Ars aktualno 19. mednarodna razstava arhitekture v Benetkah

V Benetkah bo nocoj svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Osrednja tema, ki jo je zastavil kurator Carlo Ratti je usmerjena v raziskovanje celovitosti gradnje in nosi naslov Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno. Gre za večplasten naslov, ki dopušča mnogo raznolikosti v pristopih, obenem pa izpostavlja človeka kot ključno inteligenco gradnje. Slovenijo predstavlja delo oziroma paviljon z naslovom Mojstri gradijo, ki sta ga zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov.

Ars aktualno Nagrada skupine OHO vizualni umetnici Niki Erjavec

V Galeriji P74 v Ljubljani razglasili prejemnico osrednje nacionalne nagrade za mlade vizualne umetnike – nagrado skupine OHO za leto 2025 in odprli razstavo nominirancev. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali kustos Miha Colner, dunajska galeristka Michaela Stock, vizualni umetnik Matej Stupica ter zagrebška kustosinja in kritičarka Janka Vukmir, je soglasno izbrala štiri nominirance: Niko Erjavec, Jurija Hartmana, Lucijo Klauž in Nežko Zamar. Nagrada, ki prinaša dvomesečno umetniško rezidenco v New Yorku in samostojno predstavitev v Galeriji P74, je pristala v rokah Nike Erjavec.

Ars aktualno Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo – Evakuacija civilistov marca 1945

V dneh, ko se spominjamo konca druge svetovne vojne, je izšla knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski.

Ars aktualno O nagrajencih in drugih vrhuncih filmskega festivala Crossing Europe v Linzu

V avstrijskem Linzu se je v nedeljo zaključil že 22. filmski festival Crossing Europe, ki se posveča izključno evropskemu filmu. Na njem se je tokrat predstavljalo 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi so gledalci lahko videli tudi slovenski film Ali je bilo kaj avantgardnega? Jurija Medena in Matevža Jermana ter program slovenske eksperimentalne filmske produkcije. O nagrajencih in nekaterih drugih filmih iz tekmovalnega programa v Linzu poroča Petra Meterc.

Ars aktualno Slovenska dokumentarca, s katerima obeležujejo 80. obletnico konca druge svetovne vojne

Včeraj in danes mineva točno 80. let od konca druge svetovne vojne, ki je skupno zahtevala več kot 70 milijonov življenj. V teh dneh sta pri nas ogled dva dokumentarna filma, ki skozi osebne pripovedi in arhivsko gradivo pripovedujeta o tedanjem dogajanju. Nocoj bo v Hiši filma v Gorici predpremiera celovečernega dokumentarnega eseja Anje Medved Ne pozabi me, ki zbira osebne spomine prebivalcev in prebivalk Goriškega. Film Dva brata, dve sestri, ki so ga včeraj prikazali v Cerknici, pa podpisuje Miha Čélar; v njem spremljamo zgodbo družine Žagar z Notranjske, ki se je med vojno tako kot ves svet znašla na nasprotnih bregovih. Prispevek je pripravila Tina Poglajen.

Ars aktualno Kaj obeta 78. izdaja filmskega festivala v Cannesu?

13. maja bodo s prvencem francoske režiserke Amélie Bonnin odprli 78. izdajo filmskega festivala v Cannesu. Podelitev nagrad in zaključek dogajanja bo v soboto, 24. maja. V okviru festivala v Cannesu poteka tudi filmska tržnica. Slovenski filmski center bo na njej predstavil celovečerni igrani film Belo se pere na devetdeset scenarista in režiserja Marka Naberšnika ter avtorice Bronje Žakelj, ki je bil posnet po istoimenski knjižni uspešnici. V 28. program La Cinéf pa se je s svojim študentskim kratkim igranim filmom Ether uvrstila režiserka Vida Skerk. V filmu spremljamo par, katerega sprva idiličen odnos začne razpadati med izletom v naravo. V francosko letoviško mesto se odpravlja tudi Ingrid Kovač Brus.

Ars aktualno Ljubezen ne plačuje najemnine

V Galeriji Vžigalica v Ljubljani smo tokrat bolj kot opisom prepuščeni neposrednemu dialogu z večmedijsko postavitvijo. V Celju živeča japonska umetnica Keiko Miyazaki se z osebno zgodbo posveti izzivu, kako v sodobnem kapitalističnem svetu vzpostavljati partnerske odnose ter negovati ljubezen in družino. Saj, kot pomenljivo namigne že z naslovom razstave, Ljubezen ne plačuje najemnine.

Ars aktualno Gibanica 2025 - Najboljše sodobnoplesne predstave na enem mestu

Danes se v Ljubljani začne 12. bienale sodobne plesne umetnosti Gibanica. Festival, ki ga prireja Društvo za sodobni ples Slovenije, ponuja pregled najboljše domače sodobnoplesne produkcije zadnjih dveh let, pomeni pa tudi pomembno platformo za predstavitev slovenskih plesnih stvaritev mednarodni javnosti.

Ars aktualno Nagrada LUX filmu Valovanje

V Bruslju so razglasili dobitnika evropske filmske nagrade občinstva LUX. Nagrado, ki jo podeljujeta Evropski parlament in Evropska filmska akademija, je šla v roke ustvarjalcev latvijskega animiranega filma Valovanje. Nizkoproračunski film, ki je dobitnik tudi letošnjega oskarja za najboljši animirani film, je velik fenomen, saj je prejel že več kot 50 nagrad. Iz Bruslja poroča Aleksander Čobec.

Ars aktualno V Linzu začetek filmskega festivala Crossing Europe

V avstrijskem Linzu ob Donavi se danes že dvaindvajsetič začenja filmski festival Crossing Europe, ki bo potekal vse do nedelje, 4. aprila. Na njem se tokrat predstavlja 142 celovečernih in kratkih filmov iz 42 držav, med njimi tudi nekaj slovenskih filmskih naslovov.

Ars aktualno Nagrada IRIS za življenjsko delo Bojanu Kastelicu

Nagrade IRIS za najboljše stvaritve na področju filmske fotografije, ki jih od leta 2015 podeljuje Združenje filmskih snemalcev Slovenije, bodo nocoj sicer podelili v šestih kategorijah: za celovečerni, kratki, dokumentarni in študentski film ter za TV serijo in glasbeni spot. Nagrado Iris za življenjsko delo pa bo prejel direktor fotografije in dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, Bojan Kastelic. Magistriral je na sloviti praški filmski akademiji FAMU in je kot direktor filmske fotografije in snemalec v zadnjih štirih desetletjih sodeloval pri številnih domačih kratkih, dokumentarnih in celovečernih filmih ter televizijskih filmih in serijah. V obrazložitvi nagrade so med drugim zapisali, da je "s svojo tankočutnostjo, poetično osvetlitvijo in obvladovanjem tehnologije filmskega in televizijskega snemanja, močno zaznamoval poklic snemalca v funkciji direktorja fotografije".

Ars humana Maciej Drygas: "Vedel sem, da arhivskega filmskega gradiva ne bom zbiral zato, da bi posnel film o zgodovini vagonov in lokomotiv, temveč zato, da bi v njej poiskal človeka."

Poljski režiser in profesor na filmski šoli v Lodžu, Maciej Drygas, je za svoj zadnji film z naslovom Vlaki, ki je v celoti zasnovan iz arhivskega gradiva, na enem od najpomembnejših festivalov dokumentarnega filma, nizozemski IDFI, v jeseni prejel glavno nagrado žirije. Z režiserjem, ki je večino svojega ustvarjanja posvetil filmskim arhivom, se pogovarjamo o ozadju nastajanja filma Vlaki, pa tudi o njegovih zgodnejših filmih, in o tem, kaj je tisto, kar ga pri delu z arhivi najbolj navdihuje. Fotografija: Festival dokumentarnega filma

Pogled v znanost Nadzor iz zraka s tehnologijo prepoznavanja obrazov

Tehnologije za samodejno prepoznavanje obrazov so postale resničnost. Z njimi lahko odklenemo svoj telefon ali pa že nekaj časa tudi fizični dom, če smo si privoščili vhodna vrata s to tehnologijo. Samodejno prepoznavanje obrazov z zraka z brezpilotnimi napravami na primer, pa za zdaj še ni mogoče. Vendar je verjetno samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi te tehnologije s pomočjo umetne inteligence postale zanesljive. Ob tem pa se že zdaj odpira cela paleta vprašanj, ki so povezana z varovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. O razvoju, izzivih in tveganjih na tem področju v ponovitvi oddaje s prof. dr. Vitomirjem Štrucem in as. dr. Klemnom Grmom iz Laboratorija za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. (Oddaja je bila premierno predvajana 11. 03. 2024, vir fotografije: Gerd Altmann / Pixabay).

Pogled v znanost Pogled v znanost

V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti".

Eppur si muove - In vendar se vrti Italijanski obračun s fašistično preteklostojo

Italija ni nikoli obračunala s svojo preteklostjo. Za obdobje fašizma in vlogo italijanskih okupatorjev v drugi svetovni vojni se zdi, kot da bi ju izbrisala iz zgodovinskega spomina. Zaradi partizanskega odpora proti nacistični okupaciji in odločitve, da se po kapitulaciji fašizma postavi na stran zaveznikov, je iz poraženke nastala zmagovalka. V obdobju hladne vojne je Italija, država, ki je imela največjo Komunistično partijo v zahodni Evropi, imela vlogo odbojne blazinice med blokoma. Namesto spoprijemanja s fašizmom je povojna italijanska politika omogočala nastanek mita Italijanov kot dobrih ljudi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve, ne agresorji; mita, ki je 80 let pozneje še vedno globoko zasidran v delih italijanske družbe.

Kulturna panorama Začenja se Beneški arhitekturni bienale 2025

V Benetkah se za javnost odpira 19. arhitekturni bienale; kot je znano, sta slovenski paviljon pripravila arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov. Predstavljamo prejemnico nagrade skupine OHO 2025 za mlade vizualne umetnike – Niko Erjavec, nato pa še novo razstavo akademske slikarke Apolonije Simon z naslovom Nedokončane zgodbe – ogledate si jo lahko v Kostanjevici na Krki. 80. jubilej praznuje Radio Maribor, v Ljubljani pa se je mudil Norman Ohler, predstavljal je svojo novo knjigo LSD za mamo. Panoramo zaključujemo z vabilom v virtualno zvočno instalacijo, novi prostor umetnosti v Rafutskem parku v Novi Gorici, ter na festival Moving Balkans, ki se začenja danes. Avtorice prispevkov: Aleksandra Saška Gruden, Sanja Rejc, Suzana Vahtarić, Irena Kodrič Cizerl, Urška Savič, Simona Moličnik in Ana Lorger; glasbena oprema: Tina Ogrin; tonski mojster: Damjan Rostan; redaktorica: Tina Kozin

Naši umetniki pred mikrofonom Minilo bo 90 let od rojstva Rudija Šeliga: "Mora biti nekakšno temeljno doživetje, ki neskončno serijo doživljanja in brezmejno pisanost subjektivnega sveta osvetljuje s svojevrstno svetlobo."

Minilo bo 90 let od rojstva Rudija Šeliga, pisatelja, dramatika, publicista in politika. Bil je enkratna osebnost v slovenskem prostoru, pomemben inovator slovenske modernistične proze in angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. Takrat, leta 1988, je nastala oddaja, v kateri je obudil spomin na svoja mlada leta in doživetji, ki sta ga za vedno zaznamovali.

Likovni odmevi Mojstrsko znanje je ključna inteligenca, sporoča slovenski paviljon na 19. beneškem arhitekturnem bienalu

Stroji na slovenskih gradbiščih opravijo do največ 18 odstotkov dela, ostalo je odvisno od človeških rok, spretnosti, sta v raziskavi ugotovila arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov iz biroja KIP, avtorja slovenskega paviljona v Arzenalu na 19. mednarodni razstavi beneškega arhitekturnega bienala. V delu z naslovom Mojstri gradijo sta torej izpostavila znanje mojstrov kot ključno inteligenco procesa gradnje. Krovna tema letošnjega bienala v Benetkah je "Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno." Foto: Nik Erik Neubauer

Svet kulture Nagrada skupine OHO, opera Hamlet, knjiga Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo

Ob 80. obletnici dneva zmage in konca druge svetovne vojne se po Sloveniji odvijajo dogodki, ki letos še posebej izpostavljajo pomen miru. Izšla pa je tudi knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski. In še o nagradi skupine OHO za mlade vizualne umetnike ter zadnji operni premieri sezone Opere in baleta SNG Maribor.

Gremo v kino Dva slovenska dokumentarca obeležujeta 80. obletnico konca druge svetovne vojne, sprašujemo se tudi o tem, kaj obeta 78. izdaja Cannskega filmskega festivala

Poglabljamo se v slovenska dokumentarca (Ne pozabi me, režija Anja Medved in Dva brata dve sestri, režija Miha Čelar), ki sta posvečena spominu na dogajanje med drugo svetovno vojno in ju predvajajo v okviru praznovanja 80. obletnice konca vojne. Poročamo o festivalu Crossing Europe v Linzu in o tem, kaj obeta letošnja izdaja Filmskega festivala v Cannesu. Poleg tega razmišljamo o novem filmu Davida Cronenberga Mrtvaški prt.

Podobe znanja Borut Trpin: Nove informacije vključujemo v svoj sistem prepričanj tako, da ga čim manj spreminjamo

Kako oblikujemo in spreminjamo svoja prepričanja ter koliko smo pri tem racionalni?

Svet kulture Slovenski paviljon na 19. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah

V Benetkah bo 10. maja svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Pod vodstvom kuratorja Carla Ratti-ja bo predstavil temo Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno., že danes pa so v razstavišču Arsenale odprli slovenski paviljon. V Rafutski park v Novi Gorici je Evropska prestolnica kulture postavila virtualno zvočno instalacijo, s katero vabi vse ljubitelje umetnosti, da se potopijo v prostor čudovite narave. S koncertom okteta hornistov so sinoči odprli novi prostor umetnosti. V kulturnem centru IKULT v Celovcu bodo nocoj premierno uprizorili dvojezično gledališko predstavo Teatra Rampa z naslovom Prihodi Odhodi. Teater Rampa, ki je edino slovensko profesionalno gledališče na avstrijskem koroškem, jo je pripravil ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne.

Ženske v svetu glasbe Skladateljica in pianistka Cécile Chaminade

Francoska skladateljica in pianistka Cécile Chaminade je bila ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale. V oddaji Ženske v svetu glasbe bomo predstavili francosko skladateljico in virtuozno pianistko Cécile Chaminade. Bila je ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale. Ustvarila je več kot 400 del, med njimi več kot 200 za klavir in približno 140 samospevov na besedila francoskih pesnic in pesnikov 19. stoletja. Opus Cécile Chaminade obsega tudi skladbe za različne komorne zasedbe – predvsem za violino in klavir, za dva klavirja in za klavirski trio. V njenem opusu je tudi več orkestrskih skladb, med katerimi je najbolj znan Concertino za flavto in orkester. Poslušajte izbor njenih klavirskih skladb in liričnih samospevov, ki jih je po večini uglasbila na temo ljubezni v različnih oblikah.

Skladatelj tedna Isaac Albéniz, 1. del

Španski skladatelj Isaac Albeniz je bil pomemben predstavnik španske klavirske glasbe, marsikdo pa ga je imenovalitudi "španski Chopin". Skupaj z Enriquejem Granadosom je bil eden izmed začetnikov španskega nacionalnega sloga.

Glasbena skrinjica Umetnine, ki so navdihnile glasbo LXXXI.: Brooklynski most

Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da številni skladatelji najdejo navdih v likovnih delih in obrnjeno. Ameriškega skladatelja Michaela Daughertyja je navdihnila ena izmed velikih zgradb New Yorka, ki je pripomogla k nastanku dela za klarinet in orkester. Brooklynski most je glasbeni pogled na most iz štirih kardinalnih smeri: vzhoda, juga, zahoda in severa.

Glasbeni portret dr. Zora Konjajev - glasba, kultura, narodnoosvobodilni boj

Doktorico Zoro Konjajev, pionirko neonatologije, je celo življenje obdajala glasba. Rojena je bila v glasbeni družini Stritar; kot članica terceta, včasih tudi kvarteta sester Stritar je pred vojno pela na ljubljanskem Radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. Njeni sestri sta bili znani slovenski operni pevki Nada Vidmar in Bogdana Stritar, njen svak skladatelj France Šturm. V zadnjem pogovoru, ki je nastal 6. junija 2020 (tega bomo nocoj tudi predvajali), se je dr. Konjajeva spominjala narodnoosvobodilnega boja ter pomembnosti glasbe in kulture v njem, saj sta se v tistem obdobju še posebno razbohotili.

Obiski kraljice Obiski kraljice

O orglah, orglavcih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.

Musica noster amor Čeha, ki sta osupnila Ameriko - Moravski filharmonični orkester v Olomoucu

Moravski filharmonični orkester iz Olomouca je to koncertno sezono začel 26. septembra lani v Snemalnem studiu Reduta Moravske filharmonije v Olomoucu s koncertnim programom, poimenovanim z zvenečim in povednim naslovom Čeha, ki sta osupnila Ameriko. Program se je navezoval tudi na slavja ob lanskem Letu češke glasbe 2024. Kot solist je v redko slišanem Klavirskem koncertu v g-molu, op. 33 Antonína Dvořáka nastopil eden najbolj znanih čeških pianistov mlajše generacije Marek Kozák. Spored se je sicer začel s Koncertno uverturo v E-duru, op. 12 Karola Szymanowskega, v drugem delu pa ga je zaokrožila med 2. svetovno vojno nastala Simfonija št. 1 Bohuslava Martinůja. Dirigiral je Zsolt Hamar.

Nedeljsko operno popoldne Operna muza

Mozarta, Wagnerja, Verdija in Čajkovskega.

Evroradijski koncert Evroradijski koncert

V oddaji Evroradijski koncert predvajamo posnetke koncertov s svetovnih odrov v izvedbah izvrstnih solistov in orkestrov.

Sobotni operni večer Florian Leopold Gassmann: Opera seria iz Milana

Opera seria, ki nam nudi vpogled v operno zakulisje, je vse kaj drugega kot seriozno delo.

Sobotni koncert Anastasia Kobekina in Jean-Sélim Abdelmoula v Londonu

Predvajamo posnetke s koncerta violončelistke Anastasie Kobekine in pianista Jeana - Sélima Abdelmoule, ki sta 27. januarja letos nastopila v londonski dvorani Wigmore v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov The Lunchtime Concerts. Glasbenika sta izvedla Tri skladbe za violončelo in klavir Nadie Boulanger, Pravljico Leoša Janáčka, transkripcijo samospeva Les berceaux (Zibeli), op. 23/1 Gabriela Fauréja in za konec še transkripcijo Fauréjeve Violinske sonate št. 1 v A-duru, op. 13.

Oddaljeni zvočni svetovi Diablos, Venezuela

Karibska obala v Venezueli je nekaj posebnega, še zlasti njen osrednji del, ki je od zaledja ločen z ne ravno visokimi, vendar pa strmimi gorami. Zato je ta del po prihodu evropskih zavojevalcev hitro postal pribežališče pobeglih sužnjev, pa tudi zakladnica različnih kultur, ki so se tam združevale, mešale in preoblikovale. Nastale pa so tudi skupine, ki so ohranjale značilnosti nekaterih kultur, še posebno afriških. Diablos je tako v osrednjem delu venezuelske karibske obale ime za eno izmed skupin, ki z ritmi, pesmijo in plesom poudarjajo svoje uporništvo in izvor, pa tudi spomin na afriško domovino, iz katere so pripeljali njihove prednike kot sužnje, skrite pa so v okviru krščanskih praznovanj, posvečenih predvsem Janezu Krstniku.

Samo muzika Euroradio Big Band – ob 60-letnici

Vsakoletno druženje članov iz različnih evropskih radijskih postaj traja že 60. leto. Tudi naša radijska postaja aktivno sodeluje že vrsto let. Tako je leta 1997 orkester vodil Jože Privšek, dvanajst let pozneje pa Tadej Tomšič. Letos ob častitljivi obletnici bo orkester spet gostila Ljubljana. Dirigiral mu bo Matjaž Mikuletič, med solisti bosta tudi naša pevka Juliette Anžlovar in basist Jošt Lampret.

Jazz Ars Saksofonistka Kathy Stobart

Letos mineva sto let od rojstva angleške solistke na tenor in bariton saksofonu, klarinetu ter flavti Kathy Stobart. Spoštovana umetnica je vplivala na cel rod predvsem jazzovskih glasbenic.

Tretje uho Billy Valentine And The Universal Truth

Billy Valentine je pravi veteran, legenda jazza, predvsem pa bluesa in Rhytm&Bluesa. Glasbo na plošči težko uvrstimo v kakšen predalček. Je kolaž poezije, glasbe, improvizacije, jazza, bluesa, soula, rocka.

Jazzovska jutranjica Matjaž Mikuletič, Joliette Anžlovar & Jošt Lampret - intervju

Evroradijski jazzovski orkester praznuje 60 let! Letos ga gostimo v Sloveniji. En teden vaj na Radiu Slovenija se bo zaključil s koncertom v okviru cikla Jazz Ars All Stars, ki bo v ljubljanski Cukrarni v ponedeljek, 12. maja. V orkestru letos sodelujejo kar trije slovenski glasbeniki - kontrabasist Jošt Lampret, pevka Joliette Anžlovar in dirigent Matjaž Mikuletič, ki je tudi napisal vse skladbe. Z gosti se je pogovarjal Hugo Šekoranja.

Jazz session Euroradio Jazz Orchestra 2023 - Litva

Koncert ob šestdesetletnici Evroradijskega jazzovskega orkestra letos gostimo v Sloveniji. Glasbeniki iz petnajstih evropskih držav bodo v ponedeljek, 12. maja nastopili v Cukrarni v Ljubljani. Orkester bo vodil Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor glasbe. V nocojšnjem Jazz Sessionu bomo slišali posnetek koncerta iz leta 2023, ko je Euroradio Jazz Orchestra nastopil v Litvi.

Orkestralni jazz Euroradio Big Band 1997 - Ljubljana

Velikan slovenskega jazza Jože Privšek je leta 1997 vodil Evroradijski jazzovski orkester, ki se je takrat imenoval Big Band. Na koncertu v ljubljanskih Križankah sta sodelovala tudi naša jazzista, saksofonist Tadej Tomšič in kitarist Primož Grašič.

Jazz avenija Tolkalec Zakir Hussain – in memoriam

Zakir Hussain se je za vedno poslovil 15. decembra lani, star 73 let. oddajo Jazz avenija namenjamo njegovi glasbi. Indijski predsednik vlade Narendra Modi je zapisal, da je bil Hussain resnični genij, ki je odločilno spremenil svet indijske klasične glasbe, John McLaughlin pa je zapisal, da v njegovih rokah ritem postane čaroben.

Samo muzika Big Band RTV Slovenija - 80 let

Prva oddaja ob 80 letnici Big Banda RTV Slovenija prinaša jazzovski izsek iz njihovega bogatega opusa.

Jazz Ars Pihalec James Moody – ob stoletnici rojstva

V oddaji se bomo spomnili saksofonista Jamesa Moodyja, ki se je rodil pred stotimi leti. James Moody je posnel petdeset samostojnih plošč, zaigral je še na več ploščah glasbenikov, kot so Dizzy Gillespie, Quincy Jones, Lionel Hampton, Oscar Peterson, Manhattan Transfer in drugi. Njegova zadnja plošča 4B je izšla leta 2010.

Jazz session Mednarodni dan jazza - Jazzanova

30.april je Unesco leta 2011 razglasil za Mednarodni dan jazza. S tem je želel promovirati glasbeni žanr, ki krepi sodelovanje med ljudmi in vzbuja pozitivna čustva. Ob tej priložnosti ponujamo v poslušanje koncert, ki smo ga skozi mrežo EBU dobili od naših čeških kolegov. Posnet je bil lansko leto, v okviru praznovanja Mednarodnega dneva jazza.

Orkestralni jazz Concert Jazz Orchestra Vienna: Concerto for Guitar and Jazz Orchestra

Ed Partyka je ameriški pozavnist in komponist, ki že vrsto let živi in dela v Evropi. Njegov koncert za kitaro in jazzovski orkester je kot solist posnel sloviti avstrijski kitarist Wolfgang Muthspiel.

Kratka radijska igra Kristijan Muck: Poročnik in kurat

V zaledju soške fronte teče kratek, a intenziven dialog med starejšim kuratom in mlajšim poročnikom. Njun pogovor odpira in zgošča številna teološka in eksistencialna vprašanja o Bogu, veri, odgovornosti, krivdi in odpuščanju. Obe glavni osebi pa sta ne glede na svoje intimne poglede na svet vpeti v vojaško hierarhijo in morata delovati v vojnih razmerah – to pa v njiju povzroča dvom in zato silno težo nadaljnjih odločitev. Radijsko igro uvrščamo na program ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiser: Zvone Šedlbauer Prirejevalec: Kristijan Muck Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Poročnik – Rok Vihar Kurat – Marko Okorn Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija septembra 2010.

Radijska igra Gie Laenen: Tja in nazaj

Na potovanju tja mladi oče odpelje sina v mesto, da bi ga skril v katoliški internat za dečke, dokler se vojna ne bi končala, na potovanju nazaj pa odrasli sin pelje svojega postaranega očeta iz doma za ostarele nazaj domov. Preteklost in sedanjost v prepletenih zgodbah postaneta skupni tok, v katerem vojne zgodbe odražajo upanje in razočaranje obenem. Radijsko igro na program uvrščamo ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiserka: Irena Glonar Prevajalec: Jure Potokar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Otrok – Martin Petrovčič Oče – Pavle Ravnohrib Odrasli sin – Dare Valič Stari oče – Aleksander Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1992

Radijska igra Jaša Jenull: Nočna tarifa

V avtomobil mladega taksista vstopajo različni ljudje, ki imajo eno skupno točko – vsi bi bili radi nekje drugje. Ob prigodah in izpovedih strank pa si naposled tudi sam voznik postavi vprašanje o svojem obstojui in željah. Radijska igra poslušalca ob pomoči domiselne kombinacije glasbe, abstraktnih šumov in realnih zvokov popelje po nočnih ljubljanskih ulicah. Režiser, montažer in glasbeni oblikovalec: Jaša Jenull Dramaturg: Marko Bratuš Tonski mojster: Staš Janež Mentor: Aleš Jan Mrliški oglednik – Rok Matek Samo Lukaš – Akira Hasegawa Starec in Pojoči neznanec – Jaka Lah Študentka ekonomije – Ajda Toman Stari paranoik – Aleksander Tolmaier Mobilni najstnik – Marko Plantan Prvi mladenič – Matevž Biber Drugi mladenič – Jaša Jenull Tajni agent – Gregor Gruden Razgreti bonvivant – Marko Bratuš Samec – Gašper Jarni Starejša dama – Barbara Kukovec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2003.

Radijska igra Slobodan Šnajder: Nočni program

4. maja 1980 v neki tovarni ponoči stražarita pripadnika civilne zaščite: poklicni čuvaj in pravnik. Njuni dialogi, ki jih sproži Titova smrt, iz občutenih meditacij prerastejo v učinkovite in globoko pretresljive ekspresije o smrti kot najusodnejši postaji v človekovem življenju, hkrati pa osvetlijo njuno različno doživljanje življenja, njegovega smisla in nesmisla. Maks – Aleš Valič Franjo – Brane Grubar Glasova – Marko Okorn in Srečo Špik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1985

Kratka radijska igra Andrej Blatnik: Sem bila?

Avtor, mojster jedrnatih psiholoških zarisov, nam v radijski miniaturi naslika bežne tokove misli mladega dekleta po prvi ljubezenski izkušnji. Režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Aleks Pirkmajer Avtor izvirne glasbe: Saša Lušić Ona – Jana Zupančič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2011

Kratka radijska igra Slavko Grum: Upornik

Psihoanalitično zasnovana in slogovno ubrana podoba zapitega slikarja, ki za svojo nemoč dolži Boga, odstira tipične Grumove like, ki jim je življenje izmaličilo duševnost. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženski glas – Barbara Žefran Uradnik – Franc Markovčič Slikar – Karel Brišnik Natakar – Matija Stipanič Študent – Klemen Mauhler Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2006

Radijska igra Irena Glonar: Vsega imam dovolj

Ob mednarodnem prazniku dela zaporedje realističnih zvočnih slik odkriva realen in zelo aktualen socialni problem protagonista, mladega arheologa, ki ne more dobiti dela, primernega svoji izobrazbi. Zato je mladenič obsojen na zasilno rešitev: na priložnostna dela in nezanesljiv zaslužek. Nenehna negotovost pa ga spravlja v vse večjo stisko, saj je nemočen pred dejstvom, da je uresničitev njegovih načrtov in pričakovanj odvisna predvsem od družbenih razmer, ki pa narekujejo samo tekmo in boj za čim več dobrin. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Luka – Gregor Gruden Maja – Maša Derganc Veselko Mama – Ljerka Belak Oče – Ivo Ban Gregor – Taj Zavodnik Brane – Jan Bučar Urša – Ajda Toman Peter – Jaka Lah Ženska – Lenča Ferenčak Natakar – Zvone Hribar Ženski glas – Sabina Kogovšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2008

Radijska igra Tjaša Mislej – Prva beseda je mama – 4 – Ksenija

Igra je nastala po četrti zgodbi petdelnega omnibusa s skupnim naslovom Prva beseda je mama. Besedilo je bilo leta 2024 nominirano za nagrado Slavka Gruma in z različnih zornih kotov obravnava teme materinstva, družine, starševstva in družinskih odnosov. Tjaša Mislej jih predstavlja v sodobnem slogu, v katerem ni prostora za nič drugega kot za golo stvarnost – pojavnost vsakdana, torej. V Uredništvu igranega programu nastaja celotna serija posameznih zgodb, nocojšnja pa je na letošnjem Tednu slovenske drame nastala kot obogatena bralna uprizoritev pred občinstvom. Ksenija obravnava vprašanja najstniške nosečnosti, prenašanja travm, projekcij lastnih ambicij in posledic pretirano visokih pričakovanj do lastnih otrok. Režija: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Tehnični asistent: Miha Oblak Ksenija – Vesna Jevnikar Igor – Branko Završan Tina – Tina Resman Lasan Produkcija Uredništva igranega programa in Tedna slovenske drame Posneto v Prešernovem gledališču Kranj aprila 2025.

Radijska igra Brina Jenček: grem greš greva

Štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar se spopadata z akutnimi težavami mlade generacije, kot so stanovanjska problematika, omejene zaposlitvene možnosti, pa tudi zapleti, povezani s statusom priseljenca v naši državi. Diktat kapitalizma in okolja potuhnjeno, a vedno odločneje vpliva na njun intimni odnos, tako da se začne krhati tudi pod težo različnih pričakovanj in hrepenenja po drugačnem – ali pa enakem – vsakdanjiku. Živo izvedbo radijske igre smo v sodelovanju s Prešernovim gledališčem Kranj pripravili v sklopu dodatnega programa 55. Tedna slovenske drame. Režiserka: Saška Rakef Dramaturginja: Kaja Novosel Tonska mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izvajalka glasbe v živo – DJ: Teja Gorenc Fonetičarka: Mateja Juričan Svetovalka za makedonski jezik: Dea Beatovikj Neža – Mina Švajger Dimitar – Matevž Sluga Uredništvo igranega programa in Prešernovo gledališče Kranj. Posneto v stolpu Škrlovec v Kranju marca 2025.

Kratka radijska igra Andrej Blatnik: Pravzaprav

Igra s kratkimi stavki izriše čustveno stanje mladega zakonskega para. Ta se namreč zavé svoje odtujenosti in poskuša najti rešilno skupno točko. Impresija je zavzeta kritična podoba sodobnega urbanega življenja. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Asistentka režije: Helena Mugerle Nastopata – Nataša Barbara Gračner in Željko Hrs Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2011.

Kratka radijska igra Friedrich Dürrenmatt: Predor

Groteskna igra, ekspresivna radiofonska metafora, v kateri je človekova življenjska pot naslikana kot vožnja z vlakom skozi predor. Prevajalec: Darko Dolinar Režiserka in avtorica radijske priredbe: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralci: Študent – Uroš Smolej Šahist – Vojko Zidar Sprevodnik – Pavle Ravnohrib Vlakovodja – Aleš Valič. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1998.

Sledi večnosti Matic Vidic o luči, ki je osmislila njegovo življenje

Matic Vidic je mož in oče, po izobrazbi profesor filozofije in univerzitetni diplomirani teolog. Ta študij je izbral, ker je že kot mladostnik doživljal težke življenjske preizkušnje. Matic je tudi specializant logoterapije in stalni diakon novomeške škofije. Z njim smo se pogovarjali o njegovi novi knjigi Smernik za smisel. Kako verovati, iskati duhovno globino, zdržati v ranljivosti in najti pogum? Kako ohranjati smisel v svetu, ki ga pogosto zaznamujeta hitrost in praznina?

Bogoslužje Prenos maše iz Vipave

Na četrto velikonočno nedeljo, nedeljo Dobrega pastirja, iz cerkve svetega Štefana v Vipavi neposredno prenašamo sveto mašo. Daroval jo bo župnik dr. Gabriel Kavčič, pevski zbor bo vodila Zvonka Starc, na orgle bo igrala Katja Poljšak.

Musica sacra Velikonočna glasba Giovannija Pierluigija da Palestrine

Letos mineva 500 let od skladateljevega rojstva. Medtem ko so bila dela njegovih sodobnikov, kot so Josquin des Pres Orlando di Lasso, Tomás Luis de Victoria in Thomas Tallis, za nekaj časa pozabljena, so Palestrinova ostala živa do današnjih dni. Njegove kompozicije pa so brezčasne tudi zaradi sakralne vsebine, saj se vseskozi izvajajo tudi pri liturgiji. Namenil jih je za vsa obdobja cerkvenega leta, tudi za velikonočni čas.

Sedmi dan Začetek poti papeža Leona XIV.

Ob izvolitvi novega papeža Leona XIV. se porajajo številna vprašanja. Je sicer dokaj znan znotraj Katoliške cerkve, a marsikdo se sprašuje, kakšen bo njegov pontifikat. V kolikšni meri bo sledil papežu Frančišku? V oddaji, pripravila sta jo Jasmina Bauman in Tomaž Gerden, smo za prve vtise ob njegovi izvolitvi vprašali mariborskega nadškofa in metropolita mag. Alojza Cvikla, celjskega škofa dr. Maksimiljana Matjaža in župnijskega upravitelja Župnije Sv. Peter pri Mariboru, Malečnik in predstojnika Katedre za cerkveno pravo na Teološki fakulteti dr. Sebastijana Valentana.

Sledi večnosti Novi papež Leon XIV.

Katoliška cerkev je dobila novega voditelja. Kardinali volilci so že po dnevu in pol izbrali 69-letnega ameriškega kardinala Roberta Francisa Prevosta za novega papeža. Izbral si je ime Leon in je štirinajsti po vrsti s tem imenom. Novi papež ni neznanka, res pa tudi, da ni spadal med glavne favorite. O novem prvem možu Katoliške cerkve se je Tomaž Gerden pogovarjal s škofom pomočnikom v ljubljanski nadškofiji dr. Antonom Jamnikom.

Sledi večnosti Marijanske pobožnosti v maju

Mesec maj je v Katoliški cerkvi posvečen Mariji. Njej so posvečene številne pobožnosti, med najbolj znanimi so šmarnice. V oddaji ponavljamo pogovor s teologom in zgodovinarjem, profesorjem na Teološki fakulteti dr. Bogdanom Kolarjem.

Bogoslužje Prenos maše z Brezij

Na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz Marijinega narodnega svetišča Marija pomagaj na Brezjah. Mašuje frančiškan dr. Robert Bahčič. Prenos svete maše iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča Marija pomagaj na Brezjah. Poje zbor bazilike Marije Pomagaj, na orgle igra Marjeta Anderle.

Musica sacra S cvetlicami te venčamo

Maj je v katoliški cerkvi mesec, posvečen Materi Božji. Rože, ki jo simbolizirajo ali celo poosebljajo, so šmarnice; po teh skritih, snežno belih in dišečih rožicah je poimenovana tudi ljudska pobožnost, ki je na Slovenskem še vedno živa, odvija pa se v cerkvah, ob vaških kapelicah in drugih znamenjih. Ljudje se tam dan za dnem zbirajo ob poslušanju šmarničnega branja, molitvi, prepevanju litanij in ljudskih pesmi. V čast majniški Mariji pa je nastalo tudi lepo število zborovskih pesmi, ki se jih sliši pri liturgiji, včasih pa tudi na koncertih z duhovno glasbo.

Sedmi dan Nemški teolog in pastor Dietrich Bonhoeffer

V aprilu je bila obletnica smrti Dietricha Bonhoefferja, nemškega teologa in pastorja. Rodil se je v ugledni meščanski družini, starši so pripadali luteranski Cerkvi. Kdo je bil ta mož, ki ga je hoja za Kristusom, kakor jo je sam razumel, pred osemdesetimi leti pripeljala na vislice zaradi zarote proti Hitlerju? Naš gost je bil pater Jože Pucelj.

Sledi večnosti Zgodba Ecclesie je zgodba skupnosti

Svetopisemska družba Slovenije pomaga organizirati dve vrsti malih občestev z božjo besedo, programa Zdravilna beseda in Ecclesia. Po čem se malo občestvo razlikuje od drugih skupin, v katerih prebirajo Sveto pismo? V oddaji sodelujejo: Melita Bevc, Marko Ipavec, Bena Briški, Matjaž Črnivec, sestra Metka Kos, Eva Strajnar in Rok Pisk. Taka občestva pod pokroviteljstvom Svetopisemske družbe Slovenije delujejo že nekaj let, povezujejo pa ljudi različnih starosti, ozadij in veroizpovedi.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Stari trg- Slovenj Gradec

Na drugo velikonočno nedeljo ali belo nedeljo in tudi nedeljo božjega usmiljenja neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Stari trg - Slovenj Gradec. Ob sodelovanju tamkajšnjih vernic in vernikov mašo daruje župnik Damjan Mlinarič.

Lirični utrinek Wang Wei: Pri večerji z menihi z gore Fufu

Kitajski pesnik Wang Wei iz osmega stoletja je bil eden najbolj znanih umetnikov iz obdobja dinastije Tang. Ta vplivni avtor je bil takrat splošno znan kot humanistično izobražen ustvarjalec, ki se je posvečal glasbi, slikarstvu in poeziji. Ohranilo se je približno 400 njegovih pesmi. Wang Wei je navdih zajemal iz lokalne pokrajine in preprostega vsakdanjega življenja, precejšen vpliv na njegovo pisanje pa je imel tudi budizem čan, ki se je na Kitajskem razvil v interakciji z daoizmom. To se pri njem pokaže tudi v tej pesmi, ki jo objavljamo v prevodu Maje Lavrač in interpretaciji dramskega igralca Željka Hrsa.

Literarni nokturno Hans Magnus Enzensberger: Ode in svarila

Nemški pesnik Hans Magnus Enzensberger (1929–2022), ki je za svoje pesniško in esejistično delo prejel številne nagrade, še danes velja za kritičnega glasnika svojega časa. Njegovo poezijo zaznamujejo intimni občutki, odsevi človekovih tragičnih izkušenj, pa tudi posameznikov spopad z družbenimi razmerami. Nekatere pesmi vsebujejo tudi sarkastičen ton. Na primer pesem Middle Class Blues, Bluz srednjega razreda, ki prikazuje tipične primere iz življenja srednjega razreda in v kateri se večkrat ponovi stavek "ne moremo se pritoževati". Objavljamo to in še nekatere druge pesmi. Prevajalec je Niko Grafenauer, interpretka Luna Ornik, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2010.

Literarni portret Rudi Šeligo (1935-2004)

Minilo je 90 let od rojstva Rudija Šeliga, pisatelja, dramatika, publicista in politika. Bil je enkratna osebnost v slovenskem prostoru, pomemben inovator slovenske modernistične proze in angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. V oddaji boste slišali kratka povzetka iz njegovih javnih nastopov in odlomke njegovih besedil z naslovom Ali svet potrebuje pisatelja?, romana Triptih Agate Schwarzkobler, drame Ana in novele Uslišani spomin. Avtor oddaje je Marjan Kovačevič Beltram, bralka Barbara Zupan, interpreti Romana Šalehar, Zvone Hribar in Matej Puc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojstri Matjaž Miklič, Nejc Zupančič, Sonja Strenar, režirala je Ana Krauthaker. Posneto leta 2017. Redakcija: Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).

Spomini, pisma in potopisi Danilo Lokar: Zvonovi pritrkujejo mir, konec vojne (Dnevnik april, maj 1945)

Pisatelj in zdravnik Danilo Lokar se je rodil leta 1892 v Ajdovščini. Gimnazijo je obiskoval v Gorici, v dijaških letih na realki se je v njem zbudilo veselje za literarno ustvarjanje. Na Dunaju je končal študij medicine. Kot zdravnik je služboval v več krajih, od leta 1925 v Ajdovščini. Med drugo svetovno vojno je bil pregnan v italijansko Medejo. Po kapitulaciji Italije sta z ženo Jelko odšla v partizane, dalj časa sta bivala v Rupi pod Trebušo, pozneje pa na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. V oddaji Spomini, pisma in potopisi objavljamo dnevniške zapiske Danila Lokarja iz zadnjih aprilskih in prvih majskih dni leta 1945. Veselju ob koncu vojne se pridružujeta tudi nelagodje in razočaranje: Danilo Lokar se je med partizanskimi tovariši hitro znašel na robu; ni bil član partije, ni pripadal hierarhiji. Drugega septembra 1944 je zapisal: "Midva sva šla z naivno mesijansko vero – askezo? – v partizane, pa sva tu našla čisto nekaj drugega." Po vojni je Danilo Lokar še nekaj časa delal kot zdravnik, vendar se je kmalu upokojil in se popolnoma posvetil pisanju. Pisal je predvsem dolge novele, pogosto avtobiografsko obarvane. Pisateljsko sta Lokarja določala psihološki realizem in ekspresionizem. Za zbirko novel Sodni dan na vasi je leta 1959 prejel Prešernovo nagrado. Umrl je leta 1989. Interpretira Matej Puc, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.

Humoreska tega tedna Siegfried Lenz: Dve mazurki

Ustvarjalni opus Siegfrieda Lenza (1926–2014), enega najopaznejših povojnih nemških avtorjev, obsega romane, kratke zgodbe, eseje, pa tudi radijske igre in drame. Nekatera njegova dela odlikuje humor, to velja tudi za njegove mazovijske zgodbe. V njih Lenz opisuje ljudi iz svoje ožje domovine Mazovije, ki leži na jugu Vzhodne Prusije in je, kot je zapisal, "zgodovini za hrbtom". Prav ta odmaknjenost je zaznamovala tamkajšnje ljudi, ki jih pisatelj slika z veliko dobrodušnosti in humorja. V okviru cikla nemškega humorja se zabavamo z dvema njegovima mazurkama. Prevajalka je Stana Vinšek, interpret Slavko Cerjak, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje pa Vida Curk in Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2005.

Literarni nokturno Vanja Pegan: Sekstant

Vanjo Pegana poznamo po njegovih romanih Čoln (iz l. 2005), Pisatelj in Adam in pilot (izšla sta l. 2006), Potovanje na začetek poti (iz l. 2009) ter Svetilnik (izdan l. 2015) in kratkih zgodbah (Kopanje mornarjev v topli vodi (iz l. 2002), Nebo davnega poletja (izšlo l. 2007) in Štiri morske milje (izdane l. 2012). Vse bolj pa tudi po njegovi poeziji; v zadnjem času je izdal nekaj zbirk haikujev, z daljšimi pesmimi pa se je predstavil tudi že na naših radijskih valovih. Leta 2023 je izšla zbirka njegovih daljših pesmi Pobočja. Prav zdaj pripravlja novo, tridelno zbirko pesmi z naslovom Sekstant. Nekaj smo jih izbrali za nocojšnji Literarni nokturno. V njih gre, kot pravi sam, "za nekakšno notranjo inventuro": pesmi so polne drobnih vsakdanjih vtisov in vzgibov, ki slikajo avtorjevo pestro notranjo pokrajino, hkrati pa zastavljajo temeljna bivanjska vprašanja. Interpret je Branko Jordan, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.

Izbrana proza Jenny Erpenbeck: Kairos

Nemška pisateljica in operna režiserka Jenny Erpenbeck se je rodila leta 1967 v Vzhodnem Berlinu. Ob porušitvi Berlinskega zidu je bila stara 22 let. Država, v kateri je odrasla, je izginila, konec hladne vojne je prinesel svobodo. "Svobode pa nismo dobili zastonj," je nekoč dejala pisateljica, "imela je svojo ceno in ta je bila vse moje dotedanje življenje." Vzhodni Berlin v poznih osemdesetih in na začetku devetdesetih je tudi prizorišče romana Kairos, poimenovanega po bogu srečnega trenutka. V njem se po naključnem srečanju v avtobusu odvija burna ljubezenska zgodba med študentko Katharino in precej starejšim in poročenim pisateljem Hansom. Sprva utopičen, srečen odnos se po Katharinini bežni zvezi z gledališkim kolegom sprevrže v grenak obračun, v katerem prizadeti in ljubosumni Hans postane pravični mučitelj. Katharini izroča kasete s svojimi obtožbami, ona mora nanje sistematično odgovarjati. Vzporedno z odnosom ljubezenskega para razpada tudi politični skelet Vzhodne Nemčije. Te pisateljica ne prikaže le kot životarjenje v paranoji, temveč kot možnost alternative v času, v katerem je to, česar ni uspelo marksizmu, storila kokakola. V času nacizma, piše, je nešteto pisateljev od Bertolta Brechta do Thomasa Manna zapustilo domovino, zdaj se dogaja nasprotno: domovina zapušča te, ki so v njej, in se ne morejo premakniti. Jenny Erpenbeck je za roman Kairos leta 2022 prejela nagrado Uweja Johnsona, leta 2024 pa tudi ugledno mednarodno nagrado booker. V slovenskem prevodu sta na voljo njena romana Ob koncu dni in Srečišče. Prevajalka Ana Grmek, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstra Sonja Strenar, Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redaktorica Staša Grahek.

Lirični utrinek Marina Cvetajeva: Čas duše

Pesništvo Marine Cvetajeve je strastna izpoved nemirne in uporne narave. Njen pesniški svet je izjemno bogat. Teme in motive zajema iz svojega lastnega življenja, iz antične mitologije in ruske folklore. Pesem Čas duše je prevedel Tone Pavček, interpretira jo dramska igralka Barbara Žefran.

Literarni nokturno Izidor Cankar: Londonski dnevnik 1944-45

Ob dnevu Evrope in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Izbrali smo dnevniške zapiske Izidorja Cankarja iz leta 1944. Za njegov dnevnik, ki ga je pisal v Londonu, je javnost izvedela šele nekaj let pred njegovo smrtjo, leta 1958. Najbrž pa so o dnevniku nekaj vedeli v Londonu, kar lahko sklepamo iz zanimanja, ki je vladalo za odkup tega dragocenega dokumenta druge svetovne vojne. Dnevnik obsega nekaj čez 120 strani, Izidor Cankar pa ga je pisal od 29. julija 1944 do 14. februarja 1945, od prihoda iz Ottawe v London, kamor je prišel kot novoimenovani minister za prosveto, pošto in telegraf v kraljevi vladi Ivana Šubašiča. Končal ga je po sedmih mesecih vznemirljivega vojnega dogajanja, ko je iz Londona odpotoval v Beograd. Po letu dni je pripisal še nekaj malega, 14. in 23. februarja 1946 v Atenah, ko je bil tam kot poslanik in opolnomočeni minister Jugoslavije v Grčiji. Ves medvojni čas se je bojeval za pravično rešitev slovenskih meja, za vprašanje Trsta, slovenskega Primorja in Koroške. To je razvidno tudi iz izbranih dnevniških zapiskov od 21. oktobra do 17. novembra 1944. V njih Izidor Cankar z mojstrsko roko pisatelja in kronista označi razmere med vodilnimi silami v vojni in njihovimi predstavniki. Interpret Saša Tabaković, režiser Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 6/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Lirični utrinek Bertolt Brecht: Pesem miru

Ob svetovnem dnevu Evrope in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Menda samo nekaj dni po drugi svetovni vojni nikjer na svetu ni divjala vojna; in vendar smo vedno znova začudeni, da mir nikakor ni nekaj samoumevnega, ampak stanje, za katero si moramo ves čas prizadevati in ohranjati kot temeljno vrednoto. Preseneča tudi majhno število glasov v trenutnih razmerah v svetu, ki kličejo po miru. Nekoč je bil eden izmed njih Bertolt Brecht s Pesmijo miru. Interpret Pavle Ravnohrib, prevod Ervin Fritz. Posneto leta 2016.

Neposredni prenos Jazz Ars All Stars - Evroradijski jazzovski orkester 2025

Vse od leta 1965 jazzovski producenti Evropske zveze radijskih postaj (EBU) vsako leto sestavijo big band, v katerem igrajo najboljši mladi glasbeniki iz različnih evropskih držav. Vsakič z drugimi glasbeniki, dirigentom in programom, vsakič v drugi državi. Ob visokem jubileju, 60-letnici, bo svečani dogodek gostila Slovenija in z njo Program Ars. 19 glasbenikov iz 15 evropskih držav bodo pod vodstvom dirigenta in avtorja vseh skladb Matjaža Mikuletiča nastopili v Ljubljani (Cukrarna) in naslednji dan še v Zagrebu (klub Kontesa). Slovenske barve bosta zastopala še basist Jošt Lampret in pevka Joliette Anžlovar.

Neposredni prenos V etru pesem 3: Pesnikova ljubezen

Dobrodošli pri spremljanju odloženega prenosa tretjega koncerta cikla V etru pesem, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana. V Viteški dvorani ljubljanskih Križank sta 6. aprila 2025 nastopila priznana hrvaška umetnika, basbaritonist Krešimir Stražanac in pianist Krešimir Starčević. Izvedla sta najbolj znani ciklus samospevov Roberta Schumanna Pesnikova ljubezen, v drugem delu pa je bil na sporedu izbor samospevov, ki jih je napisal hrvaški skladatelj Blagoje Bersa.

Neposredni prenos SOS 3 - Odrešujoče

Orkester Slovenske filharmonije Solist: Thomas Jesatko, basbariton Recitatorja: Boris Ostan in Maks Dakskobler Program: Bernd Alois Zimmermann, Ich wandte mich und sah an alles Unrecht, das geschah unter der Sonne (Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem ) – ekleziastično dejanje Olivier Messiaen, Et exspecto resurrectionem mortuorum (In čakam na vstajenje mrtvih) »Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem: Glej, solze zatiranih in nimajo tolažnika, nasilje prihaja iz roke njihovih zatiralcev in nimajo tolažnika. Tedaj sem blagroval mrtve, ki so že davno umrli, bolj kakor žive, ki še živijo: bolj kakor oboje pa blagrujem tistega, ki ga še ni, ki ni videl hudega dogajanja, ki se godi pod soncem.« (Prd 4,1-3) In pričakujem vstajenje mrtvih.

Neposredni prenos Simfoniki, dirigent Ivan Hut in pianist Ivan Krpan

Šesti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Ivan Krpan (klavir) dirigent: Ivan Hut Matic Romih: The Card Players za komorni godalni orkester Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 1 v C-duru op. 15 (dodatek) Frédéric Chopin: Preludij op.28 št.15 Sergej Rahmaninov: Simfonija št. 2 v e-molu op. 27

Neposredni prenos Simfoniki na odprtju SGD z Ostercem in Lazarjem

Otvoritev 39. Slovenskih glasbenih dnevov Simfonični orkester RTV Slovenija Milko Lazar (elektronski instrumenti s tipkami) Luka Juhart (harmonika) dirigent: Uroš Lajovic Slavko Osterc: Maska rdeče smrti, baletna pantomima Milko Lazar: Ballet Imaginaire za harmoniko, lazaronator in orkester Milko Lazar: Moški z nožem, koncertna različica

Neposredni prenos Mistično

Zbor Slovenske filharmonije bo svoj peti koncert za Pretežno vokalni cikel izvedel pod vodilom Mistično. Z dirigentom Stephenom Laytonom bo postavil glasbeni okvir iz šestih skladb Arva Pärta, čigar glasba ima za marsikoga skrivnosten pomen. V okvirju bo zvenelo novo delo z naslovom Stvarjenje Damijana Močnika na poezijo Braneta Senegačnika za mešani zbor in violončelo. Sredi zvočne podobe bomo slišali še Suito št. 1 v G-duru, Bachova dela 1007. Na violončelo bo igral Gal Faganel. In kaj je mistično? Dirigent Stephen Layton tokrat prisega na število 6: šest skladb Arva Pärta, šest stavkov Bachove Suite za violončelo št. 1 in šest dni stvarjenja, kajti sedmi dan je Bog počival.

Neposredni prenos Dolgo pričakovano - 5. koncert FKK Slovenske filharmonije

Koncertni spored se bo začel z novim slovenskim delom, Radostno uverturo Črta Sojarja Voglarja, sledili pa bosta dve deli Johannesa Brahmsa: skladateljev Prvi klavirski koncert in Prva simfonija. Orkester Slovenske filharmonije bo nastopil pod taktirko svojega glavnega dirigenta Kahija Solomnišvilija, kot solist v Brahmsovem klavirskem koncertu pa bo igral japonski pianist Tomoki Sakata. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, »… se je Brahmsov prvi poizkus pisanja simfonije pri skladateljevih šestindvajsetih letih končal z nastankom Prvega klavirskega koncerta. Na njegov simfonični prvenec je moral nato evropski glasbeni svet nestrpno čakati še skoraj dvajset let. Na številna vprašanja in spodbude je z Beethovnovo glasbeno avtoriteto obremenjeni Brahms ob tem odgovarjal: »Nikoli ne bom napisal simfonije! Ne moreš si misliti, kako je, če vedno slišiš takega velikana hoditi za seboj.« Kako pa se s pritiskom tradicije soočajo skladatelji našega časa, nam bo razkrilo novo delo Črta Sojarja Voglarja.

Neposredni prenos Mozartina IV

Na sklepnem koncertu cikla nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je zvenela glasba Antonína Dvořáka in Josefa Suka. Pod programsko zasnovo se podpisuje violončelistka Maruša Turjak Bogataj, ki je glasbenike vodila, predstavila pa se je tudi kot solistka.

Neposredni prenos Neposredni prenos 5. koncerta abonmaja Same mogočne skladbe (SMS 5) Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije je vodil njegov glavni dirigent Kahi Solomnišvili; solistka pa je bila tokrat članica orkestra, to je violinistka in koncertna mojstrica Orkestra Slovenske filharmonije Ana Dolžan. Doživeli smo jo lahko v izvedbi Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8 Richarda Straussa, sicer pa sta bili na sporedu še dve glasbeni deli: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, »Patetična« Petra Iljiča Čajkovskega – slišali smo jih v drugem delu koncerta – ter Druga suita za godala Marijana Lipovška, ki je odprla koncertni večer.

Neposredni prenos Drago Jančar: In ljubezen tudi

Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.

Neposredni prenos Sodobna glasba ni bavbav, Družinski abonma SF 4

Danes priljubljena glasba Maurica Ravela je bila v času nastanka označena za "sodobno". Ali veste, da obstaja skladba za flavto in budilko? Razširimo svoja obzorja s spoznavanjem zanimivih in igrivih skladb 20. in 21. stoletja. Bi pri izvedbi katere izmed njih tudi sodelovali? Glasbeniki Orkestra Slovenske filharmonije Alja Klemenc, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/sodobna-glasba-ni-bavbav/

Jazz Ars All Stars Štěpánka Balcarová, Tomaž Gajšt, Ana Čop in Big Band RTV Slovenija

Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Achim Kirchmair & David Jarh Kvintet

Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Jazz Ars All Stars Blaž Trček BT4

Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.

Glasovi svetov Viktor Frankl: Psiholog, ki je preživel štiri nacistična koncentracijska taborišča

Kljub vsemu rečem življenju da

Radijska igra Slobodan Šnajder: Nočni program

4. maja 1980 v neki tovarni ponoči stražarita pripadnika civilne zaščite: poklicni čuvaj in pravnik. Njuni dialogi, ki jih sproži Titova smrt, iz občutenih meditacij prerastejo v učinkovite in globoko pretresljive ekspresije o smrti kot najusodnejši postaji v človekovem življenju, hkrati pa osvetlijo njuno različno doživljanje življenja, njegovega smisla in nesmisla. Maks – Aleš Valič Franjo – Brane Grubar Glasova – Marko Okorn in Srečo Špik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1985

Sobotni operni večer Florian Leopold Gassmann: Opera seria iz Milana

Opera seria, ki nam nudi vpogled v operno zakulisje, je vse kaj drugega kot seriozno delo.

Radijska igra Gie Laenen: Tja in nazaj

Na potovanju tja mladi oče odpelje sina v mesto, da bi ga skril v katoliški internat za dečke, dokler se vojna ne bi končala, na potovanju nazaj pa odrasli sin pelje svojega postaranega očeta iz doma za ostarele nazaj domov. Preteklost in sedanjost v prepletenih zgodbah postaneta skupni tok, v katerem vojne zgodbe odražajo upanje in razočaranje obenem. Radijsko igro na program uvrščamo ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiserka: Irena Glonar Prevajalec: Jure Potokar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Otrok – Martin Petrovčič Oče – Pavle Ravnohrib Odrasli sin – Dare Valič Stari oče – Aleksander Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1992

Kdo smo? Razvedanja besed

Slovenci smo z vidika jezika privilegiran narod. Težko bi na tako skromnem prostoru, kot je naš, slovenski, našli toliko različnih oblik besed istega pomena ali istih besed različnega pomena, obarvanih lokalno, narečno in ekspresivno kot prav po dolinah, gričih, hribih in planotah naše domovine. Prisluhnili bomo Anici Štrubelj z Vidma na Dobrepolju, ki zbira in ureja knjigo posebnih dobrepolskih besed, fraz in zgodb, da ne bi zašli v pozabo.

Podobe znanja Borut Trpin: Nove informacije vključujemo v svoj sistem prepričanj tako, da ga čim manj spreminjamo

Kako oblikujemo in spreminjamo svoja prepričanja ter koliko smo pri tem racionalni?

Odprta knjiga na radiu Mateja Gomboc: Gorica 6/39

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Jazzovska jutranjica Matjaž Mikuletič, Joliette Anžlovar & Jošt Lampret - intervju

Evroradijski jazzovski orkester praznuje 60 let! Letos ga gostimo v Sloveniji. En teden vaj na Radiu Slovenija se bo zaključil s koncertom v okviru cikla Jazz Ars All Stars, ki bo v ljubljanski Cukrarni v ponedeljek, 12. maja. V orkestru letos sodelujejo kar trije slovenski glasbeniki - kontrabasist Jošt Lampret, pevka Joliette Anžlovar in dirigent Matjaž Mikuletič, ki je tudi napisal vse skladbe. Z gosti se je pogovarjal Hugo Šekoranja.

Razgledi in razmisleki Paolo Giordano, italijanski pisatelj: "Če se nas dogajanje okrog nas ne dotakne, je zelo težko razumeti ta svet."

Italijanski pisatelj in doktor fizike Paolo Giordano je zaslovel že s prvencem Samotnost praštevil, zanj je leta 2008 dobil najuglednejšo italijansko knjižno nagrado strega. V slovenščino imamo prevedenih več Giordanovih knjig, pred kratkim je v prevodu Anite Jadrić izšel roman Tasmanija. Pisatelj je sodeloval na pisateljskem srečanju PEN. Takrat se je z njim pogovarjala Neva Zajc, ki je pogovor tudi prevedla. Bere Bogdan Kavrečič, ton in montaža Mitja Marsić.

Ars humana Skladateljska tribuna Rostrum prvič v Ljubljani – "tribuna paradoksov, ki so sestavni del sodobne glasbe"

Med 12. in 17. majem bo pod okriljem Programa Ars prvič v Ljubljani potekala mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, eden najprestižnejših svetovnih radijskih forumov za sodobno umetniško glasbo. Ta bo s koncerti in drugimi dogodki osvetlila sodobno glasbeno ustvarjalnost, s posebnim poudarkom na slovenskih skladateljih. Kot uvod v tribuno bo Program Ars in z njim RTV Slovenija v okviru cikla Jazz Ars All Stars gostil poseben koncert, posvečen 60-letnici Evroradijskega jazzovskega orkestra. O tem glasbenem dogajanju in pomenu tribune razmišljamo z glasbenimi uredniki. Sodelujejo Gregor Pirš, Hugo Šekoranja in Primož Trdan.

Humoreska tega tedna Siegfried Lenz: Dve mazurki

Ustvarjalni opus Siegfrieda Lenza (1926–2014), enega najopaznejših povojnih nemških avtorjev, obsega romane, kratke zgodbe, eseje, pa tudi radijske igre in drame. Nekatera njegova dela odlikuje humor, to velja tudi za njegove mazovijske zgodbe. V njih Lenz opisuje ljudi iz svoje ožje domovine Mazovije, ki leži na jugu Vzhodne Prusije in je, kot je zapisal, "zgodovini za hrbtom". Prav ta odmaknjenost je zaznamovala tamkajšnje ljudi, ki jih pisatelj slika z veliko dobrodušnosti in humorja. V okviru cikla nemškega humorja se zabavamo z dvema njegovima mazurkama. Prevajalka je Stana Vinšek, interpret Slavko Cerjak, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje pa Vida Curk in Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2005.