Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo vsako leto 10. decembra. Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar v pogovoru v živo z Markom Goljo pove marsikaj o človekovih pravicah in še čem, med drugim odgovori tudi na vprašanje, ali je njihov nabor dokončen ali pa se bo razvijal tudi v prihodnje. S kratkima pogovoroma sodelujeta v oddaji tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina in Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija. Nikar ne zamudite.
Človeški glas je najnaravnejše »glasbilo«. Z njim lahko oponašamo živali, veter, reko … lahko pa zapojemo tudi vremensko zgodbo. Zbor Slovenske filharmonije Gregor Klančič, dirigent Petra Vrh Vrezec, povezovalka Blanka Čakš Bulc, klavir Eva Brkovič, glas
Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe, je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemanja izvirnika, temveč zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavnih virov, a je v svoji končni podobi potem popolnoma izvirna, tehtna, enkratna in posebna. Z obravnavo ameriškega simfonizma bomo prikazali najbolj ključni del ustvarjanja klasične glasbe po veličastni dobi evropske romantike. V prvi oddaji bomo predstavili simfonična dela Randalla Thompsona.
Slovenski etnografski muzej letos obeležuje 100 let od ustanovitve. Ob tej priložnosti so izdali jubilejni zbornik z naslovom »Prvih 100 let«, ki ga je uredila kustosinja dr. Bojana Rogelj Škafar, tudi gostja v našem studiu. Pridružil se ji je kustos dr. Marko Frelih, in v pogovoru smo poskusili povzeti razvoj muzeja, njegovo vlogo v slovenski etnologiji, posebej pa spoznavna izhodišča, ki so se spreminjala skozi razgibano 20. stoletje (ponovitev). Foto: SEM
Ansambel flavtistk vodi Renata Penezić, diplomantka študija flavte na ljubljanski akademiji za glasbo. Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo Zagrebškemu ansamblu flavt, ki so ga ustanovili leta 2012, v njem pa igrajo uveljavljene hrvaške flavtistke. Zasedbo sestavlja kvartet flavt, ki se lahko razširi glede na sporede in želje skladateljev, vodi pa jo flavtistka Renata Penezić, ki je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani. Repertoar ansambla obsega skladbe iz baročnega in klasicističnega obdobja, največ pa je skladb 20. in 21. stoletja ter novih, ki so nastale prav za ta ansambel. V sodobnih skladbah flavtistke raziskujejo flavto z najrazličnejšimi sodobnimi tehnikami igranja na različne flavte, kot so piccolo in koncertna flavta ter altovska in basovska flavta. Poslušali boste skladbe Flute Session/Učna ura za flavto Petra Obradovića, Suito za sedem flavt Ivana Josipa Skenderja in Šest sladkosti Marina Rabadana. Poslušajte še pogovor s flavtistko Renato Penezić, ki je glasbeni vodja ansambla.
Radio je posebnež med mediji, njegova podoba je skrita za besedami in glasovi, ki jih interpretirajo. Program Ars med njimi izstopa. O njem pripoveduje novi dokumentarni film Ars Amirja Muratovića. Premiera bo 12. 12. ob 20.35 na TV SLO 1.
V četrtek je Andrej Ilc, urednik zbirke Kondor pri Mladinski knjigi, skupaj z avtorjem Janijem Virkom in prevajalkami Suzano Koncut, Anito Jadrič in Nado Grošelj predstavil sveženj štirih novih knjig legendarne zbirke, ki izhaja že od leta 1956 naprej; urednica Darja Marinšek in prevajalka Mojca Kranjc pa sta govorili o zajetnem romanu na več kot tisoč straneh. Avtorica: Nino Haratišvili, naslov: Osmo življenje.
Nekoč Festival gejevskega in lezbičnega filma so ob 30-letnici preimenovali v Festival LGBT filma, velja pa za najstarejši tovrstni evropski festival. Naslednje leto bodo praznovali že 40 let. A še prej nas čaka 39. izdaja. Ta med 9. in 17. decembrom prinaša dogodke in projekcije v Ljubljani, pa tudi po drugih slovenskih krajih in na spletu. Nekaj programskih poudarkov v prispevku.
V torek, 12. decembra, bo ob 20.35 na 1. programu Televizije Slovenija premiera filma Ars - filma, ki je nastal ob 60. obletnici programa Ars in ponuja vpogled v priprave programa, oddaj, radijskih iger, koncertov in mednarodnih projektov. Tesa Drev Juh se ob tej priložnosti pogovarja z režiserjem filma Amirjem Muratovićem.
V Narodni galeriji v Ljubljani so predstavili bibliofilsko monografijo z naslovom Mojstri slovenskega impresionizma. Cankarjeva založba s tem nadaljuje izdajanje prestižnih, na roko vezanih knjig v omejeni nakladi 300 izvodov in z visoko kakovostnimi reprodukcijami slik. Avtor besedila v knjigi, ki skupaj s slikami obsega okoli 360 strani, je dr. Milček Komelj. Gre za izjemen vpogled v življenje in ustvarjanje štirih predstavnikov slovenskega impresionizma. Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen so prikazani celovito, od opisa njihove ustvarjalne poti in dosežkov do umestitve v čas ter umetnostnozgodovinske analize njihovih del. Dr. Komelj jih sopostavlja ob Cankarja, Zupančiča, Ketteja in Murna, in sicer tudi z literarnimi odlomki teh predstavnikov slovenske moderne. Čeprav so našteti slikarji predstavljeni posamično, pa monografija prikaže, kako pomembno vlogo ima specifičnost slovenske krajine znotraj njihovega ustvarjanja in kako so slikarji do nje pristopali z izrazito osebnim odnosom. Ob tem so, je zapisal dr. Komelj, »postopoma vsak zase razkrili svoj raznolik ustvarjalni značaj in temperament ter izpričali razpon od bolj stvarnega, a vendar poetičnega dojemanja, do bolj mitičnega doživljanja sveta«. In k temu dodal, da impresionisti veljajo za najbolj slovenske umetnike, ampak to ne pomeni, da so domačijski. Monografija, ki vsebuje 240 fotografij umetnin in za katero boste odšteli 2.490 evrov, je nastala na podlagi avtorjeve ljubezni do tega pomembnega slovenskega umetniškega obdobja. In tudi zato to obdobje in njegovi predstavniki skupaj z reprodukcijami slik zaživijo na oseben in hkrati poetičen način. Foto: Mladinska knjiga
Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je podelilo nagrade Ivane Kobilca. Za življenjsko delo so odlikovali Zoro Stančič, ki ustvarja predvsem v grafiki, a se hkrati z njo nenehno poigrava, eksperimentira in jo spaja z drugimi mediji. Grafika mi omogoča raziskovanje, pravi umetnica, ki ta medij tudi poučuje na ALUO. In res k njej vedno znova pristopi sveže – jo ustvari na podlagi fotografije, računalniško obdeluje, natisne na ruto. Prepoznavna je tudi po odločni, impulzivni ter duhoviti risbi, figuraliki, ter pogostemu naslonu na vsakdan. Razmišlja o življenju v njegovih omejitvah in krhkosti ter vtise iz življenja zgosti v vizualni izkušnji. Razstavljala je tako doma kot v mednarodnem prostoru in prejela več nagrad, to nagrado pa razume kot priznanje ne le za njeno umetniško prakso, temveč tudi za pedagoško dejavnost in delovanje v Društvu Likovnih umetnikov Ljubljana. Ustvarja pa tudi na področjih scenografije in kostumografije ter ilustracije. Nagrado za aktualno produkcijo je prejel Arjan Pregl, priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa dr. Nadja Zgonik. Foto: Zora Stančič, osebni arhiv
V nizu celostnega branja slovenskih klasičnih in sodobnih literarnih del v oddaji Odprta knjiga na Arsu prihaja na vrsto povest Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni, ob tem pa je izšla tudi zvočnica založbe ZKP RTV Slovenija. Povest bo v desetih nadaljevanjih na sporedu do 15. decembra, bral bo igralec Željko Hrs, več o tem pa pove režiser Klemen Markovčič.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil prejemnike najpomembnejših državnih nagrad na področju kulture za leto 2024. Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta na predvečer kulturnega praznika prihodnje leto prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk in baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist ter pedagog dr. Henrik Neubauer. Pisava Erike Vouk nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno, vrednost njene poezije pa izkazuje 11 pesniških zbirk, ki so izhajale med letoma 1984 in 2018. Njeno pisanje pa, še beremo v utemeljitvi, označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Prejela je več prestižnih pesniških priznanj, med drugim leta 2015 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Henrik Neubauer je kot baletni solist odplesal skoraj vse pomembnejše vloge, nato je deloval še kot koreograf in operni režiser, bil umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, pedagog in publicist. In še bi lahko naštevali. Razglasili so tudi nagrajence Prešernovega sklada - to so pesnica Milljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir.
Festival animiranega filma, ki v prestolnici prikaže aktualno svetovno produkcijo in še posebej Srednje in Vzhodne Evrope, je ponudil filme, ki so bili na primer posneti v računalniški igri, pa družbeno angažirane na temo vojne, družinskih stisk in pravic živali. V retrospektivi so se ozrli v zgodovino kolaža, podelili pa so tudi nagrade. Največjo, mednarodne žirije, je prejel Neporavnani – film Poljakinje Marte Magnuske, ki "z domiselno metaforiko prikaže rutinske premike v stanovanju, dokler ti ne postanejo mučni".
Decembrski čas je za obdarovanje in ilustracije so eno lepših daril. Deveti sejem ilustracije se bo odvijal na Stritarjevi 7 v centru Ljubljane. Tam namreč gostuje Vodnikova domačija, ki se na svoji lokaciji v Šiški prenavlja. Kot je v navadi, si lahko ogledate in kupite originalna dela, podpisane printe omejenih in neomejenih serij, razstavljene so tudi ilustrirane knjige sodelujočih – teh je letos 32.
Animirani filmi so pogosto vizualni eksperimenti, dinamične vsaj polabstrakcije, zasanjane, spominjajo na glasbene spote in še kaj, a to ne sme zamegliti njihove pronicljive družbeno kritične vloge. Pogosto so polnokrvni vizualni komentarji, a s primesjo ekspresije in umetniške svobode. Prav to se letos dobro vidi v glavnem tekmovalnem programu Animateke. V njem so dela priznanih pa tudi manj uveljavljenih ustvarjalcev, filmi, ki svojo pot šele dobro začenjajo, in taki, ki smo jih lahko videli že v izbranih selekcijah v Cannesu, Benetkah, Locarnu.
Med filmskimi festivali, ki sodijo med najbizarnejše, je Mednarodni filmski festival v Pjongjangu v Severni Koreji. Leta 2018 ga je obiskal nemški režiser Martin Hans Schmitt in ustvaril animirani dokumentarni film z naslovom Kako sem preživel filmski festival v Pjongjangu. Z režiserjem smo se pogovarjali ob njegovem obisku festivala Animateka.
Alja Predan Romanje v rime; Matjaž Pikalo: Ljubezen, znanost jarma; Marko Elsner Grošelj: Predano srce, Pišem Margot, Razgovor z ljubljenim, Modra soba, Preostanek sveta; Mira Furlan: Imej me rajši kot vse na svetu. Recenzije so napisali Ifigenija Simonović, Jože Štucin, Majda Travnik in Urban Tarman.
Ste že videli strip na odru? Nekaj takega smo si ogledali v SNG Nova Gorica. Uprizoritev Pod svobodnim soncem, ki je nastala v koprodukciji s Cankarjevim domom, Dramo SNG Maribor in Zavodom Škrateljc, se namreč naslanja na znameniti istoimenski roman Frana Saleškega Finžgarja, še bolj pa na strip Gorana Vojnovića in Damijana Stepančiča iz leta 2021, temelječ na Finžgarjevem romanu. Posvetimo se še novostim legendarne zbirke Kondor Mladinske knjige – svežnju štirih novih knjig in zajetnemu romanu na več kot tisoč straneh avtorice Nino Haratišvili z naslovom Osmo življenje.
Trpljenje Palestincev v Gazi dobiva biblijske razsežnosti. Je mogoče, da svetovna skupnost 75 let nemo opazuje kršenje vseh pravil, na katerih počiva ureditev po drugi svetovni vojni? Utrip Gaze, utrip Bližnjega vzhoda bomo skušali razložiti z demografsko sliko in pričanjem posameznika z neposredno izkušnjo.
Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo vsako leto 10. decembra. Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar v pogovoru v živo z Markom Goljo pove marsikaj o človekovih pravicah in še čem, med drugim odgovori tudi na vprašanje, ali je njihov nabor dokončen ali pa se bo razvijal tudi v prihodnje. S kratkima pogovoroma sodelujeta v oddaji tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina in Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija. Nikar ne zamudite.
Slovenski etnografski muzej letos obeležuje 100 let od ustanovitve. Ob tej priložnosti so izdali jubilejni zbornik z naslovom »Prvih 100 let«, ki ga je uredila kustosinja dr. Bojana Rogelj Škafar, tudi gostja v našem studiu. Pridružil se ji je kustos dr. Marko Frelih, in v pogovoru smo poskusili povzeti razvoj muzeja, njegovo vlogo v slovenski etnologiji, posebej pa spoznavna izhodišča, ki so se spreminjala skozi razgibano 20. stoletje (ponovitev). Foto: SEM
Slovenski etnografski muzej letos zaznamuje 100 let od ustanovitve. Ob tej priložnosti so izdali jubilejni zbornik z naslovom »Prvih 100 let«, ki ga je uredila kustosinja dr. Bojana Rogelj Škafar, tudi gostja v našem studiu. Pridružil se ji je kustos dr. Marko Frelih in v pogovoru smo poskusili povzeti razvoj muzeja, njegovo vlogo v slovenski etnologiji, še posebno pa spoznavna izhodišča, ki so se v razgibanem 20. stoletju spreminjala. (Ponovitev.)
V začetku tedna so razglasili prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo in nagrajence Prešernovega sklada. V oddaji pa tudi o prejemnikih nagrad in priznanja Ivane Kobilca, o bibiliofilski izdaji Mojstri slovenskega impresionizma in dveh novih razstavah. Ogledali smo si pregledno razstavo Aleksandre Vajd v MSUM in razstavo Slovenski punk in fotografija v Cankarjevem domu. Minute pa namenjamo tudi literatu Aleksandru Hemonu, ki se je ta teden mudil v Sloveniji.
Oddajo namenjamo nedavno umrlemu dramskemu igralcu Antonu Petjetu. Rodil se je leta 1932 v Gabrovki pri Litiji, po letu 1960 je dobrih deset let deloval v mariborskem gledališču, nato pa je bil do upokojitve član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Veliko je nastopal tudi v filmih in na televiziji. Takole je svojo umetniško pot opisal leta 2000, ko ga je v oddajo Naši umetniki pred mikrofonom povabila Vida Curk. Za začetek je Anton Petje povedal, kdaj in kako se je pri njem začela želja po igranju.
Igranje inštrumenta ali obdelovanje lesa je lahko enako izpopolnjujoče. Predano delo umetnikov in rokodelcev je navdihnilo transdisciplinarno opero Karmine Šilec Homo faber. Delo se osredotoča na intimno povezavo med roko in glavo, na subtilno razmerje, ki je lastno tako umetnikom kot rokodelcem. V oddaji tudi o Argonavtih, premieri predstave v Slovenskem mladinskem gledališču, ki govori o življenju in izzivih kvirovske družine. Opero bodo izvedli v Minoritski cerkvi v Mariboru. Napovedali bomo razstavo kiparke in slikarke Anje Kranjc – Medprostori bivanja v likovnem salonu v Kočevju.
V kinih si lahko ogledamo novi film Christiana Petzolda Rdeče nebo in Srečno naključje, prvi film, ki ga je sloviti Woody Allen posnel v francoščini. Pogovarjamo se z Amirjem Muratovićem, režiserjem filma Ars, ki je nastal ob 60. obletnici 3. programa Radia Slovenija. Poleg tega poročamo o tem, kaj vas pričakuje na 39. festivalu LGBT filma.
Kakšne so manifestacije čutenja v sodobni družbi in kako se izražajo na področju fotografije in novih medijev, poskuša predstaviti razstava Jokati je okej!, ki je na ogled v Umetnostni galeriji v Mariboru. Na njej enajst umetnic in umetnikov iz mednarodnega prostora obravnava občutke, kot so frustracija, tesnoba in nezadovoljstvo. Razstava v izhodišču zajema iz 12. festivala Organ vida z naslovom No Tears Left to Cry, ki je bila leta 2022 na ogled v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu. O konceptu in delih razmišljata kustos Lovro Japundžić in umetnica Sonja Vulpes. Foto: Matej Jurčević, SOPHIE, 2022, barvna fotografija, vir: UGM/Matej Jurčević, izrez fotografije
Monografska oddaja, posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Mala mlada glasba je naslov koncerta, ki je bil izveden 28. maja v Baročni dvorani Radovljiške graščine. Gre za več koncertov v okviru iniciative Glasba mladih, ki smo jo podrobno predstavili v eni izmed prejšnjih oddaj Nove glasbene generacije, ko smo tudi poslušali posnetke z različnih koncertov, izvedenih v okviru te iniciative. Tokrat se bomo posvetili enemu, torej koncertu Mala mlada glasba, ki so ga pripravili mladi glasbeniki in na njem tudi nastopili ter izvajali dela mladih skladateljev – tistih, ki se na naših koncertnih odrih po večini šele uveljavljajo. Nastopajoči so bili: flavtistka Ajda Mori, oboist Tevž Kupljenik, klarinetist Luka Vovk, fagotistka Eva Fritz, hornist Gašper Okorn, violinist Timotej Willewaldt, violončelistka Nuša Planinc, kontrabasist Petja Pogačnik ter pianistki Lara Oprešnik in Neža Tovšak. Danes bomo poslušali dela Tilna Slakana, Matica Petka, Jurija Mušiča in Leona Firšta, prihodnji teden pa nas čaka še glasba Blaža Pirnata, Lucia Žganca, Lare Oprešnik in Lana Podletnika Ašiča.
Prišli smo do konca sklopa oddaj, v katerem v celoti predstavljamo koncertni posnetek Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom znamenitega holandskega skladatelja, aranžerja, dirigenta in pozavnista Johana de Meija. Danes bomo predvajali še dve de Meijevi skladbi, ki pa sta bili zaigrani čisto na začetku koncertnega večera. Tega so uvedli Odmevi iz svetega Marka, ki so znova glasbeni hommage, le da tokrat še enemu izmed zelo priljubljenih skladateljev z de Meijevega seznama – Giovanniju Gabrieliju. Skladba ni bila le posvetilo glede same zvočne tematike, ampak je s postavitvijo antifoničnih trobilskih ansamblov po stranskih balkonih dobesedno poustvarila take zvočne razmere, kot jih je s pridom izkoriščal sam Gabrieli na številnih stranskih korih slovite beneške stolnice. Druga skladba na sporedu koncerta, Elegija in scherzo, je bila zložena ob 150. obletnici rojstva Sergeja Rahmaninova, ki prav tako visoko kotira na de Meijevem seznamu, posvečena pa je bila solistu tega večera – japonskemu violončelistu in dirigentu Yukiju Itu.
Ansambel flavtistk vodi Renata Penezić, diplomantka študija flavte na ljubljanski akademiji za glasbo. Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo Zagrebškemu ansamblu flavt, ki so ga ustanovili leta 2012, v njem pa igrajo uveljavljene hrvaške flavtistke. Zasedbo sestavlja kvartet flavt, ki se lahko razširi glede na sporede in želje skladateljev, vodi pa jo flavtistka Renata Penezić, ki je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani. Repertoar ansambla obsega skladbe iz baročnega in klasicističnega obdobja, največ pa je skladb 20. in 21. stoletja ter novih, ki so nastale prav za ta ansambel. V sodobnih skladbah flavtistke raziskujejo flavto z najrazličnejšimi sodobnimi tehnikami igranja na različne flavte, kot so piccolo in koncertna flavta ter altovska in basovska flavta. Poslušali boste skladbe Flute Session/Učna ura za flavto Petra Obradovića, Suito za sedem flavt Ivana Josipa Skenderja in Šest sladkosti Marina Rabadana. Poslušajte še pogovor s flavtistko Renato Penezić, ki je glasbeni vodja ansambla.
Čar ameriške klasične umetnosti na vseh področjih, torej tudi glasbe, je v tem, da ni sad lahko sledljivega posnemanja izvirnika, temveč zlitje, združitev navzven precej lahko določljivih in tudi neskritih, torej prepoznavnih virov, a je v svoji končni podobi potem popolnoma izvirna, tehtna, enkratna in posebna. Z obravnavo ameriškega simfonizma bomo prikazali najbolj ključni del ustvarjanja klasične glasbe po veličastni dobi evropske romantike. V prvi oddaji bomo predstavili simfonična dela Randalla Thompsona.
V tokratni oddaji bo v skladbi katalonskega skladatelja Beneta Casablancasa zazvenelo likovno delo ameriškega abstraktnega slikarja latvijskega rodu Marka Rothka.
Letos mineva 80 let od smrti Paula Hindemitha, skladatelja, ki je del svojega opusa namenil tudi orglam. Za njegova orgelska dela so značilne menjave homofonih delov s polifonimi, ki so pogosto kanonični ali fugirani, pa tudi jedrnata tematika, pri kateri so v ospredju jasno oblikovane sekvence ter ritem. Tudi sicer so vsa njegova orgelska dela zamišljena v določenih glasbenih oblikah, harmonsko pa se gibljejo v mejah razširjene tonalnosti.
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil izveden 17. marca letos v Kupolasti dvorani mestne hiše v Hannovru. Tam je v sklopu Brahmsovega festivala nastopil Filharmonični orkester Severnonemškega radia iz Hannovra pod vodstvom svojega šefa dirigenta Andrewa Manzeja, ki to priznano nemško simfonično zasedbo vodi že desetletje. V prvi točki sporeda – Brahmsovem Dvojnem koncertu za violino in violončelo – sta kot solista nastopila violinist Christian Tetzlaff in njegova sestra, violončelistka Tanja Tetzlaff. Program je dopolnila 1. simfonija Johannesa Brahmsa, ki je prav s tem delom utrl pot nadaljnjemu razvoju simfoničnega žanra.
in odlomki R. Straussa, Brittna, Gounoda, Offenbacha, Mozarta, Garcíje, Glucka, Christiana Bacha, Orlandinija in Rossinija.
Orkester Severnonemškega radia je pod dirigentskim vodstvom Alana Gilberta 28. novembra nastopil v dvorani Suntory v Tokiu na Japonskem. Na sporedu koncerta sta bila Klavirski koncert št. 1 v d-molu, op. 15 in Simfonija št. 1 v c-molu, op. 68 Johannesa Brahmsa. Kot solist je nastopil japonski pianist Kjohei Sorita.
Komentirana oddaja, v kateri predvajamo glasbo različnih žanrov in zvrsti.
Danes boste poslušali skladbe v izvedbi velikih jazzovskih sestavov - tako profesionalnih ko tudi amaterskih.
Predstavili bomo glasbo bobnarja Phillyja Joa Jonesa. Imel je svojevrsten smisel za humor, ki se je leti samo še poglabljal. Prislužil si je sloves razposajenega šaljivca, bil je priljubljen in vsi so bili radi v njegovi družbi. Seveda pa je bil tudi izjemen bobnar in avtor nekaterih zelo uspelih skladb.
Oddajo bomo namenili nadarjenemu jazzovskemu pianistu Gregoryju Privatu, ki je po rodu iz Martinika, Sodeluje pri projektih Larsa Danielssona in niza tudi samostojne albume. Zadnji – Yonn je solističen. Privat bo 9. decembra nastopil v bližnjem italijanskem mestu Sacile.
V današnji oddaji boste poslušali skladbe Igorja Lumperta, enega Jure Pukl je izjemno dobro izobražen jazzovski glasbenik, odprtega duha in pogumne naklonjenosti svetu raznorodnih zvokov. Je izjemno komunikativen in tako v zadnjem času vodi različne lastne zasedbe, v katerih igrajo ugledni ameriški in evropski jazzovski glasbeniki. Igra skoraj izključno sodobno jazzovsko avtorsko glasbo. najbolj samosvojih slovenskih glasbenikov. Večino časa preživi v tujini, vse samostojne albume je posnel v družbi svetovno priznanih, predvsem ameriških jazzistov. Igor Lumpert bo s svojo novo zasedbo I'm The Spirit Of The Earth v petek 8. decembra nastopil v Skalni dvorani Ljubljanskega gradu. Tokrat bodo z njim pianist Leo Genovese, basist Masa Kamaguchi in bobnar Jeff Williams.
Nocoj bomo predstavili in poslušali glasbo tega odličnega kitarista, ki se je rodil pred stotimi leti - 17. oktobra 1923. Kessel je bil glasbeni samouk in uspelo mu je razviti izjemen občutek za swing. Posnel je cel niz uspelih samostojnih albumov.
Je eden najuglednejših jazzovskih pozavnistov, komponira in predava na univerzi. Glasba na plošči Big Band Record se premika vse od klasičnega orkestralnega jazza, svobodne improvizacije in tretjega toka.
Pred koncertom skupine QuatroPorTango v ljubljanski drami, v okviru cikla Ars in Drama, smo se pogovarjali z bandoneonistom Ratkom Žižićem in pianistom Janom Severjem.
Avantgardni avstrijski trobentač in skladatelj je svoj osemdeseti rojstni dan praznoval v dunajskem klubu Porgy & Bess. Z njim so bili še: Gareth Davis, bas klarinet Barbora Jirásková, sopran Jana Vondrů, sopran Elmaz Mrkvičková, mezzosopran Annabelle Plum, mezzosopran Jan Mikušek, tenor, kontratenor Vojtech Šembera, bariton Štěpán Janoušek, bas Ladislav Kozderka, trobenta Jan Pribil, trobenta Jiří Tarantik, rog Jakub Žídek, pozavna Jiří Genrt, tuba Martin Oprsal, marimba, vibrafon Marko Ivanović, dirigent (photo by Wolfgang Gonaus - Porgy & Bess, Vienna, Austria)
Prvi del plošče je poklon Igorju Stravinskemu in njegovi skladbi Pomladno obredje, ki je nastala leta 1913.
Oddajo bomo namenili glasbi jazzovske dame Carle Bley, ki se je za vedno poslovila 17. oktobra letos, stara 87 let. Jazzovski kritiki jo uvrščajo med najpomembnejše jazzovske skladateljice in pianistke. Osnove glasbene vzgoje ji je predstavil oče, ki je bil cerkveni glasbenik. Pozneje se je izpopolnjevala še sama. Po preselitvi v New York se je poročila s pianistom Paulom Bleyem, s katerim je napisala svoje prve skladbe.
Vodja zasedbe Ecliptic, kitarist in komponist Jani Moder, v pogovoru pred koncertom v ljubljanski Cukrarni, v okviru cokla Jazz Ars All Stars.
Tri otroke, najstnike, ujamemo v trenutku, ko njihovo življenje prinaša več vprašanj in dilem kot rešitev. Socialni in zdravstveni položaj zaradi mamine hude bolezni ne pomeni le omejitve poklicnih in življenjskih perspektiv otrok, temveč razkrije tudi njihove eksistenčne težave in njihovo posledico, eksistencialno stisko, ki kaže kruto realnost sedanjega trenutka v družbi. Režiser je Klemen Markovčič. Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Fonetičarka in jezikovna redaktorica besedila: Mateja Juričan Izvajalci glasbe: Siddharta Saro igra Ajda Smrekar, Blaž je Filip Samobor, Matej – Gašper Rojc. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2015.
Ironično besedilo v dveh delih je edino, ki jo je pesnik napisal v dramski obliki: prvi del govori o jeziku, drugi pa o pesniških oblikah. V soočanju izkušenega mojstra in učenca, ki od njega pričakuje napotila za svoje pisanje, prisluhnemo polemiki o literarnih dilemah, ki je pogosto aktualna tudi danes. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Mojster – Polde Bibič Učenec – Boris Ostan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1997
Latinski naslov satirične radijske igre v slovenskem prevodu pomeni Paradiž kraškega rezervata, obravnava pa problematiko tržaških Slovencev v zamejstvu. Igro posvečamo spominu na pred kratkim umrlega dramskega igralca Antona Petjeta, ki je večino svojega poklicnega življenja preživel v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Uveljavil se je kot igralec značajsko zapletenih in tudi komičnih likov. Za svoje delo je prejel tudi primorsko gledališko nagrado Tantadruj za življenjsko delo. Režiser: Jože Babič Dramaturg, glasbeni oblikovalec: Igor Tuta Tonski mojster: Pierpaolo Saccari Televizijski reporter – Adrijan Rustja Tržaški meščan Cesko Basejo – Anton Petje Kraški fant Tinček – Stojan Colja Kraška deklica Ančka – Matejka Maver Diplomat O. K. Openstore – Glavko Turk Kočijaž Bepi – Alojz Milič Kraševec Jure – Ivan Buzečan Župan, Legionar – Drago Gorup Kraški fant Andrej – Livij Bogatec Mati – Marjana Prepeluh Tržačanka Amalassunta Grobar – Zlata Rodošek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih RAI - Radio Trst A septembra 1979.
Naključno srečanje dveh neznancev vodi v pogovor, v katerem nam nobelovec Pirandello razkriva svoje razmišljanje o minljivosti vsega bivajočega, s tem pa tudi o neizmerni lepoti ter dragocenosti vsakega življenjskega trenutka. Režiser: Gregor Tozon Prevajalka: Tita Simoniti Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Človek s cvetom v ustih – Tone Gogala Čakajoči potnik – Jožef Ropoša Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1992.
Trije odrasli sinovi in hčerka se sestanejo v hiši poleg železniške proge, v kateri hčerka živi in posveča ves svoj čas in energijo bolni in ostareli materi. Izmučena bi rada preložila skrb na svoje brate. V absurdnem, tragikomičnem tonu se moč in intenzivnost njihovega pogovora prilagajata voznemu redu vlakov, saj si lahko dajo duška le takrat, ko jih mati zaradi hrupa ne more slišati. Režiserka in dramaturginja: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska – Jana Zupančič Vinko – Primož Pirnat Jule – Milan Štefe Bruno – Matej Puc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017
Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023.
Odtujenost med zakoncema – ostarelo, neuspešno igralko in njenim možem industrialcem – vodi v vsakdanje prepire, katerih edini poslušalec ostane njun pes. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Norbert – Slavko Cerjak Viktorija – Marinka Štern Služkinja Iza – Ljerka Belak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2006.
Dialoško delo o ljubezni in zadnjih rečeh velja za mojstrovino zgodnjega literarnega humanizma, ki izhaja iz tradicije poetsko-filozofskih razpravv. Besedilo je polno alegorij in poosebljanj ter se navezuje na takratno kulturo srednjeevropskega prostora, predvsem z začetkom zapisovanja obredov, povezanih z versko tradicijo, srednjeveških pridig in legend. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Prevajalka: Tanja Viher Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Tonski mojster: Staš Janež Kmetič – Uroš Smolej Smrt – Janja Majzelj Božji glas – Karel Brišnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999.
Sartre dogajanje drame postavi v sodoben »pekel«. Vanj so umeščeni tisti, ki ne priznajo svoje svobode in odgovornosti. Medsebojna soodvisnost v zamejenem prostoru brez oken in naravne svetlobe pa jih prisili v izpovedi in avtorefleksije. Človek je torej »obsojen« na svobodo in kriv za usodo, ki si jo je sam izbral. Tokratno slušno branje Sartrove enodejanke je prvenstveno namenjeno dijakom, torej generaciji Z, ki bo o drami razmišljala v svojih maturitetnih esejih. Predstavitev fabule je zato karseda berljiva in jasna. Hkrati pa je želja, da bi njena zgostitev, sicer nujna za slušni format, omogočila tudi izostritev temeljnih sporočil drame, zlasti njeno etično dimenzijo. V slušni izvedbi drame so zato namenoma ohranjeni tudi deli, ki so za mladega odraslega človeka v njegovem življenjskem trenutku težje razumljivi, ker preprosto še nima dovoljšne kapacitete izkušenj in let, a so prav gotovo pomembna popotnica za čas pozneje. Uho in mali možgani so namreč dobri sopotniki spomina in njegova podpora. Prevod: Draga Ahačič Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Lektorica: Saša Grčman Fonetičarka: Suzana Köstner Tehnična realizacija: Martin Florjančič, Jože Lap Ines – Nina Valič Estelle – Saša Pavlin Stošić Garcin – Matija Vastl Sobar – Matija Rozman Koprodukcija Radia Slovenija in Cankarjevega doma Posneto v dvorani Alme Karlin, november 2023 Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata/Huis Clos © Editions Gallimard
Igra problematizira navidezno kopreno tako materialnega kot duhovnega obilja, ki izrisuje vse izrazitejše socialne razlike, brutalno individualizacijo ter vrednote, ki vse to poganjajo. Konflikt v nakupovalnem centru povzroči nekaj drobiža – in gneča na blagajni. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Blagajničarka – Polona Juh Prva ženska – Judita Zidar Druga ženska – Barbara Vidović Varnostnik – Jernej Gašperin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2018
Zgodovinska radijska igra obnavlja noč z 22. na 23. november leta 1918, ko je general Rudolf Maister razorožil nemško varnostno stražo in prevzel vojaško oblast v Mariboru. Poglavitne zgodovinske dogodke usodne mariborske noči uokvirja Vugova samoizpovedna pripoved o nagibih, ki so ga vodili pri upodabljanju Maistrovega drznega in pogumnega početja. Režiser in dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Izvajalci glasbe: Slovenski oktet General Maister – Tone Kuntner Doktor Rosina – Polde Bibič Doktor Senekovič – Radko Polič Rac Doktor Leskovar – Franček Drofenik Doktor Mravljak – Zvone Hribar Lederhas – Silvij Božič Tschech, poštni upravitelj – Danilo Benedičič Starejša poštarica – Mina Jeraj Mlajša poštarica – Violeta Tomič Doktor Dolar – Borut Veselko Malenšek – Matija Rozman Hren – Pavle Ravnohrib Žitko – Srečo Špik Polkovnik Holk – Janez Albreht Metz – Evgen Car Glas – Štefka Drolc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1989.
Na drugo adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal bo p. Pavle Jakop, pel pa otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja pod vodstvom Eve Zale Rac.
Tota pulchra es Maria ali Vsa lepa si, Marija je napev, namenjen za praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, 8. decembra. Je precej starejši od praznika in temelji na stari krščanski molitvi iz 4. stoletja. Sestavljajo ga verzi iz Stare zaveze, ki govore o Mariji ali njenem brezmadežnem spočetju. Vsebina te molitve je navdihnila mnogo glasbenih ustvarjalcev, tako v preteklih obdobjih kot v sedanjem času.
Slovenijo je po osmih letih obiskal misijonar slovenskega rodu, lazarist Pedro Opeka, ki že 50 let svojega življenja posveča revnim ljudem s smetišč na Madagaskarju. S svojimi pričevanji je navdušil mnogo ljudi. Rdeča nit njegovega obiska je bila dobrodelnost, zbiranje sredstev za humanitarno združenje Akamasoa. Gonilna sila te organizacije je Opeka, ki je s pomočjo darov iz Evrope in sodelavcev ter domačinov zgradil več vasi s šolami, z zdravstvenimi dispanzerji ter te spodbudil, da z zaslužkom od dela vzdržujejo družine. Med petdnevnim obiskom je odprl tudi druge vroče teme: migracije iz Afrike, vojne, bratstvo med narodi in se vnovič zavzel za spravo med slovenskim narodom.
Raziskovalci poudarjajo, da nas ogroža nevarna bolezen – osamljenost; in ta občutek osamljenosti se v prazničnih dneh pri ljudeh še bolj okrepi in kot vemo, je v tem času veliko samomorov. O tem, zakaj se mlade generacije počutijo bolj osamljene kot starejše, in to v digitalni dobi, z moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.
Na prvo adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja. v Ljubljani. Mašuje misijonar Pedro Opeka ob somaševanju p. Pavla Jakopa. Poje župnijski pevski zbor p. Hugolin Sattner pod vodstvom dr. Matjaža Barba. Na orgle igra Polona Gantar.
Na praznik sv. Cecilije se je poslovil skladatelj, duhovnik, profesor in dirigent Jože Trošt. Pod njegovim vodstvom je pelo na tisoče slovenskih pevcev, pri njem se je na Orglarski šoli v Ljubljani, ki jo je obnovil in jo vodil več desetletij, izobrazilo več kot tisoč organistov. Večina njegovih skladb je sakralnih, za svoje delo je med drugim prejel red za zasluge Republike Slovenije. A najpomembnejša zanj je bila glasba, ki »za Boga«, kot je zapisal, v resnici »ni nikoli dovolj lepa…«
Spregovorili bomo o sinodi. Kako jo uresničujemo znotraj Katoliške cerkve v celoti in v župnijah. Kdo je pobudnik in čemu nas sinoda spodbuja? Kako prisluhniti drug drugemu in se povezovati z bližnjimi? Kako ima sedaj vsak možnost spregovoriti, k temu spodbuja tudi papež Frančišek. O tem z gospo Anjo Kastelic.
Začenja se advent. Zakaj vsako nedeljo prižgemo svečko, kako se duhovno pripraviti na prihod Božiča, kakšne so potrošniške pasti, ki nas odvračajo od veselega pričakovanja Jezusovega rojstva in kaj nam sploh pomeni Advent? O teh vprašanjih se bo Nejc Krevs pogovarjal s predavateljem na TEOF, katoliškim duhovnikom dr. Matjažem Celarcem.
Iz župnije svetega Nikolaja v Sevnici na nedeljo Kristusa Kralja neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodellujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Branko Balažic, poje pa župnijski pevski zbor.
Dr. Cecilija Oblonšek je asistentka pri Katedri za liturgiko in liturgično glasbo za področje cerkvene glasbe pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, hkrati je soustanoviteljica Zavoda za cerkveno glasbo. Ob godu sv. Cecilije, prazniku glasbenikov, bo predstavila svoje delovanje na področju sakralne glasbe, pa tudi svoje poglede na to glasbeno zvrst. Oddajo bo popestrila glasba po njenem izboru.
V oddaji gostimo profesorja s Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Boruta Holcmana, tudi nekdanjega katoliškega duhovnika. Govorimo o praktičnem krščanstvu kot odgovorni odločitvi za ljubezen in svobodo.
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju zgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju uporabil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2023.
Mariborska pesnica, prevajalka in Prešernova nagrajenka za leto 2024 Erika Vouk (roj. l. 1941) je izdala devet samostojnih pesniških zbirk in je že več deset let v vrhu slovenske poezije. Njeno poezijo zaznamujeta predvsem rahločutna, prefinjena govorica in bivanjska izkušnja. To velja tudi za njeno pesem Pokrajina, ki v njej živiš iz pesniške zbirke Album (iz l. 2003). Interpretirala jo bo Barbara Žefran.
So naši prostori naše odslikave, tudi če so si čisto podobni? Ali celo, če jih nič ne spreminjamo, ko se vanje vselimo? Tako se med drugim sprašuje slovenski pesnik Marko Matičetov v novem ciklu svojih pesmi V notranjosti hiš so ljudje. Kot bomo slišali, hiše lahko celo spregovorijo – in ne samo hiše, tudi zobje. Marko Matičetov tudi tokrat v pesmih druži drobne vzgibe svoje notranjosti z igrivostjo in humorjem. Igralec: Željko Hrs, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija leta 2023.
V Literarnem portretu bomo predstavili ameriško pisateljico Flannery O'Connor (rojena je bila l. 1925, umrla pa je l. 1964). Je ena najbolj nadarjenih pisateljic ameriškega Juga. Umrla je mlada, a za seboj je pustila zelo izbran literarni opus. V zgodovini svetovne književnosti velja za enega najbolj prepoznavnih literarnih glasov 20. stoletja. Portret je z izbranimi literarnimi odlomki oblikovala Lea Flis. Avtorica literarnega dela je Mary Flannery O´Connor, avtorica prevoda in oddaje Lea Flis, režiser Alen Jelen, bralec Renato Horvat, Interpretka Polona Juh, interpret Karel Brišnik, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Posneto leta 2009.
Pisatelj, pesnik, prevajalec Lev Detela se je rodil leta 1939 v Mariboru, otroštvo je preživel v Središču ob Dravi, v Ljubljani pa maturiral. Nato je študiral slavistiko in umetnostno zgodovino, leta 1960 je odšel na Dunaj in tam študij nadaljeval. Od leta 1971 je svobodni pisatelji in publicist in prejemnik več literarnih nagrad. Odlomki iz dnevnika Sprehodi s Pajčolančkom so nastajali med letoma 1996 in 1998. Pajčolanček je vzdevek avtorjevega vnuka. Igralci: Slavko Cerjak, Zvone Hribar, Radko Polič - Rac, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, režiser: Igor Likar, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 1999.
Na zavihu knjige Kafkova juha beremo: »Naj vas zanima Kafka ali juha, to je knjiga za sladokusce. A to ni mišljeno kot fraza, pa tudi sladokusci niso mišljeni v prenesenem pomenu. Kaj šele literarni.« Kuharsko-literarno hahljanje ob receptih, napisanih v slogu in obliki znamenitih pisateljic in pisateljev svetovne književnosti. Prevedel Miha Avanzzo, interpretial Željko Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija leta 2023.
Ameriška pesnica Emily Dickinson (rodila se je leta 1830, umrla pa leta 1886) sodi v vrh ameriške poezije 19. stoletja. Za njenega življenja je bila objavljena le peščica njenih pesmi, nobena z njenim pravim imenom. Pisala je ponoči, za to je potrebovala privolitev svojega očeta. Skupno je napisala več kot 1800 pesmi. Poslušajmo eno izmed njih, njen naslov je Mraku se privadimo. Prevedel jo je slovenski pesnik in prevajalec Mart Ogen, leta 2002, ko smo Utrinek posneli, jo je interpretirala dramska igralka Saša Mihelčič.
24. novembra je minilo 80 let od smrti pesnika Franceta Balantiča. Umrl je pri dvaindvajsetih letih, ko je partizanska brigada napadla postojanko vaških straž v Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Balantič je začel poezijo pisati že kot osnovnošolec. V njej je tematiziral eksistencialna vprašanja, pogosto jih spremlja slutnja smrti, drugi izraziti pol njegove pesniške ustvarjalnosti pa pomenita erotična in ljubezenska poezija. Danes velja za enega največjih slovenskih pesnikov. Avtor literarnega dela: France Balantič, režiser: Alen Jelen, interpret: Matej Puc, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Zoran Crnkovič, urednika oddaje: Matej Juh in Tina Kozin, produkcija leta 2010.
Na današnji dan pred 415-imi leti se je rodil angleški pesnik John Milton, ki spada med najpomembnejše pesnike starejše angleške književnosti. Njegovo osrednje delo je Izgubljeni raj, pesnitev v blankverzu, ki jo je pred leti poslovenil Marjan Strojan. Pesem O slepoti bo interpretiral dramski igralec Uroš Smolej.
Jaroslav Hašek (1883–1923) je v številnih humorističnih in satiričnih novelah smešil meščanske življenjske ideale in literarne vzore svojega časa. Eden najslavnejših in žlahtno humornih odmevov na prvo svetovno vojno so prigode Dobrega vojaka Švejka. V ciklu Na valovih humorja objavljamo, kako je Švejk preživel noč v garnizijskem arestu. Prevajalec Jože Zupančič, interpret Jernej Kuntner, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, leto nastanka 2015.
Angleški pesnik in pisatelj Walter John de la Mare je živel med letoma 1873 in 1956. Njegova najbolj znana dela sodijo v otroško in mladinsko literaturo, pisal pa je tudi za odrasle. Njegovo pesem z naslovom Ob slovesu je prevedel Marjan Strojan. Leta 2010 jo je interpretiral dramski igralec Jože Mraz.
Primarij dr. Igor M. Ravnik tokrat gosti člane Laboratorija za analizo možganov iz Brna. To so profesor Jiri Mekyška ter doktorska študenta inženir Tomaš Kiska in inženir Štepan Miklanek, ki delujejo na Tehnološki univerzi v Brnu. Njihovo delo je tesno povezano z multidisciplinarno raziskovalno nevroznanstveno skupino, ki se ukvarja s širokim razponom nevroznanstvenih problemov, od temeljnih znanosti in tehnoloških vprašanj ter informacijske znanosti do klinične nevrološke obravnave iz rehabilitacije oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi. Del svoje pozornosti pa posvečajo tudi raziskavam o vplivu glasbe na delovanje možganov.
Glasba in ritem sta tesno povezana z gibanjem, zato bi lahko glasbene intervence ciljno uporabili pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni, ki v največji meri prizadane prav gibalne sposobnosti. Sodelujoči pri projektu B-AIR, psihologinji Ana Kuder in Manca Kok, glasbenik Jaka Škapin, zdravnika nevrologa Dejan Geórgiev in Igor M. Ravnik ter vodja projekta B Air, režiserka Saška Rakef, so pri osebah s Parkinsonovo boleznijo želeli preučiti trenutno uporabo glasbe ter njihova stališča do uporabe glasbe v zdravstvenem sistemu oziroma do sodelovanja pri nadaljnjem raziskovanju možnih učinkov glasbenih intervenc na blaženje simptomov Parkinsonove bolezni. Pri raziskavi je sodelovalo tudi Društvo Trepetlika (Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami). Raziskavi je sledila pilotna izvedba delavnice gibalno-vokalne improvizacije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je vodil umetnik in glasbenik Jaka Škapin. Ta je po izvedeni delavnici pripravil radijski dokumentarec, ki ga danes premierno predstavljamo v oddaji B Air Zvočenja. Pred tem bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več o raziskavi povedala magistrica psihologije, Ana Kuder.
V oddaji B Air – Zvočenja danes predstavljamo italijansko ustanovo, namenjeno otroški nevrologiji, z imenom Fondazione Pierfranco e Luisa Mariani. Ustanovljena je bila v Milanu z dobrodelnim financiranjem družine Mariani. Posveča se celotnemu spektru bolezni in motenj v otroški nevrologiji, ki se začne z nego in strokovno pomočjo bolnim otrokom in njihovim družinam v diagnostiki, terapiji in rehabilitaciji pa tja do usposabljanja kadra v italijanskem zdravstvu ter poučevanja o strokovnih temah v italijanskem in mednarodnem krogu. Ukvarja se tudi s podpiranjem raziskovalnega dela. Poseben poudarek je namenjen raziskovanju možganov v povezavi z glasbo. Zaradi bližine in visoke ravni strokovnih dogodkov je fundacija igrala pomembno vlogo tudi v izobraževanju srednje in starejše generacije slovenskih pediatrov - otroških nevrologov. Gostji primarija Igorja M. Ravnika sta tokrat muzikologinja dr. Maria Majno in pediatrična nevrologinja in nevrofiziologinja dr. Luisa Lopez.
Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik.
Docent dr. Matevž Pesek je učitelj in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Od leta 2009 je tudi član Laboratorija za Računalniško grafiko in multimedije. Raziskovalno se loteva modelov, ki izhajajo iz biologije, iz globoke arhitekture vključno s hierarhičnim modeliranjem, zanimajo ga interakcije med človekom in računalnikom, multimodalne zaznave ter inteligentni uporabniški vmesniki, generiranje glasbe in vizualizacije za audio-analizo. V pogovoru s primarijem dr. Igorjem M. Ravnikom dr. Pesek predstavlja interakcijo človeka in računalnika ob delu z glasbo. Kako iz glasbe nastane digitalizirano - matematično obvladljivo gradivo, ki ga potem modelirajo, analizirajo, se z njim igrajo ter iz njega potegnejo sklepe, ki po prevedbi nazaj v svet človeške percepcije in izvedbe glasbe dajejo zaznavno in tudi praktično zanimive rezultate. Denimo z generiranjem glasbe ali – kot na primer s projektom Trubadur – pomagajo študentom glasbe pri urjenju slušnih sposobnosti z melodičnimi in ritmičnimi nareki.
Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavlja nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Pripoveduje o srečanju z improvizacijo, lastnem ustvarjanju in komunikaciji prek glasbe, ki lahko poveže tudi starše in otroke. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Oddaja je del projekta B-AIR, ki ga podpira Ustvarjalna Evropa, in je namenjena raziskovanju vloge zvoka v življenju človeka.
Nov cikel oddaj B Air Zvočenja začenjamo z radiofonskim esejem Obrazi avtizma. Ta govori o učnem in ustvarjalnem procesu treh učencev z motnjo avtističnega spektra in odpira spoznanje, kako lahko glasba ustvari igriv prostor za sporazumevanje, izražanje in rast na različnih področjih. Kaj narediti, ko se zaveš, da načini poučevanja, katere si se priučil in verjameš, da so edini, ne delujejo pri vseh? Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, bo ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavila nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Slišali bomo, kakšno moč ima glasba, če do nje pristopiš na pravi, sebi lasten način, in kako je to dosegla s svojimi učenci. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Oddaja je del projekta B-AIR, ki ga podpira Ustvarjalna Evropa, in je namenjena raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka.
Cikel novih simfoničnih del, ustvarjenih z mislijo na dojenčke, malčke in ranljive skupine, bo sklenil projekt Sense-S Petre Strahovnik. V okviru projekta B-AIR je slovenska skladateljica, ki deluje na Nizozemskem, ustvarila novo delo za najmlajše občinstvo, ki ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Stevena Loya izvedel v Studiu 26 Radia Slovenija. Prostor, prilagojen za sproščen in udoben obisk dojenčkov, malčkov, njihovih staršev in spremljevalcev.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
V okviru 35. Mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani 25. in 26. avgusta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani poteka Mednarodni večdisciplinarni simpozij Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Simpozij v sodelovanju organizirata Ustanova Imago Sloveniae in Radio Slovenija in je del triletnega evropskega projekta B-Air – Zvočna umetnost za malčke, dojenčke in ranljive skupine. Na dvodnevnem simpoziju se je zbralo 24 domačih in tujih mednarodno uveljavljenih strokovnjakov in umetnikov z različnih raziskovalnih področij. Tema obravnava vlogo zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi pomen zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z motnjami v razvoju in kroničnimi boleznimi. Nekaj predavateljev s svojimi prispevki predstalja tudi izkušnje približevanja zvočne umetnosti in možnosti glasbenega udejstvovanja gluhih in naglušnih.
Osrednji sobotni delež B-AIR festivala zvoka (Za)slišati svet se odvija v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer na muzejski ploščadi nastopajo Tomaž Rauch in člana dua Merzouga. Slednja sta ob 17h izvedla svoj drugi nastop, še pred tem pa se je na odru in v našem neposrednem prenosu z glasbenikoma pogovarjal Lovrenc Rogelj; pogovor je prevajal Miha Zor. *** Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Četrti abonmajski koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija prinaša mojstrovine ruske romantike, ki sta jih izvedla izvrstna slovenska glasbenika mlajše generacije. V Rahmaninovem Tretjem klavirskem koncertu, ki velja za enega najbolj priljubljenih in tudi najzahtevnejših klavirskih koncertov v celotni simfonični literaturi, je kot solist nastopil pianist Tim Jančar. Koncert je sklenil cikel Slike z razstave Modesta Musorgskega, v mojstrski orkestraciji Mauricea Ravela. Dirigiral je Davorin Mori.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba Ecliptic. Trobento je igral Tomaž Gajšt, kitaro Jani Moder, bas Jani Hace, bobne Žiga Kožar, "beatboxal" je Murat. Predstavili so vinilno ploščo Trash Society.
Sloviti argentinski bandoneonist in skladatelj Astor Piazzolla sodi med najpomembnejše glasbenike dvajsetega stoletja. Skorajda vsakdo pozna vsaj njegov Oblivion ali Libertango. Tradicionalnemu tangu je tudi z elementi jazza in klasične glasbe vdahnil novo življenje in ga popeljal v nuevo tango. Piazzollovi glasbi se že vrsto let posveča skupina QuatroPorTango – bandoneonist Ratko Žižić, pianist Jan Sever, violinist Matjaž Porovne in kontrabasist Marko Turšič. Vrhunsko prepletajo virtuoznost s poetiko ter skupinsko igro s solističnimi vložki. Improvizacija in stroga forma postaneta eno. Na koncertu, posvečenem glasbi Astorja Piazzolle, v ciklusu Ars in Drama se jim je pridružila naša eminentna vokalna solistka, tudi tango specialistka, Ana Bezjak, znana iz zasedbe Papir.
Novo, že tretjo sezono koncertnega cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni je otvoril trio ameriško-slovenskega pianista Stevea Klinka. Gostja je bila vokalna solistka Mia Žnidarič. Predstavili so ploščo Trilogy In Blue.
Legendarnemu slovenskemu jazzistu smo se poklonili s koncertom, na katerem so nastopili Nina Strnad, Alenka Godec in Oto Pestner, skupaj z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lenarta Krečiča. V veliki dvorani ljubljanske Drame so izvedli nekatere njegove najboljše inštrumentalne kot tudi vokalne skladbe.
Videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Na 35. koncertu v Komornem studiu je nastopil Godalni sekstet Ars, v katerem igrajo izvrstni slovenski glasbeni umetniki, ki so na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih prejeli vrsto nagrad in priznanj, hkrati so zelo dejavni v mednarodnih orkestrskih in komornih zasedbah.
Tako v etru kot v ljubljanskem Cankarjevem domu šestdeseto obletnico našega 3. programa Radia Slovenija praznujemo s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani ob 19.30. Uvertura v praznovanje jubileja pa je podelitev nagrade lastovka neposredno iz dvorane Alme Karlin v Cankarjevem domu. Zgodbe in avtorji iz ožjega izbora za nagrado so že znani, uvrstili smo jih na spored od 8. do 12. septembra, ime dobitnice lastovke za zgodbo Jablana pa tradicionalno ostaja skrivnost do same slovesnosti. Nagrajeno zgodbo interpretira Nataša Barbara Gračner. Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je leta 1992 s sodelavci začel Andrej Arko; vmes sta izšli tudi knjigi posameznih nagrajenih in zmagovalnih zgodb, Tiskarjeva napaka in druge nagrajene zgodbe (2002) in Valovi kratkih zgodb (2016) ter zvočnica Valovi kratkih zgodb (2021). Ob tridesetletnici je nagrada dobila še ime – lastovka. Na začetku je imel natečaj kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo: vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. Scenarist in redaktor Matej Juh, režiser Alen Jelen, dramska igralka Nataša Barbara Gračner, napovedovalec Ambrož Kvartič, glasbenik Primož Fleischman, soredaktorica Maja Žvokelj.
Tokrat bo koncert v Komornem studiu v znamenju skladb za kitare od renesanse in baroka do klasicizma in romantike. Izvedel ga bo izjemni glasbenik in ugledni kitarist mlajše generacije Izidor Erazem Grafenauer, prejemnik vrste najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih.
Ansambel Le Phénix je edinstven v našem prostoru, saj flavtistke igrajo na izvirne renesančne in baročne kljunaste flavte. Flavtistke na koncertu v studiu 13 predstavljajo skladbe za ansambel kljunastih flavt od 14. do 18. stoletja, od sloga ars subtilior do poznega baroka.
V studiu 26 Radia Slovenija nadaljujemo serijo koncertov z novo simfonično glasbo izpod okvirja projekta B-AIR, ki raziskuje vpliv zvoka v krogotoku človekovega življenja in zaobjema tudi skupino skladateljev, ki v tesnem sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki nevroznanosti, psihologije, pedagogike, ustvarjajo nove orkestrske partiture za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Po dveh popoldanskih koncertih z novima deloma Svetlane Maraš in Mateja Bonina je Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Stevenom Loyem deli izvedel še za običajno občinstvo v poslušalski perspektivi koncerta sodobne glasbe v okviru koncertnega cikla Odkritja26 – Discovery26.
Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo vsako leto 10. decembra. Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar v pogovoru v živo z Markom Goljo pove marsikaj o človekovih pravicah in še čem, med drugim odgovori tudi na vprašanje, ali je njihov nabor dokončen ali pa se bo razvijal tudi v prihodnje. S kratkima pogovoroma sodelujeta v oddaji tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina in Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija. Nikar ne zamudite.
Tota pulchra es Maria ali Vsa lepa si, Marija je napev, namenjen za praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, 8. decembra. Je precej starejši od praznika in temelji na stari krščanski molitvi iz 4. stoletja. Sestavljajo ga verzi iz Stare zaveze, ki govore o Mariji ali njenem brezmadežnem spočetju. Vsebina te molitve je navdihnila mnogo glasbenih ustvarjalcev, tako v preteklih obdobjih kot v sedanjem času.
Na zavihu knjige Kafkova juha beremo: »Naj vas zanima Kafka ali juha, to je knjiga za sladokusce. A to ni mišljeno kot fraza, pa tudi sladokusci niso mišljeni v prenesenem pomenu. Kaj šele literarni.« Kuharsko-literarno hahljanje ob receptih, napisanih v slogu in obliki znamenitih pisateljic in pisateljev svetovne književnosti. Prevedel Miha Avanzzo, interpretial Željko Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija leta 2023.
in odlomki R. Straussa, Brittna, Gounoda, Offenbacha, Mozarta, Garcíje, Glucka, Christiana Bacha, Orlandinija in Rossinija.
Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil izveden 17. marca letos v Kupolasti dvorani mestne hiše v Hannovru. Tam je v sklopu Brahmsovega festivala nastopil Filharmonični orkester Severnonemškega radia iz Hannovra pod vodstvom svojega šefa dirigenta Andrewa Manzeja, ki to priznano nemško simfonično zasedbo vodi že desetletje. V prvi točki sporeda – Brahmsovem Dvojnem koncertu za violino in violončelo – sta kot solista nastopila violinist Christian Tetzlaff in njegova sestra, violončelistka Tanja Tetzlaff. Program je dopolnila 1. simfonija Johannesa Brahmsa, ki je prav s tem delom utrl pot nadaljnjemu razvoju simfoničnega žanra.
Orkester Severnonemškega radia je pod dirigentskim vodstvom Alana Gilberta 28. novembra nastopil v dvorani Suntory v Tokiu na Japonskem. Na sporedu koncerta sta bila Klavirski koncert št. 1 v d-molu, op. 15 in Simfonija št. 1 v c-molu, op. 68 Johannesa Brahmsa. Kot solist je nastopil japonski pianist Kjohei Sorita.
Na sporedu bodo ljubezenska pesem iz madridskega rokopisa Cancionero de Palacio Gabriela Mene, Suita starih španskih plesov Gasparja Sanza, Koncert za flavto, godala in basso continuo št. 5 v G-duru, op. 6 Carla Friedricha Abla in Sonata za inštrument s tipkami št. 35 v As-duru, Hoboken XVI/43 Josepha Haydna.
Pisatelj, pesnik, prevajalec Lev Detela se je rodil leta 1939 v Mariboru, otroštvo je preživel v Središču ob Dravi, v Ljubljani pa maturiral. Nato je študiral slavistiko in umetnostno zgodovino, leta 1960 je odšel na Dunaj in tam študij nadaljeval. Od leta 1971 je svobodni pisatelji in publicist in prejemnik več literarnih nagrad. Odlomki iz dnevnika Sprehodi s Pajčolančkom so nastajali med letoma 1996 in 1998. Pajčolanček je vzdevek avtorjevega vnuka. Igralci: Slavko Cerjak, Zvone Hribar, Radko Polič - Rac, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, režiser: Igor Likar, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 1999.
Človeški glas je najnaravnejše »glasbilo«. Z njim lahko oponašamo živali, veter, reko … lahko pa zapojemo tudi vremensko zgodbo. Zbor Slovenske filharmonije Gregor Klančič, dirigent Petra Vrh Vrezec, povezovalka Blanka Čakš Bulc, klavir Eva Brkovič, glas
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Letos mineva 80 let od smrti Paula Hindemitha, skladatelja, ki je del svojega opusa namenil tudi orglam. Za njegova orgelska dela so značilne menjave homofonih delov s polifonimi, ki so pogosto kanonični ali fugirani, pa tudi jedrnata tematika, pri kateri so v ospredju jasno oblikovane sekvence ter ritem. Tudi sicer so vsa njegova orgelska dela zamišljena v določenih glasbenih oblikah, harmonsko pa se gibljejo v mejah razširjene tonalnosti.