Ars aktualno Slovenska dokumentarna pomlad v Slovenski kinoteki

V Slovenski kinoteki je še do nedelje, 12. aprila, na sporedu cikel filmov, ki so ga poimenovali Slovenska dokumentarna pomlad. V njem so zbrali filme, ki so v zadnjih letih zaznamovali domačo dokumentarno produkcijo. Program ponuja priložnost, da jih ponovno vidimo na velikem platnu – in hkrati razmislek o tem, kako se slovenski dokumentarec danes umešča v širši filmski prostor. O izboru in njegovem kontekstu se je z urednikom filmskega programa v Slovenski kinoteki Igorjem Prasslom pogovarjala Tina Poglajen.

Ars aktualno Mojster črne barve Sandi Červek je prejel Jakopičevo nagrado za življenjsko delo

Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov je v sodelovanju z Moderno galerijo sinoči tam podelila letošnje državne nagrade Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost. Jakopičevo nagrado za življenjsko delo je prejel akademski slikar Sandi Červek, katerega opus izrazito zaznamuje črna barva. Za izjemne dosežke so se poklonili umetniku Vadimu Fiškinu, priznanje pa je šlo v roke Helene Tahir.

Ars aktualno V mariborski Univerzitetni knjižnici je na ogled razstava o zgodovini revije za kulturo in humanistiko Dialogi

Revija Dialogi je v Mariboru izhajala kar 61 let. Zaradi večletnega zmanjševanja javnih sredstev in redkih humanističnih piscev je publikacija konec lanskega leta prenehala izhajati. Razstava ponuja vpogled v pomembno dediščino edine humanistične revije v Mariboru, ki je več desetletij prinašala kritične premisleke o aktualnem družbenem in kulturnem dogajanju v Sloveniji.

Ars aktualno Čas je prostor – Kosovel v odnosu do kvantne fizike

Ob stoletnici smrti Srečka Kosovela je v zbirki Novi pristopi pred dnevi izšlo novo delo kosovelologa dr. Janeza Vrečka, ki nosi naslov Čas je prostor. Vrečko se v študiji posveča do zdaj neznani razsežnosti Kosovelovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in porajajočo se kvantno fiziko. Kosovelovo novo razumevanje človeka je s slednjim tesno povezano, trdi raziskovalec.

Ars aktualno Novi film Gora Rocka Mirana Zupaniča

Po dokumentarcu Sarajevo safari, v katerem je tematiziral nepredstavljiv safari na ljudi, ki se je dogajal med obleganjem Sarajeva v letih 1992 do 1996, je Miran Zupanič zdaj posnel film z izjemno pozitivno vsebino. Gora Rocka prikaže festival, ki ga bodo na Šentviški planoti pri Tolminu letos poleti priredili že 22ič. Vse temelji na prostovoljnem delu organizatorjev in drugih, ki pomagajo pri realizaciji festivala, tako da gre vsako leto izkupiček od vstopnic v dobrodelne namene. V filmu je veliko utrinkov nastopov glasbenih skupin – Magnifica, Big Foot Mama, Vlado Kreslin in drugih –, v ospredju pa je vse okrog glasbe same: organizatorji, prostovoljci, občinstvo. Film je bil preteklo soboto premierno prikazan v Cankarjevem domu v Ljubljani v okviru projekta Naši filmi doma.

Ars aktualno Premiera filma Ko pridem ven Metoda Pevca

Za zidovi osrednjega slovenskega zapora na Dobu se je leto in pol odvijal terapevtski proces psihodrame, v okviru katerega je skupina obsojencev s psihiatrom Vladimirjem Miloševićem razmišljala o izvorih svojih kriminalnih dejanj, predvsem pa o tem, kako bodo živeli, ko se bo zaporna kazen za njih končala. Delavnice psihodrame je s filmom beležil Metod Pevec in tako posnel filmsko pripoved, ki gledalcem in gledalkam na izrazito intimen način približa tovrstne procese rehabilitacije.

Ars aktualno Philippe Sands - odvetnik, profesor mednarodnega prava, zagovornik človekovih pravic in pisatelj na Fabuli

Po mesecu dni se je prejšnji ponedeljek v Cankarjevem domu v Ljubljani končal Festival literature sveta – Fabula, ki je letos potekal pod naslovom (so)odgovorni. Gost zadnjega večera je bil Philippe Sands: odvetnik, profesor mednarodnega prava, zagovornik človekovih pravic in pisatelj. Pri Založbi Beletrina je prav zdaj izšla Sandsova knjiga Vrnitev v Lemberg v prevodu Marka Košana – v izvirniku je z naslovom East-West Street izšla leta 2016.

Ars aktualno Razstava Jedka Palestina

V Galeriji Škuc v Ljubljani odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran. Pod naslovom Jedka Palestina bodo predstavljena njena dela zadnjih desetih let. Samira Badran se s temo izraelske zasedbe Palestine v svojem umetniškem delu ukvarja že vse življenje in opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Ob razstavi, ki bo na ogled do 3. maja, bodo potekali tudi javni dogodki vodstev, branja poezije palestinskih avtoric in avtorjev ter delavnica brezmejnega kvačkanja.

Ars aktualno Tihi pogled na Ars, radio skozi objektiv Klavdija Slubana

Eno od poslanstev Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars, je, da predstavlja umetnike in njihovo delo. Tu in tam pa se zgodi tudi nasprotno. Priznani francoski fotograf slovenskih korenin Klavdij Sluban se je namreč odločil, da pripravi fotografsko serijo o Arsu. Kot pravi sam, mu je ta radio zelo blizu, je njegov prijatelj. Z analognim fotoaparatom je beležil skrite procese radijskega ustvarjanja, prve sadove pa razkriva razstava Tihi pogled na Ars, ki si jo lahko ogledamo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. S Klavdijem Slubanom in odgovorno urednico Tretjega programa Ingrid Kovač Brus se je pogovarjal Žiga Bratoš.

Ars aktualno Slikarska dirka v Galeriji Vžigalica

Če te dni vstopite v Galerijo Vžigalica v Ljubljani, se lahko udeležite prav posebne dirke – s slikami. Tam je namreč na ogled razstava Slikarska dirka, za katero stoji anonimni umetniški trio CANEMORTO, znan po projektih, ki združujejo humor, ironijo in participacijo obiskovalcev. Namesto klasičnega ogleda se tu znajdemo sredi dirkališča: po tračnicah, speljanih skozi razstavni prostor, lahko z daljinskimi upravljalniki premikamo slike, kadar pa je tam trio, pa obiskovalce spodbuja in nadzoruje. Kuratorja razstave sta Jani Pirnat in Antonio Grulli, s katerim smo se pogovarjali.

Ars aktualno Koncert violončelistke Maruše Turjak Bogataj in violinista Matjaža Bogataja v Komornem studiu

Prispevek o radijskem koncertu v Komornem studiu: duo Bogataj: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj izvajata skladbe za violino in violončelo Reinholda Glièra, Bele Bartoka, Rebecce Clarke, Jörga Widmanna, Jessie Montgomery in Matije Krečiča.

Kulturna panorama Sandi Červek je prejemnik Jakopičeve nagrade za življenjsko delo

Podelili so nagrade in priznanja Riharda Jakopiča. Nagrado za življenjsko delo je prejel akademski slikar Sandi Červek. V ptujski Mestni galeriji je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom "Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije". V Galeriji Vžigalica v Ljubljani se obiskovalci lahko zabavajo ob razstavi skupine Canemorto: Slikarska dirka. V ljubljanski Galeriji Kresija so odprli razstavo Izvor prihodnosti – o 50-ih letih razvoja umetne inteligence v Sloveniji. V ponedeljek se začenja 58. mednarodno srečanje PEN na Bledu. V nekdanjih konjušnicah gradu Miramar v Trstu pa je mogoče videti egipčansko zbirko nadvojvode Maksimilijana Habsburškega, ki je dal znameniti grad tudi postaviti.

Naši umetniki pred mikrofonom Metod Pevec, režiser dokumentarca Ko pridem ven: "Za kriminalno identiteto ni kriva usoda, ampak pravzaprav družba, v kateri živimo."

Metod Pevec je večkrat nagrajen režiser igranih in dokumentarnih filmov, poznamo ga po filmih, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk in drugi. Metod Pevec se je tokrat s kamero namenil za zidove slovenskega zapora na Dobu in je ob pomoči psihiatra Vladimirja Miloševića s skupino tamkajšnjih obsojencev leto in pol snemal terapevtski proces psihodrame. Iz posnetega je nastal film Ko pridem ven, ki gledalcem ponuja redek vpogled v notranje življenje obsojencev in premišljuje o izvorih kriminalnih dejanj, pa tudi o ustrezni rehabilitaciji, ki bi morala spremljati kazni. Z režiserjem se je ob ljubljanski premieri filma, ki je jeseni na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado občinstva, pogovarjala Petra Meterc.

Svet kulture Krst pri Savici v stripu; arheološke najdbe iz obdobja med 8. in 4. stoletjem pr.n.št.; O izgubljenem osličku

»Krst pri Savici Franceta Prešerna je eno največkrat razlaganih, predelanih in branih besedil v slovenski književnosti. Lahko bi celo rekli, da je poleg Cankarjevih Hlapcev eno ključnih besedil za (samo)razumevanje Slovencev...« Tako med drugim Aljoša Harlamov v spremni besedi k stripu Krst pri Savici, ki je v besedni interpretaciji Boštjana Gorenca - Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča, izšel v zbirki Veliki slovenski epi pri zavodu Škrateljc. V Dolenjskem muzeju nocoj odpirajo razstavo, na kateri bodo predstavili arheološko gradivo Knežje gomile 66, ki je bilo izkopano leta 2018 na Kapiteljski njivi v Novem mestu in pred kratkim restavrirano. Abonma Tutti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ponuja enega glavnih koncertov tekoče sezone. Ogledali smo si tudi premiero lutkovne uprizoritve za najmlajše O izgubljenem osličku v Lutkovnem gledališču Ljubljana.

Likovni odmevi Sandi Červek - Potovanje svetlobe v popolno temo in nazaj

Spreminjajoči se, živi zemljevid svetlobe - tako Sandi Červek razume svoje slike, o katerih lahko preberemo tudi, da zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem. "Z najbolj zahtevno samoomejitvijo na uporabo ene same barve je ustvaril navdušujoč obsežen opus nefiguralnih podob, ki se v ničemer ne ponavljajo, ampak slikarsko pronicajo v prostore kozmičnih in duhovnih razsežnosti" pa piše v utemeljitvi nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko dela, ki jo je prejel letos. Umetnik je leta 2021 prejel nagrado Prešernovega sklada, tedaj je nastal tudi pogovor o njegovem delu.

Gremo v kino Zemljo krast, Dva tožilca, Gluha in Slovenska dokumentarna pomlad

Z režiserjem Žigo Vircem in scenaristko Izo Strehar se pogovarjamo o nastajanju filma Zemljo krast, ki prihodnji teden prihaja v slovenske kine. Poleg tega se poglabljamo v novi film ukrajinskega režiserja Sergeja Loznice Dva tožilca, postavljen v 30. leta prejšnjega stoletja v Sovjetsko zvezo, in v intimno družinsko filmsko pripoved Gluha španske režiserke Eve Libertad. Poročamo tudi o Slovenski dokumentarni pomladi, v okviru katere si lahko do konca tedna v Slovenski kinoteki ogledate deset del iz zakladnice domače dokumentarne produkcije.

Podobe znanja Blaž Zabel: Homer pravzaprav ne pripada nobenemu specifičnemu kraju ali prostoru

V pogovoru s filozofom in komparativistom preverjamo, kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Iliada in Odiseja pa mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?

Svet kulture Muzej na meji

V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor se z najnovejšimi deli predstavljajo tri mariborske umetnice, nagrajenke z lanske skupinske društvene razstave – kiparka Katja Majer ter slikarki Natalija Črnčec in Slađana Matić Trstenjak. Goriški muzej pa je v okviru projekta Muzejske točke – Muzej na meji postavil novo multimedijsko razstavo o življenju ob državni meji, ki je leta 1947 razdelila ozemlje Goriške.

Razgledi in razmisleki Darian Leader: "Čeprav imajo ljudje pogosto odpor do nadzora, hkrati obstaja tudi želja, da bi bili videni."

Gost teoretskega dela programa Festivala literature sveta – Fabula je bil tudi britanski psihoanalitik Darian Leader. Pri založbi Analecta je v prevodu Boštjana Nedoha izšla ena izmed knjig Leaderjevega bogatega opusa Kraja Mone Lize: Kaj nam umetnost preprečuje videti?. To je za zdaj tudi Leaderjevo edino prevedeno delo v slovenščino. V njem se avtor posveča resničnemu zgodovinskemu dogodku. Leta 1911 je iz Louvra, največjega muzeja v Franciji, izginila slavna slika Leonarda da Vincija – Mona Liza. Leaderja je bolj kot sama kraja pritegnil odziv množice – prazno mesto izginule Mone Lize je nenadoma obiskalo več tisoč obiskovalcev več kot prej, ko je slika tam še visela. Ko so Mono Lizo navsezadnje našli in vrnili v muzej, pa so številni začeli dvomiti o njeni avtentičnosti. Čeprav je avtor knjigo prvič izdal že leta 2002, so teme, ki jih odpira, še vedno zanimive za današnji čas, avtor pa jih tudi nadaljuje in razvija v svojih novejših delih. Dariana Leaderja je pred mikrofon povabila Urška Savič. Bere Aleksander Golja, ton in montaža Maks Pust.

Svet kulture Kosovel in kvantna fizika, zgodovina humanistične revije Dialogi, festival Sonica

Edina mariborska humanistična revija, Dialogi, je šest desetletij kritično premišljala aktualno družbeno in kulturno dogajanje v Sloveniji, konec lanskega leta pa je zaradi večletnega zmanjševanja javnih sredstev in redkih humanističnih piscev dočakala svoj konec. V mariborski Univerzitetni knjižnici si zdaj lahko ogledamo razstavo o njeni zgodovini. Mi tudi o novem delu kosovelologa dr. Janeza Vrečka Čas je prostor, ki v središče postavi do zdaj neznano razsežnost pesnikovega opusa v odnosu do newtonovske fizike ob soočenju z Einsteinovimi dognanji in kvantno fiziko. In še nekaj o Festivalu elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti Sonica.

Literarna matineja Dr. Andreja Rihter: "Imeli smo zelo veliko predstavitev na tujih sejmih, kar nam je dajalo zagon"

Med 14. in 16. aprilom bo v Ljubljani, Mariboru in Celju potekal Festival slovanskih književnosti. Gre za peto izvedbo dogodka, ki ga organizira Forum slovanskih kultur. Letos bo posvečen 20. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov. Zbirka je v dvajsetih letih obstoja povezala sedem založniških hiš, vključila pa kar 108 avtorjev in 60 prevajalcev. Festival bo gostil osem priznanih sodobnih avtorjev, program pa vključuje pogovore, javna branja in srečanja, posvečena sodobni slovanski književnosti, prevajanju in kulturnemu sodelovanju. O zbirki Sto slovanskih romanov in festivalu v nadaljevanju razmišljamo z vodjo projektov Foruma slovanskih kultur, Matejo Jančar in direktorico Foruma slovanskih kultur, dr. Andrejo Rihter.

Glasovi svetov Gastarbajterji in njihovi predhodniki - zgodovina slovenskih migracij v Nemčijo

Izseljevanje Slovencev v Nemčijo je na našem prostoru že desetletja tako močno prisotno, da verjetno tako rekoč vsakdo od nas pozna nekoga, ki je vsaj v določenem obdobju svojega življenja delal in živel v tej gospodarsko bolj razviti evropski državi. »Gastarbajterji«, ki so od konca šestdesetih let iz celotne Jugoslavije hodili delat v Nemčijo, so v naši družbi postali celo tako prisoten fenomen, da to nemško besedo danes uporabljamo kar za vsakega delavca na začasnem delu v tujini, vsaj kadar ta opravlja bolj fizična ali slabše plačana dela. Čeprav so verjetno prav v socialistični Jugoslaviji doživele višek, pa delovne migracije Slovencev v Nemčijo segajo že precej dlje v zgodovino, vsaj v konec 19. stoletja, ko so naši sorojaki polnili rudnike Porurja. V tokratnih Glasovih svetov se bomo skozi zgodovino slovenskih migracij v Nemčijo sprehodili ob delu nemškega zgodovinarja Rolfa Wörsdörferja, Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja": Migracije Slovencev v Nemčijo v 19. in 20. stoletju, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšlo pri založbi Sophia v sodelovanju z založbo ZRC. O tem, kakšno je bilo življenje naših rojakov v porurskih rudnikih, kdo se je v Nemčijo preseljeval po drugi svetovni vojni in kakšna je bila jugoslovanska gasterbajtarska priseljenska izkušnja bomo govorili z dr. Marino Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Oddajo je pripavila Alja Zore. foto: Izsek iz naslovnice knjige Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja"

Obiski kraljice Faust Petra Ebna

Češki skladatelj Petr Eben je svojo obsežno skladbo Faust napisal po motivih drame Johanna Wolfganga von Goetheja. Leta 1976, ob 200-letnici gledališča Burgteater na Dunaju, je dobil naročilo, naj napiše glasbo za scensko uprizoritev Fausta. Scensko glasbo je pozneje sam priredil tudi za orgle. Orgelski cikel ima devet stavkov, vsak predstavlja določen prizor v drami, pa tudi skladateljevo osebno interpretacijo tega dela.

Musica noster amor Simfoniki WDR iz Kölna, Bruce Liu in Axel Kober v Wuppertalu

Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna je 15. maja lani nastopil na Klavirskem festivalu Ruhr, in sicer v Zgodovinski mestni dvorani v Wuppertalu, mestu v nemškem Porurju, ki leži med Essnom na severu, Düsseldorfom na zahodu in Kölnom na jugu. Na koncertu je Simfonike WDR iz Kölna vodil Axel Kober, ki je od leta 2009 glasbeni direktor Nemške opere na Renu. Vsefrancoski program se je začel s suito Pelleas in Melisanda, op. 80 Gabriela Fauréja, za njo je zazvenel Ravelov Klavirski koncert v G-duru, v katerem je kot solist nastopil kanadski pianist Bruce Liu, program pa je zaokrožila Simfonija v d-molu, op. 48 Césarja Francka, ki sodi med temeljna dela francoskega romantičnega simfonizma.

Nedeljsko operno popoldne Operna muza

... prinaša dela Bacha, Händla, Alagne, Poulenca, Čajkovskega, Rossinija, Delibesa in Verdija.

Sobotni operni večer Alban Berg: Vojček v neposrednem prenosu z Dunaja

Mračna tragedija, ki negotovo plava med svetom resničnosti in svetom podzavesti.

Sobotni koncert Chloe Hanslip in Danny Driver z glasbo Regerja, Pärta in Brahmsa v Londonu

Violinistka Chloe Hanslip in pianist Danny Driver sta 3. novembra lani nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. Mednarodno priznana britanska glasbenika sta se tam predstavila v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov »The Lunchtime Concerts« in za uvod izvedla Suito v starem slogu, op. 93 Maxa Regerja. Sledila je skladba Fratres Arva Pärta v leta 1980 nastali različici za violino in klavir, spored pa je zaokrožila Violinska sonata št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa. Brahms jo je ustvarjal v poletnih mesecih od 1886 do 1888, ki jih je preživljal v idilični okolici švicarskega jezera Thun.

Oddaljeni zvočni svetovi Zelenortski otoki

Zelenortske otoke so pomorščaki odkrili v 15. stoletju. Zaradi svoje lege zahodno od najbolj zahodne točke v Afriki so hitro postali pomembna trgovska postaja, najprej za trgovino s sužnji, pozneje pa tudi z industrijskim blagom, rumom in tkaninami za afriške sužnje, slonovino ter zlatom. Prebivalci otokov so potomci Afričanov in evropskih priseljencev različnega izvora, zato je tudi kultura in z njo glasba, ki jo poslušamo, predvsem mešanica afriških in evropskih kultur.

Zborovski panoptikum Oktet Deseti brat

V Ljubljani delujoči oktet Deseti brat letos praznuje že 45 let obstoja. Ob tej priložnosti člani zasedbe pripravljajo slavnostni koncert. Ta bo v petek, 17. aprila 2026, v Narodni galeriji v Ljubljani. V današnji smo ob starejših posnetkih prepletli pogovor s kar tremi člani zasedbe – vabljeni k poslušanju in obisku koncerta.

Zborovski koncert O ljubezni

Vabimo vas k spremljanju koncerta Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Kriste Audere. Posnetek je nastal februarja letos v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujela dela, ki opevajo ljubezen: Zaročenka sanja Torbjørna Dyruda, Štirje spevi za dvojni zbor, op. 141 Roberta Schumanna, Lep poljub Louisa Andriessena in Štiri pesmi o ljubezni Svena-Davida Sandströma.

Recital Godalni kvartet Vertavo s pianistom Paulom Lewisom in kontrabasistom Timom Gibbsom

V ospredju bo tokrat godalni kvartet Vertavo, ki ga je priznani britanski tedenski časopis The Sunday Times pohvalil zaradi strasti in jasnosti, intelekta in čustev, ki jih izraža pri muziciranju. Zasedba, ki je pred dvema letoma praznovala svojo 40-letnico delovanja, bo koncert začela s »Stavkom za godalni kvartet v c-molu, D. 703« Franza Schuberta. V nadaljevanju pa se bosta zasedbi pridružila še pianist Paul Lewis in kontrabasist Tim Gibbs, in sicer v »Koncertu za klavir št. 1« Ludwiga van Beethovna. Seveda ne bomo slišali izvirne različice, pač pa priredbo iz leta 1881, ki jo je pripravil Vinzenz Lachner.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Risto Savin – Matija Gubec

Zaradi krajšega časovnega okvira oddaje bomo poslušali tretje, četrto in peto dejanje opere Matija Gubec Rista Savina, ki smo jih posneli 22. oktobra leta 1962 v Slovenski filharmoniji. Skladatelj je libreto v nemščini napisal sam, prevedel pa ga je Fran Roš. Vokalne soliste sta spremljala Komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Rada Simonitija.

Skladatelj tedna Krzysztof Penderecki, 5. del

Pasijon po Luki Krzysztofa Pendereckega je po mnenju velike večine njegovo najboljše delo. Nastalo je v prvi polovici šestdesetih let, v obdobju, ko se je mladi Poljak še vzpenjal na prestol svetovne glasbene avantgarde.

Jazz Ars Skladatelj, aranžer dirigent in pianist Mike Westbrook – ob 90-letnici rojstva

Oddajo namenjamo skladatelju, dirigentu, aranžerju, pianistu, vokalistu Miku Westbrooku, ki letos praznuje devetdeseti rojstni dan. Na njegovo ustvarjanje so najbolj vplivali skladatelja Kurt Weill in Duke Ellington ter pesnik William Blake. Med zgodnjimi sodelavci so bili John Surman, Mike Osborne in Harry Miller. Njegove zasedbe so štele od deset pa vse do trideset glasbenikov. Westbrook je veliko pisal tudi za gledališče in soustvarjal kabaretske predstave. Njegova najbolj tesna sodelavka je pevka in njegova soproga Kate Westbrook. Že od nekdaj mu je bila izziv poezija.

Tretje uho Štěpánka Balcarová - Emotions

Vodilna češka jazzistka mlajše generacije je komponistka, trobentačica in dirigentka. V okviru cikla Jazz Ars All Stars bo v ljubljanski Kazini 17. aprila vodila koncert Big banda KGBL. Njena plošča z naslovom Emotions prinaša skladbe za naslovi: Trust (Zaupanje) Anticipation (Pričakovanje) Surprise (Presenečenje) Anger (Jeza) Fear (Strah) Disgust (Gnus) Joy (Veselje) Sadness (Žalost)

Jazzovska jutranjica Jazzovska jutranjica

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Jazz avenija Pevec Andy Bey – spominska oddaja

Oddajo smo namenili pevcu Andyju Beyu, ki je umrl 26. aprila lani, star 85 let. Sloviti ameriški pevec in pianist s prijetnim baritonom je imel res ogromen razpon vokala – kar štiri oktave.

Samo muzika Big Band RTV Slovenija 80 (9) – dirigent Milko Lazar

V ponovitvi devete oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pihalec, pianist, skladatelj in aranžer Milko Lazar.

Jazz Ars Allen Ginsberg, Robert Creeley in Frank O'Hara v jazzu

Literarno-glasbeno oddajo bomo namenili trem ameriškim pesnikom, ki so odločilno zaznamovali literaturo 20. stoletja. Allen Ginsberg, Robert Creeley in Frank O`Hara so bili rojeni leta 1926, letos torej zaznamujemo stoletnico njihovega rojstva.

Orkestralni jazz Dave Holland - Overtime (2002)

Dobršen del plošče predstavlja Hollandova suita, ki je nastala po naročilu Montereyskega jazz festivala in se imenuje The Monterey Suite. Gre za daljšo, tridelno kompozicijo, od katere bomo predvajali prva dva stavka.

Jazz avenija Kitarist, pianist in skladatelj Ralph Towner – in memoriam

Oddajo bomo namenili glasbi in skladbam kitarista Ralpha Townerja, enega redkih jazzovskih glasbenikov, ki se je vso svojo kariero posvečal akustični kitari. Za vedno nas je zapustil 17. januarja, star 85 let. Ralph Towner je bil plodovit avtor in pravi multiinstrumentalist, ob 6- in 12-strunski kitari je obvladal tudi klavir, francoski rog, trobento ter različna tolkala in klaviature.

Jazz Ars Pianist Hal Galper – in memoriam

Pianist Hal Galper je v svojem igranju – predvsem v formatu tria – razvil poseben t. i. rubato slog igranja klavirja, kar je soigra melodičnega liricizma na klavirju in ritmičnega presenečenja na kontrabasu in bobnih v maniri bebopa. Galper je bil tudi zelo nadarjen jazzovski pedagog: bil je med ustanovitelji pomembne glasbene ustanove New School of Jazz and Contemporary Music v New Yorku. Je tudi avtor prve interaktivne elektronske knjige s tristo glasbenimi primeri.

Tretje uho Robert Jukič - We All Bleed

Že enaindvajsetega Jukičeva avtorska plošča prinaša dvajset avtorskih skladb.

Jazzovska jutranjica Nove plošče domačih in tujih jazzistov

Nina Strnad: Krog in krog (Strnad) Robert Jukič: Prologue (Jukič) Jadranka Juras: Dva črna vrana (Stanisavljević/Pihler) Jure Pukl: Doubtless (Pukl) Kenny Barron/Kurt Elling: In The Slow Lane (Barron) Eddie Daniels: Outubro (Nascimento) Jon Batiste: Lonely Avenue (Newman) Abdullah Ibrahim: Balance (Ibrahim) Rufus Reid: Celebration (Reid) Oscar Peterson: Tin Tin Deo (Gillespie) Pat Metheny: We Live Here (Metheny)

Kratka radijska igra Leif Panduro: Nočna vožnja

V nenavadni nočni vožnji kot svojevrstni metafori o življenju sopotnik nima nobenega vpliva na divjanje neznanega voznika, ki se v svoji gostobesednosti giblje med cinizmom in življenjsko modrostjo. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Franc Burgar Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Marko – Slavko Cerjak Voznik – Branko Grubar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998

Radijska igra Simona Hamer: Naša

Monološka slušna miniatura izriše ključne biografske odtenke aktivistke, tolmačke in uradnice Vide Pregarc. V notranjem dialogu potujemo skozi pokrajino dogodkov in impresij, ki so ostali na spominskem situ mlade ženske. Od nasilja in zlorab prek zaslišanj do občutij pred strelskim vodom. Radijska igra kot odblesk življenja, ki se posamezniku odvrti, ko je konec neizogiben in čisto blizu, etične vrednote pa presežejo lastno življenje. Skozi monološko pripoved je le z enim samim glasom ustvarjen relief več glasov – od komentarja, vključenih didaskalij, govora v položaju do notranjih izpraševanj v trenutku, ko človek že prehaja v eter. Igra je pospremljena s pogovorom Janje Rebolj z dr. Blažem Vurnikom, sicer avtorjem razstave 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno, tudi o tem, kako danes doživljamo zgodovino in ali lahko v dediščini preteklosti najdemo moč za spoprijemanje s sedanjostjo. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Vida Pregarc – Mila Peršin. Koprodukcija Uredništva igranega programa in Zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestni muzej Ljubljana Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2026.

Radijska igra Erhard Schmied: Žrtvovanje kmeta

Sodobna politična satira razkriva mehanizme na eni strani cinične, na drugi pa paranoične narave oblasti v tako imenovanih zahodnih demokracijah. Vse se začne z običajno partijo šaha dveh evropskih politikov, ki pa se razraste v politični škandal usodne razsežnosti. Radijsko igro smo posvetili dramski igralki Mojci Funkl, članici Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je letošnja prejemnica igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Mojca Kranjc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Novinarka – Mojca Funkl Münckmeyer – Tomaž Gubenšek Vratar – Tone Gogala Zvezni kancler – Zlatko Šugman Kanclerjeva soproga – Maja Šugman Koalicijski partner – Evgen Car Nathalie – Iva Krajnc Bagola DeVille – Zvone Hribar Snowden – Uroš Smolej Prime Minister – Ivo Ban Oče – Dare Valič Sin – Blaž Valič Voditeljica TV-dnevnika – Nataša Bolčina Žgavec Priča časa prof. Marx – Aleksander Valič Hartmann – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 13

Radijski cikel predstavlja dvajset prizorov iz treh epov, ki se navezujejo na trojansko vojno: Homerjevih epov Iliada in Odiseja ter Vergilijevega epa Eneida. Trinajsti del cikla z naslovom ''Jutri zarana pa gremo na ladjah spet v morske širjave ...'' združuje odlomke iz X., XI. in XII. speva Odiseje, večinoma po prevodu Antona Sovreta. Odlomka s Sirenami ter Skilo in Karibdo pa sta bila objavljena v novem prevodu Kajetana Gantarja. Režiser: Jože Valentič Prevajalca: Anton Sovre in Kajetan Gantar Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Hektor – Milan Štefe Aias – Zoran More Ahil – Borut Veselko Patroklos – Jožef Ropoša Apolon – Boris Kerč Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila l995

Kratka radijska igra François Rabelais (prir. Pavel Lužan): Moč posta

Motivno in jezikovno sočno besedilo govori o postu in spopadu Pantagruelove druščine z njim na Otoku cokel, kjer gospodarijo frančiškani. Režiser: Gregor Tozon Prevajalec: Branko Madžarevič Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Rabelais – Brane Grubar Gostolevek – Zvone Hribar Pantagruel – Slavko Cerjak Panurg – Željko Hrs Janž – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2004

Kratka radijska igra Eva Stražar, Urban Kunatrič: Žetev in kletev – 3 – Doba ljudi

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V tretjem delu spoznamo ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020

Radijska igra Lučka Neža Peterlin: Jagnje - živa izvedba na 56. Tednu slovenske drame

Živa izvedba snuje na prizorih, ki označujejo prvi del cikla – zime in začetek pomladi. Izziv izvedbe je vrnitev k zaznavanju (tihe) narave, ki ne potrebuje antropocentirčnih pojasnjevanj in osmišljanj. Posnetek je nastal v Stolpu Škrlovec v Kranju kot del dodatnega programa 56. festivala Teden slovenske drame. Režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Tehnična asistenta: Martin Florjančič, Liam Samsa Avtorica izvirne glasbe: Ida Hiršenfelder Fonetičarka: Suzana Köstner Pri živi izvedbi v Kranju so sodelovali še: Oblikovalec luči: Juš Zidar Lučni tehnik: Bojan Hudernik Tonski tehnik: Robert Obed Scenski tehnik: Joco Bizovičar Koprodukcija Uredništva igranega programa in Prešernovega gledališča Kranj Posneto v Stolpu Škrlovec 28. marca 2026

Radijska igra Milan Jesih: Pod perutnico noči

Igra je pravzaprav lepljenka fragmentov noči, ko pod perutnico teme zakonca ležeta v posteljo. Pisanost omnibusa različnih življenjskih pa tudi domišljijskih zapletov v značilni in samosvoji Jesihovski maniri. Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstric: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Janij Golob Glasbena izvajalca: Boris Šurbek (tolkala), Mitja Kogoj (viola) Ona, ženski glas – Milena Zupančič On, moški glas – Boris Ostan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1994.

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 12

V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Tematsko je dvanajsti del z naslovom Tvoje srce sprašuje po mojih nesrečah in stiskah ... z odlomki iz 6., 7., 8. in 9. speva Odiseje v prevodu Kajetana Gantarja vezan na dogodke pri Polifemu. Prevajalec: Kajetan Gantar Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Odisej – Ivan Rupnik Alkinoos – Janez Albreht Polifem – Franc Markovčič Kiklopi – Niko Goršič, Iztok Valič, Pavel Rakovec Odisejevi tovariši – Marko Simčič, Uroš Maček, Robert Prebil Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.

Kratka radijska igra Aleksander Sergejevič Puškin: Mozart in Salieri

Spopad med oblastno mediokriteto Salierija in genialnostjo Mozarta, ki svoj obstoj potrjuje le z deli ustvarjalne osebnosti. Prevajalec: Mile Klobčič Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena oblikovalca: Larisa Vrhunc in Borut Lesjak Mozart – Brane Šturbej Salieri – Polde Bibič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1990.

Radijska igra Filip Grujić: Ne pred 4:30 niti po 5:00

Monološka, skoraj epska pripoved tridesetletnega glavnega junaka, ki se po desetletju vrača z Daljnega vzhoda v rojstni Beograd, je prepletena s kratkimi dinamičnimi izseki z obiska pri njegovih domačih. Ta v vseh vpletenih sproži bivanjska preizpraševanja, ki prehajajo od liričnega k zborovskemu in izginjajo nekje v samoti. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Sašo Puljarević Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Moški – Benjamin Krnetić Brat – Urban Kuntarič Žena – Miranda Trnjanin Mama – Silva Čušin Ona – Mojka Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija in na terenu novembra 2025

Sedmi dan Bela nedelja, nedelja božjega usmiljenja

Na belo nedelja oziroma nedeljo Božjega usmiljenja obhajajo kristjani povezanost praznika Velike noči in 2. velikonočne nedelje. Ta je simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. Svoje izkušnje, in misli o tej nedelji nam bo zaupal minorit Vladimir Rufino.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Sveti Jernej -Opčine pri Trstu

Iz župnije svetega Jerneja, Opčine pri Trstu, bomo neposredno prenašali sveto mašo na drugo velikonočno nedeljo. Daruje jo župnik mag. Franc Šenk. Pri maši sodeluje Mešani cerkveni pevski zbor svetega Jerneja z Opčin pod vodstvom Janka Bana. Organist je Vinko Škerlavaj. Izvajali bodo skladbe tržaških in goriških zamejskih skladateljev.

Musica sacra Na belo nedeljo in pravoslavno veliko noč - s starorimskim koralom

Na nedeljo božjega usmiljenja oz. belo nedeljo bo v ospredju velikonočna glasba starorimskega korala. Gre za napeve, ki so starejši od gregorijanskih in čeprav so jih izvajali v Rimu, je v njih mogoče slišati nekatere elemente bizantinske glasbe. Glasba torej, ki povezuje – tudi na dan, ko veliko noč praznujejo pravoslavni verniki; v starorimskih napevih se namreč združujeta vzhod in zahod, tako v melodijah kot v skupnem velikonočnem sporočilu.

Sledi večnosti Dr. Martin Perčič: "Pred Boga moramo prihajati z iskrenostjo."

Kako mladi teologi doživljajo vero ter prostor in čas, v katerem živimo? Kako odgovarjati na globlja življenjska vprašanja, iskati Boga in pred njega prihajati z iskrenostjo? Kaj pravzaprav mlade generacije danes iščejo na področju vere? Naš gost je bil dr. Martin Perčič, asistent in raziskovalec na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je doktoriral. Delal pa je tudi pri salezijancih v Avstriji kot pastoralni asistent. Foto: Janez Podlesnik

Sedmi dan Kako velikonočno sporočilo živi danes?

Velika noč je srčika krščanstva – vstajenje Jezusa Kristusa. To je sporočilo upanja, prenove in življenja, ki presega čas in prostor. V oddaji se bomo med drugim spraševali, kako to sporočilo nagovarja ljudi. Kako se lahko zgodba vstalega Kristusa danes dotakne srca in življenja posameznika? Z nami bo mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, s katerim bomo raziskovali prav to – kako velikonočno sporočilo živi danes in kako se prepleta s sodobno evangelizacijo.

Bogoslužje Prenos velikonočne maše iz cerkve sv. Štefana v Ribnici

Neposredno prenašamo slovesno velikonočno bogoslužje iz cerkve sv. Štefana v Ribnici na Dolenjskem. Mašuje župnik mag. Anton Berčan. Sodeluje župnijski pevski zbor, ki ga vodi Alojz Osvald.

Musica sacra Et resurrexit...

Et Resurrexit tertia die ali In tretji dan je vstal od mrtvih je stavek, ki zajema bistvo največjega krščanskega praznika, to je Veliko noč. Ne preseneča zato, da so mu glasbeni ustvarjalci različnih slogovnih obdobij v maši kot glasbeni obliki nadeli najrazkošnejše glasbene podobe, skozi stoletja pa so ustvarili tudi samostojne glasbene pripovedi s to vsebino.

Sledi večnosti Koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf o velikonočnem upanju in moči vere

Velika noč je največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja, zmaga življenja nad smrtjo. V času, ko človeka pogosto spremljajo negotovost, strah, osamljenost in vprašanja o smislu, velikonočno sporočilo vedno znova odpira temeljno resnico krščanske vere: da trpljenje in smrt nimata zadnje besede, ampak da je zadnja beseda Božja — in ta je življenje. Kaj pravzaprav pomeni Kristusovo vstajenje za človeka danes? Kako naj veliko noč ne le obhajamo, ampak tudi živimo? Kaj nam prinaša v osebnih stiskah, v naših odnosih, v družbi? Vabljeni k poslušanju. Foto: Radio Ognjišče

Sedmi dan Škofjeloški pasijon

V tokratni oddaji Sedmi dan bomo osvetlili eno najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora – Več kot 300 let star Škofjeloški pasijon je eno od najdragocenejših kulturnih in duhovnih dediščin slovenskega prostora. To izjemno delo, ki ga je leta 1721 zapisal pater Romuald Marušič, velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Oddaja bo raziskovala, kako pomembna je uprizoritev pasijona za ohranjanje kulturne identitete ter kako globoko je vpeta v duhovno življenje skupnosti. Škofjeloški pasijon ni zgolj gledališki dogodek, temveč edinstvena procesijska predstava, ki združuje vero, umetnost in skupnostno izkušnjo ter vsakič znova nagovarja sodobnega človeka. Dotaknili se bomo tudi razlogov, zakaj je pasijon skozi stoletja ostal živ in izjemno priljubljen – tako med ustvarjalci kot občinstvom. Njegova moč se skriva v univerzalnih temah trpljenja, odrešenja, solidarnosti in upanja, ki presegajo čas in prostor. Gost v oddaji je eden od organizatorjev in tudi igralcev v pasijonu Jernej Tavčar.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Sveti Peter pri Mariboru - Malečnik

Na cvetno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveti Peter pri Mariboru - Malečnik. Daruje jo župnik dr. Sebastijan Valentan. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom Marije Duh. Pasijon berejo: kronist: Bernarda Kelbič, Jezus: župnik dr. Sebastijan Valentan, Peter: Ivan Dajčman, Juda Iškarijot: Andrej Perko, veliki duhovnik: Milan Čivre, Pilat: Robert Stopajnik, Pilatova žena: Anita Košir, Prva dekla: Darinka Budja, Druga dekla: Simona Kocbek.

Musica sacra Pod oljkami...

S cvetno nedeljo se za kristjane začenjajo najpomembnejši dnevi cerkvenega leta. Današnja nedelja pa z imenom nikakor ne namiguje na dneve Jezusovega trpljenja, ampak s cvetjem, oljkami in butarami pomeni predvsem spomin na dogodek, ko je Jezus na oslici prijahal v Jeruzalem, Judje pa so ga navdušeno sprejeli z oljčnimi in palmovimi vejami ter cvetjem. Malo pred tem je namreč obudil Lazarja od mrtvih. Ker pa s pasijonom pomeni tudi uvod v veliki teden, se v njej srečujeta veselje in žalost; taka je liturgija in z njo vred liturgična glasba.

Spomini, pisma in potopisi Jakob J. Kenda: Tarnsverzala

Potopisni roman Transverzala avtorja Jakoba J. Kende je mozaik različnih vidikov Slovenije, kot se kaže iz perspektive naslovne poti. Ta je bila predlagana že leta 1951, in sicer kot krožna pot, ki bi zajela ves slovenski planinski svet. Žal pa jim je uspelo uresničiti le polovico te zamisli. Tako je Kenda ob nekaj popravkih stare polovice določil tudi potek manjkajoče in leta 2019 prehodil ves krog. Pri tem sta ga tudi na najbolj divjem delu trase, od Snežnika do Kočevskega Roga, spremljala otroka zgodnjih najstniških let. Odlomek se osredotoča na njihove skupne priprave na pot. Interpret je Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje pa Matej Juh. Leto nastanka: 2020.

Humoreska tega tedna Miguel de Cervantes Saavedra: Sančo - glavar Baratarije

Aprila bo minilo 410 let od smrti velikana španske književnosti - Miguela de Cervantesa Saavedra (živel je v letih od 1547 do 1616). Dodaten razlog, zakaj smo mu sklenili posvetiti aprilske oddaje Humoreska tega tedna pa je seveda posvečena njegovemu nesmrtnemu Don Kihotu in zvestemu oprodi Sanču Pansi ter njunim dogodivščinam v svetu, v katerem je vse manj jasno, kaj je resnica, kaj laž. V izbrani prigodi, naslovili smo jo Sančo - glavar Baratarije, Sanča določijo za glavarja otoka, vendar mora prebiti nekaj preizkusov. V smešnih okoliščinah, v katerih nastopi svojo službo, dokaže, da zna biti stvaren in moder. Prevajalec Niko Košir, interpret Brane Grubar, režiser Alen Jelen, glasbeni opremljevalec Sara Železnik, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Andrej Rot in Matej Juh. Leto nastanka 2012.

Lirični utrinek Robert Bly: Čebula

Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (rojen je bil l. 1926, umrl pa l. 2021) obsega pesmi v vezani obliki in pesmi v prozi, zbrane v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Blyeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa se ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To velja tudi za pesem v prozi z naslovom Čebula. Prevajalka je Tina Kozin, interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster pa Matjaž Miklič. Leto nastanka: 2026.

Literarni nokturno Michael Köhlmeier: Deklica z naprstnikom

Avstrijski pisatelj Michael Köhlmeier (roj. l. 1949) v kratkem romanu Deklica z naprstnikom pripoveduje ganljivo zgodbo o pustolovščinah begunskih otrok, ki jih je val nenaklonjene globalne politike ločil od njihovih družin in naplavil v mesta bogatega Zahoda. Brez pomoči in prepuščeni svoji iznajdljivosti se poskušajo znajti v svetu, ki na videz ponuja vse potrebno za preživetje, toda njegovi prebivalci gledajo na prišleke z nezaupljivostjo in so jim vse prej kot naklonjeni. Interpret je Matej Puc, prevajalec Aleš Učakar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka: 2026.

Izbrana proza Simone de Beauvoir: Strta ženska

Francoska pisateljica Simone de Beauvoir se je rodila leta 1908, umrla pa 16. aprila pred 40-imi leti. Velja za buditeljico zavesti žensk o njihovi neodvisnosti, moči, da gradijo in nadzorujejo svoja življenja. Roman Strta ženska, izšel je skoraj dvajset let po izidu avtoričinega najbolj znanega dela Drugi spol, slika portret ženske, ki je pravo nasprotje neodvisnosti in moči. Pripoved, pisano v dnevniški obliki, spremljamo iz perspektive Monique, ki po dveh desetletjih zakona ugotovi, da je bila globoka povezanost med njo in možem le njena iluzija, saj jo že dolga leta vara. Monique se z resnico le težko sooča, saj je tako rekoč arhetip tiste ženske, ki je ,drugi spol', torej ženske, ki je v vsem podrejena moškemu in se opredeljuje predvsem v razmerju do njega. Prevod Ivanka Sket, interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2024. Redakcija Tina Kozin.

Lirični utrinek Kristina Hočevar: (brez naslova)

Nenaslovljena pesem Kristine Hočevar se začne s povedjo »pride fantek, punčka odideš.« in se vzpostavlja kot igrivo preigravanje različnih kombinacij prihajanja oziroma odhajanja fantkov in punčk. Čeprav lahko za površnega bralca deluje kot duhovita jezikovna igra, je veliko več kot to: lucidno namreč ubeseduje fluidnost posameznikove identitete. Pesem smo izbrali iz avtoričine knjige Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, za katero je prejela Jenkovo nagrado. Interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka: 2026.

Literarni nokturno Samuel Beckett: Molloy (Sesanje kamnov)

V romanu Molloy Samuela Becketta, ki je izšel leta 1951, napisal pa ga je tri leta prej, sta popisani dve iskanji oziroma dve poti. Na njih popotnika propadeta, pozneje pa ju v zapiskih obnavljata, ker tako zahtevajo od njiju. Prvi je naslovni Molloy, ki nekega dne sklene, da bo obiskal svojo mater, drugi Jacques Moran, nekakšen detektiv ali skrivni agent, ki mu naročijo, naj poišče Molloya. Moranu, ki je sicer izsledil že lepo število ljudi, gre tokrat vse narobe, Molloyu pa dosego cilja prav tako preprečijo različni zapleti, med drugim vse hujša izčrpanost in preprosto to, da pozabi na vzrok svoje poti. Za Literarni nokturno (cikel Na valovih humorja) smo izbrali enega izmed humornih odlomkov Beckettovega romana, iz katerega je razvidno, kaj lahko človeka, kot je Molloy, oddalji od zadanega cilja. Roman je prevedel Aleš Berger. Interpretira dramski igralec Saša Tabaković, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Vladimir Jovanović, režija Alen Jelen, urednik oddaje Matej Juh (urednica ponovitve Tesa Drev), produkcija 2020.

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 21/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Lirični utrinek Natalija Milovanović: Obredi

Pesem Obredi je objavljena v knjigi Tuja mehkoba, drugi samostojni knjigi poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Poezijo piše v srbščini in slovenščini. Kot je večkrat poudarila že ob izidu nagrajenega prvenca, proces pisanja poezije zanjo pomeni tudi nenehno deavtomatizacijo maternega jezika kot samoumevnosti. Pesem Obredi govori o pomenu intimnih, družinskih ritualov. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.

Literarni nokturno Alojzij Remec: Opustošena brajda

Alojzij Remec, rojen pred 140 leti v Trstu, v povesti Opustošena brajda opisuje Ptuj ob začetku druge svetovne vojne. Slišali bomo odlomek z začetka povesti. Igralec Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek. Režiserka Petra Tanko. Posneto aprila 2006.

Literarni večer Sue Townsend: Jadran Krt in druga dela

Mineva 80 let od rojstva angleške pisateljice Sue Townsend. Njeno ime povezujemo predvsem z Jadranom Krtom in njegovim skrivnim dnevnikom, v slovenščino ga je prevedel Vasja Cerar, saj je z delom zaslovela po vsem svetu. Sue Townsend pa je napisala še veliko ve. Katarina Mahnič jo v oddaji predstavi tudi z odlomki iz romanov Prenovljena Coventry in Leta ponižnosti. Avtorica scenarija Katarina Mahnič, prevajalci Vasja Cerar, Maja Šturm in Katarina Mahnič, interpreta Matej Puc in Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, napovedovalka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Tadeja Krečič in Tjaž Mihelič. Leto nastanka 2016.

Neposredni prenos Simfonični orkester Akademije za glasbo, Neža Tovšak in Eva Ostanek

Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: asist. Iztok Kocen Neža Tovšak, klavir Eva Ostanek: Strmina (prva izvedba) Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-8

Neposredni prenos 5. koncert SMS Slovenske filharmonije

Peti koncert iz cikla Samih mogočnih skladb so poimenovali V iskanju odgovorov in s tem aludirali na koncertni spored, ki je povezan s trenutnim časom cerkvenega leta. Zapisali so: »Na veliki četrtek pri katoliškem bogoslužju v znak žalosti iz spomina na Kristusovo trpljenje utihnejo orgle in zvonovi. Nastopijo trije dnevi tišine, ki tokrat sovpadajo z dnevoma filharmoničnih koncertov. Mistična meditativna glasba Arva Pärta, ki se vedno znova dotika tišine, utišani in ugasli Ravelovi valčki ter Poulencova spevna upodobitev žalostne ob križu stoječe Matere naj spodbudijo k premišljevanju o trpljenju in odrešenju.« Orkestru Slovenske filharmonije se bodo pridružili še Zbor Slovenske filharmonije in Zbor Hrvaške radiotelevizije ter Sophia Burgos – portoriško-ameriška sopranistka, ki se hitro uveljavlja na mednarodnem prizorišču kot mlada umetnica izjemne inteligence, muzikalnosti in izrazite odrske prezence. Vse omenjeno pa bomo slišal pod taktirko nizozemskega dirigenta Basa Wiegersa.

Neposredni prenos Dr. Peter Stanković: Dostopnost umetnosti: kultura in razred – prenos plenarnega predavanja Kulturnega bazarja 2026

Peter Stanković, redni profesor kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, podrobni raziskovalec področij filma, popularne kulture, glasbe, etničnih identitet in športa, v predavanju med drugim zastavlja vprašanje kulturne dostopnosti, konkretno pa dileme, koga umetnost danes sploh nagovarja in predvsem kdo se v njenem nagovoru sploh prepozna. Med enim in drugim namreč nastaja napetost: medtem ko je sodobna umetnost že desetletja izrazito angažirana – se tako ali drugače zavzema za različne izključene družbene skupine (od delavskega razreda mimo žensk do imigrantov in kvirovskih ljudi) –, jo konzumirajo zlasti visoko izobraženi srednji sloji. V praksi to pomeni, da umetnost kljub svojemu emancipatornemu namenu ostaja zaprta v razmeroma ozke kroge kulturne in intelektualne elite, tako da svojega deklariranega cilja ne dosega. Vprašanje je torej, kako odpraviti to kulturno nedostopnost.Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Programska asistenca: Tina Ogrin Tehnična realizacija: Urban Gruden Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija, programa Ars, april 2026

Arsovo domače branje Matura 2026: Ivan Cankar: Na klancu - Literarni večer in pogovor z dijaki

Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer

Neposredni prenos Sozvočje svetov V - Odsev svetlobe

Velikonočni čas že stoletja navdihuje umetniški izraz, v katerem se glasba razkriva kot prostor notranjega premišljevanja in duhovne zbranosti. Program petega koncerta cikla Sozvočje svetov, naslovljen Odsev svetlobe, združuje tri različne skladateljske poetike, ki izvirajo iz različnih zgodovinskih obdobij in estetskih pogledov na glasbeni izraz. Suita za orkester Slavka Osterca razkriva značilnosti slovenske glasbene moderne ter skladateljevo odprtost evropskim avantgardnim tokovom. Mladostna Simfonija št. 7 Felixa Mendelssohna Bartholdyja pa kaže izjemen kontrapunktični dar in oblikovno jasnost, ki napovedujeta eno osrednjih ustvarjalnih osebnosti romantičnega obdobja. Koncert sklene sakralna mojstrovina Stabat Mater Antonia Vivaldija, pretresljiva glasbena upodobitev Marijine bolečine pod križem, v kateri se prepletata duhovna globina in ganljiva melanholična lepota. Skupaj ta dela oblikujejo premišljeno glasbeno pot – od notranjega razmisleka do upanja, ki zaznamuje velikonočni čas. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Solistka: Sara Ognjanovič, vokal Slavko Osterc: Suita za orkester – Religioso Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 7 v d-molu, MWV N 7 Antonio Vivaldi: Stabat Mater, RV 621 - orgelski pozitiv: Tomaž Sevšek

Neposredni prenos Ars teatralis: Drevo življenja, hommage Miroslavu Košuti

... O ŽLAHTNA VEZENINA, ČUDEŽNO DREVO ŽIVLJENJA ... "Zadnji mornar sicer zelo celinske slovenske poezije," je nekoč o Miroslavu Košuti dejal literarni zgodovinar dr. Boris Paternu. Avtor številnih pesniških zbirk in tudi dolgoletni direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, Miroslav Košuta, bi 11. marca letos dopolnil 90 let, vendar se je poslovil že prej, 2. februarja. Njegovi življenjski poti in delu se poklanjamo z Literarnim večerom cikla Ars teatralis z naslovom Drevo življenja v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Scenarij in izbor besedil: Tatjana Rojc Režija: Alen Jelen Radijska ekipa Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Gledališka ekipa Tehnični vodja: Peter Furlan Tonski mojster: Diego Sedmak Lučna mojstrica: Cristina Pristavec Video projekcija: Erika Pernarcich Nastopajoči: Primož Forte Tina Gunzek Marinka Počkaj Tomaž Susič Glasbenika: Martina Feri Aleksander Ipavec - Ipo Program Ars v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu, Radijskim odrom in Slovenskim programom Radia Trst A.

Neposredni prenos Mozartina III

Cvetna nedelja zaznamuje začetek velikega tedna in pomeni prehod v osrednje obdobje cerkvenega leta. Spremlja jo preprost obred z zelenjem, ki poudarja skupnostni značaj dneva. Pomen tega dne presega liturgični okvir: vzpostavi umirjen ritem, zbranost in jasen občutek skupnosti. V ospredje stopajo ponavljanje, ritem in urejena skupna gesta – elementi, ki dajejo dnevu notranjo strukturo. Podoben princip oblikuje tudi današnji koncert, v katerem se različni glasovi in zasedbe združujejo v premišljeno celoto. Na sporedu sta Kanon v D-duru Johanna Pachelbela in Maša otrok Johna Rutterja. Nastopili so Simfonični orkester RTV Slovenija, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, sopranistka Beti Bratina, baritonist Lovro Korošec in organist Tomaž Sevšek. Vodila jih je Alenka Podpečan.

Neposredni prenos Jazz Ars All Stars - Lenart Krečič & Peter Mihelič

V Jazz klubu Kazina bosta nastopila dva naša vrhunska solista, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič. V duu, zahtevni intimni zasedbi bosta predstavila material z nove plošče "Almost Blue". Video in avdio prenos.

Sobotni operni večer Richard Wagner: Tristan in Izolda v neposrednem prenosu iz New Yorka

Opera o velikem, neskončnem hrepenenju, in ljubezni, ki se v tem življenju ne more uresničiti.

Neposredni prenos Iz žalosti v zmagoslavje / VIP SF 4

Krščanska tradicija doživljanja Kristusovega trpljenja in vstajenja se vedno znova dotika aktualnih dogajanj, ki vplivajo na medčloveške odnose tako na osebni kakor tudi na kolektivni ravni. Moralesova renesančna polifonija uvaja v Pesem za Athene in Mali rekviem Johna Tavenerja, enega najprepoznavnejših angleških skladateljev sakralne glasbe, v Ešenvaldsovi kompoziciji Pasijon in vstajenje pa nas v interpretaciji sopranistke Mojce Bitenc Križaj s tihim sijajem nagovarja glas Marije Magdalene, ki vodi do vstajenja in novega začetka. Program: Christóbal de Morales, John Tavener, Ēriks Ešenvalds Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Stephen Layton dirigent Mojca Bitenc Križaj sopran https://filharmonija.si/koncert/vip-4-iz-zalosti-v-zmagoslavje/

Neposredni prenos Neposredni prenos 4. koncerta iz abonmajskega cikla FKK 4 Slovenske filharmonije

Glasbeni večer bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Orkester Slovenske filharmonije bo pod vodstvom dirigenta Joela Sandelsona izvedel Uverturo k operi Così fan tutte, Koncert za klavir in orkester št. 9 v Es-duru, »Jeunehomme« ter Simfonijo št. 41 v C-duru, »Jupiter« Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solist bo nastopil Alberto Ferro, zmagovalec Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana 2026.

Komorni studio Violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj

Poslušate 39. koncert v Komornem studiu programa Ars Radia Slovenija. Predstavljata se izjemna slovenska glasbena umetnika: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj, ki sta kot celovita glasbenika dejavna komorno, solistično in kot člana simfoničnih orkestrov.

Jazz Ars All Stars Lenart Krečič & Peter Mihelič: Almost Blue

V Kazina jazz klubu v Ljubljani sta nov album z naslovom Almost Blue predstavila vrhunska mojstra jazza, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič.

Ars in Drama Ars in Drama – Flamenco Project

Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa.

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Jure Pukl Analog AI

Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Jure Pukl Analog AI

Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).

Ars in Drama Ars in Drama - Nina Strnad & Big Band RTV Slovenija

Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!

Sobotni operni večer Léo Delibes: Lakmé v neposrednem prenosu iz Maribora

Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.

Jazz Ars All Stars Kristijan Krajnčan Quartet - Med se iskri v temi

Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).

Neposredni prenos EBU Rojstni dan umetnosti - Rok Zalokar

Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Tako skrbno izbrano zvočno materijo prepušča spontanosti, igri in poslušanjem nepredvidljivim zvočnim kombinacijam. Letošnji prispevek Radia Slovenija je oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. V zadnjih šestih letih kot svojo osrednjo ustvarjalno platformo vzdržuje kolektiv Zhlehtet. Rezultat tega je bila kritiško priznana serija skladb in albumov, vključno z najnovejšo izdajo ploščo Pieces for Collective Change. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 je Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.

Mozartine Mozartine 2026: 1. koncert

Na sporedu sta bili dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Jazz Ars All Stars Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. V Jazz Klubu Kazina predstavljajo diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Glasovi svetov Gastarbajterji in njihovi predhodniki - zgodovina slovenskih migracij v Nemčijo

Izseljevanje Slovencev v Nemčijo je na našem prostoru že desetletja tako močno prisotno, da verjetno tako rekoč vsakdo od nas pozna nekoga, ki je vsaj v določenem obdobju svojega življenja delal in živel v tej gospodarsko bolj razviti evropski državi. »Gastarbajterji«, ki so od konca šestdesetih let iz celotne Jugoslavije hodili delat v Nemčijo, so v naši družbi postali celo tako prisoten fenomen, da to nemško besedo danes uporabljamo kar za vsakega delavca na začasnem delu v tujini, vsaj kadar ta opravlja bolj fizična ali slabše plačana dela. Čeprav so verjetno prav v socialistični Jugoslaviji doživele višek, pa delovne migracije Slovencev v Nemčijo segajo že precej dlje v zgodovino, vsaj v konec 19. stoletja, ko so naši sorojaki polnili rudnike Porurja. V tokratnih Glasovih svetov se bomo skozi zgodovino slovenskih migracij v Nemčijo sprehodili ob delu nemškega zgodovinarja Rolfa Wörsdörferja, Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja": Migracije Slovencev v Nemčijo v 19. in 20. stoletju, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšlo pri založbi Sophia v sodelovanju z založbo ZRC. O tem, kakšno je bilo življenje naših rojakov v porurskih rudnikih, kdo se je v Nemčijo preseljeval po drugi svetovni vojni in kakšna je bila jugoslovanska gasterbajtarska priseljenska izkušnja bomo govorili z dr. Marino Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Oddajo je pripavila Alja Zore. foto: Izsek iz naslovnice knjige Od "vestfalskega Slovenca" do "gastarbajterja"

Podobe znanja Blaž Zabel: Homer pravzaprav ne pripada nobenemu specifičnemu kraju ali prostoru

V pogovoru s filozofom in komparativistom preverjamo, kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Iliada in Odiseja pa mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 17/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Ars humana Božje v človeku in njegovi prelomi

Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu smo se pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo (foto: ponovitev).

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 19/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 20/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Pogled v znanost Ali je Bog pisatelj ali urar?

Na državni praznik, katoliški dan vstajenja Jezusa Kristusa, ki ga krščanska religija razume kot enega v konceptu troedinosti Boga, vas vabimo, da prisluhnete eseju z naslovom »Ali je Bog pisatelj ali urar?«. Gre za besedilo, ki ga je pred leti napisal eden najbolj izpostavljenih popularizatorjev znanosti pri nas, fizik in filozof dr. Sašo Dolenc, sicer tudi eden ustanovnih članov spletne platforme »Kvarkadabra« oziroma društva za tolmačenje znanosti. Iz izhodišča kompleksne prepletenosti zgodovine razmerij med religijo in znanostjo avtor povzema in hkrati razkriva razlike med grško filozofsko tradicijo in začetki krščanske vere. Ta je med drugim z doktrino »božjega stvarjenja iz nič« oziroma »creatio ex nihilo« v svet prvih stoletij našega štetja vnesla za grško pojmovanje popolnoma drugačen način razumevanja sveta in človeka v njem. In ta eksplozivna mešanica je skozi stoletja ustvarila pogoje za nastanek znanosti, kakršno bolj ali manj poznamo v evropski civilizacijski izkušnji od 17. stoletja naprej. Vabljeni k poslušanju! FOTO: Izsek iz mozaika na steni Monrealske stolnice, Palermo, Sicilija, ki prikazuje na Zemlji sedečega Kristusa Pantokratorja, kako iz nič ustvarja nebo, sonce, luno in planete (12. stoletje) VIR: https://it.wikipedia.org/wiki/Duomo_di_Monreale#/media/File:Monreale_creation_earth.jpg

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 18/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Sobotni operni večer Alban Berg: Vojček v neposrednem prenosu z Dunaja

Mračna tragedija, ki negotovo plava med svetom resničnosti in svetom podzavesti.

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Humoreska tega tedna Miguel de Cervantes Saavedra: Kaj je brivska skodela in kaj bojna čelada

V aprilu mineva 410 let od smrti velikana španske književnosti, Miguela de Cervantesa Saavedra (1547–1616). Dodaten razlog, zakaj smo mu sklenili posvetiti aprilske oddaje Humoreska tega tedna, pa je seveda nesmrtnost njegovega Don Kihota in njegovega zvestega oprode Sanča Pansa ter njunih peripetij, sploh v svetu, v katerem je vse manj jasno, kaj je res in kaj ne. Prva epizoda v nizu pripoveduje o tem, kaj je brivska skodela in kaj bojna čelada, kaj oslovsko sedlo in kaj konjska jezdna oprava, kaj je krčma in kaj je grad. Prevajalec Severin Šali, interpret Boris Kralj, režiserka Mara Černe, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Veno Taufer in Matej Juh. Leto nastanka 1979.