Ars aktualno Pred vrati so 31. Slovenski dnevi knjige

Bliža se 23. april, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, in s tem se bližajo tudi 31. Slovenski dnevi knjige. V sodelovanju s partnerskimi mesti – okoli dvajset jih je – jih organizira Društvo slovenskih pisateljev, program pa je združen pod temo Besede za prihodnost. Prispevek sta pripravila Jolanda Fele in Vlado Motnikar.

Ars aktualno Predsednica Slovenskega centra PEN Tanja Tuma ob zaključku 58. mednarodnega srečanja pisateljev in pisateljic za mir

Ko se ruši svetovni red, se zdi, da so besede nemočne in da je meč močnejši od peresa. Če bi bilo resnično tako, avtoritarni režimi ne bi zapirali pisatelje in novinarje, ki so običajno med prvimi na udaru. Na 58. mednarodnem srečanju pisateljev in pisateljic za mir, ki je potekalo na Bledu, v Sežani in v Ljubljani, so udeleženci poročali o razmerah iz najbolj konfliktnih območij po svetu. V središču zasedanja pa je bilo vprašanje rušenja svetovnega reda. Aleksander Čobec je ob sklepu srečanja k pogovoru povabil predsednico Slovenskega centra PEN in podpredsednico upravnega odbora Mednarodnega PEN-a Tanjo Tuma.

Ars aktualno Bled pred Bledom: Književnost iz zapora - poudarek letošnjega mednarodnega srečanja pisateljev in pisateljic za mir

58. mednarodno srečanje pisateljev in pisateljic za mir se je v ponedeljek začelo z dogodkom Bled pred Bledom: Književnost iz zapora. V pogovoru, ki ga je moderirala pisateljica Selma Skenderović, predsednica Mladega PEN-a, so trije avtorji (kurdski pisatelj Burhan Sönmez, čilski pesnik Germán Rojas in hrvaška avtorica Luiza Bouharaoua) razpravljali o vlogi literature ter odgovornosti pisateljev in pisateljic v času globalnih kriz. Prispevek je pripravila Sanja Rejc. Prevode bereta Igor Velše in Mateja Perpar.

Ars aktualno Vprašanje pogleda - pregledna razstava del Jake Babnika v Galeriji Božidar Jakac

V Galeriji Božidar Jakac v Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki so odprli razstavo z naslovom Vprašanje pogleda. Predstavlja pregled delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika, ki je zadnjih dveh desetletjih ustvaril vrsto odmevnih umetniških projektov, tako v razstavni kot v knjižni obliki. V svoji umetniški praksi skozi podobe analizira najrazličnejše sodobne družbene fenomene. Njegov osrednji ustvarjalni postopek je opazovanje in beleženje sprememb v kulturni krajini svojega neposrednega okolja, ki so vselej pogojene s kompleksnimi zgodovinskimi, družbenimi in političnimi okoliščinami. Obseg pojavov, ki jih s svojimi deli tako ali drugače naslavlja, odraža Babnikovo poglobljeno zanimanje za obče stanje duha sodobne družbe, ki se sooča s številnimi notranjimi paradoksi in nesorazmerji. Suzana Vahtarić se o razstavi pogovarja s kustosom Miho Colnerjem.

Ars aktualno Legokocke kot stičišče zgodovine in sodobnosti na Devinskem gradu

Legokocke nagovarjajo vse generacije in v muzej vabijo širše občinstvo, pravi princ Dimitri von Thurn und Taxis, upravitelj Devinskega gradu, ki stoji na strmi pečini nad tržaškim zalivom. Že več kot 400 let ga poseduje ena najstarejših evropskih plemiških rodbin. Je prava turistična atrakcija, v njem pa so zdaj postavili tudi impresivne skulpture iz legokock, ki rekonstruirajo njegovo zgodovino.

Ars aktualno Pavel Mihelčič (1937 - 2026)

V 89. letu je umrl ugledni slovenski skladatelj Pavel Mihelčič - radijski urednik, pedagog, glasbeni kritik, publicist in organizator koncertov. Akademsko skladateljsko pot je Pavel Mihelčič začel kot študent Marjana Kozine in pozneje Matije Bravničarja. V osemdesetih je deloval kot glasbeni urednik na Radiu Slovenija, sredi devedesetih je postal profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sedem let je bil tudi dekan te ustanove. Dejaven je bil kot predsednik Slovenske sekcije Mednarodnega združenja za sodobno glasbo, umetniški vodja festivala ÚNICUM in Svetovnih glasbenih dni 2003 v Sloveniji, za to je prejel tudi Red za zasluge Republike Slovenije. Za svojo glasbeno ustvarjalnost je prejel nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, plaketo Novega mesta in Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokrožen simfonični opus na tematiko Bele krajine. S Pavlom Mihelčičem slovenski kulturni prostor izgublja veliko. Dolga leta je kot kritik časopisa Delo postavljal mero slovenski glasbeni kritiki, za program Ars je vse do zadnjega pripravljal avtorske razmisleke Čas, prostor in glasba. Skladateljsko pero je držal v rokah s posebno občutljivostjo - do človeka, do ljudskega, spontanega, tudi jazzovskega, ustvarjajoč za orkester, komorne, solistične in druge zasedbe. Kot prenikav eseist se je vztrajno boril za večjo vidnost umetniške glasbe in kulture v javnem prostoru.

Ars aktualno Tone Kralj - vizionarski mistik

V Narodni galeriji v Ljubljani so pripravili razstavo Tone Kralj – vizionarski mistik, ki predstavlja tudi nekaj manj znanih, a izjemnih stvaritev tega prepoznavnega slovenskega umetnika. Razstava, s katero se poklanjajo 125-letnici rojstva in 50. obletnici umetnikove smrti, je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Monumentalna, skoraj trimetrska Zadnja večerja s konca dvajsetih let 20. stoletja in pa nekoliko mlajša Saloma sta dva od vrhuncev Toneta Kralja, ki nas pozdravita ob vstopu na razstavo. Obe sta bili širši javnosti dolgo nedostopni in sta bili za to priložnost tudi konzervirani-restavrirani, in tako dopolnjujeta vpogled v Kraljev opus, povezan z ekspresionizmom in novo stvarnostjo. Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac in avtor razstave, izpostavlja predvsem Kraljevo etično držo. Umetnik se je namreč kritično odzival na tedanjo stvarnost in v svoja dela vpletal tudi prikrito obsodbo nacizma ter fašizma. Razstavo so pospremili s katalogom; kot je zapisal Milovanović, pa je to tudi simbolna dopolnitev umetnikove institucionalne poti in ponovno vrednotenje njegovega opusa v širšem slovenskem in evropskem prostoru.

Ars aktualno Nagrade na 56. Tednu slovenske drame

S prejemniki nagrad - režiserjem Tomijem Janežičem za predstavo 1973, Žigo Divjakom in Katarino Morano za besedilo za predstavo Anhovo in prejemnikoma igralskih nagrad Jano Zupančič in Matejem Pucem - se je pogovarjala Ana Lorger.

Ars aktualno Slovenska dokumentarna pomlad v Slovenski kinoteki

V Slovenski kinoteki je še do nedelje, 12. aprila, na sporedu cikel filmov, ki so ga poimenovali Slovenska dokumentarna pomlad. V njem so zbrali filme, ki so v zadnjih letih zaznamovali domačo dokumentarno produkcijo. Program ponuja priložnost, da jih ponovno vidimo na velikem platnu – in hkrati razmislek o tem, kako se slovenski dokumentarec danes umešča v širši filmski prostor. O izboru in njegovem kontekstu se je z urednikom filmskega programa v Slovenski kinoteki Igorjem Prasslom pogovarjala Tina Poglajen.

Ars aktualno Mojster črne barve Sandi Červek je prejel Jakopičevo nagrado za življenjsko delo

Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov je v sodelovanju z Moderno galerijo sinoči tam podelila letošnje državne nagrade Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost. Jakopičevo nagrado za življenjsko delo je prejel akademski slikar Sandi Červek, katerega opus izrazito zaznamuje črna barva. Za izjemne dosežke so se poklonili umetniku Vadimu Fiškinu, priznanje pa je šlo v roke Helene Tahir.

Ars aktualno V mariborski Univerzitetni knjižnici je na ogled razstava o zgodovini revije za kulturo in humanistiko Dialogi

Revija Dialogi je v Mariboru izhajala kar 61 let. Zaradi večletnega zmanjševanja javnih sredstev in redkih humanističnih piscev je publikacija konec lanskega leta prenehala izhajati. Razstava ponuja vpogled v pomembno dediščino edine humanistične revije v Mariboru, ki je več desetletij prinašala kritične premisleke o aktualnem družbenem in kulturnem dogajanju v Sloveniji.

Svet kulture Mednarodni muzikološki simpozij

V okviru 40. Slovenskih glasbenih dnevov se je danes v Viteški dvorani ljubljanskih Križank začel dvodnevni Mednarodni muzikološki simpozij, na katerem so spregovorili o radijskih prenosih umetnostne glasbe. Poročamo tudi o knjižnih novostih Slovenske matice. To so dela Antona Žvana, Andreja Capudra in Jasne Blažič. Bili smo tudi v Novi Gorici, kjer je v tamkajšnji Mestni galeriji na ogled razstava treh domačih ilustratork : Ane Maraž, Tine Volarič in Ane Zavadlav.

Ars humana Nina Dragičević – "Izbris skladateljic iz zgodovine lahko govori tudi o naši prihodnosti"

Pesnica, sociologinja in skladateljica dr. Nina Dragičević v knjigi Nemogoče (Beletrina, 2025) ne le natančno, na podlagi temeljitega raziskovalnega dela, ampak tudi z imenitno avtorsko držo in literarno veščino obravnava skladateljice predvsem v slovenskem prostoru. Z avtorico se pogovarjamo o omenjenem delu.

Pogled v znanost Razstava Pot ob žici v MAO tudi preizkus razumevanja preteklosti

V okviru letošnjega spominskega projekta ob 20-letnici smrti vsestranskega arhitekta (*Žiri 1913 - + Ljubljana 2006) »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« so v Muzeju arhitekture in oblikovanja na Fužinskem gradu v Ljubljani nedavno odprli razstavo »Pot ob žici«. Gre za prikaz prve faze nastanka poti po trasi bodeče žice, ki jo je italijanski okupator v dolžini dobrih 32 km februarja l.1942 postavil kot obroč okoli upornega mesta, in ga spremenil v edino med vojno z žico obdano glavno mesto kakšne evropske države. Po prvem partizanskem spominskem pohodu ob žici l. 1957, po odstranitvi železja in večine betonskih bunkerjev se je izkazalo, da je pot neurejena. Počasi se je začela izgubljati prepoznavnost poteka okupatorske žice, ki je mesto za dobrih 1100 dni spremenila v koncentracijsko taborišče brez tedanje primere. Razstava z izvirnimi risbami Vlasta Kopača pokaže, kje in kako je arhitekt trasiral pot ob žici, ob bunkerje projektiral 102 bela osmerokotna kamna z vrisano žico golobje modre barve (financirali so jih takratni ljubljanski delovni kolektivi) in 6 spomenikov na mestih okupatorskih točk prehoda iz mesta. Skozi 70-ta in 80-ta je poleg spominskega mesto dobilo tudi mestni rekreacijski obroč, ki ga prebivalci ne uporabljajo le pri pohodu po poti žice na dan osvoboditve Ljubljane 9. maja. O procesu nastajanja največjega javnega spomenika v glavnem mestu, predvsem pa o njegovem dediščinskem pomenu govorita kustosinji, avtorica razstave dr.Martina Malešič iz gostiteljskega muzeja in Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, s Plečnikovo hišo (MGML) pobudnika arhitektu Vlastu Kopaču posvečenega leta. FOTO: Večinski izrez podrobne Kopačeve skice poteka žičnega obroča z bunkerji in referenčna mesta uporniških žrtev in dejavnosti med okupacijo VIR: osebni arhiv Mojce Kopač (1946–2023)

S knjižnega trga Debeljak, Predin, Pregl

Lukas Debeljak Drevo, ki ga pišemo nihče, Zoran Predin: Cirkus Astralis, Slavko Pregl: Široko zaprta vrata. Recenzije so napisali Veronika Šoster, Katarina Mahnič in Iztok Ilich.

Eppur si muove - In vendar se vrti Razvoj kot moč: kitajski načrt in evropska logika pravil

Kitajska je s petnajstim petletnim načrtom naredila jasen premik od modela, ki je desetletja temeljil na hitri rasti, k modelu, ki v ospredje postavlja tehnološko avtonomijo in odpornost. Na Daljnem vzhodu ni več ključno, koliko gospodarstvo raste, ampak kako je zgrajeno in kako odporno je proti zunanjim pritiskom. Če bo Kitajska te cilje v prihodnjih letih uresničila – in izkušnje kažejo, da jih pogosto – kaj to pomeni za evropsko industrijo in za svet, v katerem se tehnologija vse bolj prepleta z geopolitiko? Bo stara celina na to odgovorila kot tekmica ali kot partnerica, ki razvoj razume drugače?

Kulturna panorama V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli razstavo del Toneta Kralja

V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli obsežno razstavo Tone Kralj (1900–1975): Vizionarski mistik. V Galeriji Božidar Jakac poteka pregledna razstava skoraj dvajsetletnega delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika z naslovom Vprašanje pogleda. V začetku tedna je na Bledu potekalo 58. mednarodno srečanje PEN. S podelitvijo sedmih festivalskih nagrad in dveh stanovskih nagrad se je končal 56. Teden slovenske drame, prihodnji četrtek pa se začenjajo 31. Slovenski dnevi knjige.

Naši umetniki pred mikrofonom Huberto Široka: "Skozi mene se svet kristalizira in skozi kovino ga uresničim"

Huberto Široka, rojen leta 1960, je eden izmed osrednjih umetnikov unikatnega oblikovanja nakita pri nas. Ustvarja in živi na Bledu, v svoji znameniti izjemno majhni, vendar impresivni delavnici, ki je hkrati tudi trgovina in prostor srečanj. Je avtor številnih ciklusov ali tematskih serij nakita, artefaktov, ki pogosto presegajo svojo osnovno funkcijo. Križi, Plesalke, Rojstvo, Valovanje, DNK, Opraševalci so nekatera imena teh tematskih ciklusov, za katere je dobil Huberto Široka številne nagrade in priznanja. Marsikdo ga povezuje predvsem z rajsko ptico, oblikovano po repliki najdbe s Pristave pri Bledu, ki je postala simbol Bleda. Ob Slovenskem tednu nakita v ljubljanskem centru Rog, osrednji prireditvi oblikovalcev nakita pri nas, je bila tudi predstavitev knjige z naslovom Huberto Široka, srebrokovač in oblikovalec nakita. Napisali so jo poleg samega avtorja še Lidija Pavlovčič in Petra Bole, izšla je pri Zavodu za kulturo na Bledu. Umetnika je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič. Tonska realizacija Franci Moder.

Svet kulture Začetek 40. festivala Slovenski glasbeni dnevi

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se bo začel otvoritveni koncert 40. festivala Slovenski glasbeni dnevi, ki bodo nato potekali do 23. aprila na različnih prizoriščih v Ljubljani. V Slovenskem narodnem gledališču Drama bodo premierno uprizorili delo Komarji britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj zaživela premiera Veronika Deseniška, po motivih drame Otona Župančiča je zgodbo na oder postavila režiserka Maruša Kink. V Mariboru se konec tedna obeta velik zborovski praznik - tekmovanje Naša pesem in tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope. Danes se je začel festival Odprte hiše Slovenije, ki že sedemnajsto leto zapored omogoča ogled različnih arhitekturnih projektov. Z arhitekturo pa nadaljujemo na Finskem v mestu Oulu, kjer je ugledno nagrado Mies van der Rohe prejel projekt nadomestnega prostora SNG-ja Drama Ljubljana arhitektov Vidic Grohar Arhitekti. V Pilonovi galeriji Ajdovščina se bo odprla razstava Otroški arzenal, kjer bosta v dialog stopila vizualna podoba in poezija. Vabljeni k poslušanju!

Gremo v kino 6. FeFi, Obzorja skupnega, Čarobno drevo, Zemljo krast

Feministični filmski festival FeFi je v zadnjih letih vzpostavil platformo za premislek o vlogi žensk v filmu – ne le kot ustvarjalk, temveč tudi kot nosilk zgodb, pogledov in estetik, ki so bile v zgodovini pogosto potisnjene na rob. V Slovenski kinoteki se bo naslednji teden odvil cikel Obzorja skupnega: spominsko delo in postjugoslovanski film, ki je nastal v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede in sicer v okviru raziskovalnega projekta MEMPOP. Ocenjujemo filma Zemljo krast, novi igrani celovečerec ustvarjalnega tandema režiserja Žige Virca in scenaristke Ize Strehar, ter Čarobno drevo, britanski mladinski fantazijski film režiserja Bena Gregorja, ki je nastal po znameniti seriji knjig Enid Blyton.

Likovni odmevi Samira Badran: “Palestinsko telo je razumljeno kot biopolitični prostor, ki ga poskušajo nadzorovati in zlomiti, da se ne bi več zmoglo upirati”

Palestinska umetnica Samira Badran živi in dela v Barceloni. Je akademsko izobražena likovna umetnica. Njeno glavno izrazno sredstvo je risba, značilnost njene prakse pa preobrazba risbe in njeno mešanje z medijem fotografije ter prehajanje med tehnikami, kot sta kolaž in animacija. Zanjo je umetnost sredstvo, s katero lahko premakne zavest ljudi o dogajanju o Palestini, in njen namen je odpirati prostor, kjer se tovrstnemu razmisleku lahko posveti počasi in podrobno. Meni, da množični mediji ljudi spreminjajo v številke, umetnost pa omogoči prostor čustvom in pripovedništvu. V njenih umetniških delih se plasti čas. Ob obiskih Palestine umetnica fotografira zasedeno ozemlje. Fotografije razdejane pokrajine in odpadlih predmetov natisne na papir, namenjen uporabi v fotografski temnici, potem pa v svojemu studiu v Barceloni intervenira vanje z ilustratorsko gesto, počasi, vztrajno in podrobno. Zarez v emulzijo povzroči kemijsko reakcijo, ki fotografskemu papirju spreminja barvo. Od tod tudi naslov razstave Jedka Palestina, ki je opomnik na desetletja zasedbe Palestine in nasilno zatiranje njenega ljudstva. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z umetnico Samiro Badran in Angels Miralda, kuratorko razstave, ki je predstavljena v Galeriji Škuc v Ljubljani. Oddajo je pripravila Urška Savič, brali sta Mateja Perpar in Lidija Hartman, tonsko sliko je uredil Damjan Rostan.

Podobe znanja Tinkara Tinta: Meduze bi lahko bile zmagovalke oceanov v prihodnosti

Meduze pogosto povezujemo le z neprijetnimi poletnimi srečanji, v resnici pa ta pradavna bitja igrajo pomembno vlogo v delovanju našega planeta. Gostja oddaje je raziskovalka, dr. Tinkara Tinta z Morske biološke postaje Piran, ki preučuje, kako meduze vplivajo na tako imenovano biološko ogljično črpalko in zakaj so meduze izjemno prilagodljive na spremembe v okolju. Z njo se bomo podali tudi na krov dveh raziskovalnih ladij, ki sta v Atlantiku in Pacifiku vsaka na svoj način iz globoke modrine pridvignili kar nekaj novih spoznanj o morju.

Koncert evroradia Hrepenenje ...

Isabelle Faust, ena bolj izjemnih violinistk našega časa, je 28. novembra pred dvema letoma v Kölnski filharmoniji predstavila Violinski koncert v e-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja. Delo ima vse, kar ljubiteljem glasbe pospeši utrip: toplo liriko, osupljivo virtuoznost in opojno zvočno razkošje. Robert Schumann je bil Mendelssohnov tesni prijatelj. Isabelle Faust je interpretirala tudi njegovo vznemirljivo Fantazijo za violino in orkester v C-duru, preden je Schubertova skrivnostna Osma, »Nedokončana« simfonija sklenila koncert 28. novembra pred dvema letoma pod taktirko britanskega violinista Andrewa Manzeja.

Za en bokal muzike Višnjanske

Leta 1974 sta Zmaga Kumer in Julijan Strajnar skozi zvočne zapise predstavila del glasbenega izročila iz Višnje Gore, ki ga poslušamo in ga dopolnjuje tudi nekaj petja in igranja iz okolice tega zgodovinsko pomembnega kraja, ki je zaslovel predvsem v pripovedih. Višnja gora je znana tudi po svojem simbolu - polžu, povezanem z legendo o beneških dožih in višnjegorskih grofih.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Nove glasbene generacije Alberto Ferro na Klavirskem tekmovanju Festivala Ljubljana

Alberto Ferro pravi, da mu je bolj kot zmaga na tekmovanju pomembno, da se sam razvija kot glasbenik in da mu zmaga ne sme zlesti v glavo, temveč mora biti po njej še ponižnejši in iskati povratne informacije o svojem igranju. Zadnjo izmed oddaj, posvečenih mednarodnemu klavirskemu tekmovanju Festivala Ljubljana, namenjamo zmagovalcu, italijanskemu pianistu Albertu Ferru, ki si je zmago priigral z izvedbo Koncerta za klavir in orkester št. 2 v c-molu, op. 18 Sergeja Rahmaninova. Z zmago je osvojil nagrado mesta Ljubljana (50.000 evrov) ter celo vrsto nastopov v Sloveniji in tujini v prihajajočih koncertnih sezonah.

Medenina in patina Pihalni orkester premogovnika Velenje z glasbo Glavnika, Kozine in Souse

Izbor treh posnetkov s plošče Bela krajina, ki jo je leta 1997 posnel eden najopaznejših ljubiteljskih sestavov na domači godbeniški sceni – pihalni orkester premogovnika Velenje. Na sporedu Logarska dolina Emila Glavnika, ki je v tej rapsodični skladbi prepletel mnoge slovenske narodne motive, simfonični scherzo Bela krajina Marijana Kozine in koračnica The Stars and Stripes forever Johna Phillipa Souse.

Ženske v svetu glasbe Sopranistka Zlata Ognjanović: Samospevi in motet

Tokrat bomo predstavili sopranistko Zlato Ognjanovič, eno najopaznejših slovenskih opernih solistk v drugi polovici 20. stoletja, kot izvajalko samospevov in duhovne vokalno-instrumentalne skladbe. Poslušajte glasbo Slavka Osterca, Pavla Šivica, Marijana Lipovška in Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Skladatelj tedna Aleja Slovenskih skladateljev, 1. del

Naša zgodba se začne v letu 1932. To je čas Jožeta Plečnika in pomembnih dogodkov za slovensko kulturo. Glasbena matica je takrat slavila 60-letnico obstoja in delovanja založbe, 50-letnico delovanja glasbene šole in 40-letnico delovanja pevskega zbora. Ob tem jubileju je na pobudo Glasbene matice Jože Plečnik uredil stavbo Glasbene matice in park pred poslopjem. Takrat je tudi nastala zamisel za ureditev aleje slovenskih skladateljev. Danes so na njej doprsni kipi desetih skladateljev: Mateja Hubada, Frana Gerbiča, Benjamina Ipavca, Vatroslava Lisinskega, Jacoba Handla Gallusa, Davorina Jenka, Stevana Mokranjca, Hugolina Sattnerja, Antona Foersterja in Emila Adamiča. V prvi oddaji predstavljamo Davorina Jenka, Mateja Hubada in Frana Gerbiča.

Dan pred koncertom Žiga Stanič in Drugi klavirski koncert

V treh dneh pred četrtkovim koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh v treh epizodah gledamo v ozadja treh del s sporeda Simfonikov. Najprej skladatelj in pianist Žiga Stanič predstavi dramaturško idejo, slogovne zamahe in rabo preparacij v svojem novem klavirskem koncertu, ki ga bo kot solist tudi izvedel.

Glasbena skrinjica Med pogledom in zvokom IV – Koža slike: materialnost in zvok

V oddaji Koža slike raziskujemo materialnost kot skupni princip likovne umetnosti in glasbe 20. stoletja. Dela Anselma Kieferja in Antonija Tàpiesa nas usmerjajo k razmisleku o površini slike kot nosilki pomena – kot prostoru, kjer se plastijo čas, zgodovina in izkušnja. Vzporedno glasba Arva Pärta in Henryka Góreckega razpira zvočni prostor, v katerem zvok deluje kot material: plasten, zadržan in izrazito prisoten. Oddaja tako odpira vprašanje, kako lahko umetnost preseže reprezentacijo in postane neposredna izkušnja – nekaj, kar ne le vidimo ali slišimo, temveč občutimo kot snov.

Obiski kraljice Glasba Dietricha Buxtehudeja

Nemško danski ustvarjalec Dieterich Buxtehude je bil odličen organist, v njegovem skladateljskem opusu pa imajo najpomembnejše mesto vokalna dela in skladbe za inštrumente s tipkami, mnoge med njimi po mnenju raziskovalcev predstavljajo vrhunec tako imenovanega fantastičnega sloga v zgodnjebaročni dobi. Med njegovimi orgelskimi deli posebno mesto zavzemajo preludiji, toccate in fuge, ki združujejo svobodno improvizacijo s strogim kontrapunktom. Buxtehude je tudi avtor številnih obdelav koralnih napevov, v njegovem opusu je več kot 40 koralnih preludijev, koralnih fantazij in koralnih varijacij. Izbor njegovih del v cerkvi sv. Petra Mancrofta v Norwichu v Angliji izvaja angleški organist Graham Barber.

Musica noster amor Duo Játékok, Škotski simfonični orkester BBC in Delyana Lazarova z glasbo Mendelssohna in Čajkovskega v Glasgowu

Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil 19. marca letos v koncertni dvorani kompleksa City Halls v Glasgowu. Tam je nastopil Škotski simfonični orkester BBC pod vodstvom svoje glavne gostujoče dirigentke, Bolgarke Delyane Lazarove. Najprej je bil na sporedu redko izvajani Koncert za dva klavirja v As-duru, ki ga je Felix Mendelssohn zložil pri 15 letih in v katerem sta pod imenom Duo Játékok kot solistki nastopili pianistki Naïri Badal in Adélaïde Panaget. Koncertni spored je v drugem delu dopolnila še Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, 'Patetična', Petra Iljiča Čajkovskega.

Samo muzika Slovenski jazzovski basisti I.

Danes se bomo posvetili gospodom, ki so v slovenskem jazzu igrali na nižjih registrih – solistom na kontrabasu in električnem basu. Napravili bomo le kratek pregled skozi najpomembnejše slovenske soliste na tem instrumentu. V prvi oddaji bodo na vrsti Miško Hočevar, Zdene Otrin, Pavel Oman, Boris Kofol, Tomo Mächtig, Jani Golob, Čarli Novak in Ladislav Rebrek.

Jazz Ars Pevka Cleo Laine – spominska oddaja

Oddajo bomo posvetili pevki Cleo Laine. Za vedno se je poslovila 24. julija lani, stara častitljivih 97 let. Glas Cleo Laine je bil eden najizrazitejših in najbolj prepoznavnih. Njen razpon je obsegal kar štiri oktave in imel izjemno interpretativno moč, ki je z leti ni prav nič izgubil. Novinar Sunday Timesa Derek Jewel jo je razglasil za »preprosto najboljšo džezovsko pevko na svetu«.

Jazz Ars All Stars Big band KGBL & Štěpánka Balcarová

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanskem Jazz Klubu Kazina nastopil big band Konzervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Vodila ga je češka komponistka in trobentačica Štěpánka Balcarová. Na sporedu so bile njene avtorske skladbe.

Tretje uho Imer Traja Brizani & Amala - Buleria Roma

Ob 30-letnici delovanja je skupina Amala izdala kompilacijsko cedejko s skladbami, ki so nastajale vse od leta 1973.

Jazzovska jutranjica Štěpánka Balcarová - intervju

Pred petkovim koncertom v ljubljanski Kazini smo v živo gostili trobentačico, skladateljico, dirigentko in še marsikaj, Štěpánko Balcarovo. Beseda je tekla o prihajajočem petkovem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njeni življenjski in glasbeni poti in še o marsičem. S slovito češko jazzistko se je pogovarjal Hugo Šekoranja.

Orkestralni jazz Štěpánka Balcarová & Concept Art Orchestra: Vanoce Dospelych

Čeprav je rdeča nit plošče božič, pa skladbe niso nujno in izključno povezane s tem praznikom in jih lahko mirno poslušamo tudi v nebožičnem času.

Jazz avenija Kitarist Lage Lund

Oddajo bomo namenili glasbi enega najbolj prepoznavnih jazzovskih kitaristov - Lageja Lunda. Je Norvežan, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku. Z obširnim repertoarjem izvirnih skladb in mojstrskim pristopom k jazzovskim standardom Lund kot solist združuje osupljivo harmonično prefinjenost z izjemno tekočim mojstrskim igranjem.

Samo muzika Novi albumi slovenskega jazza

Oddajo smo namenili novejšim ploščam na katerih igrajo ali sodelujejo slovenski jazzovski glasbeniki. Poslušali bomo Big Band RTV Slovenija, pevki Katjo Šulc in Jadranko Juras, zasedbi Pantaloons in Oddelek 8, kitarista Davida Mozetiča in trio pianista Marka Črnčeca.

Jazz Ars Skladatelj, aranžer dirigent in pianist Mike Westbrook – ob 90-letnici rojstva

Oddajo namenjamo skladatelju, dirigentu, aranžerju, pianistu, vokalistu Miku Westbrooku, ki letos praznuje devetdeseti rojstni dan. Na njegovo ustvarjanje so najbolj vplivali skladatelja Kurt Weill in Duke Ellington ter pesnik William Blake. Med zgodnjimi sodelavci so bili John Surman, Mike Osborne in Harry Miller. Njegove zasedbe so štele od deset pa vse do trideset glasbenikov. Westbrook je veliko pisal tudi za gledališče in soustvarjal kabaretske predstave. Njegova najbolj tesna sodelavka je pevka in njegova soproga Kate Westbrook. Že od nekdaj mu je bila izziv poezija.

Tretje uho Štěpánka Balcarová - Emotions

Vodilna češka jazzistka mlajše generacije je komponistka, trobentačica in dirigentka. V okviru cikla Jazz Ars All Stars bo v ljubljanski Kazini 17. aprila vodila koncert Big banda KGBL. Njena plošča z naslovom Emotions prinaša skladbe za naslovi: Trust (Zaupanje) Anticipation (Pričakovanje) Surprise (Presenečenje) Anger (Jeza) Fear (Strah) Disgust (Gnus) Joy (Veselje) Sadness (Žalost)

Jazzovska jutranjica Jazzovska jutranjica

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Kratka radijska igra William Shakespeare, Aleš Jan: Hamlet Express

Igra je ena najkrajših doslej znanih uprizoritev Shakespearjeve tragedije Hamlet. Režiser Aleš Jan, tudi avtor radijske priredbe, si je namreč zastavil svojevrstno in težko nalogo. Uprizoriti celotno tragedijo v petih dejanjih samo z univerzalnimi sredstvi radijskega medija in povrhu tega še tako, da bo uprizoritev trajala manj kot deset minut. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Hamlet – Branko Šturbej Kralj – Aleš Valič Duh, Polonij – Boris Juh Ofelija – Jerica Mrzel Kraljica – Mojca Ribič Komedijant – Stannia Boninsegna Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1989

Kratka radijska igra Eva Stražar, Urban Kunatrič: Žetev in kletev – 4 – Podzemlje ali Konec sveta

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom ter v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V četrtem, sklepnem delu spoznamo izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020

Radijska igra Tone Peršak: Aprilska sonata

Igro s številnimi človeškimi dosežki in padci spletajo trije enakovredni, a generacijsko različni liki – starec z nazori iz junaških in uporniških dni, ko je človek še bil vstajnik zoper nasilje; starčeva spremljevalka in pomočnica na stare dni, izkoreninjena v svojem partnerskem statusu, in starčeva vnukinja, mlada pesnica, oprta na svojega sopotnika študenta, samozavestnega in racionalističnega pragmatika. Ekspresivna problemska drama torej iz treh generacij protagonistov lušči mišljenjska nasprotja, s tem pa duhovne svetove različnih rodov prenaša v sedanjost. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Starec – Ivo Ban Pesnica – Nataša Tič Ralijan Študent – Uroš Smolej Ona – Marijana Brecelj Ženski glas – Vesna Jevnikar Govornik – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v marcu 1998.

Radijska igra Vitomil Zupan: Mercado St. Paulo

Besedilo o prihodu v St. Paulo utripa od življenja pristaniškega mesta, vendar ga Vitomil Zupan vidi dlje in globlje: v tok in usodo njegove zgodovine. Pesem tako postane lucidna in zgoščena analiza časa. Radijsko igro smo posvetili dramskemu igralcu Žanu Koprivniku, članu Drame SNG Maribor, ki je letošnji prejemnik igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dvoletno obdobje. Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Mateja Starič Lektorica za portugalski jezik: Maja Žvokelj Interpretka in interpreti - Branko Jordan, Nina Ivanišin, Nejc Cijan Garlatti, Žan Koprivnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2021.

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 14

Radijski cikel predstavlja dvajset prizorov iz treh epov, ki se navezujejo na trojansko vojno: Homerjevih epov Iliada in Odiseja ter Vergilijevega epa Eneida. Štirinajsti del cikla z naslovom ''Dom radostno spozna in poljubi zemljo žitorodno ...'' združuje odlomke iz XII., XIII., XIV. in XVI. speva Odiseje, večinoma po prevodu Antona Sovreta. Pri pripovedi o Helijevi čredi in o srečanju Odiseja s Telemahom pa je uporabljen prevod Kajetana Gantarja. Režiser: Jože Valentič Prevajalca: Anton Sovre in Kajetan Gantar Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Odisej – Ivan Rupnik Eurilohos – Iztok Valič Homer – Aleš Valič Alkinoos – Janez Albreht Atena – Jožica Avbelj Telemah – Jernej Kuntner Menelaos – Tone Gogala Peisistratos – Niko Goršič Helena – Stannia Boninsegna Eumaios – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1995

Kratka radijska igra Leif Panduro: Nočna vožnja

V nenavadni nočni vožnji kot svojevrstni metafori o življenju sopotnik nima nobenega vpliva na divjanje neznanega voznika, ki se v svoji gostobesednosti giblje med cinizmom in življenjsko modrostjo. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Franc Burgar Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Marko – Slavko Cerjak Voznik – Branko Grubar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998

Radijska igra Simona Hamer: Naša

Monološka slušna miniatura izriše ključne biografske odtenke aktivistke, tolmačke in uradnice Vide Pregarc. V notranjem dialogu potujemo skozi pokrajino dogodkov in impresij, ki so ostali na spominskem situ mlade ženske. Od nasilja in zlorab prek zaslišanj do občutij pred strelskim vodom. Radijska igra kot odblesk življenja, ki se posamezniku odvrti, ko je konec neizogiben in čisto blizu, etične vrednote pa presežejo lastno življenje. Skozi monološko pripoved je le z enim samim glasom ustvarjen relief več glasov – od komentarja, vključenih didaskalij, govora v položaju do notranjih izpraševanj v trenutku, ko človek že prehaja v eter. Igra je pospremljena s pogovorom Janje Rebolj z dr. Blažem Vurnikom, sicer avtorjem razstave 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno, tudi o tem, kako danes doživljamo zgodovino in ali lahko v dediščini preteklosti najdemo moč za spoprijemanje s sedanjostjo. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Vida Pregarc – Mila Peršin. Koprodukcija Uredništva igranega programa in Zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestni muzej Ljubljana Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2026.

Radijska igra Erhard Schmied: Žrtvovanje kmeta

Sodobna politična satira razkriva mehanizme na eni strani cinične, na drugi pa paranoične narave oblasti v tako imenovanih zahodnih demokracijah. Vse se začne z običajno partijo šaha dveh evropskih politikov, ki pa se razraste v politični škandal usodne razsežnosti. Radijsko igro smo posvetili dramski igralki Mojci Funkl, članici Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je letošnja prejemnica igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Mojca Kranjc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Novinarka – Mojca Funkl Münckmeyer – Tomaž Gubenšek Vratar – Tone Gogala Zvezni kancler – Zlatko Šugman Kanclerjeva soproga – Maja Šugman Koalicijski partner – Evgen Car Nathalie – Iva Krajnc Bagola DeVille – Zvone Hribar Snowden – Uroš Smolej Prime Minister – Ivo Ban Oče – Dare Valič Sin – Blaž Valič Voditeljica TV-dnevnika – Nataša Bolčina Žgavec Priča časa prof. Marx – Aleksander Valič Hartmann – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 13

Radijski cikel predstavlja dvajset prizorov iz treh epov, ki se navezujejo na trojansko vojno: Homerjevih epov Iliada in Odiseja ter Vergilijevega epa Eneida. Trinajsti del cikla z naslovom ''Jutri zarana pa gremo na ladjah spet v morske širjave ...'' združuje odlomke iz X., XI. in XII. speva Odiseje, večinoma po prevodu Antona Sovreta. Odlomka s Sirenami ter Skilo in Karibdo pa sta bila objavljena v novem prevodu Kajetana Gantarja. Režiser: Jože Valentič Prevajalca: Anton Sovre in Kajetan Gantar Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Hektor – Milan Štefe Aias – Zoran More Ahil – Borut Veselko Patroklos – Jožef Ropoša Apolon – Boris Kerč Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila l995

Kratka radijska igra François Rabelais (prir. Pavel Lužan): Moč posta

Motivno in jezikovno sočno besedilo govori o postu in spopadu Pantagruelove druščine z njim na Otoku cokel, kjer gospodarijo frančiškani. Režiser: Gregor Tozon Prevajalec: Branko Madžarevič Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Rabelais – Brane Grubar Gostolevek – Zvone Hribar Pantagruel – Slavko Cerjak Panurg – Željko Hrs Janž – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2004

Kratka radijska igra Eva Stražar, Urban Kunatrič: Žetev in kletev – 3 – Doba ljudi

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V tretjem delu spoznamo ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020

Bogoslužje Prenos maše iz Ribnice na Dolenjskem

Na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Svetega Štefana v Ribnici na Dolenjskem. Mašuje župnik mag. Anton Berčan. Župnijski pevski zbor vodi Alojz Osvald.

Musica sacra Duhovna glasba Arnolda Schönberga

Od skladateljeve smrti letos mineva 70 let. Gre za glasbenega ustvarjalca, ob imenu katerega navadno najprej pomislimo na dodekafonijo oz. dvanajstonsko kompozicijsko tehniko, s katero je malodane izvedel pravo revolucijo v glasbi 20. stoletja. Njegova religiozno obarvana dela pa ostajajo v ozadju in jih ne slišimo pogosto, čeprav so večinoma vsaj deloma tonalna, skladatelj pa je v njih razodel svojo osebno vero, natančneje svoj kompleksen odnos do vere, judovske identitete ter iskanja Boga.

Sedmi dan Življenje v božji navzočnosti

Nicolasa Hermana so v času tridesetletne vojne v 17. stoletju ujeli Nemci. Obtožili so ga vohunjenja in ga obsodili na vislice. On pa je svojim krvnikom mirno izjavil, da se smrti ne boji, ker je njegova vest čista. Bil je tako prepričljiv, da so mu verjeli in ga izpustili. Herman je čez nekaj let vstopil v red bosonogih karmeličanov v Parizu, kjer je dobil meniško ime brat Lovrenc od Vstajenja. Kmalu po njegovi smrti so njegovi sodobniki zbrali njegove misli v knjigi, ki zaradi predanosti in zaupanja, navdihujejo še tri stoletja pozneje. Tudi Robert Prevost, zdajšnji papež Leon XIV. je rekel, da je to knjiga, ki ga je življenjsko zaznamovala. Besede meniha, ki je bil samostanski kuhar in čevljar, nagovarjajo tudi nekrščanske kroge. Zakaj raste zanimanje za to knjigo, ki je z naslovom Življenje v božji navzočnosti nedavno izšla v ponatisu s papeževim predgovorom pri založbi Salve?

Sledi večnosti 20 let škofovske poti: pogovor z msgr. dr. Antonom Jamnikom

8. januarja letos je minilo 20 let, odkar je ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik v ljubljanski stolnici prejel škofovsko posvečenje. V zadnjih mesecih je bil veliko na poti – med drugim na Kitajskem in v Vietnamu – posebno pomemben pa je bil tudi obisk Rima, kjer so se slovenski škofje ob obisku ad limina srečali s papežem Leonom XIV. Škof Jamnik je med drugim tudi profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Oddaja odpira širši prostor za pogovor o tem, kako ljudje danes po svetu iščejo vero, kaj jo krepi in kaj jo otežuje – ter kaj se iz tega lahko dotakne tudi našega prostora.

Sedmi dan Bela nedelja, nedelja božjega usmiljenja

Na belo nedelja oziroma nedeljo Božjega usmiljenja obhajajo kristjani povezanost praznika Velike noči in 2. velikonočne nedelje. Ta je simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. Svoje izkušnje, in misli o tej nedelji nam bo zaupal minorit Vladimir Rufino.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Sveti Jernej -Opčine pri Trstu

Iz župnije svetega Jerneja, Opčine pri Trstu, bomo neposredno prenašali sveto mašo na drugo velikonočno nedeljo. Daruje jo župnik mag. Franc Šenk. Pri maši sodeluje Mešani cerkveni pevski zbor svetega Jerneja z Opčin pod vodstvom Janka Bana. Organist je Vinko Škerlavaj. Izvajali bodo skladbe tržaških in goriških zamejskih skladateljev.

Musica sacra Na belo nedeljo in pravoslavno veliko noč - s starorimskim koralom

Na nedeljo božjega usmiljenja oz. belo nedeljo bo v ospredju velikonočna glasba starorimskega korala. Gre za napeve, ki so starejši od gregorijanskih in čeprav so jih izvajali v Rimu, je v njih mogoče slišati nekatere elemente bizantinske glasbe. Glasba torej, ki povezuje – tudi na dan, ko veliko noč praznujejo pravoslavni verniki; v starorimskih napevih se namreč združujeta vzhod in zahod, tako v melodijah kot v skupnem velikonočnem sporočilu.

Sledi večnosti Dr. Martin Perčič: "Pred Boga moramo prihajati z iskrenostjo."

Kako mladi teologi doživljajo vero ter prostor in čas, v katerem živimo? Kako odgovarjati na globlja življenjska vprašanja, iskati Boga in pred njega prihajati z iskrenostjo? Kaj pravzaprav mlade generacije danes iščejo na področju vere? Naš gost je bil dr. Martin Perčič, asistent in raziskovalec na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je doktoriral. Delal pa je tudi pri salezijancih v Avstriji kot pastoralni asistent. Foto: Janez Podlesnik

Sedmi dan Kako velikonočno sporočilo živi danes?

Velika noč je srčika krščanstva – vstajenje Jezusa Kristusa. To je sporočilo upanja, prenove in življenja, ki presega čas in prostor. V oddaji se bomo med drugim spraševali, kako to sporočilo nagovarja ljudi. Kako se lahko zgodba vstalega Kristusa danes dotakne srca in življenja posameznika? Z nami bo mag. Simon Sever, evangeličanski duhovnik iz Evangeličanske cerkvene občine Bodonci, s katerim bomo raziskovali prav to – kako velikonočno sporočilo živi danes in kako se prepleta s sodobno evangelizacijo.

Bogoslužje Prenos velikonočne maše iz cerkve sv. Štefana v Ribnici

Neposredno prenašamo slovesno velikonočno bogoslužje iz cerkve sv. Štefana v Ribnici na Dolenjskem. Mašuje župnik mag. Anton Berčan. Sodeluje župnijski pevski zbor, ki ga vodi Alojz Osvald.

Musica sacra Et resurrexit...

Et Resurrexit tertia die ali In tretji dan je vstal od mrtvih je stavek, ki zajema bistvo največjega krščanskega praznika, to je Veliko noč. Ne preseneča zato, da so mu glasbeni ustvarjalci različnih slogovnih obdobij v maši kot glasbeni obliki nadeli najrazkošnejše glasbene podobe, skozi stoletja pa so ustvarili tudi samostojne glasbene pripovedi s to vsebino.

Literarni nokturno Izidor Cankar: S poti – o Tizianovi sliki Vnebovzetje

Umetnostni zgodovinar Izidor Cankar v esejističnem romanu S poti v obliki potopisnega dnevnika po Italiji v pogovorih s prijateljem razglablja o umetniških in estetskih, pa tudi filozofskih in svetovnonazorskih vprašanjih. V Literarnem nokturnu se jima pridružimo v Benetkah ob ogledu Tizianove slike Assunta – Vnebovzetje. Igralec Andrej Nahtigal, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg. Režiser: Igor Likar. Posneto aprila 2006.

Odprta knjiga na radiu Štefan Kardoš: Veter in odmev 3/26

Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026

Lirični utrinek Louise Elisabeth Glück: Divja perunika

Louise Glück spada med ključne ameriških pesniške glasove druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja, njeno delo pa zaznamuje zadržana, refleksivna govorica. Zbirka Divje perunike (1992), nagrajena s Pulitzerjevo nagrado, tematizira razmerje med človekom, naravo in presežnim. Prevod Veronika Dintinjana, interpretacija Maja Sever, redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Tina Poglajen. Posneto leta 2008.

Literarni nokturno Klemen Pisk: Konklave

Pesnik, pisatelj in prevajalec Klemen Pisk je doslej izdal tri pesniške zbirke. Njegova poezija se pogosto giblje med refleksijo in intimno izkušnjo. V ciklu Konklave pesnik vstopa v zaprt prostor, v katerem se razkrivajo skriti pomeni. Režiserka: Saška Rakef; interpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.

Literarni portret Bojan Krivokapić

Bojan Krivokapić je eden izmed močnejših in prodornejših literarnih glasov pojugoslovanske književnosti mlajše generacije. Tako začne pisateljica Tina Perić avtorjev Literarni portret in v nadaljevanju predstavi njegov opus in nekatere njegove ustvarjalne poteze. Avtorica scenarija in prevajalka Tina Perić, prevajalec Janko Moder, prevajalka Bojana Vajt, režiserka Saška Rakef, interpret Gregor Zorc, bralka Eva Longyka Marušič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.

Spomini, pisma in potopisi Izidor Cankar: Obisk pri Ivanu Cankarju na Rožniku

Izidor Cankar je bil deset let mlajši bratranec pisatelja Ivana. Uspešno in pomembno je deloval na različnih področjih. Bil je eden prvih pomembnih umetnostnih zgodovinarjev pri nas, pisatelj, kritik, prevajalec in diplomat. V svojem času je zelo dobro razumel pomen takratnega velikega ustvarjalnega obdobja Slovencev in v letih od 1910 do 1919 pripravil vrsto literariziranih intervjujev s takratnimi slovenskimi umetniki, ki so pomemben zapis o njihovem intimnem svetu, razmišljanjih in pogledih na umetnost. Pogovore, ki so bili novost v tedanji publicistiki, je imenoval Obiski. Objavljal jih je v literarnem mesečniku Dom in svet, pozneje so izšli tudi v knjižni obliki. Ob stoštirideseti obletnici rojstva Izidorja Cankarja objavljamo besedilo o njegovem obisku pri bratrancu pisatelju Ivanu Cankarju na Rožniku. Zapis je pomagal pri opremljanju Cankarjeve spominske sobe na Rožniku. Igralec Milan Štefe, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Jože Valentič, urednici oddaje Maja Žel Nolda, Tadeja Krečič Scholten. Posneto septembra 2018.

Humoreska tega tedna Miguel de Cervantes Saavedra: Nevarnosti v noči

"O nikoli videni in nezaslišani prigodi, ki jo je hrabri don Kihot izpeljal brez nevarnosti, tako brez nevarnosti, kakor je še nikoli ni izpeljal noben drug sloveč vitez na svetu." Tako Miguel de Cervantes Saavedra uvede 20. poglavje 1. dela svojega slovitega romana o hrabrem vitezu. Intrerpret Gregor Zorc, prevajalec Niko Košir, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.

Lirični utrinek Maruša Krese: Spomin me drži

Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese (1947–2013) je dolga leta živela in ustvarjala v tujini, potem pa se je vrnila v Ljubljano. Je avtorica več pesniških zbirk, zbirk kratkih zgodb in romana. Za zbirko Vsi moji božiči je prejela nagrado fabula, za roman Da me je strah? pa nagrado kritiško sito. Za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med sto najvplivnejših žensk v Evropi. Režiserka Špela Kravogel, igralka Maja Končar, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2017.

Literarni nokturno Aljoša Harlamov: Dohtar in povodni mož

Ljubljana, poleti 1835. V Ljubljanici najdejo žensko truplo. Osebe v romanu poznamo iz literarne zgodovine, vse drugo pa je ... fikcija. Parodija. Si lahko predstavljate vrhunskega pesnika v vlogi preiskovalca zločina? Izbrana odlomka se sicer ne ukvarjata z umorom, lahko pa prikažeta spletke in ozračje, ki poganjajo dogajanje. Igralca Mina Švajger in Žan Brelih Hatunić, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Posneto aprila 2026.

Izbrana proza Charlotte Brontë: Profesor

Roman z naslovom Profesor je prvo delo angleške pisateljice Charlotte Brontë. Njeno najbolj znano delo je roman Jane Eyre, ki ga je najprej objavila pod psevdonimom Currer Bell. Knjiga je takoj postala uspešnica in še danes velja za eno klasičnih del angleške literature. Charlotte Brontë je bila najstarejša med pisateljskimi sestrami Brontë. Rodila se je leta 1816, s sestrama je živela odmaknjeno na podeželju. Leta 1830 je odšla v šolo Roe Head, po letu dni jo je zapustila in nato doma poučevala sestri Emily in Anne. Nekaj let pozneje se je v isto šolo vrnila kot učiteljica, delala je tudi kot guvernanta. Pozneje je odšla v dekliško internatsko šolo v Bruselj, najprej se je tam šolala, nato poučevala. Po razmerju s poročenim ravnateljem je morala oditi. Lik ravnatelja ji je dal navdih za roman Profesor. Delo je manj mračno od njenih drugih del, tudi konec je optimističen. Gre za prvoosebno pripoved o življenjski poti osirotelega mladeniča Williama Crimswortha. Knjigo je Charlotte Brontë napisala leta 1846, več založnikov je natis zavrnilo. Knjiga je izšla leta 1957, dve leti po pisateljičini smrti. Slovenski prevod Mete Osredkar je leta 2023 izšel pri Založbi Miš. V drugem poglavju se William sreča s svojim premožnim bratom Edwardom. Ta mu v svojem podjetju ponudi delo tajnika. Interpretacija Gregor Zorc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.

Lirični utrinek Mary Oliver: Črne kače

Ameriška pesnica Mary Oliver se je rodila leta 1935 v majhnem mestu v Ohiu, kjer je tudi odraščala. Napisala je vrsto pesniških zbirk, med njimi: Dvanajst lun (1979), Delo sanj (1986), Zakaj se zbujam zgodaj (2004), Labod (2010), Tisoč juter (2012) in Modri konji (2014). Navdih za svojo poezijo je med drugim iskala na dolgih sprehodih v naravi. Njene pesmi izražajo čudenje in očaranost nad vsemi bitji, rastlinami in živalmi, ki naravo poseljujejo, ter poudarjajo močno povezanost med vsem živim. Za svoje pesniško delo je prejela številne nagrade, mdr. Pulitzerjevo leta 1984 in leta 1992 ameriško državno nagrado za književnost. Umrla je leta 2019. Prevajalka Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, igralka Doroteja Nadrah, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.

Neposredni prenos Nevidne niti

V frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani je v okviru 40. Slovenski glasbenih dnevov in v sklopu Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2026 nastopila priznana koncertna organistka Polona Gantar. Recital z naslovom »Nevidne niti« razkriva pozabljene prehode med slovenskim orgelskim ustvarjanjem, dunajsko glasbeno tradicijo in pionirskimi radijskimi prenosi iz 30-ih let 20. stoletja. Programska zasnova sledi tem zgodovinskim potem in oživlja nevidne vezi, s katerimi so radijski valovi povezovali ljubljanska svetišča z domovi poslušalcev. V ospredju so dela dunajskih šolancev Stanka Premrla, Franca Kimovca in Matije Tomca, zaslužnih za prodor slovenske ustvarjalnosti v takratni radijski eter, ob njih pa tudi skladbe Antona Foersterja ter edina orgelska skladba Arnolda Schönberga. Program vključuje tudi ustvarjalnost njihovih sodobnikov, med njimi Roberta Fuchsa, in razkriva razpon slogov od pozne romantike do modernističnih premikov. Izbrana dela bodo v avtentičnem okolju ponovno izrisala zvočno podobo časa, ko so slovenski ustvarjalci dejavno sooblikovali evropski glasbeni prostor. Polona Gantar, izkušena solistka in poznavalka orgelskega repertoarja, je s tem oživila preplet dediščine, ki še danes povezuje slovenski prostor s širšim evropskim kulturnim krogom.

Neposredni prenos Potujemo … po Italiji, Družinski abonma SF 5

Zakaj rečemo »Bella Italia«? Kaj pomenijo kretnje z rokami, ki jih Italijani uporabljajo pri pogovoru? Je dolce vito treba še sladkati? Je pica res italijanska? Kako pripraviti špagete? Vabljeni na potovanje v zibelko klasične glasbe. Orkester Slovenske filharmonije Mitja Dragolič, dirigent Franci Krevh, Verena Rojc, povezovalca Massimiliano Miani, klarinet Urška Šemrov, sopran Barbara Potočnik, mezzosopran Aljaž Farasin, tenor Spored: Novaro, Monteverdi, Mendelssohn, Verdi, Puccini, Morricone, Rossini

Jazz Ars All Stars Big band KGBL & Štěpánka Balcarová

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanskem Jazz Klubu Kazina nastopil big band Konzervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Vodila ga je češka komponistka in trobentačica Štěpánka Balcarová. Na sporedu so bile njene avtorske skladbe.

Neposredni prenos Otvoritev 40. Slovenskih glasbenih dni: V ustvarjalnem svetu Janeza Matičiča

Letošnji festival je posvečen 100. obletnici prvega radijskega prenosa umetnostne glasbe na Slovenskem. Otvoritveni koncert festivala pa je v znamenju glasbene ustvarjalnosti skladatelja Janeza Matičiča ob 100. obletnici njegovega rojstva.

Neposredni prenos Kromatika 7: Simfoniki, Lutosławski in Sara Čano

Sedmi koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Sara Čano, violončelo Wojciech Kilar: Orawa Witold Lutosławski: Koncert za violončelo in orkester (dodatek) Hans Bottermund: Variacije na Paganinijevo temo (prir.: Janos Starker) Richard Strauss: Smrt in poveličanje op. 24

Neposredni prenos V etru pesem II: M kot Mendelssohn, M kot Montevideo

Na drugem koncertu, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, sta nastopila urugvajski kontratenorist Agustín Pennino, član londonske Kraljeve operne akademije, ter j​aponski pianist Satoshi Kubo, diplomant Konservatorija za glasbo v Parizu. Spored: FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: Na krilih pesmi, op. 34, št. 2 ( Heinrich Heine) Mesec, op. 86, št. 6 (Emanuel von Geibel) Pomladna pesem, op. 71, št. 2 (Karl Klingemann) Nova ljubezen, op. 19, št. 4 (Heinrich Heine) Fantova pesem (Joseph von Eichendorff) Ločen, op. 9, št. 6 (Johann G. Droysen) Pesem čarovnic, op. 8, št. 8 (Ludwig H. C. Hölty) Nočna pesem, op. 71, št. 6 (Joseph von Eichendorff) YASUJI KIYOSE: Mladenič morja (Haruo Sato) MARIA ESTHER ROOSEN DE REGALIA: Zdrava Marija CARMEN BARRADAS: Srečanje LUIS CLUZEAU MORTET: Pesem drobne ptice (Fernan Silva Valdes) MARITA PERDOMO: Kdo joka z luno na grobovih (Juan Zorrilla de San Martín) CELIA CORREA LUNA: Naša zastava (Blanca Sosa Mende) PAULINA SASTRE DE PONS: Moj Montevideo (Paulina Sastre de Pons)

Neposredni prenos Mozartina IV

Koncert odpira bogati zvočni svet zgodnje nemške romantike. Prvi del zaznamujeta deli skladatelja, ki je utrdil temelje nemške romantične opere. Razvil je solistično literaturo, ki je še danes osupljivo iznajdljiva in izrazna. Letos praznujemo 200. obletnico smrti Carla Marie von Webra, zato je izbira programa tudi spominski poklon njegovi trajni glasbeni zapuščini, ki ostaja živa odrska izkušnja. Ne kot zgodovinski spomin, temveč kot neposredno srečanje z glasbo. Program: C.M. von Weber: Uvertura k operi Oberon, J. 306 C. M. von Weber: Koncert za fagot in orkester v F-duru, op.75 L. van Beethoven: Simfonija št.1 v C-duru, op. 21 Aleksandar Ranisavljev - fagot, Simfonični orkester RTV Slovenija, Slaven Kulenović - dirigent

Sobotni operni večer Alban Berg: Vojček v neposrednem prenosu z Dunaja

Mračna tragedija, ki negotovo plava med svetom resničnosti in svetom podzavesti.

Neposredni prenos Simfonični orkester Akademije za glasbo, Neža Tovšak in Eva Ostanek

Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: asist. Iztok Kocen Neža Tovšak, klavir Eva Ostanek: Strmina (prva izvedba) Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-8

Neposredni prenos 5. koncert SMS Slovenske filharmonije

Peti koncert iz cikla Samih mogočnih skladb so poimenovali V iskanju odgovorov in s tem aludirali na koncertni spored, ki je povezan s trenutnim časom cerkvenega leta. Zapisali so: »Na veliki četrtek pri katoliškem bogoslužju v znak žalosti iz spomina na Kristusovo trpljenje utihnejo orgle in zvonovi. Nastopijo trije dnevi tišine, ki tokrat sovpadajo z dnevoma filharmoničnih koncertov. Mistična meditativna glasba Arva Pärta, ki se vedno znova dotika tišine, utišani in ugasli Ravelovi valčki ter Poulencova spevna upodobitev žalostne ob križu stoječe Matere naj spodbudijo k premišljevanju o trpljenju in odrešenju.« Orkestru Slovenske filharmonije se bodo pridružili še Zbor Slovenske filharmonije in Zbor Hrvaške radiotelevizije ter Sophia Burgos – portoriško-ameriška sopranistka, ki se hitro uveljavlja na mednarodnem prizorišču kot mlada umetnica izjemne inteligence, muzikalnosti in izrazite odrske prezence. Vse omenjeno pa bomo slišal pod taktirko nizozemskega dirigenta Basa Wiegersa.

Neposredni prenos Dr. Peter Stanković: Dostopnost umetnosti: kultura in razred – prenos plenarnega predavanja Kulturnega bazarja 2026

Peter Stanković, redni profesor kulturologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, podrobni raziskovalec področij filma, popularne kulture, glasbe, etničnih identitet in športa, v predavanju med drugim zastavlja vprašanje kulturne dostopnosti, konkretno pa dileme, koga umetnost danes sploh nagovarja in predvsem kdo se v njenem nagovoru sploh prepozna. Med enim in drugim namreč nastaja napetost: medtem ko je sodobna umetnost že desetletja izrazito angažirana – se tako ali drugače zavzema za različne izključene družbene skupine (od delavskega razreda mimo žensk do imigrantov in kvirovskih ljudi) –, jo konzumirajo zlasti visoko izobraženi srednji sloji. V praksi to pomeni, da umetnost kljub svojemu emancipatornemu namenu ostaja zaprta v razmeroma ozke kroge kulturne in intelektualne elite, tako da svojega deklariranega cilja ne dosega. Vprašanje je torej, kako odpraviti to kulturno nedostopnost.Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Programska asistenca: Tina Ogrin Tehnična realizacija: Urban Gruden Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija, programa Ars, april 2026

Jazz Ars All Stars Big band KGBL & Štěpánka Balcarová

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanskem Jazz Klubu Kazina nastopil big band Konzervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Vodila ga je češka komponistka in trobentačica Štěpánka Balcarová. Na sporedu so bile njene avtorske skladbe.

Jazz Ars All Stars Big band KGBL & Štěpánka Balcarová

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanskem Jazz Klubu Kazina nastopil big band Konzervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Vodila ga je češka komponistka in trobentačica Štěpánka Balcarová. Na sporedu so bile njene avtorske skladbe.

Komorni studio Violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj

Poslušate 39. koncert v Komornem studiu programa Ars Radia Slovenija. Predstavljata se izjemna slovenska glasbena umetnika: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj, ki sta kot celovita glasbenika dejavna komorno, solistično in kot člana simfoničnih orkestrov.

Jazz Ars All Stars Lenart Krečič & Peter Mihelič: Almost Blue

V Kazina jazz klubu v Ljubljani sta nov album z naslovom Almost Blue predstavila vrhunska mojstra jazza, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič.

Ars in Drama Ars in Drama – Flamenco Project

Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa.

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Jure Pukl Analog AI

Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Jure Pukl Analog AI

Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).

Ars in Drama Ars in Drama - Nina Strnad & Big Band RTV Slovenija

Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!

Sobotni operni večer Léo Delibes: Lakmé v neposrednem prenosu iz Maribora

Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.

Jazz Ars All Stars Kristijan Krajnčan Quartet - Med se iskri v temi

Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).

Neposredni prenos EBU Rojstni dan umetnosti - Rok Zalokar

Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Tako skrbno izbrano zvočno materijo prepušča spontanosti, igri in poslušanjem nepredvidljivim zvočnim kombinacijam. Letošnji prispevek Radia Slovenija je oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. V zadnjih šestih letih kot svojo osrednjo ustvarjalno platformo vzdržuje kolektiv Zhlehtet. Rezultat tega je bila kritiško priznana serija skladb in albumov, vključno z najnovejšo izdajo ploščo Pieces for Collective Change. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 je Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.

Glasovi svetov Pacifizem v tradicionalni kitajski filozofiji

Nemirni časi včasih porodijo res prelomne ideje. To vsekakor velja za zlato dobo kitajske filozofije, ki je bila obenem čas, ki so ga več stoletij določale nenehne vojne in spopadi. Morda so prav zato klasične kitajske miselne tradicije od konfucionizma do daoizma in moizma v številnih pogledih izrazito pacifistične.

Ars humana Filozofski pogled na internet – pogovor o knjigi Splet in subjekt

Kaj nam o internetu pove filozofija? Kako filozofsko razmišljati o vplivu interneta na človeka, družbo in njeno delovanje? Kaj lahko iz teh razmislekov izvemo o ideologiji, našem času in kapitalizmu? Ta in podobna vprašanja v knjigi Splet in subjekt (Analecta, 2025) pretresa filozofinja dr. Bara Kolenc. Knjiga je namreč v celoti zavezana aktualni tematiki, saj se sooča s trenutnim dogajanjem, povezanim z internetom. Kolenc v njej vzpostavi lastno ontologijo, skozi katero premišlja prepletanje digitalne virtualne in nedigitalne fizične realnosti ter se sprašuje o vlogi umetne inteligence. In poudari, da je svetovni splet nadstruktura, ki parazitira na infrastrukturi interneta. Zato internet ni nevtralen tehnološki dosežek, temveč je materializirana ideologija. Foto – vir: Wikipedija

Podobe znanja Tinkara Tinta: Meduze bi lahko bile zmagovalke oceanov v prihodnosti

Meduze pogosto povezujemo le z neprijetnimi poletnimi srečanji, v resnici pa ta pradavna bitja igrajo pomembno vlogo v delovanju našega planeta. Gostja oddaje je raziskovalka, dr. Tinkara Tinta z Morske biološke postaje Piran, ki preučuje, kako meduze vplivajo na tako imenovano biološko ogljično črpalko in zakaj so meduze izjemno prilagodljive na spremembe v okolju. Z njo se bomo podali tudi na krov dveh raziskovalnih ladij, ki sta v Atlantiku in Pacifiku vsaka na svoj način iz globoke modrine pridvignili kar nekaj novih spoznanj o morju.

Radijska igra Tone Peršak: Aprilska sonata

Igro s številnimi človeškimi dosežki in padci spletajo trije enakovredni, a generacijsko različni liki – starec z nazori iz junaških in uporniških dni, ko je človek še bil vstajnik zoper nasilje; starčeva spremljevalka in pomočnica na stare dni, izkoreninjena v svojem partnerskem statusu, in starčeva vnukinja, mlada pesnica, oprta na svojega sopotnika študenta, samozavestnega in racionalističnega pragmatika. Ekspresivna problemska drama torej iz treh generacij protagonistov lušči mišljenjska nasprotja, s tem pa duhovne svetove različnih rodov prenaša v sedanjost. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Starec – Ivo Ban Pesnica – Nataša Tič Ralijan Študent – Uroš Smolej Ona – Marijana Brecelj Ženski glas – Vesna Jevnikar Govornik – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v marcu 1998.

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 23/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Odprta knjiga na radiu Štefan Kardoš: Veter in odmev 1/26

Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026.

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 22/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 24/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Rigoletto iz Münchna

Dvorni norček poskuša zaščititi hčerko, ampak ga spletke in prekletstvo pahnejo v pogubo.

Neposredni prenos Kromatika 7: Simfoniki, Lutosławski in Sara Čano

Sedmi koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Sara Čano, violončelo Wojciech Kilar: Orawa Witold Lutosławski: Koncert za violončelo in orkester (dodatek) Hans Bottermund: Variacije na Paganinijevo temo (prir.: Janos Starker) Richard Strauss: Smrt in poveličanje op. 24