Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Izšlo je Ana Svetel: Steklene stene

Ana Svetel je za kratkoprozno zbirko Steklene stene nedavno prejela nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov kritiško sito. Njena zbirka obsega pet daljših kratkih zgodb, ki se odlikujejo tako s svojimi zapleti kot s svojimi pripovednimi prijemi in konci. Njena junakinja se lahko sreča s povsem literarnim zapletom, kdaj drugič kaka njena vplivnica živi bolj v vzporednem življenju družabnih omrežij kot v vsakdanjem življenju, tretjič rešuje bivanjske dileme, četrtič …, vedno pa njene junakinje nastopajo v dobro zgrajenih in izpeljanih zgodbah, ki pritegnejo. Več o zbirki je avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Premierno smo ga predvajali januarja letos v oddaji Izšlo je. Foto: Marko Golja

Banchetto musicale Bachovi odtisi, The Legacy of Bach, Seviqc 2024

Pomen Johanna Sebastiana Bacha za glasbeno zgodovino je neizpodbiten. Dela tega nemškega organista in skladatelja danes veljajo za vrhunec baročne glasbe, njegova bogata zapuščina pa zajema tako sakralna kot tudi posvetna dela. Navduševala je že za njegovega življenja in navdušuje še zdaj. Med drugimi tudi sedem glasbenic, ki so po njem poimenovale svoj ansambel The Legacy of Bach. Gre za belgijsko zasedbo, ki jo sestavljajo oboistka Frauke Elsen, violinistki Aag Dereymaeker in Ana Julija Mlejnik Železnik, violistka Hiwote Tadesse, violončelistka Lorraine Brosse, kontrabasistka Valeria Sánchez Santana in čembalistka Sandra Van der Gucht. Zasedbo je leta 2019 ustanovila oboistka Frauke Elsen, avgusta lani pa je nastopila na koncertu festivala Seviqc. To je bil osmi izmed desetih koncertov lanskega festivala, glasbenice pa so mu dale naslov Bachovi odtisi. S programom so predstavljale Bachova dela, pa tudi dela njegovih sodobnikov, ki so zajemala iz Bachove glasbe. Poleg Bachove glasbe nas v oddaji tako čakajo dela Allessandra Marcella, Georga Philippa Telemanna, Johanna Gottlieba Janitscha ter Bachovega sina Carla Philippa Emanuela Bacha. Številna izmed njih so glasbenice povezale z vmesnimi improvizacijami.

Razgledi in razmisleki Luuk Bouwman, režiser filma Propagandist: "Mislim, da je bil Jan Teunissen fašist, ker je bil oportunist."

Dokumentarni film Propagandist spremlja vzpon in padec nizozemskega filmarja Jana Teunissena, ki je med drugo svetovno vojno postal najpomembnejši človek v nizozemski filmski industriji. Kot vodja filmskega oddelka SS in nizozemske nacistične stranke je postal znan kot filmski "car" in nizozemska "Leni Riefenstahl". Z režiserjem dokumentarca Luukom Bouwmanom se je pogovarjala Petra Meterc. Bere Igor Velše, ton in montaža Franci Moder.

Arsov art atelje Dogodki in slovenski predlogi na letošnji tribuni Rostrum

Pred 71. Mednarodno skladateljsko tribuno Rostrum se posvečamo ponudbi in dogajanju tribune, ki bo prvič gostovala v Sloveniji. Štiridnevni program bodo pospremili številni spremljevalni dogodki, ki jih bomo povzeli, ob tem poslušali letošnje predloge Radia Slovenija ter se pogovarjali s skladateljem Nevillom Hallom, ki je leta 2001 začel novo uspešno obdobje slovenskih priporočil in izborov na Rostrumu, Davidejem Grossom iz Mednarodnega glasbenega sveta in Gregorjem Piršem, dolgoletnim delegatom, ki je tudi predsedujoči Rostrumu in idejni vodja prve slovenske izvedbe.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 15/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki pripoveduje o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in tamkajšnjimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže odločilni vpliv zgodovinskih okoliščin na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Lastovka 34. natečaj za nagrado lastovka

Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo, dolgo od 3000 do 6500 znakov s presledki, oddajte do 9. junija po običajni pošti, in sicer v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo (Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana). Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. Predvidena je nagrada lastovka v vrednosti 1000 evrov. Poleg tega bo Radio Slovenija zgodbe, ki se bodo uvrstile v ožji izbor, odkupil. Žirija bo svojo odločitev predstavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in spletnih straneh RTV Slovenija. Nagrajenca bomo razglasili na slavnostni prireditvi v septembru. Pogoji natečaja 1. Dela, poslana na natečaj, pred objavo na Radiu Slovenija ne smejo biti objavljena. Zgodba ne sme biti krajša od 3000 in ne sme presegati 6500 znakov s presledki vred, v nasprotnem primeru žirija dela ne bo mogla upoštevati. Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. 2. Izbor bo opravila tričlanska strokovna žirija, ki bo podelila nagrado lastovka za najboljšo kratko zgodbo v vrednosti 1000 evrov. Nagrajeno zgodbo in zgodbe v ožjem izboru, ki jih bomo odkupili, bomo predvajali v oddaji Literarni nokturno na Arsu in Prvem programu Radia Slovenija. 3. Natečaj je anonimen. Avtorji naj svoja dela pošljejo do 9. junija v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo, in sicer na naslov: Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Glede na izkušnje prejšnjih let avtorje opozarjamo, naj ne pošiljajo svojih podatkov v priloženih kuvertah. 4. S prijavo na natečaj avtorji v primeru nagrade ali uvrstitve v ožji izbor dovolijo organizatorju objavo imena in uporabo prijavljenega besedila v radijskih oddajah in se strinjajo, da se na RTV Slovenija prenesejo vse materialne avtorske pravice na avtorjevih besedilih v radijski izvedbi, brez omejitev (krajevnih, časovnih in glede nadaljnjega prenosa). Pravice se na RTV Slovenija prenesejo neizključno (tj. avtor lahko avtorsko delo uporablja tudi sam oziroma pravice neizključno prenese na tretjo osebo). Nagrada bo izplačana v obliki avtorskega honorarja na podlagi podpisane pogodbe, ki bo posebej opredeljevala odkup pravic. 5. Pritožba na izbor ni mogoča. Naročnik vsem avtorjem, katerih dela ne bodo nagrajena ali uvrščena v ožji izbor, zagotavlja, da prejetih besedil ne bo reproduciral, predelal ali javno objavil. 6. Žirija bo svojo odločitev objavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in na spletnih straneh RTV Slovenija. Avtorji nagrajene zgodbe in izbranih kratkih zgodb bodo svoje avtorstvo dokazali s petim izvodom, opremljenim s šifro in vsemi osebnimi podatki, pošljejo pa ga naj na Uredništvo za kulturo (3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana) po objavi odločitve komisije.

Aktualno

Ars aktualno Georgi Gospodinov, nagrajenec 40. Vilenice

Bolgarski pesnik in pisatelj, ki družbo in posameznika, preteklost in sedanjost opisuje iz posebnega zornega kota. Štirikrat je že gostoval v Sloveniji in tri njegove romane lahko v prevodu Boruta Omerzela beremo v slovenščini: Naravni roman, Fiziko žalosti in Časovno zaklonišče.

Ars aktualno Canski filmski festival je tudi največje svetovno filmsko sejmišče

V Cannesu poteka 78. mednarodni filmski festival, na katerem se za zlato palmo poteguje 22 celovečercev. Cannes pa je tudi prizorišče največjega filmskega sejmišča na svetu, več pa Ingrid Kovač Brus z gostjo Nerino T. Kocjančič.

Ars aktualno Zmagovalna dela 71. mednarodne skladateljske tribune Rostrum

Danes se je v Ljubljani zaključila 71. Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, ki jo je prvič gostil program Ars Radia Slovenija. Delegati sedemnajstih radijskih hiš so v treh dneh poslušali in ocenjevali 42 posnetkov novejših glasbenih del, predloge 22 sodelujočih radiev ter danes razglasili dve zmagovalni, izbrani deli v splošni in mladi kategorije ter več priporočenih del.

Ars aktualno Premiera nove predstave Oliverja Frljića v Slovenskem mladinskem gledališču

V Slovensko mladinsko gledališče se je po nekaj sezonah premora vrnil režiser Oliver Fljić in z ekipo igralk, igralcev in drugih umetniških sodelavcev pripravil predstavo Inkubator: Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti, ki jo bodo nocoj premiero odigrali. Izhodišče za predstavo je televizijska podoba nedonošenčkov, ki so nagneteni skupaj, da bi jim bilo toplo, saj je v bolnišnici Al Šifa v Gazi zmanjkalo goriva, agregati so se ustavili in inkubatorji niso več delovali.

Ars aktualno Prvi dnevi 78. Cannesa

Oglašamo se iz Cannesa, kjer se za zlato palmo letos potegujejo novi filmi Wesa Andersona, bratov Dardenne, Julie Ducournau, Richarda Linklaterja, Kelly Reichardt in drugih.

Ars aktualno 19. mednarodna razstava arhitekture v Benetkah

V Benetkah bo nocoj svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Osrednja tema, ki jo je zastavil kurator Carlo Ratti je usmerjena v raziskovanje celovitosti gradnje in nosi naslov Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno. Gre za večplasten naslov, ki dopušča mnogo raznolikosti v pristopih, obenem pa izpostavlja človeka kot ključno inteligenco gradnje. Slovenijo predstavlja delo oziroma paviljon z naslovom Mojstri gradijo, ki sta ga zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov.

Ars aktualno Nagrada skupine OHO vizualni umetnici Niki Erjavec

V Galeriji P74 v Ljubljani razglasili prejemnico osrednje nacionalne nagrade za mlade vizualne umetnike – nagrado skupine OHO za leto 2025 in odprli razstavo nominirancev. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali kustos Miha Colner, dunajska galeristka Michaela Stock, vizualni umetnik Matej Stupica ter zagrebška kustosinja in kritičarka Janka Vukmir, je soglasno izbrala štiri nominirance: Niko Erjavec, Jurija Hartmana, Lucijo Klauž in Nežko Zamar. Nagrada, ki prinaša dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku in samostojno predstavitev v Galeriji P74, je pristala v rokah Nike Erjavec.

Ars aktualno Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo – Evakuacija civilistov marca 1945

V dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je izšla knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski.

Ars aktualno O nagrajencih in drugih vrhuncih filmskega festivala Crossing Europe v Linzu

V avstrijskem Linzu se je v nedeljo zaključil že 22. filmski festival Crossing Europe, ki se posveča izključno evropskemu filmu. Na njem se je tokrat predstavljalo 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi so gledalci lahko videli tudi slovenski film Ali je bilo kaj avantgardnega? Jurija Medena in Matevža Jermana ter program slovenske eksperimentalne filmske produkcije. O nagrajencih in nekaterih drugih filmih iz tekmovalnega programa v Linzu poroča Petra Meterc.

Ars aktualno Kaj obeta 78. izdaja filmskega festivala v Cannesu?

13. maja bodo s prvencem francoske režiserke Amélie Bonnin odprli 78. izdajo filmskega festivala v Cannesu. Podelitev nagrad in zaključek dogajanja bo v soboto, 24. maja. V okviru festivala v Cannesu poteka tudi filmska tržnica. Slovenski filmski center bo na njej predstavil celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset scenarista in režiserja Marka Naberšnika ter avtorice Bronje Žakelj, ki je bil posnet po istoimenski knjižni uspešnici. V 28. program La Cinéf pa se je s svojim študentskim kratkim igranim filmom Ether uvrstila režiserka Vida Skerk. V filmu spremljamo par, katerega sprva idiličen odnos začne razpadati med izletom v naravo. V francosko letoviško mesto se odpravlja tudi Ingrid Kovač Brus.

Ars aktualno Slovenska dokumentarca, s katerima obeležujejo 80. obletnico konca druge svetovne vojne

Včeraj in danes mineva točno 80. let od konca druge svetovne vojne, ki je skupno zahtevala več kot 70 milijonov življenj. V teh dneh sta pri nas ogled dva dokumentarna filma, ki skozi osebne pripovedi in arhivsko gradivo pripovedujeta o tedanjem dogajanju. Nocoj bo v Hiši filma v Gorici predpremiera celovečernega dokumentarnega eseja Anje Medved Ne pozabi me, ki zbira osebne spomine prebivalcev in prebivalk Goriškega. Film Dva brata, dve sestri, ki so ga včeraj prikazali v Cerknici, pa podpisuje Miha Čélar; v njem spremljamo zgodbo družine Žagar z Notranjske, ki se je med vojno tako kot ves svet znašla na nasprotnih bregovih. Prispevek je pripravila Tina Poglajen.

Rostrum 2025

Rostrum 2025

8 epizod

Tiskovna konferenca ob zaključku 71. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum

20 min

Pogovor z izvajalci koncerta Starodavni veter zvoka v srcu Slovenije

24 min

Ob začetku Rostruma

17 min

SOS 4 - Nagrajeni

139 min

Helena Tulve ob gostovanju v Ljubljani

50 min

Koncertni atelje DSS ob Mednarodni skladateljski tribuni Rostrum 2025

61 min

Kultura

Podobe znanja Boštjan Rožič: Pri nas so bile razmere v obdobje jure podobne današnjim Bahamom

Živimo na ostankih preoblikovanih celin in oceanov, ki so nastajali milijone let in se spreminjajo še danes. Tla, po katerih hodimo, so preplet razpadanj, premikanj, podrivanj in trkov prazgodovinskih celin - denimo Pangee, kasneje tudi Lavrazije in Gondvane, ter nalaganj odmrlih ostankov organizmov v oceane. Daljna zgodovina Zemlje in življenja na njej je dobesedno vpisana v kamen. Kakšno je bilo okolje, v katerem so živeli organizmi, katerih okamenele ostanke, fosile, najdemo praktično vsepovsod, in kako so geološke spremembe to okolje vedno znova preoblikovale. Če se danes območje Slovenije izrazito razlikuje od tistega, ki ga najdemo recimo na Arabskem polotoku ali pa na Himalaji, pa fosilni ostanki pričajo o tem, da smo bili nekoč del iste geološke zgodbe, ki nam odstira številna presenetljiva spoznanja. V geološko dobo jure se bomo v tokratnim Podobah znanja podali z geologom, prof. dr. Boštjanom Rožičem z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Svet kulture Začetek festivala Rdeči revirji in dogodki 26. Foruma Tomizza

Z nastopom Steklarske godbe Hrastnik na ploščadi pred Delavskim domom v Hrastniku se danes začenja festival Rdeči revirji. Triindvajseti festival po vrsti, ki združuje tako profesionalne umetnike in umetniške kolektive kot ljubitelje, se je iz začetkov v Hrastniku v zadnjih letih razširil na mesti Trbovlje in Zagorje, letos pa se pridružuje tudi Litija. Umag in Koper pa v tem tednu povezuje vrsta dogodkov 26. Foruma Tomizza. Mednarodna obmejna srečanja, ki že več kot četrt stoletja vztrajno gradijo mostove čez meje in jezike, letos podčrtuje zgovorno geslo Hvalnica norosti. Kar nekaj knjižnih novosti slovenskih avtoric je pred kratkim predstavila Cankarjeva založba v Ljubljani, in sicer roman Lare Paukovič Miza za štiri, kriminalni roman Karmen Petric Smrt v rezidenci in potopis Alenke Vreček Naj se vrti. V dvorani pod Celjskih stropom Stare grofije v Celju bo nocoj nastopila zasedba Praprotno seme, predstavila bo preplet stare ljudske in baročne glasbe.

Izšlo je Ana Svetel: Steklene stene

Ana Svetel je za kratkoprozno zbirko Steklene stene nedavno prejela nagrado Društva slovenskih literarnih kritikov kritiško sito. Njena zbirka obsega pet daljših kratkih zgodb, ki se odlikujejo tako s svojimi zapleti kot s svojimi pripovednimi prijemi in konci. Njena junakinja se lahko sreča s povsem literarnim zapletom, kdaj drugič kaka njena vplivnica živi bolj v vzporednem življenju družabnih omrežij kot v vsakdanjem življenju, tretjič rešuje bivanjske dileme, četrtič …, vedno pa njene junakinje nastopajo v dobro zgrajenih in izpeljanih zgodbah, ki pritegnejo. Več o zbirki je avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Premierno smo ga predvajali januarja letos v oddaji Izšlo je. Foto: Marko Golja

Razgledi in razmisleki Luuk Bouwman, režiser filma Propagandist: "Mislim, da je bil Jan Teunissen fašist, ker je bil oportunist."

Dokumentarni film Propagandist spremlja vzpon in padec nizozemskega filmarja Jana Teunissena, ki je med drugo svetovno vojno postal najpomembnejši človek v nizozemski filmski industriji. Kot vodja filmskega oddelka SS in nizozemske nacistične stranke je postal znan kot filmski "car" in nizozemska "Leni Riefenstahl". Z režiserjem dokumentarca Luukom Bouwmanom se je pogovarjala Petra Meterc. Bere Igor Velše, ton in montaža Franci Moder.

Svet kulture Mednarodna muzejska konferenca (Brez)mejni muzeji

Preteklo nedeljo, 18. maja, smo praznovali mednarodni dan muzejev. V letošnji čezmejni evropski prestolnici kulture, Novi Gorici z Gorico, so praznik, ki ga je mednarodna zveza muzejev ICOM uradno razglasila leta 1977, počastili s tridnevno mednarodno konferenco (Brez)mejni muzeji: Oblikovanje muzejskih pripovedi in prostorov vključevanja, ki se je je udeležilo več kot 130 muzealcev. Podrobneje v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi več o pregledni razstavi Iva Prančiča.

Glasovi svetov Hobbesov Leviatan, kontroverzna teorija o nujnosti absolutne oblasti

O enem najbolj znanih del politične filozofije, ki že skoraj 400 let vzbuja burne razprave o naravi človeka, družbe in politične oblasti

Svet kulture Krasni novi svet - nova pravila bivanja

Krasni novi svet - nova pravila bivanja je naslov letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki letos praznuje svojo 40. obletnico, in v okviru katere se bodo književniki spraševali, ali lahko literarni dialog presega meje med kulturami, narodnostmi in ideologijami. V Cannesu poteka 78. mednarodni filmski festival, na katerem se za zlato palmo poteguje 22 celovečercev, istočasno pa je Cannes prizorišče največjega filmskega sejmišča na svetu. Vabljeni k poslušanju!

Oder O predstavi Inkubator, uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti

Posvečamo se predstavi Inkubator, Uspavanka za otroke, ki so se, še preden so znali govoriti, naučili gramatike smrti. V Slovenskem mladinskem gledališču so jo pripravili z režiserjem Oliverjem Frljićem, ki je v tem gledališču že režiral nekatere odmevne predstave. Izhodišče za predstavo je televizijska podoba nedonošenčkov, ki so nagneteni skupaj, da bi jim bilo toplo, saj je v bolnišnici Al Shifa v Gazi zmanjkalo goriva, agregati so se ustavili in inkubatorji niso več delovali. Ustvarjalci: režiser Oliver Frljić, dramaturg Goran Injac ter igralke in igralec Draga Potočnjak, Lina Akif, Daša Doberšek in Blaž Šef, so spregovorili o temah, procesu uprizoritve in širšem kontekstu nastanka predstave. Vabimo vas k poslušanju! foto: Matej Povše, mladinsko.com

Jezikovni pogovori Aramejščina, jezik starodavnih imperijev

V zgodovino človeštva se je mogoče zazreti tudi skozi jezik. Aramejščina daje vpogled v tritisočletno zgodovino, v padce velikanskih imperijev, v rojstvo novih religij. V kakšno preteklost se je mogoče zazreti skozi ta jezik babilonskega, asirskega in perzijskega imperija? Jezik, ki ga je govoril Jezus Kristus. Gost oddaje je Aljaž Krajnc s Katedre za Sveto pismo in judovstvo (Na fotografiji rokopis Ahikarjeve zgodbe v aramejskem jeziku iz leta 495 pr. Kr., vir: James D. Moore in Verena Lepper) .

Kdo smo? Jezera na Slovenskem

Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko jezero, a poleg teh jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih, kar je pomebna posebnost naše domovine, ter barij, ki so nekoč bila jezera. Veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja (ponovitev).

S knjižnega trga Setničar, Teržan, Pšajd

Špela Setničar: Vse, kar ti moram povedati, Kaja Teržan: Obračun, Jelka Pšajd: Težko je bilo, a smo zdržali / Žmetno je bilau, depa smo zdržali. Recenzije so napisali Jože Štucin, Ana Geršak in Andrej Lutman.

Glasba

Skladatelj tedna Aleksander Skrjabin, 5. del

Glasba skladatelja tega tedna Aleksandra Skrjabina je prepletena s harmonskimi inovacijami, nenavadnimi preobrati in osupljivimi tonalnimi odkritji. Njegovo ustvarjalno razmišljanje vabi pripravljenega poslušalca na intelektualno potovanje, ki se dviga nad preračunano atonalnostjo Arnolda Schonberga ali sofisticiranim svetovljanstvom Igorja Stravinskega. Vzpenjajoča se pot Skrjabinovega razvijanja večtonalnosti je bila v zgodovini glasbene domišljije edinstvena. Njegova osebnost je bila zmes pragmatičnega in nenaravnega, absurdnega.

Komorni studio Sinfonietta iz Amsterdama

Godalci iz Amsterdama so pod vodstvom koncertne mojstrice Candide Thompson v dvorani Union v Mariboru izvedli pester in izvajalsko zahteven spored glasbe iz 19. in 20. stoletja, solist je pianist Bruce Liu.

Banchetto musicale Bachovi odtisi, The Legacy of Bach, Seviqc 2024

Pomen Johanna Sebastiana Bacha za glasbeno zgodovino je neizpodbiten. Dela tega nemškega organista in skladatelja danes veljajo za vrhunec baročne glasbe, njegova bogata zapuščina pa zajema tako sakralna kot tudi posvetna dela. Navduševala je že za njegovega življenja in navdušuje še zdaj. Med drugimi tudi sedem glasbenic, ki so po njem poimenovale svoj ansambel The Legacy of Bach. Gre za belgijsko zasedbo, ki jo sestavljajo oboistka Frauke Elsen, violinistki Aag Dereymaeker in Ana Julija Mlejnik Železnik, violistka Hiwote Tadesse, violončelistka Lorraine Brosse, kontrabasistka Valeria Sánchez Santana in čembalistka Sandra Van der Gucht. Zasedbo je leta 2019 ustanovila oboistka Frauke Elsen, avgusta lani pa je nastopila na koncertu festivala Seviqc. To je bil osmi izmed desetih koncertov lanskega festivala, glasbenice pa so mu dale naslov Bachovi odtisi. S programom so predstavljale Bachova dela, pa tudi dela njegovih sodobnikov, ki so zajemala iz Bachove glasbe. Poleg Bachove glasbe nas v oddaji tako čakajo dela Allessandra Marcella, Georga Philippa Telemanna, Johanna Gottlieba Janitscha ter Bachovega sina Carla Philippa Emanuela Bacha. Številna izmed njih so glasbenice povezale z vmesnimi improvizacijami.

Mladi virtuozi Harmonikar Blaž Fir

Predstavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebno izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo v pogovorih, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.

Po belih in črnih tipkah Marija Judina, tretjič

Marijo Veniaminovo Judino so opisovali kot veliko, poglobljeno, genialno. Toda obseg in pomen njene osebnosti nista omejena na njeno glasbeno delo: bila je človek z enciklopedičnim znanjem in neverjetnim pogumom, ki so ga številni sodobniki enačili z norostjo. Njen prispevek k ruski kulturi je neprecenljiv, saj je svojim rojakom odprla vrata v glasbo Paula Hindemitha, Arthurja Honeggerja, Olivierja Messiaena in Igorja Stravinskega.

Skladatelj tedna Aleksander Skrjabin, 4. del

Skrjabin je v zaporedju svojih poznejših štirih simfoničnih del, za katera je verjel, da lahko vodijo v transformacijo človeške zavesti, razvil atonalni in disonantni glasbeni sistem, ki sta ga navdihovali njegova lastna vrsta misticizma in obsedenost povezovanja glasbenih tonov oziroma tonovskih načinov s specifičnimi barvami.

Operna jutranjica Elektronska ljubezen

Elektronska ljubezen, enodejanka buffo Josepha Kosmaja (sam jo je imenoval »žepna opera«), je bila napisana in prvič izvedena leta 1960, enajst let pozneje pa smo slovenski prevod Smiljana Samca posneli tudi v naši produkciji, ko je Simfonični orkester RTV Ljubljana vodil maestro Samo Hubad, pevske vloge pa so poustvarili sopranistka Zlata Ognjanović, baritonist Stane Koritnik in basist Jože Stabej.

Glasni novi svet Metajazzovska iskanja

Poslušamo dve novi plošči in njune refleksije jazzovske zgodovine. Naslednji teden izide plošča kvarteta Das B, ki ga sestavljajo trobentač Mazen Kerbaj, pianistka Magda Mayas, basist Mike Majkowski in bobnar Tony Buck. Ti znani improvizatorji so napravili svojevrsten hommage znameniti Coltranovi plošči oziroma suiti A Love Supreme. Trobentač Peter Evans in kontrabasist Petter Eldh, ki ju bomo lahko ta teden slišali tudi na festivalu Jazz Cerkno, pa sta zasnovala in s sodelavci imenitno posnela ploščo Jazz Fest, ironično, igrivo, eklektično sestavljanko jazzovskih žanrov.

Srce šansona Srce šansona

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Čas, prostor in glasba Modrosti hitrih sprememb: Skrivnosti IV

V četrti oddaji iz cikla Skrivnosti avtor Pavel Mihelčič nadaljuje s svojimi spomini ... Za nekatere skupine inštrumentov (za različke, za pozneje uveljavljene inštrumente) je novih skladb premalo, za klavir pa jih je veliko. Klavir še vedno ostaja izziv - za vsakega ustvarjalca. Pavel Mihelčič, avtor novega cikla oddaj, je napisal več klavirskih skladb, ki odstopajo od običajnih oblik: to so Metulj, Blo up (Povečava), Take off (Vzlet) in Limita.

Glasbeni utrip Glasbeni utrip

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Jazz

Orkestralni jazz Tomaž Gajšt - intervju

Pred nocojšnjim koncertom v Cankarjevem domu je osrednji solist, trobentač Tomaž Gajšt, spregovoril o nastajanju novega projekta, plošče "We Will Never Be the Same", ki je od danes na voljo na spletnih platformah.

Jazz avenija Program festivala Jazz Cerkno 2025

Sprehodili se bomo skozi program letošnjega cerkljanskega džezovskega festivala, ki bo letos potekal teden dni in en dan pozneje kot običajno: od petka, 23. maja, do nedelje, 25. maja, na Starem placu sredi mesta. Poslušali bomo skladbe nekaterih nastopajočih: saksofonistov Ingrid Laubrock in Igorja Lumperta, basista Williama Parkerja, trobentača Petra Evansa ter zasedb Gush, De Bieren Gieren, Lolita in Otomo Yoshihide's New Jazz Quintet.

Samo muzika Big Band RTV Slovenija 80 (2) – Jože Privšek

Tokrat se bomo posvetili obdobju, ko je orkester vodil karizmatični Jože Privšek, dirigent, ki je nedvomno pustil najbolj prepoznaven pečat. Kljub številnim mamljivim ponudbam iz tujine se je vrnil v domovino in v radijskem orkestru postavil nova, izjemno visoka merila na področju komponiranja in aranžiranja. Dvignil je tudi nivo skupnega igranja ter s tem omogočil solistom, da so se razvijali na podlagi njegovih izvirnih skladb. Radijski arhiv tako beleži osupljivo množico Privškovih originalnih skladb in še več aranžmajev.

Jazz Ars Pevka Sarah Vaughan

Oddajo smo namenili pevki Sarah Vaughan. Prepoznaven glas širokega razpona – vse od soprana do ženskega baritona, izjemna tehnika, občutek za swing in pazljivo izbran repertoar so ji zagotovili prepoznavnost in uspeh pri kritikih in občinstvu. Ob Elli Fitzgerald in Billie Holiday je članica svete trojice ženskih jazzovskih vokalistk.

Jazz avenija Koncertne napovedi

V redni ponedeljkovi oddaji vas bomo opozorili na nekatere bližnje jazzovske koncerte. Tako bodo na vrsti skladbe v izedbi naslednjih izvajalcev: klaviaturista Nduduza Makhatinija, pianista Alfreda Rodrigueza, kitarista Erica Claptona, trobentača Avishaija Cohena in tolkalca Franka Rosalyja.

Jazz Ars All Stars Koncert ob 60-letnici Evroradijskega jazzovskega orkestra

Vse od leta 1965 jazzovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) vsako leto sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Vsakič z drugimi glasbeniki, dirigentom in programom, vsakič v drugi državi. Ob visokem jubileju, 60-letnici, je slovesni dogodek gostila Slovenija in z njo program Ars. 19 glasbenikov iz 15 evropskih držav je pod vodstvom dirigenta in avtorja vseh skladb Matjaža Mikuletiča nastopilo v Ljubljani (Cukrarna) in naslednji dan še v Zagrebu (klub Kontesa). Slovenske barve sta zastopala še basist Jošt Lampret in pevka Joliette Anžlovar. Avtor: Hugo Šekoranja

Samo muzika Euroradio Big Band – ob 60-letnici

Vsakoletno druženje članov iz različnih evropskih radijskih postaj traja že 60. leto. Tudi naša radijska postaja aktivno sodeluje že vrsto let. Tako je leta 1997 orkester vodil Jože Privšek, dvanajst let pozneje pa Tadej Tomšič. Letos ob častitljivi obletnici bo orkester spet gostila Ljubljana. Dirigiral mu bo Matjaž Mikuletič, med solisti bosta tudi naša pevka Juliette Anžlovar in basist Jošt Lampret.

Jazz Ars Saksofonistka Kathy Stobart

Letos mineva sto let od rojstva angleške solistke na tenor in bariton saksofonu, klarinetu ter flavti Kathy Stobart. Spoštovana umetnica je vplivala na cel rod predvsem jazzovskih glasbenic.

Tretje uho Billy Valentine And The Universal Truth

Billy Valentine je pravi veteran, legenda jazza, predvsem pa bluesa in Rhytm&Bluesa. Glasbo na plošči težko uvrstimo v kakšen predalček. Je kolaž poezije, glasbe, improvizacije, jazza, bluesa, soula, rocka.

Jazzovska jutranjica Matjaž Mikuletič, Joliette Anžlovar & Jošt Lampret - intervju

Evroradijski jazzovski orkester praznuje 60 let! Letos ga gostimo v Sloveniji. En teden vaj na Radiu Slovenija se bo zaključil s koncertom v okviru cikla Jazz Ars All Stars, ki bo v ljubljanski Cukrarni v ponedeljek, 12. maja. V orkestru letos sodelujejo kar trije slovenski glasbeniki - kontrabasist Jošt Lampret, pevka Joliette Anžlovar in dirigent Matjaž Mikuletič, ki je tudi napisal vse skladbe. Z gosti se je pogovarjal Hugo Šekoranja.

Jazz session Euroradio Jazz Orchestra 2023 - Litva

Koncert ob šestdesetletnici Evroradijskega jazzovskega orkestra letos gostimo v Sloveniji. Glasbeniki iz petnajstih evropskih držav bodo v ponedeljek, 12. maja nastopili v Cukrarni v Ljubljani. Orkester bo vodil Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor glasbe. V nocojšnjem Jazz Sessionu bomo slišali posnetek koncerta iz leta 2023, ko je Euroradio Jazz Orchestra nastopil v Litvi.

Radijska igra

Radijska igra Arsenije Jovanović: Sound Book of a Traveller - 5. del

Pred tednom dni se je v triindevetdesetem letu poslovil vsestranski svetovno znani ustvarjalec Arsenije Jovanović. Tesno je bil povezan tudi s Slovenijo. Je avtor številnih zvočnih instalacij in pobudnik različnih mednarodnih zvočnih delavnic. Ob domačih priznanjih in nagradah na področju gledališča, radia in televizije je bil znan predvsem medijski javnosti, saj je bil kot starosta Ars acustice priznan in večkrat mednarodno nagrajen ustvarjalec na tem področju. Kot tankoslušen opazovalec sveta je surovo posnete zvoke dojemal najprej kot elementarno gradivo, ki je šele z ustvarjalnim procesom kompozicije pridobilo umetniško entiteto. Predvajano delo je peti del osemdelne serije zvočnih fragmentov z istim naslovom. Režiser, skladatelj in tonski mojster: Arsenije Jovanović. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2001.

Radijska igra Adam Vučjak: Domači krap

Komedija zajema snov iz življenja na vasi, kot si ga predstavlja avtor, razkriva pa življenje starejšega zakonskega para. Vsakdan Katre in Miha med drugim sestavljajo tudi prepiri o lovljenju krapov, ki se ga Miha nikakor ne želi odreči. Užaloščena Katra se med njegovim ribarjenjem umakne k svoji mami. Pa je res vse tako, kot izgleda? Režiserka: Sonja Stopar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Miha – Janez Hočevar Rifle Katra – Majda Potokar Štefan – Miha Baloh Mala – Majda Grbac Glas – Vinko Podgoršek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1979

Radijska igra Martin Johnson: Moj oče na dopustu

Vdovec in oče treh otrok se leta 2000 odpravi na potovanje s kolesom po poteh vzdolž irske obale, potem pa na poti skrivnostno izgine. Na osnovi treh razglednic, poslanih s potovanja, si mlajši sin Martin začrta pot, ki jo bo ubral in na njej poskusil najti svojega očeta. Švedski radijski dokumentarec so ustvarjalci sinhronizirali v slovenščino. Režiserja: Martin Johnson Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Prevajalec: Henrik Ciglič Tonski mojster (originalna švedska verzija): Fredrik Nilsson Tonska mojstrica (sinhronizirana verzij): Sonja Strenar Interpreti sinhroniziranega besedila – Matej Puc, Lara Janković, Danijel Malalan, Gašper Jarni, Aljaž Jovanović, Klemen Markovčič, Alen Jelen, Natalija Sinkovič, Ivan Lotrič, Renato Horvat Uredništvo igranega programa Posneto na švedskem radiu leta 2007 Sinhronizacija je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija novembra 2009.

Kratka radijska igra Zdenko Kodrič: Družinska slika

Tragična in temačna igra ponuja vpogled v dinamiko odtujenosti med starejšima zakoncema in njunima odraslima hčerkama. Režiser in prirejevalec: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oče – Slavko Cerjak Mama – Darja Reichman Starejša hčerka – Daša Doberšek Mlajša hčerka – Ajda Toman Kokakolar – Matej Recer Uredništvo igranega programa Posneto v studiu Radia Slovenija februarja 2007.

Radijska igra Rudi Šeligo: Razveza

Z igro se spominjamo slovenskega pisatelja, dramatika, publicista, ene od ključnih osebnosti slovenske osamosvojitve v idejnem in političnem smislu Rudija Šeliga, ki bi te dni praznoval devetdeset let. V dramskem besedilu Razveza ali Sveta sarmatska kri obravnava tematiko balkanske morije z začetka devetdesetih let. V apokaliptični zgodbi, ki jo simbolika imen in melodika prvinskih dialogov sicer varno odmikata v davne čase plemenskega obredja Sarmatov, za bajeslovnimi podobami lahko jasno razpoznavamo povsem sodobno, krvavo poezijo sovraštva, kot je čas takratne vojne morije občutil in dojel avtor, in ki nas v času aktualnih vojn prav zdaj tudi obkroža. Režiserka in prirejevalka: Maria Millas Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Dejan Guzelj Glasbena opremljevalka: Zdenka Majerič Igralci – Marko Simčič, Peter Ternovšek, Sonja Blaž, Irena Varga, Alojz Svete, Bojan Maroševič, Anica Sivec, Jože Mraz Posneto v studiih Radia Maribor oktobra 1996.

Radijska igra Marjan Marinc: Ogledala in baloni

Osamljeno dekle v lunaparku sreča simpatičnega fanta – in splete se pomladna zgodba o hipni naklonjenosti, snetih zvezdah, toplini, smehu in pisanih balonih. Režiser: Marjan Marinc Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Dekle – Majda Potokar Mladenič – Rudi Kosmač Ogledalo – Janez Rohaček Glas v lunaparku – Tone Homar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1965

Radijska igra Andrzej Mularczyk: Balkon nad glavno ulico

Analitična drama o nasilnih bitkah za oblast in ljubezni, ki so je deležni tudi okrutni oblastniki, prikazuje življenjsko pot anarhista, ki je z atentatom prišel na oblast, postal tiran, nazadnje pa je bil sam žrtev atentata. Tako na stara leta pristane v invalidskem vozičku in izkusi vso bedo in neumnost krvavih političnih bojev. Radijsko igro uvrščamo na program ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiser: Andrzej Mularczyk Prevajalka: Darja Dominkuš Dramaturg: Pavel Lužan Glasbani oblikovalki: Cvetka Bevc in Barbara Drzengelevska Tonski mojster: Miro Marinšek Ona – Stannia Boninsegna On – Ivo Ban Stari – Zlatko Šugman Dekličin glas – Tanja Žagar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1996.

Kratka radijska igra Kristijan Muck: Poročnik in kurat

V zaledju soške fronte teče kratek, a intenziven dialog med starejšim kuratom in mlajšim poročnikom. Njun pogovor odpira in zgošča številna teološka in eksistencialna vprašanja o Bogu, veri, odgovornosti, krivdi in odpuščanju. Obe glavni osebi pa sta ne glede na svoje intimne poglede na svet vpeti v vojaško hierarhijo in morata delovati v vojnih razmerah – to pa v njiju povzroča dvom in zato silno težo nadaljnjih odločitev. Radijsko igro uvrščamo na program ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiser: Zvone Šedlbauer Prirejevalec: Kristijan Muck Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poročnik – Rok Vihar Kurat – Marko Okorn Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija septembra 2010.

Radijska igra Gie Laenen: Tja in nazaj

Na potovanju tja mladi oče odpelje sina v mesto, da bi ga skril v katoliški internat za dečke, dokler se vojna ne bi končala, na potovanju nazaj pa odrasli sin pelje svojega postaranega očeta iz doma za ostarele nazaj domov. Preteklost in sedanjost v prepletenih zgodbah postaneta skupni tok, v katerem vojne zgodbe odražajo upanje in razočaranje obenem. Radijsko igro na program uvrščamo ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiserka: Irena Glonar Prevajalec: Jure Potokar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Otrok – Martin Petrovčič Oče – Pavle Ravnohrib Odrasli sin – Dare Valič Stari oče – Aleksander Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1992

Radijska igra Jaša Jenull: Nočna tarifa

V avtomobil mladega taksista vstopajo različni ljudje, ki imajo eno skupno točko – vsi bi bili radi nekje drugje. Ob prigodah in izpovedih strank pa si naposled tudi sam voznik postavi vprašanje o svojem obstojui in željah. Radijska igra poslušalca ob pomoči domiselne kombinacije glasbe, abstraktnih šumov in realnih zvokov popelje po nočnih ljubljanskih ulicah. Režiser, montažer in glasbeni oblikovalec: Jaša Jenull Dramaturg: Marko Bratuš Tonski mojster: Staš Janež Mentor: Aleš Jan Mrliški oglednik – Rok Matek Samo Lukaš – Akira Hasegawa Starec in Pojoči neznanec – Jaka Lah Študentka ekonomije – Ajda Toman Stari paranoik – Aleksander Tolmaier Mobilni najstnik – Marko Plantan Prvi mladenič – Matevž Biber Drugi mladenič – Jaša Jenull Tajni agent – Gregor Gruden Razgreti bonvivant – Marko Bratuš Samec – Gašper Jarni Starejša dama – Barbara Kukovec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2003.

Radijska igra Slobodan Šnajder: Nočni program

4. maja 1980 v neki tovarni ponoči stražarita pripadnika civilne zaščite: poklicni čuvaj in pravnik. Njuni dialogi, ki jih sproži Titova smrt, iz občutenih meditacij prerastejo v učinkovite in globoko pretresljive ekspresije o smrti kot najusodnejši postaji v človekovem življenju, hkrati pa osvetlijo njuno različno doživljanje življenja, njegovega smisla in nesmisla. Maks – Aleš Valič Franjo – Brane Grubar Glasova – Marko Okorn in Srečo Špik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1985

Verstva

Sledi večnosti Izkušnja misijona se dotakne prostovoljcev

POTA je program misijonskega prostovoljstva, ki deluje pod okriljem Katoliške mladine. Že 19 let v poletnih mesecih omogoča mladim prostovoljno delo v misijonih po vsem svetu. Namen programa je mladim ponuditi možnost za evangelizacijo in služenje bližnjemu. Kako prostovoljci doživljajo misijone, se povežejo s skupnostjo ter duhovno in osebnostno rastejo?

Bogoslužje Prenos maše z Brezij

Na šesto velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča Marija pomagaj na Brezjah. Mašuje frančiškan dr. Robert Bahčič. S petjem sodeluje zbor bazilike Marije Pomagaj, pri orglah je Marjeta Anderle.

Musica sacra Ob izvolitvi novega papeža - s spevom Tu es Petrus

»Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala,« so znamenite besede, s katerimi je Kristus poklical apostola Petra in ga določil za prvega voditelja Cerkve, ki jo je ustanovil prav s temi besedami. Ime Petrus pomeni skalo; ob nedavni izvolitvi papeža Leona XIV. zato tokrat vabljeni k poslušanju glasbenih del, ki so jih različni glasbeni ustvarjalci ustvarili po navdihu omenjenih Jezusovih besed.

Sedmi dan Duhodnevnik Marijana Arharja

Znani katoliški duhovnik in eksorcist, 5. maja 2017 umrli, Marijan Arhar je kot bogoslovec pisal posebni, duhovni dnevnik. Kot knjigo z naslovom »Duhodnevnik« ga je uredila psihologinja iz Skupnosti Emanuel Helena Reberc.

Sledi večnosti Matic Vidic o luči, ki je osmislila njegovo življenje

Matic Vidic je mož in oče, po izobrazbi profesor filozofije in univerzitetni diplomirani teolog. Ta študij je izbral, ker je že kot mladostnik doživljal težke življenjske preizkušnje. Matic je tudi specializant logoterapije in stalni diakon novomeške škofije. Z njim smo se pogovarjali o njegovi novi knjigi Smernik za smisel. Kako verovati, iskati duhovno globino, zdržati v ranljivosti in najti pogum? Kako ohranjati smisel v svetu, ki ga pogosto zaznamujeta hitrost in praznina?

Bogoslužje Prenos maše iz Vipave

Na četrto velikonočno nedeljo, nedeljo Dobrega pastirja, iz cerkve svetega Štefana v Vipavi neposredno prenašamo sveto mašo. Daroval jo bo župnik dr. Gabriel Kavčič, pevski zbor bo vodila Zvonka Starc, na orgle bo igrala Katja Poljšak.

Musica sacra Velikonočna glasba Giovannija Pierluigija da Palestrine

Letos mineva 500 let od skladateljevega rojstva. Medtem ko so bila dela njegovih sodobnikov, kot so Josquin des Pres Orlando di Lasso, Tomás Luis de Victoria in Thomas Tallis, za nekaj časa pozabljena, so Palestrinova ostala živa do današnjih dni. Njegove kompozicije pa so brezčasne tudi zaradi sakralne vsebine, saj se vseskozi izvajajo tudi pri liturgiji. Namenil jih je za vsa obdobja cerkvenega leta, tudi za velikonočni čas.

Sedmi dan Začetek poti papeža Leona XIV.

Ob izvolitvi novega papeža Leona XIV. se porajajo številna vprašanja. Je sicer dokaj znan znotraj Katoliške cerkve, a marsikdo se sprašuje, kakšen bo njegov pontifikat. V kolikšni meri bo sledil papežu Frančišku? V oddaji, pripravila sta jo Jasmina Bauman in Tomaž Gerden, smo za prve vtise ob njegovi izvolitvi vprašali mariborskega nadškofa in metropolita mag. Alojza Cvikla, celjskega škofa dr. Maksimiljana Matjaža in župnijskega upravitelja Župnije Sv. Peter pri Mariboru, Malečnik in predstojnika Katedre za cerkveno pravo na Teološki fakulteti dr. Sebastijana Valentana.

Sledi večnosti Novi papež Leon XIV.

Katoliška cerkev je dobila novega voditelja. Kardinali volilci so že po dnevu in pol izbrali 69-letnega ameriškega kardinala Roberta Francisa Prevosta za novega papeža. Izbral si je ime Leon in je štirinajsti po vrsti s tem imenom. Novi papež ni neznanka, res pa tudi, da ni spadal med glavne favorite. O novem prvem možu Katoliške cerkve se je Tomaž Gerden pogovarjal s škofom pomočnikom v ljubljanski nadškofiji dr. Antonom Jamnikom.

Sledi večnosti Marijanske pobožnosti v maju

Mesec maj je v Katoliški cerkvi posvečen Mariji. Njej so posvečene številne pobožnosti, med najbolj znanimi so šmarnice. V oddaji ponavljamo pogovor s teologom in zgodovinarjem, profesorjem na Teološki fakulteti dr. Bogdanom Kolarjem.

Bogoslužje Prenos maše z Brezij

Na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz Marijinega narodnega svetišča Marija pomagaj na Brezjah. Mašuje frančiškan dr. Robert Bahčič. Prenos svete maše iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča Marija pomagaj na Brezjah. Poje zbor bazilike Marije Pomagaj, na orgle igra Marjeta Anderle.

Literatura

Lirični utrinek Kaja Teržan: Misel o domovini

Kaja Teržan je letos objavila pripovedno delo Obračun, v Liričnem utrinku pa lahko slišite njeno pesem Misel o domovini, objavljeno v njeni tretji pesniški zbirki Nekoč bom imela čas. Interpretka Ana Urbanc. Posneto leta 2025.

Literarni nokturno Victor Hugo: Sara v kopeli

Francoski romantik Victor Hugo je najbolj znan kot prozaist, napisal je romane, kot so Notredamski zvonar, Nesrečniki in Človek, ki se smeje; zanimiva pa je tudi njegova poezija. Leta 1829 je izšla njegova pesniška zbirka z naslovom Pesmi o Jutrovem. Izbrali smo čutno Hugojevo pesem z naslovom Sara v kopeli. Prevod Marija Javoršek, interpretacija Tjaša Železnik, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Jure Culiberg, režija Ana Krauthaker. Posneto leta 2006. Redakcija Marko Golja, Staša Grahek.

Literarni večer Jennifer Clement: Vdova Basquiat in Molitve za ugrabljene

V Literarnem večeru se posvečamo ameriško-mehiški avtorici Jennifer Clement. Izšli so trije slovenski prevodi njenih del, biografija Vdova Basquiat leta 2014 pri LUD Šerpi (prevajalka Ana Pepelnik), roman Molitve za ugrabljene leta 2017 pri Sodobnosti International (prevajalka Dušanka Zabukovec), leta 2021 pa zbirka poezije Ledeni mož pri KUD festival Izrekanja (prevajalka Neža Vilhelm). Od leta 2015 do leta 2021 je bila predsednica organizacije PEN, ki je, tudi po njeni zaslugi, v tistem obdobju sprejela t. i. Ženski manifest. Avtorica scenarija je Dušanka Zabukovec, prevajalki Dušanka Zabukovec in Ana Pepelnik, režiserka Ana Krauthaker, interpretki Sara Dirnbek in Doroteja Nadrah, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strehar in Urban Gruden, urednici oddaje pa Staša Grahek in Petra Meterc. Leto nastanka: 2020.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 15/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki pripoveduje o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in tamkajšnjimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže odločilni vpliv zgodovinskih okoliščin na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Lirični utrinek Ksenija Jus: Nove skupnosti

Morda je pesnica, glasbenica in vokalistka Ksenija Jus napisala pesem Nove skupnosti z mislijo na uglasbitev in izvedbo. Za pesem, objavljeno v njeni pesniški zbirki Drevesa življenja, so značilni kratki verzi, kot da bi pesnica želela želela poudariti rezkost naslikanega sveta. Interpretka je Ana Urbanc. Produkcija leta 2025.

Literarni nokturno Kaja Teržan: Obračun

Kaja Teržan je odraščala v Škofji Loki in v Stockholmu. Njen pesniški prvenec Delta je izšel leta 2015 in bil nominiran za Veronikino nagrado. Leta 2018 je izšla njena druga pesniška zbirka Krog – nominirana je bila za nagrado kritiško sito in zanjo je pesnica prejela Jenkovo nagrado. Leta 2021 je Kaja Teržan objavila še tretjo zbirko pesmi Nekoč bom imela čas, Obračun pa je njeno prvo prozno delo, ki pa se mu pozna močan pesniški glas avtorice. Gre za družbenokritično delo, ki je obenem tudi izrazito osebnoizpovedno. Z dialogom z ribo, krapom, se pripovedovalka sooča z zunanjim svetom in s svojim notranjim doživljanjem, s strastmi in strahovi. Interpretka Tina Resman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto leta 2025.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 14/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta so na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začeli graditi Novo Gorico. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Lirični utrinek Brigita Krek: Maj

Z zbirko Uročena hiša (2018) je Brigita Krek dokazala, da je zanimiva pesnica in likovna ustvarjalka. In njena pesem Maj se utrne letnemu času primerno. Interpretka Tina Resman. Posneto leta 2025.

Literarni nokturno Lana Bastašić: Ujemi zajca

Lana Bastašić se je rodila v Zagrebu leta 1986. Končala je študij anglistike in komunikologije v Banjaluki ter zagovarjala magistrsko nalogo iz kulturologije na Fakulteti likovnih umetnosti v Beogradu. Do zdaj je izdala tri zbirke kratkih zgodb, knjigo zgodb za otroke, pesniško zbirko, roman in knjigo dnevniških zapisov. Za prvenec, roman Ujemi zajca, je prejela evropsko nagrado za književnost leta 2020 in mednarodno nagrado Latisana per il Nord-est leta 2021, knjiga pa je bila prevedena v kar 20 jezikov. Pripoved v obliki romana ceste govori o odraščanju in prijateljstvu dveh žensk v Bosni in Hercegovini, ki sta skupaj preživeli mladost, pozneje pa zaživeli povsem različni življenji. V Literarnem nokturnu predstavljamo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Dijane Matković, ki je leta 2021 izšel pri založbi Sanje. Prevajalka Dijana Matković, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Tina Resman, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica in mojster zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.

Literarni večer Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Zapiski iz mrtvega doma

Romana Zapiski iz mrtvega doma in Zapiski iz podtalja sta zgodnji in prelomni deli Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega – s prototipi junakov in poglavitnimi tematikami sta pozneje vplivali na njegove velike romane. Zapiski iz mrtvega doma so prva knjiga, ki govori o carski katorgi, Zapiski iz podtalja pa prvič ponazarjajo ruskega podtalnega človeka. Avtor scenarija Marjan Kovačevič Beltram, prevajalca Borut Kraševec (Zapiski iz mrtvega doma) in Janko Moder (Zapiski iz podtalja), dramski igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 13/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire ter se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zelo odločilen vpliv imajo zgodovinske okoliščine na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Evroradijski jazzovski orkester

Ob začetku Rostruma

17 min

Koncert ob 60-letnici Evroradijskega jazzovskega orkestra

111 min

Matjaž Mikuletič, Joliette Anžlovar & Jošt Lampret - intervju

53 min

Euroradio Jazz Orchestra 2023 - Litva

71 min

Euroradio Big Band 1997 - Ljubljana

32 min

Skladateljska tribuna Rostrum prvič v Ljubljani – "tribuna paradoksov, ki so sestavni del sodobne glasbe"

47 min

Neposredni prenosi

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Neposredni prenos Prastari veter zvoka v srcu Slovenije

Zvokovni preplet štirih sorodnih, aerofonih inštrumentov – orgel, orglic, koncertne harmonike in neadertalčeve piščali v izvedbah slovenske ljudske in sakralne glasbe. V cerkvi Marijinega Vnebovzetja na blejskem otoku so na koncertu, ki ga je Program Ars priredil v sodelovanju z Župnijo Bled, ob koncu 71. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum in v sklopu cikla Obiski kraljice v živo nastopili Miro Božič (orglice in tidldibab), Marko Hatlak (harmonika) in Polona Gantar (orgle). Spored: Miroslav Vilhar / prir. Polona Gantar: Po jezeru bliz’ Triglava Slavko Osterc: Pet skladb za orgle Miro Božič: Improvizacija na temo koralne Aleluje Stanko Premrl: Variacije na Lepa si, lepa si Roža Marija Marko Hatlak: Preludij Kamilo Mašek / prir. Polona Gantar: Otok bleški, kinč nebeški

Neposredni prenos Kako napisati filmsko glasbo, Družinski abonma Slovenske filharmonije 5

Ali ste vedeli, da je glasbo za prvi slovenski film posnel prav Orkester Slovenske filharmonije? Kaj pa je sploh uvodna špica v filmu? In kaj glavna tema ali tema glavnega igralca? Odgovore na ta in druga vprašanja o filmski glasbi so na sklepnem koncertu letošnje sezone Družinskega abonmaja Slovenske filharmonije razkrili Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Iztok Kocen in moderatorja Franci Krevh in Varja Močnik.

Neposredni prenos Simfonični orkester RTV Slovenija in violinist Rok Zaletel Černoš

Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigentka Catherine Larsen Maguire, violinist Rok Zaletel Černoš. Spored: Vito Žuraj: Api-danza macabra, Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za violino in orkester v e-molu op. 64, (dodatek) Manuel Ponce: Estrellita, Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu op. 64.

Neposredni prenos SOS 4 - Nagrajeni

Orkester Slovenske filharmonije Solist: Aleš Kacjan, didžeridu Program: Neville Hall, the flames rise … | plameni se dvigajo ... Helena Tulve, Sula | Odjuga Neville Hall, … to fade in green air | ... in zbledijo v zelenem zraku Francesco Filidei, Macchina per scoppiare Pagliacci | Stroj za razbijanje klovnov Henri Dutilleux, Simfonija št. 1 Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum je radijski forum in tekmovanje posnetkov novih del, ki je v sedmih desetletjih izpostavilo mnoge ključne osebnosti sodobne glasbe in mojstre glasbe 20. stoletja še v času, ko so si utirali pot k prepoznavnosti. Med priporočenimi in izbranimi deli na tribuni se vse pogosteje pojavljajo tudi skladatelji iz Slovenije, ki s tem pridobivajo ugled in podporo mednarodnega prostora. Med njimi je tudi Neville Hall, ki se bo predstavil z diptihom med seboj vsebinsko povezanih del, ob tem pa bomo slišali izbor kompozicij, izpostavljenih v dolgi zgodovini Rostruma.

Neposredni prenos Koncertni atelje DSS ob Mednarodni skladateljski tribuni Rostrum 2025

Luka JUHART - akordeon Ana BIRSA KRUŠEC - kljunaste flavte Igor VELŠE - pripovedovalec Bojana ŠALJIĆ PODEŠVA: Meditacija o bližini za akordeon in elektroniko Tilen LEBAR: Staticotion za akordeon, zvočni zapis in elektroniko v živo Luka JUHART: Unleashed za kljunasto flavto in akordeon Vinko GLOBOKAR: Vrnitev Odisejevega sina za akordeon Dogodek v okviru Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, ki v letu 2025 praznuje svojo 80. obletnico, bo del spremljevalnega programa Mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2025. Rostrum je tradicionalni forum (lani je praznoval 70. obletnico) in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki ga ob podpori sodelujočih javnih radiev prireja Mednarodni glasbeni svet; namenjen je ocenjevanju sodobne umetniške glasbe na radijskih valovih ter njeni promociji in izmenjavi med radijskimi postajami. Luka Juhart bo izvedel novo različico lastne skladbe Unleashed, ki je s sprostitvijo izjemne muzikantske energije navdušila delegate Rostruma leta 2018, skladbo Staticotion Tilna Lebarja, eno najbolje ocenjenih tako v mladi kot splošni kategoriji Rostruma 2021, in še eno uspešnico svojega repertoarja, Meditacijo o bližini Bojane Šaljić Podešva. Posebej zanimivo bo tudi Globokarjevo (uradno) zadnje delo, Vrnitev Odisejevega sina.

Jazz Ars All Stars Koncert ob 60-letnici Evroradijskega jazzovskega orkestra

Vse od leta 1965 jazzovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) vsako leto sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Vsakič z drugimi glasbeniki, dirigentom in programom, vsakič v drugi državi. Ob visokem jubileju, 60-letnici, je slovesni dogodek gostila Slovenija in z njo program Ars. 19 glasbenikov iz 15 evropskih držav je pod vodstvom dirigenta in avtorja vseh skladb Matjaža Mikuletiča nastopilo v Ljubljani (Cukrarna) in naslednji dan še v Zagrebu (klub Kontesa). Slovenske barve sta zastopala še basist Jošt Lampret in pevka Joliette Anžlovar. Avtor: Hugo Šekoranja

Neposredni prenos V etru pesem 3: Pesnikova ljubezen

Dobrodošli pri spremljanju odloženega prenosa tretjega koncerta cikla V etru pesem, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana. V Viteški dvorani ljubljanskih Križank sta 6. aprila 2025 nastopila priznana hrvaška umetnika, basbaritonist Krešimir Stražanac in pianist Krešimir Starčević. Izvedla sta najbolj znani ciklus samospevov Roberta Schumanna Pesnikova ljubezen, v drugem delu pa je bil na sporedu izbor samospevov, ki jih je napisal hrvaški skladatelj Blagoje Bersa.

Neposredni prenos SOS 3 - Odrešujoče

Orkester Slovenske filharmonije Solist: Thomas Jesatko, basbariton Recitatorja: Boris Ostan in Maks Dakskobler Program: Bernd Alois Zimmermann, Ich wandte mich und sah an alles Unrecht, das geschah unter der Sonne (Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem ) – ekleziastično dejanje Olivier Messiaen, Et exspecto resurrectionem mortuorum (In čakam na vstajenje mrtvih) »Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem: Glej, solze zatiranih in nimajo tolažnika, nasilje prihaja iz roke njihovih zatiralcev in nimajo tolažnika. Tedaj sem blagroval mrtve, ki so že davno umrli, bolj kakor žive, ki še živijo: bolj kakor oboje pa blagrujem tistega, ki ga še ni, ki ni videl hudega dogajanja, ki se godi pod soncem.« (Prd 4,1-3) In pričakujem vstajenje mrtvih.

Neposredni prenos Simfoniki, dirigent Ivan Hut in pianist Ivan Krpan

Šesti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Ivan Krpan (klavir) dirigent: Ivan Hut Matic Romih: The Card Players za komorni godalni orkester Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 1 v C-duru op. 15 (dodatek) Frédéric Chopin: Preludij op.28 št.15 Sergej Rahmaninov: Simfonija št. 2 v e-molu op. 27

Neposredni prenos Simfoniki na odprtju SGD z Ostercem in Lazarjem

Otvoritev 39. Slovenskih glasbenih dnevov Simfonični orkester RTV Slovenija Milko Lazar (elektronski instrumenti s tipkami) Luka Juhart (harmonika) dirigent: Uroš Lajovic Slavko Osterc: Maska rdeče smrti, baletna pantomima Milko Lazar: Ballet Imaginaire za harmoniko, lazaronator in orkester Milko Lazar: Moški z nožem, koncertna različica

Video

Jazz Ars All Stars Štěpánka Balcarová, Tomaž Gajšt, Ana Čop in Big Band RTV Slovenija

Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Achim Kirchmair & David Jarh Kvintet

Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Jazz Ars All Stars Blaž Trček BT4

Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.

Najbolj poslušano

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Glasovi svetov Hobbesov Leviatan, kontroverzna teorija o nujnosti absolutne oblasti

O enem najbolj znanih del politične filozofije, ki že skoraj 400 let vzbuja burne razprave o naravi človeka, družbe in politične oblasti

Podobe znanja Jaka Vodeb: Enega od možnih koncev vesolja lahko zdaj simuliramo s kvantnimi računalniki

Kako bi se utegnilo nekoč naše vesolje končati, je odprto vprašanje. Najpogosteje se domneva, da se bo širilo v neskončnost, dokler ne bi to raztezanje izničilo celo posameznih atomov. Po drugi teoriji bi se lahko začelo v nekem trenutku spet krčiti in se zaključiti v imploziji nekakšnega obratnega velikega poka. Možen pa je tudi scenarij, ki se mu reče razpad lažnega vakuma, v katerem bi vesolje povsem spremenilo svojo strukturo in vse, kar danes poznamo, bi izginilo z nastopom t. i. pravega vakuma. Kako bi se takšna sprememba utegnila zgoditi, je s pomočjo kvantnega računalnika kot prvi simuliral dr. Jaka Vodeb z odseka za kompleksne snovi Instituta "Jožef Stefan". S pomočjo verige kubitov je simuliral nastajanje mehurčkov pravega vakuma, kako poteka njegovo širjenje in interakcija med mehurčki. Kaj pravzaprav pomeni, da je naše vesolje v metastabilnem stanju, kaj je zlom lažnega vakuma in kako se danes lahko za tovrstne raziskave uporablja kvantne računalnike, je Jaka Vodeb pojasnil v Podobah znanja.

Ars humana "Nacije, ki se čutijo superiorne, se do žrtev obnašajo arogantno" – ob 80. obletnici druge svetovne vojne in 70. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe

Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne in 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe – dveh zgodovinskih dogodkov, ki sta močno zaznamovala Slovence v njihovem skupnem kulturnem prostoru. V pogovoru pod okriljem Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega sporeda ORF v Celovcu razmišljamo o manj znanih dejstvih in zapuščini, ki sta jih krojila omenjena dogodka, pa o tem, kako s preteklimi dogodki osvetliti današnje družbenopolitično dogajanje. O tem s sogovorniki – sodelujejo Peter Kovačič Peršin, dr. Jože Pirjevec in dr. Valentin Sima. Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945), foto: Wikipedija

Zborovski panoptikum Koncert Mešanega in Komornega pevskega zbora Akademije za glasbo

V oddaji predstavljamo izbrane posnetke s skupnega koncerta Mešanega in Komornega pevskega zbora Akademije za glasbo. V četrtek, 8. maja, sta nastopila v Dvorani Julija Betetta nastopila pod vodstvom različnih dirigentov.

Radijska igra Martin Johnson: Moj oče na dopustu

Vdovec in oče treh otrok se leta 2000 odpravi na potovanje s kolesom po poteh vzdolž irske obale, potem pa na poti skrivnostno izgine. Na osnovi treh razglednic, poslanih s potovanja, si mlajši sin Martin začrta pot, ki jo bo ubral in na njej poskusil najti svojega očeta. Švedski radijski dokumentarec so ustvarjalci sinhronizirali v slovenščino. Režiserja: Martin Johnson Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Prevajalec: Henrik Ciglič Tonski mojster (originalna švedska verzija): Fredrik Nilsson Tonska mojstrica (sinhronizirana verzij): Sonja Strenar Interpreti sinhroniziranega besedila – Matej Puc, Lara Janković, Danijel Malalan, Gašper Jarni, Aljaž Jovanović, Klemen Markovčič, Alen Jelen, Natalija Sinkovič, Ivan Lotrič, Renato Horvat Uredništvo igranega programa Posneto na švedskem radiu leta 2007 Sinhronizacija je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija novembra 2009.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 15/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki pripoveduje o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in tamkajšnjimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže odločilni vpliv zgodovinskih okoliščin na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Neposredni prenos Prastari veter zvoka v srcu Slovenije

Zvokovni preplet štirih sorodnih, aerofonih inštrumentov – orgel, orglic, koncertne harmonike in neadertalčeve piščali v izvedbah slovenske ljudske in sakralne glasbe. V cerkvi Marijinega Vnebovzetja na blejskem otoku so na koncertu, ki ga je Program Ars priredil v sodelovanju z Župnijo Bled, ob koncu 71. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum in v sklopu cikla Obiski kraljice v živo nastopili Miro Božič (orglice in tidldibab), Marko Hatlak (harmonika) in Polona Gantar (orgle). Spored: Miroslav Vilhar / prir. Polona Gantar: Po jezeru bliz’ Triglava Slavko Osterc: Pet skladb za orgle Miro Božič: Improvizacija na temo koralne Aleluje Stanko Premrl: Variacije na Lepa si, lepa si Roža Marija Marko Hatlak: Preludij Kamilo Mašek / prir. Polona Gantar: Otok bleški, kinč nebeški

Likovni odmevi Sta razstavi Zorana Mušiča v okviru EPK zadostili pričakovanjem?

''Prvič sem jih videl takoj po vojni. Griče, ki so me spominjali na gola trupla, na katerih ni več niti kože.'' Tako je podobnost med telesom in pokrajino opisal svetovno priznani slikar, grafik in risar Zoran Mušič, rojen 12. februarja 1909 v Bukovici, ki si je še posebej mesto v evropskem likovnem prostoru utrdil prav z ekspresivnimi podobami iz koncentracijskega taborišča Dachau. Ob seriji Nismo poslednji njegov izjemno bogat opus obsega še krajinske motive, portrete in zanj zelo značilne konjičke. Prav zaradi umetnikove veličine in dejstva, da so obe razstavi v okviru programa Evropske prestolnice kulture 2025, na gradu Štanjel Telesa pokrajin in na gradu Dobrovo Pokrajine teles, precej odmevno napovedovali, so se ob odprtju prve v javnosti pojavile kritike, da so mu namenili premalo prostora in da ni nekaterih ključnih del. Kuratorka dr. Nelida Nemec pa pravi, da je izbrala, kar se ji zdi pri Zoranu Mušiču najbolj bistveno predvsem v luči prepletanja telesa in pokrajine, zlivanja enega v drugo. Na pomen tega nas je umetnik sam opozarjal, doda Nemec, a smo bili v preteklosti premalo pozorni. Kakorkoli, z dvema razstavama v okviru EPK 2025 se Zoran Mušič simbolično vrača v domače kraje, na Kras in v Brda. Ob tem velja poudariti, da se tretja soba na razstavi v Štanjelu ne končna – nadaljuje se na gradu Dobrovo, zato bi bilo dobro, da bi si obiskovalci ogledali obe razstavi. Še eno pa pripravljajo čez mejo v palači Attems v Gorici. Dr. Nelida Nemec je pripravila tudi monografijo.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 13/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire ter se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zelo odločilen vpliv imajo zgodovinske okoliščine na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 14/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta so na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začeli graditi Novo Gorico. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt