Ars aktualno 48. Clermont-Ferrand: prostor hitrega filmskega odziva

V soboto končana 48. izvedba Festivala kratkega filma v Clermont-Ferrandu je znova potrdila status dogodka kot najpomembnejšega svetovnega festivala, posvečenega kratki filmski formi. Tokrat so predstavili 500 filmov iz več kot 70 držav, gostili približno 4.500 filmskih profesionalcev, projekcije pa je obiskalo več kot 168.000 obiskovalcev. Pripravili so pestro in izjemno široko paleto tekmovalnih ter spremljevalnih programov, osredinjenih tako na aktualne družbene teme kot na inovativne filmske pristope. Med tematskimi poudarki so izstopali fokusi na jugovzhodno Azijo, na filme staroselskih skupnosti, na sodobno palestinsko produkcijo in velika retrospektiva na temo počitnic. Programska struktura je tako odražala prizadevanja festivala za razširjanje filmskih perspektiv in ustvarjanje dialoga o sodobnih družbah. Kljub finančnim težavam, v katerih se je zaradi zmanjšane podpore znašel v preteklih letih, je festival letos znova utrdil svoj ugled kot vključujoča platforma za tiste filmske stvaritve, ki presegajo nacionalne okvire in odpirajo pogled aktivistično pozicioniranim refleksijam človeških izkušenj. Letošnji izbor je znova jasno izpostavil globalne neenakosti, v tekmovalnih sklopih so se namreč prepletali – in izstopali – različni pristopi ter osebne introspektivne pripovedi, družbeno angažirani hibridni filmi in inovativna animirana dela. Filmi so raziskovali pereče teme, kot so migracije, zgodovinski spomin, identiteta naroda, pravice in svoboda posameznika v nestabilnem svetu. Tako držo so odražale tudi nagrade. Festivalski grand prix v mednarodnem tekmovalnem programu je prejel dokumentarni film Cœur bleu, Otožno srce, režiserja Samuela Suffrena. Koprodukcija Haitija in Francije z intimno pripovedjo o materi in očetu, ki v vročih favelah čakata novice o sinu, ki je odšel iskat ameriške sanje, nevsiljivo razpre intimni prostor čakanja in ga preobrazi v politično gesto. Odsotnost sina postane otipljivejša od njegove morebitne prisotnosti. Film s precizno rabo tišine in statične kamere razgalja krhkost mita o “ameriških sanjah” ter migracijo prikaže kot počasno erozijo doma. V francoskem tekmovalnem programu je veliko nagrado prejel pretresljiv eksperimentalno-dokumentarni film Intersecting Memory, Presečišča spomina, režiserke Shayma’ Awawdeh, ki je izstopal po surovi, neposredni estetiki in sporočilnosti. Avtorica prek osebnih in kolektivnih spominov iz otroštva v Hebronu boleče nazorno kliče k pomnjenju in zgodovinjenju vsakdanjega življenja ter zločinov, ki se dogajajo pod izraelsko zasedbo. V tekmovalnem programu Labo, ki je tradicionalno namenjen eksperimentalnim in drzneje strukturiranim delom, je glavno nagrado osvojila animirana mojstrovina Dieu est timide, Bog je sramežljiv, Jocelyna Charlesa. Animacija, ki meji na čudovito psihedelično grozljivko, prepleta avtorsko estetiko in srhljive zgodbe, s katerimi se kratkočasijo potniki na vlaku, ter z neznosno lahkoto odpira največja življenjska vprašanja. Omenjene filme bomo lahko letos videli tudi na različnih slovenskih filmskih festivalih, o tem priča tudi močna zastopanost različnih slovenskih delegacij na festivalski tržnici, ki velja za eno najpomembnejših stičišč povezovanja svetovne kratkometražne industrije. Skratka, Clermont-Ferrand 2026 je še enkrat potrdil svojo vlogo ključne platforme za kratke filme, kjer se urgentne teme zrcalijo neprimerno hitreje in pogumneje kot v celovečernih filmih.

Ars aktualno Odprite galerije! Kulturni dan v Ljubljani

Ob prazniku so kulturne ustanove v Ljubljani na široko odprle vrata za obiskovalce. Brezplačni ogledi zbirk, tematska vodstva po razstavah, ustvarjalne delavnice, dostop do zaodrja, literarna branja – na voljo je bila res pestra paleta dogodkov in aktivnosti za vse starosti. Dopoldanski kulturni sprehod smo začeli na obrobju parka Tivoli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, se nato sprehodili do Mednarodnega grafičnega likovnega centra, kjer so ob 12-ih odprli tudi novo razstavo Saša Vrabiča, pokukali še v natrpani Moderno in Narodno galerijo ter zaključili na Prešernovem trgu, kjer so igralke in igralci pred zbranim občinstvom interpretirali Prešernovo poezijo.

Ars aktualno Med 9. in 14. 2. bo potekal jubilejni 20. Festival gorniškega filma

Tesa Drev Juh se z direktorjem Festivala gorniškega filma Silvom Karom pogovarja o jubilejni 20. izdaji festivala, na kateri bo prikazano rekordno število slovenskih filmov.

Ars aktualno V Rotterdamu filmi Tiaga Mela, Albe Zari in Alexa Bakrija

Na rotterdamskem filmskem festivalu, ki se bo sklenil ta konec tedna, se med več kot 400 kratkimi in celovečernimi filmi predstavlja kopica raznovrstnih filmov iz vsega sveta; med njimi brazilska znanstvenofantastična pripoved o jedrskih poskusih in pošastnih komarjih Rumena torta Tiaga Mela, italijanska dokumentarna pripoved o večgeneracijski travmi po življenju v verski sekti Bele laži Albe Zari ter palestinski filmski portret kinooperaterja iz Dženina Habibi Hussein Alexa Bakrija.

Ars aktualno Kaj prinaša 61. Borštnikovo srečanje?

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so razkrili tekmovalni program 61. Borštnikovega srečanja, ki bo v juniju ponudil pregled aktualne slovenske gledališke produkcije, tuja gostovanja ter spremljevalni program. Selektorica Kaja Novosel si je v koledarskem letu 2025 ogledala nekaj več kot sto uprizoritev in jih v tekmovalni program umestila 12. Kot je zapisala, so te precej raznolike, a jih hkrati družijo suverena avtorska pozicija, premišljen pristop k uprizoritvenemu materialu, jasno stališče do fenomenov sodobnosti ter zmožnost vzpostavljanja refleksije in neposrednega dialoga z zdajšnostjo.

Ars aktualno Poslovil se je Miroslav Košuta

Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu je preminil pesnik, dramatik in prevajalec, Prešernov nagrajenec iz leta 2011 Miroslav Košuta, ki bi 11. marca slavil 90 let.

Mozartine Mozartine 2026 - 2. koncert

Na drugi nedeljski matineji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta se kot solista predstavila Uršula in Yasumichi Iwaki, program pa je bil v celoti posvečen zvoku godal. Zvenele so štiri skladbe, ki v raznolikih slogih in razpoloženjih razkrivajo izrazno širino godalnega repertoarja ter komorno muziciranje kot osrednje vodilo letošnjega matinejskega cikla.

Ars aktualno V kinih Nehvaležna bitja Olma Omerzuja

Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja. Ponovno je v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra tudi igralec Timon Šturbej.

Ars aktualno Ildikó Enyedi v Trstu prejela nagrado za življenjsko delo

Prejšnjo soboto se je v Trstu končal poseben festival, ki polni kinodvorane s skrbnim izborom srednje- in vzhodnoevropskih filmov – kratkih, dokumentarnih, eksperimentalnih, igranih. Velika zmagovalka festivala in dobitnica nagrade Trst za najboljši film je postala Kukla. Njen film Fantasy, ki ga je delno posnela prav tam, je prejel tudi nagrado filmskega portala Cineuropa. Na zaključnem večeru v gledališču Rossetti pa je nagrado prejela tudi madžarska režiserka Íldikó Ényedi, nagrado za življenjsko delo imenovano vzhodna zvezda.

Ars aktualno V Trstu slavila Kukla s filmom Fantasy

Zadnji dan 37. tržaškega filmskega festivala je bil, tako kot prvi dnevi, slovenski. Že popoldne je v gledališču Rossetti svoj zadnji film, vse bolj aktualno dramedijo Zemljo krast pokazal Žiga Virc, zvečer pa je osrednjo nagrado festivala, nagrado Trst, prejela slovenska režiserka Kukla za prvenec Fantasy.

Ars aktualno Legendarna igralka Liv Ullmann je prejela nagrado za življenjsko delo na letošnji podelitvi Evropskih filmskih nagrad

Evropski film leta je postala norveška čustveno intenzivna družinska filmska pripoved Sentimentalna vrednost Joachima Trierja – tako se je odločila Evropska filmska akademija, ki ima 6000 članov. Film je pomedel z vso konkurenco – prejel je vse osrednje nagrade – tudi za režijo, scenarij, glavno žensko in moško vlogo, pa še za izvirno glasbo. Na Norveško pa je šla še ena izmed nagrad, tista za življenjsko delo. Z Liv Ullmann se je v Berlinu srečala Ingrid Kovač Brus. Prevode bere Eva Longyka Marušič.

Svet kulture Poetična drama Daneta Zajca Voranc se ponovno vrača na oder ljubljanske Drame

Poetična drama Daneta Zajca Voranc se ponovno vrača na oder SNG Drame Ljubljana v novi priredbi dramaturga Nika Žindaršiča in režiji Žive Bizovičar. V Lutkovnem gledališču Ljubljana je bila včeraj najmlajšim premierno namenjena predstava z naslovom Učiteljica, ki je nastala po predlogi istoimenske slikanice italijanske umetnice Susanne Mattiangeli. V dvorani Union v Mariboru se bo nocoj ob 19.30 začel 3. koncert Orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, v Galeriji Lojzeta Spacala na Gradu Štanjel pa so včeraj odprli prvi del razstave Eno je sveto: preprosto in pristno, ki je zasnovana kot poklon pesniku Srečku Kosovelu ob 100-letnici njegove smrti. Z likovno umetnostjo nadaljujemo v Ljubljani, kjer bodo v Galeriji P74 odprli razstavo fotografa Tadeja Vaukmana. V mestu Trenčin na zahodu Slovaške pa se bo z uličnim festivalom in svetlobno umetnostjo začelo odprtje Evropske prestolnice kulture. Vabljeni k poslušanju!

Gremo v kino Kozmonavti Lea Černica na 76. Berlinalu, Clermont-Ferrand, Rotterdam, Bila je samo nesreča

Pričel se je Berlinale, letos že 76. po vrsti, kjer bodo premierno prikazali tudi kratki animirani film Kozmonavti režiserja Lea Černica. Prisluhnili bomo odmevoma nedavno končanih festivalov v Rotterdamu in Clermont-Ferrandu, ocenjujemo pa film Bila je samo nesreča iranskega disidenta Džafarja Panahija, ki je v domovini skoraj dvajset let kljub prepovedim skrivaj ustvarjal filme, čeprav je to zanj pomenilo več zapornih kazni.

Literarna matineja John Kenyon: “Pomembno je imeti skupnost, v kateri je kultura cenjena, kjer jo jemljejo resno”

V mrežo Unescovih mest literature je vključenih 53 mest z vsega sveta. Eno izmed prvih, ki so prejela ta naziv, je Iowa City, ki se ponaša tudi z najstarejšim programom kreativnega pisanja Iowa Writers’ Workshop. Jeseni so se predstavniki Unescovih mest literature zbrali v Ljubljani, kjer so na letnem srečanju med drugim razpravljali o pomenu poučevanja ustvarjalnega pisanja na univerzah. O tem smo se pogovarjali tudi z Johnom Kenyonom, vodjem pisarne Iowa Cityja, Unescovega mesta literature.

Podobe znanja Denis Golež: Kvantna stikala, novo stanje snovi in nov način shranjevanja informacij

V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.

Svet kulture Začenja se 76. mednarodni filmski festival v Berlinu

V Berlinu se nocoj začenja 76. mednarodni filmski festival, na katerem bodo skupaj prikazali okoli 200 filmov. Za zlatega in srebrne medvede se bo v glavnem tekmovalnem programu potegovalo 22 filmov. V tekmovalnem programu Perspektive in v tekmovalnem programu kratkih filmov je zastopana tudi Slovenija. V oddaji več tudi premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer na Mali sceni na oder postavljajo dramatizacijo romana Leta Annie Ernaux. Predstavo je režiral Jaša Koceli, avtorica odrske priredbe je Eva Mahkovic. Novo predstavo z naslovom Učiteljica pripravljajo tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Nastala je po predlogi istoimenske slikanice avtorice Susanne Mattiangeli.

Razgledi in razmisleki Olmo Omerzu: "Zdelo se mi je zanimivo ustvariti trenutek, kjer starši vidijo svojega otroka v povsem drugi luči kot so ga pripravljeni videti."

Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omêrzuja. Kot že v Družinskem filmu, je tudi tokrat v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra Timon Šturbej, glavno vlogo očeta pa irski igralec Barry Ward, ki je bil pri filmu tudi izvršni producent. Ob premieri filma je pogovor z režiserjem posnela Tesa Drev Juh. V njem Omerzu med drugim govori o občutku brezizhodnosti, ki ga je želel vnesti v film, o tem, kako težko je danes nagovoriti gledalce, pa o posebnem razmerju med otroki in odraslimi v okviru družine, ki otežuje resnično poznavanje drug drugega.

Izšlo je Tina Vrščaj: Učne ure Eve K.

Pisateljica Tina Vrščaj je doživela čast, ki so jo v minulih tridesetih in več letih doživele redke, preredke slovenske pisateljice: o njenem romanu Na Klancu bodo dijaki in dijakinje pisali maturitetni esej. Pred kratkim je pri založbi Beletrina objavila obsežen roman Učne ure Eve. K. V novem romanu nastopa že znana junakinja, le da je tokrat v ospredju njeno poklicno delovanje. Kot učiteljica biologije v izmišljeni osnovni šoli se srečuje z vrsto težav, pri tem pa nima podpore pri ravnateljici in v kolektivu. Pisateljica je v svojem opisu šolskih ekscesov zelo nazorna in sugestivna, zato bi bil njen roman primerno berilo za učiteljstvo in vse, ki sooblikujejo šolsko politiko. Več o romanu Učne ure Eve K. pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz romana, ki lepo ponazori junakinjino stanje. Nikar ne zamudite.

Svet kulture Kozorog Viktorja Parme v Trstu, Nostalgija Ganija Llalloshija na Ptuju

Na odru Gledališča Verdi v Trstu je zaživela opera Zlatorog Viktorja Parme. V Trstu rojeni skladatelj je delo napisal v času prve svetovne vojne. Opero so v obliki scenskega koncerta izvedli orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena, zbor tržaške Glasbene matice Jacobus Gallus in zbor Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. V Mestni galeriji Ptuj je na ogled razstava Ganija Llalloshija z naslovom Nostalgija. Platna velikega formata gledalca vabijo v slikarjev intimni svet, kjer se v sanjskih podobah srečujejo umetnik, žena in hčerka.

Glasovi svetov Joannis Kapodistrias: od ruskega zunanjega ministra do prvega grškega predsednika

250 let od njegovega rojstva o enem najvplivnejših evropskih politikov zgodnjega 19. stoletja

Jezikovni pogovori Dajnarska špraha ali drfaš merlat – soriški narečni govor

Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimivi govor z območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev).

Svet kulture Zimski festival, Dodekafonija in Nova plošča

Festival Ljubljana zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto z Zimskim festivalom. Letos ga bodo odprli z dramsko simfonijo Romeo in Julija Hectorja Berlioza. V MGLC so na kulturni praznik odprli razstavo grafik Saša Vrabiča Nova plošča. Ob razstavi je izšla tudi plošča z njegovo avtorsko glasbo. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini pa je na ogled skupinska razstava Dodekafonija – Variacije / Variazioni, na kateri se predstavljajo umetniki Duša Jesih, Mario Palli in Manuela Toselli.

Recital Recital

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Tomaž Svete: Ob skladateljevi 70-letnici

Poslušamo 1., 2. in 3. stavek iz skladateljeve Prve simfonije ter 1. in 2. stavek iz njegovega Violinskega koncerta.

Skladatelj tedna Ameriški simfonizem, 5. del

Klasično obdobje ameriškega simfonizma se je porodilo sredi najhujše gospodarske krize, nekako na začetku Rooseveltovega NewDeala, izzvenelo pa s prihodom Kennedyja in prevlado dodekafonije v ameriški klasični glasbi. Peto oddajo namenjamo skladatelju Williamu Schumanu.

Banchetto musicale Seviqc: Fortepiano Ensemble

Ta teden vstopamo v cikel devetih oddaj, v katerih bomo poslušali posnetke koncertov, ki so potekali v okviru dejavnosti festivala stare glasbe Seviqc. Otvoritveni koncert z naslovom Mozart in Beethoven za klavir in pihala je potekal 8. avgusta 2025 v Narodnem domu v Celju, na njem pa je Fortepiano Ensemble izvedel Kvintet za klavir, klarinet, oboo, rog in fagot v Es-duru, K. 452 Wolfganga Amadeusa Mozarta ter Kvintet za klavir, oboo, klarinet, fagot in rog v Es-duru, op. 16 Ludwiga van Beethovna. Fortepiano ensemble: Michele Bolla, klavir s kladivci Paolo Faldi, klasična oboa Luca Lucchetta, klasični klarinet Elisa Bognetti, klasični rog Stefano Sopranzi, klasični fagot

Mladi virtuozi Skladatelj Maj Brinovec

Maj Brinovec je bil lani slovenski predstavnik mednarodne skladateljske tribune Rostrum v kategorji do 30 let, za svoj skladateljski opus pa je letos prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Skladatelj in saksofonist je svoje glasbeno izobraževanje začel na Glasbeni šoli Krško, kjer se je saksofon učil pri Matjažu Škobernetu ter glasbeno teorijo pri dr. Petru Ureku. Potem je končal študij saksofona in glasbene teorije na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod mentorstvom Oskarja Laznika in Vitje Avsca, na Akademiji za glasbo pa je bil njegov profesor saksofona Dejan Prešiček, kompozicije pa Vito Žuraj. Poleg svoje glasbene poti bo v oddaji opisal še svoj kompozicijski slog in pristop k skladanju ter predstavil skladbi Anthem (Duo flauccord) ter Variacije Odradek (Ansambel Dissonance).

Po belih in črnih tipkah Češka glasba 11

Jaroslav Ježek je bil učenec Aloisa Habe in Josefa Suka, njegova glasba pa je združevala evropsko modernistično estetiko z ameriškimi vplivi. Konec 19. stoletja so v New Yorku vodenje novega Narodnega glasbenega konservatorija zaupali Dvořáku, čez 20 let pa je ameriška glasba zaznamovala ustvarjalno iskanje nekaterih ustvarjalcev generacije, ki je v novoustanovljeni državi – Češkoslovaški – iskala nov, sodoben izraz.

Skladatelj tedna Ameriški simfonizem, 4. del

Klasično obdobje ameriškega simfonizma se je porodilo sredi najhujše gospodarske krize, nekako na začetku Rooseveltovega New Deala, izzvenelo pa s prihodom Kennedyja in prevlado dodekafonije v ameriški klasični glasbi. Četrto oddajo namenjamo skladatelju Howardu Hansonu.

Operna jutranjica Hči noči (ko znanstvena fantastika sreča Mozarta)

Nekatere vrhunske primere znanstvenofantastične proze bi lahko označili kar za vesoljske opere. Seveda obstajajo tudi tovrstna dela, v katerih bolj ali manj pomembno vlogo igra tudi opera, v enem primeru pa je celotna zgodba zgrajena okoli ideje, da je operna zgodba resnična. Leta 1985 je izšel roman Hči noči ameriške pisateljice Marion Zimmer Bradley, roman, ki ga je navdihnila čudovita stvaritev Wolfganga Amadeusa Mozarta in Emanuela Schikanederja iz leta 1791, torej Čarobna piščal. Kaj če bi bila Pamina v resnici hčerka Kraljice noči? Kaj če bi bil Papageno v resnici pol človek pol ptič in bi njegov problem pri iskanju Papagene izhajal ravno iz njegovega edinstvenega izvora? Marion Bradley gre po sledi, ki jo je v filmu začrtal Ingmar Bergman, v katerem je Sarastro Paminin oče, ne pa vladarski sosed z močjo, po kateri hrepeni Kraljica; zato avtorica v romanu ta obzorja zastavi zelo široko, da bi čim bolje osvetlila osebe in položaje, v katere se te zapletajo.

Glasni novi svet Prispevek

Prisluhnili bomo vrnitvi švicarskega dua diatribes, ki ga tvorita multiinsturmentalista, improvizatorja in skladatelja d’incise in Cyril Bondi s ciklom sodelovanj. Prisluhnili jima bomo v sodelovanju s čelistom in skladateljem Stefanom Thutom in violinistko in skladateljico Claro Levy.

Arsov art atelje Odtekanja časa Uroša Rojka

»Morda se naša zmota začne pri tem, da naravo razumemo kot ozadje. Kot bi bila zgrajena za nas ljudi kot nepremičen oder, kot da sploh ne bi bili narejeni iz iste snovi.« Eva von Redecker Pred izvedbo dvojnega klavirskega koncerta Odtekanje časa 7 v abonmaju SOS Slovenske filharmonije se z Urošem Rojkom ob izboru skladb cikla Odtekanje časa pogovarjamo o glasbenih posebnostih tega in o okoljskih, političnih in duhovnozgodovinskih tematikah, ki pronicajo v njegova dela.

Dan pred koncertom Šostakovičev Prvi violinski koncert

»Gre za glasbeno pričevanje o življenju pod represijo.« »V tem koncertu se čuti ogromna človeška tragedija.« To sta misli gostov pogovora o Šostakovičevem Violinskem koncertu št. 1 v a-molu op. 77, violinista Romana Simovića in dirigenta Ivana Repušića, ki bosta delo izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na petem večeru cikla Kromatika.

Tretje uho Tadej Drnovšek - Forgiveness

Nov album sodobnega jazza z elementi funka, balkansko ljudsko glasbo ter celo nekaj elementov pop glasbe.

Jazz session Kurt Elling & Yellowjackets

Kultna fusion jazz zasedba z legendarnim vokalnim solistom posneta v živo na jazz festivalu Leverkusen. EBU koncert.

Jazzovska jutranjica Nina Strnad - intervju

V sredini Jazzovski jutranjici na Programu Ars smo v živo gostili Nino Strnad - pevko, tekstopisko, komponistko in še marsikaj. O nedeljskem koncertu v ljubljanski Drami in še o marsičem se je z njo pogovarjal Hugo Šekoranja.

Jazz avenija Multiinstrumentalist in skladatelj Lloyd Miller – in memoriam

Lloyd Miller je bil glasbenik, ki ga dandanes skoraj nihče ne pozna. Umrl je 27. decembra leta 2024, star 86 let. Nocojšnjo oddajo namenjamo njegovi glasbi. Bil je eden prvih, ki je spajal jazz in različne svetovne glasbe, predvsem vzhodne – perzijske.

Samo muzika Pevka Nina Strnad

V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali skladbe v interpretaciji odlične slovenske pevke jazza Nine Strnad. Spremljali jo bodo različni slovenski veliki jazzovski orkestri.

Jazz Ars Pihalec John Ruocco – in memoriam

Oddajo smo namenili Johnu Ruoccu, skladatelju in solistu na klarinetu in na različnih saksofonih. John Ruocco je manj znan, toda izvrsten ameriški jazzovski glasbenik, umrl je 21. maja lani v Haagu na Nizozemskem, star 72 let.

Tretje uho Cécile McLorin Salvant - Oh Snap

Francosko-ameriška pevka nove generacije je kljub mladosti že trikratna dobitnica nagrade Grammy. Revija Downbeat jo že nekaj let uvršča med najboljše jazzovske pevke na svetu. Pred nami je njen novi izdelek, plošča Oh Snap, na kateri so izključno njene avtroske skladbe. Predstavljamo.

Jazz session Avishai Cohen Trio - EBU koncert

Leverkusener Jazztage sodi med najpomembnejše nemške jazz festivale. V bogati zgodovini je gostil največje zvezdnike, vse od Raya Charlesa do Jamieja Culluma. Novembra 2024 je tam nastopil trio slovitega kontrabasista Avishaia Cohena (ne smemo ga zamenjevati z njegovim soimenjakom na trobenti!), v katerem sta zaigrala še bobnar Roni Kaspi in pianist Guy Moskovich. Posnetek smo pridobili skozi mrežo Evropskih radijskih postaj od naših Zahodnonemških kolegov iz Kölna (WDR).

Jazzovska jutranjica Jazzovska jutranjica

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Orkestralni jazz Gerald Wilson - New York, New Sound

Sodi med najpomembnejše aranžerje za veliki jazzovski orkester v zgodovini jazza. V njegovih orkestrih so vedno igrali prvovrstni glasbeniki, med njimi Clark Terry, Snooky Young, Bud Shank, Harold Land, Joe Pass, Bobby Hutcherson in Mel Lewis.

Jazz avenija Skladatelj in banjoist Bela Fleck

Bela Fleck se je rodil leta 1958 v New Yorku, ime je dobil po slovitem skladatelju Beli Bartoku. Pri petnajstih letih ga je navdušil banjo, tudi po zaslugi znamenite teme Dueling Banjos, ki je zaslovela zaradi filma Odrešitev. Flecka je začel zanimati jazz: bebopovske teme je prirejal za banjo. Bela Fleck je eden redkih mojstrov, ki se v jazzu izraža le s tem instrumentom. 3. februarja bo z zasedbo BeatTrio nastopil v Ljubljani.

Radijska igra Gordana Kunaver: Moj bog, Diego

Radijsko delo izpoveduje notranjo stisko sodobnega človeka ob pomoči pesniške metafore in asociativnega spajanja posameznih prvin. Iz take avtoričine pesniške odločitve je nastala igra, ki spominja na pesniški kolaž. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Prva ženska – Majda Potokar Druga ženska – Slavka Glavina Tretja ženska – Iva Zupančič Prvi moški – Radko Polič Rac Drugi moški – Dare Valič Deček – Janko Šintler Deklica – Milena Janežič Sodelovali so še – Jana Osojnik, Tone Homar, Franček Drofenik in učenci osnovne šole Dolomitskega odreda Polhov Gradec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1978

Radijska igra Ivan Cankar (prir. Ludvik Kaluža): O človeku, ki je izgubil prepričanje

Job Mrmolja nekega dne ugotovi, da je izgubil svoje prepričanje. V iskanju izgubljenega smisla se poda med ljudi, ki pa prepričanja ne razumejo kot notranje vodilo, temveč kot blago, navado ali modni dodatek. Njegovi sogovorniki razkrivajo svet, v katerem se prepričanja menjavajo, prodajajo, skrivajo ali zavržejo, resnice pa nadomeščajo predsodki in prazne besede. In kaj je človek, ko nima več prepričanja? Prirejevalec: Ludvik Kaluža Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor glasbe: Gustav Ipavec Izvajalec glasbe (tubist): Uroš Vegelj Pripovedovalka – Nika Rozman Job Mrmolja – Blaž Šef Filemon Sova – Miha Bezeljak Sempronij Sljuka – Anže Zevnik Mavricij Trska – Lidija Sušnik Gospod poslanec – Miha Rodman Policist – Maruša Kink Urednik pri časopisu Resnica – Peter Harl Prvi najditelj Jobovega prepričanja – Tina Vrbnjak Drugi najditelj Jobovega prepričanja – Predrag Mitrović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v okviru študija radijske igre in režije na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo v razredu rednega profesorja Aleša Jana maja 2009

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion - 5. del

Radijski cikel predstavlja dvajset temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjeva epa Iliada in Odiseja ter Vergilov ep Eneida. Peti del cikla nosi naslov XV., XVI. in XVII. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Strašen si, sin Pelea, hranila je z žolčem te mati …'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Hektor – Milan Štefe Aias – Zoran More Ahil – Borut Veselko Patroklos – Jožef Ropoša Apolon – Boris Kerč Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.

Kratka radijska igra Egist Zagoričnik: Nezgoda o kralju Matjažu

Delo parodira slovensko duhovno in politično realnost svojega časa, pri čemer se ta na simbolni ravni razgrinja skozi mitološki podobi kralja Matjaža in Noeta. Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Kralj Matjaž – Evgen Car Noe – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenije junija 1992.

Kratka radijska igra Andrej Blatnik: Točka taljenja

Moralistično ogorčenje zaželene novinarke se v srečanju z znanim zapeljivcem hitro prelevi v samoljubno razočaranje. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski Mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Interpreta – Vesna Vončina in Matej Puc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2011.

Radijska igra Miroslav Košuta: Gora, imenovana sin

Miroslav Košuta: Gora, imenovana sin Radijska igra je pripoved o trpljenju mater in žena, katerih sinovi in možje so v partizanih. Igro so leta 1982 posneli v studiih Radia Trst in je edina celovečerna igra po njegovi predlogi, ki jo hranimo v arhivu Radia Slovenija. Igra je in memoriam Miroslavu Košuti, ki se je od tega sveta v 90. letu starosti poslovil v ponedeljek, 2. 2. 2026. Košuta, rojen leta 1936 v Križu pri Trstu, je osnovno šolo obiskoval v domači vasi, nižjo srednjo šolo pa v Trstu, kjer je na višji gimnaziji s slovenskim učnim jezikom tudi maturiral. Študij primerjalne književnosti in literarne teorije je nadaljeval na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi leta 1962 se je zaposlil kot novinar in urednik na tedanjem Radiu Ljubljana, po skoraj petnajstih letih pa se je vrnil v Trst. Tam je bil najprej tri sezone dramaturg v Slovenskem stalnem gledališču, nato je pri Založništvu tržaškega tiska do leta 1978 urejal mesečnik Dan, da bi se zatem vse do upokojitve kot ravnatelj in umetniški vodja vrnil v Slovensko stalno gledališče. Sicer pa je že leta 1963 izšla njegova prva pesniška zbirka z naslovom Morje brez obale. V tematsko osišče njegove lirike sodijo poosebljene podobe Trsta, te razpirajo predvsem strah kot ne le osebno, pač pa zgodovinsko breme slovenske skupnosti, kraške pokrajine njegovega otroštva in seveda ljubezen. Pisal je tudi izredno zvočno in igrivo poezijo za otroke, dramatiko in radijske igre. Ostajajo nam tudi njegovi prevodi iz italijanščine in španščine. Režiser: Jože Babič Tonska mojstra: Mario Savini, Paolo Palutan Redaktorica: Nataša Sosič Nastopajo – Tone Gogala, Štefka Drolc, Lidija Kozlovič, Marinka Theuerschuh, Ivan Buzečan, Anton Petje, Bogdana Bratuž Posneto v studiih Radia Trst marca 1983.

Radijska igra Jaša Zlobec: Rutinski primer

Novinar se znajde v dilemi, ali naj se konformno podredi mnenju večine ali pa ostane zvest samemu sebi. Odloči se za drugo pot, na kateri pa naleti na veliko nevšečnosti, ki bistveno določajo njegovo nadaljnjo življenjsko usodo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Novinar – Ivo Ban Oče – Vladimir Skrbinšek Žena – Marijana Brecelj Sin – Evelin Pristavec Šef – Boris Juh Prvi zasliševalec – Marko Okorn Drugi zasliševalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto marca 1984 v studiih Radiotelevizije Ljubljana.

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 4. del

Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Četrti del cikla ima naslov 11., 12., 13. in 14. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Stolpi povsod in obrane cede od krvi se junakov …'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Sokos – Sandi Pavlin Pulidamas – Iztok Jereb Hektor – Milan Štefe Poseidon – Boris Juh Aias – Zoran More Aiant – Brane Grubar Agamemnon – Slavko Cerjak Nestor – Saša Miklavc Odisej – Ivan Rupnik Diomedes – Rober Prebil Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995

Kratka radijska igra Jerome Klapka Jerome, Bogdan Gjud: Spomenik v Pragi

Igra je nastala po odlomku iz satiričnega dela Trije možje se klatijo. Skeč razpira tematiko alkoholizma prek odnosa med alkoholikom in prijateljema. Ta z neuspešnimi poskusi pomoči razkrijeta trdovratnost odvisnosti in omejitve dobronamernih prijateljskih intervencij. Režiser: Aleš Jan Prevajalec: Ciril Štukelj Prirejevalec: Bogdan Gjud Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Jerome – Aleš Valič George – Tone Gogala Harris – Zvone Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1998

Kratka radijska igra Matjaž Jarc, Jaka Jarc: Pesem siren

Avtorja v zvočni impresiji s filozofsko-poetičnim premislekom o rezijanski ljudski pesmi, ki se s svojimi štirimi konci vsakič drugače konča, zajemata prvinske odmeve mitov o usodi sveta. Režiser: Matjaž Jarc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena svetovalka: Jasna Vidakovič Interpreta – Kristijan Muck in Nadja Jarc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2005 v koprodukciji Radia Slovenija in Zavoda za ustvarjalnost Hymnos

Radijska igra Paolo di Paolo (prir. Ana Kržišnik Blažica): Zora po koncu zgodovine

Večplastna radijska igra skozi intimne, politične in etične zgodbe posameznikov raziskuje vprašanje konca zgodovine v času devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko Evropa doživlja padec političnih zidov in je v iluziji večnega miru in blaginje. Osrednje vprašanje ni, ali se je zgodovina končala, temveč kdo ima pravico pripovedovati zgodbo, kdo z njo trguje in kdo nosi njene posledice. S premiero tretjega dela trilogije Nezmožni umreti, ki jo sestavljata še radijski igri Kapucinska grobnica (premiera radijske igre 15. in 22. april, režija Klemen Markovčič) in V iskanju izgubljenega jezika (18. in 25. november, režija Ana Krauthaker) tako Uredništvo igranega programa končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica – Gorizia. Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Gašper Malej Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Andrej Babič, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtor izvirne glasbe: Goran Krmac Monika – Patrizia Jurinčič Finžgar Gloria – Arna Hadžialjević Franco – Blaž Valič Poročnik – Žiga Udir Emiliano – Jure Kopušar Viktor – Miha Nemec Koprodukcija: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program ter 3. program Radia Slovenija – program Ars. Posneto v novogoriškem studiu Radia Koper in Studiu Trak v Trstu januarja 2026.

Sedmi dan Postni čas - obdobje duhovne prenove

Postni čas je obdobje tišine, razmisleka in notranje prenove. Kaj sploh pomeni post v krščanskem življenju? Je le odpoved hrani ali veliko več kot to? Spregovorili bomo o tem, čemu post služi, kako nas vabi k večji zbranosti, solidarnosti in poglobitvi odnosa z Bogom ter z bližnjimi. Posebej bomo osvetlili tudi pomen pepelnice – zakaj smo v katoliški tradiciji zaznamovani s pepelom in kako to znamenje pokore in spreobrnjenja govori o minljivosti, ponižnosti in novem začetku. O trenutku ustavitve, razmisleka in duhovne prenove govori duhovnik dr. Anže Cunk.

Sledi večnosti Sinoda v praksi: poslušanje, dialog, skupnost

Sinodalna pot v Katoliški cerkvi je v izvedbeni fazi 2025-2028, ta pa je usmerjena v poglobitev občestva, k temu da Cerkev postane skupnost poslušanja in tudi dialoga. Papež Leon XIV. vabi, naj Cerkev ostane »misijonarska, Cerkev, ki gradi mostove. Sinoda o sinodalnosti, ki jo je papež Frančišek začel leta 2021, je večletni svetovni podvig. Decembra lani je bilo tudi vseslovensko srečanje Ogenj upanja, ki je eden od korakov izvedbene faze sinode o sinodalnosti v Sloveniji. Gostje v oddaji so bili sestra Marjeta Pija Cevc, dr. Igor Bahovec in Matej Cepin.

Sedmi dan Umetniki za Karitas

Izjemna razstava vsako leto ob kulturnem prazniku krasi galerijo Družina v Ljubljani. Kaj pomenijo ta dela umetnikov, kakšno je njihovo sporočilo in zakaj so tako pomembna tudi ob slovenskem kulturnem prazniku? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili umetnostno zgodovinarko, kustosinjo, likovno kritičarko in kuratorko Anamarijo Stibilj Šajn. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.

Bogoslužje Prenos maše iz Brezovice pri Ljubljani

Na peto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz župnjjske cerkve svetega Antona puščavnika na Brezovici pri Ljubljani. Mašuje župnik Jožef Pôje. Pri maši poje Mešani pevski zbor Brezovica pod vodstvom Toneta Rozmana. Na orgle igrata Ana in Lucija Žitko.

Musica sacra Na praznik slovenske kulture - z uglasbeno poezijo Filipa Terčelja

Filip Terčelj je poet, ki mu v slovenskem kulturnem prostoru še vedno namenjamo premalo prostora. Nedavno je minilo 80 let od njegove smrti. Kot vsestranski kulturni delavec in duhovnik je že kmalu postal trn v peti italijanskim fašistom, pozneje tudi povojnim oblastnikom. Žrtvoval se je za narod, njegove pesmi, polne slutenj in bolesti, a tudi neuklonljive volje do življenja, pa so navdihnile mnoge slovenske skladatelje sakralne glasbe.

Sledi večnosti V duhu Don Boskovega centra v Mariboru – zgodba skupnosti

V Katoliški cerkvi so 31. januarja praznovali god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. Lani novembra je Don Boskov center Maribor obhajal 10-letnico blagoslova cerkve sv. Janeza Boska, edine v Sloveniji, ki je posvečena temu velikemu vzgojitelju in učitelju mladih. Slovesno sveto mašo je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ob somaševanju salezijanskega predstojnika Petra Končana, bivših župnikov in drugih duhovnikov. V desetih letih je cerkev postala srce skupnosti, prostor vere, mladih, družin in kulture. Naša gosta sta bila ravnatelj salezijanske skupnosti v Mariboru, župnik Marko Košnik in direktor zavoda Andreja Majcna ter Andrej Knez, župljan in član župnijsko-pastoralnega sveta.

Sedmi dan Luč sveta

Govorili bomo o prazniku luči in srečanja z Gospodom. To je svečnica, ki jo praznujemo drugega februarja. Skupaj se bomo vrnili k svetopisemskemu dogodku, ko sta Marija in Jožef prinesla Jezusa v tempelj ter tam srečala Simeona in Ano, ki sta v judovskemu dečku prepoznala obljubljeno Luč sveta. Razmišljali bomo o simboliki sveče kot znamenju Kristusove navzočnosti, vere in upanja ter o blagoslovu sveč, ki nas spremljajo v molitvi skozi vse leto. Dotaknili se bomo tudi ljudskih običajev in pregovorov, ki so se skozi čas prepletali z verskim praznovanjem ter odražali povezanost človeka z naravo in Božjim stvarstvom. Novinar, voditelj in urednik Nejc Krevs bo gostil dr. Matjaža Celarca, docenta na Katedri za sveto pismo in judovstvo ter duhovnika ljubljanske nadškofije.

Bogoslužje Prenos maše iz Ljubljane

Na četrto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja. Mašuje frančiškan p. Pavle Jakop. Poje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Anja Lenarčič. S kitaro jih spremlja Peter Berden.

Musica sacra Svečnica v napevih notredamske šole

Svečnica oz. praznik Jezusovega darovanja v templju je praznik , s katerim se 40 dni po božiču, končuje božični čas. Po stari ljudski navadi se pri bogoslužju na ta dan blagoslavljajo tudi sveče; to je torej tudi praznik luči, saj ga obhajamo v dneh, ko so dnevi že daljši in že slutimo pomlad, s svetlobo, po kateri smo hrepeneli vso zimo. Tokrat jo boste lahko začutili v notredamskih napevih iz 12. stoletja, namenjenih prav za ta dan.

Sledi večnosti Pogovor, vera, skupnost: kako Zdravilna beseda pomaga?

V oddaji Sledi večnosti spoznavamo program Zdravilna beseda, ki v župnijah, krščanskih skupnostih in na spletu ponuja varen prostor za ljudi, ki se soočajo z življenjskimi stiskami. Program je že od vsega začetka naravnan ekumensko. Z gostom Markom Ipavcem smo preverili, kako potekajo srečanja, kaj pomeni varen prostor in kako Božja beseda nagovarja posameznike. Dotaknemo se tudi vprašanj, kdaj je potrebna strokovna pomoč in kaj kot družba pogosto spregledamo ob globokih ranah.

Sedmi dan Mojster in Margareta: variacija krščanske gnoze dvajsetega stoletja

Roman Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova je literarna mojstrovina 20. stoletja, v kateri avtor skozi tri sočasne svetove (Moskva v času Sovjetske zveze, Jeruzalem in svet nadnaravnega) raziskuje človekovo naravo, pravičnost, oblast, svobodo, ustvarjalnost in moč ljubezni. Roman, ki opisuje hudičeve vragolije v Moskvi med velikonočnim koncem tedna in na novo pripoveduje zgodbo o Jezusovem trpljenju z vidika Poncija Pilata, na izviren način premišljuje o vprašanju odnosa med dobrim in zlim ter o osebni odgovornosti in moralni izbiri posameznika. O etičnih, filozofskih in religioznih temah, ki jih roman odpira, bo spregovorila dr. Neža Zajc, rusistka in slovenistka z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.

Lirični utrinek Vanja Pegan: Srednjevalovni radio

Vsako leto 13. februarja od leta 2013 naprej praznujemo svetovni dan radia. Prve radijske postaje so nastale pred več kot 100 leti. V Sloveniji je bila prva radijska postaja Radijska postaja Ljubljana, ki je začela delovati 1. septembra 1928. Iz nje je pozneje nastal Radio Ljubljana in Radio Slovenija. 13. februar je za svetovni dan radia razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Na ta dan je bil namreč leta 1946 ustanovljen Radio Združenih narodov. Velik ljubitelj radia in radijskih valov pa je tudi slovenski pesnik in pisatelj Vanja Pegan. Zato ni čudno, da je prav radiu posvetil eno svojih pesmi. Interpret Uroš Maček, režiser Jože Valentič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2017.

Literarni nokturno Zoi Karelli: Ženska, človek

Zoí Karélli (1901–1998) je umetniško ime pesnice, gledališke pisateljice, esejistke in prevajalke Hrysoúle Argyriádou, ene najzanimivejših osebnosti novogrške književnosti prejšnjega stoletja. Rojena je bila leta 1901 v Solunu v bogati družini izobražencev. Njena prva pesniška zbirka z naslovom "Potek" je izšla leta 1940. Največ je ustvarjala v desetletju po vojni, ko je izdala devet pesniških zbirk. Pesniški opus Zoi Karelli zajema dvanajst pesniških zbirk. V svojem književnem delu je združila antično, bizantinsko in sodobno grško ter evropsko tradicijo. Tako v njeni poeziji kot tudi gledaliških delih se čutijo vplivi filozofa Nikolaja Berdjajeva ter pesnikov Paula Claudela in Thomasa Stearnsa Eliota. V svojih pesmih, katerih osrednje teme so čas, samota, izguba, ljubezen in smrt, se giblje med žensko občutljivostjo in intelektom, grštvom in občečloveškim, med verskim nemirom in ljubezensko izkušnjo. Njena poezija je poezija notranjega prostora, duhovnega in umetniškega nemira ter bivanjskih vprašanj. Leta 1974 je za pesniško ustvarjalnost prejela veliko državno nagrado ter osem let pozneje postala prva članica atenske Akademije. Prejela je tudi častni doktorat solunske univerze. Izbor iz avtoričine poezije je pripravila in prevedla dr. Dragica Fabjan Andritsakos. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2026.

Literarni večer Anne Carson: Avtobiografija rdeče

Na delo kanadske pesnice, romanopiske in esejistke Anne Carson (1950) je močno vplivala starogrška književnost, ki jo je kot profesorica na Univerzi Princeton poučevala in prevajala. Ta vpliv se kaže na vseh področjih njenega ustvarjanja, tudi v njeni poeziji, po kateri je najbolj znana. Sicer pa je njena dela težko uvrstiti v neko literarno zvrst, saj v njih velikokrat prepleta poezijo, prozo, esejistiko, akademski diskurz in humor. Pri nas Anne Carson ni uveljavljena avtorica, v slovenščini namreč v knjižni obliki lahko beremo le njen literarnokritiški esejistični prvenec Grenko-sladki eros (LUD Literatura, 2022), ki je v izvirniku izšel pred štiridesetimi leti. Zato je tu priložnost, da njeno literarno ustvarjanje bolje spoznamo. Avtorica scenarija in prevajalka Tina Poglajen, interpretki Pia Zemljič in Barbara Žefran, bralka Alenka Resman, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, leto nastanka 2018.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 42/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Lirični utrinek Barbara Korun: Pajek na steni me gleda z vsemi

Objavljamo pesem Barbare Korun brez naslova, ki se začne z verzom Pajek na steni me gleda z vsemi iz pesniške zbirke Idioritmija. Poslušali jo bomo v avtoričini interpretaciji. Interpretira Barbara Korun, urednica oddaje Petra Meterc, tonski mojster Jernej Boc. Produkcija 2021.

Literarni nokturno Sonja Votolen: Krhke razdrobljene misli

Sonja Votolen je pesnica, pisateljica in dramatičarka. Poezijo je začela objavljati v dijaškem glasilu in literarni prilogi ptujskega Tednika, nato pa tudi v revijah Mentor, Dialogi, Sodobnost, Primorska srečanja in drugih. Na več mednarodnih natečajih za poezijo je bila uvrščena med finaliste. Objavila je deset knjig poezije, nazadnje lani zbirko z naslovom Pankrt pri Kulturnem centru Maribor. V Literarnem nokturnu se predstavlja s še neobjavljenim ciklom pesmi Krhke razdrobljene misli. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 41/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Lirični utrinek Gregor Strniša: Ladja duhov

Gregor Strniša je eden redkih slovenskih pesnikov, ki je znal občutja, na primer občutje oddaljevanja ali celo sovraštva ljubljenega človeka ali koga drugega, preliti v vizualno razkošen pesniški jezik – v pesmi Ladja duhov se primera oči oziroma pogleda v prvem verzu razvije v podobo ali kar zgodbo naslovne ladje in se šele na koncu pesmi spet vrne v izvirno občutje. Pesem je izšla v Strniševem prvencu Mozaiki. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2021.

Literarni nokturno Andreas Reimann: Peljati se stran

Andreas Reimann se je rodil leta 1946 v Leipzigu. V sedemdesetih letih je objavil dve knjigi pesmi, vendar v Nemški demokratični republiki s svojo poezijo, ki ji ne manjka ne ostrine ne jezikovnega hedonizma, ni bil zaželen, zato je lahko šele po padcu železne zavese nemoteno objavljal. Njegova poezija je slikovita, hudomušno uporniška, mikavna tako v svoji specifičnosti izkušnje življenja v komunizmu kot tudi v obravnavi univerzalnih človeških tem, pospremljena s pogledom človeka, ki se nikoli ni odrekel svoji kritični drži. Tesa Drev Juh je izbrala in prevedla nekaj njegovih pesmi. Interpretira dramski igralec Gašper Jarni, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Jože Valetič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija 2013.

Literarni večer Tereza Boučková: Čez drn in strn, Leto petelina in Ko ljubiš moža

Tereza Boučková, rojena leta 1957, je češka pisateljica, scenaristka in publicistka, hči pisatelja Pavla Kohouta. Pri dvajsetih je podpisala Listino 77. Hčeri nasprotnika režima in enega izmed soustanoviteljev Listine niso dovolili študirati in je bila tako do leta 1989 prisiljena opravljati neintelektualna dela, med drugim je bila snažilka in poštarka, vendar je to ni ustavilo pri ustvarjanju. Leta 1990 je dobila nagrado Jiřija Ortna za roman Čez drn in strn, ki ga je izdala še v samizdatu. Roman Leto petelina, izdan leta 2008, je na Češkem postal literarna uspešnica. Omenjeni roman je tudi prvo njeno delo, prevedeno v slovenščino. V literarnem večeru, ki ga je leta 2011 pripravila Nives Vidrih, boste slišali odlomke iz treh njenih del – iz romana Čez drn in strn, novele Ko ljubiš moža in romana Leto petelina. Avtorica scenarija in prevajalka Nives Vidrih, režiser Igor Likar, bralca Alenka Resman Langus in Aleksander Golja, igralki Vesna Jevnikar in Polona Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Andrej Kocan in Jure Culiberg, urednika Matej Juh in Petra Meterc. Produkcija leta 2011.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 40/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Neposredni prenos Simfoniki, dirigent Ivan Repušić in violinist Roman Simović

Peti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Ivan Repušić Roman Simović, violina Dmitrij Šostakovič: Violinski koncert št. 1 v a-molu op. 77 (99) (dodatek) Eugène Ysaÿe: Sonata za violino solo št. 3 v d-molu, op. 27 Antonín Dvořák: Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88, B. 163

Neposredni prenos Otvoritveni koncert 9. Zimskega festivala

Z Zimskim festivalom organizator – Festival Ljubljana – zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto in z nastopi priznanih domačih in tujih umetnikov bogati kulturno življenje mesta ter ustvarja edinstveno glasbeno vzdušje. Na nocojšnjem otvoritvenem koncertu je nastopil Orkester Slovenske filharmonije, ki je tudi rezidenčni orkester Festivala Ljubljana 2026. Vodil ga je slavni in orkestru dobo znani dirigent Charles Dutoit, pridružili pa se mu so različni mednarodno priznani umetniki in skupaj z njim poustvarili mojstrsko delo Hectorja Berlioza, njegovo dramsko simfonijo Romeo in Julija, op. 17. Kot solisti se predstavljajo: tenorist Cyrille Dubois, ki ga francoski in mednarodni mediji uvrščajo med vodilne glasove njegove generacije, mezzosopranistka Julie Boulianne, znana po vlogah v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta in novih pristopih k francoskemu vokalnemu repertoarju, ter basist Edwin Crossley-Mercer, ki pogosto gostuje v Berlinski filharmoniji, Dunajski državni operi in na Salzburškem festivalu. Vsem pa se pridružuje še mogočna zborovska zasedba, v kateri nastopata ugledni litovski Državni zbor iz Kaunasa – ta žanje uspehe že od svoje ustanovitve leta 1969, in Festivalski zbor Virtuozi, ki ga vodi maestro Bojan Suđić.

Neposredni prenos Recital Prešernove poezije

Jubilejni 40. recital Prešernove poezije organizira Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Recital hkrati poteka še na dveh prizoriščih, na Bevkovem trgu v Novi Gorici in na Grajskem trgu v Mariboru. Letošnji slavnostni govornik je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in režiser Aleš Jan, pobudnik in organizator prvega recitala pred štirimi desetletji. Recital je po Janovih besedah takrat pomenil "manifestacijo, ki naj bi na področju umetniške besede pokazala, da je kultura in z njo slovensko gledališče in slovenski igralci trdno odločena spodbujati, ustvarjati in braniti slovensko besedo". Recital se na vseh treh prizoriščih začenja z Zdravljico. V Ljubljani v interpretaciji dramske igralke in jubilantke Marijane Brecelj in v pevski različici Ane Vipotnik. V Mariboru v interpretaciji Vlada Novaka. V Novi Gorici pa v izvedbi Vokalne skupine DiVox. Recital v Ljubljani povezuje napovedovalka Maja Moll. Režira ga študent AGRFT Marko Rengeo. Urednik prenosa je Matej Juh. Pri izvedbi ljubljanskega dela recitala Združenju dramskih umetnikov Slovenije organizacijsko in finančno pomaga oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana. Novogoriški recital poteka v sodelovanju s SNG Nova Gorica in JSKD, mariborski pa ob podpori Radia Maribor, SNG Maribor in lokalnih partnerjev.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Luisa Miller v odloženem prenosu z Dunaja

Zgodba o mladih zaljubljencih, ki ju intrige in pokvarjena družba pahnejo v smrt.

Neposredni prenos Državna proslava ob kulturnem prazniku

V ospredju državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku na predvečer Prešernovega dne so vedno nagrajenci in tako je tudi letos. Prešernovi lavreati za leto 2026 so Mateja Bučar in Saša J. Mächtig za življenjsko delo ter Petra Seliškar, Ana Pepelnik, Jasmina Cibic, Gregor Božič, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak za ustvarjanje zadnjih treh let.

Neposredni prenos Akademija LIVE: V duhu Beethovna, alumni in profesorji

Akademija live: Na valovih Dvorane Julija Betetta je nov koncertni cikel Akademije za glasbo, ki bo do konca leta na treh večerih ponudil nastope mednarodno uveljavljenih slovenskih glasbenikov, ki se bodo predstavili tudi v predkoncertnih pogovorih o glasbeni umetnosti, ljubljanski akademiji in študiju ter delovanju v tujini. Na prvem koncertu nastopajo članica Züriškega komornega orkestra violinistka Tanja Sonc ter klarinetist Matic Kuder in hornist Andrej Žust, ki sta člana Berlinskih filharmonikov. Sodelovali bodo pri izvedbi Septeta v Es-duru, op. 20 Ludwiga van Beethovna, za izvedbo katerega se jim bodo pridružili še fagotist Miha Mitev, violistka Maja Rome, violončelist Eldar Saparayev in kontrabasist Zoran Marković.

Mozartine Mozartine 2026 - 2. koncert

Na drugi nedeljski matineji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta se kot solista predstavila Uršula in Yasumichi Iwaki, program pa je bil v celoti posvečen zvoku godal. Zvenele so štiri skladbe, ki v raznolikih slogih in razpoloženjih razkrivajo izrazno širino godalnega repertoarja ter komorno muziciranje kot osrednje vodilo letošnjega matinejskega cikla.

Neposredni prenos Matura 2026: Ivan Cankar (prir. Tatjana Doma): Na klancu (neposredni prenos iz SLG Celje)

Ženska je osrednji lik v kar sedmih Cankarjevih romanih in to velja tudi za roman Na klancu, v katerem je pisatelj zapisal zgodovino svoje domačije in postavil literarni spomenik svoji materi. Avtorica priredbe besedila, režiserka bralne uprizoritve in dramaturginja Tatjana Doma se je v priredbi osredotočila na Francko in njeno doživljanje sveta, ki ga neobhodno zaznamujeta revščina in nezmožnost preseganja življenjskih omejitev. Gledališko-radijsko izvedbo so pripravili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, dogodek pa smo v neposrednem prenosu predvajali na programu Ars.

Neposredni prenos VIP in festival baročne glasbe: Kraljevsko

Janez Krstnik Dolar: Missa sopra la bergamasca | Maša na bergamasco Georg Friedrich Händel: Coronation Anthem | Kronanjski spevi Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik dirigent Ernestina Jošt sopran Federica Lo Pinto mezzosopran Barbara Potočnik alt Gašper Banovec tenor Tadej Osvald bas

Neposredni prenos Sozvočje svetov - Večna lepota

V čudovitem ambientu Narodne galerije v Ljubljani je zvenel koncert Večna lepota, četrti v ciklu Sozvočje svetov, v katerem se v prefinjenem dialogu srečujeta glasba in likovna umetnost. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je izvedel Divertimento v D-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Serenado v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega – dve različni, a v svojem bistvu sorodni glasbeni izpovedi lepote. Mozart s klasicistično jasnostjo in igrivo lahkotnostjo razkriva elegantno prosojnost godalnega zvoka, Čajkovski pa s toplino in razkošno zvočnostjo odpira prostor globokega liričnega zanosa. Program je dopolnila sodobna slovenska noviteta Bučke in paprika mladega skladatelja Jakoba Korošca, dvodelna skladba z izrazitim jesenskim značajem, zaznamovana z občutljivim prepletanjem kontrastnih razpoloženj.

Neposredni prenos Matura 2026: Ivan Cankar: Na klancu - Literarni večer in pogovor z dijaki

Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer

Mozartine Mozartine 2026 - 2. koncert

Na drugi nedeljski matineji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta se kot solista predstavila Uršula in Yasumichi Iwaki, program pa je bil v celoti posvečen zvoku godal. Zvenele so štiri skladbe, ki v raznolikih slogih in razpoloženjih razkrivajo izrazno širino godalnega repertoarja ter komorno muziciranje kot osrednje vodilo letošnjega matinejskega cikla.

Mozartine Mozartine 2026

Video in avdio posnetki koncertov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Jazz Ars All Stars Kristijan Krajnčan Quartet - Med se iskri v temi

Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).

Neposredni prenos EBU Rojstni dan umetnosti - Rok Zalokar

Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Tako skrbno izbrano zvočno materijo prepušča spontanosti, igri in poslušanjem nepredvidljivim zvočnim kombinacijam. Letošnji prispevek Radia Slovenija je oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. V zadnjih šestih letih kot svojo osrednjo ustvarjalno platformo vzdržuje kolektiv Zhlehtet. Rezultat tega je bila kritiško priznana serija skladb in albumov, vključno z najnovejšo izdajo ploščo Pieces for Collective Change. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 je Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.

Mozartine Mozartine 2026: 1. koncert

Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihalne in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Mozartine Mozartine 2026: 1. koncert

Na sporedu sta bili dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Jazz Ars All Stars Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. V Jazz Klubu Kazina predstavljajo diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. Izbrani slovenski jazzisti so v Jazz Klubu Kazina predstavili diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Ars in Drama Marko Hatlak Band

Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo in gosti je pripravil nov program. Pridružili so se mu tudi Nuška Drašček, Blaž Jurjevčič, Lenart Krečič in Tomaž Gajšt. Marko Hatlak Band so: Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina), Žiga Kožar (bobni), Erik Čebokli (bas), Leon Firšt (klavir, kitara) in Marko Hatlak (harmonika, efekti, vokal).

Ars humana Parlamentarne stranke o kulturi

Kulturo v veliki meri kroji tudi kulturna politika, zato smo dan po kulturnem prazniku pripravili pogovor s predstavniki parlamentarnih strank. V pogovoru sodelujejo Asta Vrečko (Levica/Vesna), Ignacija Fridl Jarc (Slovenska demokratska stranka), Dejan Prešiček (Socialni demokrati), Aleš Novak (Demokrati Anžeta Logarja), Sara Žibrat (Gibanje Svoboda), Iva Dimic (NSi/SLS/Fokus Marka Lotriča), Mitja Bervar (Prerod), Arne Jakob Zakrajšek (Mi, socialisti). Kako razrešiti gordijski vozel prenove ljubljanske Drame? Napoveduje se še en referendum na področju kulture – v Celju so začeli zbirati podpise za razpis lokalnega referenduma o zavodu za sodobni ples. Medtem ko pada bralna pismenost med najstniki, šolske knjižnice nimajo zagotovljenega dotoka kakovostnih knjig. Kakšna bo v prihodnje podpora na področju filma? In med drugim tudi o Zasukovi minimalki, uredbi o minimalnem plačilu samostojnih delavcev v kulturi, ki je ne upoštevajo vse ustanove. Foto: Gregor Podlogar/RTV SLO.

Podobe znanja Ajasja Ljubetič: Zdaj smo čisto na začetku, a kmalu bodo proteinski nanoroboti povsod

Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.

Glasovi svetov Joannis Kapodistrias: od ruskega zunanjega ministra do prvega grškega predsednika

250 let od njegovega rojstva o enem najvplivnejših evropskih politikov zgodnjega 19. stoletja

Neposredni prenos Otvoritveni koncert 9. Zimskega festivala

Z Zimskim festivalom organizator – Festival Ljubljana – zdaj že tradicionalno vstopa v novo koncertno leto in z nastopi priznanih domačih in tujih umetnikov bogati kulturno življenje mesta ter ustvarja edinstveno glasbeno vzdušje. Na nocojšnjem otvoritvenem koncertu je nastopil Orkester Slovenske filharmonije, ki je tudi rezidenčni orkester Festivala Ljubljana 2026. Vodil ga je slavni in orkestru dobo znani dirigent Charles Dutoit, pridružili pa se mu so različni mednarodno priznani umetniki in skupaj z njim poustvarili mojstrsko delo Hectorja Berlioza, njegovo dramsko simfonijo Romeo in Julija, op. 17. Kot solisti se predstavljajo: tenorist Cyrille Dubois, ki ga francoski in mednarodni mediji uvrščajo med vodilne glasove njegove generacije, mezzosopranistka Julie Boulianne, znana po vlogah v delih Wolfganga Amadeusa Mozarta in novih pristopih k francoskemu vokalnemu repertoarju, ter basist Edwin Crossley-Mercer, ki pogosto gostuje v Berlinski filharmoniji, Dunajski državni operi in na Salzburškem festivalu. Vsem pa se pridružuje še mogočna zborovska zasedba, v kateri nastopata ugledni litovski Državni zbor iz Kaunasa – ta žanje uspehe že od svoje ustanovitve leta 1969, in Festivalski zbor Virtuozi, ki ga vodi maestro Bojan Suđić.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Luisa Miller v odloženem prenosu z Dunaja

Zgodba o mladih zaljubljencih, ki ju intrige in pokvarjena družba pahnejo v smrt.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 39/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 38/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 40/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Odprta knjiga na radiu Tadej Golob: Jezero 41/45

Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Spomini, pisma in potopisi Lenka Prešeren: O svojem bratu pesniku dr. Francetu Prešernu

Ob kulturnem prazniku vas vabimo k poslušanju spominov Lenke Prešeren na brata pesnika dr. Franceta Prešerna. Spomini Prešernove sestre so manj znani od spominov pesnikove hčerke Ernestine Jelovšek, vendar polni konkretnih podatkov o Prešernovem življenju in osvetljujejo njegovo življenjsko zgodbo, tudi tisti del, ki ga Ernestina ni poznala. Spomine Lenke Prešeren, ki se je rodila leta 1811, je zapisal njen in pesnikov pranečak, duhovnik Tomo Zupan. Izbrali smo tisti del, v katerem se Lenka, ki se je z bratom pogosto srečevala vse do njegove smrti, spominja pesnikove mladosti. Avtor literarnega dela Tomo Zupan, režiser Igor Likar, nastopata Nevenka Sedlar in Zvone Hribar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Matej Juh. Posneto leta 2009.