Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Razgledi in razmisleki Noor Abed: "Če vsi naredimo, kar lahko naredimo, skupaj postanemo sila, ki omogoči spremembe."

Palestinska interdisciplinarna umetnica in filmska ustvarjalka Noor Abed je prejela veliko nagrado 36. grafičnega bienala Ljubljana. Na bienalu sta predstavljeni dve fotografiji iz njenega kratkega filma Noč, ko sva držala med seboj iz leta 2024 in skice. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so ob odprtju bienala prikazali tudi omenjeni film in Naše pesmi so bile nared za vse prihajajoče vojne, kratki film izpred štirih let. Z Noor Abed, ki preučuje, kako se ideologija uteleša v gibanju v kontekstu družbene koreografije, se je o njenem ustvarjanju pogovarjala Tesa Drev Juh.

Literarna matineja Dr. Dragica Fabjan Andritsakos: "Vrettakos sodi med pet največjih grških pesnikov"

Poezija sodobnega grškega klasika Nikiforosa Vrettakosa (1912–1991) je prava poslastica za ljubitelje poetične besede. O tem se lahko prepričamo ob njegovi knjigi Moja zbirka, s podnaslovom Pesmi, 1933−1991, ki je v slovenskem prevodu Dragice Fabjan Andritsakos izšla pri založbi KUD Logos. Gre za šesti izbor iz Vrettakosove poezije, ki ga je opravil pesnik sam. Knjiga omogoča natančen vpogled v raznolikost Vrettakosove poetike, kot se je razvila v več kot sedmih desetletjih ustvarjanja. Življenje in poezijo pesnika, ki so ga nekateri imenovali tudi pesnik miru in ljubezni, predstavljamo v pogovoru z Dragico Fabjan Andritsakos, doktorico jezikoslovnih ved in profesorico stare in moderne grščine ter latinščine. Poezijo bere Jure Franko; glasbena oprema: Marko Šetinc.

Radijska igra Žarko Petan: Maturanti

Gre za groteskno igro o treh ostarelih možakih, ki se gredo v svoji senilnosti vsak teden maturante. Igrivo in humorno dogajanje, v katerem se razkriva njihova neugotovljiva skupna preteklost, pa nam nevsiljivo razkrije tudi njen globlji pomen. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Jakob Mraz – France Presetnik Martin Zorc – Aleksander Valič Ivan Petrič – Vladimir Skrbinšek Natakar – Slavko Cerjak Kuharica – Marijana Klanšek Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1982.

Izšlo je Mateja Gomboc: Zavladati vetru

Naslov Zavladati vetru, pove v oddaji avtorica, je izbrala zato, »ker protagonistke skušajo vetru, ki je neizbežen, res zavladati. Vsaka s svojim pristopom, s svojo starostjo in načinom ter ljubeznijo, ki jo imajo v sebi.« Več o zbirki, v kateri so torej v glavnem planu ženske v različnih življenjskih položajih, soočene s tujstvom, nasiljem, hrepenenjem, travmami, partnerskimi konflikti itd., Mateja Gomboc pove v pogovoru z Markom Goljo. Njena zbirka je izšla lani pri založbi Slovenska matica.

Banchetto musicale Na 38 strunah – Glasba za dve lirski violi

Drugi koncert letošnje petnajste sezone 2025 cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu je bil osemindvajsetega marca v Atriju ZRC v Ljubljani. Dávid Budai in Domen Marinčič sta na osemintridesetih strunah izvajala angleško glasbo 17. stoletja za dve lirski violi z naslovom Dvojni rojstni dan. Igrala sta na edinstvena rekonstruirana glasbila z resonančnimi strunami.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 35/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki pripoveduje o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in tamkajšnjimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže odločilni vpliv zgodovinskih okoliščin na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Aktualno

Ars aktualno Na zmenek na Poletno muzejsko noč

Muzeji in galerije niso le prostori mirnega in tihega opazovanja umetniških del in drugih eksponatov, ampak so lahko tudi prostor raziskovanja, čudenja in druženja. Tako naj bi se to zgodilo še zlasti na sobotno Poletno muzejsko noč, ko se bo najdaljši dan v letu prevesil v noč. Med 18. in 24. uro bodo muzeji, galerije in druge kulturne ustanove po Sloveniji odprli svoja vrata brezplačno ter ponudili raznolika muzejska doživetja. Po vsej Sloveniji pripravljajo približno 380 dogodkov, med njimi vodene oglede po razstavah, koncerte, delavnice in projekcije filmov. Aleksander Čobec se je o teh doživetjih, med njimi tudi o tem, da lahko gremo na Poletno muzejsko noč v muzej na zmenek, pogovarjal z Alenko Černelič Krošelj, predsednico predsedstva Skupnosti muzejev Slovenije, in Majo Hakl Saje, članico predsedstva.

Ars aktualno Življenje in časi Bertolta Brechta v APT

Jubilejna 100. premiera novomeškega poklicnega gledališča APT bo predstava Življenje in časi Bertolta Brechta v režiji Matjaža Bergerja. Gre za poskus, da se skupaj z Brechtom pove več o zgodovinskem kontekstu, v katerem je živel, od fašizma, pregnanstva in mračnih časov, torej tem, ki so aktualne tudi danes.

Ars aktualno Novi knjižni naslovi Cankarjeve založbe

Pri Cankarjevi založbi so prejšnji teden predstavili štiri nove knjižne izdaje. V zbirki Poezija je izšlo novo delo domačega pesnika Uroša Zupana, med prevodnim leposlovjem pa romana francoskega pisatelja Michela Houellebecqa in črnogorskega romanopisca Milorada Popovića ter štirje eseji italijanske avtorice, ki piše s psevdonimom Elena Ferrante.

Ars aktualno Drama jezuita Janeza Ludvika Schönlebna iz leta 1651 izšla pri založbi ZRC

Pri Založbi ZRC je izšla izjemna znanstvenokritična knjiga z naslovom Haeresis fulminata – Strela udari krivoverca Ljubljančana jezuita Janeza Ludvika Schönlebna, tudi prefekta ljubljanske gimnazije. Gre za dramo, ki je bila uprizorjena maja 1651 v jezuitskem kolegiju Ljubljani. Uredila in z znanstvenim komentarjem sta jo opremila dr. Monika Deželak Trojar in dr. Brane Senegačnik, ki je dramo prevedel.

Ars aktualno V Narodnem muzeju baročna arhitektura in uporabna umetnost

Redko dobimo priložnost neko obdobje spoznavati tako temeljito kot zdaj v ciklu razstav Barok v Sloveniji. Gre za izjemen projekt več institucij: v Narodni galeriji sta že nekaj časa na ogled slikarstvo in kiparstvo 17. in 18. stoletja, zdaj pa so v Narodnem Muzeju Slovenije odprli razstavo Arhitektura in uporabna umetnost. Na ogled so številni predmeti, ki so prišli tudi iz drugih ustanov, zasebnih zbirk in cerkva. Z razstavo Naše lepo stoletje – Uršulinska cerkev in modernizem se projektu pridružuje še Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Ars aktualno Nagrade Lirikonfesta

S podelitvijo nagrad se je sinoči v Velenju končalo 24. književno srečanje Lirikonfest – festival liričnega, potopisnega, kantavtorskega in satiričnega občutja / rezervat za poezijo. Organizira ga Ustanova Velenjska knjižna fundacija, vodi pa ga pesnik in urednik Ivo Stropnik. Prispevek Vlada Motnikarja:

Ars aktualno Sanjarjenje Sare Haas v izmišljenem vrtu, polnem vilinov

V mariborski galeriji artKIT je na ogled likovna razstava mlade hrvaške likovne umetnice Sare Haas. Po treh razstavah na Hrvaškem je to njena prva samostojna v tujini. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. Osebna je tudi razstava z naslovom SAGA; pripoveduje zgodbe, ki jih doživlja, na neki način je igrivo zapisan dnevnik spominov. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.

Ars aktualno V Ljubljani gostuje francoski pisatelj Édouard Louis

Ali pisati o delavskem razredu pomeni pisati proti literarni tradiciji in zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno, da se proti njemu lahko borimo? To sta le dve izmed mnogih vprašanj, s katerimi se Édouard Louis, eden od osrednjih francoskih literarnih glasov mlajše generacije, ukvarja v svojih povečini avtobiografskih knjigah. Louis te dni na povabilo založbe cf*, pri kateri so izdali njegove zadnje štiri knjige v slovenščini, gostuje na več dogodkih v Ljubljani.

Ars aktualno Primož Trubar in Dom v jeziku

8. junij je dan Primoža Trubarja. Na Trubarjevi domačiji na Rašici se mu poklanjamo že dan prej ob 18. uri, in sicer že dvanajstič s tradicionalnim literarnim dogodkom Dom v jeziku v organizaciji Društva slovenskih pisateljev, Programa Ars in Občine Velike Lašče. Na njem se bodo predstavili nagrajeni sodobni slovenski avtorice in avtorji Miljana Cunta, Robert Simonišek, Marjan Kukovec, Nataša Konc Lorenzutti, Anja Mugerli, Maruša Novosel in Denis Škofič.

Ars aktualno Od filma do arhiva

Arhiv Republike Slovenije letos praznuje osemdeseto obletnico obstoja kot samostojna nacionalna institucija. Vodilo celoletnega praznovanja je odprtost in dostopnost arhivskih vsebin, pa tudi njihova digitalizacija. Del jubilejnega programa, ki očem javnosti razkriva izbor arhivskih materialov na področju filmske umetnosti, je razstava Od filma do arhiva, ki se je odprla ta teden, pospremila pa jo je projekcija razstavljenih filmov v Slovenski kinoteki. Prispevek je pripravila Urška Savič, bere Lidija Hartman.

Ars aktualno 21. Kino Otok je obiskal Sami van Ingen, avtor filma V senci

V Izoli se odvija osrednji del 21. festivala Kino otok. Na njem so, denimo, prikazali Prisluhni glasovom; film posledice kolonialne oblasti v Francoski Gvajani razišče skozi pogled odraščajočega dečka iz Pariza, ki na obisku pri babici obudi duha tragično umrlega strica. Na ogled je bil tudi film V senci finskega ustvarjalca Samija van Ingna. V filmu raziskuje kompleksno zapuščino svojih prednikov – med temi je tudi Robert J Flaherty, ki velja za avtorja prvega celovečernega dokumentarca. Z van Ingnom se je v Izoli srečala Tina Poglajen.

Ocene

Ocene

2207 epizod

Lutkovno gledališče Ljubljana: Gora

1 min

Lutkovno gledališče Ljubljana: Kitov popek

1 min

Vesna Milek: Kleopatra: naj se zgodi

3 min

Ana Pepelnik: V drevo

7 min

Marjan Žiberna: Kot kenguru v materini vreči

4 min

Simón

3 min

Kultura

Svet kulture Nov muzej slovenskega jezika in knjige v Štanjelu

Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Na enem mestu so zbrani knjižni mejniki iz slovenske zgodovine, ki so pomembni za razvoj knjižnega jezika in konstituiranje naroda in države. Pisatelja, dramatika in režiserja Jordana Tannahilla so različni mediji opisali kot enfánt terríbla kanadskega gledališča in kot enega najvznemirljivejših kanadskih umetnikov. Nocoj se s premiero igre Izrekanja, fragmentarno in lirično igro, ki jo je navdihnila huda bolezen njegove matere, v Stari mestni elektrarni slovenskemu občinstvu predstavlja prvič; v prevodu Pina Pograjca in uprizoritvi Maje Delak, ki je podpisala koreografijo in režijo.

Razgledi in razmisleki Noor Abed: "Če vsi naredimo, kar lahko naredimo, skupaj postanemo sila, ki omogoči spremembe."

Palestinska interdisciplinarna umetnica in filmska ustvarjalka Noor Abed je prejela veliko nagrado 36. grafičnega bienala Ljubljana. Na bienalu sta predstavljeni dve fotografiji iz njenega kratkega filma Noč, ko sva držala med seboj iz leta 2024 in skice. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so ob odprtju bienala prikazali tudi omenjeni film in Naše pesmi so bile nared za vse prihajajoče vojne, kratki film izpred štirih let. Z Noor Abed, ki preučuje, kako se ideologija uteleša v gibanju v kontekstu družbene koreografije, se je o njenem ustvarjanju pogovarjala Tesa Drev Juh.

Izšlo je Mateja Gomboc: Zavladati vetru

Naslov Zavladati vetru, pove v oddaji avtorica, je izbrala zato, »ker protagonistke skušajo vetru, ki je neizbežen, res zavladati. Vsaka s svojim pristopom, s svojo starostjo in načinom ter ljubeznijo, ki jo imajo v sebi.« Več o zbirki, v kateri so torej v glavnem planu ženske v različnih življenjskih položajih, soočene s tujstvom, nasiljem, hrepenenjem, travmami, partnerskimi konflikti itd., Mateja Gomboc pove v pogovoru z Markom Goljo. Njena zbirka je izšla lani pri založbi Slovenska matica.

Svet kulture Festival radikalnih teles Spider in radikalni Bertolt Brecht

V oddaji se najprej posvečamo Festivalu radikalnih teles Spider, ki v Slovenijo vsako leto pripelje najaktualnejša imena evropske sodobno-plesne scene in je radikalen v tem, da ne ponuja rešitev, ampak stvari postavlja pod vprašaj. Zelo radikalen je bil tudi eden največjih dramatikov 20. stoletja - Bertolt Brecht, o njem govori predstava Življenje in časi Bertolta Brechta, ki bo nocoj v režiji Matjaža Bergerja premierno zaživela na odru Anton Podbevšek teatra. Ogledali smo si tudi Brechtovo Malomeščansko svatbo, ki je v teh dneh na ogled v Slovenskem ljudskem gledališču Celje.

Literarna matineja Dr. Dragica Fabjan Andritsakos: "Vrettakos sodi med pet največjih grških pesnikov"

Poezija sodobnega grškega klasika Nikiforosa Vrettakosa (1912–1991) je prava poslastica za ljubitelje poetične besede. O tem se lahko prepričamo ob njegovi knjigi Moja zbirka, s podnaslovom Pesmi, 1933−1991, ki je v slovenskem prevodu Dragice Fabjan Andritsakos izšla pri založbi KUD Logos. Gre za šesti izbor iz Vrettakosove poezije, ki ga je opravil pesnik sam. Knjiga omogoča natančen vpogled v raznolikost Vrettakosove poetike, kot se je razvila v več kot sedmih desetletjih ustvarjanja. Življenje in poezijo pesnika, ki so ga nekateri imenovali tudi pesnik miru in ljubezni, predstavljamo v pogovoru z Dragico Fabjan Andritsakos, doktorico jezikoslovnih ved in profesorico stare in moderne grščine ter latinščine. Poezijo bere Jure Franko; glasbena oprema: Marko Šetinc.

Glasovi svetov Hormoni ljubezni so stari 800 milijonov let

O ljubezni, navezanosti in poželenju s piscem knjige Biologija ljubezni, nevroznanstvenikom Gregorjem Majdičem

Jezikovni pogovori Martina Orožen - naša najboljša poznavalka razvoja slovenskega jezika

Martina Orožen je bila naša najboljša poznavalka razvoja slovenskega jezika – svoja spoznanja in poglede na pot skozi slovenski jezik in njegovo spreminjanje je prepričljivo strnila v petih monografijah, ki bodo v zavesti Slovencev ohranjale jezikoslovne dosežke njenega dolgoletnega znanstvenoraziskovalnega dela, je zapisal prof. dr. Marko Jesenšek. Njena znanstvena bibliografija obsega več kot 500 enot. Zasl. prof. dr. Martina Orožen je v maju umrla v 94. letu starosti, danes pa sta Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripravila žalno sejo. Martina Orožen je bila večkrat tudi gostja naše oddaje. Prisluhnili bomo pogovoru o Skalarjevem rokopisu, ki smo ga pred desetimi leti posneli na njenem domu.

Svet kulture Haeresis fulminata - Strela udari krivca Janeza Ludvika Schönlebna in nove izdaje Cankarjeve založbe

Pri založbi ZRC je izšla znanstvenokritična izdaja Janez Ludvik Schönleben: Haeresis fulminata - Strela udari krivca, drama, ki je bila uprizorjena maja 1651 v jezuitskem kolegiju Ljubljani. Nove knjižne izdaje pa so predstavili tudi pri Cankarjevi založbi; novo pesniško zbirko Uroša Zupana, ter romane Michela Houellebecqa, Elene Ferrante in Milorada Popovića. Poročamo tudi o razstavi vizualnega umetnika Andreja Škufce v Galeriji Monfort v Portorožu in Galeriji Loža v Kopru.

Oder O hipnozi, elektriki, lepoti, ...

Matej Kejžar je plesalec sodobnega plesa in koreograf, ki že desetletja živi in deluje v Bruslju, v Ljubljano pa se vsako leto vrača ob koncu junija, ko s produkcijsko hišo Pekinpah pripravijo festival Spider, katerega umetniški vodja je. Osrednji motiv letošnjega festivala, ki bo v Plečnikovem gledališču v ljubljanskem parku Tivoli potekal med 18. in 21. junijem, je hipnoza. O hipnozi, elektriki, lepoti in še čem, bosta v oddaji Oder spregovorila Matej Kejžar in Leja Jurišić, plesalka, koreografinja in ambasadorka festivala Spider. Vabimo vas k poslušanju!

Kdo smo? Velika planina – med trniči in bajtami

Velika planina je planšarski raj, najhitreje dosegljiv iz Ljubljane. Že pogled nanjo vabi, zato je v lepem vremenu na njej nepregledna vrsta pohodnikov in turistov. To res prinaša dobiček, a žal uničuje svetost pastirskega življenja, kolikor ga nista že odnesla čas in modernizacija (ponovitev).

S knjižnega trga Pepelnik, Milek, Žiberna

Ana Pepelnik: V drevo, Vesna Milek: Kleopatra - naj se zgodi, Marjan Žiberna: Kot kenguru v materini vreči. Recenzije so napisali Marija Švajncer, Tonja Jelen in Andrej Lutman.

Glasba

Komorni studio Carpe artem 5: V objemu romantike

Koncert V objemu romantike je obsegal pester spored glasbe iz druge polovice 18. stoletja W. A. Mozarta in iz 20. stoletja: Uhla in Weingartnerja.

Banchetto musicale Na 38 strunah – Glasba za dve lirski violi

Drugi koncert letošnje petnajste sezone 2025 cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu je bil osemindvajsetega marca v Atriju ZRC v Ljubljani. Dávid Budai in Domen Marinčič sta na osemintridesetih strunah izvajala angleško glasbo 17. stoletja za dve lirski violi z naslovom Dvojni rojstni dan. Igrala sta na edinstvena rekonstruirana glasbila z resonančnimi strunami.

Mladi virtuozi Hornist David Tretjak

5. marca 2025 je bil v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma koncert iz cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil hornist David Tretjak. Svojo glasbeno pot je začel v Glasbeni šoli Slovenj Gradec pod vodstvom Martina Šmona in že zgodaj osvajal nagrade na tekmovanjih za mlade glasbenike. Šolanje je nadaljeval v Velenju pri Gregorju Dvorjaku in na konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Roberta Prednika, zdaj pa študira na akademiji za glasbo v Ljubljani, na kateri je njegov mentor Boštjan Lipovšek. FRANCIS POULENC: ELEGIJA ZA ROG IN KLAVIR V SPOMIN DENISU BRAINU RICHARD STRAUSS: KONCERT ZA ROG IN ORKESTER ŠT. 1 V ES-DURU, OP. 11 (PRIREDBA ZA ROG IN KLAVIR) Rog: DAVID TRETJAK, Klavir: MAJA KLINAR

Po belih in črnih tipkah Marija Judina, šestič

V zadnjih letih življenja se je Judina posvečala sodobnim, pa tudi klasičnim skladateljem. Koncertirala je z največjimi domačimi in gostujočimi dirigenti tistega časa, kot so na primer Genadij Roždestvenski, Dmitrij Mitropulos, Kurt Sanderling, Hermann Scherchen, Otto Klemperer in številni drugi. Umrla je 19. novembra 1970 v Moskvi. Obvestilo o njeni smrti, datum in kraj pogreba so bili ročno napisani na majhnem listu, ki je bil pripet na vratih komorne dvorane moskovskega konservatorija. Dovoljenje za žalno slovesnost na konservatoriju so odobrili le na prošnjo Šostakoviča; priredili so jo v preddverju velike dvorane Moskovskega konservatorija. Ob krsti sta med drugim igrala Svjatoslav Rihter in Marija Grinberg.

Skladatelj tedna Allan Pettersson, 4. del

V letih od 1970 do 1980, po devetmesečni hospitalizaciji zaradi obolelih ledvic, ki jih je prizadelo dolgoletno jemanje zdravil proti artritisu, je Pettersson ustvaril dela, ki jih zaznamuje nespravljivost. Opišemo jih lahko kot razširjene izbruhe besa, nepretrgane izlive obtožb in objokovanje v obliki divjega kričanja. Vse te značilnosti jih ločujejo od skladb iz skladateljevega srednjega ustvarjalnega obdobja, ki z vsemi svojimi hrupnimi izlivi čustvenosti še vedno ohranjajo izrazno spravljivost.

Operna jutranjica Dvořákova operistika, 2. del

Tokrat nadaljujemo prejšnji četrtek začeti pregled Dvořákove operne ustvarjalnosti. Zadnjič smo si ogledali ALFREDA ter KRALJA IN OGLARJA, tokrat pa nas bosta zanimali skladateljevi naslednji dve odrski deli: komična enodejanka TRMOGLAVA ZALJUBLJENCA ter tragedija v petih dejanjih z naslovom VANDA.

Glasni novi svet Prezenca in odsotnost zvena

V tokratni oddaji se bomo vtrli v različna polja harmonskega dromljanja v novi glasbi švedske skladateljice in orglarke Ellen Arkbro, norveškega kitarista in skladatelja Fredrika Rastena s kvartetom The Asterales ter legendarnega ameriškega elektrofonika Kevina Drumma.

Srce šansona Ane Mezgec - z njeno Nakáno skozi Gozd not in še dlje.....v vesolje

Ana, ki je v rani mladosti spoznala lepoto violine, zato študij v tej smeri sploh ni bil več vprašljiv, si je kasneje končno priznala, da si želi več. Danes svobodno pluje skozi različne žanre, svojo energijo in znanje deli v številnih zasedbah, a ena je njena lastna. Nakána - tista prava, v kateri si dovoli zliti na papir svoja besedila, melodije, resnice, tegobe, zvestobe, čutenja.... kjer se sliši njen glas.

Čas, prostor in glasba Modrost hitrih sprememb: Skrivnosti V

Peti del novega avtobiografskega cikla 'Modrost hitrih sprememb' se dotika avtorske zaščite in vsega, kar je povezano z njo. Zaščita je breme, ki ga skladatelj težko nosi; utrjuje pa njegovo ustvarjalnost, poklicno angažiranost in preživetje.

Glasbeni utrip Kromatika 8, DEKORokrog in Zbor dunajskih deklic v Ljubljani

Poročamo o sklepnem koncertu letošnje sezone abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedel Lajovčevo Sanjarijo, Sibeliusovo 2. simfonijo in 3. klavirski koncert Sergeja Rahmaninova z Yeol Eum Son v vlogi solistke, koncertu Komornega zbora Dekor, ki je v Slovenski filharmoniji pod vodstvom gostujočega finskega dirigenta Danija Jurisa s koncertnim programom Circles – DEKORokrog obeležil 10-letnico svojega delovanja, nastopu Zbora dunajskih deklic, ki se je prejšnjo sredo v sklopu daljše evropske turneje predstavil tudi slovenskemu občinstvu v ciklu Plečnik in a-cappella in uprizoritvi Bernsteinove opere Kandid v tržaškem opernem gledališču. Predstavljamo tudi letošnjega prejemnika Župančičeve nagrade za življenjsko delo Mestne občine Ljubljana Uroša Lajovca in na kratko napovedujemo orkestrski vikend Veris v Logatcu.

Mojstri samospeva Samospevi na poezijo Eduarda Mörikeja

Pred kratkim je minilo 150 let od smrti Eduarda Mörikeja, nemškega pesnika, pisatelja in prevajalca, čigar pesmi so navdihnile tudi nekatere skladatelje, med drugim našega Huga Wolfa, ki je na njegova besedila ustvaril zajetno število samospevnih del. S prefinjenim občutkom za poezijo je poglobljene interpretacije izbranih pesmi vnašal v svoje kompozicijske odločitve, ki so se zrcalile v harmonskih zvezah, melodični zasnovi, vokalni deklamaciji, klavirski teksturi ter v odnosu med glasom in klavirjem. V iskanju umetnosti se je podal pod površje poezije, da bi jo ponovno ustvaril v glasbi izjemne silovitosti, napisane, kot je nekoč dejal, » za epikurejce in ne za ljubitelje«. Mörikejeve pesmi pa so pritegnile tudi Roberta Schumanna in Johannesa Brahmsa.

Jazz

Tretje uho Tadej Tomšič Institution - Flying Start

Hitri avtomobili, tudi dirkanje, domača servisna delavnica, vse to je bilo del Tomšičevega otroštva v rodnem Kočevju. Naslov nove plošče Flying Start – Leteči štart, tako seveda ni naključje. Dobro ga poznamo iz sveta motošporta, s katerim je Tadej Tomšič povezan že od malega.

Orkestralni jazz Euroradio Jazz Orchestra 2025 - drugi del

Evropska zveza radijskih postaj (EBU) že 60 let organizira izjemen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Organizacijo letošnjega, jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Orkester je vodil Matjaž Mikuletič, ki je tudi napisal vse skladbe. Slovenske barve sta zastopala še pevka Joliette Anžlovar in basist Jošt Lampret.

Jazz avenija Pianist Mike Renzi

Poslušamo glasbo ameriškega pianista, aranžerja in skladatelja Mika Renzija. Imenovali so ga najboljši prijatelj pevcev, saj je desetletja dolgo spremljal Mela Tormeja in Peggy Lee, ob njima pa še celo plejado imen kot so Lena Horne, Cleo Laine, Carol Sloane, Ruth Brown, Lady Gaga in Hilary Kole. Njegova pianistična spremljava se je odlikovala z izjemno gracioznostjo in pogosto je z njo panoramsko povzel zvok celotnega orkestra.

Samo muzika Pevec in skladatelj Janez Bončina

Oddajo bomo namenili ustvarjanju Janeza Bončine. Letošnja tradicionalna prireditev Poletna noč, ki jo vsak začetek poletja uprizori Big Band RTV Slovenija na Kongresnem trgu v Ljubljani bo namenjena prav njemu. Benč je našim poslušalcem poznan kot nepogrešljiv akter slovenske jazzovske, rock in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Njegovo glasbeno ustvarjanje se je skozi celo kariero prepletalo tudi z jazzom in predvsem z jazzovskimi glasbeniki, v zadnjem času tudi z najboljšimi instrumentalisti najmlajše generacije.

Jazz Ars Saksofonistka Claire Daly – in memoriam

Claire Daly je bila pronicljiva glasbenica, ki je v svoje ustvarjanje vložila vso svojo dušo. Izkazala se je s prepoznavnim, toplim zvenom in nekoliko humornim slogom igranja bariton saksofona. Pisala je tudi članke v jazzovske revije in spremna besedila k jazzovskih ploščam. S svojim bariton saksofonom je sodelovala v zasedbah, ki so spremljale izvajalce kot so Aretha Franklin, James Brown, Joe Williams, Rosemary Clooney, Taj Mahal in Robert Palmer.

Tretje uho Robert Jukič - In The Land Of...

Nova plošča "In The Land of...", ki je nastajala po navdihu kratkih zgodb japonskega pisatelja Harukija Murakamija, prinaša glasbene razglednice – pripovedi, ki združujejo intimo, introspekcijo in širino, ujeto v zvočni prostor.

Jazz session Decagon - Dimitar Bodurov & BNR Big Band

Bolgarski pianist je vsestranski glasbenik. Že 25 let živi na Nizozemskem. Ob deseti obletnici festivala Radar je nastal projekt Decagon. Slišali bomo verzijo z bolgarskim radijskim big bandom. Na bobnih bo Martin Hafizi, na basu Mihail Ivanov, klavir bo igral avtor vseh skladb Dimitar Bodurov. BNR Big Band bo vodil Antoni Donchev.

Orkestralni jazz Euroradio Jazz Orchestra 2025 - prvi del

Evropska zveza radijskih postaj (EBU) že 60 let organizira izjemen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Organizacijo letošnjega, jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Orkester je vodil Matjaž Mikuletič, ki je tudi napisal vse skladbe. Slovenske barve sta zastopla še pevka Joliette Anžlovar in basist Jošt Lampret.

Jazz avenija Trobentač, aranžer, skladatelj in dirigent Bill Holman

Poslušamo skladbe, ki jih je napisal ali aranžiral Bill Holman, glasbenik, ki velja za enega najboljših aranžerjev skladb za jazzovski veliki orkester. Njegove plošče so sicer posejane zelo na redko, a so zato toliko dragocenejše. Bill Holman je igral tudi v različnih manjših zasedbah, ki so se pojavile in potem poniknile na tako imenovani jazzovski sceni Zahodne obale.

Samo muzika Big Band RTV Slovenija 80 (5) – obdobje umetniškega vodenja Huga Šekoranje

V peti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, se posvečamo dobremu desetletju med 2002 in 2014, ko je bil umetniški vodja zasedbe Hugo Šekoranja. V goste mu je uspelo povabiti nekatere najbolj eminentne jazzovske glasbenike in to je bilo roko na srce obdobje gostovanj nekaterih najpomembnejših sodobnih jazzovskih osebnosti od Joeja Lovana do Kurta Ellinga. Hugo se nam bo pridružil v studiu.

Jazz Ars Saksofonist Gene Ammons – ob stoletnici rojstva

Ob stoletnici rojstva bomo oddajo namenili saksofonistu Genu Ammonsu. Odlikoval ga je značilen poln in topel saksofonski zven, brez težav je prehajal med različnimi slogi od cool jazza pa vse do najbolj grobega čikaškega ritem in bluza. Vzel je najboljše prvine slogov vodilnih tenor saksofonistov Z dvema krajšima prekinitvama je bil zvezdnik čikaškega jazzovskega prizorišča četrt stoletja.

Radijska igra

Radijska igra Žarko Petan: Maturanti

Gre za groteskno igro o treh ostarelih možakih, ki se gredo v svoji senilnosti vsak teden maturante. Igrivo in humorno dogajanje, v katerem se razkriva njihova neugotovljiva skupna preteklost, pa nam nevsiljivo razkrije tudi njen globlji pomen. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Jakob Mraz – France Presetnik Martin Zorc – Aleksander Valič Ivan Petrič – Vladimir Skrbinšek Natakar – Slavko Cerjak Kuharica – Marijana Klanšek Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1982.

Radijska igra William Shakespeare: Sen kresne noči 1

Kljub naslovu te Shakespearjeve komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. pomenilo tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, kjer je enako kot v Shakespearjevi Angliji strog zakon mladim zaljubljencem preprečeval, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), kjer se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda »s pomočjo« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka) spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese razrešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok spet v grških Atenah, pri tem je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kakršen je čas kresne noči. V prvem delu se predstavijo vsi junaki, od njih pa se poslovimo v trenutku, ko Oberonov in Spakov načrt »zmešnjav« začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu. Prevajalec: Oton Župančič Režiser: Mirč Kragelj Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser Glasba: Carl Orff Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška Tezej, vojvoda atenski – Stane Sever Hipolita, kraljica amazonska – Helena Erjavec Lisander – Boris Kralj Demetrij – Andrej Kurent Helena – Majda Potokar Hermija – Duša Počkaj Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel Spak – Minca Jeraj Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958

Kratka radijska igra Kaja Novosel: Sanjam

Dogajanje igre je postavljeno v taksi z mlado nosečnico na križišču, kjer semafor ne deluje in promet stoji. Igra se tako giba na tenki meji med sanjami in resničnostjo, med vprašanjem pravega obstoja nosečnosti in rojstva. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska s trebuhom – Maša Grošelj Taksist – Vid Klemenc Pia in Lea – Tamara Avguštin Nastopajo še – Alen Jelen, Heidi Pungartnik in Suzana Tratnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2022

Kratka radijska igra Arthur Schnitzler: Moški in cukrček

Igra po eni izmed zgodb iz znamenitega omnibusa dialogov o spolnosti Vrtiljak z ironično skepso in moralnim relativizmom prikazuje dekadentno dunajsko družbo na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Prevajalec: Franci Zagoričnik Režiserka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Nastopata – Radko Polič in Vesna Lubej Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1991

Radijska igra Fran Saleški Finžgar, Jože Vozny: Pod svobodnim soncem – 2. del

Po zmagi nad Hilbudijem in njegovo bizantinsko vojsko se Iztok v spremstvu popotnega pevca Radovana odpravi v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti skupaj rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači. Na dvornih slovesnostih Iztok v lokostrelskem tekmovanju premaga vojskovodjo in caričinega zaupnika Azbada, s čimer v Bizancu mladi Sloven postane splošno znan. Zaljubi se v prav tako ne ravnodušno mlado dvorjanko Ireno, njegova postavnost pa pritegne celo caričine oči. O nadaljnjih Iztokovih dogodivščinah pa v drugem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.

Radijska igra Milan Jesih: Podmornica

Igra v pripovedno osišče postavlja zakonske zgode in nezgode starejšega moža in mlade žene. V nekoliko širšem kotu pa gre skozi za Jesiha značilne duhovite in iskre jezikovne bravure zaznati tudi obravnavo motiva Lepe Vide. Destilat hrepenenja tokrat skozi satirično opno. Režiser: Tugo Štiglic Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sopran – Nataša Tič Ralijan Alt – Marijana Brecelj Bariton – Anton Petje Bas – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.

Radijska igra Radijska igra

Ljoba Jenče z glasom in glasbeni oblikovalec Borut Čelik v pripovedi RIBA razkrijeta, da se na koncu sveta, ob mizi iz javorja, ziblje sonce in z njim svet. Z zarjo bo sončna krogla odšla. Ob plamenih z ognjišča bodo jedli polento, peli, molili. Živeli ob boku bogov. Pojoč odpirali nebo. Melodija bo kot božanska voda svetlobe tekla med glasovi, se prelivala skozi besede in ritme. Kot mantre, kot trak tisočerih rodov. Temà bo vedno znova izginjala. Glas išče telo, telo godca, godec srce. Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu. Glas – Ljoba Jenče Glasbeni oblikovalec: Borut Čelik Režiser: Alen Jelen Tonski mojster Matjaž Miklič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v Cankarjevem domu marca 2025.

Kratka radijska igra Andrej Blatnik: Dan, ko sem te ljubila

Pisatelju, esejistu in literarnemu uredniku Andreju Blatniku je s svojim mojstrstvom pri oblikovanju kratkih dramatičnih prizorov tudi v tej poetični igrani radijski miniaturi uspelo rahločutno naslikati nostalgičen notranji monolog v zakonu ženske. Režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe in zvokovne opreme: Saša Lušič Nastopata – Nina Valič in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2012.

Kratka radijska igra Fran Milčinski, Goran Schmidt: Posvet

Duhovit opis sodne razprave, Milčinski pa s svojo prepoznavno satirično ostjo prav nič ne prizanaša niti lastnemu sodniškemu stanu. Igro je leta 2001 režiral njegov vnuk, režiser Matija Milčinski. Režiser: Matija Milčinski Dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstra: Miro Marinšek in Jure Culiberg Predsednik – Bojan Emeršič Prvi sodnik – Slavko Cerjak Drugi sodnik – Boris Ostan Tretji sodnik – Dare Valič Zapisnikar – Janko Petrovec Jesihhar – Nejc Simšič Kostajnar – Miha Veršnjak Kastrolar – Juš Milčinski Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2001.

Radijska igra Fran Saleški Finžgar, Jože Vozny: Pod svobodnim soncem – 1. del

Zgodba prikazuje spopad poganskega sveta pod svobodnim soncem Slovenov in Antov. Vendar pa epski boji slovanskih plemen pod vodstvom staroste Svaruna v tej radijski različici romana obdajajo predvsem dogodivščine pogumnega Svarunovega sina Iztoka. V prvem delu so predstavljeni vsi junaki in njihovo mesto v temeljnem spopadu obeh nasprotujočih si svetov – poganskega in krščanskega. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor

Radijska igra Honore de Balzac: Kraljeva ljubica

Zvočna zgodba iz zbirke sočnih, po renesančnem zgledu napisanih Balzacovih novel z naslovom Okrogle povesti, je groteskna komedijo nravi, ki moške preprosto pouči, naj se ne obešajo na ženske, ki ne marajo zanje. Prevajalec: Anton Debeljak Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica Metka Rojc Glasbeni opremljevalec Peter Čare Lepa Feronka – Tanja Ribič Odvetnik Feron – Danilo Benedičič Služabnica – Stanni Boninsegna Kralj – Janez Albreht Oče – Zvone Hribar Lannoy – Gregor Čušin Le Daim – Jernej Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.

Verstva

Sledi večnosti Kako je z duhovnimi poklici v Sloveniji?

V Cerkvi na Slovenskem je v maju potekal Teden molitve za nove duhovne poklice. Kakšno je pravzaprav stanje na področju duhovnih poklicev v Sloveniji? Prihodnji teden bomo v oddaji Sledi večnosti predstavili novomašnika, letos sta dva. Pred tem pa smo raziskali podrobneje, kakšno je sedanje stanje. Obiskali smo župnijo Dob in župnika Jureta Ferleža, ki je voditelj Komisije za poklicanost in nove duhovne poklice v ljubljanski nadškofiji.

Musica sacra Glasba za praznik Sv. Trojice

Skrivnost verske resnice o Sveti Trojici je skozi stoletja privlačila mnoge glasbene umetnike. Že v času baroka so tri božje osebe slikali zelo različno - Boga Očeta so največkrat upodabljali majestetično, z veličastnimi fugami, Boga Sina s povsem drugačno glasbo kot tolažnika vsega sveta, Boga Svetega Duha pa kot duha svobode, ki véje, kjer hoče, lahkotnega, kot veter.

Bogoslužje Bogoslužje

Na nedeljo Svete Trojice neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveti Jožef na Studencih v Mariboru ob 85-letnici te župnije. Mašuje mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl ob somaševanju župnika dr. Stanislava Slatinka. Sodeluje cerkveni pevski zbor sv. Jožefa z dirigentko Anico Vogelnik. Na orgle igra Zinka Golob.

Sedmi dan Irenej Lyonski proti krivovercem

Irenej Lyonski je eden od najbolj znamenitih piscev zgodnjega obdobja krščanstva. Znan je po svojih spisih, v katerih je branil krščanstvo pred poganstvom in različnimi herezijami. V oddaji ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja z jezuitom Benjaminom Bevcem.

Sledi večnosti Župnija sv. Jožefa v Mariboru praznuje 85. obletnico

V nedeljo, 15. junija, bo župnija sv. Jožefa v Mariboru na Studencih praznovala 85. obletnico ustanovitve. Kaj so danes njene ključne značilnosti ob dejstvu, da je osrednji projekt obnova zvonika? Gosta oddaje sta dr. Fanika Vrečko, teologinja in literarna zgodovinarka, članica župnijskega sveta in odgovorna za medijsko podobo župnije, ter dr. Stanislav Slatinek. Je tamkajšnji župnik, predsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru ter profesor na teološki fakulteti.

Bogoslužje Prenos evangeličanskega bogoslužja iz Bodoncev

Ob binkoštnem prazniku neposredno prenašamo evangeličansko bogoslužje iz Bodoncev. Uvodni nagovor ima inšpektorica ECO Bodonci Zdenka Jelenovec. Bogoslužje, skupaj z duhovnicami Jano Kerčmar, Katjo Ajdnik in Judit G. Andrejek in duhovnikom Štefanom Beznecem,, vodi škof Leon Novak. Pridiga vodja evangeličanske humanitarne organizacije EHO Podpornica Peter Adrejčak (naglas na zadnjem a). Za glasbeno spremljavo bogoslužja skrbi ansambel ZGŠ Virtuoz.

Musica sacra V Bachovem letu - z Bachovo binkoštno glasbo

Letos mineva 340 let od rojstva Johanna Sebastijana Bacha, ki je binkoštim in Svetemu Duhu namenil lepo število svojih skladb; med njimi najdemo obsežnejše kantate in motete, korale ter orgelske skladbe. Nekatere bodo zvenele tudi v tokratni – binkoštno obarvani oddaji.

Sedmi dan Praznik Binkošti

Raziskali bomo pomen in globino binkoštne nedelje, enega od najpomembnejših krščanskih praznikov. Pogovarjali pa se bomo tudi o tem, kako ga mladi danes dojemajo, kaj ga za njih pomeni in kako ga lahko, tudi skozi katehezo predstavimo širšemu občestvu. Gost tokratne oddaje bo profesor na TEOF dr. Andrej Šegula.

Sledi večnosti Binkošti danes in moč Duha

Verniki bodo v nedeljo, 8. junija, praznovali binkošti – enega najstarejših in najpomembnejših krščanskih praznikov. Petdeseti dan po veliki noči se spominjajo prihoda Svetega Duha. Kakšna je svetopisemska utemeljitev binkošti? Kako Sveti Duh deluje v osebnem in občestvenem življenju kristjana? Naš gost je doc. dr. Matjaž Celarc.

Sedmi dan Knjiga Pot iz brezna odstira tudi pot iskanja luči iz odvisnosti

Pot iz brezna je naslov nove knjige v slovenskem prostoru, katere avtorja sta Jožef in Lidija Kociper. Govori o pasteh zasvojenosti z alkoholom. Letno se v Sloveniji zdravi okrog tisoč ljudi. Rehabilitacija traja pet let, uspeh pri rehabilitaciji pa je približno 75-odstoten, pri tistih, ki opravijo petletni program. Je pa malo ljudi, ki se zares odločijo za pet let rehabilitacije. Potrebno je poznavanje problematike alkoholizma in njegovega ozadja, ne le biološkega, ampak tudi psihološkega in socialnega, poudarjata gosta. Kako pa knjiga nagovarja tudi globlje, do kakšnih spoznanj sta prišla ob svojem delu in v skupinah? Je prav izmenjava izkušenj v skupinskih terapijah ta duhovna komponenta?

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Na sedmo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje župnik, p. Pavle Jakop. Sodeluje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi zborovodkinja Anja Lenarčič, s kitaro pa jih spremlja Peter Berden.

Literatura

Literarni nokturno Feri Lainšček: Kurja fizika

Pisatelj Feri Lainšček je bil z romanom Kurja fizika, zadnjim delom trilogije, v kateri opisuje svoje zgodnje otroštvo v Dolencih na Goričkem, nominiran za Cankarjevo nagrado, te dni pa kot eden izmed petih izbrancev čaka še na podelitev nagrade kresnik za najboljši roman lanskega leta. Osrednji motiv v romanu je graditev hiše, v katero naj bi se preselili iz skromne bajte brez elektrike in tekoče vode. A kot bomo slišali v odlomku, mali Ferek ob tem čuti svojevrstno tesnobo. Igralec: Mario Dragojević, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Alen Jelen. Posneto maja 2025.

Literarni večer Jean-Paul Sartre

Literarni večer namenjamo francoskemu filozofu, pisatelju in dramatiku Jeanu - Paulu Sartru. V njem je utemeljitelj francoskega eksistencializma predstavljen kot prozaist. Sartre je v svojih leposlovnih delih nazorno opisal, kako človek v praznem in nesmiselnem svetu doživlja temeljne eksistencialne občutke, kot sta tesnoba in gnus, na drugi strani pa mu je v njem odprta možnost za snovanje in uresničevanje ciljev, ki odpirajo pot v svobodo. Avtorica je Bojana Beltram Kovačevič, prevajalca Jože Udovič (prevedel je Gnus) in Vital Klabus (Zid in V zrelih letih), bralka Anja Rupel, interpreti pa Slavko Cerjak, Uroš Maček in Boris Juh. Glasbena oprema je delo Marka Stoparja, za ton in montažo je skrbel Mirko Marinšek, režiral je Igor Likar. Produkcija leta 1995. Urednika oddaje sta Marjan Kovačevič Beltram in Staša Grahek.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 35/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki pripoveduje o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in tamkajšnjimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže odločilni vpliv zgodovinskih okoliščin na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Lirični utrinek Marko Skok: Morali bi vsaj hliniti ...

Pesnik z inventivnimi preskoki pomena podobnih besed ustvarja posebno ozračje stiske sodobnega človeka, zato tudi naslov: Morali bi vsaj hliniti ... Marko Skok ni le pesnik, je tudi navdušen nad poezijo in gonilna sila pesniških večerov Šentjakobsko je poezija. Interpretacija: Matej Puc.

Literarni nokturno Kazimir Kolar: Onečejevalec

Po mestu hodi mlad moški in za njim ostajajo velikanske luže urina. V knjigarni, podhodih, v šoli, cerkvi ... marsikje. Je le objestnež? Mogoče nihilist, aktivist, anarhist, psihopat? Roman Kazimirja Kolarja Onečejevalec ne ponuja veliko odgovorov, le pričevanja o bizarnih dogodkih, perverzijah, ki kažejo na razkroj vrednot in odpor proti vsemu. Iskalca smisla ni več, prihaja zanikovalec smisla. Igralca Nina Valič in Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto junija 2025.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 34/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Lirični utrinek Maja Haderlap: Poletni dan nad podjunskim poljem

Koroško-slovenska pesnica in pisateljica Maja Haderlap je bila leta 2011 deležna veliko pozornosti z romanom Angel pozabe, zanj je med drugim prejela nagrado Ingeborg Bachmann, pravkar je izšel njen novi roman Ženske v temi. Pesem Poletni dan nad podjunskim poljem je prevedel Štefan Vevar, interpretira jo dramska igralka Maja Boh.

Literarni nokturno Adam Zagajewski: Pesmi

Poljski literat Adam Zagajewski bi 21. junija praznoval 80. rojstni dan. Leta 2021 umrli pesnik je med številnimi drugimi nagradami leta 1996 prejel tudi nagrado vilenica. Zagajewski, eden najboljših sodobnih poljskih pesnikov, je od zbirke Potovati v Lvov, ki jo je napisal leta 1985 v emigraciji, veljal za pesnika refleksije in filozofije. V tem duhu je nekoč izjavil, da je "poezija drugačen način filozofiranja". Interpret: Željko Hrst, prevajalka: Jana Unuk, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer. Leto nastanka: 2011.

Literarni večer Katarína Kucbelová : Med poezijo in pripovedjo

Katarína Kucbelová se uvršča med prepoznavna in nagrajena imena sodobne slovaške književnosti. Njena pisava je pomensko razplastena in odprta, ritmična, pa tudi minimalistična, polna zamolkov in elips, a nikdar abstraktna. Njen opus trenutno obsega pet pesniških zbirk, novelo in roman. Dela kot organizatorka kulturnih dogodkov in je ustanoviteljica osrednje slovaške literarne nagrade anasoft litera, je pa tudi mentorica mladih pesnikov. Prevajalka in avtorica scenarija Špela Sevšek Šramel, režiser Špela Kravogel, napovedovalca Mateja Perpar in Renato Horvat, interpretka Saša Mihelčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2025.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 33/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta so na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začeli graditi Novo Gorico. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Lirični utrinek Ivan V. Lalić: Prostori upanja

Pesem Prostori upanja je napisal srbski pesnik in prevajalec Ivan V. Lalić (1931–1996), prevedel pa Peter Svetina. "V prostorih upanja raste svetloba / zastonj," pravi pesnik. In odrešujoče je pomisliti, da prostori upanja so in da se upirajo logiki siceršnjega previdljivega sveta. Pesem interpretira Matej Puc.

Umetnost, kaj ti je? / ALUO80

Jelka Reichman

18 min

Ančka Gošnik Godec

13 min

Marjanca Jemec Božič

19 min

Marlenka Stupica

20 min

Bogoslav Kalaš

18 min

Emerik Bernard

14 min

Neposredni prenosi

Neposredni prenos Kapucinska grobnica - prenos radijske igre iz SNG Nova Gorica

Neposredni prenos radijske igre Kapucinska grobnica po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja Josepha Rotha z Malega odra Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, interpretira ga Jure Kópušar, na ozadju svoje družinske kronike izrisuje propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in problematični prehod v novo avstrijsko družbo v obdobju nastajajočega nacizma. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek prve svetovne vojne, Trotto se na hitro poroči z Elisabeth Kovacs in naposled odide na fronto v Sibirijo. Drugi del pa vpeljejo konec vojne, Trottova vrnitev na Dunaj in soočenje z »novo stvarnostjo«, gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke priredbe Giacoma Pedina in Jacópa Giacomonija ter radijske Ane Kržišnik Blažica, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre na neki način ostaja »igrani roman«; tako jo je zasnoval tudi njen režiser Klemen Markovčič. Narativni skelet so namreč misli v ospredju, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori, tokrat na posnetku, kot svojevrstne digresije ‒ ti bodo za tokratni dogodek izvedeni živo. Njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklost, prizori so predpreteklost. V tej časovni zanki se v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Igra je tako ujeta v zgodovinskem mezaninu, stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. Sicer pa so v obdobju, ko vznikajo nova in nova vojna žarišča, mednarodna skupnost in njen dogovor o miru, ki ga je nazadnje sklenila pred 80 leti, pa izgublja kompas in vse bolj bledi, razmisleki o nečem, kar se nam je že zgodilo in za kar smo rekli: nikoli več, toliko pomembnejši. Naj povemo še, da je igra nastala v sklopu letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica−Gorica kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, RAI Furlanija - Julijska krajina in 3. program Radia Slovenija – program Ars. V igralski zasedbi pa nastopajo aktualni in nekdanji člani SNG Nova Gorica. Prevajalca: Mira Miladinović Zalaznik, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Dramaturginja: Vilma Štritof Tehnična realizacija prenosa: Sonja Strenar, Urban Gruden, Miha Oblak Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Bubi Kovacs – Andrej Zalesjak Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs – Blaž Valič Joseph Branco Trotta – Miha Nemec Manes Reisiger – Gorazd Jakomini Služabnik Jacques – Ivo Barišič Baranovič – Peter Harl Produkcija uredništva igranega programa. Mali oder SNG Nova Gorica, 13. junija 2025

Neposredni prenos Simfoniki, Kuokman in Yeol Eum Son

Osmi koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Yeol Eum Son (klavir) dirigent: Lio Kuokman Anton Lajovic: Sanjarija (prir. za godalni orkester: Lucijan Marija Škerjanc) Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu op. 30 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Preludij v G-duru op. 32 št. 5 Jean Sibelius: Simfonija št. 2 v D-duru op. 43

Neposredni prenos Pretežno vokalni cikel 6 - Romantično

Ob prenosu zadnjega koncerta Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije bodo prišli na svoj račun ljubitelji romantičnih melodij, predvsem pri priljubljeni Večerni pesmi op. 69, št. 3 Josepha G. Rheinbergerja in njegovi Maši v G-duru, op. 151. To bodo solist Martin Kozjek, Zbor Slovenske filharmonije in dirigent Stephen Layton prepletli z deli Rheinbergerjevih sodobnikov: Petra Corneliusa, Felixa Mendelssohna - Bartholdyja in Franza Liszta.

Neposredni prenos Dom v jeziku

"Primož Trubar – ime pove vse: jezik, pripadnost, identiteta. To so vrednote, ki so krasile začetek slovenskega naroda in upam, da ta začetek v slovenskem narodu še vedno traja." S temi besedami je predsednik društva slovenskih pisateljev Marij Čuk letos pospremil dan Primoža Trubarja. Kot vsako leto se mu tudi letos poklanjamo na Trubarjevi domačiji na Rašici, in sicer z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Miljano Cunta, Roberta Simoniška, Marjana Kukovca, Natašo Konc Lorenzutti, Anjo Mugerli, Marušo Novosel in Denisa Škofiča. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev in projekt Slovenska pisateljska pot, Občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom iz Trubarjevega dela En regišter … ena kratka postila. Scenarist Matej Krajnc, napovedovalca Eva Longyka Marušič in Igor Velše, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiserka Špela Kravogel, interpreti – avtorji sami, urednik prenosa Matej Juh. Produkcija 2025.

Neposredni prenos Neposredni prenos 6. koncerta abonmaja Filharmonični klasični koncerti (FKK 6) Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije na zadnjem glasbenem dogodku letošnje abonmajske sezone gosti priznanega britanskega dirigenta Ivorja Boltona. Koncert z naslovom »Neimenovano« namiguje na Simfonijo št. 4 v e-molu, op. 98 Johannesa Brahmsa, ki jo bomo slišali v drugem delu abonmajskega večera. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, je Brahmsova 4. simfonija »delo izjemno (samo)kritičnega in discipliniranega umetnika, v katerem glasbena oblika in vsebina postaneta eno, v katerem kompozicijska tehnika odpira nove in nove načine izražanja najglobljih prepričanj o vsem neimenovanem, ki kroji našo usodo«. V prvem delu koncerta pa bo na sporedu simfonično delo iz klasicistične glasbene zakladnice – slišali bomo Simfonijo št. 103 v Es-duru, Hob. I:103 z naslovom »Tremolo timpanov« Josepha Haydna.

Neposredni prenos 6. koncert z naslovom "Konkretno" iz abonmaja SMS Slovenske filharmonije

»Razposajenost »prekinjenega valčka« Danila Švare podaja roke galantni virtuoznosti ene najbolj priljubljenih skladb violončelistov. Kaj pa zapisati o znameniti Leningrajski simfoniji – simbolu glasbenega upora prebivalcev obleganega Leningrada, ki je kmalu odmeval po vsej Evropi in s katerim zaokrožamo abonmajsko sezono Orkestra Slovenske filharmonije? Prepustimo raje zadnjo besedo glasbi sami.« Tako so zapisali v Slovenski filharmoniji, mi pa vas vabimo k spremljanju neposrednega prenosa koncerta na programu Ars. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil uzbekistanski dirigent Aziz Šohakimov, drugi gost večera pa bo francoski violončelist Edgar Moreau.

Neposredni prenos Podelitev Cankarjeve nagrade 2025

Neposredni prenos podelitve Cankarjeve nagrade iz Cankarjevega doma na Vrhniki. Cankarjevo nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU; namenjena je delu s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja, prvič so jo podelili leta 2020. Letos so za Cankarjevo nagrado nominirana dela: Feri Lainšček: Kurja fizika Barbara Korun: Vnazaj Nataša Kramberger: Po vsej sili živ Milan Dekleva: Lističi Muanis Sinanović: Vse luči Strokovno žirijo sestavljajo dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr. Alenka Koron, Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič.

Radijska igra William Shakespeare: Hamlet

Ko se po smrti danskega kralja prikaže skrivnostni duh, princ Hamlet začuti dolžnost in slo po maščevanju svojega očeta. Notranji boj med moralnimi dilemami in željo po maščevanju Hamleta peha v niz odločitev, ki se končajo z usodno umiritvijo Elsinorja. Vsem dobro poznana Shakespearjeva tragedija v neposrednem, intimističnem formatu radijske igre publiko prestavi v mračen prostor maščevanja, norosti in družinske tragedije. Radiofonsko strnjena priredba besedila ohranja hamletovsko esenco, zaradi specifik medija pa marsikateri dogodek in lik začrta nove zvočne in pomenske dimenzije. Radijska izvedba v živo postavlja Hamleta v aktualni kontekst in odpira razmislek: Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo? Klavdij, kralj danski: Dario Varga Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja: Klemen Kovačič Polonij, véliki komornik: Janez Škof Horatio, Hamletov prijatelj: Gašper Lovrec Laert, Polonijev sin: Žan Brelih Hatunić Gertruda, danska kraljica: Polona Juh Ofelija, Polonijeva hči: Mojka Končar Duh Hamletovega očeta: Aleš Valič Osrik, dvornik: Luka Seražin Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Oton Župančič Prirejevalka in dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Urban Gruden, Matjaž Miklič Lektor: Martin Vrtačnik

Neposredni prenos V etru pesem IV: Večer kabareta

Sabina Gruden, mezzosopran Tadej Horvat, klavir Spored William Bolcom (1938) Cabaret songs / Kabaretne pesemi (Arnold Weinstein) Oh, Close The Curtain / Ah, spustite zastor At the last lousy moments of love / V zadnjih ušivih trenutkih ljubezni Places to live / Kraji za življenje Toothbrush Time / Čas za ščetkanje Waitin’ / Čakam Amor / Amor Song of Black Max / Pesem črnega Maksa The Actor / Igralec George / George Kurt Weill (1900–1950) Nanna’s Lied / Nannina pesem (Bertolt Brecht) Je ne t’aime pas / Jaz te ne ljubim (Maurice Magre) Youkali / Youkali (Roger Fernay)

Sobotni operni večer John Adams: Antonij in Kleopatra v neposrednem prenosu iz New Yorka

Nesmrtna zgodba o tragični ljubezni svojeglavih in prestopniških ljubimcev – prvič na naši valovih.

Neposredni prenos VIP 5 – Sklepno

Ko je dr. Mirko Cuderman prišel z idejo o ustanovitvi poklicnega zbora med visoke državne uradnike, ga je vedno doletel isti odgovor: »Kaj, še en zbor!?! Saj jih imamo 2000! Zakaj pa še en zbor?!?« Pa vendar mu je skupaj s somišljeniki leta 1991 uspelo ustanoviti Slovenski komorni zbor, zdaj Zbor Slovenske filharmonije. Dr. Cuderman se je 27. februarja poslovil od tega sveta: Zbor in Orkester Slovenske filharmonije mu posvečata izvedbo Mozartovega Rekviema. Na sklepnem koncertu za Vokalno-instrumentalni program bo ob 90-letnici Arva Pärta zvenela še njegova Berlinska maša v zanj značilnem meditativnem slogu. Glasbenike bo vodil glavni dirigent Zbora Slovenske filharmonije Stephen Layton. Solisti bodo sopranistka Rebeka Pregelj, altistka Dzsenifer Szilvia Vane, tenorist Oleksandr Nastasiichuk in basist Blaž Stajnko.

Video

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Štěpánka Balcarová, Tomaž Gajšt, Ana Čop in Big Band RTV Slovenija

Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Achim Kirchmair & David Jarh Kvintet

Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Najbolj poslušano

Sobotni operni večer Peter Iljič Čajkovski: Pikova dama iz New Yorka

Skladatelj je bil "neizmerno navdihnjen" – tako je rekel sam – in je opero napisal v zelo kratkem času.

Glasovi svetov Hormoni ljubezni so stari 800 milijonov let

O ljubezni, navezanosti in poželenju s piscem knjige Biologija ljubezni, nevroznanstvenikom Gregorjem Majdičem

Ars humana Édouard Louis – "Resnica razredne razslojenosti je ta, da nekateri ljudje umirajo prej kot drugi"

Ali pisati o delavskem razredu pomeni pisati proti literarni tradiciji in zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno, da se proti njemu lahko borimo? Tovrstna vprašanja v svojih delih in javnih nastopih odpira Édouard Louis, eden najbolj priznanih francoskih literatov mlajše generacije, ki je pretekli teden gostoval v Ljubljani. Foto: Gregor Podlogar

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 33/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta so na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začeli graditi Novo Gorico. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Podobe znanja Nika Janež: Zgodba o bakterijskih skupnostih se prične s pritrjevanjem na površino

Svetu, ki ga s prostim očesom ne opazimo, vladajo izredno prilagodljiva bitja - bakterije. Čeprav gre za enocelične in mikroskopsko majhne organizme, jih ravno ta navidezna preprostost žene k neverjetni iznajdljivosti, ko pride do prilagajanj na različne naravne okoliščine. Ena izmed prilagoditev, ki bakterijam omogoča, da se oprimejo različnih površin, povežejo z drugimi bakterijami, se medsebojno sporazumevajo in ščitijo pred neugodnimi razmerami v okolju, je biofilm. Natančno organiziran in kompleksen preplet lepljivih, skorajda želejastih snovi in bakterij. Kar je za bakterije obrambna struktura, nam marsikdaj povzroča preglavice - od jutranjih oblog na zobeh, bolnišničnih okužb do kontaminacij pri denimo predelavi mleka. Ko se torej bakterije znajdejo v okolju, kjer je preživetje oteženo, se ne umaknejo, temveč izgradijo nekakšen zaščitni plašč. Kje iskati snovi, ki lahko to kompleksno bakterijsko strukturo, ki je odporna na vročino, razkužila in celo antibiotike, uničijo? In kako poustvariti razmere, da bodo bakterije takšno strukturo oblikovale tudi v laboratoriju? S takšnimi in podobnimi vprašanji se pri svojem delu srečuje doktorica Nika Janež, raziskovalka na Odseku za biotehnologijo Instituta “Jožef Stefan”.

Kdo smo? Velika planina – med trniči in bajtami

Velika planina je planšarski raj, najhitreje dosegljiv iz Ljubljane. Že pogled nanjo vabi, zato je v lepem vremenu na njej nepregledna vrsta pohodnikov in turistov. To res prinaša dobiček, a žal uničuje svetost pastirskega življenja, kolikor ga nista že odnesla čas in modernizacija (ponovitev).

Zborovski panoptikum V spomin Hilariju Lavrenčiču

Vsi, ki so imeli priložnost spoznati Hilarija Lavrenčiča, delati ali sodelovati z njim, so si enotni, da je bil v prvi vrsti izjemen človek. Ljubezen, ki jo je gojil do glasbe in kulture nasploh, njegov neutrudni, delovni značaj, ki se ni zadovoljil s povprečnim, neizmeren intelekt, razgledanost in srčnost, so bile lastnosti, zaradi katerih so si ga mlajše generacije rade jemale za vzor ali za mentorja. Bil je tista zanesljiva oseba, ki je znala dobro svetovati na področju glasbe ali pa odra. Pevci v zborih so mu sledili, dirigenti postavljali njegove partiture na pult, poslušalci pa občudovali njegove sposobnosti in kvalitetno delo. Zborovodja, ki je navdihoval ljubiteljske pevce, profesor, ki je iskal in spodbujal v mladih ustvarjalno iskrico, skladatelj, ki ga obožujejo zbori, glasbeniki in poslušalci, nenazadnje profesionalni glasbenik, ki je svojo kariero gradil v eni izmed največjih opernih hiš z mednarodnim ugledom s tistega dela Italije – v opernem gledališču v Teatru Verdi v Trstu, zaradi katerega je do potankosti poznal tudi odrske zakonitosti. To so le nekatere izmed glavnih značilnosti in področij, ki so ga zaznamovale ali bolje rečeno – jih je s svojo vizijo zaznamoval on sam. 29. junija leta 2024 je goriško regijo in to v obeh državah, v Sloveniji in Italiji, pretresla vest o njegovi smrti, čeprav je bila njegova bolezen že dalj časa javno znana. Zadnje tekmovanje in nastop Hilarija Lavrenčiča z Mešanim pevskim zborom Hrast iz Doberdoba sta bila na festivalu Omnia Vincit Amor na Sveti Gori leta 2023. Takrat je zbor postal prvonagrajenec. V tem letu je na drugi ediciji tega festivala Zbor zapel kot častni gost in nastop posvetil dolgoletnemu dirigentu, ki ga je vodil 38 let.

Humoreska tega tedna Osip Šest: Inspicient / Rekviziter / O skrivnostnem suflerju / O inženirjih, slikarjih in scenografih

Tri junijske Humoreske namenjamo slovenskemu režiserju, igralcu in pedagogu Osipu Šestu. Živel je v letih od 1893 do 1962. Rodil se je v Metliki, se šolal v Kršem in Cerknici ter potem obiskoval gledališko šolo na Dunaju. Leta 1914 je postal redni član Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Med vojno se je znašel v ruskem ujetništvu, leta 1919 se je vrnil v Ljubljano in postal član Drame Slovenskega narodnega gledališča, kjer je z enoletnima premoroma deloval do upokojitve. Bil je tudi pedagog, predaval je gledališko igro in recitacijo na konservatoriju Glasbene matice, vodil dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev, od 1954 je na Akademiji za glasbo predaval operno dramaturgijo, v dramski šoli pa režijo in dikcijo. Napisal je tri knjige: Kar po domače, Enaintrideset in eden ter Sezam odpri se! s podnaslovom Prirodopis teatra. Izbrali smo nekaj poglavij iz knjige Sezam, odpri se!. V njih je Šest popisal nekaj manj izpostavljenih gledaliških poklicev. Interpretacija Janez Hočevar - Rifle, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Irena Glonar. Posneto 1980. Redakcija Vida Curk, Staša Grahek (ponovitev).

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 34/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Radijska igra William Shakespeare: Sen kresne noči 1

Kljub naslovu te Shakespearjeve komedije je njeno dogajanje vendarle postavljeno v čas pred kresno nočjo, v obdobje štirih dni pred prvim majem. To je namreč v dobi vladanja kraljice Elizabete I. pomenilo tradicionalno primeren čas za poroko. Dogaja se najprej v starih Atenah, kjer je enako kot v Shakespearjevi Angliji strog zakon mladim zaljubljencem preprečeval, da bi se poročili brez očetovega soglasja. Središče dogajanja pa je postavljeno v gozd ponoči (2., 3. in 4. dejanje), kjer se zaljubljenci (Hermija, Demetrij, Lisander in Helena), pa tudi drugi pod vplivom magije in seveda »s pomočjo« nevidnega vilinskega kralja Oberona in njegovega pomočnika Škrata Robina (Spaka) spremenijo in »spregledajo«. Zadnje dejanje prinese razrešitev vseh zapletov in proslavljanje več porok spet v grških Atenah, pri tem je okvir igre priprava na poroko atenskega vojvode Tezeja in Hipolite, amazonske kraljice. Zdi se, da sta za Shakespearja domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti, še posebno v tako magičnem času leta, kakršen je čas kresne noči. V prvem delu se predstavijo vsi junaki, od njih pa se poslovimo v trenutku, ko Oberonov in Spakov načrt »zmešnjav« začne nepričakovano zapletati silnice v osrednjem ljubezenskem kvadratu. Prevajalec: Oton Župančič Režiser: Mirč Kragelj Tonska mojstra: Sergej Dolenc in Dušan Mauser Glasba: Carl Orff Glasbo izvaja orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Uroša Prevorška Tezej, vojvoda atenski – Stane Sever Hipolita, kraljica amazonska – Helena Erjavec Lisander – Boris Kralj Demetrij – Andrej Kurent Helena – Majda Potokar Hermija – Duša Počkaj Egej, Hermejin oče – Edvard Gregorin Filostrat, voditelj zabav pri Tezeju – Jože Zupan Oberon, vilinski kralj – Saša Miklavc Titanija, vilinska kraljica – Alenka Svetel Spak – Minca Jeraj Atenski rokodelčiči – Dunja, tesar – Janez Albreht, Smuk, mizar – Pavle Kovič, Klobčič, tkalec – Jurij Souček, Pisk, mehokrp – Nace Simončič, Nosan, kotlar – Aleksander Valič, Trlica, krojač – Drago Makuc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja in februarja 1958

Likovni odmevi Alen Ožbolt: Na ALUO je izobraževanje postalo krožni in skupnostni proces

V sklopu Univerze v Ljubljani že osemdeset let deluje najstarejša slovenska visokošolska ustanova za poučevanje likovne umetnosti. ALUO, kot se skrajšano imenuje danes Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, je nastala na podlagi večdesetletnih prizadevanj slovenskih likovnikov za svojo akademijo. Ti so do tedaj študirali v tujini, predvsem na Dunaju, v Münchnu, Pragi in v Zagrebu. Želja se jim je izpolnila 27. oktobra 1945. O pomenu, nalogah in vizijah ALUO spregovori dekan in akademski kipar Alen Ožbolt. Foto: Prof. S. Tihec v kiparskem ateljeju IV. letnika generacije 1981/82: na profesorjevi desni Jože Vrščaj. 1982. (vir: ALUO)

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt