Ars aktualno Rojstni dan umetnosti 2026

Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Letošnji prispevek Radia Slovenija bo oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 bo Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.

Ars aktualno Velika retrospektiva del Johna Cassavetesa začenja filmsko leto v Slovenski kinoteki

V Slovenski kinoteki se 14. januarja začenja velika retrospektiva del ameriškega neodvisnega filmarja Johna Cassavetesa. Z Anjo Banko iz Kinoteke se je v oddaji Gremo v kino pogovarjala Tesa Drev Juh.

Ars aktualno V kine prihaja Sentimentalna vrednost

Na redni spored Kinodvora prihaja eden najbolj pričakovanih filmov preteklega leta – film Sentimentalna vrednost Joachima Trierja, ki občinstva navdušuje že vse od premiere v Cannesu, kjer je režiser za film prejel veliko nagrado žirije.

Ars aktualno Izbor del Bogdana Groma v Trstu

Razstavišče Magazzino delle idee/Skladišče idej v Trstu ponuja še do 25. januarja razstavo z izborom del tržaškega slikarja slovenskega rodu Bogdana Groma. Njeno poimenovanje Temporary/začasno je nekakšna predhodnica, ki napoveduje skorajšnjo otvoritev stalne postavitve v Palači Galatti, nastale iz slikarjeve donacije.

Ars aktualno Beseda leta 2025

Projekt beseda leta poteka na pobudo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, spletnega portala RTV Slovenija in časopisne hiše Delo. Beseda leta ni nujno beseda, s katero bi opisali leto, ampak je to beseda, ki smo jo tako pogosto uporabili, da je leto pomembno zaznamovala. Priča o tem, kaj se je dogajalo in o čem smo največ razmišljali in govorili. Enajst finalistk leta 2025, ki jih je med predlogi izbrala komisija: božičnica, carina, dolgotrajna oskrba, dvojna raba, flotilja, iskljiv, paliativa, redke zemlje, somestje, tiktokizacija in zastoj.

Ars aktualno In memoriam - Emilija Soklič

30. 12. 2025 je umrla Emilija Soklič, dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo in ena prvih poklicnih filmskih ustvarjalk na Slovenskem. Avtor fotografije: R. Likon

Ars aktualno Ob Kosovelovem letu

Ni se začelo samo novo, ampak tudi Kosovelovo leto. Od njegove smrti bo letos 27. maja minilo natanko sto let. V vrsti svojih literarnozgodovinskih besedil se mu je podrobno posvetil dr. Janez Vrečko, dolgoletni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pred dobrimi enajstimi leti, ob 110. obletnici pesnikovega rojstva, se je z njim pogovarjal Marko Golja. Pogovor je poglobljen vpogled v Kosovelovo življenje in predvsem delo. Urednik ponovitve oddaje Matej Juh.

Ars aktualno Letošnje leto v Slovenski kinoteki bodo zaznamovale retrospektive filmov Johna Cassavetesa, Wernerja Herzoga in Mai Zetterling

Sourednica filmskega programa v Slovenski kinoteki Anja Banko predstavlja nekaj dogodkov, ki jih tam pripravljajo v letu 2026.

Ars aktualno Slovenski filmi v letu 2026

v letu 2025 so bile mnoge premiere na festivalih v tujini, od Rotterdama, Berlinala pa do Sarajeva ter kar nekaj nagrad, pri čemer so bili v ospredju prvenci mlajše generacije režiserk. Kaj ti je deklica Urške Djukić, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo Ester Ivakič ter Kuklin Fantasy so dokazali, da je slovenski film v še kako dobri formi. Medtem ko kinodvorane še vedno polni film Belo se pere na devetdeset Marka Naberšnika, na sporedih kinodvoran pa je še vedno mogoče ujeti tudi najbolj uspešno slovensko manjšinsko koprodukcijo preteklega leta Fiume o morte! Igorja Bezinovića, se Petra Meterc sprašuje, katere nove slovenske filme nam prinaša leto 2026.

Ars aktualno Dirigent Andrew Manze

Andrew Manze s Simfoniki Zahodnonemškega radia iz Kölna: ''Vedno se vprašam, ne glede na to, ali izvajam Schumannovo ali Bartokovo glasbo, kako naj bi ta glasba zvenela, in kako je skladatelj želel, da bi jo izvajali. Vprašanja so zelo podobna, kot če bi izvajali baročno glasbo, odgovori pa so seveda zelo drugačni. Imam pa še vedno enak zgodovinski pristop do izvajanja glasbe.''

Ars aktualno Violinistka Isabelle Faust

Isabelle Faust na koncertu v dvorani Union v Mariboru: ''Rada igram zelo različno glasbo, seveda velikokrat izvajam romantične violinske koncerte, a poleg teh je nastalo v vseh zgodovinskih obdobjih zelo veliko fantastične glasbe za violino. Igram pravzaprav z vsemi simfoničnimi orkestri po Evropi, redno gostujem tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike ter v Latinski Ameriki.''

Svet kulture John Cassavetes v Slovenski kinoteki, Soncu naproti

V Slovenski kinoteki se nocoj pričenja retrospektiva filmov režiserja in igralca Johna Cassavetesa, enega osrednjih imen ameriškega neodvisnega filma. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo v okviru cikla Carpe artem s koncertom Soncu naproti v Sloveniji prvič nastopil mednarodni kvartet z uveljavljeno slovensko violinistko Tanjo Sonc iz Züricha.

Literarna matineja Tonja Gašperšič: "Zavedam se, da živimo v takem svetu, da smo vsi po malem kolonialisti"

Verjetno ni veliko ljudi, ki bi si za cilj svojega potovanja izbrali – smetišče. Še manj je takih, ki bi o tem napisali obsežno knjigo. Knjigo, ki bi bila svojevrsten potopis, pa tudi osebni dnevnik, reportaža in celo ljubezenski roman hkrati. A prav vse to v sebi združuje knjiga Ujeti v raju, v kateri je španski avtor Patxi Irurzun z obilico humorja, (samo)ironije, pronicljivosti in empatičnosti opisal svoje pretresljivo popotovanje po smetiščih v Manili in Papui Novi Gvineji. Knjiga je izšla v zbirki prevodne literature Mentorjeva prevajalnica in je nastala na prevajalskih delavnica Prevajalnica JSKD v zadnjih treh letih. Prevedle so jo Tonja Gašperšič, Špela Grošelj, Svetlana Pavlin, Mojca Petaros, Vesna Petrič, Katja Rijavec, Manca Toporišič Gašperšič pod mentorskim vodstvom uveljavljene prevajalke Marjete Drobnič.

Glasovi svetov Anarhizem – brat dvojček socializma, ki pa ne malikuje države in njenih institucij

Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi

Svet kulture Po–mišljaj Mitje Velikonje

Oddajo namenjamo knjigi Po–mišljaj doktorja kulturologije Mitje Velikonje. Gre za knjigo osemnajstih besedil: uvodnikov, esejev, spremnih besed, predgovorov in drugih zapisov, ki jih je ustvaril v zadnjih petindvajsetih letih. Nadaljujemo s finančnimi težavami, na katere opozarjajo osrednje kulturne organizacije slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Te nastajajo zaradi visoke inflacije in neusklajevanja finančnih sredstev z inflacijo. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči premierno zazvenel novi glasbeni projekt Jureta Ivanušiča, zmagovalca Festivala slovenskega šansona 2025, z naslovom Brezmejna. Oddajo končujemo z veselo novico s področja filma. V tekmovalni program kratkih filmov 76. Berlinala – mednarodnega filmskega festivala v Berlinu – se je uvrstil kratek animirani film Kozmonavti režiserja in scenarista Lea Černica. Vabljeni k poslušanju!

Jezikovni pogovori Na »slonu« se jih uči slovenščino že 60 tisoč

Spletni tečaj slovenščine Slonline obiskuje skoraj 60 tisoč uporabnikov z vsega sveta. Aktivno ga mesečno uporablja od 4000 do 5000 ljudi, po nadgradnji pa naj bi postal dostopnejši. Osrednji cilj tečaja je jezikovno opolnomočenje priseljenih. Ob njegovi nadgradnji smo govorili o izzivih poučevanja slovenščine pri priseljencih in prednostih Slonlina, ki so ga razvili na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostji oddaje sta doc. dr. Ina Ferbežar in dr. Mateja Eniko.

Kdo smo? Rapalska pogodba in Primorci

Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi …To se je Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. Pregledali bomo Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novonastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Oder "S fanatizmom, z življenjskostjo in radoživostjo nabit ustvarjalni proces". O delu Bojana Stupice v slovenskem gledališču od 30. do 60 . let minulega stoletja, 1. del

»Le malokateri režiser je zarezal tako ostre sledove v razvoju neke gledališke hiše, kakor velja to posebej za delo Bojana Stupice v ljubljanski Drami,« je med drugim zapisal Dušan Moravec leta 1971 v publikaciji Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja. Bojan Stupica se v gledališko zgodovino vpisuje kot režiser in igralec, obenem pa tudi kot arhitekt, ki je uprizoritve umeščal v izvirne odrske prostore. Največji del svojega časa in ustvarjalnih sil je namenil beograjskim in še nekaterim jugoslovanskim gledališčem, pa tudi odrom velikih evropskih središč. S Slovenijo in z Ljubljano ga vežejo po prvih eksperimentalnih nastopih in po prvem, nekajmesečnem angažmaju v Mariboru, le tri kratka obdobja rednega dela v ljubljanski Drami: mladostna gledališka leta, prva sezona v času okupacije in prvi dve po osvobojditvi, ko je bil leto dni tudi ravnatelj osrednjega slovenskega gledališča, med drugim zapiše Dušan Moravec, že med vojno pa je izdelal tudi načrt za prenovo in dozidavo gledališke stavbe. Po drugi svetovni vojni je sodeloval pri oblikovanju Akademije za igralsko umetnost in na njej predaval osnove dramske igre in režije. Poučeval je tudi na gledaliških akademijah v Beogradu in Zagrebu. O delu Bojana Stupice, ki je bil v celoti gledališki človek, saj je bil v mariborski in ljubljanski Drami pred vojno angažiran kot igralec, režiser in scenograf, v slovenskih gledališčih, kot ga je teatrološko in zgodovinsko popisal Dušan Moravec, se bomo posvetili v dveh zaporednih oddajah. Vabimo vas k poslušanju!

Svet kulture Balet v Trstu in razstava v Škucu

V opernem gledališču Verdi v Trstu smo obiskali baletno predstavo gostujoče rimske operne hiše, ki je predstavila raznolik program s štirimi koreografijami treh mojstrov, ki so zaznamovali zgodovino klasičnega baleta po vsem svetu: velikega mojstra francoskega plesa Rolanda Petita; britanske zvezde Christopherja Wheeldona, enega ključnih ustvarjalcev Kraljeve operne hiše in Newyorškega baleta; ter še ene legende 20. stoletja, poljskega koreografa Krzysztofa Pastorja. Bili smo tudi v galeriji Škuc v Ljubljani, kjer je še do 15. januarja na ogled instalacija umetniškega dua Lundstrøm & Bro z naslovom Covers.

Ars humana In memoriam Aleš Erjavec – "Nenehno so me zanimale avantgarde"

"Sodobna umetnost v svojih različnih oblikah se ne nanaša toliko na modernizem kot na umetnost zgodovinskih avantgard z njihovim mešanjem žanrov, tehnik, postopkov in različnih sfer življenja, ki segajo od znanosti do politike, " je v knjigi Estetika in politika modernizma (2009, Študentska založba) zapisal nedavno preminuli prof. dr. Aleš Erjavec. Erjavec je pustil močan pečat znotraj polja estetike in filozofije umetnosti tako pri nas kot v mednarodnem prostoru. Med drugim se je ukvarjal z avantgardami, sodobno umetnostjo, modernizmom in postmodernizmom. V svojih razmišljanjih je izhajal predvsem iz kritične teorije, hkrati pa se naslanjal tudi na sodobno filozofsko misel. Poleg teoretskih raziskav, pa je bil Erjavec zavezan tudi pedagoškemu delu, od leta 2000 je bil redni profesor za estetiko na ljubljanski Filozofski fakulteti in pobudnik ustanovitve Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je med letoma 2002 in 2012 vodil oddelek za kulturne študije. V spomin na njegovo delo ponavljamo pogovor, ki ga je z njim leta 2009 ob izidu njegovega omenjenega dela pripravil Aljaž Kovač.

Pogled v znanost Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!

Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že desetletja ukvarja z zgodovino politične filozofije, bolje, političnih filozofij, v oddaji, namenjeni pogledom v znanost, ne bo škodil razmislek o pojavnih razlikah nekaterih političnih drž, ki si umišljajo ideal družbe kot temelječe na strinjanju o temeljnih vezivih. Predmoderno razumevanje družbe predpostavlja torej nekakšen konsenz, ki mu v sodobnih razmerah politične ureditve z imenom »demokracija« pripisuje rešilno vlogo pri premoščanju dejanskih razlik. Avtor je v besedilu z izvornim naslovom »Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!« sintetiziral temeljne razlike med predmodernim in modernim pojmovanjem družbe – kot že rečeno – ter tako zasnoval idejni okvir za razumevanje težav, ki izvirajo iz morebitne prevlade predmodernega razumevanja družbe. To je lepo ilustriral ob primeru naše dežele, ki je iz nacionalnega konsenza konec 80-ih o izstopu iz federacije v začetku 90-ih pri mnogih vzbudila težave zaradi v novih razmerah izginule »konsenzualnosti«. Še danes si mnogi umišljajo, da bodo vse težave rešene z vrnitvijo omenjene »enotnosti in konsenzualnosti«, to pa v sodobnih razmerah povzroča le stopnjevanje konfliktnosti družbe, ki tako ne zmore in ne zna reševati nastalih protislovij sodobne družbe v Sloveniji.

S knjižnega trga Votolen, Ošlak, Steržaj

Sonja Votolen: Pankrt, Vinko Ošlak: Konrad, Alen Steržaj: Gora ni zadeta. Recenzije so napisale Miša Gams, Ifigenija Simonović in Katarina Mahnič.

Arsov art atelje Orkester No Borders: Ni vrnitve v normalnost

V orkestru No Borders / Brez meja igrajo izvrstni, večinoma mlajši profesionalni glasbeniki, ki so člani vodilnih orkestrov iz držav nekdanje države Jugoslavije. Orkester je 25. septembra 2021 drugič gostoval v dvorani Union v Mariboru.

Glasni novi svet Oktet Kaje Draksler, Ensemble Ensemble in Silvia Tarozzi

Poslušamo novo ploščo Okteta Kaje Draksler Bare, Unfolding, skaldateljičino poglabljanje v poezijo Macua Baša, ki ga povezuje s staro glasbo in soigro improvizatorjev okteta. Ob tem prisluhnemo zasedbi Ensemble Ensemble, ki jo sestavljajo Mari Kvien Brunvoll, George Dumitriu, Eve Risser, Kim Myhr in Toma Gouband ter novi avtorski plošči violinistke, improvizatorke, skladateljice in premišljevalke ljudske glasbe Silvie Tarozzi.

Srce šansona Prikupna klovnesa Ana Maria Mitić in njeni baladno-žametni šansoni

Voditeljica, improvizatorka, moderatorka, komičarka, žirantka, lutkarica … in tudi šansonjerka. Z albumom Ciao, šanson! si je podarila darilo sama sebi – avtorsko delo, pod katero se podpisuje tako z besedili kot z glasbo. Ko pričakujemo humor, dobimo nekaj drugega: nežnost, rast in ljubezen.

Čas, prostor in glasba Ciril Škerjanec

Violončelist Ciril Škerjanec je bil umetnik s pretanjenim sluhom, mojster svojega instrumenta, pa tudi izvrsten pedagog, profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Nastopal je v evropskih glasbenih središčih, izjemen uspeh je dosegel v znameniti newyorški dvorani Carnegie. O njem bomo govorili v oddaji "Čas, prostor in glasba".

Glasbeni utrip Glasbeni utrip

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Mojstri samospeva Samospevi v izvedbi sopranistke Anne Moffo

Anna Moffo je bila ameriška operna pevka, televizijska osebnost in igralka, od njene smrti pa letos mineva 20 let. Slovela je kot ena izmed vodilnih lirično-koloraturnih sopranistk svoje generacije, s svojim toplim in sijočim glasom pa je očarala mnoge. Očarala je tudi s svojo telesno lepoto, saj je dobila celo vzdevek “La Belissima”.

Skladatelj tedna Giovanni Pierluigi da Palestrina, 3. del

Palestrina je prvo glasbeno izobrazbo dobil v baziliki Marije Snežne v Rimu. V mladosti je bil nekaj let organist katedrale v bližnjem mestu Palestrini, po sedmih letih pa se je vrnil v Rim in postal učitelj v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo brez običajnega preizkusa, in to čeprav Palestrina ni znal peti, poleg tega pa je bil poročen. To je motilo enega izmed papeževih naslednikov in Palestrina si je moral poiskati zaposlitev v drugih rimskih cerkvah.

Glasba našega časa An Index of Metals Fausta Romitellija

Poslušamo novo interpretacijo zadnje mojstrovine prezgodaj umrlega goriškega skladatelja Fausta Romitellija. Delo An Index of Metals iz letza 2003 so za založbo KAIROS posneli sopranistka Livia Rado, ansambel AltreVoci, elektronski studio SMET in dirigent Marco Angius.

Glasba, gledališče ... in ves ta jazz Muzikal Blood Brothers

Rock muzikal Blood Brothers, pod katerega se je podpisal Willy Russell, je bil leta 1983, ko so ga prvič uprizorili, nekakšna anomalija v takratnem trendu. V tistem desetletju so namreč na odrih prevladovala bleščeče ekstravagantna dela Mclntosha in Webbra, dela, kot so Mačke, Starling Express, Fantom iz Opere in tako dalje. V nasprotju z muzikali omenjenih tekmecev je vsebina muzikala Blood Brothers zajemala resnično življenje, in kot taka ni premogla prav nič bleščečega ali ekstravagantnega.

Zborovska glasba Litanije x 4

Tokrat vas vabimo – med litanije. Molitev, v kateri se prošnje, vzkliki in odpevi večkrat ponavljajo, so uglasbili številni skladatelji. Za nocojšnji mozaik smo izbrali štiri: Litanije v G-duru Jakoba Frančiška Zupana, Litanije Črne Device Francisa Poulenca, Litanije Device Marije Karola Szymanowskega in glagoljaške Lavretanske litanije. V njih seveda odseva tudi duh časa, saj smo izbrali skladbe iz kar treh različnih stoletij.

Koncertni dogodki na tujem Sergej Nevski in Ludwig van Beethoven

Ukrajina, marec 2022. »Lepo vreme – otroci, rojeni v bunkerjih, ga bodo opazovali s strahom, saj je nebo jedrska grožnja, ne Božje prebivališče.« Pretresljiva pesem Azovska kampanja litovskega pesnika Tomasa Venclove se nanaša na obleganje Mariupolja v Ukrajini spomladi 2022. Je tema ganljive skladbe Boginja zgodovine za mezzosopran in orkester ruskega skladatelja Sergeja Nevskega, ki živi v izgnanstvu v Berlinu. Nocoj bomo poslušali prvo nemško izvedbo tega dela, Simfonični orkester Berlinskega radia pa bo zatem tradicionalno poustvaril še Simfonijo št. 9 v d-molu Ludwiga van Beethovna.

Jazz session Jošt Lampret & Big Band RTV Slovenija

Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.

Jazzovska jutranjica Kristijan Krajnčan – intervju

Vljudno vabljeni k poslušanju sredine Jazzovske jutranjice. V njej bomo v živo gostili bobnarja Kristijana Krajnčana. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu "Med se iskri v temi" in še o marsičem se bo z njim pogovarjal Hugo Šekoranja. Pogovoru se boste lahko pridružili tudi vi in si prislužili brezplačno vstopnico za koncert. V sredo ob 9. uri zjutraj v Jazzovski jutranjici. Na Arsu! Ne zamudite!

Orkestralni jazz Jošt Lampret & Big Band RTV Slovenija

Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.

Jazz avenija Pianist in skladatelj Aaron Parks

Aaron Parks je odličen jazzovski pianist srednje generacije. Sprva je sodeloval v zasedbah trobentača Terenca Blancharda, nato se je odpravil na samostojno glasbeno pot. Slišali bomo izbor skladb z njegovih albumov.

Samo muzika Bobnar, čelist in skladatelj Kristijan Krajnčan

Bobnar in čelist, tudi režiser in skladatelj – Kristijan Krajnčan se je leta 1986 rodil v glasbeni družini. Violončelo je začel igrati pri petih in bobne pri desetih letih. Po končani Srednji glasbeni šoli na obeh instrumentih se je preselil na Nizozemsko in tam diplomiral iz jazzovskih bobnov na Konservatoriju v Groningenu ter magistriral iz filmske glasbe na Konservatoriju v Amsterdamu. Pred njegovim koncertom v Kazini v sklopu cikla Jazz Ars All Stars bomo poslušali izbor skladb iz njegovega opusa.

Jazz Ars Hermeto Pascoal – in memoriam

Hermeto Pascoal je bil brazilski skladatelj in multiinstrumentalist in zelo priljubljena osebnost sodobne brazilske glasbe. Za vedno se je poslovil 13. septembra lani, star 89 let. Slišali bomo krajši izbor njegovih skladb.

Tretje uho Gregor Ftičar - Black Smoke Suite

Med sodobnimi slovenskimi pianisti ima posebno mesto Gregor Ftičar, mojster črno-belih tipk. Pomemben del njegovega ustvarjanja je povezan s klasično zasedbo tria, za svoj najnovejši projekt, Black Smoke Suite, pa je triu dodal še vibrafon. Predstavitev nove plošče.

Jazz session Dee Dee Bridgewater Quartet - We Exist!

Posnetek koncerta legendarne pevke, posvečen ženskem v jazzu. Na jazz festivalu Novi Sad so nastopile pianistka Carmen Staaf, bas kitaristka Rosa Brunello, bobnarka Julie Saury in vodja zasedbe, vokalistka Dee Dee Bridgewater.

Jazzovska jutranjica Jošt Lampret - intervju

V studiu programa Ars smo gostili kontrabasista in skladatelja Jošta Lampreta. O prihajajočem sobotnem koncertu v SiTi Teatru, o njegovi glasbeni poti in še o marsičem se je z njim pogovarjal Hugo Šekoranja.

Orkestralni jazz Novi Sad Jazz Festival - Big Band RTV Slovenija

Pod vodstvom Tadeja Tomšiča je naš orkester izvedel skladbe z nove plošče "80", ki je izšla ob visokem jubileju in navdušil občinstvo v Novem Sadu.

Jazz avenija Pianist in skladatelj Mal Waldron

Lani smo zaznamovali stoletnico rojstva Mala Waldrona, pianista, ki je pustil pomembno sled v jazzovski glasbi dvajsetega stoletja. Nocojšnjo oddajo bomo namenili njegovi glasbi. Waldron je bil pianist z ritmičnim, a introvertiranim slogom. Izšel je iz hard bopa, pozneje pa se je dobro znašel tudi v bolj svobodnih formah.

Radijska igra Anatole France: Skrivnostni Putois

Da bi se izognila neprijetnim obiskom pri teti, si Josephine izmisli vrtnarja Putoisa. A zvedava teta ga hoče tudi sama zaposliti — in ker se vrtnar ne prikaže, ga začne iskati. Režiser: Marjan Marinc Prevajalka: Meta Sever Prevajalec pesmi: Janez Menart Prirejevalec: Hans Mahlau Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Avtor izvirne glase: Bojan Adamič Gospa Cornouiller– Ruša Bojc Eloi Bergeret– Stane Sever Josephine, njegova žena – Duša Počkaj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1959.

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 2. del

Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Druga epizoda ima naslov šestega in sedmega speva iz Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta: Vrisk je slišati tu, tam stok ljudi iz vrvenja ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonska mojstra: Miro Marinšek in Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Adrestos – Uroš Maček Agamemnon – Slavko Cerjak Nestor – Saša Miklavc Hektor – Milan Štefe Hekuba – Lenča Ferenčak Teano – Polona Juh Paris – Željko Hrs Helena – Stannia Boninsegna Skrbnica – Milena Grm Andromaha – Damjana Černe Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995

Kratka radijska igra Miran Jarc: Drugi breg

Glasbenik in njegov obiskovalec v kratkem, toda intenzivnem dialogu razpreta vprašanja življenjskega poslanstva, dostojanstva in temeljne človekove eksistence. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Glasbenik Danijel – Zvone Hribar Obiskovalec Edvin – Pavle Ravnohrib Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1991

Radijska igra Smiljan Rozman: Poseben poklic

V osišču dogajanja je sprva uspešen uslužbenec Statističnega urada, ki postane dobrodelnež in začne zaradi človekoljubnih akcij zanemarjati svojo uradniško službo. A kot nam v igri pove pripovedovalec, bi bilo vse v redu, če življenje ne bi imelo tudi druge plati ... Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Dane Gorjanc – Frane Milčinski - Ježek Gorjančeva žena – Majda Potokar Pripovedovalec – Jurij Souček Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1962.

Radijska igra Zvonimir Bajsić: Lej, kako lepo se začenja dan

Osamljena sogovorca v vsakdanjem pogovoru odkrivata medsebojno razumevanje in bližino. Komedija razkriva priložnost za človeško toplino in možno povezanost, ki se včasih zgodi v naključnih, mimobežnih srečanjih. Režiser in napovedovalec: Zvonimir Bajsić Prevajalec: Igor Košir Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Gospod Miroslav, upokojeni profesor – Vladimir Skrbinšek Gospa Mariola, dobro ohranjena vdova – Mira Danilova Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1997.

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion, 1. del

Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Prvi del cikla nosi naslov prvega verza iz Homerjeve Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Gorši je vsekakor kralj, kadar se ujezi na prostaka ...'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Miro Marinšek Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Ahil – Borut Veselko Agamemnon – Slavko Cerjak Atena – Jožica Avbelj Nestor – Saša Miklavc Tetis – Majda Grbac Zevs – Boris Kralj Hera – Štefka Drolc Hefaistos – Andrej Kurent Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1995.

Kratka radijska igra Zalka Grabnar Kogoj: Novoletna jelka

Skupno okraševanje novoletne jelke je lahko prisrčna komedija ali pa prava mala drama, prepredena s spomini in nenadzorovanimi čustvi dveh zakoncev v zrelih letih. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstrica: Sonja Strenar Igralca – Ljerka Belak in Janez Starina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.

Kratka radijska igra Ivan Cankar (prir. Lenča Ferenčak): Gospa Zaplotnica

Različni literarni zgodovinarji delo Gospa Judit označujejo za roman, novelo ali satirično povest, v njem pa je pesnik, pisatelj in dramatik upodobil narodovo hinavščino, plitkost jare gospode, nagnjenost k demagogiji, nenazadnje pa tudi nerazumevanje umetnosti. S predvajanjem praznujemo letošnjo 150. obletnico Cankarjevega rojstva, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali vse leto. Režiserka: Irena Glonar Prirejevalka: Lenča Ferenčak Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Gospa Judit – Lenča Ferenčak Gospa Zaplotnica – Ljerka Belak Doktor Premec – Boris Juh Poet – Vojko Zidar Minka – Stannia Boninsegna Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Slovenija marca 2001.

Radijska igra Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Igra je večno priljubljenost pridobila zaradi izvrstne situacijske komike, zapletov, spletk in pasti, ki jih predstavniku buržoazije, baronu Naletelu, nastavljajo drugi liki – predvsem protagonist, bistri in okretni vrtnar Matiček. Radijsko priredbo, ki je nastala pred sedemdesetimi leti s takratno vrhunsko igralsko zasedbo, kiti še natančno arhaično gorenjsko narečje, ki ohranja živost, hkrati pa poudarja univerzalnost človeških muh in vragolij. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Rapa Šuklje Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Lektorja: Anton Bajec in Mirko Mahnič Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Baron Naletel – Stane Sever Baronica Rozala – Ančka Levar Matiček – Stane Česnik Nežka – Vika Gril Advokat Zmešnjava – Aleksander Valič Žužek – Milan Skrbinšek Budalo – Jože Zupan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1953.

Radijska igra Radijska igra

Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.

Radijska igra Rok Vilčnik rokgre: Zvezda

Zvočna uprizoritev atmosferske drame se giblje v skrivnostih in hrepenenja polnih ozvezdjih in razmišlja, kaj vse lahko simbolizirajo ta večno lepa in nevarna nebesna telesa. Režiser: Rok Vilčnik rokgre Dramaturginja: Gabrijela Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Glasbeni oblikovalec: Dejan Pečenko Interpretka in interpreti – Saša Mihelčič, Alojz Svete, Jožef Ropoša, Sebastian Cavazza Koprodukcija Radia Maribor in Mladinskega kulturnega centra Maribor Posneto v studiih Radia Maribor 1998

Sledi večnosti Svetopisemski maraton: skupna pot ob Božji besedi

Od 22. do 25. januarja bo potekal Svetopisemski maraton, ki ga organizira Svetopisemska družba Slovenije. Tudi letos bodo zanimivi spremljevalni dogodki. Maraton je bil v Sloveniji prvič pripravljen leta 2007 ob letu Svetega pisma, krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva pa se vsako leto širi. Naša gostja je Eva Strajnar.

Bogoslužje Prenos maše iz Župnije Videm-Krško

Na nedeljo Jezusovega krsta iz cerkve Svetega Ruperta v Župniji Videm-Krško neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Alojz Kačičnik. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor Videmčan pod vodstvom organistke Manje Molan.

Musica sacra Po pravoslavnem božiču - Kerubinska pesem v različnih uglasbitvah

7. januarja so praznovali božič pravoslavni verniki. Hristos se rodi se tradicionalno pozdravljajo na ta dan, tradicijo pa negujejo tudi z glasbo, ki opeva Kristusovo rojstvo. Kerubinska pesem, ki jo boste tokrat slišali v različnih uglasbitvah, je del pravoslavne liturgije in se jo poje tudi v noči pred božičem, pri tako imenovanem bdenju, posredno pa se nanaša tudi na rojstvo Jezusa.

Sedmi dan Vloga katehetov v današnjem svetu

V kratkem se bo odvil katehetski simpozij z naslovom, "Biti katehet z družinam." Spregovorili bomo o tem, kako pomembno je delo katehetov in tudi njihovo izobraževanje. Kakšni so občutki in pričakovanja udeležencev, ki se bodo udeležili simpozija? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili šolsko sestro de Notre Dame, Magdo Burger.

Sledi večnosti Pravoslavni božič v Mariboru s parohom Milanom Jovanovićem

Božič je pri pravoslavnih kristjanih poln običajev in sporočilnosti. Zaradi uporabe drugačnega koledarja ga praznujejo 7. januarja. Zelo pomemben je božični post, badnji dan, veliko poudarka dajejo tradiciji in vrednotam. Kako pa je z liturgijo, so kakšne posebnosti? Kateri božični običaji so med srbskimi pravoslavnimi verniki najgloblja dediščina? Božič je zanje predvsem družinski praznik. V Srbski pravoslavni cerkveni občini v Mariboru letošnji božič praznujejo v posvečenem hramu sv. Cirila in Metoda.

Bogoslužje Prenos maše iz Kopra

Na drugo nedeljo po božiču neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Marka v Kopru. Mašuje župnik Ervin Mozetič, sodeluje Zbor sv. Marka.

Sedmi dan Sedmi dan v letu 2025

Zbrali smo nekaj utrinkov iz oddaj Sedmi dan v letu 2025.

Musica sacra Pred praznikom Sv. treh kraljev - s slovenskimi ljudskimi pesmimi

Čas hitro beži in pred nami je praznik Svetih treh kraljev, s katerim se v katoliški cerkvi sklene božični čas v ožjem smislu; v širšem po stari navadi traja do svečnice. Praznik Svetih treh kraljev je sicer ljudsko ime za praznik Gospodovega razglašenja, za ta dogodek pa so zaslužni prav trije kralji, ki so iz daljne jutrove dežele priromali k novorojenemu Detetu. Počastili so ga z dragimi darili – zlatom, miro in kadilom, ob tem pa razglasili njegovo rojstvo, kar je najpomembnejše – saj gre za rojstvo Odrešenika sveta. O tej lepi zgodbi pojejo tudi mnoge slovenske ljudske pesmi.

Sledi večnosti Jaslice iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja v Galeriji Družina

V Galeriji Družina v Ljubljani je na ogled razstava jaslic iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja, doktorja umetnostne zgodovine, etnologa, našega televizijskega sodelavca ter velikega poznavalca in ljubitelja jaslic. Razstavo so pripravili ob 30-letnici galerije in bo na ogled do sredine januarja. Jaslice ga navdušujejo od otroštva, s fenomenom jaslic pa se ukvarja na več načinov.

Musica sacra Na 1. adventno nedlejo - z glasbo upanja in svetlobe

Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.

Sedmi dan Ob prazniku Svete družine

Gostja, asistentka na TEOF, Liza Primec, bo govorila o genezi praznika Svete družine. Kristjanke in kristjani so jo že v zgodnjih obdobjih zelo cenili in dajali za zgled vsem družinam. Praznik pa se je uveljavil v poznejših obdobjih.

Literarni nokturno Henry David Thoreau: Walden

Ameriški esejist Henry David Thoreau je s svojimi besedili in življenjskim slogom močno vplival na rodove razumnikov in borcev za človekove pravice, z esejem O državljanski nepokorščini tudi na Mahatmo Gandhija. Thoreau se je rodil 12. julija 1817 v mestecu Concorde; leta 1845 si je ob jezeru Walden zgradil preprosto kočo in v njej prebil dve leti. Takrat je napisal svoje najbolj znano delo Walden, ga kar osemkrat predelal, objavil pa ga je šele leta 1854. Knjiga ni bila uspešnica, vendar je po avtorjevi smrti postala klasika. Za oddajo smo izbrali odlomek iz drugega poglavja z naslovom Kje sem živel in za kaj sem živel v prevodu Vesne Velkovrh Bukilice. Prevajalec Vesna Velkovrh Bukilica, režiser Marko Bratuš, interpret Akira Hasegawa, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorja oddaje Marko Golja in Petra Meterc. Produkcija leta 2007.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 22/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec ali pa je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Lirični utrinek Ada Škerl: Zimsko jutro

Pesem Zimsko jutro je napisala slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka Ade Škerl. Rodila se je leta 1924 in je še pred zbirko Pesmi štirih znova uvedla v slovensko poezijo intimizem. Naslovi njenih pesniških zbirk so Senca v srcu (1949), Obledeli pasteli (1965), Temna tišina (1992). Pred sedmimi leti so zbrane pesmi izšle v zbirki Kondor Mladinske knjige. Igralka Saša Mihelčič, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.

Literarni nokturno Ayeesha Chatterjee: Jasnost razdalje

Pesnica Ayesha Chatterjee je otroštvo preživela v Indiji, pozneje je živela v Veliki Britaniji, ZDA in Nemčiji, zdaj pa je njen dom v Torontu v Kanadi. Vse te domove upodablja tudi v poeziji, njene metafore izvirajo tako iz zahodne kot iz indijske kulture. Njena prva pesniška zbirka Jasnost razdalje iz leta 2011 je meditacija o kompleksnosti življenja, podobno izkušnjo o povezanosti vsega ponuja tudi druga zbirka Steklenice in kosti izpred dveh let. Izbrali smo nekaj njenih delov: Pozabljivost; Hommage; Via Tiburtina; Križci in krožci; Sari; Nekoč je bilo in nato ni bilo; Preteklik in Slavim. Prevajalka Petra Meterc, režiser Igor Likar, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorja oddaje Vlado Motnikar in Petra Meterc. Posneto leta 2019.

Literarni večer Andrej Šuster - Drabosnjak

Decembra 2025 je minilo dvesto let, odkar je umrl Andrej Šuster - Drabósnjak, koroški ljudski pesnik in dramatik, tako imenovani bukovnik. Se pravi, nešolani literarno delujoč človek, prevajalec in prirejevalec besedil iz nemščine ter avtor pesmi, ljudskih in verskih iger. Rodil se je leta 1768 v Drabosinjah pri Kostanjah na Koroškem. Bil je kmet, vendar se je veliko posvečal pisanju in tiskanju svojih besedil, saj je imel doma preprosto tiskarno. Prirejal je predstave s svojo igralsko skupino in tako budil narodno zavest. Pisati je začel vsaj že leta 1793, njegova dramska besedila so pogosto uprizarjali in tako po Antonu Tomažu Linhartu ohranjali kontinuiteto slovenskega gledališča. Avtor oddaje Niko Kuret, bralca Julka Vahen in Jernej Pikel, interpret Luka Kramolc, glasbena opremljevalka Zmaga Kumer, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserja Jože Vozny in Aleš Jan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1968.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 21/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Lirični utrinek Šems Ed Din Muhamed Hafis: Rad bi bil čisto jezero

Šems Ed Din Muhamed, znan kot Hafis, velja za največjega perzijskega lirika. Zbirka Divan je zelo vplivala na evropsko romantično poezijo, tudi na nastanek Prešernovih Gazel. Izbrali smo eno od Hafisovih ljubezenskih pesmi v prevodu Vena Tauferja. Igralec Danijel Malalan, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.

Literarni nokturno Maria Poliduri: Bledi škrlat

Grška pesnica Maria Poliduri, rojena leta 1902 v Kalamati, je eden izmed najizrazitejših pesniških glasov literarne generacije dvajsetih let. Združevala je vplive nove romantike in simbolizma s pesimizmom, porojenim iz družbenih in političnih realij dobe. Pesmi Marie Poliduri so lirične, osebnoizpovedne, včasih zelo drzne v izrazu, njihove teme pa so predvsem ljubezen, minljivost in smrt. Prevladujoče vzdušje njene poezije je mistična melanholija. Na pesimistični ton njenih pesmi je gotovo vplivala tudi njena žalostna usoda: že pri osemnajstih letih je izgubila oba od staršev, le nekaj let pozneje pa je odpotovala v Pariz, kjer je živela v revščini in se nalezla tuberkuloze. Po vrnitvi v Atene leta 1928 je bila sprejeta v bolnišnico za jetične bolnike Sotiria, o kateri piše v istoimenski pesmi; tam je dve leti pozneje umrla, stara komaj 28 let. Pesmi za oddajo je izbrala in prevedla Lara Unuk. Interpretira Nataša Keser, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 20/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Lirični utrinek Dunya Mikhail: Moja pesem vas ne bo rešila

Dunya Mikhail (1965) je iraško-ameriška pesnica in pisateljica, prejemnica Unescove nagrade sharjah za arabsko kulturo in nagrade Združenih narodov za človekove pravice za svobodo pisanja. Med drugim je avtorica nagrajenih pesniških zbirk Vojna gará, Dnevnik vala zunaj morja, Iraške noči in V njenem ženstvenem znaku. S knjigo Čebelar se je uvrstila med finaliste za nacionalno književno nagrado in v ožji izbor za nagrado PEN/John Kenneth Galbraith, z romanesknim prvencem Ptičji tatu pa v ožji izbor za mednarodno nagrado za arabsko prozo. V pesmi z naslovom Moja pesem vas ne bo rešila obravnava vojno tematiko. Prevajalca Margit Podvornik Alhady in Mohsen Alhady, igralka Mojka Končar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserki Saška Rakef in Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

Literarni nokturno Marko Elsner Grošelj: Sonorna črta

"Gre predvsem za biografijo jezika, pisave, poezije z magičnim okušanjem čudežnega, narave, življenja, umetniškega prebivanja na svetu ... " je pesnik Marko Elsner Grošelj zapisal v uvodu k še neobjavljenemu ciklu pesmi Sonorna črta. Urednik oddaje Vlado Motnikar, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Saška Rakef. Posneto januarja 2026.

Neposredni prenos Mozartina I

Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihalne in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Sobotni operni večer Vincenzo Bellini: Puritanci v neposrednem prenosu iz New Yorka

Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.

Neposredni prenos Potujemo ... po Balkanu, Družinski abonma SF 3

Balkan je stičišče različnih kultur in takšna je tudi glasba Balkana. V kotel damo dve merici hrvaškega ponosa, dodamo štiri velike žlice srbske gostoljubnosti, ščepec bosanske otožnosti in vse skupaj zmešamo z makedonsko ritmiko … Pa ne pozabimo na tri lupinice bolgarske poskočnosti! Recept, ki ima zagotovljen uspeh! Orkester Slovenske filharmonije Slaven Kulenović, dirigent Franci Krevh, povezovalec Spored: skladbe skladateljev z Balkana

Neposredni prenos S francoskim okusom - neposredni prenos prvega koncerta 11. Filharmoničnega festivala baročne glasbe

Na uvodnem koncertu letošnjega festivala so bila na sporedu dela francoskih skladateljev, skladbe Jeana Philippa Rameauja ter dela dveh njegovih manj znanih sodobnikov, Michela Richarda de Lalanda in Jeana Féryja Rebela. Glasbeno vodstvo Orkestra Slovenske filharmonije je direktor in umetniški vodja orkestra Matej Šarc zaupal švedski violinistki in dirigentki Marii Lindal. Ta je violino najprej študirala na Kraljevem kolidžu za glasbo v Stockholmu in nato še v Londonu, kjer se je izpopolnjevala tudi v igranju baročne violine. Od leta 1994 je koncertna mojstrica Gledališča Drottningholmske palače, kjer je med letoma 2014 in 2021 zasedala tudi mesto glasbene direktorice. Leta 1998 je ustanovila orkester Rebaroque, ki se je hitro uveljavil tako na Švedskem kot tudi v mednarodnem prostoru. Spored: 1. Michel Richard de Lalande: Grande pièce royale 2. Jean Philippe Rameau: Uvertura iz komične opere Plateja, RCT 53 Contredanse en rondeau iz opere Boreada, RCT 31 Entrée za muze iz opere Boreada, RCT 31 Nevihta iz komične opere Plateja, RCT 53 Uvertura iz opere Zoroaster, RCT 62 Ples divjakov iz baletne opere Spogledljivi Indijanci, RCT 44 Tamburin I in II iz opere Dardanos, RCT 35 3. Jean Féry Rebel: Plesni značaji Elementi

Neposredni prenos Novoletni koncert orkestra Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije bo v leto 2026 zajadral na krilih ljubezni. S šarmantnim trobentačem Jeroenom Berwaertsom in pod vodstvom priljubljenega dirigenta Basa Wiegersa, ki s svojo energijo spada v sam vrh dirigiranja 21. stoletja, bo občinstvo začaral z izbranimi skladbami Stölzla, Haydna, Čajkovskega, Prokofjeva, Ligetija in šansonjerja Jacquesa Brela.

Neposredni prenos Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov

Prvi januar je že dolgo povezan z novoletnim koncertom dunajskega Glasbenega združenja, na katerem Dunajski filharmoniki tradicionalno izvajajo predvsem glasbo dinastije Strauss. Letošnjega je vodil kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki se je v tej imenitni vlogi predstavil prvič. Program je prepletlo več novosti; kar pet skladb je na novoletnem koncertu zazvenelo prvič, med njimi tudi deli Josephine Weinlich in Florence Price. Po lanskem koncertu, na katerem je Riccardo Muti kot prvi uvrstil delo skladateljice, je Nézet-Séguin stopil korak dlje in vključil skladbo temnopolte skladateljice. V rednem delu je bilo letos nanizanih 15 del, pri treh pa so se glasbeniki predstavili tudi v vlogi vokalistov.

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. Izbrani slovenski jazzisti so v Jazz Klubu Kazina predstavili diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Neposredni prenos Dunajski ples

Koncert s poetičnim naslovom Dunajski ples ponuja slogovno razgiban vpogled v del sicer izjemno bogate in različne dunajske glasbene krajine. Praznični čas in dobro znani nostalgični napevi starega Dunaja ustvarjajo prostor za oddih – trenutek, ko se lahko ob prijetni glasbi oddaljimo od našega vsakdanjika. Program povezuje dela štirih skladateljev – Huga Wolfa, Fritza Kreislerja, Oscarja Straussa in Johanna Straussa mlajšega, ki vsak na svoj način soustvarjajo zvočno podobo dunajskega kulturnega prostora. V ospredju so skladbe salonskega in koncertnega značaja, zaznamovane z liričnostjo in tehnično virtuoznostjo. V interpretaciji Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in mladega solista bo večer namenjen mestu glasbe in njenim večnim melodijam ter hkrati tudi obeležitvi dveh pomembnih skladateljskih obletnic – Kreislerja in Straussa mlajšega.

Neposredni prenos Ars in Drama – Nakana

Koncertna predstavitev plošče "Gozd not" v izvedbi skupine Nakána, ki jo vodi violinistka Ana Mezgec. 14-članska zasedba z gostom, Tomažem Hostnikom, izvaja avtorski program, ki diši po šansonu, jazzu, fusionu in še marsičem.

Neposredni prenos Neposredni prenos 3. koncerta SMS Slovenske filharmonije – Zgodba z vzhodne strani

Tako vse skladbe kot vsi izvajalci pridejo na decembrski koncert naravnost z vzhoda. Po gostovanju v Južni Koreji in na Japonskem bo glavni dirigent Kahi Solomnišvili z Orkestrom Slovenske filharmonije in Alexandrom Gadjievom tudi v Ljubljani izvedel priljubljena Drugi koncert za klavir Sergeja Rahmaninova in Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega ter jima ob bok postavil še novo delo enega najpomembnejših gruzijskih skladateljev Nikoloza Račvelija, ki je skladbo napisal prav v poklon sodelovanju maestra Solomnišvilija z našim sestavom.

Neposredni prenos Ljubezenski ples, PVC SF 3

Johannes Brahms: Izmenjujoča se pesem za ob plesu, op. 31 in Nove ljubezenske pesmi, op. 65 Federica Lo Pinto: MovEmentO* Edward Elgar: Z bavarskih planin, op. 27 Zbor Slovenske filharmonije Holger Speck, dirigent Alina Kolomiets, klavir Gioele Andreolli, klavir Ob delih ključnega predstavnika britanske glasbene tradicije Edwarda Elgarja in mojstra orkestracije ter ustvarjanja dramatičnih kontrastov Johannesa Brahmsa bo zazvenelo novo delo MovEmentO mlade skladateljice in članice Zbora Slovenske filharmonije Federice Lo Pinto.

Neposredni prenos Mozartine 2026

Na sporedu sta bili dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Jazz Ars All Stars Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. V Jazz Klubu Kazina predstavljajo diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Ars in Drama Marko Hatlak Band

Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo in gosti je pripravil nov program. Pridružili so se mu tudi Nuška Drašček, Blaž Jurjevčič, Lenart Krečič in Tomaž Gajšt. Marko Hatlak Band so: Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina), Žiga Kožar (bobni), Erik Čebokli (bas), Leon Firšt (klavir, kitara) in Marko Hatlak (harmonika, efekti, vokal).

Ars in Drama Jazz Gala 80 & 50

Koncertni cikel "Ars in Drama" se po letu premora vrača na veliki oder ljubljanske Drame. Uvodni koncert je posvečen 80-letnici delovanja Big Banda RTV Slovenija in Abrahamu Thomasa Ganscha. Sloviti trobentač Thomas Gansch je solist večera, orkester vodi Tadej Tomšič.

Neposredni prenos Podelitev nagrade Lastovka 2025

Na natečaj Uredništva za kulturo Programa Ars je letos prispelo 267 zgodb. Zmagovalna zgodba je Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije avtorice Nine Dragičević, v ožji izbor pa so se uvrstile še štiri zgodbe. Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Neposredni prenos Nina Dragičević: Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (lastovka 2025)

Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Sobotni operni večer Claudio Monteverdi: Kronanje Popeje v neposrednem prenosu v sklopu 73. festivala Ljubljana

Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Štěpánka Balcarová, Tomaž Gajšt, Ana Čop in Big Band RTV Slovenija

Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Radijska igra Smiljan Rozman: Poseben poklic

V osišču dogajanja je sprva uspešen uslužbenec Statističnega urada, ki postane dobrodelnež in začne zaradi človekoljubnih akcij zanemarjati svojo uradniško službo. A kot nam v igri pove pripovedovalec, bi bilo vse v redu, če življenje ne bi imelo tudi druge plati ... Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Dane Gorjanc – Frane Milčinski - Ježek Gorjančeva žena – Majda Potokar Pripovedovalec – Jurij Souček Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1962.

Sobotni operni večer Vincenzo Bellini: Puritanci v neposrednem prenosu iz New Yorka

Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.

Podobe znanja Luka Vidmar: Zgodovine ne smemo brati z očali današnjega časa

Dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se kot raziskovalec dejavno posveča slovenski literaturi in kulturi med 16. in 19. stoletjem. Ob delu z dragocenimi rokopisi in ostalinami tistega obdobja pravi, da ga materialne priče preteklosti vsakič znova vznemirijo in odnesejo v drug čas, ob čemer viri niso le nosilci podatkov, temveč zgodbe, ki jih je treba znati povedati. Foto: Matjaž Tavčar

Glasovi svetov Anarhizem – brat dvojček socializma, ki pa ne malikuje države in njenih institucij

Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 20/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 19/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Neposredni prenos Mozartina I

Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihalne in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Ars humana In memoriam Aleš Erjavec – "Nenehno so me zanimale avantgarde"

"Sodobna umetnost v svojih različnih oblikah se ne nanaša toliko na modernizem kot na umetnost zgodovinskih avantgard z njihovim mešanjem žanrov, tehnik, postopkov in različnih sfer življenja, ki segajo od znanosti do politike, " je v knjigi Estetika in politika modernizma (2009, Študentska založba) zapisal nedavno preminuli prof. dr. Aleš Erjavec. Erjavec je pustil močan pečat znotraj polja estetike in filozofije umetnosti tako pri nas kot v mednarodnem prostoru. Med drugim se je ukvarjal z avantgardami, sodobno umetnostjo, modernizmom in postmodernizmom. V svojih razmišljanjih je izhajal predvsem iz kritične teorije, hkrati pa se naslanjal tudi na sodobno filozofsko misel. Poleg teoretskih raziskav, pa je bil Erjavec zavezan tudi pedagoškemu delu, od leta 2000 je bil redni profesor za estetiko na ljubljanski Filozofski fakulteti in pobudnik ustanovitve Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je med letoma 2002 in 2012 vodil oddelek za kulturne študije. V spomin na njegovo delo ponavljamo pogovor, ki ga je z njim leta 2009 ob izidu njegovega omenjenega dela pripravil Aljaž Kovač.

Humoreska tega tedna Kurt Tucholsky: Grad Gripsholm (2)

Roman Grad Gripsholm nemškega avtorja z začetka prejšnjega stoletja Kurta Tucholskega je njegovo edino daljše prozno besedilo. V slovenščini je v prevodu Tine Štrancar izšel pri založbi Miš. Kurt Tucholsky je že zelo zgodaj kazal strast do politično angažiranih besedil. Po prvi svetovni vojni je delal kot pisatelj, novinar in urednik satirične revije Ulk. Poleg tega velja za enega najpomembnejših literarnih ter gledaliških kritikov in esejistov Weimarske republike. Zdaj pa nazaj k romanu Grad Gripsholm: v prejšnji oddaji smo spremljali pisatelja Petra in njegovo zaročenko Lydio na poti na Švedsko, od takrat sta že prispela v prestolnico, kjer iščeta majceno hiško, v kateri bi preživela dopust. Sprehajata se po Stockholmu in s pomočjo tolmača Bengtssona, ki tolče ameriško nemščino, odkrijeta nenavadno ugodno nastanitev na Gradu Gripsholm v Mariefredu ob Malarskem jezeru. Odkrijeta tudi, da so glede hrane Švedi mojstri samo v predjedeh ... natančneje, obloženih kruhkih, glede vin pa ... Prevod Tina Štrancar, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.

Neposredni prenos Potujemo ... po Balkanu, Družinski abonma SF 3

Balkan je stičišče različnih kultur in takšna je tudi glasba Balkana. V kotel damo dve merici hrvaškega ponosa, dodamo štiri velike žlice srbske gostoljubnosti, ščepec bosanske otožnosti in vse skupaj zmešamo z makedonsko ritmiko … Pa ne pozabimo na tri lupinice bolgarske poskočnosti! Recept, ki ima zagotovljen uspeh! Orkester Slovenske filharmonije Slaven Kulenović, dirigent Franci Krevh, povezovalec Spored: skladbe skladateljev z Balkana