Ars aktualno V Slovenski kinoteki začenjajo cikel Pogled z družbenega roba, s programom Kinoteka 30! pa praznujejo 30 let samostojnega delovanja

Slovenska kinoteka je te dni pripravila dva tematska sklopa. Cikel Pogled z družbenega roba prinaša filme avtorjev, kot so Ken Loach, Andrea Arnold in brata Dardenne, ki na različne načine portretirajo ljudi na družbenih obrobjih – od delavskega razreda do mladih brez perspektive. Hkrati Kinoteka obeležuje tudi 30 let samostojnega delovanja: v jubilejnem programu Kinoteka 30! filme iz kinotečnega arhiva izbirajo ustvarjalci in intelektualci, ki jih je kinotečna kultura pomembno zaznamovala. O obeh sklopih se je Iza Pevec pogovarjala z urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki Anjo Banko.

Ars aktualno Človekove pravice na vislicah - 28. Festival dokumentarnega filma

Plakati po Ljubljani in drugod, na katerih se na zmečkanem papirju nekdo igra vislice z besedama »človekove pravice«, že napovedujejo Festival dokumentarnega filma, ki bo med 11. in 18. marcem potekal v dvoranah Cankarjevega doma, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Kot med drugim poudarja Taja Premk pri Amnesty International Slovenija, so namreč »v svetu, v katerem se zaradi množičnih kršitev in napadov zdi, da so človekove pravice le črka na papirju, ter da so tisti, ki bi se morali zanje boriti, postali njihovi največji sovražniki, dokumentarni filmi in festivali ostali zavezniki človekovih pravic, ki ne razočarajo«. Z vodjo filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom, se je o tem, kaj prinaša letošnji festival, pogovarjal Matej Juh.

Ars aktualno Silvester Plotajs – Sicoe: Kako sanjati nazaj?

Kako sanjati nazaj je enigmatičen, morda rahlo absurden in humoren naslov razstave Silvestra Plotajsa – Sicoa v Mestni galeriji Ljubljana. Pregledna razstava prinaša izbor del iz štiridesetih let njegovega opusa, prepoznavnega po barvitosti in humorju. Na ogled bo do 3. maja, ob spremljevalnem programu napovedujejo tudi izid kataloga. Ko govorimo o slikarstvu Silvestra Plotajsa - Sicoa, moramo nujno govoriti tudi o barvah. Intenzivnih, žarečih, nasičenih in pogosto kontrastnih barvah. Močne rdeče, rumene, modre in zelene pogosto sopostavlja brez mehkih prehodov in nas posrka v svoj igriv, humoren in poseben svet. Slikar se pogosto nanaša na pop-kulturne fenomene in zgodovino umetnosti – blizu mu je predvsem kubizem, ki je po njegovem mnenju odprl novo videnje sveta. A tudi to sklicevanje na preteklost obarva po svoje, tako je na primer skoval izraz punk kubizem. Ustvarja torej svoj svet, v katerega nas na razstavi ne vpelje le z barvami, temveč tudi s kavčem, vidnim že z ulice. Pregledna razstava s seboj prinaša tudi določeno odgovornost in kanonizacijo avtorja. Podobno, kot se naslov sprašuje – kako sanjati nazaj, se tudi obiskovalec najprej sreča z avtorjevimi novejšimi deli in nato koplje globlje do starejših z bolj zamolklo barvno paleto. A umetnikova poetika in likovni jezik sta prepoznavna skozi ves opus, ki traja že 40 let. Silvester Plotajs - Sicoe pa je o svojem pristopu zapisal: "Sam sebi pravim slikar, ne umetnik, potapljač, kajti velikokrat zadržim dih, ko me posrka barvni vrtinec v sliko. In nikoli natančno ne vem, kaj bom prinesel na površje – kaj bo nastalo. V mojem slikarskem procesu ni napak in popravkov, slika preprosto nastane in kriči! Rad imam kričeče slike. Mogoče sem slikar kričač?!"

Ars aktualno Klavdij Zornik v Bežigrajski galeriji 2

V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je na ogled razstava del Klavdija Zornika, ki jih zaznamujejo zamolkle, a kontrastne barve ter magična ekspresivnost odrevenelih skulptur. Leta 2009 preminuli umetnik je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. Poleg slik, risb in skic so na razstavi V svetlobi življenja zdaj prvič na ogled leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja.

Ars aktualno Platno Nine Šenk med opero in gledališčem, resničnostjo in fantazijo

Platno (Canvas) je druga opera slovenske skladateljice in še ena od njenih večjih skladb, ki po krstnih izvedbah v tujini zazvenijo tudi v Sloveniji. Opera temelji na dramskem besedilu Ti si čudež Simone Semenič, prvič so jo izvedli v Gradcu na festivalu Musikprotokoll leta 2023, za delo pa je Nina Šenk prejela nagrado Johanna Josepha Fuxa. Delo bodo 2. in 3. marca v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedle Laure-Catherine Beyers, sopranistka iz graške izvedbe, ob njej pa Gaja Sorč, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran in Aja Markovič z Ansamblom Slovenskega komornega glasbenega gledališča in dirigentom Simonom Dvoršakom. Sledita pa še izvedbi 31. marca v Mariboru in junija na Festivalu Piccolo.

Ars aktualno Iz Berlina pred podelitvijo nagrad

O vtisih iz 76. berlinskega filmskega festivala in ugibanjih o filmih, ki utegnejo prejeti katerega od berlinskih medvedov, se pogovarjamo z Ingrid Kovač Brus.

Ars aktualno 48. Clermont-Ferrand: prostor hitrega filmskega odziva

V soboto končana 48. izvedba Festivala kratkega filma v Clermont-Ferrandu je znova potrdila status dogodka kot najpomembnejšega svetovnega festivala, posvečenega kratki filmski formi. Tokrat so predstavili 500 filmov iz več kot 70 držav, gostili približno 4.500 filmskih profesionalcev, projekcije pa je obiskalo več kot 168.000 obiskovalcev. Pripravili so pestro in izjemno široko paleto tekmovalnih ter spremljevalnih programov, osredinjenih tako na aktualne družbene teme kot na inovativne filmske pristope. Med tematskimi poudarki so izstopali fokusi na jugovzhodno Azijo, na filme staroselskih skupnosti, na sodobno palestinsko produkcijo in velika retrospektiva na temo počitnic. Programska struktura je tako odražala prizadevanja festivala za razširjanje filmskih perspektiv in ustvarjanje dialoga o sodobnih družbah. Kljub finančnim težavam, v katerih se je zaradi zmanjšane podpore znašel v preteklih letih, je festival letos znova utrdil svoj ugled kot vključujoča platforma za tiste filmske stvaritve, ki presegajo nacionalne okvire in odpirajo pogled aktivistično pozicioniranim refleksijam človeških izkušenj. Letošnji izbor je znova jasno izpostavil globalne neenakosti, v tekmovalnih sklopih so se namreč prepletali – in izstopali – različni pristopi ter osebne introspektivne pripovedi, družbeno angažirani hibridni filmi in inovativna animirana dela. Filmi so raziskovali pereče teme, kot so migracije, zgodovinski spomin, identiteta naroda, pravice in svoboda posameznika v nestabilnem svetu. Tako držo so odražale tudi nagrade. Festivalski grand prix v mednarodnem tekmovalnem programu je prejel dokumentarni film Cœur bleu, Otožno srce, režiserja Samuela Suffrena. Koprodukcija Haitija in Francije z intimno pripovedjo o materi in očetu, ki v vročih favelah čakata novice o sinu, ki je odšel iskat ameriške sanje, nevsiljivo razpre intimni prostor čakanja in ga preobrazi v politično gesto. Odsotnost sina postane otipljivejša od njegove morebitne prisotnosti. Film s precizno rabo tišine in statične kamere razgalja krhkost mita o “ameriških sanjah” ter migracijo prikaže kot počasno erozijo doma. V francoskem tekmovalnem programu je veliko nagrado prejel pretresljiv eksperimentalno-dokumentarni film Intersecting Memory, Presečišča spomina, režiserke Shayma’ Awawdeh, ki je izstopal po surovi, neposredni estetiki in sporočilnosti. Avtorica prek osebnih in kolektivnih spominov iz otroštva v Hebronu boleče nazorno kliče k pomnjenju in zgodovinjenju vsakdanjega življenja ter zločinov, ki se dogajajo pod izraelsko zasedbo. V tekmovalnem programu Labo, ki je tradicionalno namenjen eksperimentalnim in drzneje strukturiranim delom, je glavno nagrado osvojila animirana mojstrovina Dieu est timide, Bog je sramežljiv, Jocelyna Charlesa. Animacija, ki meji na čudovito psihedelično grozljivko, prepleta avtorsko estetiko in srhljive zgodbe, s katerimi se kratkočasijo potniki na vlaku, ter z neznosno lahkoto odpira največja življenjska vprašanja. Omenjene filme bomo lahko letos videli tudi na različnih slovenskih filmskih festivalih, o tem priča tudi močna zastopanost različnih slovenskih delegacij na festivalski tržnici, ki velja za eno najpomembnejših stičišč povezovanja svetovne kratkometražne industrije. Skratka, Clermont-Ferrand 2026 je še enkrat potrdil svojo vlogo ključne platforme za kratke filme, kjer se urgentne teme zrcalijo neprimerno hitreje in pogumneje kot v celovečernih filmih.

Ars aktualno Odprite galerije! Kulturni dan v Ljubljani

Ob prazniku so kulturne ustanove v Ljubljani na široko odprle vrata za obiskovalce. Brezplačni ogledi zbirk, tematska vodstva po razstavah, ustvarjalne delavnice, dostop do zaodrja, literarna branja – na voljo je bila res pestra paleta dogodkov in aktivnosti za vse starosti. Dopoldanski kulturni sprehod smo začeli na obrobju parka Tivoli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, se nato sprehodili do Mednarodnega grafičnega likovnega centra, kjer so ob 12-ih odprli tudi novo razstavo Saša Vrabiča, pokukali še v natrpani Moderno in Narodno galerijo ter zaključili na Prešernovem trgu, kjer so igralke in igralci pred zbranim občinstvom interpretirali Prešernovo poezijo.

Ars aktualno Med 9. in 14. 2. bo potekal jubilejni 20. Festival gorniškega filma

Tesa Drev Juh se z direktorjem Festivala gorniškega filma Silvom Karom pogovarja o jubilejni 20. izdaji festivala, na kateri bo prikazano rekordno število slovenskih filmov.

Ars aktualno V Rotterdamu filmi Tiaga Mela, Albe Zari in Alexa Bakrija

Na rotterdamskem filmskem festivalu, ki se bo sklenil ta konec tedna, se med več kot 400 kratkimi in celovečernimi filmi predstavlja kopica raznovrstnih filmov iz vsega sveta; med njimi brazilska znanstvenofantastična pripoved o jedrskih poskusih in pošastnih komarjih Rumena torta Tiaga Mela, italijanska dokumentarna pripoved o večgeneracijski travmi po življenju v verski sekti Bele laži Albe Zari ter palestinski filmski portret kinooperaterja iz Dženina Habibi Hussein Alexa Bakrija.

Ars aktualno Kaj prinaša 61. Borštnikovo srečanje?

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so razkrili tekmovalni program 61. Borštnikovega srečanja, ki bo v juniju ponudil pregled aktualne slovenske gledališke produkcije, tuja gostovanja ter spremljevalni program. Selektorica Kaja Novosel si je v koledarskem letu 2025 ogledala nekaj več kot sto uprizoritev in jih v tekmovalni program umestila 12. Kot je zapisala, so te precej raznolike, a jih hkrati družijo suverena avtorska pozicija, premišljen pristop k uprizoritvenemu materialu, jasno stališče do fenomenov sodobnosti ter zmožnost vzpostavljanja refleksije in neposrednega dialoga z zdajšnostjo.

Svet kulture Slovensko-španska koprodukcija Upornica premierno na 28. mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Solunu in pregledna razstava kiparja Gian Lorenza Berninija v Rimu

Na 28. mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Solunu je svetovno premiero doživel celovečerni dokumentarni film Upornica; slovensko-špansko koprodukcijo je režirala katalonska režiserka Anne M. Bofarull, producent dokumentarnega filma pa je Rok Biček iz produkcijske hiše Cvinger film. Ob 400. obletnici vatikanske bazilike pa so v rimskem Muzeju starejše umetnosti odprli pregledno razstavo znamenitega baročnega kiparja Gian Lorenza Berninija.

Kdo smo? Kdo smo

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Oder "Skupni imenovalec izbranih predstav je pojem odgovornosti." Zala Dobovšek, selektorica predstav na 56. Tednu slovenske drame

Bliža se 27. marec, Svetovni dan gledališča. Na ta dan se tradicionalno začenja Teden slovenske drame in letos bo Prešernovo gledališče v Kranju gostilo 56. festival slovenske dramatike in uprizoritvenih umetnosti, ki svojo besedilno snov zajemajo iz že gotovih dramskih in gledaliških besedil, množica letošnjih uprizoritev, ki se bodo na festivalu predstavile in tudi tekmovale za festivalske nagrade, pa so nastale po principih snovalnega gledališče, ki svoje vire iščejo tako v literarnih kot neliterarnih gradivih. Selektorica letošnjega tekmovalnega in spremljevalnega programa predstave je dr. Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in raziskovalka, docentka na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki je tudi gostja tokratne oddaje. Vabimo vas k poslušanju!

S knjižnega trga Novak, Švajncer, Šabec

Franci Novak: Zgodbe o tebi, Marija Švajncer: Ljubezen z robotom, Robert Šabec: EUgen. Recenzije so napisali Muanis Sinanović, Miša Gams in Andrej Lutman.

Svet kulture Tina Vrščaj: Na klancu

V Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu bo zvečer premiera glasbeno plesnega dogodka z naslovom »Meje mojega jezika so meje mojega sveta«, ki ga podpisuje plesalec Gregor Luštek. V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma pa bodo uprizorili radijski literarni večer o romanu Tine Vrščaj Na Klancu. Neposredni prenos bo potekal tudi na programu Ars. Bili smo tudi na koncertu Koroška poje v Celovcu. Tina Vrščaj: Na klancu

Ars humana France Stele skozi oči Milčka Komelja

Enaindvajsetega februarja je minilo 140 let od rojstva Franceta Steleta, utemeljitelja umetnostne zgodovine na Slovenskem. Deloval je kot prvi poklicni konservator, univerzitetni profesor, urednik, likovni kritik in akademik. Dr. Milček Komelj je ob tej priložnosti in sprva na pobudo Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU napisal knjigo France Stele: Spomini nanj, na njegovo delo in učence - knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice (Milček Komelj je bil med letoma 2008 in 2018 tudi njen predsednik) in ZRC SAZU. V spominsko-esejističnem besedilu opiše Steletovo duhovno in intelektualno dediščino, njegov odnos do umetnosti kot nosilke narodove identitete in njegov vpliv na učence. Z dr. Milčkom Komeljem, umetnostnim zgodovinarjem, doktorjem znanosti, članom Slovenske akademije znanosti in umetnosti in članom Evropske akademije znanosti in umetnosti, pesnikom in esejistom se o knjigi pogovarja Aleksandra Saška Gruden.

Pogled v znanost Zeieva velika nagrada za življensko delo Maji Ravnikar

Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden podelil najvišja letna strokovna priznanja za raziskovalne dosežke, za komuniciranje znanosti, strokovno podporo in razvoj inštituta, in tudi veliko nagrado Miroslava Zeia za življensko delo. Imenovana je po slovenskem biologu (*1914 Nabrežina pri Trstu, +2006 Drniš), enem prvih direktorjev inštituta v začetku šestdesetih in dolgoletnem vodji Morske biološke postaje v Piranu. Letošnja prejemnica je donedavna direktorica inštituta, mikrobiologinja prof.dr. Maja Ravnikar, s katero smo v pogovoru povzeli njene raziskovalne dosežke, med katerimi je v ospredju tudi izjemno hiter razvoj metode za sledenje virusu SARS-CoV-2 v odpadnih vodah v času pandemije covida-19. V njenem mandatu (2021–2025) se je leta 2023 NIB preselil v novo sodobno raziskovalno stavbo, Biotehnološko stičišče NIB (BTS-NIB). FOTO: Maja Ravnikar VIR: Program Ars (Goran Tenze)

Eppur si muove - In vendar se vrti Mednarodno pravni vidik napada na Iran

Ameriško izraelski napadi na Iran in njegovi odgovori nanje odpirajo nova in nova mednarodno-pravna vprašanja, ki ne puščajo več dvomov v to, da smo globoko vstopili v novo obdobje svetovnega reda, v katerem je pomemben argument moči in ne argument mednarodnega prava.Tudi Evropska unija je pristala na to igro, nekaj najmočnejših evropskih držav pa se je kljub mednarodno-pravnim tveganjem priključilo ameriško-izraelski agresiji.

Kulturna panorama V Sloveniji sta gostovala Colum McCann in Slobodan Šnajder

V Sloveniji sta gostovala ugledna sodobna leposlovna ustvarjalca: eden najvidnejših sodobnih irskih pisateljev Colum McCann ter ugleden hrvaški pisatelj in publicist Slobodan Šnajder. Izbrali smo dve razstavi: v Mestni galeriji razstavlja akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe, v nemškem Potsdamu pa so odprli razstavo del nemških impresionistov. Predstavljamo tudi, kaj so pokazale nove arheološke raziskave na lokaciji izgradnje NUK II, ter prenovljeni Evropski muzej romske kulture in zgodovine v Murski Soboti. V sklepnem delu oddaje pa še o nacionalnem dnevu branja in knjigi Mance Košir Metulji vedo za moč besede.

Naši umetniki pred mikrofonom Ana Pepelnik: Skušam ponazoriti, da je pesem varen prostor

Ana Pepelnik (1979) je avtorica osmih pesniških zbirk in dve desetletji ena najprepoznavnejših sodobnih pesnic. Že s prvencem Ena od variant kako ravnati s skrivnostjo (2007) ji je uspelo oblikovati samosvojo pesniško poetiko, v kateri ima izrazito mesto jezik. "Njena poetika se ne ukvarja samo z vprašanjem, kaj je poezija, kdo jo piše in koga piše ona, pač pa predvsem, kaj ob, v in onkraj pesmi ter za pesmijo pomeni biti človek," je v utemeljitvi zapisal upravni odbor Prešernovega sklada, ki je Ani Pepelnik podelil nagrado za njeni pesniški zbirki To se ne pove (2023) in V drevo (2025). Več o nagrajenki in njeni poeziji pa v pogovoru Gregorja Podlogarja z nagrajenko. Tehnična izvedba Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.

Svet kulture Svet kulture

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Skladatelj tedna Peter Iljič Čajkovski, 2. del

Čajkovski ni bil koncertni pianist, čeprav sodobniki poročajo, da je klavir igral zelo dobro. Ker na glasbeno sceno ni prihajal kot instrumentalist, ni nič nenavadnega, da je svoj prvi koncert zložil šele pri štiriintridesetih letih. Prvi klavirski koncert je bil, podobno kot večina skladateljevih del, končan v zelo kratkem času. Delo je preigral Nikolaju Rubinsteinu in Nikolaju Hubertu, da bi pridobil mnenje koncertnih pianistov – virtuozov glede tehnične težavnosti, nerodnosti ali neučinkovitosti. Rubinstein je dal ostro kritično oceno in avtorju predlagal številne popravke. Globoko užaljen zaradi takšne kritike je Čajkovski zavrnil spremembo koncerta in izjavil, da bo objavil natanko takšnega, kot je napisal.

Koncert evroradia Kian Soltani v Kölnski filharmoniji

»Adagietto« iz Pete simfonije Gustava Mahlerja je eterično, nebeško glasbeno delo. Pravijo, da je bila ljubezenska izjava njegovi mladi ženi Almi. Simfonija je bila premierno izvedena leta 1904 v Gürzenichu v Kölnu. Mahlerjevo delo sega od energičnih epizod koračnic in dunajskih zvokov do bučnega plesnega finala. Dramatična simfonija se zdi kot nalašč za dirigenta Cristiana Măcelaruja, ki jo je s Simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna izvedel na koncertu 23. januarja v Kölnski filharmoniji. Na programu sta bili še dve deli za violončelo in orkester Petra Iljiča Čajkovskega, ki črpata iz slovanske romantike, vključno z znamenitimi Variacijami na rokokojsko temo. Izvedel ju je violončelist Kian Soltani.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Nove glasbene generacije Trio Setsuna

Trio Setsuna je novembra 2024 v Slovenski filharmoniji nastopil v okviru cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije. Zasedbo sestavljajo saksofonist Arijan Mačak, violinistka Jelena Pejić in pianist Ivan Kukurić, ki skupaj muzicirajo od leta 2020, ko so prvič zaigrali pod mentorstvom Bojana Goriška, pozneje pa je njihova mentorica postala Sae Lee. Večkrat so že nastopili, recimo v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske, v ciklu Solo e da camera Akademije za glasbo, pa tudi ob drugih priložnostih. Na koncertu so se predstavili z dokaj sodobnim programom, ki je obsegal dela Muženiča, Defontaina, Herbieta, Šivica in Bartóka. GAŠPER MUŽENIČ: PLAYGROUND SUITA ZA SAKSOFON, VIOLINO IN KLAVIR JEAN-LUC DEFONTAINE: BARVE SANJ VICTOR HERBIET: TANGO A TROIS PAVEL ŠIVIC /ARIJAN MAČAK: DROBNE VARIACIJE À LA BARTÓK NA LJUDSKO TEMO BÉLA BARTÓK: KONTRASTI ZA SAKSOFON, VIOLINO IN KLAVIR

Medenina in patina Camphouse, Reed in Sparke v izvedbah slovenskih glasbenikov

Za predvajanje smo tokrat iz radijskega arhiva izbrali tri skladbe, ki so jih izvedli in posneli slovenski pihalni orkestri. Skladbo A Movement for Rosa je pred dobrim desetletjem izvedel Orkester Slovenske vojske, koncertno uverturo The Hounds of Spring Alfreda Reeda je pred kratkim posnel Pihalni orkester Vrhpolje, delo Philipa Sparka z naslovom Duh Andaluzije pa je leta 2019 v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu izvedel tamkajšnji Pihalni orkester Krka.

Ženske v svetu glasbe Sopranistka Vilma Bukovec: samospev in operne arije

Ena najopaznejših slovenskih sopranistk in opernih solistk Vilma Bukovec se je rodila leta 1920 v Trebnjem. V njeni izvedbi poslušajte samospev Benjamina Ipavca in operne arije Rista Savina, Bedřicha Smetane, Antonína Dvořáka in Giacoma Puccinija.

Skladatelj tedna Peter Iljič Čajkovski, 1. del

Leta 1893 je kolera vzela življenje Petru Iljiču Čajkovskemu, enemu najslavnejših ruskih skladateljev. Njegova glasba je pritegnila občinstvo zunaj Rusije z osupljivo neposrednostjo. Zgovorne, uravnovešene brezčasne melodije, usklajene z inventivno uporabo harmonije in orkestracije, so začarale občinstvo za skladateljevega življenja, njihova moč pa tudi več kot 130 let po njegovi smrti ostaja nezmanjšana.

Glasbena skrinjica Glasbena skrinjica

V dolini reke Hudson stoji majhna cerkev Union Church v Pocantico Hills, ki v svoji preprosti notranjosti skriva izjemno zbirko vitrajev Henrija Matissea in Marca Chagalla. Barvna okna, nastala po naročilu družine Rockefeller, predstavljajo enega najzanimivejših srečanj modernizma in sakralne umetnosti 20. stoletja. Ameriški skladatelj James Matheson je leta 2016 ustvaril klavirsko skladbo Okna, ki jo je navdihnilo pet vitrajev te cerkve. Vsako okno dobi svojo zvočno podobo – od temne kontemplacije in dramatične napetosti do svetlobe, upanja in spokojnosti. Oddaja raziskuje, kako se barva, svetloba in simbolika vitrajev prelijejo v klavirski zvok ter kako lahko arhitektura in likovna umetnost postaneta glasbeni prostor refleksije.

Obiski kraljice Obiski kraljice

Na ustvarjanje Césarja Francka za orgle je močno vplivalo njegovo delovanje v pariški cerkvi svete Klotilde, kjer je bil organist od leta 1858 do svoje smrti leta 1890. Nad novimi orglami v cerkvi je bil navdušen, svojo pedalno tehniko je izboljševal z dolgimi urami igranja. Postal je tudi odličen improvizator, ki je pri nedeljskih mašah navduševal številne poslušalce. V svojih orgelskih delih je polifoni slog obogatil s harmonsko govorico svoje dobe, ki ji je obenem dal močan oseben izraz.

Musica noster amor Seong-Jin Cho, Orkester Festivala Luzern in Yannick Nézet-Seguin v Luzernu

Predvajamo dve mojstrovini, nastali ob zori oziroma izdihljajih romantičnega obdobja v glasbi – 3. klavirski koncert v c-molu Ludwiga van Beethovna in Simfonijo št. 4 v Es-duru, 'Romantično' Antona Brucknerja. Kot solist se je v Beethovnovem koncertu predstavil danes 31-letni južnokorejski pianist Seong-Jin Cho, zmagovalec 17. mednarodnega klavirskega tekmovanja Frédérica Chopina v Varšavi. Igral je orkester Festivala Luzern, za dirigentskim pultom pa je bil ta hip eden najbolj vročih dirigentov na svetu Yannick Nézet-Séguin. Posnetki so nastali 26. avgusta lani v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra Luzern v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala.

Nedeljsko operno popoldne Nedeljsko operno popoldne

Arlena, Offenbacha, Bizeta, Gounoda, Ravela, Verdija, Puccinija in Donizettija.

Jazz avenija Violinist Michal Urbaniak – in memoriam

Oddajo bomo namenili glasbi violinista Michala Urbaniaka. Umrl je decembra lani. Najbolj prepoznavni poljski jazzovski glasbenik je sodeloval s celo paleto sodobnih jazzistov, omenimo imena kot so Billy Cobham, Joe Zawinul, Herbie Hancock, Wayne Shorter, Kenny Garrett, Marcus Miller, Jaco Pastorius in Alphonze Mouzon. V letu 1992 se je povzpel na vrh petih kategorij v izboru vodilne jazzovske revije Downbeat. Posnel je kar 60 albumov. V zadnjih letih se je Urbaniak vračal k bolj tradicionalnim jazzovskim formam.

Samo muzika Skladatelj in multiinstrumentalist Rok Golob

V oddaji Samo muzika bomo poslušali glasbo slovenskega skladatelja Roka Goloba. Golob je skladatelj, aranžer, producent in multiinstrumentalist. Kot instrumentalist ali skladatelj je sodeloval pri številnih projektih. Piše glasbo za filme, televizijo in radio, njegov opus vsebuje dela za simfonične orkestre, zbore, big bande, pop in rock ter jazz zasedbe.

Jazz Ars Trobentač Jim Rotondi – in memoriam

V oddaji se bomo spomnili trobentača Jima Rotondija, ki je umrl 8. julija laniu, star šele 61 let. Rotondi je na samostojnih albumih zelo uspešno nadaljeval tradicijo slovitih trobentačev Leeja Morgana, Woodyja Shawa in njemu najljubšega Freddieja Hubbarda. Po dvajsetletni uspešni glasbeni karieri v New Yorku se je leta 2010 odločil za selitev v avstrijski Gradec, kjer je postal profesor na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti.

Tretje uho Guillermo McGill - La danza de un angel

V duhu nedeljskega koncerta v okviru cikla Ars in Drama, ki je sicer razprodan, vendar ga bomo tudi neposredno prenašali, tako avdio kot video, bomo v današnjem Tretjem ušesu predvajali ploščo La danza de un angel (Ples angela).

Jazzovska jutranjica Jazzovska jutranjica

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Orkestralni jazz Euroradio Jazz Orchestra - Ljubljana

Evropska zveza radijskih postaj že 60 let organizira izjenmen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Vsako leto z drugimi glasbeniki, drugim dirigentom, drugim programom in v drugi državi. Organizacijo jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Slovenski predstavniki so bili dirigent, komponist in aranžer Matjaž Mikuletič, basist Jošt Lampret in vokalna solistka Joliette Anžlovar.

Samo muzika Big Band RTV Slovenija 80 (8) – dirigent Lojze Krajnčan

V ponovitvi osme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pozavnist, skladatelj in aranžer Lojze Krajnčan. Pri enaintridesetih letih – leta 1992 je Krajnčan postal tudi umetniški vodja in dirigent Big Banda RTV Slovenija. Nasledil je karizmatičnega Jožeta Privška, kar je bil velik zalogaj. Zdaj se poslavlja tudi Krajnčan.

Jazz avenija Pianist Sullivan Fortner

Pianist Sullivan Fortner bo v družbi kontrabasista Tyrona Allena in bobnarja Kayvona Gordona v torek, 3. marca nastopil v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. »Sullivan Fortner je eden najboljših pianistov na svetu danes in ima vse glasbene lastnosti, ki jih obožujem: ustvarjalnost, tehniko, ki je vedno v službi izražanja, veselje in humor, neustrašnost in pianistično mojstrstvo,« je o njem zapisal njegov mentor in producent pianist Fred Hersch.

Samo muzika Big Band RTV Slovenija 80 (7) – dirigent Janez Gregorc

V ponovitvi sedme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, se bomo posvetili glasbi skladatelja, pianista, aranžerja, dirigenta in pedagoga Janeza Gregorca, ki jo je namenil Big Bandu RTV Slovenija.

Jazz Ars Trobentač Benny Bailey

Benny Baileya je bil zelo cenjen in iskan trobentač med svojimi evropskimi glasbenimi prijatelji, samostojnih plošč pa ni posnel veliko. Zadnjih nekaj desetletij je preživel – koncertiral in snemal v Evropi, predvsem v Nemčiji, na Nizozemskem in na Švedskem.

Tretje uho Maj Kavšek - Minor Flaw

Nova plošča mladega trobentača in komponista prinaša skladbe, za katere je Kavšek našel navdih v zvokih, hrupu, melodijah in ritmih, ki so prisotni v našem vsakdanjem okolju. POsneta je bila v živo na festivalu Jazz Cerkno leta 2025.

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 9

V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Z deveto slušno epsko upodobitvijo z naslovom Pevca ne grajaj, če poje o bridki usodi Danajcev zapuščamo Iliado in prehajamo k Odiseji, drugemu velikemu Homerjevemu epu. V odlomkih iz 1. in 8. speva Odiseje spoznamo Odisejev dom na Itaki in smo priče srečanju Atene s Telemahom. Izbrani odlomki so iz osmega in prvega speva Odiseje v prevodih Antona Sovreta in Kajetana Gantarja. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalca: Anton Sovre, Kajetan Gantar Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Odisej – Ivan Rupnik Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Evrimah – Željko Hrs Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.

Kratka radijska igra Zofka Kveder: Zimsko popoldne

V letu, ko zaznamujemo stoti obletnici smrti Srečka Kosovela in Zofke Kveder, slušna miniatura razkriva trk socialnih in etičnih konceptov dveh študentov. Kvedrova je neverjetno in srhljivo aktualna v dojemanju vrednot in etičnih konceptov, kot sta znanje in denar v vseh njunih odtenkih in premenah. Kaj in kdaj torej šteje v življenju. Režiser igre Klemen Markovčič je ohranil arhaičnost v jeziku, a jo z mladimi glasovi igralcev Urbana Kuntariča in Klemna Kováčiča postavil v sedanji trenutek. Jezik je tudi sicer edina sled do avtorice in preteklosti, saj problemski in sporočilni vidik igre žal ostaja tako rekoč nespremenjen, s tem pa na moč sodoben. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izbor za radio: Vilma Štritof Trava – Klemen Kovačič Meden – Urban Kuntarič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2026.

Kratka radijska igra Eva Stražar, Urban Kuntarič: Žetev in kletev – 1 – Kresnikove prigode

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in peto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slavi slovo zime in prihod pomladi. V prvem delu smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnik, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.

Radijska igra August Strindberg: Materinska ljubezen

Igra po enodejanki švedskega dramskega klasika odpira večno živ in problematičen odnos prikritih mehanizmov manipulacije med materjo in hčerko. Narcisistična mati namreč ne uresniči tega, kar si je želela v svojem življenju, pač pa to programira za hčerko, zanjo sprevrača dejstva in ne upošteva njenih želja in potreb. Zdi se, da so prav narcisistične motnje in akutno pomanjkanje empatije eden bolj temeljnih izzivov zlasti sodobne zahodne civilizacije. Prevajalka: Nada Marija Grošelj. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Mati – Nataša Barbara Gračner Hčerka – Nina Rakovec Liza – Tina Potočnik Garderoberka – Ljerka Belak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.

Radijska igra Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Tuja žena

"Da bi resnica delovala bolj verodostojno, ji je potrebno brezpogojno dodati malo laži." Tako hudomušno razmišlja ruski romanopisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski, z antologijskimi romani kot so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi in Idiot eden največjih avtorjev sploh. Čeravno znan predvsem kot romanopisec, so zanj značilne tudi novele oziroma kratke zgodbe. Ena takšnih je tudi humoreska Tuja žena. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Ivan Andrejevič Šabrin, tajni legacijski svetnik – Stane Sever Glafira Ivanovna, njegova žena – Duša Počkaj Stjepan Maksimovič Tvorogov, njen ljubimec – Boris Kralj Bobinicin, njen drugi ljubimec – Janko Hočevar Vladni prisednik Novikov – Dušan Škedl Nastopajo še – Mina Jeraj, Jana Osojnik, Marjan Benedičič in Stane Česnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1961

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 8

V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Osma slušna epska upodobitev z naslovom Ljubemu oču sem dal božanskega Rektorja truplo ..., govori o boju med Ahilom in Rektorjem in Hektorjevi smrti v odlomkih iz 22. in 24. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Hektor – Milan Štefe Ahil – Borut Veselko Apolon – Boris Kerč Hera – Štefka Drolc Irida – Maja Končar Hermes – Dario Varga Priam – Tone Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.

Kratka radijska igra Goran Vojnović: Dob'r je

Goran Vojnović, režiser, pisec, scenarist, je tokrat priredil za radio svoj filmski scenarij. V njem se ukvarja z intimno zgodbo razpada družine in družinskih odnosov. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oče - Igor Samobor Mama - Minu Kjuder Marko - Jure Henigman Paznik - Silvester Božič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2009.

Kratka radijska igra Zmago Frece: Jutri

V satirični kratki igri avtor na izviren način razmišlja o prihodnosti medijev. Sooča neselektivni medijski svet, ki posreduje vse mogoče informacije, na drugi strani pa razvoj visoke tehnologije, kloniranega človeka, ki lahko vse zna, a ničesar ne čuti. Režiser: Zmago Frece Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Sonja Strenar Moški - Ivan Lotrič Jola - Ljerka Belak Polde - Bogomir Veras Glas - Jožef Ropoša Vrata - Simona Juvan Dvigalo - Barbara Žefran Stol - Mojca Fatur Zid - Tomaž Gubenšek Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta junija 2007.

Radijska igra Ivan Cankar: Hlapci

V Cankarjevem letu posvečamo velikemu slovenskemu pisatelju radijsko igro, posneto po njegovi znameniti drami. K pisanju znamenite politične satire ga je spodbudila zmaga klerikalcev leta 1907 na državnozborskih volitvah. Satirično besedilo je zaradi kritične ostrine krstno izvedbo doživelo šele leta 1919 v tržaškem gledališču v režiji Milana Skrbinška, leto dni po Cankarjevi smrti. Drama je doslej doživela že osemintrideset uprizoritev v slovenskih gledališčih. Tokratna verzija je iz leta 1954 v gledališki režiji Slavka Jana v ljubljanski Drami. Režiser radijske verzije: Mirč Kragelj Režiser gledališke postavitve: Slavko Jan Tonski mojster: Andrej Dobrin Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Igralci: Stane Sever, Milan Skrbinšek, Edvard Gregorin, Pavle Kovič, Lojze Potokar, Ančka Levar, Vida Juvan, Mila Kačič, Vladimir Skrbinšek, Bojan Peček, Jože Zupan, Majda Potokar, Mira Danilo, Janez Cesar, Elvira Kralj, Maks Bajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1954

Radijska igra Jožica Lorenci: Abraham

Radijska igra večplastno razpira spekter vprašanj z zgodbo o biblijskem liku Abrahama. Prek ljubezenskega trikotnika med njim in dvema ženskama, ženo Saro in služabnico Agaro, avtorica spregovori o mladosti in starosti, o odnosu med moškim in žensko, o zvestobi, o odnosih med zakoncema, o družini, o potomstvu in o zunajzakonski ljubezenski zvezi. Ob vsem tem pa je najbolj smela obravnava Abrahama kot svetega moža in moškega hkrati. Režiserka: Elza Rituper Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Sara – Marinka Štern Agara – Vesna Lubej Moški glas – Sandi Pavlin Ženski glasovi – Romana Šalehar, Meta Vranič, Mina Jeraj, Majda Kohek Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1995.

Radijska igra Homer, Jože Rode: Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 7

V radiofonski adaptaciji predstavljamo dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. V sedmem delu v odlomkih iz dvajsetega, enaindvajsetega in dvajsetega dela igra govori o vrnitvi Ahila v boj po Patroklovi smrti. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Pozejdon – Boris Juh Zeus – Boris Kralj Ahil – Borut Veselko Aineas – Sandi Pavlin Hera – Štefka Drolc Hektor – Milan Štefe Apolon – Boris Kerč Afres – Iztok Jereb Atena –Jožica Avbelj Artemis – Mojca Ribič Priam – Tone Kuntner Hekaba – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995

Sedmi dan Knjiga o mestu dam: krščanski zagovor enakosti spolov

Knjiga o mestu dam (1405) italijansko-francoske pisateljice in filozofinje Christine de Pizan je eno najzgodnejših del, ki v središče postavlja ženske, in še danes preseneča sodobno bralstvo s svojo zgovorno upodobitvijo in prepričljivo argumentacijo v prid ženski odličnosti. Ob pomoči treh božjih alegorij – Pameti, Poštenosti in Pravičnosti – v delu zavrača prepričanja v tistem obdobju o manjvrednosti ženskega spola in zgradi utopično mesto s slavnimi ženskami iz zgodovine, slovečimi po svojih vrlinah in krepostih, pa tudi po intelektualnih sposobnostih, ki jih ženskam tedanje splošno mnenje odreka. O življenjski poti Christine de Pizan, njenem ustvarjanju in predvsem o njenem izjemnem delu Knjiga o mestu dam spregovorila literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko, ki že več kot dve desetletji raziskuje žensko literarno avtorstvo.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Vipava

Na tretjo postno nedeljo iz cerkve svetega Štefana v župniji Vipava naposredno prenašamo sveto mašo. Mašuje župnik dr. Gabriel Kavčič, na orgle igra Katja Poljšak, zbor vodi Marko Fabčič.

Musica sacra Svete mučenke v napevih gregorijanskih koralov

Gregorijanski napevi, posvečeni svetim devicam mučenkam, ki bodo zveneli v izvedbi ansambla Schola Cantorum Karol Magnus iz Nizozemske, pod vodstvom Stana Hollaardta, so del tako imenovanega Agnesinega oficija oz. Nežinega brevirja, tá pa je hkrati del zelo starega obreda v čast deviškim mučenkam, ki se začenja in končuje z litanijami.

Sledi večnosti Martin Lisec: "Smisel se pogosto odpre v povsem preprostih dejanjih vsakdanjosti."

Iskanje smisla je eno temeljnih vprašanj vsakega časa – morda še posebej danes, ko se mnogi srečujejo z negotovostjo, izgubo, prelomnicami ali tihim občutkom praznine. Prav tu se srečata logoterapija in vera: obe na svoj način odpirata prostor za vprašanja smisla, odgovornosti in upanja. Ob prihajajočem 11. mednarodnem logoterapevtskem simpoziju, ki ga pripravlja Slovensko društvo za logoterapijo – Logos, smo z mag. Martinom Liscem odpirali vprašanja smisla, trpljenja in upanja.

Sedmi dan Obhajanje 20. letnice celjske škofije

Celjska škofija praznuje 20. sodobne ustanovitve. Spregovorili bomo o tem, kako pomembno je njihovo poslanstvo in kaj vse je posvečeno temu letu. Naša sogovornika bosta vodja pastoralne službe duhovnik Janko Rezar in voditeljica sinodalnega odbora Bernardka Radej.

Bogoslužje Prenos maše iz Ljubljane - cerkev Marijinega oznanjenja

Na drugo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje frančiškan p. Pavle Jakop. Pri maši sodeluje Akademski pevski zbor svete Cecilije, ki ga vodi Miha Zupanc Kovač. Na orgle igra Ana Kresal.

Musica sacra Postne meditacije vokalne skupine Gallina

Meditationes se imenuje zgoščenka, ki so jo leta 2021 izdale članice vokalne skupine Gallina. Na njej najdemo svež in zanimiv izbor sakralnih skladb za ženske glasove, nekatere med njimi se po vsebini dotikajo tudi postnega časa. Kot je v knjižici omenjene zgoščenke zapisala umetniška vodja Ana Erčulj, so njihove glasbene »meditacije« tudi sicer nastale z namenom, da ustavijo čas, ga osmislijo, umirijo in na svojstven način oplemenitijo.

Sledi večnosti Dogajanja 2026 v Domu duhovnosti Kančevci

Dom duhovnosti Kančevci je kraj, kjer se srce umiri, kjer tišina postane prostor srečanja in kjer se človek znova naravna na Božji glas. V njem domujejo bratje kapucini, ki letos praznujejo jubilejno Leto svetega Frančiška, ki ga je ob 800 letnici smrti Frančiška Asiškega razglasil papež Leon XIV. Danes je z nami predstojnik doma duhovnosti v Kančevcih, brat Stane Bešter. Spregovoril bo o bogatem programu duhovnih vaj in odmikov za različne skupine, ki jih organizirajo bratje kapucini v Kančevcih.

Sedmi dan Peter Millonig: Duhovnost v poslovnem svetu

Dr. Peter Millonig je uspešen poslovnež. Dolgo je deloval med Evropo in Združenimi državami Amerike. Hkrati pa je tudi izpričan kristjan -katoličan, ki je napisal tri knjige s skupnim naslovom »Zasidran v veri – Kako je mogoče s pomočjo duhovne proze najti Boga."

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru

Na prvo letošnjo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Mašuje župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor vodi Helena Štajnmec, na orgle igra Jože Vagner.

Musica sacra V začetku postnega časa - z glasbo Matije Tomca

Letos mineva 40 let od smrti Matije Tomca, skladatelja, ki spada med najbolj plodovite slovenske glasbene ustvarjalce. Njegovo skladateljsko delo je zelo obsežno na področju cerk¬vene glasbe, še bolj na področju posvetne in narodne glasbe. Največ je napisal za zbore, nekatere med njimi pa je navdahnilo tudi Jezusovo trpljenje.

Literarni nokturno Gaël Faye: Palisandrovec

Gaël Faye, pisatelj, pesnik in glasbenik, se je rodil v Burundiju mami Ruandki in očetu Francozu. Leta 1995 je družina pred državljansko vojno pobegnila v Francijo. V slovenskem prevodu smo lahko brali že njegov roman Mala dežela, ki govori o otroštvu v Burundiju in je postal prava literarna uspešnica. Palisandrovec je njegov drugi roman, ki skozi usodo štirih generacij slika ruandsko zgodovino. V romanu spremljamo junaka Milana, ki s starši živi v Parizu. Čeprav je njegova mama ruandskega rodu, je o Ruandi vedno molčala, zato se jo junak nameni raziskati sam. Prevajalka Janina Kos, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.

Lirični utrinek Tadeusz Różewicz: Tožba

Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je živel med letoma 1921 in 2014. Prve pesmi je objavil tik pred drugo svetovno vojno, v pesmih, napisanih po vojni, pa po večini v preprosti obliki tematizira samoto, odtujenost in eksistencialni položaj pesnika. Pogosto se dotakne tudi vojne. Prevod Lojze Krakar, interpretacija Jernej Gašperin, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.

Literarni nokturno Assia Djebar: Alžirske ženske v svojih sobanah

Leta 2015 umrla alžirska pisateljica in filmska ustvarjalka Assia Djebar je v kanon zapisana kot eden najpomembnejših literarnih ustvarjalcev Severne Afrike, za njena dela pa je značilen feminističen naboj, ki veje iz zamolčanih in utišanih ženskih glasov. Prevajalka Ana Barič Moder, igralka Darja Reichman, urednica oddaje Maja Žvokelj, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Mirta Berlan. Režiser Milan Golob. Oddaja je bila posneta marca 2020.

Literarni portret Literarni portret

Pesnica Lucija Stupica je leta 2001 za zbirko Čelo na soncu prejela nagrado za najboljši literarni prvenec, v njej pa že lahko prepoznamo nekatere značilnosti pesničine poetike. Avtorica je pozneje izdala še štiri pesniške zbirke in prejela tudi dve mednarodni nagradi: leta 2010 nemško nagrado Huberta Burde, ki so jo podeljevali v sklopu Petrarcovih nagrad, in štiri leta pozneje še švedsko nagrado za priseljene avtorje Klas de Vylder. Pred nekaj meseci pa je britanska univerza Warwick prevod zbirke Točke izginjanja nominirala za nagrado Ženske v prevodu. Za primerjavo: med desetimi nominirankami sta bili tudi dve nobelovki. Scenaristka Vladimira Rejc, igralka Violeta Tomič, bralec Gorazd Logar, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež. Režiser: Boštjan Vrhovec. Posneto junija 2002.

Spomini, pisma in potopisi Spomini, pisma in potopisi

Ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay se je rodila leta 1892; umrla je leta 1950. Že v svojem času je bila eno najbolj spoštovanih imen ameriške poezije. Javnost je opozorila nase po srečnem naključju. Na pesniškem natečaju zbornika The Lyric Year za leto 1911 se njena pesnitev Prerojenje sicer ni uvrstila na prvo mesto, vendar jo je urednik objavil in vzbudila je splošno občudovanje, ki je mladi pesnici prineslo štipendijo za elitni kolidž Vassar. Pesnitev Prerojenje je zasnovana kot romanje duše, ki je tradicionalna tema anglosaške literature. Lirski subjekt se poistoveti s celotnim človeštvom, umre, vstane od mrtvih, v igri naravnih sil prepozna Boga in se odpre polnejšemu življenju. V času, ko je pesnitev Prerojenje nastajala in je Edna St. Vincent Millay razčiščevala svoj odnos do presežnega, je pisala dnevnik. Nekaj strani je oblikovala kot Bedenje z namišljenim ljubimcem. Prevajalec Matej Venier, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten Produkcija 2026.

Humoreska tega tedna Humoreska tega tedna

Humoreske tega tedna so marca posvečene dogodivščinam Hendrika Groena, ki v nizozemskem domu za ostarele leta 2013 pri triinosemdesetih letih in četrt piše skrivni dnevnik. Knjigo, polno črnega humorja, je poslovenila Stana Anželj. V drugem delu izvemo, kako se razvija zgodba o ribah v akvariju, ki jim je zavdal kolač. Tega je Hendrik Groen vrgel vanj, ker je bil zanj presuh. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten in Tesa Drev Juh, produkcija 2019.

Lirični utrinek Lirični utrinek

Mojstrica poljske poezije Wisława Szymborska v pesmi natančno povzame hkrati perspektivo vojnih žrtev in tistih, ki jih nemo opazujejo ali ki se celo znašajo nad njimi. Prevajalec Niko Jež, interpret pa Gašper Lovrec, režiserka Živa Bizovičar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Leto nastanka 2022.

Literarni nokturno Josip Stritar: Dunajski soneti

Josip Stritar se je rodil 6. marca leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah, umrl je novembra 1923 v Rogaški Slatini. Na Dunaju je študiral klasične jezike, delal je kot domači učitelj pri premožnih avstrijskih družinah, veliko je potoval. Pozneje je služboval po dunajskih gimnazijah, tik pred smrtjo se je preselil v Rogaško Slatino. Njegova poezija je slogovno raznovrstna, zgled mu je bila klasična poezija. Sprva pri njem prevladuje intimna lirika, pozneje tudi kritična izpoved o času in ljudeh. Taki so satirični Dunajski soneti, v katerih je na začetku 70. let 19. stoletja napadel politične prvake in druge koristoljubce, ki jim je mar predvsem za svoj lasten blagor. Interpretacija Andrej Nahtigal, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Ana Krauthaker. Posneto 2009. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek.

Izbrana proza Orhan Pamuk: Noči kuge

Orhan Pamuk, rojen leta 1952 v Carigradu, je vodilni romanopisec turške postmoderne literature in eden najbolj branih pisateljev v Turčiji. Za svoje ustvarjanje je prejel številne literarne nagrade, leta 2006 tudi Nobelovo nagrado za književnost, njegove knjige pa so prevedene v več kot štirideset jezikov. Noči kuge je naslov njegovega zadnjega v slovenščino prevedenega romana, ki ga je poslovenila Erna Pačnik Felek. Roman je umeščen v leto 1900, ko na izmišljenem otoku Mingherija v Otomanskem cesarstvu pustoši bubonska kuga. Otok Mingherija je v romanu naslikan kot mikrokozmos otomanske družbe, ki jo dve desetletji pred koncem cesarstva pestijo vse večje napetosti med etničnimi in verskimi skupinami. Prevajalka Erna Pačnik Felek, režiserka Saška Rakef, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2026.

Lirični utrinek Bertolt Brecht: Pesem miru

Odkar je vojna zaznamovala Ukrajino in Gazo, smo že večkrat objavili Brechtovo Pesem miru kot poziv k nevojni miselnosti, k miselnosti miru. Ob najnovejšem dogajanju v Iranu jo objavljamo znova. Interpret Pavle Ravnohrib, prevajalec Ervin Fritz, režiser Alen Jelen, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2013.

Literarni nokturno Jakob Alešovec: Doktor zdravnik; Penzionist

V zadnji tretjini 19. stoletja se je na Slovenskem razmahnilo satirično pisanje in med osrednjimi tovrstnimi pisatelji je bil Jakob Alešovec, pravi 'brencelj', kot se je imenoval njegov satirični list, s katerim pa si je nakopal kar nekaj težav in je bil zaradi njega celo v zaporu. Danes je najbolj znan po satirični avtobiografiji Kako sem se jaz likal, že dosti prej pa je pritegnil pozornost z zbirko humornih črtic Ljubljanske slike. V njej sta tudi črtici Doktor zdravnik (Adlatus morbi) in Penzionist (Homo otiosus et agitator vivax). Igralec Jernej Kuntner, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Posneto aprila 2015.

Arsovo domače branje Matura 2026 – Tina Vrščaj: Na Klancu – literarno-pogovorni večer

Roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki je skupaj s Cankarjevim romanom z enakim naslovom predviden za letošnji esej na maturi, odpira številne teme: o partnerskih in družinskih odnosih ter odtujenosti, ekoloških vprašanjih, podnebnih spremembah in še marsičem. Ponuja razmislek o vlogi matere in očeta pri vzgoji otrok, o nepredelanih odnosih v primarni družini, o realnem in virtualnem svetu, potrošništvu, ki se je zalezlo v vse pore družbe … Prireditev bo v en dogodek povezala radijski literarni večer, ki ga je pripravila Nika Zadravec in ki bo pod režijskim vodstvom Saške Rakef v živo izveden na odru, ter pogovor Vlada Motnikarja z avtorico. Tina Vrščaj, pisateljica, esejistka, literarna kritičarka in prevajalka, je prvo knjigo, roman Zataknjena v pomladi, izdala leta 2010, sledili so romani Odradek, Na Klancu, nagrajen na natečaju Mladinske knjige za nagrado modra ptica, pred nekaj meseci pa še roman Učne ure Eve K. Poleg romanov je izdala še zbirko kratkih zgodb Plašč, knjigi za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata in Balabuga ter zbirko literarnih kritik Kritičarka na drevesu. Interpretacija: Nataša Keser, napovedovalec: Igor Velše. Režija: Saška Rakef, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvočna mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, oblikovalec zvoka: Gašper Vodlan. Urednik oddaje Vlado Motnikar.

Ars in Drama Ars in Drama – Flamenco Project

Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa. Avdio- in videoprenos!

Neposredni prenos Neposredni prenos 4. koncerta abonmaja SMS Orkestra Slovenske filharmonije

Na sporedu bodo tri dela: Religioso iz Suite za orkester Slavka Osterca, Pesmi za umrlimi otroki Gustava Mahlerja in Simfonija št. 4 v E-duru, WAB 104, »Romantična« Antona Brucknerja. Kot so zapsali: »…Edinstvenost glasbene umetnosti je v večplastni povezanosti različnih, a kljub mnogoterim razlikam podobnih skladb. Tako postane neoklasicistični Osterc v askezi lastnega glasbenega izraza podoben kar dvema skladateljema s konca 19. stoletja. Njegov očiščeni, deklarativni in ne preveč ponotranjeni Religioso se spremeni v distanciran, a nazoren uvod v Mahlerjevo skladbo najgloblje žalosti in hkrati v napoved neromantične »Romantične« simfonije Antona Brucknerja.« Orkester Slovenske filharmonije bo vodil gostujoči dirigent Joel Sandelson, z Mahlerjevim delom pa se bo predstavila mezzosopranistka Barbara Kozelj.

Neposredni prenos V etru pesem I - Jok solza na dnu srca

Na prvem koncertu drugega cikla samospevov V etru pesem z naslovom Jok srca na dnu srca sta se predstavili sopranistka Elvira Hasanagić in pianistka Aleksandra Pavlovič. Na spored sta uvrstili samospeve Clauda Debussyja, Lucijana Marije Škerjanca in Richarda Straussa. Spored: Claude Debussy (1862–1918): Ariettes oubliées / Pozabljene pesmice, L. 63 (Paul Verlaine): C’est l’extase langoureuse / To je hrepenenjski vrh radosti, št. 1 Il pleure dans mon cœur / Jok solza na dnu srca, št. 2 L’ombre des arbres / Obris dreves, št. 3 Chevaux de bois / Bruselj. Leseni konji, št. 4 Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): Pomladne noči (Su-tung-po, O. Hauser, P. Karlin) Večerna impresija (Igo Gruden) Aleja sniva (Fran Zbašnik) Pisma V. (Alojz Gradnik) Pisma I. (Alojz Gradnik) Richard Strauss (1864–1949): Vier Lieder / Štiri pesmi, op. 27: Ruhe, meine Seele! / Mirno, duša moja!, št. 1 (Karl F. Henckell) Cäcilie / Cecilija, št. 2 (Heinrich Hart) Heimliche Aufforderung / Skrivnostno povabilo, št. 3 (John H. Mackay) Morgen! / Jutri!, št. 4 (John H. Mackay)

Neposredni prenos FKK 3: S prizanesljivostjo

Program: Ludwig van Beethoven, Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13, op. 130 Béla Bartók: Divertimento za godala, Sz. 113, BB 118 * Ludwig van Beethoven, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Malo je glasbenih osebnosti, ki imajo ob vrhunskem igranju najzahtevnejših del še poseben dar glasbenega vodenja, a izjemno poljsko violinistko Mario Włoszczowsko lahko zagotovo štejemo mednje. Gostujoča glasbenica se bo predstavila tudi z Beethovnovim Koncertom za violino, ki ga je leta 1806 premierno izvedel dirigent in koncertni mojster Franz Clement. Žal je imel to smolo, da mu je Beethoven izročil note le dva dneva pred izvedbo, zaradi česar je moral dele skladbe tako rekoč brati z lista. A Beethoven se je zavedal svoje odgovornosti, zato je solistu napisal posvetilo: »Concerto par Clemenza pour Clement« (»Koncert s prizanesljivostjo do Clementa«).

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Jure Pukl Analog AI

Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).

Neposredni prenos Koncert ansambla Dissonance na 9. Zimskem festivalu Ljubljana

Iz Dvorane Marjana Kozine smo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij iz evropskih sredozemskih dežel.

Neposredni prenos SOS II: Odtekanje časa

Orkester Slovenske filharmonije Valentin Urjupin dirigent Nina Prešiček Laznik klavir Lovorka Nemeš Dular klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985)

Ars in Drama Ars in Drama - Nina Strnad & Big Band RTV Slovenija

Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!

Sobotni operni večer Léo Delibes: Lakmé v neposrednem prenosu iz Maribora

Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.

Neposredni prenos Simfoniki, dirigent Ivan Repušić in violinist Roman Simović

Peti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Ivan Repušić Roman Simović, violina Dmitrij Šostakovič: Violinski koncert št. 1 v a-molu op. 77 (99) (dodatek) Eugène Ysaÿe: Sonata za violino solo št. 3 v d-molu, op. 27 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88, B. 163

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Jure Pukl Analog AI

Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Jure Pukl Analog AI

Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).

Ars in Drama Ars in Drama - Nina Strnad & Big Band RTV Slovenija

Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!

Sobotni operni večer Léo Delibes: Lakmé v neposrednem prenosu iz Maribora

Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.

Jazz Ars All Stars Kristijan Krajnčan Quartet - Med se iskri v temi

Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).

Neposredni prenos EBU Rojstni dan umetnosti - Rok Zalokar

Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Tako skrbno izbrano zvočno materijo prepušča spontanosti, igri in poslušanjem nepredvidljivim zvočnim kombinacijam. Letošnji prispevek Radia Slovenija je oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. V zadnjih šestih letih kot svojo osrednjo ustvarjalno platformo vzdržuje kolektiv Zhlehtet. Rezultat tega je bila kritiško priznana serija skladb in albumov, vključno z najnovejšo izdajo ploščo Pieces for Collective Change. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 je Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.

Mozartine Mozartine 2026: 1. koncert

Na sporedu sta bili dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Jazz Ars All Stars Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. V Jazz Klubu Kazina predstavljajo diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. Izbrani slovenski jazzisti so v Jazz Klubu Kazina predstavili diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Glasovi svetov Velemesta vzhodne Azije – milijonske metropole, v katerih se rojeva prihodnost

Ali bomo zahodnjaki že v kratkem začeli sanjariti, da bi lahko bivali in ustvarjali v Tokiu, Seulu ali Šanghaju – prav kakor so ljudje z vsega sveta nekoč sanjali o življenju v Parizu in New Yorku?

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Traviata z Dunaja

Tragična zgodba o pariški kurtizani, razklani med družbeno sprejemljivim in narekom srca.

Sledi večnosti Martin Lisec: "Smisel se pogosto odpre v povsem preprostih dejanjih vsakdanjosti."

Iskanje smisla je eno temeljnih vprašanj vsakega časa – morda še posebej danes, ko se mnogi srečujejo z negotovostjo, izgubo, prelomnicami ali tihim občutkom praznine. Prav tu se srečata logoterapija in vera: obe na svoj način odpirata prostor za vprašanja smisla, odgovornosti in upanja. Ob prihajajočem 11. mednarodnem logoterapevtskem simpoziju, ki ga pripravlja Slovensko društvo za logoterapijo – Logos, smo z mag. Martinom Liscem odpirali vprašanja smisla, trpljenja in upanja.

Radijska igra August Strindberg: Materinska ljubezen

Igra po enodejanki švedskega dramskega klasika odpira večno živ in problematičen odnos prikritih mehanizmov manipulacije med materjo in hčerko. Narcisistična mati namreč ne uresniči tega, kar si je želela v svojem življenju, pač pa to programira za hčerko, zanjo sprevrača dejstva in ne upošteva njenih želja in potreb. Zdi se, da so prav narcisistične motnje in akutno pomanjkanje empatije eden bolj temeljnih izzivov zlasti sodobne zahodne civilizacije. Prevajalka: Nada Marija Grošelj. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Mati – Nataša Barbara Gračner Hčerka – Nina Rakovec Liza – Tina Potočnik Garderoberka – Ljerka Belak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.

Odprta knjiga na radiu Darinka Kozinc: Les Goriciennes (10/16)

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.

Arsovo domače branje Matura 2026 – Tina Vrščaj: Na Klancu – literarno-pogovorni večer

Roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki je skupaj s Cankarjevim romanom z enakim naslovom predviden za letošnji esej na maturi, odpira številne teme: o partnerskih in družinskih odnosih ter odtujenosti, ekoloških vprašanjih, podnebnih spremembah in še marsičem. Ponuja razmislek o vlogi matere in očeta pri vzgoji otrok, o nepredelanih odnosih v primarni družini, o realnem in virtualnem svetu, potrošništvu, ki se je zalezlo v vse pore družbe … Prireditev bo v en dogodek povezala radijski literarni večer, ki ga je pripravila Nika Zadravec in ki bo pod režijskim vodstvom Saške Rakef v živo izveden na odru, ter pogovor Vlada Motnikarja z avtorico. Tina Vrščaj, pisateljica, esejistka, literarna kritičarka in prevajalka, je prvo knjigo, roman Zataknjena v pomladi, izdala leta 2010, sledili so romani Odradek, Na Klancu, nagrajen na natečaju Mladinske knjige za nagrado modra ptica, pred nekaj meseci pa še roman Učne ure Eve K. Poleg romanov je izdala še zbirko kratkih zgodb Plašč, knjigi za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata in Balabuga ter zbirko literarnih kritik Kritičarka na drevesu. Interpretacija: Nataša Keser, napovedovalec: Igor Velše. Režija: Saška Rakef, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvočna mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, oblikovalec zvoka: Gašper Vodlan. Urednik oddaje Vlado Motnikar.

Podobe znanja Danjela Kuščer Hrovatin: Razvili smo senzorje, s katerimi ugotovimo, ali je v medu prisoten insekticid

Prosojne elektronske naprave, denimo prosojni televizijski zasloni ter pametne steklenice, niso zgolj stvar prihodnosti.

Izšlo je Helena Šuklje: Bližina na recept

Helena Šuklje je magistra farmacije, zaposlena v enem izmed farmacevtskih podjetij, po srcu pa je pisateljica. O tem priča njena pripovedna prvenka Bližina na recept (objavljena pri Beletrini). Njene zgodbe so lepo napisane, vendar umirjena estetizacija pripovednega toka ne preglasi bivanjske razsežnosti njenih zgodb o medčloveških razmerjih. In čeprav avtorica ve, da je več včasih več, zna upočasniti pripoved ali zamolčati kako podrobnost, tako da njene zgodbe zahtevajo zbranost. Njihova elegična lepota ostane z bralko in bralcem tudi po branju, po branju pa ju morda vznemirjajo tudi avtoričine intervencije v sodobnost in njeni kritični komentarji nekaterih sodobnih anomalij. Več pove Helena Šuklje v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz svoje zgodbe Casanova. Nikar ne zamudite. Foto: Nives Brelih

Ars in Drama Ars in Drama – Flamenco Project

Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa. Avdio- in videoprenos!

Odprta knjiga na radiu Darinka Kozinc: Les Goriciennes (12/16)

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.

Odprta knjiga na radiu Darinka Kozinc: Les Goriciennes (13/16)

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.