih kompozicijskih tehnik. Za mlade izvajalce je ustvaril več del, med njimi so: uglasbitev priljubljene pravljice o Rdeči Kapici, kantati Čenčarija in Mladost, nastali na besedilo Toneta Pavčka in kantata Listi iz dnevnika za mladinski zbor, dva recitatorja, klavir, električne orgle in kontrabas.

Skladatelj tedna Guillaume Dufay, 5. del

Guillaume Dufay je skladatelj, ki ga povezujemo z velikim slogovnim preobratom. Ta je prinesel melodiozno kontrapunktsko govorico pod vplivom angleške glasbe, ki ga glasbeni zgodovinarji opisujejo kot začetek glasbene renesanse. Dufayjev ohranjeni opus obsega približno dvesto presenetljiv raznolikih del: od zgodnjih izoritmičnih motetov, ki so nastali v dvajsetih letih trinajstega stoletja, do obsežnih maš na osnovi cantusa firmusa iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let. Med skladbami so najrazličnejše uglasbitve liturgičnih besedil in posvetne pesmi v italijanščini in francoščini na dvorne, ljudske in priložnostne teme.

Jazz Ars Pianist Red Garland

Ob stoletnici rojstva Reda Garlanda bomo predstavili tega izjemnega pianista in skladatelja. Bil je član legendarnega kvinteta Milesa Davisa v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Ko se je Miles Davis podal v igranje modalnega jazza, mu Garland ni mogel ali ni hotel slediti, Miles ga je nadomestil z Billom Evansom. Garland je ostal pri bolj tradicionalnem jazzu in be bopu ter preigravanju standardov. Razočaran nad smerjo v katero je šel jazz, se je leta 1968 celo upokojil, a se vrnil na začetku sedemdesetih let ter snemal in nastopal z lastnimi zasedbami.

Tretje uho Gretchen Parlato

Flor v portugalščini pomeni cvetlica. Plošča je mešanica originalnih skladb, pop priredb, brazilskih standardov in klasične glasbe. Parlato je za projekt sestavila novo mednarodno zasedbo. V njej so zaigrali brazilski kitarist Marcel Camargo, brazilski bobnar Leo Costa in armenski čelist in basist Artyom Manukyan. Kot gosta pa sodelujejo še pianist Gerald Clayton, kitarist Lionel Loueke in tolkalec in pecec Airto Moreira.

Jazz session WDR Big Band & Michael Abene - Young Cats

Pevka Johanna Summer in trobentač Jakob Bänsch sta predstavnika mlajše generacije nemških jazzistov. V goste jih je povabil eden najboljših jazzovskih orkestrov v Evropi. WDR Big Band & Michael Abene - Young Cats

Jazz avenija Vibrafonist Karl Berger

Oddajo bomo posvetili ustvarjanju vibrafonista, pianista, skladatelja in glasbenega pedagoga Karla Bergerja. Za vedno se je poslovil 9. aprila letos, star 88 let. V džez so ga zapeljali nastopi ameriških glasbenikov v Nemčiji, predvsem Dona Ellisa in Lea Wrighta. Sčasoma je postal vodilni vibrafonist svobodnega džeza.

Samo muzika Pianist Peter Mihelič

Danes se bomo posvetili ustvarjanju odličnega jazzovskega pianista Petra Miheliča. Večino svoje kariere je preživel v tujini. Pod svojim imenom je posnel le eno ploščo - Ljubljana By Night. Bil je eden prvih v jazzu, ki je v svoje igranje vpletal elektroniko.

Jazz Ars Pihalec Jerry Dodgion

Oddajo bomo namenili ustvarjanju pihalca in skladatelja Jerryja Dodgiona. Za vedno se je poslovil 17. februarja letos, star 90 let. Dodgion je bil odličen spremljevalni glasbenik. Tako je sodeloval v zasedbah, ki so jih sestavili Gerald Wilson, Benny Carter, Red Norvo, Oliver Nelson, Orkester Thada Jonesa in Mela Lewisa, Duke Pearson in Count Basie. Čeprav je bil Dodgion tudi odličen skladatelj, je v svoji dolgoletni karieri posnel le eno avtorsko ploščo.

Tretje uho Štěpánka Balcarová - Emotions

Novo ploščo je češka trobentačica in komponistka posnela s kvartetom, v katerem igrajo bobnar Grzegors Maslovski, basist Jaromir Honzak, pianist Nikola Kolodziejczyk in seveda vodja zasedbe, trobentačica Štěpánka Balcarová. Vse kompozicije so njeno delo.

Jazz avenija Kitarist George Benson

Oddajo bomo namenili glasbi Georga Bensona, ki letos praznuje osemdesetletnico. . George Benson je eden najbolj vplivnih jazzovskih kitaristov in obenem eden najbolj uspešnih izvajalcev – tudi vokalnih – sodobne popularne glasbe že skoraj pet desetletij. Podobno kot pianist in skladatelj Nat King Cole uspešno pelje vzporedni karieri jazzovskega virtuoza na kitari in izvajalca popevk.

Jazz Ars Saksofonist Brew Moore

Predvajali bomo skladbe malo znanega jazzovskega solista na tenor saksofonu Brewa Moora. Bil je eden tistih, ki so zelo zvesto upoštevali slog Lesterja Younga: »Če igra kdo drugače kot Lester, igra narobe,« je trdil in to glasbeno filozofijo upošteval vso kariero. Prvinam Youngovega sloga je dodal še nekatere z repertoarja Charlieja Parkerja. Z zgolj tremi dolarji v žepu se je odpravil v New Orleans, svojo prvo zaposlitev je našel v zasedbi Fred Ford's Dixielanders, potem pa je vodil lastne zasedbe.

Tretje uho Funk Fu - It's All Fun And Games

Ime skupine izvira iz besede kung fu, ki je sodobnejši izraz za kitajske borilne veščine v vseh oblikah. Funk pa združuje več glasbil kot so bobni, kitara, bas kitara in trobila, zato je skupina dobila ime Funk Fu, kjer se združuje več glasbil v značilnih sinkopiranih ritmih funka.

Jazz session WDR Big Band - dirigent Vince Mendoza (Trijntje Oosterhuis, vokal in Tineke Postma, saksofon)

Michel Legrand je v svoji bogati karieri napisal glasbo za več kot 200 filmov. Poleg tega je avtor mnogih zimzelenih skladb, kot so What Are You Doing The Rest Of Your Life, Once Upon A Summertime, Watch What Happens, How Do You Keep The Music Playing, The Summer Knows in The Windmills of Your Mind. Kot pianist je nastopal in snemal s takšnimi legendami, kot so John Coltrane, Bill Evans, Phil Woods in Miles Davis. Koncert, posvečen njemu in njegovi glasbi, so izvedli WDR Big Band, dirigent Vince Mendoza, pevka Trijntje Oosterhuis in saksofonistka Tineke Postma. WDR Big Band - dirigent Vince Mendoza (Trijntje Oosterhuis, vokal in Tineke Postma, saksofon)

Kratka radijska igra Kratka radijska igra

Kar je črtica v literaturi, to je kratka radijska igra v slušnem mediju – dramatično strnjena zgodba, učinkovita poanta, duhovit ali kako drugače presenetljiv zaključek. Primerna je za izrazito zvočne, neverbalne avtorske igre, ki so po svoji naravi najbliže radiu. Na Prvem je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko je razpeta med komedijo in povsem resne, torej zahtevnejše teme, ki zadevajo posameznika danes, tukaj in zdaj.

Radijska igra Ivan Cankar, Vasja Ocvirk: Aleš iz Razora

Cankar v tej povesti razkriva hinvščino tedanje družbe, do katere je imel zelo jasno moralno stališče. Aleša namreč predstavlja kot zadrtega pobožnjakarja maziljenih manir, hkrati pa kot koristoljubneža brez primere. Konec tedna skrit pred pogledi sokrajanov namreč živi popolnoma drugačno življenje … Igra iz leta 1953 je ena najstarejših, ki jih hrani naš nacionalni radijski arhiv. Režiser: Mirč Kragelj Asistentka režije: Silva Golob Orgle igra: Bojan Adamič Nastopajo – Frane Milčinski, Mila Kačič, Maks Bajc, Maks Furijan, Jože Zupan, Pavle Kovič, Jurij Souček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1953.

Kratka radijska igra Karel Čapek, Bogdan Gjud: Poslednja sodba

Igra je farsa na etično temo. Govori namreč o fenomenu pravičnosti in tem, komu pripada. Prevajalka: Zdenka Jerman Režiser: Boštjan Vrhovec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Kugler – Aleš Valič Bog – Pavle Ravnohrib Sodnik – Boris Ostan Sluga – Matej Recer Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih radia Slovenija marca 2002

Radijska igra Ervin Fritz: Komisija za samomore

V igri se srečujemo s satiričnim pogledom na abotni birokratski vsakdan posameznikovega življenja. Ob tem pa avtorjeva pronicljiva kritika ne prizanaša pogosti miselnosti, da je reševanje življenjskih problemov mogoče prepustiti ustanovam. Junaki tokratne zgodbe namreč pridejo prosit komisijo za samomore, naj jim zakonito dovoli rešitev iz življenjskega pekla. Toda prav med farsičnim čakanjem pred vrati komisije vsi kandidati za samomor doživijo usodni preobrat. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Mladi človek – Boris Ostan Brezposelni – Janez Hočevar Bančni uradnik – Zlatko Šugman Ženska z otrokoma – Nika Juvan Kalan Profesor – Vladimir Skrbinšek Služkinja – Polona Vetrih Dekle – Barbara Oman Član komisije – Tone Gogala Otrok – Urša Jesih Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana junija 1984.

Radijska igra J. B. P. Moliere, Jože Valentič: Smešni preciozi

Farsa smeši jezik precioz, okus gizdalinov in neumnost romantičnega donkihotstva. Preciozništvo je bilo namreč posebno kulturno gibanje v francoski omiki 17. stoletja. Razvilo se je v maniro, s katero je aristokracija skušala na nenaraven način spremeniti dotedanje kulturne vrednote. Predvsem v jeziku, umevanju sveta, oblačenju in lišpanju. Nastala je posebna gizdalinska estetika, ki je pačila naravo in se upirala zdravemu razumu. Seveda pa se preciozništvo pojavlja v vseh časih in vseh krajih sveta. Danes še posebno v novih odklonih izrazitega samoljubja, retuš in instagram podob 21. stoletja. Režiser in avtor radijske priredbe: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Tomo Pirc Magdelon – Nataša Barbara Gračner Cathos – Maja Končar Gorgibus – Jurij Souček Mascarille – Iztok Valič La Grange – Zvone Hribar Du Croisy – Boris Kerč Marotte – Milena Grm – Hudeček Jodelet – Dare Valič Taksist – Marko Simčič Natakar – Karel Brišnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1992

Kratka radijska igra Fran Milčinski: Butalci 3 – V Butalah sejejo sol

Tokrat o tem, kako dobra in uspešna žetev soli bo … Režiser – Klemen Markovčič Tonski mojster – Nejc Zupančič Pripoveduje – Lea Cok Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2017

Radijska igra Ivan Cankar, Fran Žižek: Hlapec Jernej in njegova pravica

Cankar se v tej povesti osredotoča na delavčevo pravico do lastnine in dobrin, ki jih je z delom svojih rok ustvaril sam. Torej pravice delavskega razreda do plodov njegovega dela. Povest je oblikovno zapisana v biblijskem slogu, polna primer, metafor in retoričnih vprašanj. Te namreč hlapec Jernej uporablja v nenehnem argumentiranju svojih pravic, s tem pa je veliko bolj aktiven in ne tako hlapčevski, kot so morda predstavniki delavskega in kmečkega življa v Cankarjevih drugih delih. Avtor raidjske priredbe in režiser: Fran Žižek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Pripovedovalec – Boris Kralj Hlapec Jernej – Jože Zupan Sitar – Tone Homar Gostačev – Andrej Kurent Župan – Janez Cesar Kmet – France Presetnik Sodnik Košir – Jurij Souček Jetnik – Polde Bibič Popotnik – Saša Miklavc Župnik – Aleksander Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1963.

Kratka radijska igra Karel Čapek, Bogdan Gjud: Romeo in Julija

Slavni češki humorist si je privoščil parodijo na italijansko ljubezensko legendo. Resnično zgodbo o slavnih ljubimcih, njunih družinah in zgodovinskih dejstvih pa nam predstavita star italijanski duhovnik in njegov mladi gost iz Anglije. Prevajalka: Zdenka Jerman Avtor radijske priredbe: Bogdan Gjud Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oliver – Branko Jordan Župnik – Borut Veselko Julija – Barbara Žefran Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2004.

Radijska igra Žarko Petan: Teta Josipina

Igra prikaže, kako lahko star in osamljen človek s svojo domiselnostjo premaga samoto. Petanova junakinja namreč uspe pritegniti pozornost ljudi, ki jih pesti stanovanjska stiska tako, da ima dan na dan z njimi telefonske pogovore o obljubljenem stanovanju. Igra z ljudmi ji začne napolnjevati življenje, a se postopoma tudi nepričakovano zaplete. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Josipina – Majda Potokar Janez – Vojko Zidar Tone – Janez Hočevar Neznanec – Ivo Ban Suzana – Iva Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1989.

Radijska igra Vladimir Kocjančič: Svinčeni časi

Analitična drama s kritičnim premislekom o delu preteklosti odkriva eksistencialno razsežnost kot bistveno in najpomembnejšo sestavino v tedanjem življenju posameznika. Petdesetletna ženska s svojo kandidaturo za politično funkcijo povzroči, da politični nasprotnik začne svojevrstno ideološko inventuro očitne zgodovine. Tonska mojstrica in režija: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Dramaturg: Pavel Lužan Predsednica – Marijana Brecelj Poslanka – Majda Potokar Malavašič – Ivo Ban Mažgonova – Jožica Avbelj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.

Kratka radijska igra Fran Milčinski: Butalci 2 - Turki v Butalah

Tokrat o obisku Turkov v Butalah … Režiser – Klemen Markovčič Tonski mojster – Nejc Zupančič Pripoveduje – Urban Kuntarič Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2017.

Bogoslužje Bogoslužje

Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.

Musica sacra Na judovski praznik Jom Kipur - z glasbo judovskega baroka

Jom Kipur, dan sprave in pokore, je najpomembnejši praznik in najsvetejši dan judovske religije. Datumsko je uvrščen v sedmi mesec judovskega koledarja, praznovanje se obeležuje s 25-urnim postom, delo v času Jom Kipurja pa je prepovedano. Prepovedana pa ni glasba, ki lahko praznovanje obogati in povzdigne. Tá, ki jo bomo predvajali v tokratni oddaji, je še posebej zanimiva - izvira iz časa baroka, njena avtorja sta italijanska baročna skladatelja judovskega rodu Salomon Rossi in Carlo Grossi.

Sledi večnosti Ali je vladna koalicija zvišala ali znižala državno pomoč verskim uslužbencem za njihove socialne prispevke?

Državni zbor je ta teden znižal državno finančno pomoč za plačilo socialnih prispevkov verskim uslužbencem iz 100 odstotkov na 60 odstotkov povprečne mesečne plače. Avgusta letos je bilo do omenjene pomoči upravičenih 746 verskih uslužbencev, večina upravičencev je iz Katoliške cerkve. Gre za odpravo nezakonitega stanja in v bistvu za zvišanje prispevkov opravičuje svojo odločitev vladna koalicija, medtem ko opozicija in vse večje cerkve in verske skupnosti ocenjujejo znižanje socialnih prispevkov za njihove duhovnike kot poseg v pridobljene pravice in za neustavno odločitev.

Sedmi dan Andrej Šegula: Blaženi A. Martin Slomšek ni bil le izjemen duhovnik, ampak tudi velik borec za slovensko besedo

Katoliški duhovnik in profesor na Teološki fakulteti dr. Andrej Šegula, ki deluje na področju pastorale, premišljuje o delovanju in prispevkih blaženega Antona Martina Slomška za današnje oznanjevanje božje besede. Izpostavlja njegovo izjemno ljubezen do knjig, slovenščine, narodne zavesti in Boga.

Bogoslužje Maša iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika

Mašo prenašamo iz mariborske stolnice sv. Janeza Krstnika.

Musica sacra Žalostna Mati Božja v slovenski cerkveni pesmi

Sredi septembra goduje Žalostna Mati Božja. Pieta - Marija, ki v naročju drži mrtvega Sina in ga objokuje, je tudi ena osrednjih slik Jezusovega trpljenja in smrti oz. križevega pota, presunljivi prizor pa opisujejo tudi nekatere slovenske ljudske, ponarodele in zborovske pesmi.

Sedmi dan Notranje doživljanje božjega v islamski mistiki

O Iskanju in doživljanju božjega v islamu in tudi primerjavah s krščansko mistiko z dr. Raidom Al Daghistanijem.

Sledi večnosti Z župnikom Dejanom Horvatom o duhovni oskrbi rojakov v Porabju

Na Gornjem Seniku, na hribu Grebenšček, v Porabju naši rojaki pripravijo vsakoletno bogoslužje na prostem. Letos sta poleg slovenskega duhovnika Ferenca Merklija, nekdanjega gornjeseniškega župnika, ki odhaja na študij v Rim, somaševala še Tibor Tóth in Dejan Horvat. Župnik Dejan Horvat, ki prihaja med Slovence v Porabju iz Prekmurja, premišljuje o duhovni oskrbi rojakov v Porabju, njihovih vezeh z matico.

Bogoslužje Maša iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani

Mašuje p. Pavle Jakop. S petjem sodeluje Moška vokalna skupina Tromostovje, pri orglah je Ana Kokotec Kresal, umetniški vodja skupine je Miha Zupanc Kovač.

Musica sacra Glasba za mali šmaren

Praznik Marijinega rojstva ali po ljudsko mali šmaren izvira iz Palestine, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu, ki je bila po izročilu bazilika, posvečena sv. Ani, Marijini materi. Evangeliji o Marijinem rojstvu ne poročajo, a praznik se je postopno in na različne načine skozi stoletja vseeno razširil po Evropi. Marijo in njen rojstni dan pa so v svoje umetnine že zgodaj začeli vpletati tudi glasbeni umetniki, med njimi sv. Hildegarda, nekaj pesmi na to temo so ustvarili tudi slovenski skladatelji.

Sledi večnosti V Stični, na krščaskem festivalu mladih, pričakujejo vsaj 3500 mladih

V Katoliški cerkvi na Slovenskem na drugo nedeljo v septembru obhajajo nedeljo mladih, tej bo sledil teden mladih. Cilj nedelje in tedna mladih je, da mladi predstavijo svoje dejavnosti v župnijah. Teden mladih v Katoliški cerkvi v Sloveniji zaokrožijo s tradicionalnim festivalom katoliške mladine Stična mladih. Ta dogodek bo letos potekal že 42. pred cistercijanskim samostanom v Stični na Dolenjskem. Organizator, zavod Katoliška Mladina, pričakuje 3500 mladih.

Humoreska tega tedna Jacek Sawaszkiewicz: Moj oče

Ciklus septembrskih Humoresk tega tedna namenjamo poljskemu humorju. satirik, humorist in avtor znanstvene fantastike Jacek Sawaszkiewicz je živel med letoma 1947 in 1999. Objavljati je začel leta 1972 v satiričnem štirinajstdnevniku Karuzela, štiri satire, ki smo jih izbrali za današnjo oddajo, pa smo uvrstili pod skupni naslov Moj oče. Tak je namreč naslov knjige, v kateri je pisatelj leta 1978 zbral svoje humoreske. Posamezne zgodbe: Zaklad, Pričkanje, Kandidat za sodelavca in Ukrepi je za radio prevedel Branko Šömen, leta 1978 pa so jih interpretirali Brane Ivanc, Boris Kralj, Silvo Božič in Janez Hočevar. Režija Irena Glonar, glasbeni opremljevalec Peter Čare, ton in montaža Staš Janež, urednika oddaje Branko Šömen, Matej Juh. Produkcija 1978.

Lirični utrinek Alojz Gradnik: Kimavec

Igralec: Branko Jordan. Produkcija: 2004

Literarni nokturno Alojzija Zupan Sosič: Drevo življenja

Prof. dr. Alojzijo Zupan Sosič smo do nedavnega poznali predvsem kot literarno zgodovinarko in teoretičarko, v zadnjem času pa se je ljubiteljem leposlovja prepričljivo predstavila tudi kot pesnica. Izbor njene nove poezije potrjuje, da je slovenski pesniški prostor bogatejši za pronicljiv, subtilen, samosvoj ženski glas, ki se drugemu približuje spoštljivo in z empatijo, sebi pa duhovito in samokritično. Alojzijo Zupan Sosič v poeziji zanima neulovljiva, izmuzljiva narava naših identitet, prepletenost vsega in preseganje stereotipnih, okostenelih predstav. Režiserka: Špela Kravogel, interpretka: Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija: 2023.

Lirični utrinek Rainer Maria Rilke: Jesenski dan

Prevajalec: Kajetan Kovič. Igralec: Pavle Ravnohrib. Produkcija: 2002

Literarni nokturno Pelham Grenville Wodehouse: Nepopolna zbirka

Britanski humoristični pisatelj Pelham Grenville Wodehouse je v svojih knjigah po večini pisal o angleški visoki družbi pred prvo svetovno vojno. Najbolj znan je po pripovedih o prebrisanem služabniku Jeevesu, odlično pa se je znal vživeti tudi v ženske like. V oddaji Literarni nokturno, v sklopu cikla Na valovih humorja, predstavljamo njegovo kratko kratko zgodbo z naslovom Nepopolna zbirka. Prevajalec: Matej Juh, interpret: Matej Puc, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Marko Miklič, urednik oddaje: Matej Juh, leto nastanka: 2015.

Odprta knjiga na radiu Odprta knjiga

NULL

Lirični utrinek Ivana Komel: Ššš

Zdaj pa ššš, tišina ... in potem posluh! Interpretira Marinka Štern. Produkcija 2020

Literarni nokturno Dolly Alderton: Vse, kar vem o ljubezni

Dolly Alderton je večkrat nagrajena britanska novinarka, režiserka, kolumnistka Sunday Timesa, avtorica podcasta o sodobni popkulturi in aktualnih temah The High Low. Njena knjiga Vse, kar vem o ljubezni je leta 2018 prejela britansko National Book Award, Sunday Times pa jo je razglasil za žepno knjigo leta. Avtorica v njej na duhovit način odkrito pripoveduje o svojem ljubezenskem življenju, o prijateljstvih, tudi izgubah. Izbrali smo fiktivno pismo gostom, ki jih Dolly Alderton povabi na večerjo in zabavo. Prevajalka Maja Kogej, interpretira dramska igralka Maja Sever, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2023.

Literarni večer Carson McCullers: Ura brez kazalcev

Ameriška pisateljica Carson McCullers (1917-1967), ki jo literarna stroka uvršča med ustvarjalce tako imenovanega novega pripovedništva (new fiction), je pisala kratke zgodbe, drame in romane, njena osnovna tema pa je človekova osamljenost v vrvežu sodobnega sveta. Literarni večer je pripravil Marjan Kovačevič Beltram in izbral odlomke iz romana Ura brez kazalcev v prevodu Majde Stanovnik. Interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, vezno besedilo bere Aleksander Golja, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2023.

Odprta knjiga na radiu Milan Dekleva: Telo iz črk 3/17

Deklevo sta navdihnila življenje in osebnost svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Čeprav ne gre za biografijo, je pisatelj neponovljivo življenje pogumne in svobodomiselne ženske prelil v svojevrstno biografsko formo, pri čemer se je osredotočil na štiri obdobja njenega življenja: prvo je formativno in se odvija v Londonu in na Norveškem v času 1910–1914. Potem drugo, šest let pozneje, ko se je prek Trsta in Genove odpravila v Peru, kjer so njeni zapisi s poti že doživljali ugodne odmeve in se ji je že odpirala pot do založb; tretji del se naslanja na začetek druge svetovne vojne, na nemški zapor – napisan pa je s perspektive njene prijateljice in sorodne duše Thee, s katero je v Celju preživela svoja zadnja leta; četrti del pa se konča ob koncu druge svetovne vojne, ko se je pridružila partizanom, a je med drugim naletela na sekretarja, ki ji zaradi njenega nemškega porekla ni bil naklonjen. Telo iz črk je zgodba o strasti do pisanja, o krhkem telesu in o notranji volji, o odnosu do moških, o neuklonljivosti, o razsežnostih duše. Z romanom o Almi se je Milan Dekleva uvrstil v deseterico kresnikovih finalistov za najboljši roman. V 17. delih bodo pod režijskim vodstvom Suzi Bandi nastopili Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek. Posnel: RAI - Radio Trst A.

Lirični utrinek Jože Udovič: Grozd

Pesniki v vsakdanjih stvareh pogosto uzrejo podobe, ki jih drugi prezremo. Igralka: Barbara Žefran Posneto: 2015

B-AIR Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin - simpozij

V okviru 35. Mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani 25. in 26. avgusta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani poteka Mednarodni večdisciplinarni simpozij Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Simpozij v sodelovanju organizirata Ustanova Imago Sloveniae in Radio Slovenija in je del triletnega evropskega projekta B-Air – Zvočna umetnost za malčke, dojenčke in ranljive skupine. Na dvodnevnem simpoziju se je zbralo 24 domačih in tujih mednarodno uveljavljenih strokovnjakov in umetnikov z različnih raziskovalnih področij. Tema obravnava vlogo zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi pomen zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z motnjami v razvoju in kroničnimi boleznimi. Nekaj predavateljev s svojimi prispevki predstalja tudi izkušnje približevanja zvočne umetnosti in možnosti glasbenega udejstvovanja gluhih in naglušnih.

B-AIR Merzouga na B-AIR festivalu

Osrednji sobotni delež B-AIR festivala zvoka (Za)slišati svet se odvija v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer na muzejski ploščadi nastopajo Tomaž Rauch in člana dua Merzouga. Slednja sta ob 17h izvedla svoj drugi nastop, še pred tem pa se je na odru in v našem neposrednem prenosu z glasbenikoma pogovarjal Lovrenc Rogelj; pogovor je prevajal Miha Zor.

B-AIR Zazibam svet na B - Air festivalu zvoka

Zazibam svet je zvočna slika, ki jo je ustvaril skladatelj Tomaž Rauch. Temelji na zvokih, odlomkih, kratkih delcih izvirnih posnetkov uspavank prvinskih ljudstev in starih tradicij, v katerih je neizbežno navzoč neposreden stik matere z otrokom, ki se razširi na vsebine pripadnosti, povezanosti in odgovornosti. Drobce uspavank dopolnjujejo in povezujejo v celoto tudi zvoki nekaterih preprostih in tradicionalnih glasbil in zvoki iz okolja, ki poudarijo povezanost na čisto osnovni ravni: matere z otrokom, posameznika s človeštvom, človeštva z naravo in planeta z vesoljem. Vsi smo z vsem povezani. Neposredni prenos iz Muzeja sodobne umetnosti Metelkova.

B-AIR Poj blazina poj in Zvočno popotovanje na B-AIR festivalu

V prostorih muzeja sta se odprli dve zvočni instalaciji za najmlajše obiskovalce - Poj blazina poj Irene Pivka in Braneta Zormana ter Zvočno popotovanje Blaža Pavlice. Odprtju smo se z avtorji pridružili tudi v neposrednem radijskem prenosu.

B-AIR B-AIR: Pregled dnevnega dogajanja na prizoriščih B-AIR festivala zvoka

Pregled bogatega sobotnega dogajanja v sklopu B-AIR festivala zvoka - z raznovrstnimi zvočnimi projekti, instalacijami in drugimi vsebinami se predstavljajo Tomaž Rauch (Zazibam svet), Irena Pivka in Brane Zorman (Poj blazina poj), Blaž Pavlica (Zvočno popotovanje) in dvojec Merzouga (From Womb to World to World of Wonders).

B-AIR Zvok kot nit življenja

V okviru B AIr festivala zvoka Globalspecificity / (Za)slišati svet je bil v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani predstavljen projekt Zvok kot nit življenja, ki je nastal na podlagi raziskave Mednarodne univerze Burch iz Sarajeva. Pod vodstvom vodje projekta Lejle Odobašić Novo so sodelujoči raziskovali zvočno krajino in vlogo zvoka med obleganjem Sarajeva, ki je trajalo od leta 1991 do 1995. Na podlagi pričevanj preživelih so pripravili projekt, v katerem so izpostavili povezave med zvokom, prostorom, spominom in vojno. Vanj so povezali tri umetniške elemente. Dokumentarni film Pripoved o obleganju s pričevanji o spominih na zvoke vojne avtorjev Lejle Odobašić Novo in Emirja Klepa, elektroakustično zvočno kompozicijo Simfonijo obleganja skladatelja Harisa Sahačića ter zvočno kompozicijo Mir, ki je nastala na podlagi glasbeno terapevtskih raziskav Mirsade Zećo.

B-AIR Aernoudt Jacobs: What Dogs Hear - Kaj slišijo psi

Aernoudt Jacobs je belgijski intermedijski umetnik, ki ustvarja predvsem z zvokom. Njegovo delo ima podlago v akustičnih in tehnoloških raziskavah in v spraševanju o procesih posameznikove zvočne zaznave kompleksnega, bogatega, slojevitega vsakodnevnega okolja. Ob mednarodni samostojni aktivnosti skupaj s Christophom De Boeckom v Bruslju vodi platformo in produkcijski prostor za zvočno umetnost Overtoon. Za projekt B-Air je razvil delo What Dogs Hear / Kaj slišijo psi, ki bo kot instalacija na voljo na ogled, poslušanje, skratka izkušanje v avditoriju Moderne galerije v Ljubljani. Ob tem pa se bodo danes ob 15., 16. in 17. uri odvile izvedbe, pri katerih bodo sodelovali vokalisti Ina Puntar, Tea Vidmar, Žiga Jenko in Tisa Neža Herlec.

B-AIR Evropski večer zvokov

Radio Slovenija sodeluje v neposrednem prenosu mednarodnega dogodka Evropski večer zvokov. Ta je nastal po vzoru oddaj Evening of sounds, ki jih Finski nacionalni radio pripravlja od leta 2012. V okviru oddaj so finski poslušalci spoznavali različne zvoke preteklosti in sedanjosti, od stenske ure do šumečih tablet, od tropa volkov do kvakajočih žab, od parnega motorja do starodobnega avtomobila. Tokratna oddaja Evropski večer zvokov je nastala v sodelovanju s finskim nacionalnim radiem YLE in srbskim nacionalnim radiem RTS pod okriljem mednarodnega projekta B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija. V okviru projekta v sodelovanju z različnimi strokovnjaki nastajajo nove vsebine, ki odkrivajo pomembnost zvoka v naših življenjih. Kako torej zveni, ko se zvoki širšega geografskega in kulturnega območja srečajo? Kako zvenijo različne dežele in kulture? Ali imajo unikatne zvoke, ki jih drugi ne poznajo in jih nikoli niso slišali? Ali obstajajo skupni zvoki, zvočne krajine in z njimi povezani pomeni, ki so znani vsepovsod? Sodelujoče države so si izmenjale zvočne uganke, zvočne razglednice in zvočne zgodbe in pustile zvoku glavno besedo.

B-AIR Večer zvokov na Arsu

Ideja oddaj Večeri zvoka izhaja iz oddaj Evening of sounds, projekta, ki ga finski nacionalni radio pripravlja od leta 2012. V okviru oddaj so želeli poslušalcem predstaviti raznolike in zanimive zvoke ter jih spomniti na osnovno vlogo radia, ki je v svojem bistvu nosilec zvokov. V Večeru zvokov na programu Ars opozarjamo tako na vsakodnevne zvoke kot tudi na zvočno izgubljena okolja. Gostja oddaje, ki jo povezuje Anamarija Štukelj Cusma, je dr. Katarina Kompan Erzar, psihologinja in psihoterapevtka, ki pojasnjuje, kako pomembni so zvoki za nas, kako se usidrajo v naše spomine in kako vplivajo na naša občutja in doživljanja.

Prvi program Večer zvokov: Zvoki, ki so se vtisnili v spomin vašega otroštva

Po hrupu dneva nas večer objame s svojo milino za naša ušesa in pusti, da malo počijejo. Ampak, če samo za hip postanete, odprete okna vašega domovanja ali pa se preprosto osredotočite na svoje dihanje, korake po sobi, šumenje radijskega sprejemnika ali brnenje računalnika … potem veste, da ste obdani z zvoki. Kako dobro jim znamo prisluhniti ? In zakaj v nas zbudijo cel diapazon občutij, od veselja, sreče, do otožnosti. In nostalgije. Tako kot je Proust jedel magdalenice, bomo mi okušali oziroma, bolje, poslušali – zvočne slaščice vašega otroštva. Večer zvokov nocoj na Radiu Slovenija pripravljamo premierno, v studiu Prvega pa gostimo gospo Špelo Loti Knoll, akademsko glasbenico in glasbeno terapevtko, ki nam bo pomagala razumeti kako dojemamo zvok in zakaj so za nas posebni. Vabljeni, da nas pokličete in delite z nami svoje zvočne želje in spomine. Ekipa: Voditeljica: Mojca Delač Sogovornica: Mag. Špela Loti Knoll Tonski mojster: Matic Ferlan Ekipa v režiji: Anamarija Štrukelj Cusma, Luka Hvalc, Maj Valerij

Možgani na dlani "Glasba in zvoki so govorica, ki ni omejena"

Akademska glasbenica, oboistka in glasbena terapevtka, Špela Loti Knoll, nas bo odpeljala v svet nevronov, ki jim glasba in zvoki terapevtsko pomagajo. Delo in izkušnje, pravi sogovornica, so pri otrocih različne od tistih, ki jih ima z odraslimi. Kako lahko glasbena terapija pomaga v kliničnem okolju in pri nevrorehabilitaciji? Kakšni so izzivi, recimo, ko nastopi tišina? Zakaj je glasba lahko zelo zgovorna in čudovito sredstvo sporazumevanja? Raziskuje Mojca Delač v tokratni epizodi, ki je nastala v okviru cikla V omrežjih zvoka.

Neposredni prenos Podelitev nagrade lastovka 2023

Tako v etru kot v ljubljanskem Cankarjevem domu šestdeseto obletnico našega 3. programa Radia Slovenija praznujemo s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani ob 19.30. Uvertura v praznovanje jubileja pa je podelitev nagrade lastovka neposredno iz dvorane Alme Karlin v Cankarjevem domu. Zgodbe in avtorji iz ožjega izbora za nagrado so že znani, uvrstili smo jih na spored od 8. do 12. septembra, ime dobitnice lastovke za zgodbo Jablana pa tradicionalno ostaja skrivnost do same slovesnosti. Nagrajeno zgodbo interpretira Nataša Barbara Gračner. Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je leta 1992 s sodelavci začel Andrej Arko; vmes sta izšli tudi knjigi posameznih nagrajenih in zmagovalnih zgodb, Tiskarjeva napaka in druge nagrajene zgodbe (2002) in Valovi kratkih zgodb (2016) ter zvočnica Valovi kratkih zgodb (2021). Ob tridesetletnici je nagrada dobila še ime – lastovka. Na začetku je imel natečaj kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo: vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. Scenarist in redaktor Matej Juh, režiser Alen Jelen, dramska igralka Nataša Barbara Gračner, napovedovalec Ambrož Kvartič, glasbenik Primož Fleischman, soredaktorica Maja Žvokelj.

Komorni studio Kitarist Izidor Erazem Grafenauer

Tokrat bo koncert v Komornem studiu v znamenju skladb za kitare od renesanse in baroka do klasicizma in romantike. Izvedel ga bo izjemni glasbenik in ugledni kitarist mlajše generacije Izidor Erazem Grafenauer, prejemnik vrste najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih.

Komorni studio Ansambel kljunastih flavt Le Phénix

Ansambel Le Phénix je edinstven v našem prostoru, saj flavtistke igrajo na izvirne renesančne in baročne kljunaste flavte. Flavtistke na koncertu v studiu 13 predstavljajo skladbe za ansambel kljunastih flavt od 14. do 18. stoletja, od sloga ars subtilior do poznega baroka.

Neposredni prenos Odkritja26, Skladatelja Matej Bonin, Svetlana Maraš in Simfoniki RTV Slovenija

V studiu 26 Radia Slovenija nadaljujemo serijo koncertov z novo simfonično glasbo izpod okvirja projekta B-AIR, ki raziskuje vpliv zvoka v krogotoku človekovega življenja in zaobjema tudi skupino skladateljev, ki v tesnem sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki nevroznanosti, psihologije, pedagogike, ustvarjajo nove orkestrske partiture za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Po dveh popoldanskih koncertih z novima deloma Svetlane Maraš in Mateja Bonina je Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Stevenom Loyem deli izvedel še za običajno občinstvo v poslušalski perspektivi koncerta sodobne glasbe v okviru koncertnega cikla Odkritja26 – Discovery26.

Jazz Ars All Stars Tribute To Wayne Shorter

Legendarnega saksofonista in komponista. ki je preminul marca letos, se bomo spomnili v nedeljo, ko bo v ljubljanski Cukrarni nastopil Big Band RTV Slovenija. Vodil ga bo ugledni švedski dirigent, komponist in aranžer, Mats Holmquist, ki bo v ljubljano prinesel svoje priredbe skladb slovitega Shorterja. Shorter je ena od osrednjih jazzovskih osebnosti zadnjega pol stoletja. Kot saksofonist in tudi kot komponist je usodno zaznamoval razvoj jazza. Najprej v zasedbi Arta Blakeya The Jazz Messengers, potem v kvintetu Milesa Davisa. Na povsem novo glasbeno pot je stopil z ustanovitvijo kultne skupine Weather Report. Med njegove najbolj znane kompozicije sodijo Footprints, Nefertiti, Pinocchio, The Three Marias, Ju Ju, Infant Eyes, Black Nile, E.S.P., Speak No Evil, Yes Or No. Wayne Shorter je prejel kar 12 nagrad Grammy.

Komorni studio Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee

Izjemna glasbena umetnika: saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee sta v studiu 13 Radia Slovenija predstavila štiri skladbe iz zakladnice francoske, japonske in slovenske glasbe iz 20. in 21. stoletja: - Rapsodijo za saksofon in klavir Clauda Debussyja, (8:55-19:45), - Replike za altovski saksofon in klavir Janeza Matičiča, (22:35-31:45), - Sonato Fuzzy Bird / Puhasta ptica za altovski saksofon in klavir sodobnega japonskega ustvarjalca Takashija Yoshimatsuja (33:48-48:50), - L'eveil de la toupie / Prebujenje vrtavke sodobnega francoskega skladatelja in saksofonista Vincenta Davida, (50:48-59:47).

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Manon Lescaut v neposrednem prenosu iz Maribora

Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.

Jazz Ars All Stars George Garzone Quartet

George Garzone - tenor saksofon Lenart Krečič - tenor saksofon Ameen Saleem - bas Vladimir Kostadinović - bobni PROGRAM 00:15 napoved Hugo Šekoranja 04:10 Tutti Italiani (George Garzone) 17:10 Have You Met Miss Jones (Richard Rogers) 27:05 Soul Eyes (Mel Waldron) 36:35 Crescent (John Coltrane) 51:30 Giant Steps/Spets Esrever (John Coltrane/George Garzone) 1:01:50 Ljubezen v f-molu (Jože Privšek) 1:11:30 It Will Happen To You (George Garzone) (with Jaka Kopač) 1:23:40 Hey, Open Up (George Garzone) 1:36:10 napoved George Garzone 1:37:10 Strollin' Down The Bourbon Street (George Garzone) EKIPA Tonski mojster: Tadej Tadič Glasbeni producent: Rok Lopatič Tonski asistent: Mitja Maršič Voznik reportažnega avta: Branko Majer Video prenos: Kleva d.o.o. Mojster ozvočenja: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster: Aleksander Plut Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 19. maj 2023

Jazz Ars All Stars Gregor Ftičar Trio

JAZZ ARS ALL STARS CUKRARNA, Ljubljana, 7. maj 2023 GREGOR FTIČAR TRIO Gregor Ftičar – klavir Matyas Szandai - bas Paolo Orlandi – bobni Program 1. Brush Hour (G. Ftičar) 2. Pure Imagination (L. Bricusse, A. Newley; arr. G. Ftičar) 3. Jackie-ing (T. Monk; arr. P. Orlandi) 4. Needless Blues (G. Ftičar) 5. For Carlos (G. Ftičar) 6. Off To Work (G. Ftičar) 7. Something Strange (G. Ftičar) 8. Anthill (G. Ftičar) 9. Song For Peace (G. Ftičar) Tonski mojster: Matjaž Mastnak Glasbeni producent: Tone Jurca Tonski asistenti: Jože Lap, Jure Bračko Video: Kleva d.o.o. Mojster ozvočenja: Primož Vozelj Lučni mojster: Žan Rantaša Umetniški vodja projekta: Hugo Šekoranja

Jazz Ars All Stars Nina Strnad Jazz Band

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je Nina Strnad predstavila nov, avtorski program. V njenem Jazz Bandu so zaigrali Tomaž Gajšt (trobenta), Jaka Kopač (alt saksofon), Gregor Ftičar (klavir), Jošt Lampret (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).

Ars in Drama Bossa de Novo - Twist

V okviru cikla Ars in Drama je skupina Bossa de Novo obeležila izdajo petega studijskega albuma Twist, tokrat tudi na vinilki. Na velikem odru ljubljanske Drame so predstavili največje hite iz svoje dvajsetletne zgodovine, kot tudi nekaj najnovejših skladb. Kot gostje so se jim pridružili pianist Leon Firšt, igralka Nina Ivanišin in mlada violistka Pavla Smrekar. Bossa de Novo so Primož Vitez, Aljoša Kosor, Mitja Vrhovnik Smrekar, Marko Gregorič in Sergej Ranđelović.

Izbrana proza Tatjana Tolstoj: Noč

Ruska pisateljica in esejistka Tatjana Tolstoj velja za eno najbolj znanih pisateljic iz obdobja perestrojke ter postsovjetskega časa. V devetdesetih letih je živela v ZDA, kjer je na različnih univerzah predavala o ruski književnosti in kreativnem pisanju, delala pa je tudi kot novinarka za New York review of books, The New Yorker, TLS in druge revije. Danes živi v Moskvi, New Yorku in Sankt Peterburgu. Ameriška pisateljica in kritičarka Mišiko Kakutani je zapisala, da v pisanju Tatjane Tolstoj naletimo "na odmeve njenega praprastrica Leva Tolstoja, na njegovo ljubezen do narave in psihološke uvide v človeka in njegov smisel za podrobnosti vsakdanjega življenja. Hkrati pa se ob njenih sijajnih in tesnobnih zgodbah takoj spomnimo na povesti Čehova, (...) Bulgakova in Gogolja". Kratka zgodba Noč pripoveduje o zaostalem Alekseju Petroviču in njegovi osemdesetletni Mamici – preživljata se z lepljenjem škatlic za tablete, Aleksej pa si od vsega najbolj želi sladoled. Prevajalka Ana Vipotnik, režiserka Špela Kravogel, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.

Sobotni operni večer Jules Massenet: Manon iz Barcelone

Romantična ljubezenska zgodba je zamikala še vrsto drugih glasbenih ustvarjalcev. Na primer Puccinija, ki je napisal Manon Lescaut; že pred Massenetem je opero s tem sižejem napisal François Auber, pa tudi Boulevard Solitude sodobnega nemškega skladatelja Hansa Wernerja Henzeja temelji na Prévostovi noveli Zgodba kavalirja des Grieuxa in Manon Lescaut. Jules Massenet je avtor kar petintridesetih odrsko-glasbenih del, od katerih sta se v železnem opernem repertoarju ohranili predvsem dve: Werther in Manon, s katero je skladatelj leta 1884 doživel prodorni uspeh, ki je njegov ugled in vpliv še povečal. Peli bodo: Amina Edris (Manon), Pene Pati (des Grieux), Jarrett Ott (Lescaut), Jean-Vincent Blot (grof des Grieux), Albert Casals (Guillot de Morfontaine), Tomeu Bibiloni (de Brétigny), Inés Ballesteros (Pousette), Anna Tobella (Javotte) in Anaís Masllorens (Rosette). Zbor in orkester gledališča Liceu vodi Marc Minkowski.

Glasbena jutranjica Glasbena jutranjica 08.02

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kulturna panorama O dogodku desetletja na področju kulture: častnem gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu

O dogodku desetletja na področju kulture: častnem gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, Rožančevi nagrajenki oziroma nagrajencu ter o prejemnici večernice Špeli Frlic. V drugi polovici nadaljujemo z nacionalno strategijo za muzeje in galerije, 30-letnico Založbe ZRC, razstavo Dominika Mahniča v Galeriji Vžigalica in novim slovenskim prireditvenim centrom v Celovcu.

Oddaljeni zvočni svetovi Cajamarca, Peru

Poslušamo glasbo s severa Andov v Peruju, iz pokrajine Cajamarca. Provinca se po svoji glasbi razlikuje od sosednih, je pa sestavni del mnogih aktivnosti. Spoznavamo primere glasbe praznovanj, skupinskega dela, verskih romanj, pa tudi zabave in druženja. Del praznovanj v Cajamarci so tudi plesi, nemalokrat tekmovalnega značaja in posebej pomembno vlogo imata dve plesni skupini, ki na slavjih nastopata istočasno - vsaka s svojo zvočno spremljavo, v kateri igrajo tradicionalna glasbila.

Jazz Ars Pianist Red Garland

Ob stoletnici rojstva Reda Garlanda bomo predstavili tega izjemnega pianista in skladatelja. Bil je član legendarnega kvinteta Milesa Davisa v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Ko se je Miles Davis podal v igranje modalnega jazza, mu Garland ni mogel ali ni hotel slediti, Miles ga je nadomestil z Billom Evansom. Garland je ostal pri bolj tradicionalnem jazzu in be bopu ter preigravanju standardov. Razočaran nad smerjo v katero je šel jazz, se je leta 1968 celo upokojil, a se vrnil na začetku sedemdesetih let ter snemal in nastopal z lastnimi zasedbami.

Musica sacra Na judovski praznik Jom Kipur - z glasbo judovskega baroka

Jom Kipur, dan sprave in pokore, je najpomembnejši praznik in najsvetejši dan judovske religije. Datumsko je uvrščen v sedmi mesec judovskega koledarja, praznovanje se obeležuje s 25-urnim postom, delo v času Jom Kipurja pa je prepovedano. Prepovedana pa ni glasba, ki lahko praznovanje obogati in povzdigne. Tá, ki jo bomo predvajali v tokratni oddaji, je še posebej zanimiva - izvira iz časa baroka, njena avtorja sta italijanska baročna skladatelja judovskega rodu Salomon Rossi in Carlo Grossi.

Baletna glasba Baletna glasba

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Evroradijski koncert Simfonični orkester Zahodnonemškega radia in violončelist Edgar Moreau

23. septembra lani je v dvorani Filharmonije v Kölnu potekal koncert Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia in violončelista Edgarja Moreauja, ki sta nastopila pod dirigentskim vodstvom Andrisa Poge. Na sporedu koncerta sta bila Koncert za violončelo in orkester v c-molu, op. 43 Mieczysława Weinberga in Simfonija št. 15 v A-duru, op. 141 Dmitrija Šostakoviča.

Literarni nokturno Alojzija Zupan Sosič: Drevo življenja

Prof. dr. Alojzijo Zupan Sosič smo do nedavnega poznali predvsem kot literarno zgodovinarko in teoretičarko, v zadnjem času pa se je ljubiteljem leposlovja prepričljivo predstavila tudi kot pesnica. Izbor njene nove poezije potrjuje, da je slovenski pesniški prostor bogatejši za pronicljiv, subtilen, samosvoj ženski glas, ki se drugemu približuje spoštljivo in z empatijo, sebi pa duhovito in samokritično. Alojzijo Zupan Sosič v poeziji zanima neulovljiva, izmuzljiva narava naših identitet, prepletenost vsega in preseganje stereotipnih, okostenelih predstav. Režiserka: Špela Kravogel, interpretka: Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija: 2023.

Ars Tri skrbi pred Frankfurtom: vidnost, vidnost, vidnost!

Čeprav bo Slovenija na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu kot častna gostja nastopila z več kot 250 dogodki, to še ne pomeni, da bomo oktobra v ospredju. Kurator častnega gostovanja Miha Kovač je ob razgrnitvi programa poudaril, da se je zadnji dve leti v Sloveniji ustvarila iluzija, da je pozornost slovenskim avtorjem v Frankfurtu zagotovljena, zato so ves čas v ospredju njihovih skrbi vidnost, vidnost in še enkrat vidnost. Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos pa je na sredini novinarski konferenci v Frankfurtu povedal, da je zadnji čas veliko potoval, in da je povsod je čutiti globoko negotovost, ki je povezana z umetno inteligenco (foto: Frankfurtski knjižni sejem / Nurettin Çiçek).