Ars aktualno Retrospektiva Oriente Vzhod/Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino

Retrospektiva Oriente Vzhod/Occidente Zahod – Meja skozi film in zgodovino je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici. Projekt evropskemu občinstvu razkriva bogato kinematografsko dediščino čezmejnega prostora Slovenije in Italije, retrospektiva, ki jo je zasnovala Varja Močnik, pa ponuja filmski vpogled v kompleksno zgodovino obmejne regije Slovenije in Italije.

Ars aktualno Zdravnica Roberta Icka sooči medicinsko etiko in verska ter nazorska prepričanja

Zvečer ob 20-ih bo na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana zadnja premiera letošnje sezone. Prvič na slovenskih odrih bomo lahko gledali igro Zdravnica britanskega dramatika in režiserja Roberta Icka. Dramo je režiral priznani operni in gledališki režiser Martin Kušej. Robert Icke je v središče svoje drame postavil zdravnico Ruth Wolff, vodjo ugledne klinike za Alzheimerjevo bolezen, ki se zaplete v spor s katoliškim duhovnikom. Zdravnica, igra jo Nataša Barbara Gračner, namreč prepove duhovniku dostop do umirajočega dekleta, ki jo želi spovedati, in tako postane tarča medijske gonje.

Ars aktualno Velika maša v h-molu Johanna Sebastiana Bacha

Informativni prispevki iz področja kulture

Ars aktualno Na Prvem programu Radia Slovenija premiera prvega dela radijske igre Kapucinska grobnica

Radijska igra Kapucinska grobnica je nastala po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Dramatizacijo in radijsko priredbo podpisujejo Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni in Ana Kržišnik Blažica.

Ars aktualno Za mano belina, knjiga Martina Kušeja v slovenskem prevodu

Martin Kušej, avstrijski gledališki in operni režiser slovenskega rodu, je leta 2022 napisal knjigo z naslovom Za mano belina. V tem avtobiografsko-esejističnem delu odpira pogled v svoje ustvarjanje; opisuje svoje uprizoritve na evropskih gledaliških in opernih odrih, predvsem pa razkriva svoj osebni odnos do gledališkega ustvarjanja. Knjiga Za mano belina je zdaj v slovenskem prevodu Tine Mahkota izšla v sodelovanju založb Beletrina in Mont. Sinočnjo predstavitev v ljubljanski kavarni Kazina je spremljala Staša Grahek.

Ars aktualno Grumova nagrada Milanu Ramšaku Markoviću

S podelitvijo nagrad se je v Prešernovem gledališču Kranj sklenil 55. Teden slovenske drame. Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo nastalo dramsko besedilo je prejel Milan Ramšak Marković za Trilogijo o mestih in ljudeh. Najboljša uprizoritev Tedna slovenske drame je predstava Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije. Predstava Slovenskega ljudskega gledališča Celje je nastala po besedilu Tiborja Hrsa Pandurja, režirala jo je Livija Pandur.

Ars aktualno V Leopoldovem muzeju odprli razstavo Bidermajer – obdobje v vzponu, ki predstavlja njegovo raznolikost in veličino

Na Dunaju so v Leopoldovem muzeju odprli razstavo Bidermajer – obdobje v vzponu. Razstava, ki ponuja razširjeno sliko le tega, se ne osredotoča izključno na Dunaj in njegovo vlogo v tem času, temveč osvetljuje tudi umetniška udejstvovanja drugod, na primer v Budimpešti, Pragi, Ljubljani ali Benetkah. Na ogled je okoli 190 eksponatov, kot so slike, pohištvo, oblačila, stekleni in drugi umetniški izdelki. Na razstavi, ki bo odprta do 27. julija, pa je z nekaj slikami zastopan tudi Jožef Tominc.

Ars aktualno Od Pasijonskega mozaika do Deklice z vžigalicami

V nedeljo bo na valovih programa Ars potekala Evroradijska cvetna nedelja. Poseben glasbeni dan se bo začel ob 11.15, vse do poznih večernih ur pa se bo tekom dneva zvrstilo šest tematskih koncertov, ki so jih glasbeni uredniki na Arsu odbrali iz posebne ponudbe dvanajstih, ki jih je skupina kuratorjev umestila v Evroradijski glasbeni niz za veliki teden. Na letošnjem cvetnonedeljskem glasbenem popotovanju bomo po vrsti obiskali koncerte zbora BBC Singers v Londonu (11.15), zbora Sikstinske kapele v Vatikanu (13.05), nastop pianista Reinisa Zariņša v Rigi (16.00), koncert pravoslavne zborovske glasbe ob 100-letnici posvetitve katedrale sv. Aleksandra Nevskega v Sofiji (17.00), koncert Danskega nacionalnega vokalnega ansambla in dirigenta Marcusa Creeda v Koebenhavnu (18.30) in Pasijon deklice z vžigalicami Davida Langa, ki so ga v Münchnu izvedli člani zbora Bavarskega radia (22.30).

Ars aktualno Ljubljano je obiskal Norbert Pfaffenbichler, avtor distopične trilogije 2551

Z dvodnevnim dogodkom v Slovenski kinoteki z naslovom Kurja polt: Poslednji hura 2, ki predstavlja izbor žanrskega filma, od mrtvih obujajo nekdanji festival Kurja polt. Ob prisotnosti režiserja Norberta Pfaffenbichlerja je bil predvajan sklepni del distopične eksperimentalne trilogije z naslovom 2551.03. Z avstrijskim avtorjem se je pogovarjala Petra Meterc. Prevode bere Dejan Kaloper.

Ars aktualno Material bar na Milanskem tednu oblikovanja

V sklopu Milanskega tedna oblikovanja je v vili Bagatti Valsecchi, ki je del razstavnega prizorišča Alcova, na ogled tudi slovenska postavitev Material bar. Kuratorji Katarina Dekleva, Rok Oblak in Bor Pungerčič, ki so bili izbrani na razpisu Centra za kreativnost, so v središče postavili trajnost, funkcionalnost in inovativnost. Material bar je tako prostor, kjer obiskovalci od blizu spoznajo prakse 11 slovenskih oblikovalcev oz. kolektivov.

Ars aktualno Velika razstava Barok v Sloveniji v Narodno galerijo prinaša več kot 170 umetnin iz 17. in 18. stoletja

V Narodni galeriji v Ljubljani bodo odpirajo obsežno razstavo Barok v Sloveniji. Zadnji dve veliki razstavi o tem obdobju segata že več kot pol stoletja nazaj, od takrat do danes pa je prišlo do številnih odkritij in tudi umetnostnozgodovinski pogled se je spremenil. Ogledamo si lahko več kot 170 del, predvsem slike, kipe, freske in risbe. V 17. in 18. stoletju se začne umetnost spet prebujati, pravzaprav kar kipeti – to so sprožile nove družbene, politične in ekonomske razmere.

Kulturna panorama Nagrajenci Tedna slovenske drame, slike Metke Krašovec v galeriji Equrna, umetniška družina Šantel na dveh lokacijah v Mariboru, GESTUS Hassana Khana v Cukrarni

Poročamo o nagrajencih Tedna slovenske drame, o slikah Metke Krašovec iz njenega rdečega obdobja, ki so na ogled v galeriji Equrna, o dveh razstavah v Mariboru, povezanih s člani primorske umetniške družine Šantel, in o razstavi GESTUS Hassana Khana v Cukrarni.

Naši umetniki pred mikrofonom Jiři Bezlaj: "Ženske figure iz papier-mâchéja na podstavkih delujejo šaljivo."

Kipar, risar, pesnik, pisatelj in esejist Jiři Bezlaj se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Diplomiral je iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pripravil je več kot 120 samostojnih razstav ali sodeloval na skupinskih razstavah doma in v tujini. Do upokojitve je bil zaposlen kot profesor likovne vzgoje na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Izdal je pesniško zbirko Poletje in roman Evangelij za pitbule. Piše tudi eseje na temo umetnosti, vse do upokojitve je bil profesor za likovno umetnost na Bežigrajski gimnaziji. Do 8. maja 2025 je v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani na ogled njegova razstava igrivih ženskih aktov iz kaširanega papirja na različnih črnih lesenih stojalih z naslovom V ravnotežju. V studio je umetnika povabila Tadeja Krečič.

Likovni odmevi 13. stoletje v podobe vstajenja prinese silovitost, s katero Kristus odrine ploščo sarkofaga

Velika noč je pred vrati in ta nas vse vabi k ustvarjanju, risanju in barvanju. A pirhi niso edina likovna podoba, povezana s tem časom. Za vzdušje se bomo potopili med upodobitve evangelijskih besedil, ki govorijo predvsem o dogajanju na velikonočno nedeljo. Podobe vstalega so se pojavljale že v 4. in 5. stoletju, na zahod pa je motiv vstajenja prišel šele v 10. stoletju z Otoni. Esej je Miha Zor pripravil leta 2008. Slika (izrez): Večerja v Emavsu, ki jo je baročni mojster chiaro scura Caravaggio naslikal v letih 1600–1601. Gre za trenutek, ko se dvema učencema, ki sta se po Kristusovem pogrebu žalostna odpravila v Emavs, na poti pridruži Jezus, ki pa ga sprva nista prepoznala. Šele ko je med večerjo prelomil kruh, ga blagoslovil in jima ga dal, sta prepoznala svojega učitelja. On pa je izginil izpred njiju. Vir: National Gallery London in MMC

Svet kulture Težka voda kot zvočnica, REKVIEM dve leti pozneje, Kralj Lear

''Če se pri pisanju trudiš biti bolj pameten od knjige same, se lahko zgodi, da bo ploska'', pravi Pia Prezelj, avtorica romana Težka voda. V njem nas odpelje na podeželje – ''želela sem povedati zgodbo starejše ženske, vse ostalo pa je prišlo organsko zraven,'' še doda. In kaj je s tem večkrat nagrajenim romanom novega: izšel je kot zvočna knjiga, ki so jo pripravili v igranem programu našega radia. Na oder novogoriškega SNG-ja pa prihaja Kralj Lear, delo Williama Shakespeara v režiji Ivice Buljana. Glavno vlogo igra upokojeni prvak novogoriškega ansambla Bine Matoh. In še nekaj o prepletu performansa, poezije in glasbe REKVIEM dve leti pozneje umetnika Jaše, ki se je odvil v Lutkovnem gledališču Ljubljana.

Gremo v kino 5. Feministični filmski festival, Oriente Vzhod / Occidente Zahod, Kino Slovenija

V teku je 5. izvedba Feminističnega filmskega festivala, ki na spletu predstavlja tri programske sklope. Evropska prestolnica kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici z retrospektivo Oriente Vzhod / Occidente Zahod - Meja skozi film in zgodovino prinaša množico filmskih poslastic, pri Filmoteki in Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev pa predstavljajo projekt Kino Slovenija, z njim skušajo spodbuditi večjo vključitev slovenskih filmov v redne kinoprograme. Ocenjujemo tajski film, jugovzhodnoazijski fenomen Babičin vnuk in Bambi: življenjska pot v gozdu, ki so ga posneli s pravimi živalmi.

Podobe znanja Jana Arbeiter: Globalni jug pogosto raje kot zahodno sprejme razvojno pomoč Indije, Brazilije ali Kitajske

Kako »velikanke« globalnega juga preoblikujejo mednarodno razvojno sodelovanje in zakaj je njihov pristop marsikateri državi bližji kot zahodni

Svet kulture Premiera Zdravnice v ljubljanski Drami in film Karel X. - Burboni na Kostanjevici

Zvečer bo na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana zadnja premiera letošnje sezone, igra Zdravnica britanskega dramatika in režiserja Roberta Icka v režiji Martina Kušeja. V Frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici pa so pred dnevi predstavili dokumentarni film Karel X. – Burboni na Kostanjevici.

Izšlo je Jože Krašovec: Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma

Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Svet kulture Stoji, stoji tam Blejski grad

V tokratnem Svetu kulture poročamo o novi razstavi na blejskem gradu z naslovom Stoji, stoji tam Blejski grad. Prvi del razstave, ki jo je pripravil Narodni muzej v sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled, je posvečen naravni in arheološki dediščini Blejskega kota. Vabimo pa vas tudi na 4. abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra, ki letos praznuje 80-letnico delovanja.

Literarna matineja Gašper Krajnc: "Poskušam biti služabnik zgodbe" (2. del)

Pri založbi VigeVageKnjige je lani izšel zadnji del ptičje trilogije Gašperja Krajnca Zimske ptice. Spomnimo – njen prvi del, Mestne ptice, je izšel leta 2020, drugi del, Vaške ptice, pa leta 2022. Mestne ptice so Krajncu prinesele nagrado zlatirepec za najboljši izvirni strip, trilogija pa po mnenju številnih poznavalcev predstavlja enega izmed temeljnih del slovenskega stripa oziroma risoromana. O njej razmišljamo z Gašperjem Krajncem, pa ne le o njej, pač pa tudi o razmerju med jezikom in ilustracijo v risoromanu, o tem, kako v njem podajati zgodbo ali kako nastaja kompozicija stripa oz. risoromana.

Razgledi in razmisleki Saif ur Rehman Raja, pakistansko-italijanski pisatelj: "Sem preveč italijanski za Pakistance in preveč pakistanski za Italijane."

Saif ur Rehman Raja , pakistansko-italijanski avtor, ki je marca gostoval na festivalu Fabula, v avtobiografskem prvencu, romanu Hidžra, popisuje svoje odraščanje med dvema kulturama. Kako je, kot sam zapiše v knjigi, če si preveč Pakistanec za Italijane in preveč Italijan za Pakistance? O tem, pa tudi o rasizmu in homofobiji, temah, ki se ju avtor brezkompromisno loteva v romanu, v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki. Bere Bernard Stramič, ton in montaža Maks Pust.

Glasbena skrinjica Ruska velika noč - Fabergejeva jajca

Cenjeno velikonočno darilo v carski Rusiji so bila majhna Fabergejeva jajca, ki so jih najpogosteje nosili na okrasnih verižicah. Teh dragocenih obeskov so draguljarji podjetja Faberge iz Santk Peterburga med letoma 1885 in 1917 izdelali na tisoče. Jajca so bila izdelana večinoma iz poldragih kamnov ali dragocenih kovin, v različnih velikostih in okrašena z dragulji ali kovinskimi vzorci. Najbolj znamenita pa so velika jajca na podstavkih ali v umetelnih skrinjicah, ki sta jih naročala ruska carja Aleksander III. in Nikolaj II., in se zato imenujejo carska jajca.

Sobotni operni večer Vincenzo Bellini: Pirat iz Budimpešte

Romantični zaplet med viharji in usodnimi slutnjami podčrtava prodorna intenzivnost Bellinijevih melodij. Te so v tej operi bolj ognjevite in patetične kot v poznejših, zato je skladatelj prepričal milansko občinstvo, ki je bilo vedno željno novosti. Tako zelo, da so Vincenzu Belliniju pripisovali ustanovitev novega sloga, ki se je oddaljil od prevladujočega modela Gioacchina Rossinija. Opero Pirat so premierno uprizorili v sklopu jesenske sezone, 27. oktobra 1827. Čeprav se je takrat skoraj 26-letni skladatelj iz Catanie prvič srečal z občinstvom milanske Scale, je doživela velik uspeh. K temu je pripomogla tudi odlična pevska zasedba. Ta je prav tako dobra na našem posnetku, na katerem pojejo: Klára Kolonits (Imogena), Paolo Fanale (Gualtiero), Aleksej Bogdančikov (Ernesto), Roland Tötös (Itulbo), Gabriella Busa (Adela) in István Kovácsházi (Goffredo). Zbor in orkester Madžarske nacionalne filharmonije je vodil Dániel Dinyés.

Sobotni koncert Križev pot Franza Liszta

Franz Liszt v svoji skladbi Via Crucis – Križev pót v štirinajstih delih obravnava prav toliko postaj križevega pota. Obsežno glasbeno delo v svojem osnovnem bistvu predstavlja alternativen in nadvse izviren pristop k uglasbitvi pasijonske zgodbe, oziroma prav določenega dela, ki opisuje Jezusovo pot s križem na ramenih na Golgoto in njegovo križanje. Liszt je uglasbil razna, večinoma latinska besedila. Črpal je tako iz različnih svetopisemskih odlomkov iz evangelijev po Mateju in Luku, sekvence Stabat mater, pa tudi besedil drugih avtorjev, kot so denimo sv. Venancij Fortunat, škof iz Poitiersa, nemški teolog iz 17. stoletja Paul Gerhardt in njegov rojak, pesnik Johann Rist. Uglasbitve besedil med seboj povezujejo meditativne, spokojne, včasih pa tudi bolj dramatične klavirske medigre, ki so ponekod tonalno precej razširjene. Lisztov Križev pot so 5. aprila letos v Gledališču princa regenta v Münchnu izvedli vokalni solisti, zbor Bavarskega radia in pianist Herbert Schuch. Dirigiral je Peter Dijkstra, posnetek pa je Bavarski radio posredoval v evroradijsko izmenjavo kot del posebne ponudbe z naslovom Evroradijski glasbeni niz za veliki teden. Vokalni solisti so bili sopranistki Magdalena Dijkstra in Julia Price, mezzosopranistki Merit Ostermann in Veronika Sammer, tenorist Gabriel Sin, baritonist Christopher Dollins in basist Michael Mantaj.

Oddaljeni zvočni svetovi Sicilija, veliki teden

V Oddaljenih zvočnih svetovih se bomo tokrat posvetili ostankom starih običajev, ki v velikem tednu še vedno živijo v vaseh na Siciliji. Seveda se sčasoma spreminjajo in izgubljajo stare elemente, vendar pa se čas v tem tednu marsikje še vedno ustavi in je večinoma podrejen poduhovljenemu doživljanju največjega krščanskega praznika. V nekaterih krajih pri dogajanju sodelujejo tako rekoč vsi prebivalci, dogajanje pa, jasno, doseže vrhunec na sámo veliko noč. Posnetki glasbe, ki nam bodo pričarali del velikonočnega razpoloženja Sicilije, so iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Oddajo pa je pripravil Tomaž Rauch.

Zborovski panoptikum Po poteh Ljubke Šorli

19. februarja so v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici s koncertom Pevski odmev Ljubkine poti na poseben način obudili spomin na goriško pesnico Ljubko Šorli, in to prav na 115. obletnico njenega rojstva. Več kot 200 mladih pevcev iz osmih otroških in mladinskih pevskih zborov z Goriške in zamejstva je zapelo na ambicioznem zborovskem projektu, za katerega je nastalo enajst novih zborovskih uglasbitev Ljubkinih pesmi za otroke in mladino. Kulturni center Lojze Bratuž, zadolžen za pripravo programa koncerta, je umetniški del zaupal priznanima in uveljavljenima goriškima ustvarjalcema: profesorju slovenščine, pesniku in zborovodji Davidu Bandlju, ki je izbral pesmi, in večkrat nagrajenemu skladatelju in dirigentu Patricku Quaggiatu, ki je pripravil nove uglasbitve. Zbore je spremljal ansambel profesionalnih glasbenikov. Dogodek sta organizirala Kulturni center Lojze Bratuž in Forum slovanskih kultur, ki skrbi za ohranjanje slovanske literarne dediščine.

Zborovski koncert Pesmi slovesa, 2. del

Dobrodošli ob spremljanju koncerta Nizozemskega komornega zbora z naslovom Pesmi slovesa. Posnetek je nastal julija lani v okviru Festivala duhovne glasbe v Fribourgu v tamkajšnji kolegialni cerkvi sv. Mihaela. Na programu so bila dela Herberta Howellsa, Jamesa MacMillana, Stefana Gervasonija in Huberta Parryja. Skupni imenovalec programa so bili prva svetovna vojna in njene posledice ter trpljenje, ki je močno zaznamovalo tudi skladatelje. Nocoj se bomo posvetili glasbi Huberta Parryja, ki ni doživel konca prve svetovne vojne. Žal pa je doživel številne smrti svojih študentov na bojiščih. Tako je od leta 1916 pa skoraj do smrti oktobra leta 1918 zložil 6 zborovskih motetov na besedila različnih angleških pesnikov in psalma 39.

Recital Recital

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Filmska glasba John Debney: Kristusov pasijon

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Izbrana dela Janka Ravnika

Janko Ravnik je imel med svojimi sodobniki brez dvoma posebno mesto. Njegovo glasbeno ustvarjanje ni bilo obsežno, a vse, kar je napisal, je tehtno in dovršeno v vseh pogledih; to mu priznavajo tudi glasbeni strokovnjaki.

Skladatelj tedna Sofja Gubajdulina, 5. del

Prvo obdobje Gubajduline zaznamujejo zlasti specifična obravnava tonskih vrst, poudarjeno delo s fizikalnimi razsežnostmi zvoka, preplet raznovrstnih avantgardnih prijemov in uglasbljanje religioznih simbolov. V drugem ustvarjalnem obdobju se je skladateljica podrobneje posvetila obravnavi ritma. Z uporabo zaporedja Fibonaccijevih števil je razvila koncept tako imenovane ritmične forme. Z raziskovanjem podobnih številčnih serij se je v Gubajdulini zbudilo tudi zanimanje za mističnost števil.

Komorni studio Carpe artem 4: Majhni pogovori

Na 4. koncertu 12. cikla komorne glasbe Carpe artem so izvedli raznolik spored glasbe iz 19. in 20. stoletja. Cikel v sodelovanju s SNG Maribor pripravlja društvo za komorno glasbo Amadeus.

Jazz Ars Album Delfeaya Marsalisa Odločitev Poncija Pilata

V predpraznični oddaji bomo predvajali ploščo pozavnista Delfeaya Marsalisa Pontius Pilate’s Decision – Odločitev Poncija Pilata, ki seveda povzema svetopisemsko tematiko. Delfeayo Marsalis je na svoj prvenec iz leta 1992 Pontius Pilate’s Decision uvrstil deset avtorskih skladb; za njihovimi svetopisemskimi naslovi nas čaka polnokrven be bop v slogu njegovega vzornika J. J. Johnsona.

Tretje uho Vince Mendoza - Nights On Earth

38-kratni nominiranec za nagrado Grammy in dobitnik osmih nagrad Grammy prihaja v Ljubljano. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo 3. junija nastopil z Big Bandom RTV Slovenija. Mendoza je največji živeči jazzovski aranžer in dirigent. Njegove skladbe in priredbe izvajajo takšne zvezde, kot so Gary Burton, Pat Metheny, Michael Brecker, Charlie Haden, Randy Brecker, Peter Erskine, Robbie Williams, Elvis Costello, Yellowjackets, Al DiMeola, Gino Vanelli, Joe Zawinul, Mike Stern, Kyle Eastwood, Björk, Chaka Khan, Al Jarreau, Joni Mitchell, Bobby McFerrin in GRP All Star Big Band. Album Nights On Earth je iz leta 2011. Na njem sodelujejo tudi Joe Lovano, Bob Mintzer, Ambrose Akinmusire, John Abercrombie, John Scofield, Larry Goldings, basist je Christian McBride, bobnarja pa Peter Erskine in Greg Hutchinson. Sloviti Metropole Orkest vodi avtor vseh skladb Vince Mendoza.

Jazz avenija Koncertne napovedi

Opozarjamo na nekatere bližnje koncerte jazzovskih glasbenikov pri nas. Poslušali bomo glasbo saksofonistke Camnille George, vokalista Andreasa Schaererja, bobnarja Dava Weckla in pevke Nicole Zuraitis.

Samo muzika Pevka Andrejka Možina

Oddajo namenjamo tržaški Slovenki Andrejki Možina, izvrstni skladateljici, pevki in violončelistki. Lani je v Trstu izšla antologija izbranih pesmi slovenskih pesnic v Italiji na knjigi in zgoščenki, naslovljeni Besede ne ubogajo več. Vse pesmi so objavljene v spremni knjigi z likovnimi deli Ivana Žerjala, na zgoščenki pa so uglasbitve Andrejke Možine in njene vokalne interpretacije ob spremljavi tria violončelistk Irene Ferro-Casagrande, Andrejke Možina in Carle Scandure. Poimenovale so se Violoncelli Itineranti.

Jazz Ars Pihalec in skladatelj Emil Mangelsdorff – ob stoletnici rojstva

Poslušamo skladbe nemškega pihalca in skladatelja Emila Mangelsdorffa. V svoji dolgi karieri je igral v zasedbah pianistke Jutte Hipp in v zasedbah svojega brata – pozavnista Alberta. Vodil je tudi svoje lastne zasedbe. Bil je tudi glasbeni pedagog, pogosto so ga vabili kot eno redkih prič jazzovskega gibanja pod nemškim nacizmom.

Jazzovska jutranjica Štěpánka Balcarová & Tomaž Gajšt - intervju

Nedeljski Jazz Ars All Stars bo to nedeljo v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta. Češka komponistka, in tudi trobentačica, Štěpánka Balcarová, je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in bo tudi vodila orkester. Premierna izvedba torej, poleg tega pa bo na programu tudi njena suita Kairos, v kateri bo solistka, pevka Ana Čop. V Jazzovski jutranjici se je s Štěpánko Balcarovo in Tomažem Gajštom pogovarjal Hugo Šekoranja.

Orkestralni jazz Štěpánka Balcarová & Concept Art Orchestra - Vanoce Dospelych

Pred nedeljskim koncertom v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni predvajamo skladbe iz plošče Vanoce Dospelych. Posneta je bila leta 2018 v Pragi, na njej pa kot avtorji skladb sodelujo tako Stepanka Balcarova kot tudi drugi člani skupine The Prague Six. K sodelovanju so pritegnili tudi tri pevce, to so Dan Barta, Marketa Foukalova in Milan Cimfe.

Jazz avenija Bobnar Ari Hoenig

Posvetili se bomo glasbi jazzovskega bobnarja Arija Hoeniga. Njegov trio bo v četrtek, 10. aprila, nastopil v jazz klubu Kazina v Ljubljani. Z njim bosta zaigrala pianist Gadi Lehavi in basist Ben Tiberio. Hoenig je poznan po svojem izvirnem pristopu k igranju bobnov: ni zadolžen le za ohranjanje tempa, ampak aktivno soustvarja in sodeluje v kolektivni igri.

Samo muzika Koncertne napovedi

Opozarjamo na nekatere bližnje koncerte naših glasbenikov: trobentačev Tomaža Gajšta in Igorja Matkoviča, pianista Renata Chicca, saksofonista Blaža Trčka in kitarista Marka Čepaka – Makija.

Jazz Ars Pianist Martial Solal – in memoriam

Oddajo namenjamo enemu najboljših evropskih jazzovskih pianistov Martialu Solalu, ki je umrl 12. decembra lani, star 97 let. Solal je ustvarjal dobrih sedemdeset let ter posnel okrog 50 samostojnih plošč in glasbo za več kot 20 filmov. Komponiral je tako solistične skladbe kot tudi dela za simfonični orkester, jazzovski orkester in vse zasedbe vmes. Nanj so vplivali vodilni skladatelji 20. stoletja: Béla Bartók, Igor Stravinski, Alban Berg, in Olivier Messiaen ter jazzovski pianisti, kot so Fats Waller, Teddy Wilson, Art Tatum, Erroll Garner, Bud Powell in Bill Evans.

Jazz siesta Tomaž Gajšt & Big Band RTV Slovenija

Cikel Jazz Ars All Stars bo v nedeljo, 13. aprila v ljubljanski Cukrarni gostil trobentača Tomaža Gajšta, z Big Bandom RTV Slovenija. Orkester bo vodila češka trobentačica in komponistka Štěpánka Balcarová. Posebej za to priložnost in posebej za Gajšta je napisala suito Chronos. Sodeluje tudi vokalna solistka Ana Čop.

Kratka radijska igra Ivan Mrak: Prokurator Poncij Pilat

V igri, nastali po tretji drami biblične trilogije Ivana Mraka, je za rimskim prokuratorjem Poncijem Pilatom sodba, Jezus pa je že bil križan. Pilatovi ženi, sicer nasprotnici takšne odločitve, Jezusova usoda ne da miru, kar poglobi prepad med zakoncema. Poncij Pilat namreč vse bolj dvomi v pravilnost svoje odločitve, čeprav jo je sprejel z legitimnostjo ljudske volje. Sicer pa bič izvršenega in nepovratnega prekletstva zmeraj združi rablja in žrtev. Režiser in avtor radijske priredbe: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar Poncij Pilat – Branko Jordan Claudia Procula – Pia Zemljič Natanael – Voranc Boh Vratar – Uroš Maček Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2020.

Kratka radijska igra Matjaž Farič: Rojstni dan

V igri spremljamo dva potnika med vožnjo na mestnem avtobusu. Boris in Meta se začneta naskrivaj opazovati in v mislih kritizirati drug drugega. Naposled izstopita na isti postaji in tudi do svojega cilja se odpravita po isti poti. Izkaže pa se, da sta oba namenjena k Igorju na rojstni dan. Režiser, glasbeni opremljevalec in montažer: Matjaža Fariča Tonska mojstrica: Sonja Strenar Boris: Blaž Setnikar Meta: Marinka Štern Igor: Matevž Müller Produkcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija v študijskem letu 2009/2010.

Radijska igra Andrej Hieng: Cortesova vrnitev

Coretosva vrnitev, zgodba o vrnitvi krščanskih vojakov iz Mehike, ki so jo med versko vojno opustošili, je po radijski uprizoritvi leta 1967 štiri leta pozneje doživela še operno skladatelja Pavla Šivica. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Skladatelj: Marijan Vodopivec Don Francisco – Boris Kralj Dona Maria – Štefka Drolc Cortes – Stane Sever Pestunja – Duša Počkaj Chincho – Polde Bibič Spovednik – Branko Miklavc Upravnik posestev – Janez Albreht Sodelovali so še – Maks Bajc, Dušan Škedl, Janez Hočevar, Iva Zupančič, Alja Tkačev Pesem poje – Bert Sotlar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1967

Radijska igra Joseph Roth: Kapucinska grobnica – 1. del

Radijska igra v dveh delih po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja in publicista judovskega rodu Josepha Rotha. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, na ozadju svoje družinske kronike izriše propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in v obdobju porajajočega nacizma problematičen prehod v novo nastalo avstrijsko družbo. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke in radijske priredbe, pa kljub svoji dramski premeni, v formatu radijske igre, ostaja pravzaprav »igrani roman«. Narativni skelet so namreč misli v prvem planu, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori kot svojevrstne digresije. Če njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklik, so prizori predpreteklik. V tej časovni zanki se torej v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Dogajanje igre je tako ujeto v zgodovinskem mezaninu, ko stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek 1. svetovne vojne, zgodita se Trottova hitra poroka z Elisabeth Kovacs in naposled odhod na fronto v Sibirijo. Prevajalca: Mira Miladinović, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta, mati – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Bubi Kovacs, Elisabethin brat – Andrej Zalesjak Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs, Elisabethin in Bubijev oče – Blaž Valič Joseph Branco Trotta, bratranec Franca Ferdinanda Trotte – Miha Nemec Manes Reisiger, prijatelj Josepha Branca Trotte – Gorazd Jakomini Služabnik Jacques – Ivo Barišič Baranovič – Peter Harl Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Regionalnem RTV Centru Koper/Capodistria – studiu Nova Gorica in studiih Radia Slovenija novembra 2024 Igra je nastala v sklopu letošnje prestolnice kulture Nova Gorica-Gorizia GO! 2025 kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji – Mittelfesta, SNG Nova Gorica, Italijanske radiotelevizije Radio 3, Italijanske radiotelevizije Furlanija - Julijska krajina in 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars.

Radijska igra Yulia Yemets Dobronosova: Tri minute slave

Igra postavljena v leto 2014, ko se je vojna v Ukrajini z rusko aneksijo Krima pravzaprav začela in žal traja še danes. Usodno je zaznamovala odnose med bližnjimi, še toliko bolj pa, ker so bili že pred vojno zapleteni in polni skrivnosti. Sicer pa se zdi, da Evropska unija in druge velesile ne zmorejo, ne znajo ali celo nočejo presekati tega zapletenega gordijskega vozla med Ukrajino in Rusijo. Zares težko razumljivo je namreč, da se na četrtini 21. stoletja še vedno dogajajo osvajalske vojne tako rekoč v srcu Evrope, ki si je, s široko mednarodno skupnostjo, pred 80 leti že kategorično obljubila nikoli več. Prevajalka iz angleščine: Bernarda Petelinšek Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Larisa – Mojca Fatur Oleg – Blaž Valič Stasia – Lucija Harum Pava – Nik Škrlec Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2022.

Kratka radijska igra Draga Puc: Mrak

Igra je satirična slika iz pisarniškega sveta, v katerem je izginil vsak smisel za sočustvovanje s sodelavci in razumevanje ljudi. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Šefinja – Polona Vetrih Delavke – Mojca Ribič, Maja Končar, Tjaša Železnik Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2001.

Kratka radijska igra Zdenko Kodrič: Kabinski – dvakrat živ

Igra v obliki dnevnika, torej notranjega monologa, v nekaj potezah izriše življenje, strasti in obzorje voznika težkega priklopnika na dolgih progah. Slušna miniatura v globalnem svetu, povsem odvisnem od logistike, slika podobo posameznika, sila pomembnega za nemoten pretok blaga, a povsem brezobzirno nepomembnega za sistem. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Kabinski – Kristijan Ostanek Medicinska sestra – Jana Zupančič Doktor – Uroš Maček Šef – Branko Završan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2013.

Radijska igra Evelin Bizjak: Pod oblakom jezero

Igra o odraščanju kot iskanju pomiritve s seboj, čeprav samo za trenutek. V fragmentarni izpovedni obliki nas torej vodi skozi odraščanje osrednje protagonistke Tju. Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Oblikovalka glasbe in zvoka: Mateja Starič Tju – Tina Vrbnjak, Iva Babić, Nina Ivanišin Oče, Moški glas – Klemen Janežič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2020 .

Radijska igra Tone Partljič: Partnerska poroka

Blaga komedija o zapletenem življenju, iz katerega domiselno izbere dramske like. Ti so značajsko umerjeni po naših sodobnih nraveh, tako da z njimi lahko odkrivamo podobnosti s svojimi predsodki, zmotami, pa tudi s pozitivnimi hotenji. Vse našteto namreč Partljič mojstrsko preplete v zgodbi o poroki dveh petdesetletnikov kot primeru sodobne zakonske kupčije. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstra: Ivo Smogavec in Dejan Guzelj Glasbena opremljevalka: Zdenka Majerič Profesorica Olga – Barbara Jakopič Maša, njena hčerka – Barbara Medvešček Čistilka Marija – Mojca Partljič Študent Peter – Kristijan Ostanek Državni funkcionar – Davor Herga Alen – Ivica Knez Rok – Viktor Meglič Produkcija Radia Maribor. Posneto v studiih Regionalnega RTV-centra Maribor novembra 2006.

Radijska igra Simona Semenič: Gostija

Svojevrsten črni humor nas vpelje v gostijo, kjer se gostje gostijo s truplom. Skozi truplo pa odmevajo zgodbe žrtev, žensk, ki so končale zunaj vsake človeškosti in svobode. Gostje – oligarh, politik, eminentna avtorica, pa brezskrbno jedo. Režiser in avtor radijske priredbe: Jan Krmelj Tonska mojstra: Nejc Zupančič, Urban Gruden Mentorja: red. prof. Aleš Jan, asist. Klemen Markovčič Nastopajo – Živa Selan, Mario Dragojević, Urša Kavčič, Urban Kuntarič Koprodukcija AGRFT Univerze v Ljubljani in Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2017

Kratka radijska igra Andrej Arko: Strah

Igra prinaša spomin na čase, ko je bil prehod meje z emigrantsko literaturo vse kaj več kot samo nevarna pustolovščina. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Milan, ekonomist – Uroš Smolej Brucmajor, hotelir – Matjaž Tribušon Giulia, Brucmajorjeva žena – Lučka Počkaj Klavdija, nevesta – Sabina Kogovšek Slavc, carinik in občinski svetnik – Aleš Valič KraševkiMarijana Brecelj in Lenča Ferenčak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2004

Musica sacra Na veliko noč - z glasbo Stanka Premrla

Letos mineva 60 let od smrti skladatelja Stanka Premrla, vsestranskega in plodovitega glasbenega pisca, ki je med drugim uglasbil tudi slovensko himno. Velike noči si brez njegovih pesmi skoraj ne moremo predstavljati. Kot je sam zapisal v eni od revij Cerkveni glasbenik, naj bodo velikonočne pesmi »izrazito vesele…« in naj se jih pri liturgiji izvaja čim pogosteje, saj »vzradostijo srca in navdušijo…«. To vzdušje veje tudi iz njegovih, v vseh ozirih muzikalno dovršenih, a izvajalsko ne najlažjih kompozicij z velikonočno vsebino.

Sedmi dan O velikonočni skrivnosti z mariborskim nadškofom Alojzijem Cviklom

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Verniki so povabljeni, naj živijo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Čas od cvetne do bele nedelje je v Katoliški cerkvi poln simbolike. »Ohranjamo navade, pozabljamo pa na vsebino«, med drugim pove naš gost in v jubilejnem letu opozori tudi na osamljenost med ljudmi.

Sledi večnosti Velika noč v Binkoštni cerkvi Murska Sobota

Kristjani bodo kmalu praznovali svoj največji praznik – veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Velika noč je praznik veselja in upanja, kar verniki izražajo tudi z vzklikom Aleluja, ki pomeni Slavite Boga. Binkošti obhajajo 50. dan po veliki noči. Na binkošti je Jezus po vnebohodu svojim učencem poslal Svetega Duha. O pomenu velike noči tokrat iz Murske sobote, v sodelovanju z Binkoštno cerkvijo Murska sobota, ki daje poudarek osebnemu odnosu z Bogom in delovanju Svetega Duha. Gostje v oddaji so: binkoštni pastor Andrej Bojnec, 21-letna Kaja Marton, medicinska sestra in 42-letni Jernej Kuzmič, pravnik zaposlen v gospodarstvu.

Bogoslužje Prenos maše iz Izole

Na cvetno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Mavra v Izoli. Mašuje župnik Janez Kobal. Pasijon bere mladinska skupina. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor pod vodstvom sestre Božene Kutnar. Na orgle igra Maja Cenčič.

Musica sacra Pasijon Giovannija Paisiella

Na cvetno nedeljo se po cerkvah bere ali poje pasijon; tokrat vam bomo zato predstavili odlomke iz pasijona Giovannija Paisiella, klasicističnega skladatelja, ki svoje pasijonske kompozicije ni komponiral na besedila evangelistov, pač pa na libreto Pietra Metastasia, avtorja besedil več kot 1000 oper, uglasbenih izpod peresa različnih skladateljev tistega časa. Operne elemente oz. značilnosti lahko opazimo tudi v Paisiellovem pasijonu, ki so ga skladatelji poznega baroka, rokokoja in zgodnje klasične dobe največkrat obravnavali kot azione sacra oz. kot oratorij.

Sedmi dan Simbolika cvetne nedelje v sirskem krščanstvu

Posvetili se bomo simboliki cvetne nedelje in spoznali sirsko krščanstvo kot eno izmed izvornih vej te religije. Korenine segajo v drugo stoletje, ko so judovske skupnosti zgornje Mezopotamije sprejele Kristusovo oznanilo. Za zgodnjesirsko književnost, bistveno zaznamovano s semitsko miselnostjo, je značilna poetičnost v izrazu, simbolizem v načinu mišljenja in bližina bibličnemu imaginariju. Pesnik Kirilona spada med najboljše avtorje omenjene tradicije. Deloval je v četrtem stoletju, njegove pesnitve pa sedaj lahko prebiramo tudi v slovenščini. V Oddaji Sedmi dan gostimo avtorja prevodov frančiškana Jana Dominika Bogataja.

Sledi večnosti Exodus 90 navdušuje tudi v Sloveniji

Tokrat več o programu, ki je že nekaj let prisoten tudi v Sloveniji. Tisti, ki so že prehodili pot Exodusa 90, pravijo, da človek potrebuje disciplino, a da ga tudi preobraža. Program med drugim navdušuje tudi v Pastoralni zvezi župnij Slovenj Gradec, zato smo se odpravili po dodatne odgovore.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Celje-Sveti Duh

Na peto postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Celje-Sveti Duh. Mašuje župnik David Zagorc.

Musica sacra Ob 340. letnici rojstva J.S. Bacha

31. marca je minilo 340 let od rojstva J. S. Bacha; na letošnjo tiho nedeljo bo zato v ospredju glasba tega vélikega skladatelja. Njegov opus namreč obsega tudi mnoga dela, primerna za izvajanje v postnem času – pasijone, kantate, orgelske korale in druge kompozicije, v katerih s tonsko simboliko nagovarja k premišljevanju o Jezusovem trpljenju.

Sedmi dan Predstavitev Poljanskega rokopisa

Spoznavali bomo bogastvo slovenske baročne književnosti in se poglobili v eno pomembnejših odkritij novejše literarne zgodovine – Poljanski rokopis. S preučevanjem tega dela se ukvarja gost oddaje dr. Matija Ogrin, strokovnjak na področju književnosti. Poljanski rokopis, je veliko pripovedno delo, bogata kulturna dediščina, ki zajema religiozne in moralne tematike, ki so zaznamovale baročno obdobje.

Bogoslužje Prenos maše s Frankolovega

Na četrto postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnijske cerkve sv. Jožefa na Frankolovem. Mašuje pater mag. Branko Cestnik. Pri obredu sodelujeta: otroški pevski zbor pod vodstvom Vesne Kotnik in mešani župnijski pevski zbor, ki ga vodi Janez Karo. Orgelska spremljava Patricija Jakop.

Lirični utrinek Ivan Pregelj: Velika noč

Velika noč je največji krščanski praznik veselja in upanja, ki osmišlja tisto, kar se zdi brez smisla: trpljenje in smrt. Tudi o tem govori Ivan Pregelj, pesnik, pripovednik, dramatik in kritik v pesmi Velika noč in vanjo zajema tako rekoč vso zgodbo odrešenja. Interpretira Karel Brišnik.

Literarni nokturno Petra Koršič: Bog z mano

Zbirka Bog z mano pesnice, literarne kritičarke in urednice Petre Koršič je izšla leta 2021. V njej je pesnica za svojega sopotnika skozi življenjske izkušnje vzela Boga, o njem premišljuje in ga nagovarja. Interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra: Miha Klemenčič in Mirta Berlan, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten in Ana Rozman, leto nastanka: 2020.

Izbrana proza Stefan Hertmans: Vzpon

Flamskega pesnika in pisatelja Stefana Hertmansa najverjetneje poznamo po njegovem romanu Vojna in terpentin, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu. Hertmans je večkrat nagrajeni avtor z zavidljivim opusom in predavatelj na najuglednejših evropskih univerzah. V svojih delih se pogosto dotika tem spominjanja, otroštva in odnosa med domišljijo in resničnostjo. Lani pa je pri založbi Beletrina v prevodu Mateje Seliškar Kenda izšla še njegova knjiga Vzpon. Poleti leta 1979 je Stefan Hertmans v Gentu kupil razpadajočo hišo, ki je pritegnila njegovo pozornost v trenutku, ko je vstopil vanjo. Dvajset let pozneje jo je sklenil prodati, takrat pa mu je prišla v roke avtobiografija sina prejšnjega lastnika in na lepem se mu je razkrila strašna preteklost hiše, v kateri je sam preživel pomembna leta svojega življenja. Prejšnji lastnik po imenu Willem Verhulst je bil namreč član SS in to spoznanje je avtorja tako pretreslo, da se je pri priči lotil razvozlavanja srhljivih skrivnosti njegovega političnega in zasebnega življenja. Da bi o njem izvedel čim več, se je pogovarjal s Verhulstovimi najbližjimi, brskal po arhivih in prebiral njegova zasebna pisma ter jih spretno vključil v svojo pripoved. Roman Vzpon je tako preplet detektivske zgodbe, avtobiografije in stvarne literature. V izbranih odlomkih iz knjige izvemo nekaj o temnih slutnjah ob nakupu omenjene hiše in spremljamo zgodbo, povezano s kipom Hitlerja, na katero avtor naleti že ob prvem srečanju. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.

Lirični utrinek Vladimir Truhlar: Jezus po vstajenju

Velikonočni prazniki so polni skrivnosti ne le za verujoče ljudi, ampak za vse, ki se sprašujejo o smislu bivanja, presežnem v vseh oblikah. Vladimir Truhlar, pesnik in duhovnik, v pesmi Jezus po vstajenju prehaja od drobcev potez na Kristusovem obrazu do svetlobe upanja, ki jo je pustil za sabo. V interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana.

Literarni nokturno Filomena – Anja Mugerli: Tango za vse

Pet let je že od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja in aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Šlo je za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom, boccaccievskim poudarkom na telesu in blagem humorju ali popoprani komiki. V zgodbi Tango za vse, s katero smo začeli drugi ciklus zgodb in ki jo bomo zdaj slišali, ena izmed pripovedovalk, Filomena (v resnici Anja Mugerli) humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku. Maja bosta na vrsti še dve zgodbi, Mateje Perpar v vlogi pripovedovalke Emilije in Zorana Kneževića, ki se je skril za skivnostni lik Giovannija. Interpretka je Lara Janković, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstrici Mirta Berlan in Sonja Strenar, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2021.

Odprta knjiga na radiu Pia Prezelj: Težka voda 1/10

Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno, vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgani slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja oseba, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje pa razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj/watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretinja: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto decembra 2024 v studih Radia Slovenija v sodelovanju z založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.

Lirični utrinek Vladimir Kos: Brevescriptum

Vladimir Kos verze v pesmi intonira z občutki in drobci z daljnega Vzhoda. Pesnik je namreč večino življenja preživel kot duhovnik na Japonskem. Naslov pesmi je Brevescriptum, to lahko prevedemo "krajši zapis"; interpretiral jo bo dramski igralec Željko Hrs.

Literarni nokturno Nikos Kazantzakis: Zadnja skušnjava

Grški pisatelj Nikos Kazantzakis je pri nas znan predvsem kot avtor romanov Grk Zorba in Kapitan Mihalis. Njegov roman Zadnja skušnjava, zgodovinski roman, v katerem smo priča Jezusovemu vstopu v javno življenje in v katerem spoznavamo njegove značajsko različne učence, predvsem pa odločitev, da se žrtvuje na križu, je izšel dve leti pred avtorjevo smrtjo leta 1957. Roman je navdihnil ameriškega režiserja Martina Scorseseja, da je leta 1988 posnel film Zadnja Kristusova skušnjava. Prevajalec Jaroslav Novak, režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.

Literarni večer In memoriam – Mario Vargas Llosa

13. aprila 2025 je v Limi umrl perujski pisatelj Mario Vargas Llosa, eden najpomembnejših južnoameriških romanopiscev in esejistov. Rodil se je leta 1936, študiral je v Limi, pozneje tudi v Evropi. Prvi roman je objavil leta 1959, na svoje pisanje je opozoril čez tri leta z romanom Mesto in ščeneta. Pisal je ves čas, poleg leposlovja tudi publicistiko; njegov opus zajema šestnajst romanov, več zbirk esejev, pisal je tudi dramatiko. Knjige Maria Vargasa Llose so prevedene v številne jezike, v slovenščini imamo deset njegovih romanov. Prejel je več nagrad za svoje ustvarjanje, omenimo vsaj nagrado Cervantes, najprestižnejšo nagrado za književnost, napisano v španskem jeziku, ter Nobelovo nagrado za književnost leta, ki jo je prejel leta 2010. Leta 2003 je oddajo o pisatelju pripravil Marko Jenšterle. V oddaji je uporabil odlomke iz romanov Zelena hiša v prevodu Janka Modra, Pogovor v katedrali - prevedel ga je Ferdinand Miklavc - in Hvalnica mačehi, ki ga je prevedel Miro Bajt, poleg tega pa še odlomke iz spominov in intervjujev Maria Vargasa Llose v svojem lastnem prevodu. V oddaji so nastopili igralci Aleš Valič, Marko Mandič in Vojko Zidar; brala sta Jure Franko in Barbara Zupan. Ton in montaža: Staš Janež in Zmago Frece. Glasbena oprema: Marko Stopar. Režija Igor Likar.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (39/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najopaznejša slovenska in mednarodna priznanja: leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Lirični utrinek Rubén Darío: Večnost

Nikaragovski pesnik Rubén Darío je bil začetnik španskoameriškega modernizma, ki se je uveljavil ob koncu 19. stoletja. V njegovi pesmi Večnost se motivi smrti in omame ne pogrezajo v dekadenčno temačnost, ampak so povzdignjeni v sladkost življenja in v upanje v odrešitev. Pesem je prevedel Ciril Bergles, interpretira jo dramski igralec Boris Ostan.

Neposredni prenos SOS 3 - Odrešujoče

Orkester Slovenske filharmonije Solist: Thomas Jesatko, basbariton Recitatorja: Boris Ostan in Maks Dakskobler Program: Bernd Alois Zimmermann, Ich wandte mich und sah an alles Unrecht, das geschah unter der Sonne (Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem ) – ekleziastično dejanje Olivier Messiaen, Et exspecto resurrectionem mortuorum (In čakam na vstajenje mrtvih) »Spet sem se ozrl in videl vsa zatiranja, ki se dogajajo pod soncem: Glej, solze zatiranih in nimajo tolažnika, nasilje prihaja iz roke njihovih zatiralcev in nimajo tolažnika. Tedaj sem blagroval mrtve, ki so že davno umrli, bolj kakor žive, ki še živijo: bolj kakor oboje pa blagrujem tistega, ki ga še ni, ki ni videl hudega dogajanja, ki se godi pod soncem.« (Prd 4,1-3) In pričakujem vstajenje mrtvih.

Neposredni prenos Simfoniki, dirigent Ivan Hut in pianist Ivan Krpan

Šesti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Ivan Krpan (klavir) dirigent: Ivan Hut Matic Romih: The Card Players za komorni godalni orkester Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 1 v C-duru op. 15 (dodatek) Frédéric Chopin: Preludij op.28 št.15 Sergej Rahmaninov: Simfonija št. 2 v e-molu op. 27

Neposredni prenos Simfoniki na odprtju SGD z Ostercem in Lazarjem

Otvoritev 39. Slovenskih glasbenih dnevov Simfonični orkester RTV Slovenija Milko Lazar (elektronski instrumenti s tipkami) Luka Juhart (harmonika) dirigent: Uroš Lajovic Slavko Osterc: Maska rdeče smrti, baletna pantomima Milko Lazar: Ballet Imaginaire za harmoniko, lazaronator in orkester Milko Lazar: Moški z nožem, koncertna različica

Neposredni prenos Mistično

Zbor Slovenske filharmonije bo svoj peti koncert za Pretežno vokalni cikel izvedel pod vodilom Mistično. Z dirigentom Stephenom Laytonom bo postavil glasbeni okvir iz šestih skladb Arva Pärta, čigar glasba ima za marsikoga skrivnosten pomen. V okvirju bo zvenelo novo delo z naslovom Stvarjenje Damijana Močnika na poezijo Braneta Senegačnika za mešani zbor in violončelo. Sredi zvočne podobe bomo slišali še Suito št. 1 v G-duru, Bachova dela 1007. Na violončelo bo igral Gal Faganel. In kaj je mistično? Dirigent Stephen Layton tokrat prisega na število 6: šest skladb Arva Pärta, šest stavkov Bachove Suite za violončelo št. 1 in šest dni stvarjenja, kajti sedmi dan je Bog počival.

Neposredni prenos Dolgo pričakovano - 5. koncert FKK Slovenske filharmonije

Koncertni spored se bo začel z novim slovenskim delom, Radostno uverturo Črta Sojarja Voglarja, sledili pa bosta dve deli Johannesa Brahmsa: skladateljev Prvi klavirski koncert in Prva simfonija. Orkester Slovenske filharmonije bo nastopil pod taktirko svojega glavnega dirigenta Kahija Solomnišvilija, kot solist v Brahmsovem klavirskem koncertu pa bo igral japonski pianist Tomoki Sakata. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, »… se je Brahmsov prvi poizkus pisanja simfonije pri skladateljevih šestindvajsetih letih končal z nastankom Prvega klavirskega koncerta. Na njegov simfonični prvenec je moral nato evropski glasbeni svet nestrpno čakati še skoraj dvajset let. Na številna vprašanja in spodbude je z Beethovnovo glasbeno avtoriteto obremenjeni Brahms ob tem odgovarjal: »Nikoli ne bom napisal simfonije! Ne moreš si misliti, kako je, če vedno slišiš takega velikana hoditi za seboj.« Kako pa se s pritiskom tradicije soočajo skladatelji našega časa, nam bo razkrilo novo delo Črta Sojarja Voglarja.

Neposredni prenos Mozartina IV

Na sklepnem koncertu cikla nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je zvenela glasba Antonína Dvořáka in Josefa Suka. Pod programsko zasnovo se podpisuje violončelistka Maruša Turjak Bogataj, ki je glasbenike vodila, predstavila pa se je tudi kot solistka.

Neposredni prenos Neposredni prenos 5. koncerta abonmaja Same mogočne skladbe (SMS 5) Slovenske filharmonije

Orkester Slovenske filharmonije je vodil njegov glavni dirigent Kahi Solomnišvili; solistka pa je bila tokrat članica orkestra, to je violinistka in koncertna mojstrica Orkestra Slovenske filharmonije Ana Dolžan. Doživeli smo jo lahko v izvedbi Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8 Richarda Straussa, sicer pa sta bili na sporedu še dve glasbeni deli: Simfonija št. 6 v h-molu, op. 74, »Patetična« Petra Iljiča Čajkovskega – slišali smo jih v drugem delu koncerta – ter Druga suita za godala Marijana Lipovška, ki je odprla koncertni večer.

Neposredni prenos Drago Jančar: In ljubezen tudi

Človek na razpotjih časa, kot je naslov tematskega sklopa za letošnji maturitetni esej iz slovenščine, je tudi stalna tema literarnih del Draga Jančarja. V romanu z naslovom 'In ljubezen tudi' sta osebno doživljanje in delovanje protagonistov postavljeni v burno dogajanje v Mariboru med drugo svetovno vojno in po njej. Oddajo bomo namesto v studiu ustvarili živo v dvorani Druge gimnazije v Mariboru, sledil ji bo še pogovor z mariborskimi in murskosoboškimi dijakinjami. Avtor scenarija Drago Meglič, igralec Branko Jordan, bralka Mateja Perpar. Režiser oddaje Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar. glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Tonska realizacija: Matjaž Miklič, Urban Gruden, Miha Oblak. Produkcija 2025.

Neposredni prenos Sodobna glasba ni bavbav, Družinski abonma SF 4

Danes priljubljena glasba Maurica Ravela je bila v času nastanka označena za "sodobno". Ali veste, da obstaja skladba za flavto in budilko? Razširimo svoja obzorja s spoznavanjem zanimivih in igrivih skladb 20. in 21. stoletja. Bi pri izvedbi katere izmed njih tudi sodelovali? Glasbeniki Orkestra Slovenske filharmonije Alja Klemenc, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/sodobna-glasba-ni-bavbav/

Neposredni prenos Simfoniki, organist Olivier Latry in dirigent Oscar Jockel

Peti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Olivier Latry (orgle) dirigent: Oscar Jockel Johann Sebastian Bach/Anton Webern: Ricercar à 6 Francis Poulenc: Koncert za orgle, godalni orkester in timpane v g-molu FP 93 (dodatek) Léon Böellmann: Toccata iz Gotske suite op. 25 Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru K 551

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Štěpánka Balcarová, Tomaž Gajšt, Ana Čop in Big Band RTV Slovenija

Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Achim Kirchmair & David Jarh Kvintet

Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Jazz Ars All Stars Blaž Trček BT4

Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.

Ars humana Francis Fukuyama – "liberalizem omogoča posameznikovo svobodo, materialno blaginjo in zagotavlja zaščito posameznikov pred močjo sistema"

Predstavljamo Francisa Fukuyamo (1952), enega najodmevnejših sodobnih političnih mislecev. Ta ameriški politični ekonomist je še danes znan po propadli tezi o koncu zgodovine, a je skozi desetletja ostal opazen mislec o prihodnosti globalne politike, demokracije in njenih izzivov. V pogovoru z njim, ki je nastal ob avtorjevem gostovanju v Ljubljani v okviru festivala Fabula, ko mu je v slovenščini izšla druga njegova knjiga Liberalizem in njegove tegobe (Beletrina, 2025), med drugim razmišljamo o liberalizmu in njegovemu pomenu danes, javnih institucijah, vlogi identitetnih politik in civilne družbe ter nevarnostih, ki nam pretijo v prihodnje. Francis Fukuyama v Cankarjevem domu v Ljubljani, ko je gostoval na festivalu Fabula, foto Gregor Podlogar.

Podobe znanja Jana Arbeiter: Globalni jug pogosto raje kot zahodno sprejme razvojno pomoč Indije, Brazilije ali Kitajske

Kako »velikanke« globalnega juga preoblikujejo mednarodno razvojno sodelovanje in zakaj je njihov pristop marsikateri državi bližji kot zahodni

Odprta knjiga na radiu Pia Prezelj: Težka voda 1/10

Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023. Nominacija za nagrado kresnik. Nominacija za Cankarjevo nagrado. Nominacija za nagrado kritiško sito. Sodobno, vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgani slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja oseba, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje pa razkriva utrujenost in razočaranje ... Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik, Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj/watchdog za dosežke mladih novinarjev. Režiserka: Špela Kravogel Interpretinja: Nataša Barbara Gračner Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Mateja Juričan Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto decembra 2024 v studih Radia Slovenija v sodelovanju z založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (39/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najopaznejša slovenska in mednarodna priznanja: leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Radijska igra Yulia Yemets Dobronosova: Tri minute slave

Igra postavljena v leto 2014, ko se je vojna v Ukrajini z rusko aneksijo Krima pravzaprav začela in žal traja še danes. Usodno je zaznamovala odnose med bližnjimi, še toliko bolj pa, ker so bili že pred vojno zapleteni in polni skrivnosti. Sicer pa se zdi, da Evropska unija in druge velesile ne zmorejo, ne znajo ali celo nočejo presekati tega zapletenega gordijskega vozla med Ukrajino in Rusijo. Zares težko razumljivo je namreč, da se na četrtini 21. stoletja še vedno dogajajo osvajalske vojne tako rekoč v srcu Evrope, ki si je, s široko mednarodno skupnostjo, pred 80 leti že kategorično obljubila nikoli več. Prevajalka iz angleščine: Bernarda Petelinšek Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Larisa – Mojca Fatur Oleg – Blaž Valič Stasia – Lucija Harum Pava – Nik Škrlec Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2022.

Radijska igra Andrej Hieng: Cortesova vrnitev

Coretosva vrnitev, zgodba o vrnitvi krščanskih vojakov iz Mehike, ki so jo med versko vojno opustošili, je po radijski uprizoritvi leta 1967 štiri leta pozneje doživela še operno skladatelja Pavla Šivica. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Dramaturg: Borut Trekman Skladatelj: Marijan Vodopivec Don Francisco – Boris Kralj Dona Maria – Štefka Drolc Cortes – Stane Sever Pestunja – Duša Počkaj Chincho – Polde Bibič Spovednik – Branko Miklavc Upravnik posestev – Janez Albreht Sodelovali so še – Maks Bajc, Dušan Škedl, Janez Hočevar, Iva Zupančič, Alja Tkačev Pesem poje – Bert Sotlar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1967

Razgledi in razmisleki Saif ur Rehman Raja, pakistansko-italijanski pisatelj: "Sem preveč italijanski za Pakistance in preveč pakistanski za Italijane."

Saif ur Rehman Raja , pakistansko-italijanski avtor, ki je marca gostoval na festivalu Fabula, v avtobiografskem prvencu, romanu Hidžra, popisuje svoje odraščanje med dvema kulturama. Kako je, kot sam zapiše v knjigi, če si preveč Pakistanec za Italijane in preveč Italijan za Pakistance? O tem, pa tudi o rasizmu in homofobiji, temah, ki se ju avtor brezkompromisno loteva v romanu, v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki. Bere Bernard Stramič, ton in montaža Maks Pust.

Kdo smo? Velikonočne jedi so del obredja in krepijo praznično vzdušje in medsebojne družinske vezi

Vlikonočne jedi so v prejšnjih stoletjih s svojim simbolnim pomenom tudi same postale del obredja. Kruh, šunka, hren in pirhi so sestavni del košare jedi, ki se nosijo k velikonočnemu žegnu oziroma blagoslovu, v košarah pa so pogosto tudi lokalne posebnosti ... Druženje ob skupnem uživanju teh jedi utrjuje družinske vezi (ponovitev).

Sledi večnosti Velika noč v Binkoštni cerkvi Murska Sobota

Kristjani bodo kmalu praznovali svoj največji praznik – veliko noč, s katero se spominjajo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Velika noč je praznik veselja in upanja, kar verniki izražajo tudi z vzklikom Aleluja, ki pomeni Slavite Boga. Binkošti obhajajo 50. dan po veliki noči. Na binkošti je Jezus po vnebohodu svojim učencem poslal Svetega Duha. O pomenu velike noči tokrat iz Murske sobote, v sodelovanju z Binkoštno cerkvijo Murska sobota, ki daje poudarek osebnemu odnosu z Bogom in delovanju Svetega Duha. Gostje v oddaji so: binkoštni pastor Andrej Bojnec, 21-letna Kaja Marton, medicinska sestra in 42-letni Jernej Kuzmič, pravnik zaposlen v gospodarstvu.

Evroradijska cvetna nedelja Naznanilo - Pasijonski mozaik, koncert zbora BBC Singers v Londonu

Tretji radijski program britanske multimedijske hiše BBC je v Evroradijski glasbeni niz za veliki teden posredoval posnetek koncerta zbora BBC Singers, ki je 15. marca lani nastopil v dvorani Milton Court v kulturnem središču Barbican v osrčju londonskega mestnega jedra. Tam je pod naslovom Naznanilo – Pasijonski mozaik zvenel poseben glasbeni program, ki zgodbo o Kristusovem trpljenju obravnava iz povsem novega, sodobnega gledišča. Zbor BBC Singers je pod vodstvom Nicholasa Chalmersa uzvočil raznorodne uglasbitve skladateljev vse od renesanse pa do našega časa, ki jih na skupni imenovalec postavlja pasijonska zgodba, torej Kristusovo trpljenje vse od zadnje večerje do smrti na križu. Glasbeni kolaž povezuje BBC-jev novinar z bogatimi poročevalskimi izkušnjami iz različnih vojnih žarišč Clive Myrie, ki bo pasijon predstavil skozi prizmo številnih tegob sodobnega človeka, predvsem krutih vojn v Gazi in Ukrajini.

Humoreska tega tedna Gotfried August Bürger: Čudovita potovanja barona Münchhausna

Pred davnimi časi je na Nemškem živel mož, ki je menda jahal topovsko kroglo, potoval na luno, se za lase izvlekel iz močvirja in še marsikaj je počel. Prevajalec Vladimir Kralj, igralec Gorazd Logar, glasbena opremIjevalka Sara Železnik, mojstrica zvoka Sonja Strenar, asistent Zmago Frece. Režiser Klemen Markovčič. Posneto maja 2010.