Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO

Priporočamo

Ars humana 98. podelitev oskarjev - vrhunci dogodka, nagrajeni in spregledani filmi

Tesa Drev se s filmskimi kritiki Ano Jurc, Igorjem Harbom in Tino Poglajen pogovarja o 98. podelitvi oskarjev – nagrad ameriške Akademije umetnosti in znanosti gibljivih slik –, in sicer o vrhuncih dogodka, o nagrajenih, tudi o prezrtih filmih.

Ženske v svetu glasbe Sopranistka Vilma Bukovec: operne arije

V izvedbi sopranistke Vilme Bukovec poslušajte arije iz oper Charlesa Gounoda, Giacoma Puccinija in Dmitrija Šostakoviča.

Za en bokal muzike Obirsko

Poslušamo zvočne zapise koroškega ljudskega petja z Obirskega, ki jih je v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi leta 1980 predstavil Marko Terseglav. Primeri značilnega koroškega večglasja, pa tudi primeri ohranjenih pripovednih pesmi v izvedbah posameznikov ali manjših zasedb. Večinoma gre za starejše zvočne zapise iz šestdesetih in sedemdesetih let.

Pogled v znanost Etnolog Ralf Čeplak Mencin (1955-2026)

Pred tednom dni je preminil etnolog in muzealec mag. Ralf Čeplak Mencin (1955-2026), dolgoletni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije, predvsem pa velik poznavalec neevropskih kultur, ki jih je po pripovedih babice začel spoznavati že kot mladenič. Kot vodja nekdanjega Muzeja neevropskih kultur v Goričanah, dislocirani enoti etnografskega muzeja do vrnitve dvorca ljubljanski nadškofiji v denacionalizacijskem procesu, je postavljal temelje za tukajšne razumevanje kultur zunaj Evrope. Dve desetletji je bil soorganizator izobraževalnega projekta Muzeoforum, med drugim predsednik Zveze muzejev Slovenije, predsednik ICOM - Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija, in tudi predsednik Mednarodnega odbora etnografskih muzejev. Pogovor z njim iz ene od naših preteklih oddaj bo osvetlil spomin na tenkočutnega premišljevalca enakih temeljev vseh človeških kultur na planetu, ki je v času begunske krize pred desetletjem med prvimi priskočil na pomoč ljudem v stiski. Pripravil ga je Štefan Kutoš. FOTO: Ralf Čeplak Mencin VIR: Jaka Babnik

Sobotni operni večer Georg Friedrich Händel: Ariodante iz Pariza

Ljubezen mladega para je na preizkušnji, ko jima zlobni spletkar prekriža načrt za poroko – prvič naši valovih.

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 2/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Aktualno

Ars aktualno Festival dokumentarnega filma v Solunu: Vprašajte E. Jean, Tirrenica

V grškem Solunu poteka festival dokumentarnega filma, eden največjih v regiji. Tam je bila Petra Meterc, ki je med pred mikrofon povabila uveljavljeno ameriško režiserko Ivy Meeropol, ki je posnela film Vprašajte E. Jean in italijanskega režiserja Rosaria Minervinija, ki se je na festivalu predstavil v svojim prvencem z naslovom Tirrenica.

Ars aktualno Delavska svetovalnica v središču filma, s katerim začenjajo 28. FDF

Začenja se Festival dokumentarnega filma, ki bo do 18. marca potekal v dvoranah Cankarjevega doma, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Simon Popek opisuje program festivala kot "spisek nujnih stvari za korigiranje in izboljšanje sodobnega sveta". Uradno festival odpirajo s hrvaško srbsko slovensko koprodukcijo Kar je treba storiti.

Ars aktualno Človekove pravice na vislicah - 28. Festival dokumentarnega filma

Plakati po Ljubljani in drugod, na katerih se na zmečkanem papirju nekdo igra vislice z besedama »človekove pravice«, že napovedujejo Festival dokumentarnega filma, ki bo med 11. in 18. marcem potekal v dvoranah Cankarjevega doma, v Slovenski kinoteki in Kinodvoru. Kot med drugim poudarja Taja Premk pri Amnesty International Slovenija, so namreč »v svetu, v katerem se zaradi množičnih kršitev in napadov zdi, da so človekove pravice le črka na papirju, ter da so tisti, ki bi se morali zanje boriti, postali njihovi največji sovražniki, dokumentarni filmi in festivali ostali zavezniki človekovih pravic, ki ne razočarajo«. Z vodjo filmskega programa Cankarjevega doma Simonom Popkom, se je o tem, kaj prinaša letošnji festival, pogovarjal Matej Juh.

Ars aktualno V Slovenski kinoteki začenjajo cikel Pogled z družbenega roba, s programom Kinoteka 30! pa praznujejo 30 let samostojnega delovanja

Slovenska kinoteka je te dni pripravila dva tematska sklopa. Cikel Pogled z družbenega roba prinaša filme avtorjev, kot so Ken Loach, Andrea Arnold in brata Dardenne, ki na različne načine portretirajo ljudi na družbenih obrobjih – od delavskega razreda do mladih brez perspektive. Hkrati Kinoteka obeležuje tudi 30 let samostojnega delovanja: v jubilejnem programu Kinoteka 30! filme iz kinotečnega arhiva izbirajo ustvarjalci in intelektualci, ki jih je kinotečna kultura pomembno zaznamovala. O obeh sklopih se je Iza Pevec pogovarjala z urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki Anjo Banko.

Ars aktualno Silvester Plotajs – Sicoe: Kako sanjati nazaj?

Kako sanjati nazaj je enigmatičen, morda rahlo absurden in humoren naslov razstave Silvestra Plotajsa – Sicoa v Mestni galeriji Ljubljana. Pregledna razstava prinaša izbor del iz štiridesetih let njegovega opusa, prepoznavnega po barvitosti in humorju. Na ogled bo do 3. maja, ob spremljevalnem programu napovedujejo tudi izid kataloga. Ko govorimo o slikarstvu Silvestra Plotajsa - Sicoa, moramo nujno govoriti tudi o barvah. Intenzivnih, žarečih, nasičenih in pogosto kontrastnih barvah. Močne rdeče, rumene, modre in zelene pogosto sopostavlja brez mehkih prehodov in nas posrka v svoj igriv, humoren in poseben svet. Slikar se pogosto nanaša na pop-kulturne fenomene in zgodovino umetnosti – blizu mu je predvsem kubizem, ki je po njegovem mnenju odprl novo videnje sveta. A tudi to sklicevanje na preteklost obarva po svoje, tako je na primer skoval izraz punk kubizem. Ustvarja torej svoj svet, v katerega nas na razstavi ne vpelje le z barvami, temveč tudi s kavčem, vidnim že z ulice. Pregledna razstava s seboj prinaša tudi določeno odgovornost in kanonizacijo avtorja. Podobno, kot se naslov sprašuje – kako sanjati nazaj, se tudi obiskovalec najprej sreča z avtorjevimi novejšimi deli in nato koplje globlje do starejših z bolj zamolklo barvno paleto. A umetnikova poetika in likovni jezik sta prepoznavna skozi ves opus, ki traja že 40 let. Silvester Plotajs - Sicoe pa je o svojem pristopu zapisal: "Sam sebi pravim slikar, ne umetnik, potapljač, kajti velikokrat zadržim dih, ko me posrka barvni vrtinec v sliko. In nikoli natančno ne vem, kaj bom prinesel na površje – kaj bo nastalo. V mojem slikarskem procesu ni napak in popravkov, slika preprosto nastane in kriči! Rad imam kričeče slike. Mogoče sem slikar kričač?!"

Ars aktualno Klavdij Zornik v Bežigrajski galeriji 2

V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je na ogled razstava del Klavdija Zornika, ki jih zaznamujejo zamolkle, a kontrastne barve ter magična ekspresivnost odrevenelih skulptur. Leta 2009 preminuli umetnik je leta 2005 prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo na področju kulture in prispevek k modernizmu v slovenskem slikarstvu. Poleg slik, risb in skic so na razstavi V svetlobi življenja zdaj prvič na ogled leseni kipi iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja.

Ars aktualno Platno Nine Šenk med opero in gledališčem, resničnostjo in fantazijo

Platno (Canvas) je druga opera slovenske skladateljice in še ena od njenih večjih skladb, ki po krstnih izvedbah v tujini zazvenijo tudi v Sloveniji. Opera temelji na dramskem besedilu Ti si čudež Simone Semenič, prvič so jo izvedli v Gradcu na festivalu Musikprotokoll leta 2023, za delo pa je Nina Šenk prejela nagrado Johanna Josepha Fuxa. Delo bodo 2. in 3. marca v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma izvedle Laure-Catherine Beyers, sopranistka iz graške izvedbe, ob njej pa Gaja Sorč, Katja Konvalinka, Irena Yebuah Tiran in Aja Markovič z Ansamblom Slovenskega komornega glasbenega gledališča in dirigentom Simonom Dvoršakom. Sledita pa še izvedbi 31. marca v Mariboru in junija na Festivalu Piccolo.

Ars aktualno Iz Berlina pred podelitvijo nagrad

O vtisih iz 76. berlinskega filmskega festivala in ugibanjih o filmih, ki utegnejo prejeti katerega od berlinskih medvedov, se pogovarjamo z Ingrid Kovač Brus.

Ars aktualno 48. Clermont-Ferrand: prostor hitrega filmskega odziva

V soboto končana 48. izvedba Festivala kratkega filma v Clermont-Ferrandu je znova potrdila status dogodka kot najpomembnejšega svetovnega festivala, posvečenega kratki filmski formi. Tokrat so predstavili 500 filmov iz več kot 70 držav, gostili približno 4.500 filmskih profesionalcev, projekcije pa je obiskalo več kot 168.000 obiskovalcev. Pripravili so pestro in izjemno široko paleto tekmovalnih ter spremljevalnih programov, osredinjenih tako na aktualne družbene teme kot na inovativne filmske pristope. Med tematskimi poudarki so izstopali fokusi na jugovzhodno Azijo, na filme staroselskih skupnosti, na sodobno palestinsko produkcijo in velika retrospektiva na temo počitnic. Programska struktura je tako odražala prizadevanja festivala za razširjanje filmskih perspektiv in ustvarjanje dialoga o sodobnih družbah. Kljub finančnim težavam, v katerih se je zaradi zmanjšane podpore znašel v preteklih letih, je festival letos znova utrdil svoj ugled kot vključujoča platforma za tiste filmske stvaritve, ki presegajo nacionalne okvire in odpirajo pogled aktivistično pozicioniranim refleksijam človeških izkušenj. Letošnji izbor je znova jasno izpostavil globalne neenakosti, v tekmovalnih sklopih so se namreč prepletali – in izstopali – različni pristopi ter osebne introspektivne pripovedi, družbeno angažirani hibridni filmi in inovativna animirana dela. Filmi so raziskovali pereče teme, kot so migracije, zgodovinski spomin, identiteta naroda, pravice in svoboda posameznika v nestabilnem svetu. Tako držo so odražale tudi nagrade. Festivalski grand prix v mednarodnem tekmovalnem programu je prejel dokumentarni film Cœur bleu, Otožno srce, režiserja Samuela Suffrena. Koprodukcija Haitija in Francije z intimno pripovedjo o materi in očetu, ki v vročih favelah čakata novice o sinu, ki je odšel iskat ameriške sanje, nevsiljivo razpre intimni prostor čakanja in ga preobrazi v politično gesto. Odsotnost sina postane otipljivejša od njegove morebitne prisotnosti. Film s precizno rabo tišine in statične kamere razgalja krhkost mita o “ameriških sanjah” ter migracijo prikaže kot počasno erozijo doma. V francoskem tekmovalnem programu je veliko nagrado prejel pretresljiv eksperimentalno-dokumentarni film Intersecting Memory, Presečišča spomina, režiserke Shayma’ Awawdeh, ki je izstopal po surovi, neposredni estetiki in sporočilnosti. Avtorica prek osebnih in kolektivnih spominov iz otroštva v Hebronu boleče nazorno kliče k pomnjenju in zgodovinjenju vsakdanjega življenja ter zločinov, ki se dogajajo pod izraelsko zasedbo. V tekmovalnem programu Labo, ki je tradicionalno namenjen eksperimentalnim in drzneje strukturiranim delom, je glavno nagrado osvojila animirana mojstrovina Dieu est timide, Bog je sramežljiv, Jocelyna Charlesa. Animacija, ki meji na čudovito psihedelično grozljivko, prepleta avtorsko estetiko in srhljive zgodbe, s katerimi se kratkočasijo potniki na vlaku, ter z neznosno lahkoto odpira največja življenjska vprašanja. Omenjene filme bomo lahko letos videli tudi na različnih slovenskih filmskih festivalih, o tem priča tudi močna zastopanost različnih slovenskih delegacij na festivalski tržnici, ki velja za eno najpomembnejših stičišč povezovanja svetovne kratkometražne industrije. Skratka, Clermont-Ferrand 2026 je še enkrat potrdil svojo vlogo ključne platforme za kratke filme, kjer se urgentne teme zrcalijo neprimerno hitreje in pogumneje kot v celovečernih filmih.

Ars aktualno Odprite galerije! Kulturni dan v Ljubljani

Ob prazniku so kulturne ustanove v Ljubljani na široko odprle vrata za obiskovalce. Brezplačni ogledi zbirk, tematska vodstva po razstavah, ustvarjalne delavnice, dostop do zaodrja, literarna branja – na voljo je bila res pestra paleta dogodkov in aktivnosti za vse starosti. Dopoldanski kulturni sprehod smo začeli na obrobju parka Tivoli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, se nato sprehodili do Mednarodnega grafičnega likovnega centra, kjer so ob 12-ih odprli tudi novo razstavo Saša Vrabiča, pokukali še v natrpani Moderno in Narodno galerijo ter zaključili na Prešernovem trgu, kjer so igralke in igralci pred zbranim občinstvom interpretirali Prešernovo poezijo.

Ars aktualno Med 9. in 14. 2. bo potekal jubilejni 20. Festival gorniškega filma

Tesa Drev Juh se z direktorjem Festivala gorniškega filma Silvom Karom pogovarja o jubilejni 20. izdaji festivala, na kateri bo prikazano rekordno število slovenskih filmov.

Ocene

Ocene

2432 epizod

Gabriela Babnik Ouattara: Nostalgija po prihodnosti

7 min

Alojz Ihan: Tihotapec

5 min

Ariela Herček: Delicate tongue – Krhki jezik

8 min

Anton Pavlovič Čehov: Medved in Tragik po sili; Živeti! (Gledališče Koper)

1 min

Lutkovno gledališče Ljubljana: Kako preživeti apokalipso zombijev

1 min

Pesnik

3 min

Kultura

S knjižnega trga Herček, Ihan, Babnik Ouattara

Ariela Herček: Krhki jezik, Alojz Ihan: Tihotapec, Gabriela Babnik Ouattara: Nostalgija po prihodnosti. Recenzije so napisali Andraž Stevanovski, Muanis Sinanović in Miša Gams.

Svet kulture Knjižne novosti in filmski festival v Bergamu

V okviru čezmejnega projekta »4P - Čezmejne poti, ki odkrivajo dediščino Piera Paola Pasolinija", je izšla dvojezična pesniška zbirke »Pot ljubezni – Via degli amori«, ki vključuje skupno 33 Pasolinijevih pesmi. Posvečamo se tudi biografiji Mile Kačič Marijana Ruperta in novemu romanu Brine Svit z naslovom "Adios Buenos Aires". Poročamo pa tudi iz Bergama, kjer je na tamkajšnjem filmskem festivalu drugo mesto osvojil slovensko- islandski film "Skriti ljudje" režiserja Mihe Hočevarja.

Ars humana 98. podelitev oskarjev - vrhunci dogodka, nagrajeni in spregledani filmi

Tesa Drev se s filmskimi kritiki Ano Jurc, Igorjem Harbom in Tino Poglajen pogovarja o 98. podelitvi oskarjev – nagrad ameriške Akademije umetnosti in znanosti gibljivih slik –, in sicer o vrhuncih dogodka, o nagrajenih, tudi o prezrtih filmih.

Pogled v znanost Etnolog Ralf Čeplak Mencin (1955-2026)

Pred tednom dni je preminil etnolog in muzealec mag. Ralf Čeplak Mencin (1955-2026), dolgoletni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije, predvsem pa velik poznavalec neevropskih kultur, ki jih je po pripovedih babice začel spoznavati že kot mladenič. Kot vodja nekdanjega Muzeja neevropskih kultur v Goričanah, dislocirani enoti etnografskega muzeja do vrnitve dvorca ljubljanski nadškofiji v denacionalizacijskem procesu, je postavljal temelje za tukajšne razumevanje kultur zunaj Evrope. Dve desetletji je bil soorganizator izobraževalnega projekta Muzeoforum, med drugim predsednik Zveze muzejev Slovenije, predsednik ICOM - Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija, in tudi predsednik Mednarodnega odbora etnografskih muzejev. Pogovor z njim iz ene od naših preteklih oddaj bo osvetlil spomin na tenkočutnega premišljevalca enakih temeljev vseh človeških kultur na planetu, ki je v času begunske krize pred desetletjem med prvimi priskočil na pomoč ljudem v stiski. Pripravil ga je Štefan Kutoš. FOTO: Ralf Čeplak Mencin VIR: Jaka Babnik

Eppur si muove - In vendar se vrti Češka po volitvah

Konec leta je na Češkem prisegla nova vlada, ki jo vodi milijarder Andrej Babiš. Poleg njegovega populističnega gibanja ANO jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Imajo zelo šibko večino, a napovedujejo korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom in se v Pragi napovedujejo množični protesti. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU in podpore Ukrajini. Obiskali smo Prago in se pogovarjali o politični in gospodarski prihodnosti Češke.

Kulturna panorama Pripovedovalski festival, Fabula, sodobna madžarska fotografija, Small but Dangers

S pripovedovalskim koncertom Isimangaliso z Boštjanom Gombačem se je začel že 29. Pripovedovalski festival, letos je osrednja tema čudež. Kot zapiše programska vodja Tjaša Koprivec Vuga, je "čudež v tej viharni dobi, ko vsi nevarno odtekamo v zavedanju pozornosti, svojevrstna svetlina, nadvse razsijan prostor upanja in zaupanja.'' Festival literature sveta Fabula med drugim prinaša švicarsko-nemškega pisatelja in esejista Jonasa Lüscherja, ki v intelektualno nabitih in satiričnih delih obravnava moralno odgovornost, krhkost civilizacije in vpliv kapitalističnega sistema na družbo. V Parizu rojena potomka priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, pisateljica Jákuta Alikavázovic, pa v številna svoja dela vpeljuje prav izkušnjo izseljenstva. Posvetimo se še sodobni madžarski fotografiji, na ogled sta dve razstavi avtoric Zsuzsanne Kemenesi in Anne Tihanyi, in pa vizualnim bodicam tandema Small but Dangers, ki nas spodbujajo k čudenju.

Naši umetniki pred mikrofonom Petra Seliškar: "Ni samo šport, ki promovira Slovenijo. Kultura je temelj te države"

Petra Seliškar je večkrat nagrajena režiserka, producentka in scenaristka, ki na področju dokumentarnega filma deluje že več kot dve desetletji. Ob filmskem ustvarjanju in vodenju svoje produkcijske hiše Petra Pan film je tudi soustanoviteljica in programska svetovalka kreativnega festivala dokumentarnega filma MakeDox, ki že šestnajst let vsako poletje poteka v Skopju. V utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada je komisija zapisala, da Petra Seliškar še posebej z zadnjimi tremi filmi, Telo, Poletne počitnice in Gora se ne bo premaknila, potrjuje eno najcelovitejših vizij sodobnega dokumentarnega filma, njeno filmsko ustvarjanje pa označila za prakso pozornosti, ki vrača sposobnost poslušanja sveta. Režiserko je pred mikrofon povabila Petra Meterc. Tehnična izvedba Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026

Svet kulture Krstna uprizoritev predstave Živeti!

V Gledališču Koper bodo krstno uprizorili predstavo Živeti!, ki združuje dve enodejanki pisatelja Antona Pavloviča Čehova. V idrijskem filmskem gledališču so sinoči prvič javno predvajali kratko radijsko igro Veselje do življenja v interpretaciji igralke Metka Pavšič. V Selnici ob Dravi so že 11. leto zapored pripravili Dneve Arnolda Tovornika – niz prireditev v spomin na domačina in priljubljenega igralca mariborske Drame Arnolda Tovornika. V Lutkovnem gledališču Ljubljana je gledalce, najstnike in odrasle pričakalo vprašanje, ali zombiji v resnici obstajajo. Danes na programu Ars v oddaji Odprta knjiga beremo roman Na Klancu Tine Vrščaj. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani so danes odprli razstavo Tracy Naa Koshie Thompson z naslovom Svetovi znotraj svetov: Terra incognita. Smiljan Radić, arhitekt iz Čila je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade. Vabljeni k poslušanju!

Gremo v kino 28. FDF: Kar je treba storiti, Nune proti Vatikanu; Kumbum 1+1; Pesnik

28. Festival dokumentarnega filma je odprl hrvaško-slovensko-srbski film Kar je treba storiti o ljubljanski Delavski svetovalnici. Na programu je tudi italijanski dokumentarec Nune proti Vatikanu o zlorabah Marka Rupnika; Ljubljano sta ob tem obiskali dve nekdanji redovnici, ki v filmu nastopata. Oglašamo se iz Soluna, kjer prav tako poteka festival dokumentarnega filma, ocenjujemo kolumbijski film Pesnik, obiskali pa smo tudi Slovensko kinoteko, kjer gostuje skrivnostna OM produkcija.

Razgledi in razmisleki Lorena Luciano: Nune proti Vatikanu so poziv k boljši Cerkvi

Italijanska režiserka Lorena Luciano je posnela dokumentarni film o redovnicah, ki jih je domnevno zlorabil slovenski duhovnik in umetnik Marko Rupnik, z naslovom Nune proti Vatikanu. Nekdanje sestre Skupnosti Loyola pričajo o Rupnikovih manipulacijah in zlorabah, film pa pokaže tudi širše dimenzije zlorab redovnic v Cerkvi in njihovo prikrivanje. Vendar film ni samo kritika Cerkve, ampak tudi poziv vsem verujočim, ki utelešajo vrednote Cerkve, naj se ne bojijo prizadevati si za pravico, saj je pravica najboljša pot do tega, da ustvarijo boljšo Cerkev, je povedala z emmyjem nagrajena režiserka, ki je tudi sama katoličanka. Pred slovensko premiero na Festivalu dokumentarnega filma smo se v oddaji Razgledi in razmisleki z njo pogovarjali o tej poti, na katero se je podala s svojim filmom (Foto: Film2 Productions).

Likovni odmevi Klavdij Sluban – To je moj najbolj političen projekt doslej

Pokrajinski muzej Kočevje v ciklu fotografskih razstav Izvor: Kočevje predstavlja najnovejši fotografski projekt Klavdija Slubana z naslovom Peglezen in bič. V njem svetovno priznani avtor, ki se je rodil v Parizu slovenskim staršem iz Kočevja, na svoj značilno subtilni in tankočutni način obravnava spomine svojih prednikov na obdobje fašističnih koncentracijskih taborišč Rab in Gonars. Serija, ki jo je Sluban ustvaril, prej še nikoli ni bila predstavljena javnosti.

Glasba

Skladatelj tedna Erich Wolfgang Korngold, 2. del

Erich Wolfgang Korngold je izhajal iz premožne judovske družine, njegov oče pa je bil priznan glasbeni kritik, ki je deloval na Dunaju. Že pri štirih letih, ko se je družina iz Brna preselila v tedanjo avstro-ogrsko prestolnico, sta oče in sin skupaj igrala na klavir, pri petih pa je Erich zmogel odigrati katero koli melodijo, pri čemer ji je sproti dodajal še akorde in spremljavo. Prve skladbe tega mladega glasbenega genija, kot sta Korngolda poimenovala Richard Strauss in Gustav Mahler, so nastale pri njegovih osmih letih.

Koncert evroradia Beatrice Rana in Simfonični orkester Švedskega radia

Litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla in italijanska pianistka Beatrice Rana sta se 24. oktobra lani v Stockholmu srečali s Simfoničnim orkestrom Švedskega radia v džezovskem in zabavnem Klavirskem koncertu v G-duru Mauricea Ravela. Poleg tega se je orkestru na odru pridružila sopranistka Karolina Bengtsson v Simfoniji št. 21, »Kadiš«, Mieczysława Weinberga, posvečeni žrtvam varšavskega geta med holokavstom. Koncert se je začel s Šostakovičevo satirično kantato Protiformalistični rajok.

Za en bokal muzike Obirsko

Poslušamo zvočne zapise koroškega ljudskega petja z Obirskega, ki jih je v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi leta 1980 predstavil Marko Terseglav. Primeri značilnega koroškega večglasja, pa tudi primeri ohranjenih pripovednih pesmi v izvedbah posameznikov ali manjših zasedb. Večinoma gre za starejše zvočne zapise iz šestdesetih in sedemdesetih let.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Ambrož Čopi

Predvajamo glasbo Ambroža Čopija. Predlani je prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokroženi vokalni opus. Ambrož Čopi se je po končani Srednji glasbeni šoli v Ljubljani vpisal na študij kompozicije in klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1996 je diplomiral iz kompozicije v razredu Daneta Škerla, podiplomski študij pa je končal v razredu Uroša Rojka. Prva znanja iz vokalne glasbe je kot asistent dirigenta Stojana Kureta pridobival pri APZ Tone Tomšič v Ljubljani in kot pevec Komornega zbora Ave, svoje petje pa je izpopolnjeval pri Marjanu Trčku na Glasbeni šoli Vič-Rudnik v Ljubljani.

Nove glasbene generacije Heeseong Noh na Klavirskem tekmovanju Festivala Ljubljana

Z začetkom marca se je v Cankarjevem domu sklenilo drugo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana 2026. Začelo se je 20. februarja, ko je žrebu vrstnega reda nastopov sledila prva etapa tekmovanja, v kateri je nastopilo 29 pianistov z vsega sveta. V drugi etapi se je za možnost nastopa v finalu potegovalo 12 pianistov, 6 pa jih je 28. februarja in 1. marca nastopilo v finalu, ki je potekal v obliki dveh koncertov. Finalisti so zaigrali s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Ricardom Castrom ter izvedli vsak eno večje koncertno delo, po drugem koncertu pa je žirija razglasila zmagovalce. Zmagovalec tekmovanja je bil italijanski pianist Alberto Ferro, za njim pa so se zvrstili Yul Sun, Džičuan Wang, Jonathan Mak, Elia Cecino in Heeseong Noh. Po vrstnem redu bodo zaigrali v današnji in naslednjih oddajah. Prvi torej Heeseong Noh, ki je poleg nagrade za šesto mesto (3.000 evrov) prejel še posebno nagrado za najboljšo izvedbo klasične sonate, in sicer je izvedel Sonato št. 32 v c-molu, op. 111 Ludwiga van Beethovna. Za nastop s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Ricardom Castrom v finalu Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana 2026 je izbral Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11 Frederica Chopina.

Medenina in patina Novi galski veter/petič

Še ostajamo na severnem robu Galije – v sodobni Belgiji, ki je brez dvoma eno najpomembnejših območij svetovnega godbenega gibanja. Kar v treh oddajah se bomo potopili v svet flamskega skladatelja zdaj srednjega rodu, leta 1973 rojenega Berta Appermonta. V tokratni prvi oddaji bomo predvajali štiristavčno skladbo Čudesa narave s stavki Rojstvo, Boj, Tišina in Voda, zatem pa še Variacije na Jutranjico po koralni podlagi. Igrala bo Simfonična godba kraljevih stražnikov pod vodstvom Jana Van der Roosta.

Ženske v svetu glasbe Sopranistka Vilma Bukovec: operne arije

V izvedbi sopranistke Vilme Bukovec poslušajte arije iz oper Charlesa Gounoda, Giacoma Puccinija in Dmitrija Šostakoviča.

Glasbena skrinjica Umetnine, ki so navdihnile glasbo CXXV – Gibanje in zvok: od Duchampa do Yang Baa

Kako lahko gibanje, ujeto v sliki, postane glasba? In kaj se zgodi, ko je umetnik hkrati slikar in skladatelj? V prvi polovici oddaje spoznamo znamenito Duchampovo sliko Akt, ki se spušča po stopnicah št. 2, ki je leta 1913 povzročila škandal na razstavi Armory Show v New Yorku. Italijanski skladatelj Vittorio Montalti je njeno idejo »statične reprezentacije gibanja« prevedel v sodobno komorno zvočno strukturo, v kateri se vzpenjanje in padanje prepletata v enem samem zvočnem objektu. V nadaljevanju oddaje pa se srečamo z umetnikom 21. stoletja, pri katerem likovna umetnost in glasba nastajata iz iste ustvarjalne vizije. Kitajski skladatelj in vizualni umetnik Yang Bao v delu Red Crescendo raziskuje prostor, energijo in postopno zvočno razpiranje – med klavirjem, sintetizatorjem in skulpturalno formo. Oddaja razkriva različni, toda enako drzni poti prehajanja med podobo in zvokom – od zgodovinskega modernizma do sodobne večmedijske umetnosti.

Glasbeni portret Skladateljica in violistka Rebecca Clarke

Violistka Rebecca Clarke je bila ena najbolj nadarjenih britanskih skladateljic zgodnjega 20. stoletja. Čeprav je najbolj znana po svoji Sonati za violo, je napisala tudi vrsto drugih izvrstnih del. Ta pogosto združujejo pozno romantični glasbeni jezik z rahlimi primesmi britanske ljudske glasbe. Vsa so zapisana v njenem lastnem, edinstveno osebnem in globoko čustvenem izrazu. V tokratni portretni oddaji predstavljamo njeno življenje in izbor najboljših del iz skladateljskega opusa Rebecce Clarke.

Obiski kraljice Louis Clérambault in Michelangelo Rossi – stara mojstra orgelske glasbe

Michelangelo Rossi in Louis Clérambault sta stara mojstra orgelske glasbe, ki ju v letošnjem letu družijo obletnice – od rojstva Michelangela Rossija letos mineva 425 let, od rojstva Louisa Clérambaulta pa 350 let. Oba sta torej ustvarjala v času baroka, čeprav sta njuna kompozicijska sloga že zaradi narodnosti pa tudi stoletja, ki razmejuje čas njunega delovanja, med seboj različna.

Musica noster amor Freiburški baročni orkester in Gottfried von der Goltz z glasbo Mozarta in Haydna

Freiburški baročni orkester je eden vodilnih evropskih sestavov, ki neguje zgodovinsko ustrezno izvajalsko prakso na historičnih glasbilih. 28. novembra lani je nastopil v Koncertni dvorani mesta Freiburg im Breisgau. To živahno univerzitetno mesto stoji ob Črnem gozdu na jugozahodu Nemčije. Tam je v uvodu zazvenela Serenata notturna v D-duru, K. 239 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Sledil je Koncert za instrument s tipkami št. 6 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist pri fortepianu predstavil Sebastian Wienand, ki živi v Baslu, doma je iz Schwarzwalda, v drugem delu koncerta pa sta se zvrstili še dve Haydnovi deli – Divertimento v Es-duru in Simfonija št. 94 v G-duru, z vzdevkom 'Presenečenje'. Freiburški baročni orkester je vodil violinist Gottfried von der Goltz.

Jazz

Jazz avenija Bobnar Al Foster – spominska oddaja

Oddajo smo namenili bobnarju Alu Fosterju, ki je umrl 28. maja lani, star 82 let. Foster je brez težav prehajal med bopom, postbopom in zgodnjim fusionom.

Samo muzika Saksofonist Lenart Krečič in bobnar Aleš Rendla

V oddaji Samo muzika bomo opozorili na dva pomembna nastopa slovenskih jazzovskih glasbenikov. V petek, 20. marca bo v Siti teatru Ljubljana avtorski večer glasbe Aleša Rendle za Big Band RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Tadeja Tomšiča. Gost večera, naslovljenega Nove zgodbe, stari obrazi, bo Milko Lazar, ki bo igral klavir. Duetni nastop pianista Petra Miheliča in saksofonista Lenarta Krečiča pa bo v nedeljo, 22. marca v ljubljanskem klubu Kazina v sklopu cikla Jazz Ars All Stars.

Jazz avenija Flavtist Bobby Jaspar – ob stoletnici rojstva

Letos zaznamujemo stoletnico rojstva flavtista Bobbyja Jasparja. Rodil se je 20. februarja leta 1926 v Liegeu v Belgiji. Najprej je vadil klavir in nato še klarinet. Pozneje se je odločil za flavto in tenor saksofon.

Tretje uho Kenny Barron - Songbook

Kenny Barron je eden najpomembnejših pianistov v zgodovini sodobnega jazza. Kar 14-krat je bil nominiran za nagrado grammy, prejel pa je tudi celo vrsto prestižnih ngrad in naslovov. Med drugim je bil sprejet v hišo slavnih ameriške revije Downbeat.

Jazzovska jutranjica Jazzovska jutranjica

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Jazz session Elvis Costello & WDR Big Band

Elvis Costello (vokal) WDR Big Band (dirigent Michael Leonhart) Simon Oslender (klaviature) Bruno Müller (kitara) Thomas Stieger (bobni)

Jazz avenija Violinist Michal Urbaniak – in memoriam

Oddajo bomo namenili glasbi violinista Michala Urbaniaka. Umrl je decembra lani. Najbolj prepoznavni poljski jazzovski glasbenik je sodeloval s celo paleto sodobnih jazzistov, omenimo imena kot so Billy Cobham, Joe Zawinul, Herbie Hancock, Wayne Shorter, Kenny Garrett, Marcus Miller, Jaco Pastorius in Alphonze Mouzon. V letu 1992 se je povzpel na vrh petih kategorij v izboru vodilne jazzovske revije Downbeat. Posnel je kar 60 albumov. V zadnjih letih se je Urbaniak vračal k bolj tradicionalnim jazzovskim formam.

Samo muzika Skladatelj in multiinstrumentalist Rok Golob

V oddaji Samo muzika bomo poslušali glasbo slovenskega skladatelja Roka Goloba. Golob je skladatelj, aranžer, producent in multiinstrumentalist. Kot instrumentalist ali skladatelj je sodeloval pri številnih projektih. Piše glasbo za filme, televizijo in radio, njegov opus vsebuje dela za simfonične orkestre, zbore, big bande, pop in rock ter jazz zasedbe.

Jazz Ars Trobentač Jim Rotondi – in memoriam

V oddaji se bomo spomnili trobentača Jima Rotondija, ki je umrl 8. julija laniu, star šele 61 let. Rotondi je na samostojnih albumih zelo uspešno nadaljeval tradicijo slovitih trobentačev Leeja Morgana, Woodyja Shawa in njemu najljubšega Freddieja Hubbarda. Po dvajsetletni uspešni glasbeni karieri v New Yorku se je leta 2010 odločil za selitev v avstrijski Gradec, kjer je postal profesor na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti.

Tretje uho Guillermo McGill - La danza de un angel

V duhu nedeljskega koncerta v okviru cikla Ars in Drama, ki je sicer razprodan, vendar ga bomo tudi neposredno prenašali, tako avdio kot video, bomo v današnjem Tretjem ušesu predvajali ploščo La danza de un angel (Ples angela).

Jazzovska jutranjica Jazzovska jutranjica

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Radijska igra

Radijska igra Jože Rode: Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 10

V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Po osmih oddajah, povzetih po Homerjevi Iliadi, deseta epizoda prinaša že drugi del iz Odiseje, in to z odlomki iz 2., 3. in 4. speva v prevodu Antona Sovreta pod naslovom Odisejev sin Telemah se odpravi poizvedovat po očetu. Jože Rode je izbral za naslov verz iz Odiseje Vendar ti svetujem nujno, da pojdi še prej k Menelaju. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Aliterses – Marko Simčič Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Atena – Jožica Avbelj Peisistratos – Niko Goršič Nestor – Saša Miklavc Menelaj – Tone Gogala Eidotea – Vesna Jevnikar Proteus – Janez Albreht Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995

Kratka radijska igra Aldo Nicolaj: Veselje do življenja

Humorna in modrosti polna pripoved beračice o svojem življenju in odnosu do samosvojega poklica, ki ga s ponosom in veseljem opravlja. Interpretka Metka Pavšič je to monološko izpoved prevedla in jo z dialektalno priredbo postavila v kanomeljsko narečje, s tem pa tudi izreki in posredno interpretaciji dodala svojevrstno sočnost in verjetnost. Prevajalka in avtorica dialektalne priredbe: Metka Pavšič Režija: Saška Rakef Tonski mojster: Matjaž Miklič Asistent režije: Tadej Grum Tonski asistent: Jože Lap Beračica – Metka Pavšič Mimoidoči – Davorin Lampe, Tjaša Nardin, Ivanka Gantar, Nataša Ivanović, Stane Uršič, Jerneja Grahelj, Milojka Božič, Milan Božič Psička – Ginger Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026

Kratka radijska igra Eva Stražar, Urban Kunatrič: Žetev in kletev – 2 – Stvarjenje sveta

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V drugem delu se Dajbog naveliča iskanja praznine, na Luni se srečata kurent in človek, Vesna pa povije Jurija. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020

Radijska igra Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Plašč

Zvočna izvedba kultnega dela ruskega romantičnega realista radiotečne vrednosti iz leta 1956, posnete torej pred polnimi sedmimi desetletji. V vlogi osrednjega junaka Akakija Akakijeviča Bašmačkina nastopa Frane Milčinski - Ježek, s svojo specifično radijsko izpovedno avtentičnostjo. Prevajalec: Janez Gradišnik Režiser: Mirč Kragelj Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Tone Kablar Pripovedovalci zgodb – Jurij Souček, Boris Kralj, Drago Makuc, Janez Albreht in Maks Bajc Akakij Akakijevič Bašmačkin – Frane Miličinski Drugi nastopajoči – Mila Kačič, Stane Potokar, Jože Zupan, Nace Simončič, Lojze Potokar in Pavle Kovič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1956.

Radijska igra Helena Šukljan: Proge

Vsak človek skozi življenje potuje po svoji progi in na njej doživlja različne izkušnje. Niti dve progi med seboj nista enaki, prav tako ne vse izkušnje, ki jih na naših progah doživimo. To velja tudi za izpovedi v radijski igri Proge. Gre za pet najrazličnejših oseb, ki jim je skupno to, da so bile žrtve spolnega nadlegovanja. Helena Šukljan je dramsko besedilo napisala za Avdiofestival Radia Slovenija 2023 v Cukrarni. Režiser Klemen Markovčič je zasnoval živo izvedbo radijske igre, ki je prevpraševala tudi performativne možnosti tega samosvojega slušnega žanra. Delno živo izvedbo igre so uprizorile tri igralke, ki so izpovedi svojih likov pripovedovale živo, in dva igralca, ki sta delila izpovedi na posnetku. Vzporedno s tema dvema zvočnima ravnema je Markovčič dodal še tretjega z živo izvedbo glasbe. S prisotnostjo občinstva in prostorske akustike Cukrarne je nastala posebna, samosvoja slušna igra, ki o temi spolnega nasilja govori z vso potrebno pretanjenostjo. Tokrat pa je prvič v etru predvajana studijska inačica igre. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Helena Šukljan Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Sandra – Marijana Brecelj Pia – Gaja Filač Marko – Primož Vrhovec Robert – Klemen Kovačič Nataša – Ajda Smrekar Koprodukcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in ŠKUC gledališča Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2023 .

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 9

V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Z deveto slušno epsko upodobitvijo z naslovom Pevca ne grajaj, če poje o bridki usodi Danajcev zapuščamo Iliado in prehajamo k Odiseji, drugemu velikemu Homerjevemu epu. V odlomkih iz 1. in 8. speva Odiseje spoznamo Odisejev dom na Itaki in smo priče srečanju Atene s Telemahom. Izbrani odlomki so iz osmega in prvega speva Odiseje v prevodih Antona Sovreta in Kajetana Gantarja. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalca: Anton Sovre, Kajetan Gantar Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Odisej – Ivan Rupnik Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Evrimah – Željko Hrs Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.

Kratka radijska igra Zofka Kveder: Zimsko popoldne

V letu, ko zaznamujemo stoti obletnici smrti Srečka Kosovela in Zofke Kveder, slušna miniatura razkriva trk socialnih in etičnih konceptov dveh študentov. Kvedrova je neverjetno in srhljivo aktualna v dojemanju vrednot in etičnih konceptov, kot sta znanje in denar v vseh njunih odtenkih in premenah. Kaj in kdaj torej šteje v življenju. Režiser igre Klemen Markovčič je ohranil arhaičnost v jeziku, a jo z mladimi glasovi igralcev Urbana Kuntariča in Klemna Kováčiča postavil v sedanji trenutek. Jezik je tudi sicer edina sled do avtorice in preteklosti, saj problemski in sporočilni vidik igre žal ostaja tako rekoč nespremenjen, s tem pa na moč sodoben. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izbor za radio: Vilma Štritof Trava – Klemen Kovačič Meden – Urban Kuntarič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2026.

Kratka radijska igra Eva Stražar, Urban Kuntarič: Žetev in kletev – 1 – Kresnikove prigode

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in peto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slavi slovo zime in prihod pomladi. V prvem delu smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnik, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.

Radijska igra August Strindberg: Materinska ljubezen

Igra po enodejanki švedskega dramskega klasika odpira večno živ in problematičen odnos prikritih mehanizmov manipulacije med materjo in hčerko. Narcisistična mati namreč ne uresniči tega, kar si je želela v svojem življenju, pač pa to programira za hčerko, zanjo sprevrača dejstva in ne upošteva njenih želja in potreb. Zdi se, da so prav narcisistične motnje in akutno pomanjkanje empatije eden bolj temeljnih izzivov zlasti sodobne zahodne civilizacije. Prevajalka: Nada Marija Grošelj. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Mati – Nataša Barbara Gračner Hčerka – Nina Rakovec Liza – Tina Potočnik Garderoberka – Ljerka Belak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.

Radijska igra Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Tuja žena

"Da bi resnica delovala bolj verodostojno, ji je potrebno brezpogojno dodati malo laži." Tako hudomušno razmišlja ruski romanopisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski, z antologijskimi romani kot so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi in Idiot eden največjih avtorjev sploh. Čeravno znan predvsem kot romanopisec, so zanj značilne tudi novele oziroma kratke zgodbe. Ena takšnih je tudi humoreska Tuja žena. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Ivan Andrejevič Šabrin, tajni legacijski svetnik – Stane Sever Glafira Ivanovna, njegova žena – Duša Počkaj Stjepan Maksimovič Tvorogov, njen ljubimec – Boris Kralj Bobinicin, njen drugi ljubimec – Janko Hočevar Vladni prisednik Novikov – Dušan Škedl Nastopajo še – Mina Jeraj, Jana Osojnik, Marjan Benedičič in Stane Česnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1961

Radijska igra Homer (prir. Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 8

V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Osma slušna epska upodobitev z naslovom Ljubemu oču sem dal božanskega Rektorja truplo ..., govori o boju med Ahilom in Rektorjem in Hektorjevi smrti v odlomkih iz 22. in 24. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Hektor – Milan Štefe Ahil – Borut Veselko Apolon – Boris Kerč Hera – Štefka Drolc Irida – Maja Končar Hermes – Dario Varga Priam – Tone Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.

Verstva

Sedmi dan Pietizem - protestantska verska reforma

V sedemnajstem stoletju je nekaj nemških protestantskih pastorjev želelo poglobiti vero svojih skupnosti. Rezultat so bile daljnosežne reforme, ki v marsičem še zdaj vplivajo na različne protestantske Cerkve in denominacije po vsem svetu. Vplivale pa so tudi na šolstvo v katoliških deželah, vključno s slovenskimi v drugi polovici 18. stoletja. O pietizmu, ki še zdaj povzroča polemike, bo v oddaji govoril profesor na TEOF dr. Simon Malmenvall.

Bogoslužje Evangeličansko bogoslužje v Mariboru

Evangeličansko bogoslužje duhovnice Violete Vladimire Mesarič iz Maribora.

Musica sacra Sredi postnega časa - s himno Crux fidelis

Sredi postnega časa smo, v obdobju, v katerem je v ospredju premišljevanje o Kristusovem trpljenju. Opeva ga tudi mnogo čudovitih spevov, čeprav so se nekateri skozi čas porazgubili ali se jih danes skoraj ne izvaja več. Eden takih je himna Crux fidelis (Zvesti križ), ki jo le še redko slišimo v péti obliki, čeprav je del precej bolj poznane evharistične sekvence Pange lingua oz. Jezik moj, skrivnost opevaj.

Sledi večnosti Simon Sever: "Imam občutek, da nam danes najbolj manjka iskren pogovor in globina v pogovoru."

V oddaji smo spregovorili o osamljenosti in ranljivosti. Čeprav živimo v času nenehne povezanosti, se marsikdo počuti sam. Kako vera nagovarja to izkušnjo ? In kako lahko cerkvena skupnost postane prostor, kjer človek ni sam? Naš gost je bil evangeličanski duhovnik mag. Simon Sever, ki deluje v Evangeličanski cerkveni občini Bodonci, kjer se življenje vere prepleta z vsakdanjimi radostmi in stiskami ljudi. Tam spremlja vernike različnih generacij in se srečuje tudi z vprašanji osamljenosti, ranljivosti ter iskanja bližine.

Sedmi dan Knjiga o mestu dam: krščanski zagovor enakosti spolov

Knjiga o mestu dam (1405) italijansko-francoske pisateljice in filozofinje Christine de Pizan je eno najzgodnejših del, ki v središče postavlja ženske, in še danes preseneča sodobno bralstvo s svojo zgovorno upodobitvijo in prepričljivo argumentacijo v prid ženski odličnosti. Ob pomoči treh božjih alegorij – Pameti, Poštenosti in Pravičnosti – v delu zavrača prepričanja v tistem obdobju o manjvrednosti ženskega spola in zgradi utopično mesto s slavnimi ženskami iz zgodovine, slovečimi po svojih vrlinah in krepostih, pa tudi po intelektualnih sposobnostih, ki jih ženskam tedanje splošno mnenje odreka. O življenjski poti Christine de Pizan, njenem ustvarjanju in predvsem o njenem izjemnem delu Knjiga o mestu dam spregovorila literarna zgodovinarka dr. Katja Mihurko, ki že več kot dve desetletji raziskuje žensko literarno avtorstvo.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Vipava

Na tretjo postno nedeljo iz cerkve svetega Štefana v župniji Vipava naposredno prenašamo sveto mašo. Mašuje župnik dr. Gabriel Kavčič, na orgle igra Katja Poljšak, zbor vodi Marko Fabčič.

Musica sacra Svete mučenke v napevih gregorijanskih koralov

Gregorijanski napevi, posvečeni svetim devicam mučenkam, ki bodo zveneli v izvedbi ansambla Schola Cantorum Karol Magnus iz Nizozemske, pod vodstvom Stana Hollaardta, so del tako imenovanega Agnesinega oficija oz. Nežinega brevirja, tá pa je hkrati del zelo starega obreda v čast deviškim mučenkam, ki se začenja in končuje z litanijami.

Sledi večnosti Martin Lisec: "Smisel se pogosto odpre v povsem preprostih dejanjih vsakdanjosti."

Iskanje smisla je eno temeljnih vprašanj vsakega časa – morda še posebej danes, ko se mnogi srečujejo z negotovostjo, izgubo, prelomnicami ali tihim občutkom praznine. Prav tu se srečata logoterapija in vera: obe na svoj način odpirata prostor za vprašanja smisla, odgovornosti in upanja. Ob prihajajočem 11. mednarodnem logoterapevtskem simpoziju, ki ga pripravlja Slovensko društvo za logoterapijo – Logos, smo z mag. Martinom Liscem odpirali vprašanja smisla, trpljenja in upanja.

Sedmi dan Obhajanje 20. letnice celjske škofije

Celjska škofija praznuje 20. sodobne ustanovitve. Spregovorili bomo o tem, kako pomembno je njihovo poslanstvo in kaj vse je posvečeno temu letu. Naša sogovornika bosta vodja pastoralne službe duhovnik Janko Rezar in voditeljica sinodalnega odbora Bernardka Radej.

Bogoslužje Prenos maše iz Ljubljane - cerkev Marijinega oznanjenja

Na drugo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje frančiškan p. Pavle Jakop. Pri maši sodeluje Akademski pevski zbor svete Cecilije, ki ga vodi Miha Zupanc Kovač. Na orgle igra Ana Kresal.

Musica sacra Postne meditacije vokalne skupine Gallina

Meditationes se imenuje zgoščenka, ki so jo leta 2021 izdale članice vokalne skupine Gallina. Na njej najdemo svež in zanimiv izbor sakralnih skladb za ženske glasove, nekatere med njimi se po vsebini dotikajo tudi postnega časa. Kot je v knjižici omenjene zgoščenke zapisala umetniška vodja Ana Erčulj, so njihove glasbene »meditacije« tudi sicer nastale z namenom, da ustavijo čas, ga osmislijo, umirijo in na svojstven način oplemenitijo.

Literatura

Lirični utrinek Denis Škofič: Sprehajalec ptic (Ljudje si želijo nazaj)

S Sprehajalcem ptic, prvo zbirko pesnika Denisa Škofiča, vstopamo v krajino nadrealističnih zasukov. Pesnikov pogled je uprt v zemljo – skozi čutenje in čudenje. Pa tudi z obsodbo in upiranjem se izrisuje izvirna in obvladana pesniška drža, ki se zaveda, da je potreben čas, »da se navadiš svojih lastnih navad«. Interpret Jožef Ropoša, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2019.

Literarni nokturno Hoda Barakat: Orač vode

Hoda Barakat (1952) je sodobna libanonska pisateljica, novinarka in raziskovalka. Na Libanonski univerzi v Bejrutu je diplomirala iz francoske književnosti in zgodovine; leta 1975 je odpotovala na podiplomski študij na pariško Sorbono. Zaradi libanonske državljanske vojne se je vrnila v Bejrut, kjer je začela poučevati in prevajati. Od leta 1989 živi in ustvarja v Parizu. Vsa literarna dela je napisala v arabščini, njene knjige pa so bile nagrajene in prevedene v več jezikov. Njen roman Nočna pošta je leta 2019 prejel mednarodno nagrado za arabsko fikcijo oziroma arabskega bookerja, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite odlomke iz njenega romana Orač vode, ki je leta 2001 dobil nagrado Nagiba Mahfuza za najboljši arabski roman. Prevedla Mohsen Alhady in Margit P. Alhady, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 2/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Lirični utrinek Ljuba Jakimčuk: Razpadanje

Pesnica, dramatičarka in scenaristka Ljuba Jakimčuk spada med največkrat nagrajene in najpomembnejše sodobne ukrajinske umetnike in intelektualce. Je predstavnica ukrajinske vojne poezije, pesniškega žanra, ki je prišel v ospredje po ruski aneksiji Krima in izbruhu spopadov v Donbasu leta 2014, torej prav v regiji, iz katere je pesnica doma. Poslušali bomo pesem Razpadanje v prevodu Petra Semoliča kot krik proti vojnam vsepovsod po svetu. Igralka Sabina Kogovšek, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

Literarni nokturno Ervin Fritz: Drobižki

Dramaturg, dramatik, prevajalec, esejist, naš nekdanji sodelavec v igranem programu in predvsem pesnik Ervin Fritz je obogatil slovensko poezijo s številnimi pesniškimi zbirkami. V pesmih pogosto združuje bridke in humorne tone, tako tudi v ciklu pesmi Drobižki. Ubrane so na temo starosti, minevanja in spominov. Interpreta Boris Juh in Mojca Ribič Juh, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič. Produkcija 2026.

Literarni portret Pesniki belega otoka

Portret grenlandske inuitske oziroma eskimske poezije je izpred pol stoletja, torej iz obdobja, ko dežela sicer še ni imela priznane avtonomije, pač pa je vse močnejša postajala zavest o identiteti, ki je drugačna od tedaj uradno prevladujoče danske. Oddaja iz radijskega arhiva razkriva zanimiv pogled v kulturo otoka, ki je bil še pred kratkim v središču svetovne javnosti. Scenarist in prevajalec Marjan Kramaršič, igralec Kristijan Muck, bralka Barbara Berce, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Jure Culiberg. Režiser Aleš Jan. Posneto novembra 1976.

Spomini, pisma in potopisi Nedžad Avdić in Amela Avdić Unkić: Haaška priča

V dnevniškem romanu Haaška priča Nedžad Avdić in Amela Avdić Unkić, brat in sestra, pričata o genocidu v Srebrenici pred 30 leti. Nedžad Avdić je leta 1995, pri komaj sedemnajstih letih, preživel enega od takratnih množičnih pobojev. Ko je iz Srebrenice bežal z očetom Alijo ter številnimi prijatelji in znanci, je na poti namreč preživel streljanje pred strelskim vodom. Dvajset let kot zaščitena priča Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu o tem, kar je preživel, ni govoril. Ko se je odločil, da bo razkril svojo identiteto, sta s sestro Amelo v knjigi Haaška priča popisala njegovo osebno izkušnjo, da bi jo ohranila kot večen opomin na grozote devetdesetih, ki bi jih mnogi še danes radi zanikali. Knjigo je v slovenščino prevedla Sonja Cekova Stojanoska. Prevajalka Sonja Cekova Stojanoska, režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2026.

Humoreska tega tedna Hendrik Groen: Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼ (3. del)

Hendrik Groen je psevdonim, pod katerim objavlja knjižničar Peter de Smet, star nekaj čez šestdeset let. Naslovni nizozemski starostnik, ki v domu za ostarele na severu Amsterdama piše skrivni dnevnik, tokrat poroča o zapletih pri tomboli, o odstopu nizozemske kraljice s položaja, predvsem pa o novi sostanovalki, ki se mu zdi zelo simpatična in ima podoben smisel za humor, kot je njegov. Prevajalka Stana Anželj, interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, produkcija 2019.

Lirični utrinek Jennifer Clement: V Odeso

Za Lirični utrinek smo izbrali pesem Jennifer Clement z naslovom V Odeso – s pripisom Za Richarda. V Mehiki živeča ameriška pesnica in pisateljica Jennifer Clement  je napisala vrsto proznih in pesniških knjig, bila je tudi predsednica mednarodnega PEN-a. Pesem V Odeso je nastala pred štirimi leti kot odziv na ruski napad na Ukrajino. Po pesničinih besedah se za njo skriva troje: najprej želja, da bi besede lahko postale to, kar govorijo. Drugo je žalost ob tem, kar se dogaja, ta žalost pa je povezana z dolgotrajnejšo žalostjo: del pesničine družine namreč izvira iz Odese – večina članov je bila ubitih v pogromu. Tretje je spomin na Odeso, ki jo je leta 2017 – ob kongresu PEN-a v Lvovu – obiskala s sinom Richardom. Pesem V Odeso Jennifer Clement je prevedla Neža Vilhelm, interpretira jo dramska igralka Sara Dirnbek. Tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Staša Grahek.

Izbrana proza Siegfried Lenz: Prebežnik

Letos mineva sto let od rojstva nemškega pisatelja Siegfrieda Lenza, enega ključnih avtorjev povojne nemške literature. Med njegova dolgo prezrta dela sodi roman Prebežnik, ki ga je napisal že v začetku petdesetih let, a je zaradi političnih razmer izšel šele leta 2016, dve leti po avtorjevi smrti. Zgodba o nemškem vojaku, ki med drugo svetovno vojno dezertira k sovjetskim partizanom, odpira vprašanja vesti, dolžnosti in odgovornosti posameznika v vojni. Dogajanje je postavljeno na skrajni rob vzhodne Evrope, kjer se usode peščice vojakov vermahta prepletejo s poljskimi in ruskimi partizani ter civilnim prebivalstvom. Roman je v slovenščino prevedla Ana Jasmina Oseban. Interpretacija Saša Tabaković, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krautkhaker, urednica oddaje Tesa Drev, Tina Poglajen (ponovitve), produkcija 2023.

Lirični utrinek Christina Georgina Rossetti: Počitek

Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti je živela v letih od 1830 do 1894. Zlasti znane so njene balade in mistične religiozne pesmi. Za njeno poezijo sta značilna globoko doživljanje in simbolika. Njeno pesem z naslovom Počitek je prevedel Matej Venier. Interpretacija Darja Reichman, ton in montaža Mirta Berlan, režija Milan Golob. Posneto 2020. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.

Prešernove nagrade

Petra Seliškar: "Ni samo šport, ki promovira Slovenijo. Kultura je temelj te države"

21 min

Ana Pepelnik: Skušam ponazoriti, da je pesem varen prostor

22 min

Jasmina Cibic: "Zanimajo me teatri moči!"

50 min

Gregor Božič: "Delo režiserja zajema vse spektre filmskega ustvarjanja"

19 min

Arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig: "Vsak izdelek mora biti uporabniku prijazen."

22 min

Plesalka in koreografinja Mateja Bučar: "Bolj ko se poglabljaš v objektnost, več subjektivnosti lahko razkriješ."

21 min

Neposredni prenosi

Neposredni prenos Potujemo … po Madžarski, Družinski abonma SF 4

Madžarska je država s pestro zgodovino in bogato kulturo. Je večinoma ravna z nizkimi hribovji in neskončnimi polji. Ima čudovito arhitekturo in mesta. Kljub močnim zunanjim vplivom so njeni prebivalci ohranili svoj edinstveni jezik. Orkester Slovenske filharmonije Mojca Lavrenčič, dirigentka Tibor Kerekeš, trobenta Erzsébet Gódor, cimbale Franci Krevh, Beata Ilona Barcza, povezovalca Spored: Bartók, Haydn, Brahms

Neposredni prenos Kromatika 6: Simfoniki in pianist Lukáš Vondráček

Šesti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Lukáš Vondráček, klavir Ludwig van Beethoven: Uvertura Egmont op. 84 Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu op. 37 (dodatek) Josef Suk: Ljubezenska pesem iz Šestih klavirskih skladb op. 6 (dodatek) Frédéric Chopin: Nokturno v cis-molu op. posth. Edward Elgar: Variacije Enigma op. 36 (dodatek) Edward Elgar: Variacija IX: Adagio (Nimrod)

Arsovo domače branje Matura 2026 – Tina Vrščaj: Na Klancu – literarno-pogovorni večer

Roman Tine Vrščaj Na Klancu, ki je skupaj s Cankarjevim romanom z enakim naslovom predviden za letošnji esej na maturi, odpira številne teme: o partnerskih in družinskih odnosih ter odtujenosti, ekoloških vprašanjih, podnebnih spremembah in še marsičem. Ponuja razmislek o vlogi matere in očeta pri vzgoji otrok, o nepredelanih odnosih v primarni družini, o realnem in virtualnem svetu, potrošništvu, ki se je zalezlo v vse pore družbe … Prireditev bo v en dogodek povezala radijski literarni večer, ki ga je pripravila Nika Zadravec in ki bo pod režijskim vodstvom Saške Rakef v živo izveden na odru, ter pogovor Vlada Motnikarja z avtorico. Tina Vrščaj, pisateljica, esejistka, literarna kritičarka in prevajalka, je prvo knjigo, roman Zataknjena v pomladi, izdala leta 2010, sledili so romani Odradek, Na Klancu, nagrajen na natečaju Mladinske knjige za nagrado modra ptica, pred nekaj meseci pa še roman Učne ure Eve K. Poleg romanov je izdala še zbirko kratkih zgodb Plašč, knjigi za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata in Balabuga ter zbirko literarnih kritik Kritičarka na drevesu. Interpretacija: Nataša Keser, napovedovalec: Igor Velše. Režija: Saška Rakef, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, zvočna mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden, oblikovalec zvoka: Gašper Vodlan. Urednik oddaje Vlado Motnikar.

Ars in Drama Ars in Drama – Flamenco Project

Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa. Avdio- in videoprenos!

Neposredni prenos Neposredni prenos 4. koncerta abonmaja SMS Orkestra Slovenske filharmonije

Na sporedu bodo tri dela: Religioso iz Suite za orkester Slavka Osterca, Pesmi za umrlimi otroki Gustava Mahlerja in Simfonija št. 4 v E-duru, WAB 104, »Romantična« Antona Brucknerja. Kot so zapsali: »…Edinstvenost glasbene umetnosti je v večplastni povezanosti različnih, a kljub mnogoterim razlikam podobnih skladb. Tako postane neoklasicistični Osterc v askezi lastnega glasbenega izraza podoben kar dvema skladateljema s konca 19. stoletja. Njegov očiščeni, deklarativni in ne preveč ponotranjeni Religioso se spremeni v distanciran, a nazoren uvod v Mahlerjevo skladbo najgloblje žalosti in hkrati v napoved neromantične »Romantične« simfonije Antona Brucknerja.« Orkester Slovenske filharmonije bo vodil gostujoči dirigent Joel Sandelson, z Mahlerjevim delom pa se bo predstavila mezzosopranistka Barbara Kozelj.

Neposredni prenos V etru pesem I - Jok solza na dnu srca

Na prvem koncertu drugega cikla samospevov V etru pesem z naslovom Jok srca na dnu srca sta se predstavili sopranistka Elvira Hasanagić in pianistka Aleksandra Pavlovič. Na spored sta uvrstili samospeve Clauda Debussyja, Lucijana Marije Škerjanca in Richarda Straussa. Spored: Claude Debussy (1862–1918): Ariettes oubliées / Pozabljene pesmice, L. 63 (Paul Verlaine): C’est l’extase langoureuse / To je hrepenenjski vrh radosti, št. 1 Il pleure dans mon cœur / Jok solza na dnu srca, št. 2 L’ombre des arbres / Obris dreves, št. 3 Chevaux de bois / Bruselj. Leseni konji, št. 4 Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973): Pomladne noči (Su-tung-po, O. Hauser, P. Karlin) Večerna impresija (Igo Gruden) Aleja sniva (Fran Zbašnik) Pisma V. (Alojz Gradnik) Pisma I. (Alojz Gradnik) Richard Strauss (1864–1949): Vier Lieder / Štiri pesmi, op. 27: Ruhe, meine Seele! / Mirno, duša moja!, št. 1 (Karl F. Henckell) Cäcilie / Cecilija, št. 2 (Heinrich Hart) Heimliche Aufforderung / Skrivnostno povabilo, št. 3 (John H. Mackay) Morgen! / Jutri!, št. 4 (John H. Mackay)

Neposredni prenos FKK 3: S prizanesljivostjo

Program: Ludwig van Beethoven, Cavatina iz Godalnega kvarteta št. 13, op. 130 Béla Bartók: Divertimento za godala, Sz. 113, BB 118 * Ludwig van Beethoven, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Malo je glasbenih osebnosti, ki imajo ob vrhunskem igranju najzahtevnejših del še poseben dar glasbenega vodenja, a izjemno poljsko violinistko Mario Włoszczowsko lahko zagotovo štejemo mednje. Gostujoča glasbenica se bo predstavila tudi z Beethovnovim Koncertom za violino, ki ga je leta 1806 premierno izvedel dirigent in koncertni mojster Franz Clement. Žal je imel to smolo, da mu je Beethoven izročil note le dva dneva pred izvedbo, zaradi česar je moral dele skladbe tako rekoč brati z lista. A Beethoven se je zavedal svoje odgovornosti, zato je solistu napisal posvetilo: »Concerto par Clemenza pour Clement« (»Koncert s prizanesljivostjo do Clementa«).

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Jure Pukl Analog AI

Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).

Neposredni prenos Koncert ansambla Dissonance na 9. Zimskem festivalu Ljubljana

Iz Dvorane Marjana Kozine smo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij iz evropskih sredozemskih dežel.

Neposredni prenos SOS II: Odtekanje časa

Orkester Slovenske filharmonije Valentin Urjupin dirigent Nina Prešiček Laznik klavir Lovorka Nemeš Dular klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985)

Ars in Drama Ars in Drama - Nina Strnad & Big Band RTV Slovenija

Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!

Video

Ars in Drama Ars in Drama – Flamenco Project

Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa.

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Jure Pukl Analog AI

Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Jure Pukl Analog AI

Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).

Ars in Drama Ars in Drama - Nina Strnad & Big Band RTV Slovenija

Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!

Sobotni operni večer Léo Delibes: Lakmé v neposrednem prenosu iz Maribora

Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.

Jazz Ars All Stars Kristijan Krajnčan Quartet - Med se iskri v temi

Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).

Neposredni prenos EBU Rojstni dan umetnosti - Rok Zalokar

Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Tako skrbno izbrano zvočno materijo prepušča spontanosti, igri in poslušanjem nepredvidljivim zvočnim kombinacijam. Letošnji prispevek Radia Slovenija je oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. V zadnjih šestih letih kot svojo osrednjo ustvarjalno platformo vzdržuje kolektiv Zhlehtet. Rezultat tega je bila kritiško priznana serija skladb in albumov, vključno z najnovejšo izdajo ploščo Pieces for Collective Change. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 je Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.

Mozartine Mozartine 2026: 1. koncert

Na sporedu sta bili dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa

Jazz Ars All Stars Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. V Jazz Klubu Kazina predstavljajo diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Jazz Ars All Stars Jazz Ars All Stars – Kumovi

Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. Izbrani slovenski jazzisti so v Jazz Klubu Kazina predstavili diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Najbolj poslušano

Glasovi svetov Jugoslavija in ZDA na začetku hladne vojne skozi oči Louisa Adamiča

Od dolgih pogovorov s Titom in zelo neposrednih opisov jugoslovanske družbeno-politične in ekonomske relanosti leta 1949 do natančne analize vedno manj politično svobodnih ZDA ob začetku hladne vojne

Radijska igra Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Plašč

Zvočna izvedba kultnega dela ruskega romantičnega realista radiotečne vrednosti iz leta 1956, posnete torej pred polnimi sedmimi desetletji. V vlogi osrednjega junaka Akakija Akakijeviča Bašmačkina nastopa Frane Milčinski - Ježek, s svojo specifično radijsko izpovedno avtentičnostjo. Prevajalec: Janez Gradišnik Režiser: Mirč Kragelj Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Tone Kablar Pripovedovalci zgodb – Jurij Souček, Boris Kralj, Drago Makuc, Janez Albreht in Maks Bajc Akakij Akakijevič Bašmačkin – Frane Miličinski Drugi nastopajoči – Mila Kačič, Stane Potokar, Jože Zupan, Nace Simončič, Lojze Potokar in Pavle Kovič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1956.

Neposredni prenos Kromatika 6: Simfoniki in pianist Lukáš Vondráček

Šesti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Lukáš Vondráček, klavir Ludwig van Beethoven: Uvertura Egmont op. 84 Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu op. 37 (dodatek) Josef Suk: Ljubezenska pesem iz Šestih klavirskih skladb op. 6 (dodatek) Frédéric Chopin: Nokturno v cis-molu op. posth. Edward Elgar: Variacije Enigma op. 36 (dodatek) Edward Elgar: Variacija IX: Adagio (Nimrod)

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Sobotni operni večer Georg Friedrich Händel: Ariodante iz Pariza

Ljubezen mladega para je na preizkušnji, ko jima zlobni spletkar prekriža načrt za poroko – prvič naši valovih.

Podobe znanja Hubert Potočnik: Volkovi in druge velike zveri so ključne vrste v ekosistemu

Človek je vedno sobival z velikimi zvermi. V Sloveniji tako živijo medvedi, volkovi, risi in druge zveri. K nam se je v zadnjih letih priselil šakal. A v preteklosti so bile številne vrste, izrazito zlasti volk, preganjane in njihovo število se je občutno skrčilo, marsikje so povsem izginili. Z dolgoletnimi prizadevanji za njihovo ohranjanje se število divjih zveri znova povečuje, a v tem procesu se pojavljajo tudi konflikti. Ključno je vprašanje, kako torej zagotoviti sobivanje, da ni škodljivo za nobeno od vpletenih strani. Kako torej najbolj smiselno uravnavati populacije velikih zveri, v Podobah znanja pojasnjuje doc. dr. Hubert Potočnik z oddelka za biologijo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani.

Odprta knjiga na radiu Darinka Kozinc: Les Goriciennes (14/16)

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Posneto na RAI Radiu Trsta A leta 2018 v Trstu.

Razgledi in razmisleki Lorena Luciano: Nune proti Vatikanu so poziv k boljši Cerkvi

Italijanska režiserka Lorena Luciano je posnela dokumentarni film o redovnicah, ki jih je domnevno zlorabil slovenski duhovnik in umetnik Marko Rupnik, z naslovom Nune proti Vatikanu. Nekdanje sestre Skupnosti Loyola pričajo o Rupnikovih manipulacijah in zlorabah, film pa pokaže tudi širše dimenzije zlorab redovnic v Cerkvi in njihovo prikrivanje. Vendar film ni samo kritika Cerkve, ampak tudi poziv vsem verujočim, ki utelešajo vrednote Cerkve, naj se ne bojijo prizadevati si za pravico, saj je pravica najboljša pot do tega, da ustvarijo boljšo Cerkev, je povedala z emmyjem nagrajena režiserka, ki je tudi sama katoličanka. Pred slovensko premiero na Festivalu dokumentarnega filma smo se v oddaji Razgledi in razmisleki z njo pogovarjali o tej poti, na katero se je podala s svojim filmom (Foto: Film2 Productions).

Odprta knjiga na radiu Darinka Kozinc: Les Goriciennes (16/16)

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.

Odprta knjiga na radiu Tina Vrščaj: Na Klancu 1/24

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.

Kdo smo? Arboretum Volčji Potok: Videti in doživeti, vonjati in občutiti ...

Arboretum je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina, ki je bila po vojni v precejšnji meri spregledana, čeprav ima v zgodovini pomembno noto slovenstva. V oddaji Kdo smo ponavljamo zvočno pripoved o Arboretumu v Volčjem potoku, ki smo jo posneli v božičnem času, ko so čarobnost pričarale številne raznobarvne lučke, ki so krasile park.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt