Ars Gojko Zupan, prejemnik Steletove nagrade za življenjsko delo, kulturno dediščino razume kot poslanstvo

V Narodni galeriji v Ljubljani so podelili Steletovo nagrado in priznanja za leto 2022, ki so namenjena delu in dosežkom na področju konservatorstva in restavratorstva. Slovensko konservatorsko društvo je nagrado za življenjsko delo namenilo umetnostnemu zgodovinarju, geografu in konservatorju Gojku Zupanu za izjemne dosežke na področju ohranjanja in promocije kulturne dediščine doma in po svetu, podelili pa so tudi štiri priznanja. "Kulturna dediščina zame ni le poklic, ampak poslanstvo", pravi magister Gojko Zupan in to je razvidno tudi iz njegovega obsežnega in vsestranskega življenjepisa. Deloval je kot odgovorni konservator, skrbel za javne spomenike, s kolegoma izdelal topografijo Kočevskih cerkva, pokopališč in kočevarskih vasi. Sodeloval je pri zaščiti in urejanju področja povojnih grobišč, in kot pravi, je pri tem ključno vodilo pieteta. Na Ministrstvu za kulturo, kjer je zaposlen še danes, je med drugim sodeloval pri vzpostavitvi registra nepremične kulturne dediščine, ki je namenjen tudi širši javnosti. Podobno velja za njegova prizadevanja za vidnost in prepoznavnost dediščine, med drugim v turizmu in izobraževanju. Poudarja pomen stabilnih okvirov delovanja, ekipe sodelavcev ter opozarja, da to delo pogosto ni vidno. Poleg nagrade za življenjsko delo so podelili štiri Steletova priznanja – več o nagrajencih lahko izveste tudi na razstavi v avli ministrstva za kulturo. Foto: Grega Žorž

Ars V Frankfurtu so našli deželo pesnikov

Na konferenci Nemške akademije za jezik in slovstvo, ki se je zaključila sinoči v Cankarjevem domu, so prvič predstavili obsežno dvojezično antologijo Moj sosed na oblaku - Slovenska lirika 20. in 21. stoletja. Izšla je v zbirki eminentnih evropskih antologij, kar je velik poklon slovenski poeziji. Delo bo ena izmed osrednjih knjig na letošnjem častnem gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Direktor sejma Juergen Boos je povedal: Dolgo smo si želeli, da bi lahko enkrat v središče Frankfurta postavili poezijo. Iskanje nas je privedlo do dežele, ki pooseblja poezijo: to je Slovenija. Izid antologije je dokaz, da smo šli po pravi poti, čeprav je bilo nekaj ovinkov. A uspelo nam je in danes stojimo tu. Vemo, da nas v Frankfurtu čaka odličen program (foto: Katja Kodba).

Ars 60 Marko Fink: Program Ars ponuja lepo glasbo tako slovenskih kot tujih ustvarjalcev

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.

Ars Ernst Osterkamp: Podleganje kulturnemu pesimizmu ne bo koristilo

Ljubljana ta konec tedna gosti spomladansko konferenco Nemške akademije za jezik in slovstvo. Gre za izjemen dogodek, saj še nikoli doslej ni bilo pri nas hkrati toliko vodilnih nemških literatov, jezikoslovcev in publicistov. Sinoči so nemški in slovenski akademiki razpravljali na temo jezika in kulture v času krize identitet. Predsednik akademije Ernst Osterkamp je o izzivih na tem področju povedal: Varovati se moramo neke vrste pavšalnega kulturnega pesimizma, ki ne vodi nikamor. V umetniškem sistemu se vedno nekaj spreminja in vedno na novo izoblikujemo in definiramo, kaj je res relevantno. Morda se bo res zgodilo, da se bo literatura na splošno na nek način umaknila v ozadje, po drugi strani pa se bodo pojavili, lahko bi rekel, obsedeni posamezniki, ki si življenja brez literature sploh ne bodo znali predstavljati. Razvijajo nove oblike ustvarjalnosti, morda v nakladi 100 izvodov, a tako je deloval že Stefan George na prelomu stoletja. To ni nič novega in podleganje kulturnemu pesimizmu ne bo kaj dosti koristilo (foto:Katja Kodba).

Ars 300 let od rojstva polihistorja Joannesa Antoniusa Scopolija

Joannes Antonius Scopoli je postavil temelje naravoslovne znanosti na Slovenskem. Različne naravoslovne ustanove v Sloveniji so zato združile moči in pripravile številne dogodke ob obletnici. V Prirodoslovnem muzeju so odkrili Scopolijev doprsni kip, Pošta Slovenije je izdala njegovo osebno znamko, v Idriji, v kateri je Scopoli služboval v tamkajšnjem rudniku, pa je bil mednarodni strokovni posvet. Foto (izrez): Wikipedia

Ars Rüdiger Safranski: Mogoče nas bo umetna inteligenca spodbudila, da se vrnemo k duhu

V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil sinoči pogovor z enim od najbolj prepoznavnih nemških avtorjev, filozofom Rüdigerjem Safranskim. Dogodek so pripravili na večer pred spomladansko konferenco Nemške akademije za jezik in slovstvo, ki jo ta konec tedna gosti Ljubljana. Safranski je razmišljal o nekaterih temeljni problemih sodobne družbe, kot so pomanjkanje časa in izzivi umetne inteligence (foto: EPA).

Ars 58. Borštnikovo srečanje

V mariborskem gledališču se začenja Borštnikovo srečanje. V prvem delu bo ponudil pester spremljevalni program, po petkovem uradnem odprtju festivala pa se bo v soboto začel še tekmovalni program z dvanajstimi uprizoritvami slovenskih gledališč. Festival se bo končal v nedeljo, 18. junija, s podelitvijo Borštnikovih nagrad in Borštnikovega prstana prvakinji mariborske Drame Nataši Matjašec Rošker. Foto: Borštnikovo srečanje (detajl fotografije)

Ars O tem, zakaj režiserji dokumentarcev potrebujejo montažerje: "Režiserji včasih vidijo nekaj, kar se je na snemanju dogajalo, vendar ne pred kamero"

Postprodukcija filmov in drugih avdiovizualnih del se začne, ko je snemanje končano. Ključni člen postprodukcije je montaža, ki lahko ustvari poseben filmski čas in ritem. Delo montažerja so prejšnji teden osvetlili nekateri izmed govornikov na 1. mednarodnem simpoziju oblikovanja vizualnih in zvočnih podob z naslovom Fade In v Slovenski kinoteki v Ljubljani. Pred mikrofon smo povabili srbsko montažerko Jelico Đokić in njeno hrvaško kolegico Višnjo Skorin. Montažerka Jelica Đokić, članica Evropske filmske akademije, je na simpoziju Fade In predstavila proces nastajanja še svežega celovečernega animiranega dokumentarnega filma Avanture karikature, ki je marca v Beogradu doživel svetovno premiero. Film režiserke in animatorke Vere Vlajić raziskuje zgodovino karikatur in medijev, ki so jih na področju nekdanje Jugoslavije objavljali vse od srede 19. stoletja do danes, in med njimi je kultni, danes žal ugasli humoristični časopis v slovenščini – Pavliha. Jelica Đokić pri montaži dokumentarcev poudarja poseben pomen začetka in konca: "Za dokumentarni film velja, da se ustvari v montaži. Ni si ga mogoče vnaprej zamisliti, kot pri igranem filmu, kajti šele med pregledovanjem gradiva ga montažer začne sestavljati v glavi: domisli se vrstnega reda, tega, s čim je najbolje začeti in s čim končati. Srednji del se vedno nekako zgodi … Mislim celo, da je začetek lahko nekoliko dolgočasen. Zakaj? Gledalec ali poslušalec najprej ne ve, kaj ga čaka, in je bolj potrpežljiv. Pozneje teže računamo na njegovo potrpežljivost. Konec pa je vsaj zame vedno najpomembnejši, saj z gledalci ostane tudi pozneje. Zadnji vtis, ki ga gledalec odnese s sabo, je tisto, kar ste mu s filmom dali. To je tudi razlog, zakaj me grozno žalosti, da na televizijah pogosto odrežejo odjavne špice. Gledalcu prav odjavna špica daje čas, da film doživi." Montaža velja za zadnjo fazo pisanja scenarija in to pri dokumentarnem filmu še bolj velja, dodaja hrvaška montažerka in univerzitetna predavateljica Višnja Skorin. Nekateri režiserji ustvarjalni prispevek kolegov montažerjev priznavajo ne le načelno, ampak jih dosledno navajajo kot soscenariste. Višnja Skorin je razmišljala o tem, zakaj ni dobro, da režiserji filme montirajo sami: "Kadar govorimo o dokumentarnem filmu, ima montažer pomembno soavtorsko, soscenaristično vlogo. Večina ustvarjalnih dokumentarcev se v montaži namreč spremeni; postanejo novi filmi. Prav to pa se pri igranem filmu ne sme zgoditi, kajne? Glavni razlog, zakaj priporočam, da režiserji, predvsem tisti, ki znajo montirati in obvladajo programsko opremo, k sodelovanju povabijo montažerja, je to, da morajo vzpostaviti dialog. Potrebujejo namreč sveže oči, ki bodo šele znale opaziti, kaj posneto gradivo v resnici omogoča. Dober montažer bo znal izkoristiti vse možnosti, ki jih gradivo ponuja; drugače je z režiserjem, ki je bil na snemanju in je zelo intimno navezan na posnetke in na nastopajoče. Morda vidi celo nekaj, kar se je na snemanju dogajalo, vendar kamera tega žal ni ujela. Zato je montažer prvi gledalec. Zelo je objektiven, na neki način je preizkusni gledalec." Če režiser sodelavcu montažerju dodeli in prizna soavtorsko vlogo, ubije dve muhi na en mah, ugotavlja Višnja Skorin: najverjetneje bo nastal boljši film. Ob tem je priznanje soavtorstva več kot simbolično; povezano je s plačilom nadomestil, do katerega so (v okoljih z urejeno avtorsko zakonodajo) upravičeni soavtorji avdiovizualnih del.

Ars Jazz Ars All Stars - Tribute To Wayne Shorter

Legendarnega saksofonista in komponista. ki je preminul marca letos, se bomo spomnili v nedeljo, ko bo v ljubljanski Cukrarni nastopil Big Band RTV Slovenija. Vodil ga bo ugledni švedski dirigent, komponist in aranžer Mats Holmquist, ki bo v ljubljano prinesel svoje priredbe skladb slovitega Shorterja. Shorter je ena od osrednjih jazzovskih osebnosti zadnjega pol stoletja. Kot saksofonist in tudi kot komponist je usodno zaznamoval razvoj jazza. Najprej v zasedbi Arta Blakeya The Jazz Messengers, potem v kvintetu Milesa Davisa. Na povsem novo glasbeno pot je stopil z ustanovitvijo kultne skupine Weather Report. Med njegove najbolj znane kompozicije sodijo Footprints, Nefertiti, Pinocchio, The Three Marias, Ju Ju, Infant Eyes, Black Nile, E.S.P., Speak No Evil, Yes Or No. Wayne Shorter je prejel kar 12 nagrad Grammy.

Ars Abrahamovca Aleš Šteger in Jurij Hudolin z novima knjigama

V ljubljanski Cukrarni so pripravili prav poseben literarno-glasbeni dogodek. Založba Beletrina je z njim obeležila jubilej svojih dveh prepoznavnih avtorjev in sodelavcev: Aleša Štegra in Jurija Hudolina, ki oba v teh majskih dneh praznujeta 50. rojstni dan. Ob tej priložnosti je založba Beletrina med bralce poslala njuni novi knjigi: Jurij Hudolin je izdal roman Čas lepih žensk, Aleš Šteger pa je med platnicami znova zbral 12 besedil in številne fotografije, ki so nastajale zadnjih 12 let med njegovim projektom spontanih, nerevidiranih 12-urnih pisanj na različnih lokacijah po svetu z naslovom Na kraju zapisano. Foto: Beletrina

Ars Nagrado skupine OHO prejela Ana Likar za razmislek o čarovniških procesih

V Centru in galeriji P74 v Ljubljani so včeraj odprli razstavo nominirancev za nagrado skupine OHO in razglasili prejemnico te osrednje nagrade za mlade vizualne umetnike pri nas. To je postala Ana Likar, ki je prepričala s temo čarovniških procesov, poleg nje pa so bili nominirani še Nik Erik Neubauer, Maja Bojanić ter Nina Goropečnik in Rea Vogrinčič. "Prepričal nas je projekt, ki odpira vprašanja zgodovinjenja in na izviren način spregovori o zamolčanih temah ter se pri tem nevsiljivo navezuje na feministični diskurz, ki korenini v lokalnih zgodbah iz daljne preteklosti," so člani žirije zapisali v utemeljitvi nagrade. Delo Ane Likar se obrača k čarovniškim procesom in poskuša misliti manko perspektive obtoženih, navezuje pa se tudi na muzejske kontekste. Umetnica si želi, da prevprašamo pojem čarovništva. Osnova za izbor zmagovalca je sicer razstava, na kateri se štirje finalisti predstavijo z novimi deli. Ta imajo letos zanimiva konceptualna izhodišča in vsebinsko domišljene poudarke, član žirije, Marko Košan pa o prijavljenih delih in finalistih pove še, da prednjači preizpraševanje umetnostnega sistema. Nagrada, ki jo podeljuje Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., prejemniku med drugim omogoči rezidenčno bivanje v New Yorku, razstava vseh nominirancev pa bo v Centru in galeriji P74 na ogled do 10. junija. Foto: Dejan Habicht, arhiv Centra in galerije P74

Jezikovni pogovori Jezikovne sledi v kriminalističnih preiskavah

Storilci kaznivih dejanj lahko na mestu zločina pustijo jezikovne sledi, ki predstavljajo ključno gradivo v kriminalističnih preiskavah. Izražanje je za vsakega človeka tako edinstveno, da bi ga lahko celo primerjali s prstnimi odtisi. O nekaterih najbolj odmevnih primerih in značilnostih forenzične lingvistike v pogovoru z doc. dr. Ano Zwitter Vitez, sodno izvedenko na področju forenzične analize pisnih besedil.(foto: Pixabay).

Svet kulture O knjižnih novostih

Tokrat o novostih s knjižnega trga. Predstavljamo izbor novih del za mlajše bralce in novosti Mladinske knjige avtoric Lidije Dimkovske, Mire Furlan in Brine Svit.

Oder Včasih vloge igrajo nas. Nataša Burger

Nataša Burger, gledališka in filmska igralka, je v Knjižnici MGL pred kratkim izdala knjigo Igrati (se). V njej razgrne svoje profesionalne in intimno filozofske poglede na igralsko umetnost, predstavi pa tudi nekaj vaj za igralke in igralce. Igralski poklic je zanjo neločljivo povezan z življenjem, zahteva nenehno prevpraševanje lastnega jaza, avtentičnosti in razreševanje notranjih konfliktov. Ob izdaji knjige smo Natašo Burger povabili pred mikrofon. Vabimo vas k poslušanju! foto: mgl.si

Kdo smo? Tranzicija idrijske identitete

Življenje okoli nas se nenehno spreminja, sprejema novo in pozablja staro. Človek s svojo dejavnostjo pa ves čas spreminja prostor in naravo. Po navadi nezavedno, pa vendar tudi fizične sprememebe v prostoru vplivajo na naše, človeško dojemanje prostora. To lepo vidimo ob primeru Idrije, mesta, ki ga je pet stoletij spreminjal rudnik živega srebra, zdaj pa ga spreminja to, da rudnika ni več.

Esej na radiu Franček Bohanec: Visoka pesem Ingoličevega pripovedništva

Letos februarja smo se spomnili stote obletnice rojstva esejista in literarnega kritika Frančka Bohanca. Bohanec je bil med uredniki Slovenskega poročevalca, odgovorni urednik Tovariša, urednik knjižnih zbirk Kondor, Naša knjiga, Gubčeva knjižica, Pričevanja itn. Ob osemdesetletnici pisatelja Antona Ingoliča je Bohanec napisal esej Visoka pesem Ingoličevega pripovedništva, ki je izšel leta 1987 v reviji Sodobnost. "Ingolič človekovo "usojenost" sprejema in zavrača. Utemeljuje jo psihološko: človek se znajde brez svoje odločitve v različnih družbenih, nacionalnih in drugih okoljih, a njemu ostaja le to, do kod se osamosvoji, ali z drugimi besedami, kako je v sebi prebudil primarne človeške lastnosti, dane od narave. A tudi te lastnosti so podrejene. Človek je končno bitje, a ker je "vržen" v človeško skupnost, je njegova "funkcija" omejena – nosi neuničljivost narave iz roda v rod, pač križev pot človeških postaj za Golgoto. Če pa je močnejši, se dopolni. Dopolnitev pa je lok, ki je podoben loku ribe, kadar se vrže nad vodno gladino. Ta lok je lahko višji ali nižji." Vmesne glasbene vrinke je izbiral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Suite v starem slogu Petra Šavlija; igrajo oboistka Breda Jerič, klarinetist Darko Brlek in fagotist Zoran Mitev. Tonska oblikovalka eseja Klara Otorepec, bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič.

S knjižnega trga Vrečar, Krajnc, Tokarczuk, Repar

Tomislav Vrečar: Polovici naju, Vanja Krajnc: Evo me, tu sem; Olga Tokarczuk: Ana In v grobnicah sveta; Primož Repar: Saga o prostosti duše. Avtorji recenzij: Aljaž Krivec, Miša Gams, Leonora Flis in Marija Švajncer. Bereta: Eva Longyka Marušič in Jure Franko.

Svet kulture Konferenca Nemške akademije za jezik in slovstvo in Grošljev simpozij

Posvečamo se konferenci Nemške akademije za jezik in slovstvo, v okviru katere je izšla dvojezična antologija Moj sosed na oblaku: Slovenska lirika 20. in 21. stoletja ter že 14. Grošljevemu simpoziju, ki se pravkar začenja v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani. V oddaji pa tudi vtisi iz predstave Spolna vzgoja II: Borba na odru Nove pošte.

Eppur si muove - In vendar se vrti Slovenija v bitki za sedež nestalne članice VS

Položaj nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, za katerega se poteguje Slovenija, prinaša velik ugled in tudi odgovornost. Na eni strani je naša država kot članica zahodnih mednarodnih povezav s podporo ZDA, kar v določenih okoljih ni dobrodošlo, in na drugi strani tekmica Belorusija, ki uživa podporo Rusije. Njena stara zavezništva so še kako živa na svetovnem jugu in v osrednji Aziji. Slovenija je ves čas kampanje poudarjala, da kandidira samostojno, z lastnim programom, Belorusija pa ji je očitala politizacijo kandidature. Ta zagotovo poteka v trenutno zelo napetem obdobju v mednarodnih odnosih. Kakšni so v resnici globalni interesi in kako uspešno je bilo lobiranje Slovenije, bo pokazalo šele glasovanje v generalni skupščini.

Pogled v znanost SEM - prvih 100 let

Slovenski etnografski muzej letos obeležuje 100 let od ustanovitve. Na mednarodni dan muzejev 18. maja so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Prvih 100 let«, ki ga je uredila kustosinja dr. Bojana Rogelj Škafar, tudi gostja v našem studiu. Pridružil se ji je kustos dr. Marko Frelih, in v pogovoru smo poskusili povzeti razvoj muzeja, njegovo vlogo v slovenski etnologiji, posebej pa spoznavna izhodišča, ki so se spreminjala skozi razgibano 20. stoletje. FOTO: S predstavitve monografije "SEM - prvih 100 let" VIR: Blaž Verbič, Slovenski etnografski muzej

Kulturna panorama Nemški akademiki, slovenski nagrajenki, Vse ni tako, kot se zdi

Spomladanska konferenca Nemške akademije za jezik in slovstvo v Ljubljani, nagrada OHO Ani Likar, nagrada Vasje Cerarja, Vse ni tako kot se zdi, v Obalnih galerijah v Piranu, začetek praznovanja 300. obletnice rojstva polihistorja Joannesa Antoniusa Scopolija, napoved Borštnikovega srečanja. Urednik oddaje Vlado Motnikar, avtor prispevka Aleksander Čobec, avtorica prispevka Iza Pevec, avtorica prispevka Irena Kodrič Cizerl, avtorica prispevka Lea Širok, avtorica prispevka Ana Rozman, avtorica prispevka Brigita Mohorič, glasbena urednica Tina Ogrin, mojster zvoka Jernej Boc.

Naši umetniki pred mikrofonom Hommage Tomažu Kržišniku, akademskemu slikarju, oblikovalcu, grafiku in keramiku

22. maja 2023 je umrl Tomaž Kržišnik, akademski slikar, oblikovalec, grafik in keramik. Eden njegovih bistvenih ustvarjalnih medijev je bila večplastna in vedno prepoznavna avtorska risba, pa barvite grafike, ilustracije, načrtovanje notranje opreme. V obdobju od leta 1988 do 2008 je poučeval vizualne komunikacije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 1975 je prejel nagrado Prešernovega sklada za likovno podobo predstavitve Zlata ptica. Bil je dobitnik Groharjeve nagrade in častni meščan v Žireh. V času, ko je bil Tomaž Kržišnik profesor na Akademiji, se je z njim pogovarjala Vida Curk o začetkih njegove likovne poti, pomenu študija v Varšavi, ki ga je zaključil z magisterijem iz knjižne ilustracije in oblikovanja knjige ter o kriterijih, ki jih je upošteval pri svojem umetniškem in oblikovalskem delu.

Koncertni dogodki na tujem Kaiji Saariaho v spomin

2. junija je za posledicami možganskega tumorja v starosti 71 let preminila finska skladateljica Kaija Saariaho, ki je mednarodno zaslovela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot vodilna glasbena modernistka svoje generacije. Simfonični orkester Finskega radia je 29. marca na koncertu v Glasbenem centru v Helsinkih prvič na Finskem izvedel njeno delo Pesmi Saarikoski za sopran in orkester, v vlogi solistke je nastopila sopranistka Anu Komsi. Pod vodstvom Sakarija Orame je v drugem delu večera zazvenela še glasba za balet Dafnis in Hloa Mauricea Ravela.

Skladatelj tedna Maurice Ravel, 2. del

Težko bi rekli, da je Ravel napisal veliko del za veliki simfonični orkester, saj zajemajo le dobro petino njegovega opusa. Pravzaprav ni napisal nobene simfonije, le dva simfonična fragmenta na podlagi baleta Dafnis in Hloa ter dva koncerta. Preostale Ravelove skladbe za orkester imajo programske naslove. Nekatere so bile napisane po naročilu, kot scenska glasba za uprizoritve gledaliških iger ali kot baleti, druge pa so orkestracije del za klavir.

Koncert evroradia Berlinski filharmoniki in Gustavo Dudamel

Dirigent Gustavo Dudamel se je z Berlinskimi filharmoniki na koncertu 11. maja v Berlinski filharmoniji odpravil na glasbeno potovanje v Ameriko, od Mehike do Argentine in v Združene države Amerike. Skladba Téenek. Invenciones de Territorio/Téenek. Izumi ozemlja Gabriele Ortiz je vznemirljiva kombinacija mehiške folklore in avantgardnih zvokov. Potem je zazvenel klavirski koncert Alberta Ginastere s solistom Sergiem Tiempom, njegova udarna, čarobna tonska govorica je skladatelju prinesla vzdevek »argentinski Bartók«. V svoji Drugi simfoniji pa je Charles Ives ustvaril zvočno sintezo evropske in popularne ameriške glasbene tradicije.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Nove glasbene generacije Violončelo skozi glasbena obdobja

Sredi aprila je v Dvorani Union v Mariboru potekal peti abonmajski koncert Mladinskega cikla z naslovom Violončelo skozi glasbena obdobja, na katerem sta nastopila violončelist Ariel Vei Atanasovski in pianistka Klara Lužnik. Glasbenika sta se spoznala na konservatoriju za glasbo in balet Maribor, nato pa oba svojo študijsko pot nadaljevala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu in tam se je začelo tudi njuno glasbeno sodelovanje. Na koncertu sta s svojim nastopom in izbiro programa skušala občinstvu čim bolje predstaviti violončelo. Sam instrument pa tudi zven glasbila skozi glasbena obdobja – torej skozi glasbo, ki so jo zanj v različnih časih ustvarjali skladatelji.

Medenina in patina Pihalni orkester Logatec – 110 let delovanja

Pihalni orkester Logatec je eden najstarejših, hkrati pa tudi najopaznejših in najkakovostnejših ljubiteljskih pihalnih orkestrov oziroma godb na Slovenskem, letos praznuje 110-letnico delovanja. Orkester je namreč uradno prvič nastopil na gasilski veselici maja leta 1913 kot Godba na pihala Logatec in vse od tedaj naprej so logaški godbeniki prisotni na vseh pomembnejših dogodkih in prireditvah v domačem kraju in zunaj njega. V dolgi in bogati zgodovini Pihalnega orkestra najdemo nekaj imenitnih glasbenih imen, ki so pustila močan pečat v orkestru in pri njegovem oblikovanju, rasti skozi desetletja. Tako je recimo po prvem dirigentu in ustanovitelju orkestra Jožefu Zalarju zasedbo kar 4 desetletja vodil Alojz Velkavrh, v zadnjih desetletjih pa so kot dirigenti, kapelniki velik in pomemben pečat pustili Matjaž Albreht, ki je orkester vodil v zadnji dekadi prejšnjega tisočletja, Marjan Grdadolnik, ki ga je vodil v letih od 1999 do 2014, ter aktualni dirigent Vid Pupis, akademski glasbenik klarinetist, ki orkester vodi že skoraj desetletje, že prej pa je bil dolgo njegov polnokrvni član. Še več o zgodovini, zanimivostih, programih, ljudeh in projektih Pihalnega orkestra Logatec v pogovoru osvetljuje predsednik orkestra Marko Šraj.

Ženske v svetu glasbe Sopranistka Vanda Gerlovič: operne arije in samospevi

Poslušajte arije Giuseppa Verdija, Petra Iljiča Čajkovskega, Giacoma Puccinija in Danila Švare ter samospeve Benjamina Ipavca.

Skladatelj tedna Maurice Ravel, 1. del

Mauricea Ravela označujemo za francoskega skladatelja, čeprav sta mu bili bližji materina baskovska kultura in posredno Španija. Bil je eden izmed izvirnejših glasbenikov zgodnjega 20. stoletja.

Glasbena skrinjica Umetnine, ki so navdihnile glasbo XIX – Turnage in Bacon: Trije kričeči papeži

Sodobni angleški skladatelj Mark-Anthony Turnage si je v londonski galeriji Tate ogledal razstavo del Francisa Bacona, kjer ga je presenetila skupina treh slik papeža ...

Obiski kraljice Obiski kraljice

O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.

Musica noster amor Les Talens Lyriques, Christoph Rousset in Beethovnova simfonična glasba

Orkester Les Talens Lyriques je 21. avgusta 2021 nastopil v Newyorški dvorani Svetovnega konferenčnega centra v Bonnu v okviru tamkajšnjega Beethovnovega festivala. Slovito francosko zasedbo, ki je predlani praznovala tridesetletnico delovanja in se posveča predvsem glasbi starejših obdobij, še zlasti manj znanim in redkeje izvajanim delom, je na koncertu vodil njen ustanovitelj Christophe Rousset, čembalist ter strokovnjak za baročno glasbo in zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso. Spored je bil v celoti namenjen simfonični glasbi Ludwiga van Beethovna, in sicer značajsko kontrastnima simfonijama št. 8 in 7.

Jazz avenija John Stowell - kitarist

John Stowell je svojo glasbeno kariero začel v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Učil se je pri kitaristu Lincu Chamberlandu in pianistu Johnu Meheganu. Nekaj let pozneje je skupaj z basistom Davidom Friesnom zasnoval duet, ki je uspešno nastopal po Ameriki, Evropi in Avstraliji. V nadaljevanju kariere je Stowell posnel niz prefinjenih albumov v komornih zasedbah – v duetu, triu in največ v kvartetu.

Samo muzika Primož Grašič – kitarist in skladatelj

Poslušaamo glasbo kitarista Primoža Grašiča, enega najbolj cenjenih kitaristov ne samo v ožji domovini pač pa na globalni glasbeni sceni. Grašič se odlikuje s prepoznavnim izvirnim slogom igranja, ki ga je razvil skozi leta vztrajnega vežbanja in oplajanja z glasbo velikih mojstrov. Slovi kot mojster fraziranja in improvizacije, solira z okusom in mero, zato sodi tudi med najbolj iskane slovenske studijske glasbenike.

Jazz Ars Lloyd McNeill – flavtist in skladatelj

Lloyd McNeill ni bil le flavtist, ampak tudi skladatelj, pesnik, slikar, fotograf, predavatelj in mednarodno priznan vizualni umetnik in nenazadnje aktiven borec za človekove pravice in proti rasni segregaciji. Njegova glasba je bila nekakšna predhodnica spiritualnega jazza z mnogimi primesmi etno glasb z vsega sveta, pa tudi folka, bluesa, svobodne improvizacije in sodobne komorne glasbe. V zadnjih letih so vsi njegovi albumi dočakali prenovljene ponovne izdaje in so tako na voljo radovednim ljubiteljem jazzovske glasbe.

Tretje uho Wayne Shorter - Emanon

Pred koncertom v ljubljanski Cukrarni, ki ga posvečamo legendarnemu, v marcu preminulemu mojstru saksofona, predstavljamo projekt Emanon. Shorter ga je izdal leta 2018, kot trojni cd, in z obsežno knjižico.

Orkestralni jazz The Brussels Jazz Orchestra - Music of Michel Herr

Deluje od leta 1993, ko ga je ustanovil pihalec Frank Vaganée. Dodobra se je uveljavil tako v belgijskem kot tudi evropskem in svetovnem prostoru.

Jazz session Muff

Češka skupina Muff deluje od leta 1999, izvajajo glasbo med jazzom, rockom in elektroniko. Sestavljajo jo: Marcel Bárta, saksofon Jirí Simek, kitara in elektronika Jakub Vejnar, bas kitara Jakub Zitko, klaviature Roman Vícha, bobni

Jazz avenija Mats Holmquist – skladatelj in dirigent

Švedski glasbenik Mats Holmquist bo v nedeljo 4. junija v ljubljanski Cukrarni odigral z našim Big Bandom RTV Slovenija na nastopu v sklopu cikla Jazz Stars All Stars repertoar skladb pred kratkim umrlega saksofonista in skladatelja Wayna Shorterja.

Samo muzika Emil Spruk – pozavnist, skladatelj, aranžer in dirigent

Emila Spruka verjetno vsi ljubitelji bolj zahtevnih zvrsti glasbe poznajo in cenijo, je skladatelj, aranžer, dirigent in predvsem odličen solist na pozavni. Poslušali bomo nekatere njegove najboljše avtorske skladbe v izvedbi Big Banda RTV Slovenija.

Jazzovska jutranjica Peter in Žiga Smrdel - Mind Tree Trio: pogovor

Mind Tree je zasedba treh mladih in obetavnih jazzistov - pianist Matic Štemberger, kontrabasist Peter Smrdel in bobnar Žiga Smrdel. Pred koncertom v ljubljanski Cukrarni 25.5. se bomo z njimi pogovarjali o tem in onem. V živo!

Jazz session Ramon Valle Quintet

Iz ponudbe EBU smo izbrali koncert kvinteta kubanskega pianista Ramona Valleja. Novembra lani je nastopil na Tampere Jazz Happening festivalu na Finskem. Zasedba: Tineke Postma, saksofon Gaston Jova, kontrabas Marcos Betancourt, tolkala Lukmil Perez, bobni Ramón Valle, klavir

Jazz avenija Napovednik koncertov

V oddaje vas bomo opozorili na nekatere bližnje koncerte: dueta Damona Locksa in Kena Vandermarka, kvintet kitarista Teisa Semeya, južnoafriške skupine BC UC, Simply Red in Sex Mob.

Radijska igra Smiljan Rozman: Ajzenponar

V kolažu songov in dialogov se prepletajo zgodbe in dogodivščine posameznikov, tako ali drugače povezanih z železnico. Dinamična in duhovita vožnja z vlakom nam pokaže, da se v daljo ne vrte le kolesa, temveč tudi stvari in ljudje. Režiser je Janez Jemec, dramaturg: Slavko Jug, tonski mojster: Milan Krajnc, avtor izvirne glasbe: Werner Ussar. Igrali so: Milena Muhič, Anica Veble, Anica Sivec, Marjan Bačko, Peter Ternovšek in Rado Pavalec. Posneto v studiih Radia Maribor februarja 1984.

Radijska igra Drago Gorup: Carsolinae eden reservae

Latinski naslov satirične radijske igre v slovenskem prevodu pomeni Paradiž kraškega rezervata, saj obravnava problematiko tržaških Slovencev v zamejstvu. Posvečamo jo dolgoletnemu igralcu in gledališkemu človeku Adrijanu Rustji, ki bo prav v prihodnjih dneh prejel nagrado tantadruj za živjenjsko delo, v radijski igri pa interpretira glavno vlogo Televizijskega reporterja. Režiser: Jože Babič Dramaturg, glasbeni oblikovalec: Igor Tuta Tonski mojster: Pierpaolo Saccari Televizijski reporter – Adrijan Rustja Tržaški meščan Cesko Basejo – Anton Petje Kraški fant Tinček – Stojan Colja Kraška deklica Ančka – Matejka Maver Diplomat O. K. Openstore – Glavko Turk Kočijaž Bepi – Alojz Milič Kraševec Jure – Ivan Buzečan Župan, Legionar – Drago Gorup Kraški fant Andrej – Livij Bogatec Mati – Marjana Prepeluh Tržačanka Amalassunta Grobar – Zlata Rodošek Posneto v studiih RAI - Radio Trst A septembra 1979

Kratka radijska igra Franček Rudolf: Kozarček za zdravje

Kratka radijska igra na satiričen način razkriva nepremagljivo moč navade in zapeljive družbe alkoholnih napitkov. Protagonistov vzklik '' Vsak peti Slovenec je alkoholik, pa sem še jaz!'' pa kljub humorni noti daje vedeti, da je alkoholizem pri nas morda bolj razširjena težava, kot bi si upali ali želeli priznati. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Lojze – Zvone Hribar Jože – Andrej Nahtigal Natakar – Igor Štamulak Napovedovalec – Ivan Lotrič Glasovi – Grega Zorc, Brane Grubar, Sara Železnik, Nina Skrbinšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2008

Radijska igra Feliks Anton Dev: Belin

Prvi slovenski libreto za kratko opero v literarni zgodovini po navadi nazivajo kar po glavni vlogi Belina. Preprost baročni dramolet menjavo letnih časov razume kot metaforični boj med dobrim in zlom – značilni poganski motiv je bil v času nastanka operete pogost motiv v umetnosti. Prirejevalec, režiser, dramaturg: Aleš Jan Tonska mojstra: Jure Culiberg, Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtor izvirne glasbe: Darijan Božič Belin-sonce – Kristijan Muck Belin-veter – Dare Valič Sejvina-Ceres – Polona Vetrih, Rožencvitarica-Flora – Iva Zupančič Sadjanka-Pomona – Mojca Ribič Sodelovala je še dramska igralka Mila Kačič Uredništvo igranega programa Belin – opereta je bila premierno predvajana leta 2001

Kratka radijska igra Klemen Markovčič: Radio me je izpolnjeval

Režiser Aleš Jan je pripadnik generacije radijskih ustvarjalcev, ki je izvrstne, pionirske temelje predhodnikov znala in hotela razvijati. Njegovo delo na Radiu Slovenija vse od zaposlitve zaznamuje širok spekter delovanja, arhiv našega radia pa hrani več kot 500 radijskih iger, pri katerih je bil režiser. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2015 z Alešem Janom tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Sandi Sitar: Upor v deželi pravljic; Frane Puntar: Pesem gre na zmenek; Svetlana Makarovič: Mrtvec pride po ljubico; Vladimir Kocjančič: En dan Denisa Ivanoviča; Saša Vuga: Abelkajn; Jean Charles Lombard: Čivčiv in Živživ; Edvard Kocbek: Črna orhideja; Frane Puntar: Ha; Aleksander Sergejevič Puškin: Mozart in Salieri; Škofjeloški pasijon; Ervin Fritz: Grofič Prašič; Ivo Svetina, Aleš Jan: A. T. L. (izg. A TE EL); Žarko Petan: Prehlajena Sneguljčica; Ivan Cankar: Hlapci; Hans Magnus Enzensberger: Mrtvec in filozof; Pavel Lužan: Dežurni pesnik in Aldo Nicolaj: Dragi pokojniki, blagi možje pri katerih je bil Aleš Jan režiser. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec veznega besedila: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2015 .

Radijska igra Andrej Rozman - Roza: Inspector Shwake

Humorna in groteskna radijska igra obravnava absurdnost militarizma, v povezavi z njim pa tudi enako absurdno barantanje oblastnikov z obstojem posameznih narodov. V dogajanju igre Rozman čas domiselno preoblikuje tako, da se skozi poljubno prikazane zgodovinske razmere s pričetka prve svetovne vojne prikrito izrišejo obsedna stanja vsakdanjosti tik pred razpadom Jugoslavije 90-ih letih preteklega stoletja. Forma igre tako parodira kriminalko na način, da sprevrača logiko žanra. Režiserka: Polona Sosič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Komentar – Andrej Rozman Inspector Shwake – Jožef Ropoša Gospa Miler – Mila Kačič Doktor Marek – Alojz Svete Cesar Jožef Janez – Andrej Kurent Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1991

Radijska igra Anton Ingolič: Srečanje na planini

Igra izriše nenavadno in pretresljivo življenjsko zgodbo o slovenskem zdomcu, ki si pred drugo vojno vrsto let služi kruh po evropskih deželah. Njegov nemirni duh ga privedel tudi v Francijo, kjer pa ga ljubezen do domoljubne gorjanke zaustavi za dlje časa. Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Režiserka: Rosanda Sajko V osrednjih vlogah – Štefka Drolc in Jurij Souček Sodelujejo še – Vera Pantičeva, Marjan Benedičič, Franček Drofenik, Tone Homar, Milan Kalan, Marjan Kralj, Franjo Kumer, Dušan Logar in Ludvik Pečar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana junija 1962

Kratka radijska igra Nika Lipuš - Avtoportret

Verjamemo lahko, da je bilo prvo ogledalo vodna gladina, vsaj kot nam pripovedujejo miti, pravljice, legende ... Tudi sicer naš odsev niso samo ljudje, ampak tudi prostori, v katerih smo navzoči in v katerih puščamo vidne in nevidne sledi: pesku, travi, valovanju vode in gibanju zraka. Gibanje zraka je tudi zvok. Gibanje iz globine vode pa je avtoportret Nike Lipuš. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023 Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Radijska igra George Büchner, Borut Trekman: Leonce in Lena

Komedija Leonce in Lena izpod peresa nemškega dramatika Georga Büchnerja je zagotovo eno najlepših del romantične dramske literature. Rojen leta 1812 se je že v mladosti zanimal za gledališče in je v tem zanosu s skoraj genialnim pisateljskim zagonom napisal tri igre: Dantonovo smrt, delo Woyzeck in pa komedijo Leonce in Lena. Vse tri stvaritve so ostale napol torzo/nedokončane, saj je leta 1837 Büchnerju dosti prezgodnja smrt, star je bil komaj 25 let, pretrgala nadaljnje uresničevanje drznih literarnih zamisli. Zatem so na Büchnerjevo delo skoraj pozabili. Ni bil namreč v skladu s časom, saj je že v dobi romantike uporabljal značilne ekspresionistične miselne in slogovne prvine, najbolj očitno v komediji Leonce in Lena, skoraj shakespearske globine. S svojo drzno pesniško metaforiko in izredno sodobno miselno podobo je blizu današnjemu času. Komedija Leonce in Lena je bila prvikrat uprizorjena leta 1913. V prepesnitvi Jožeta Udoviča in radijski priredbi Boruta Trekmana vas bo tokrat torej nagovorila v radiofonskem jeziku s svojim nebrzdanim romantičnim zanosom in z izredno pretanjeno ironijo. Režiser Dušan Mauser, doajen slovenske radijske igre, je te vsebinske in oblikovne prvine prelil v bogato zvočno podobo in občuteno vodil vrhunsko igralsko zasedbo. Tonski mojster in režiser: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Kralj Peter iz kraljestva Popo – Stane Sever Princ Leonce, njegov sin – Rudi Kosmač Princesa Lena iz kraljestva Pipi – Alenka Svetel Vzgojiteljica – Štefka Drolc Valerio – Polde Bibič Rozeta – Majda Potokar Predsednik državnega svéta – Jože Zupan Sodelujejo še – Janez Albreht, Janez Rohaček, Tone Hommar, Franček Drofenik, Tone Kuntner, Janez Vajevec in Mirko Bogataj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1968.

Kratka radijska igra Klemen Markovčič: Šlo nam je za to, da produciramo radijsko umetnost

Dramaturg in prevajalec Borut Trekman se je s svojim teoretičnim delom posvečal vprašanjem radijske dramaturgije in raziskovanju njenega zgodovinskega razvoja. Najbrž pa je poleg dramaturškega zanj enako pomembno prevajalsko delo. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Borutom Trekmanom tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Marcel Ayme, Helmut Cube: Garou – Garou; Michel Deon: Osebna izkaznica van Badebouma; Johann Nepomuk Nestroy: Lumpacij vagabundus ali Zanikrna trojica; Primož Kozak: Direktor; Alfred Andersch: Smrt Jamesa Deana; Gert Hofmann: Dolgi pohod; Alfonso Sastre: Magnetofonski trakovi; Peter Handke: Slušna igra 1 in Sonja Grizila: Maturantska naloga pri katerih je bil Borut Trekman dramaturg ali prevajalec. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec veznega besedila: Igor Velše Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.

Radijska igra Tone Peršak: Dve, tri o termitih ali Jurčku bomo pomagali

Igra ima za tarčo tisto plast birokracije, ki zna s svojo okostenelo uradniško logiko posamezniku dobro zaplesti in zagreniti življenje. Zgodba kljub nastanku leta 1984 žal še vedno deluje presenetljivo aktualno. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Peter Čare Jure – Aleš Valič Portir – Polde Bibič Razburjeni moški – Sandi Pavlin Zasopli ženski glas – Neža Simčič Ana – Alenka Vipotnik Prva uslužbenka – Jerica Mrzel Druga uslužbenka – Metoda Zorčič Tretja uslužbenka – Jadranka Tomažič Četrta uslužbenka – Marijana Brecelj Ženski glas – Minca Jeraj Dobrohotni bas – Janez Rohaček Miličnik – Franček Drofenik Sodelujejo še Vlado Kreslin s spremstvom Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1984

Bogoslužje Bogoslužje

Neposredno prenašamo sveto mašo iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani. Mašuje tamkajšnji župnik p. Pavle Jakop, pojeta pa otroški in mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja z zborovodjema Evo Zalo Rac in Mihom Zupancem Kovačem. Orgelska spremljava Blaž Pavlakovič, Andrej Omejc igra na sopranski saksofon in Peter Berden na kitaro.

Musica sacra Vsi verujemo v enega Boga...

Tak je naslov protestantskega korala, ki je skozi stoletja navdihnil mnoge skladatelje, med njimi Johanna Sebastijana Bacha, Jana Pietrszoona Sweelincka, Maxa Regerja, pa tudi našega Primoža Trubarja, da ga je poslovenil. Z vsebino se nanaša na parafrazo veroizpovedi in na sv. Trojico, ki je v ospredju prve nedelje po binkoštih.

Sedmi dan Novi slovenski prevod Božje liturgije - bizantinsko-slovanskega obreda – je izjemen podvig predvsem v korist grkokatolikov, ki bodo lažje obhajali liturgijo tudi v slovenščini

Novi prevod dela Božja liturgija, bizantinsko-slovanskega obreda, ki zajema tri izdaje, je izjemen bogoslužni, cerkveni, knjižni in akademski podvig. Dodana vrednost novega tretjega prevoda omenjenega dela v slovenščino je, da ga je kot prvega uradno potrdil Dikasterij za vzhodne Cerkve v Vatikanu. Pobudo za prevod je dal križevski vladika Milan Stipić; v njegovo pristojnost spadajo tudi tri grkokatoliške župnije v Sloveniji. Najnovejši prevod Božje liturgije - enega od temeljnih besedil vzhodnokrščanskega izročila - je plod različnih strokovnjakov ter želi prispevati k študijski in praktični rabi liturgične dediščine; je pa tudi pomemben gradnik v ekumenskem gibanju na tem prostoru.

Sledi večnosti Z izkušenima romaricama Francesko Žumer, 16. romala v Compostelo, in Evo Čeč o čarih romanja po vejah Jakobove poti v Sloveniji in tujini

Ni nam treba iti po španski Jakobovi poti do Compostele, ampak lahko po slikovitih slovenskih krajih odkrivamo slovenski camino, ki ga prehodi vse več pohodnikov. Članici Društva prijateljev poti sv. Jakoba Eva Čeč in mag. Franceska Žumer o drugem romanju v spomin na umrle Jakobove romarje po Preddvorski veji Jakobove poti iz Hraš do Brezij. O duhovnih in fizičnih spoznanjih na večtedenskih romanjih. Kaj ju je potegnilo v svet romarjev, saj sta prehodili vse veje Jakobove poti po Sloveniji ter številne po Španiji in Portugalski.

Bogoslužje Prenos prazničnega bogoslužja iz župnije Sveti Jurij ob Ščavnici

Iz podružnične cerkve Svetega Duha na Stari Gori v župniji Sveti Jurij ob Ščavnici na binkoštno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Boštjan Ošlaj, poje pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Jožeta Kurbusa.

Musica sacra Glasba za binkošti

Binkošti so tretji največji praznik cerkvenega leta, glasba na ta dan pa je raznovrstna, saj praznik v sebi združuje različna razpoloženja. Prevladuje veselo, hkrati skrivnostno vzdušje. Po izročilu evangelista Luka naj bi se namreč na ta dan Sveti Duh z ognjem in viharjem spustil nad zbrane apostole in jim podelil dar govorjenja v različnih jezikih; z univerzalnim glasbenim jezikom zato lahko nagovarjajo tudi binkoštne kompozicije.

Sedmi dan Nadškof Cvikl o prazniku Binkošti

Na binkoštno nedeljo, gostimo mariborskega nadškofa metropolita mag.Alojzija Cvikla. Binkošti so praznik Svetega duha, predstavljajo rojstvo Cerkve na občestveni in individualni ravni. .

Sledi večnosti Z Vovkovimi dnevi zaznamujemo tega izjemnega, samozavestnega, nadškofa, ki je kljub vsem zlorabam, ohranil močno duhovno podstat in vero v slovenski narod

Letos mineva 60 let od smrti in 100. obletnica nove maše nadškofa Antona Vovka. V njegovi rojstni župniji Breznica na Gorenjskem so zato v spomin na svojega izjemnega rojaka pripravili vrsto dogodkov to pomlad; poimenovali so jih Vovkovi dnevi. Župnik župnije Breznica Gašper Mauko ter zgodovinar in veliki poznavalec življenja nadškofa Vovka mag. Blaž Otrin predstavljata vsebino Vovkovih dnevov; pojasnjujeta, kako daleč je postopek beatifikacije Vovka v Vatikanu, pa tudi ali v zadnjih letih zgodovinarji odkrivajo nova spoznanja o delovanju nadškofa Vovka, ki ga je – kot je znano – oblast po drugi svetovni vojni ves čas nadzorovala, ustrahovala, preživel pa je tudi zažig.

Sedmi dan Marija v Svetem pismu in v slovenski umetnosti

V oddaji bomo gostili profesorico ddr. Ireno Avsenik Nabergoj literarno zgodovinarko in religiologinjo, preučevalko slovenske literature in kulture v evropskem kontekstu. Spoznali bomo zgodbo Marijinega življenja, kot je ohranjena v Svetem pismu, v hagiografskih spisih in razodetjih; osvetlili, od kod izvirajo zametki marijanske pobožnosti v slovenskem prostoru in kako Marija prek umetniških del, še posebej literature, nagovarja slovenskega človeka tudi v današnjem času.

Bogoslužje Bogoslužje

Prenos svete maše iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija pomagaj na Brezjah. Mašuje frančiškan p. dr. Robert Bahčič. S petjem sodeluje zbor brezijanske bazilike, na orgle igra Marjeta Anderle.

Musica sacra Glasba za vnebohod

Praznik Jezusovega vnebohoda se praznuje 40 dni po veliki noči - za verujoče pomeni pomemben, a skrivnosten dogodek, za glasbene ustvarjalce pa navdih, ki se je v različnih glasbenih obdobjih in slogih uresničeval v raznovrstnih sakralnih glasbenih delih. Skozi zgodovino so zanj ustvarjali različni glasbeni umetniki, med njimi J. S. Bach, Heinrich Ignaz Franz von Biber in naš Gregor Rihar.

Literarni večer Marguerite Yourcenar - ob 120. obletnici rojstva

Spominjamo se francoske pisateljice Marguerite Yourcenar. Bila je svetovljanka, intelektualka, prva ženska v Francoski akademiji. Pisala je intelektualne, filozofsko-zgodovinske romane v baročnem slogu, v katerih je obravnavala splošno človeške probleme. Avtorica oddaje je Nataša Varušak, prevajalci Marija Javoršek, Vital Klabus, Saša Jerele in Nataša Varušak, interpreti Vesna Jevnikar, Vojko Zidar in Marko Mandić, bralca pa Barbara Zupan in Jure Franko. Glasbeni opremljevalec je Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež in Matjaž Miklič, režiral je Igor Likar. Leto nastanka: 2003. Urednici oddaje sta Tina Kozin in Staša Grahek. (Gre za ponovitev).

Odprta knjiga na radiu Ciril Kosmač: Pomladni dan 6/32

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Dolga knjiga v 32 delih (poslušanje traja devet ur) pripoveduje o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman postavlja v ospredje mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rojstno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost obdobja pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki so svoje življenje podarile novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič. Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki ga poslušalke in poslušalci lahko pogosto slišijo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav nekakšno tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača osebno spoznal in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bilo zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. Srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico je poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravil še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Lirični utrinek Aleksander Sergejevič Puškin: Kernovi

Na današnji dan leta 1799 se je v Moskvi rodil Aleksander Sergejevič Puškin, pesnik, prozaist in dramatik. Pogosto ga imenujejo največjega ruskega pesnika in začetnika moderne ruske literature. Pesem z naslovom A.P. Kernovi je za ruskega pesnika Aleksandra Puškina značilna čustveno-razmišljajoča pesem. V uglajenem tonu izpoveduje romantično razumevanje idealne ljubezni. Pesem je prevedel Mile Klopčič, interpretira jo dramski igralec Branko Jordan.

Literarni nokturno Dušan Gojkov: Pesmi

Dušan Gojkov je vsestranski srbski književnik, tudi pesnik. Pred leti je prav tako vsestranski slovenski književnik, tudi prevajalec Franjo Frančič prevedel knjigo njegovih Pesmi, ob tem pa zapisal, da je skoraj v vsaki pesmi zgodba, utrinek in da njegove pesmi poetično slikajo pesnikov čas in prostor. Pesmi v Frančičevem prevodu so leta 2014 izšle pri Mladinskem kulturnem centru DPZN, nekaj pa jih lahko slišite tudi v Literarnem nokturnu. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2015.

Odprta knjiga na radiu Ciril Kosmač: Pomladni dan 5/32

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Devet ur dolga knjiga v 32 delih govori o življenju pod okrutno fašistično prevlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne nazaj v rojstno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjera, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in parkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na Programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Lirični utrinek Federico García Lorca: Motna cestna svetilka

Španski pesnik in dramatik Federico García Lorca se je rodil na današnji dan leta 1898, komaj 38-letnega so ga na začetku španske državljanske vojne umorili nacionalisti. Oblikoval je izjemen opus, njegov prispevek k španski poeziji 20. stoletja je neprecenljiv, čeprav ni ustvaril veliko. Motna cestna svetilka sodi med Lorcove mladostne pesmi, nastala je leta 1919 ali 1920. Prevedla jo je Alenka Bole Vrabec, interpretira jo dramski igralec Zvone Hribar.

Literarni nokturno Gottfried Benn: Melodije

Pesnik, pisatelj, esejist in zdravnik Gottfried Benn (1886–1956) velja za enega najopaznejših nemških pesnikov 20. stoletja. Njegova prva pesniška zbirka "Mrtvašnica in druge pesmi", ki je izšla leta 1912, je v javnosti sprožila polemike zaradi nazornih prikazov razpadanja človeškega telesa, Benn pa je postal ključna osebnost nemškega literarnega ekspresionizma. Petkrat je bil tudi nominiran za Nobelovo nagrado. Tokratni izbor predstavlja avtorjevo poezijo iz 20-ih in 30-ih let 20. stoletja. Po izrazu je mehkejša, po tonu otožna; pesmi po večini razpirajo bivanjsko tematiko in so pisane v vezani zunanji obliki. Prevod in izbor Brane Senegačnik, interpretacija Aleš Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2023.

Literarni portret Barbara Pym

Angleška pisateljica Barbara Pym se je rodila leta 1913, umrla je leta 1980. Žal v slovenščini nimamo še nobenega njenega dela, čeprav gotovo sodi med najzanimivejše britanske avtorje druge polovice 20. stoletja. Njen roman Kvartet v jeseni je bila nominiran za prestižno Bookerjevo nagrado. V njeno literarno ustvarjanje in predvsem v roman Sijajne ženske se je poglobila Tina Poglajen, ki je izbrane odlomke tudi prevedla. Igralka Barbara Žefran, bralec Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiserka Ana Krauthaker, urednici oddaje Tesa Drev in Tadeja Krečič Scholten (ponovitev). Produkcija 2015.

Spomini, pisma in potopisi Brane Grubar: Kam? Drugam!

Bliža se čas dopustov in marsikdo se sprašuje Kam? Igralec in tudi navdušen jadralec Brane Grubar ima odgovor: Drugam! Vtise z jadranj po Jadranu, Grčiji in drugod po Sredozemlju, odlomke iz dnevnikov, polne spominov, doživetij in razmišljanj o ljudeh, naravi, gledališču ... je že pred leti strnil v potopis z naslovom Kam? Drugam! Igralec: Brane Grubar, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, redaktorja: Matej Juh in Vlado Motniikar Oddaja je bila posneta leta 2007.

Humoreska tega tedna Viktor Jerofejev: In vodka veritas

Mesec junij je namenjen humoreskam ruskih avtorjev, mojstrov zabavne proze, včasih prikrito kritično ironične ali sarkastične, kakor so narekovale razmere totalitarnega sistema. In vodka veritas – tako je naslovljen odlomek iz romana Moskva–Petuški ruskega avtorja Venedikta Jerofejeva prevedel ga je Drago Bajt, v knjigi je izšel leta 1980, pet let po tem, ko je bil prvič objavljen v – Izraelu. Potem so ga prevedli Francozi in Italijani, pri Francozih je dosegel velikanski uspeh. Gre za monolog glavnega junaka, pijančka, ki se vozi iz Moskve do kakšnih sto kilometrov oddaljenega kraja Petuški, na poti pa doživlja različne prigode in srečuje različne ljudi. Interpretacija Tone Gogala, režija Elza Rituper. Produkcija 1978.

Lirični utrinek Tomaž Šalamun: Pastir

Tomaž Šalamun (1941–2014) velja za enega najbolj uveljavljenih slovenskih pesnikov. Od prve, prelomne pesniške zbirke Poker (1966) je objavil več kot štirideset samostojnih pesniških zbirk. Njegova poezija je ves čas ohranjala svežino in igrivost ter enega izmed vrhuncev dosegla v pesniški zbirki Mera časa (1987). Objavljamo eno njegovih bolj poznanih pesmi z naslovom Pastir iz te zbirke. Interpretira jo Željko Hrs.

Jazz Ars All Stars Tribute To Wayne Shorter

Legendarnega saksofonista in komponista. ki je preminul marca letos, se bomo spomnili v nedeljo, ko bo v ljubljanski Cukrarni nastopil Big Band RTV Slovenija. Vodil ga bo ugledni švedski dirigent, komponist in aranžer, Mats Holmquist, ki bo v ljubljano prinesel svoje priredbe skladb slovitega Shorterja. Shorter je ena od osrednjih jazzovskih osebnosti zadnjega pol stoletja. Kot saksofonist in tudi kot komponist je usodno zaznamoval razvoj jazza. Najprej v zasedbi Arta Blakeya The Jazz Messengers, potem v kvintetu Milesa Davisa. Na povsem novo glasbeno pot je stopil z ustanovitvijo kultne skupine Weather Report. Med njegove najbolj znane kompozicije sodijo Footprints, Nefertiti, Pinocchio, The Three Marias, Ju Ju, Infant Eyes, Black Nile, E.S.P., Speak No Evil, Yes Or No. Wayne Shorter je prejel kar 12 nagrad Grammy.

Komorni studio Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee

Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee predstavljata štiri skladbe iz zakladnice francoske, japonske in slovenske glasbe iz 20. in 21. stoletja: - Rapsodijo za saksofon in klavir Clauda Debussyja, (8:55-19:45), - Replike za altovski saksofon in klavir Janeza Matičiča, (22:35-31:45), - Sonato Fuzzy Bird / Puhasta ptica za altovski saksofon in klavir sodobnega japonskega ustvarjalca Takashija Yoshimatsuja (33:48-48:50), - L'eveil de la toupie / Prebujenje vrtavke sodobnega francoskega skladatelja in saksofonista Vincenta Davida, (50:48-59:47).

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Manon Lescaut v neposrednem prenosu iz Maribora

Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.

Jazz Ars All Stars Gregor Ftičar Trio

JAZZ ARS ALL STARS CUKRARNA, Ljubljana, 7. maj 2023 GREGOR FTIČAR TRIO Gregor Ftičar – klavir Matyas Szandai - bas Paolo Orlandi – bobni Program 1. Brush Hour (G. Ftičar) 2. Pure Imagination (L. Bricusse, A. Newley; arr. G. Ftičar) 3. Jackie-ing (T. Monk; arr. P. Orlandi) 4. Needless Blues (G. Ftičar) 5. For Carlos (G. Ftičar) 6. Off To Work (G. Ftičar) 7. Something Strange (G. Ftičar) 8. Anthill (G. Ftičar) 9. Song For Peace (G. Ftičar) Tonski mojster: Matjaž Mastnak Glasbeni producent: Tone Jurca Tonski asistenti: Jože Lap, Jure Bračko Video: Kleva d.o.o. Mojster ozvočenja: Primož Vozelj Lučni mojster: Žan Rantaša Umetniški vodja projekta: Hugo Šekoranja

Jazz Ars All Stars Nina Strnad Jazz Band

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je Nina Strnad predstavila nov, avtorski program. V njenem Jazz Bandu so zaigrali Tomaž Gajšt (trobenta), Jaka Kopač (alt saksofon), Gregor Ftičar (klavir), Jošt Lampret (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).

Ars in Drama Bossa de Novo - Twist

V okviru cikla Ars in Drama je skupina Bossa de Novo obeležila izdajo petega studijskega albuma Twist, tokrat tudi na vinilki. Na velikem odru ljubljanske Drame so predstavili največje hite iz svoje dvajsetletne zgodovine, kot tudi nekaj najnovejših skladb. Kot gostje so se jim pridružili pianist Leon Firšt, igralka Nina Ivanišin in mlada violistka Pavla Smrekar. Bossa de Novo so Primož Vitez, Aljoša Kosor, Mitja Vrhovnik Smrekar, Marko Gregorič in Sergej Ranđelović.

Neposredni prenos Dr. Polonca Lovšin: Ne le za dobro ljudi, temveč vsega planeta

Arhitektka in umetnica dr. Polonca Lovšin, docentka na Oddelku za vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, v letošnjem predavanju z naslovom "Ne le za dobro ljudi, temveč vsega planeta" razmišlja, kako umetnost ob okoljski ogroženosti planeta in nas samih, med drugim razvija kreativne rešitve in imaginarne predstave prihodnosti, kar vliva optimizem, ki ga potrebujemo. Neposredni prenos je del serije oddaj o kulturno-umetnostni vzgoji na Programu Ars, ki jih pripravlja Klemen Markovčič.

Jazz Ars All Stars Moonlight Sky

Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Don Carlos v neposrednem prenosu iz Maribora

Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.

Ars in Drama Mia Žnidarič - Obarvana

V okviru cikla Ars in Drama je na velikem odru ljubljanske Drame nastopila pevka Mia Žnidarič, skupaj z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Stevea Klinka. Predstavili so novo ploščo "Obarvana". Mia Žnidaric: Obarvana Big Band RTV Slovenija Dirigent: Steve Klink Gost: Gašper Bertoncelj (bobni) EKIPA Tonska mojstra: Jean Markič, Mitja Krže Glasbeni producent: Rok Lopatič Tonski asistent: Damir Ibrahimkadič Vodja report. avta: Dragan Petkovsek Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja: Danilo Ženko Tehnična ekipa Drama: Alain Frank, Jurij Alič Luč: Roman Kozmos Priprava klavirja: Silič & sinovi Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 5. marec 2023 NASLOVI SKLADB: 0:00 Z očetom (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 0:50 napoved Hugo Šekoranja 8:30 A si ti (Billy Austin/Louis Jordan/Janez Križaj/Steve Klink) 12:10 Pobarvanka (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 19:20 My Favorite Things (Richard Rogers/Oscar Hammerstein/Steve Klink) 28:10 Z očetom (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 37:55 Ne čakaj (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 44:35 Ne vem če veš (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 50:20 On Our Way (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 56:40 drums solo (Gašper Bertoncelj) 58:45 Nihče ne ve (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:05:35 Skriti ljubimci (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:12:20 Pena naših dni (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:20:55 Kako je ljubezni ime (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:31:05 Zabavaj se (Carl Sigman/Herbert Magidson/SteveKlink)

Jazz Ars All Stars Marko Črnčec trio

V nedeljo, 19. februarja, je v ljubljanski Cukrarni nastopil mednarodni trio pianista Marka Črnčeca. Z njim sta nastopila še bobnar Kristijan Krajnčan in kontrabasist Josh Ginsburg. Koncert je bil posvečen glasbi legendarnega komponista Mojmirja Sepeta. MARKO ČRNČEC TRIO Marko Črnčec – klavir Josh Ginsburg – kontrabas Kristijan krajnčan – bobni Avtor vseh skladb: Mojmir Sepe NASLOVI SKLADB 00:00 Napoved Hugo Šekoranja 5:15 VZAMEŠ ME V ROKE (Miroslav Košuta) 17:05 MALOKDAJ SE SREČAVA (Gregor Strniša) 26:35 USPAVANKA ZA MRTVE VAGABUNDE (Fran Milčinski) 36:00 PRIDI, DALA TI BOM CVET (Dušan Velkavrh) 48:10 POLETNA NOČ (Elza Budau) 58:10 S TEBOJ (Elza Budau) 1:12:10 MED ISKRENIMI LJUDMI (Dušan Velkavrh) 1:26 ZEMLJA PLEŠE (Gregor Strniša) 1:32:15 BREZ BESED (Elza Budau) EKIPA Tonski mojster: Grega Samar Glasbeni producent: Tone Jurca Tonski asistenti: Miha Oblak, Josip Moretti Vodja report avt. Dragan Petkovsek Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster: Žan Rantaša Priprava klavirja: Silic & sinovi JAZZ ARS ALL STARS Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 19. februar 2023

Odprta knjiga na radiu Ciril Kosmač: Pomladni dan 6/32

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Dolga knjiga v 32 delih (poslušanje traja devet ur) pripoveduje o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman postavlja v ospredje mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rojstno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost obdobja pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki so svoje življenje podarile novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič. Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki ga poslušalke in poslušalci lahko pogosto slišijo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav nekakšno tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača osebno spoznal in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bilo zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. Srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico je poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravil še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Kdo smo? Tranzicija idrijske identitete

Življenje okoli nas se nenehno spreminja, sprejema novo in pozablja staro. Človek s svojo dejavnostjo pa ves čas spreminja prostor in naravo. Po navadi nezavedno, pa vendar tudi fizične sprememebe v prostoru vplivajo na naše, človeško dojemanje prostora. To lepo vidimo ob primeru Idrije, mesta, ki ga je pet stoletij spreminjal rudnik živega srebra, zdaj pa ga spreminja to, da rudnika ni več.

Jezikovni pogovori Jezikovne sledi v kriminalističnih preiskavah

Storilci kaznivih dejanj lahko na mestu zločina pustijo jezikovne sledi, ki predstavljajo ključno gradivo v kriminalističnih preiskavah. Izražanje je za vsakega človeka tako edinstveno, da bi ga lahko celo primerjali s prstnimi odtisi. O nekaterih najbolj odmevnih primerih in značilnostih forenzične lingvistike v pogovoru z doc. dr. Ano Zwitter Vitez, sodno izvedenko na področju forenzične analize pisnih besedil.(foto: Pixabay).

Oder Včasih vloge igrajo nas. Nataša Burger

Nataša Burger, gledališka in filmska igralka, je v Knjižnici MGL pred kratkim izdala knjigo Igrati (se). V njej razgrne svoje profesionalne in intimno filozofske poglede na igralsko umetnost, predstavi pa tudi nekaj vaj za igralke in igralce. Igralski poklic je zanjo neločljivo povezan z življenjem, zahteva nenehno prevpraševanje lastnega jaza, avtentičnosti in razreševanje notranjih konfliktov. Ob izdaji knjige smo Natašo Burger povabili pred mikrofon. Vabimo vas k poslušanju! foto: mgl.si

Arsove spominčice Arsove spominčice

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Skladatelj tedna Maurice Ravel, 2. del

Težko bi rekli, da je Ravel napisal veliko del za veliki simfonični orkester, saj zajemajo le dobro petino njegovega opusa. Pravzaprav ni napisal nobene simfonije, le dva simfonična fragmenta na podlagi baleta Dafnis in Hloa ter dva koncerta. Preostale Ravelove skladbe za orkester imajo programske naslove. Nekatere so bile napisane po naročilu, kot scenska glasba za uprizoritve gledaliških iger ali kot baleti, druge pa so orkestracije del za klavir.

Jazz avenija John Stowell - kitarist

John Stowell je svojo glasbeno kariero začel v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Učil se je pri kitaristu Lincu Chamberlandu in pianistu Johnu Meheganu. Nekaj let pozneje je skupaj z basistom Davidom Friesnom zasnoval duet, ki je uspešno nastopal po Ameriki, Evropi in Avstraliji. V nadaljevanju kariere je Stowell posnel niz prefinjenih albumov v komornih zasedbah – v duetu, triu in največ v kvartetu.

Svet kulture O knjižnih novostih

Tokrat o novostih s knjižnega trga. Predstavljamo izbor novih del za mlajše bralce in novosti Mladinske knjige avtoric Lidije Dimkovske, Mire Furlan in Brine Svit.

Lirični utrinek Aleksander Sergejevič Puškin: Kernovi

Na današnji dan leta 1799 se je v Moskvi rodil Aleksander Sergejevič Puškin, pesnik, prozaist in dramatik. Pogosto ga imenujejo največjega ruskega pesnika in začetnika moderne ruske literature. Pesem z naslovom A.P. Kernovi je za ruskega pesnika Aleksandra Puškina značilna čustveno-razmišljajoča pesem. V uglajenem tonu izpoveduje romantično razumevanje idealne ljubezni. Pesem je prevedel Mile Klopčič, interpretira jo dramski igralec Branko Jordan.

Glasbena jutranjica Glasbena jutranjica, 3. del

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbena jutranjica Glasbena jutranjica, 1. del

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.