Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Glasovi svetov Rasputin, sveti hudič ruske zgodovine

Sibirski kmet zloveščega videza, ki je postal nekakšen duhovni učitelj zadnjemu ruskemu vladarskemu paru, naj bi imel poguben vpliv na politiko carja Nikolaja II., s čimer naj bi bistveno pripomogel k padcu dinastije Romanovih. Pa je to res?

Literarna matineja Lidija Dimkovska: "Prek ciprskega vprašanja sem hotela napisati popolnoma osebno zgodbo"

Lidija Dimkovska je mednarodno uveljavljena pisateljica, ki že dobrih dvajset let živi in ustvarja v Sloveniji. Svoje življenje je že mlada zapisala leposlovju, književnosti pa je predana še danes: je nagrajevana pesnica, pisateljica, prevajalka slovenske in romunske književnosti v makedonščino, medkulturna posrednica, urednica, udeleženka domačih in mednarodnih literarnih festivalov, sejmov, pisateljskih rezidenc. Lidija Dimkovska piše v materni makedonščini in, kot pravi sama, je to njena zavestna odločitev. Slovenski bralci jo lahko berejo v prevodih Aleša Mustarja – tudi njen novi roman, EMŠO, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi. Roman je v makedonščini izšel leta 2023, zanj pa je avtorica prejela nagrado za roman leta. Žirija je takrat v obrazložitvi med drugim zapisala, da skuša Dimkovska skozi tragično zgodbo neke družine predstaviti eno od individualnih in kolektivnih usod, tako zelo značilnih za našo dobo: problem eksila. Prisilna izguba domovine, rojstne hiše in s tem dela svojega bitja, zaznamovanega s številnimi vezmi, ki povezujejo posameznika z njegovim poreklom, dobi v romanu Lidije Dimkovske svojo močno individualizirano konkretizacijo.

Glasni novi svet James Ilgenfritz in trio Symbolist

Poslušamo dve plošči, skladbo kontrabasista in skladatelja Jamesa Ilgenfritza z nove izdaje Stay Logged In On This Trusted Device in trio Symbolist z večjim delom plošče The Age of Bronze, na njiju pa iskanje drobnih odmikov v reduciranem zvočnem dogajanju.

Odprta knjiga na radiu Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset (20/28)

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, keksi Albert, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni. O avtorici Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami ni veliko prostora za ustvarjalnost, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo. Bralka: Saša Mihelčič Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden Svetovalka za jezik: Matej Juričan Mastering: Klemen Veber Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Kratka radijska igra Igralci pojejo: Duša Počkaj

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. V juliju in avgustu jih predstavljamo v terminu kratke radijske igre. To pot bo pela Duša Počkaj.

Arsove spominčice Iz zakladnice španske glasbe

Poslušajte izbor skladb španskih skladateljev Isaaca Albeniza, Enriqueja Granadosa in Manuela de Falle.

Aktualno

Ars aktualno Trije vrhunci Puljskega filmskega festivala 2024

V četrtek, 18. 7., se je v Pulju končal 71. filmski festival Film pod zvezdami, v središču katerega so hrvaški filmi in hrvaške manjšinske koprodukcije. Nagrade najboljšim filmom pa so podelili že v sredo. Velika zlata arena za najboljši hrvaški film je pripadla Proslavi Bruna Ankovića, filmu o vzponu hrvaškega nacionalističnega gibanja – ustašev in marionetne kraljevine NDH, o katerem smo že poročali. Film je dobil tudi zlate arene za najboljši scenarij, moško vlogo in fotografijo. Žirija pa je nagradila še Silvestra Kolbasa za režijo dokumentarca Najini otroci in igralko Judito Franković Brdar za vlogo v filmu Sveta družina. Med mednarodnimi koprodukcijami je slavil film Gospodinjstvo za začetnike makedonsko-avstralskega režiserja Gorana Stolevskega, puljska zlata vrata, nagrado občinstva pa je dobil film Sveta družina. Nekatere izmed filmov bomo v prihodnjih mesecih zagotovo videli tudi pri nas. Tri zanimive filme z letošnjega festivala izpostavlja Tina Poglajen.

Ars aktualno Motovunski filmski festival je zamenjal festival Cinehill

Med 24. in 28. julijem, s preddogodkom pa že 23. julija, bo v Gorskem kotarju potekal festival Cinehill. Z direktorjem festivala Igorjem Mirkovićem in programsko selektorico Mileno Zajović se je o programu letošnjega festivala pogovarjala Tesa Drev Juh. Prevode bereta Igor Velše in Mateja Perpar.

Ars aktualno Slikarske samosabotaže Arjana Pregla

V galeriji Kresija je na ogled razstava novih del slikarja Arjana Pregla z naslovom Slikarske samosabotaže. Umetnik se na njej sprašuje, kaj mu slikarstvo omogoča, koliko je umetnost omejena na odpiranje vprašanj in nakazovanje družbenih razpok ter koliko mora te komentirati ali celo spremeniti.

Ars aktualno Kaj ponuja 71. filmski festival v Pulju?

Med 11. in 18. julijem poteka 71. filmski festival hrvaškega filma v Pulju. Festival, v središču katerega je Vespazijanov amfiteater, puljska Arena, ki je ime in obliko dala tudi glavni nagradi festivala – zlati areni, je bil pred letom 1991 osrednji revijalni dogodek jugoslovanske filmske industrije. Začetek festivala sega v leto 1955, prvi filmski dogodek pa se je v Areni odvil že leta 1938, ko je bil Pulj pod italijansko fašistično oblastjo. V času Jugoslavije so v Pulju nagrado dobivali tudi številni slovenski filmi ter ustvarjalci in ustvarjalke. Že prvo leto je veliko zlato areno dobil v Sloveniji delujoči František Čap za Trenutke odločitve, za njim pa so večkrat slavili tudi filmi Jožeta Babiča, Igorja Pretnarja in seveda Franceta Štiglica: na primer, Balada o trobenti in oblaku in Ne joči, Peter. Letos se na festivalu poklanjajo Veljku Bulajiću, režiserju Bitke na Neretvi, ki je umrl letos aprila, v sklopu »Časovni stroj« pa bodo prikazali tudi filme, kot sta Derviš in smrt, pa Slike iz življenja udarnika. Na festivalu prikazujejo tudi trije filmi, ki so nastali v slovenski produkciji ali koprodukciji. Prispevek je pripravila Tina Poglajen. Prevode bereta Maja Moll in Matjaž Romih.

Ars aktualno Adriana Maraž in njeni antropomorfni, minljivi predmeti v MGLC

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani so odprli retrospektivno razstavo Adriane Maraž, najpomembnejše slovenske grafične ustvarjalke, ki je bila znana po tehnični dovršenosti, osebno obarvanih motivih in raziskovanju minljivosti. Leta 2015 preminula umetnica je postala prepoznavna že kmalu po odločitvi za grafiko v šestdesetih, v sedemdesetih tudi v tujini. Pohištvo na grafikah Adriane Maraž ni zgolj pohištvo. Njeni značilni stoli in komode se levijo v človeške oblike ter nas nagovarjajo s svojo nenavadnostjo in rahlo potujitvijo znanega. S podobami vsakdanjih objektov je pripovedovala osebne zgodbe, na specifičen način govorila o univerzalnih temah. Razstava v MGLC, ki sta jo pripravili kustosinji Breda Škrjanec in Nadja Zgonik, se osredotoča na grafiko, po kateri je umetnica tudi najbolj znana. Je med redkimi ustvarjalkami t.i. ljubljanske grafične šole, povezane predvsem s šestdesetimi leti prejšnjega stoletja. Bila je mojstrica in obvladala zahtevne tehnike. Njen pristop h globokemu tisku je izjemen, saj natančnost in ustvarjalnost združuje v grafike, ki odražajo prefinjeno igro oblik, tekstur in pripovedne globine, preberemo ob razstavi. Grafike Adriane Maraž med drugim hranijo osrednji svetovni muzeji, kot sta londonska Tate in newyorška MoMA, ob tujih priznanjih pa je tudi prva umetnica, ki je prejela osrednjo slovensko nagrado za likovno umetnost, Jakopičevo nagrado leta 1977. Ob retrospektivni razstavi v MGLCju, se ji v Ljubljani trenutno posvečata še manjši razstavi v Galerijah DLUL in ZDSLU. Foto: Adriana Maraž, Gea, 1992, barvna jedkanica; foto: Jaka Babnik; arhiv MGLC

Ars aktualno Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu

Začenja se letni kino, obdan z grajskim obzidjem – Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu. Cel mesec bodo pod taktirko Kinodvora stregli z odmevnimi filmi kinematografske sezone – torej priložnost za zamudnike in tiste, ki bi si katerega želeli ogledali ponovno – vmes pa bo tudi kar nekaj premier in predpremier. Odpirajo pa Film pod zvezdami z Jesenskim listjem.

Ars aktualno Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti

O času premišljujemo, govorimo, ga občutimo, merimo in beležimo. Čas je hkrati zelo abstraktna in zelo konkretna kategorija. S fenomenom časa se ukvarja nova stalna razstava v Slovenskem etnografskem muzeju, ki so jo naslovili Človek in čas. Nastala je kot obeležitev 100. obletnice muzeja. Prvi del razstave, podnaslovljen Prvih 100 so odprli konec junija, drugi, osrednji del s podnaslovom Od ponedeljka do večnosti, pa je na ogled od prejšnjega tedna. Ana Rozman je pred mikrofon povabila soavtorja razstave, kustosa in dokumentalista Blaža Verbiča, ki je povedal, da je čas na razstavi predstavljen v petih vsebinskih sklopih.

Ars aktualno Kristalni globus filmu o spregledani slikarki Wilhelmini Barns-Graham

V soboto se je s podelitvijo nagrad sklenil že 58. mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Na festivalu so v osmih dneh pokazali 136 celovečernih filmov in 41 kratkih filmov, za nagrade pa so se potegovali filmi v glavnem tekmovalnem programu in tekmovalnem programu Proxima. Kristalni globus za najboljši film v glavnem tekmovalnem programu je prejel severnoirski režiser Mark Cousins za esejski dokumentarni film Nenaden uvid v globlje stvari. Film portretira eno izmed najpomembnejših britanskih abstraktnih slikark, Wilhelmino Barns-Graham.

Ars aktualno 22. mednarodni festival sodobne vizualne umetnosti Art Stays

Art Stays prinaša razstave na ptujskih in okoliških prizoriščih, javno razpravo, delavnice, performanse in koncerte, letos pa ima naslov Prostor – The Space. Gre za širok pojem, ki določa naše bivanje in zaznamuje našo identiteto; pogosto pozabljamo, da ima pravico obstajati tudi brez nas, usodno ga sooblikujemo, vpliva pa tudi na to, kako bo umetniško delo delovalo. Otvoritveni konec tedna vabi z dogodki do nedelje opolnoči, razstave pa bodo na ogled do 8. septembra.

Ars aktualno Te dni v Sarajevu donijo Zarjavele trobente

V sredo se je namreč začel že 9. literarni festival Bookstan, ki letos poteka pod naslovom pesmi, ki je pred štiridesetimi leti nastala prav v Sarajevu. Do nedelje se bodo zvrstili številni literarni pogovori, okrogle mize, program za mlade, ves teden pa poteka tudi delavnica literarne kritike. Poleg številnih mednarodnih in domačih gostov na festivalu gostujejo tudi trije slovenski avtorji – Zoran Predin, Andrej Blatnik in Dušan Šarotar.

Ars aktualno Končujejo se 58. Karlovi Vari

V Karlovih Varih potekajo še zadnje filmske projekcije, preden se bo festival, že 58. zapovrstjo, ob koncu tedna sklenil s podelitvijo nagrad. Glavne nagrade bodo podeljene v dveh programih: v glavnem tekmovalnem programu in tekmovalnem programu Proxima, ki skupaj štejeta 32 filmov. Petra Meterc se je pogovarjala z režiserji nekaj filmov, ki se potegujejo za nagrade.

Kultura

Svet kulture Prečkanja – Sconfinamenti, Full Moon (Polna luna)

Napovedujemo nov glasbeni festival Prečkanja – Sconfinamenti pod vodstvom Aleksandra Gadjieva, ki je zasnovan na vrhunskih koncertih klasične glasbe, s poudarkom na mladih, nadarjenih glasbenikih z vsega sveta. Med drugim bo potekal v Novi Gorici, Gorici, Čedadu, Portogruaru in v Ljubljani. Na mednarodnem festivalu Mittelfest v Čedadu pa so predstavili najnovejše delo priznanega koreografa Josefa Nadja, Full Moon – Polna luna.

Literarna matineja Lidija Dimkovska: "Prek ciprskega vprašanja sem hotela napisati popolnoma osebno zgodbo"

Lidija Dimkovska je mednarodno uveljavljena pisateljica, ki že dobrih dvajset let živi in ustvarja v Sloveniji. Svoje življenje je že mlada zapisala leposlovju, književnosti pa je predana še danes: je nagrajevana pesnica, pisateljica, prevajalka slovenske in romunske književnosti v makedonščino, medkulturna posrednica, urednica, udeleženka domačih in mednarodnih literarnih festivalov, sejmov, pisateljskih rezidenc. Lidija Dimkovska piše v materni makedonščini in, kot pravi sama, je to njena zavestna odločitev. Slovenski bralci jo lahko berejo v prevodih Aleša Mustarja – tudi njen novi roman, EMŠO, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi. Roman je v makedonščini izšel leta 2023, zanj pa je avtorica prejela nagrado za roman leta. Žirija je takrat v obrazložitvi med drugim zapisala, da skuša Dimkovska skozi tragično zgodbo neke družine predstaviti eno od individualnih in kolektivnih usod, tako zelo značilnih za našo dobo: problem eksila. Prisilna izguba domovine, rojstne hiše in s tem dela svojega bitja, zaznamovanega s številnimi vezmi, ki povezujejo posameznika z njegovim poreklom, dobi v romanu Lidije Dimkovske svojo močno individualizirano konkretizacijo.

Glasovi svetov Rasputin, sveti hudič ruske zgodovine

Sibirski kmet zloveščega videza, ki je postal nekakšen duhovni učitelj zadnjemu ruskemu vladarskemu paru, naj bi imel poguben vpliv na politiko carja Nikolaja II., s čimer naj bi bistveno pripomogel k padcu dinastije Romanovih. Pa je to res?

Svet kulture Filmski festival Cinehill in knjiga Taka nisem bila nikoli Melite Forstnerič Hajnšek

V Gorskem kotarju se te dni začenja festival Cinehill, naslednik filmskega festivala v Motovunu. Pri založbi Beletrina pa je izšla knjižna novost z naslovom Taka nisem bila nikoli Melite Forstnerič Hajnšek.

Jezikovni pogovori Ponovno se bodo kresala mnenja o formulaciji "večje število tujih študentov"

Tudi letos se bodo kot kaže kresala mnenja o formulaciji "večje število tujih študentov". V javni razpravi je predlog Zakona o visokem šolstvu, ki dopušča predavanja v tujem jeziku, če je vanje vpisano "večje število tujih študentov". Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti poudarjajo, da je praksa pokazala, da se kot "večje število tujih študentov" pojmujejo že trije neslovenski, zaradi katerih je moralo potem 30 slovenskih študentov poslušati slovenskega predavatelja v angleščini. Na drugi strani zakon podpira rektorska konferenca in poudarja, da je plod široke razprave vseh deležnikov. Gosta oddaje sta predsednica Rektorske konference in rektorica Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdija Kutnar ter akademik prof. dr. Marko Jesenšek (vir fotografije Pixabay).

Kdo smo? Podbreška potica

V Podbrezjah na Gorenjskem so ljudje zelo ponosni na svojo sadjarsko vas, na pomembne literate, slikarje in rokodelce, žene in može in – na podbreško potico. Ta je res nekaj posebnega po vsebini in okusu ter izvrsten promotor Podbrezij, Gorenjske in vse Slovenije v svetu.

Esej na radiu Metka Zupančič: Selitve ali vprašanja kulture: moje, njihove ...

Slovenska literarna zgodovinarka in prevajalka Metka Zupančič je doma iz Celja. Predavala je na ljubljanski filozofski fakulteti, poučevala je tudi v Kanadi in na univerzi v Alabami v Združenih državah Amerike. Doktorirala je s temo Orfizem in polifonija v delih Clauda Simona. Objavila je več knjig, predvsem o mitih in duhovnosti v sodobnih romanih. Njen prispevek Selitve ali vprašanja kulture: moje, njihove ... je izšel v Glasilu kanadskih Slovencev leta 1997, na radiu smo ga prvič predvajali leta 2021. ''Na pošti sem vprašala stasitega mladeniča, ali je dvojezični napis znamenje, da mi lahko odgovori po francosko. Pa se je malce žalostno namuznil, skoraj nerodno mu je bilo, ko je priznal, da je eno leto francoščine, ki jo je imel v višjih razredih, že davno pozabil. Čeprav v Ottawi ne vzamejo ljudi v službo, če ne znajo francosko. Ista provinca, približno šest ur vožnje, a svet je popolnoma drugačen.'' Glasbeni vrinki, izbral jih je Mihael Kozjek, so bili odlomki iz skladbe Razglednice z neba Marjana Mozeticha. Oblikovalec zvoka eseja je bil Maks Pust, bralca Barbara Zupan in Jure Franko.

S knjižnega trga Sedmak, Golob, Ratej

Bojan Sedmak: Tnalo pesmi, Tadej Golob: Oj, Triglav, moj dom, Mateja Ratej: Rožengrunt. Recenzije so napisali Miša Gams, Veronika Šoster in Milan Vogel.

Svet kulture Dobimo se pred Škucem in 100. obletnica rojstva Alojza Rebule

Poletno festivalsko dogajanje bomo preverili v Ljubljani. Na Starem trgu se je začel festival Dobimo se pred Škucem, ki ob pestrem koncertnem in gledališkem programu ponuja tudi številne ustvarjalne delavnice za otroke. Obiskali smo tudi vas Šempolaj blizu Trsta, ki je rojstni kraj Alojza Rebule. Tam so pod okriljem Slovenske prosvete iz Trsta pripravili prireditev ob 100. obletnici pisateljevega rojstva. Na dogodku, ki so ga so naslovili Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno, so med drugim odkrili spominsko ploščo. Svet kulture.

Ars humana Razsvetljenstvo in njegova dediščina

Zakaj je razsvetljenstvo s številnimi družbenopolitičnimi idejami, osredotočenimi na znanje, pridobljeno z razumom in na empirični osnovi, začetek in temelj moderne Evrope? Kaj je to kulturno, filozofsko in umetniško gibanje doprineslo k razumevanju človeka, znanosti, napredka in družbe? In ali se še vračati k razsvetljenskim idejam? O tem v pogovoru, ki je bil posnet leta 2010. Sodelujeta zgodovinar drr. Igor Grdina in filozof dr. Igor Pribac. Foto: Anicet Charles Gabriel Lemonnier – Večer v salonu pri gospe Geoffrin (1755); vir: Wikipedija

Pogled v znanost O prezrtih grožnjah invazivnih vrst

Visoko poletje je čas, ko velika večina rastlinja buhti od rasti. Tudi »invazivne vrste«, torej tujerodne vrste, ki so se na tak ali drugačen način na račun avtohtonih razrasle v za njih novem naravnem okolju. O njihovi prezrtosti smo že konec prvega desetletja posneli pogovor s takratnim docentom na ljubljanski Biotehniški fakulteti, dr. Nejcem Joganom. Če vas tema bolj zanima, presodite, kakšno je stanje zdaj v primerjavi s takrat!

Glasba

Glasni novi svet James Ilgenfritz in trio Symbolist

Poslušamo dve plošči, skladbo kontrabasista in skladatelja Jamesa Ilgenfritza z nove izdaje Stay Logged In On This Trusted Device in trio Symbolist z večjim delom plošče The Age of Bronze, na njiju pa iskanje drobnih odmikov v reduciranem zvočnem dogajanju.

Srce šansona Morski šansoni

V primežu poletne vročine se bomo hladili ob šansonih, ki jih je zasolilo morje. S Charlesom Trenetom, Robertom Murolom, Arsenom Dedićem, Eleftherio Arvanitaki in Amalio Rodrigues se bomo sprehodili po evropskih obalah, z Gilbertom Gilom pa jo mahnili tudi na drugo stran Atlantika

Čas, prostor in glasba Modrost hitrih sprememb (54): Kontrapunkt

Kontrapunkt je v stoletjih postal več kot samo del kompozicijske tehnike. Postal je teoretična zasvojenost. Teoretiki, skladatelji, ki jim ni bilo vseeno, od kod se je oblikovala glasba, so se lotili raziskovanja, da bi lahko prikazali svoja stališča in nakazali razvoj in možnosti nove obravnave kontrapunktičnih pravil. Skladatelji so kontrapunkt uporabljali za vsakdanji kompozicijski izplen in uresničitev kompozicijskih sanj.

Mojstri samospeva Debussy in Mozart - v izvedbi angleških interpretov, 2. del

Tudi tokrat bodo v ospredju samospevi Clauda Debussya in Wolfganga Amadeusa Mozarta – danes bodo zveneli v interpretaciji dveh angleških sopranistk, Kate Royal in Ruby Hughes. Pri klavirju bo Joseph Middelton.

Skladatelj tedna Cécile Chaminade, 3. del

Najznačilnejše klavirske skladbe Cécile Chaminade: od skladb za otroke do razpoloženjskih miniatur, od simfoničnih etud do Sonate za klavir v c-molu, op. 21 v izvedbi pianistov Petra Jacobsa, Bengta Forsberga in Petra Jablonskega.

Zborovska glasba V spomin na Marka Muniha

Iz bogate zakladnice posnetkov, pod katere se je podpisal kot dirigent, pozneje pa tudi kot glavni urednik Glasbenega programa Radia Slovenija, smo izbrali kantato Z vlakom, op. 48 Blaža Arniča.

Koncertni dogodki na tujem Za obzorjem

Šef dirigent Alain Altinoglu je s Simfoničnim orkestrom Frankfurtskega radia na koncertu 16. junija v Frankfurtu predstavil dve deli, ki sta nastali v razmiku več kot stoletje, a se kljub temu smiselno ujemata. Pesem o zemlji Gustava Mahlerja na splošno velja za eno najboljših del, ki jih je napisal veliki simfonik. Mahler ni dočakal premiere te hibridne oblike cikla orkestralnih pesmi in simfonije, ki jo je dokončal dve leti pred smrtjo; krstna izvedba je bila v Münchnu leta 1911. Na podlagi prepesnitev starodavne kitajske lirike je Mahler ustvaril vseobsegajoč labodji spev, slovo od zemlje in življenja. Velika pesem,, včasih skoraj kot iz drugega sveta. Zdi se, da nam govori kot iz drugega sveta tudi simfonična pesnitev Metacosmos islandske skladateljice Anne Thorvaldsdottir, ki je nastala po naročilu Newyorških filharmonikov in bila premierno izvedena leta 2018.

Skladatelj tedna Cécile Chaminade, 2. del

Izvirni zgodovinski posnetki klavirskih skladb Cécile Chaminade v avtoričini izvedbi: posnetki na glasbenih zvitkih iz 20. let 20. stoletja in fonografski posnetek iz leta 1901; najizrazitejši samospevi o ljubezni in naravi z mezzosopranistko Anne Sofie von Otter in pianistom Bengtom Forsbergom.

Koncert evroradia Isabelle Faust, Hannu Lintu in Simfonični orkester jugozahodnega radia iz Stuttgarta

Na sporedu bodo štiri dela štirih različnih skladateljev v izvedbi Simfoničnega orkestra jugozahodnega radia iz Stuttgarta pod vodstvom dirigenta Hannuja Lintuja. Osrednji del večera bo Violinski koncert v D-duru Ludwiga van Beethovna s solistko, rezidenčno umetnico orkestra Isabelle Faust. Čakata nas še finska zvočna svetova s simfonično pesnitvijo Sanjski obraz Erkkija Melartina in Tretjo simfonijo Jeana Sibeliusa. Tudi četrti skladatelj v skupini je pustil pečat na Finskem: Italijan Ferruccio Busoni. Bil je profesor klavirja v Helsinkih. Tam je srečal tudi Sibeliusa. Oba sta bila dolgoletna prijatelja in sta drug drugemu tudi posvetila eno ali dve deli. Vendar pa je Busoni skladbo, ki jo bomo slišali, posvetil osebi, ki mu je bila veliko bližja kot njegov prijatelj, finski skladatelj: to je Busonijeva mati Anna, za katero je napisal »Berceuse élégiaque, op. 42« kmalu po njeni smrti jeseni 1. 1909.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Koncertantna glasba Škerjanca in Gabrijelčiča

Predvajali bomo Koncert za violino in orkester (1944) Lucijana Marije Škerjanca in Koncert za violo in orkester Marijana Gabrijelčiča. Solista bosta violinist Igor Ozim in violist Mile Kosi.

Nove glasbene generacije Pihalni orkester "A la francaise"

A la francaise je bilo naslov koncertu, ki je 26. aprila 2023 zvenel v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije in na katerem je v sklopu cikla Tutti akademije za glasbo nastopil Pihalni orkester akademije. Ta od leta 2017 deluje pod vodstvom Mihe Rogina, ki za koncert vsako leto izbere vsebinsko zaokrožen program. Tokrat je torej segel po delih francoskih mojstrov, slišali bomo glasbo Lili Boulanger, Paula Faucheta in Florenta Schmitta, sama ritmično izrazna dela, v katerih se izrazi široka paleta zvočnih barv, ki jih pihalni orkester lahko prikaže z vsemi odtenki. Skladbe je orkester izvedel v izvirni francoski orkestraciji iz prve polovice 20-tega stoletja, ki predvideva tudi nekatere instrumente, ki danes niso več v uporabi, so jih pa glasbeniki nadomestili s sodobnimi alternativami. Ponovitev oddaje, ki je bila na sporedu 13.novembra 2023.

Jazz

Jazz avenija Skladbe Chicka Coree v izvedbi Simfoničnega orkestra Avditorija Alicante ADDA

Predvajali bomo skladbe Chicka Coree, prirejene ali napisane za veliki orkester. 23. julija bo njegove skladbe v ljubljanskih Križankah izvajal Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA pod vodstvom šefa dirigenta Josepa Vicenta. Španski orkester je bil letos s svojo zgoščenko glasbe Chicka Coree nominiran za nagrado grammy. Orkestru se bodo pridružili Trio pianista Emilia Solla, basista Jorgeja Roederja in bobnarja Frenca Nemetha, flamenko pevec in saksofonist Antonio Lizana, trobentač David Pastor ter kubansko-ameriški saksofonist in klarinetist Paquito D‘Rivera.

Samo muzika Skladatelj in pihalec Ati Soss

Oddajo bomo namenili izjemni glasbeni osebnosti – saksofonistu, klarinetistu, skladatelju, aranžerju, dirigentu, jazzistu po duši in srcu - Atiju Sossu. Znan je bil kot urejen fant, ki je znal z glasbo obnoreti. Nikoli ni posnemal, niti ameriškega jazza, razvil je svoj slog. Igral je vrhunsko, zato ga primerjajo z največjimi glasbeniki. Po diplomi se je v Franciji leto dni izpopolnjeval v improvizaciji na klarinetu in alt saksofonu ter igral z različnimi glasbeniki in sestavi. Njegov prihod v Plesni orkester Radia Ljubljana konec 50. let je bil velika pridobitev: dobili so zrelega glasbenika, odličnega melodika in sijajnega solista na klarinetu, hkrati pa odličnega alt saksofonista.

Jazz Ars Glasba Chicka Coree za velike orkestre

Tokrat bomo poslušali skladbe Chicka Coree, prirejene ali napisane za veliki orkester. 23. julija bo njegove skladbe v ljubljanskih Križankah izvajal Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA pod vodstvom šefa dirigenta Josepa Vicenta. Španski orkester je bil letos s svojo zgoščenko glasbe Chicka Coree nominiran za nagrado grammy. Orkestru se bodo pridružili Trio pianista Emilia Solla, basista Jorgeja Roederja in bobnarja Frenca Nemetha, flamenko pevec in saksofonist Antonio Lizana, trobentač David Pastor ter kubansko-ameriški saksofonist in klarinetist Paquito D‘Rivera.

Jazz avenija Skladatelj, trobentač, dirigent in aranžer Bill Holman – in memoriam

Oddajo bomo namenili glasbi, ki jo je napisal ali aranžiral Bill Holman, glasbenik, ki velja za enega najboljših aranžerjev skladb za jazzovski veliki orkester. Njegove plošče so sicer posejane zelo na redko, a so zato toliko dragocenejše. Bill Holman se je poslovil za vedno 6. maja letos.

Samo muzika Skladatelj in pozavnist Vinko Globokar

Oddajo bomo namenili jazzovskemu opusu enega najpomembnejših slovenskih glasbenikov skladatelja in pozavnista Vinka Globokarja. 7. julija letos je dopolnil častitljivih 90 let. V obdobju med letoma 1960 in 1965 je bil član Plesnega orkestra Radia Ljubljana. V mladih letih mu je bil jazz celo bolj aktualen kot klasična glasba, danes pa kot sam pravi zanj obstaja »jazz samo v improvizirani, popolnoma svobodno improvizirani obliki.«

Jazz Ars Pianist in vokalist Joao Donato – spominska oddaja

Oddajo bomo namenili enemu najbolj cenjenih brazilskih džezovskih pianistov in vokalistov, Joau Donatu. Umrl je 17. julija lani, star 88 let. Donato je bil eden najvplivnejših brazilskih glasbenikov. Igral je bosso novo in džez. Pianist, skladatelj in aranžer je posnel kakšnih trideset albumov s svojim imenom in kakšnih tisoč kot sodelavec drugih glasbenikov.

Jazz avenija Program Jazz festivala Ljubljana 2024

Poslušali bomo izbor skladb v izvedbi glasbenikov, ki bodo nastopili na različnih prizoriščih Cankarjevega doma in Križank v Ljubljani v okviru tradicionalnega Jazz festivala. Letos bo trajal štiri dni – od srede, 10. julija, do sobote 13. julija.

Samo muzika Koncertne napovedi in nove plošče

V oddaji vas bomo opozorili na nastope naših jazzistov na Ljubljanskem jazz festivalu, v nadaljevanju oddaje bomo predvajali skladbe z novih albumov saksofonista Blaža Švagana in zasedbe Ljubljanski jazz oktet.

Jazz Ars Kitarist John Scofield in basist Dave Holland

Tokratna oddaja bo v znamenju dveh eminentnih jazzovskih glasbenikov: Johna Scofielda, enega najpomembnejših sodobnih kitaristov in Dava Hollanda, vplivnega solista na kontrabasu. Na letošnjem ljubljanskem jazz festivalu bosta 11. julija nastopila v duetu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Igrala bosta svoje avtorske kompozicije z obveznim ščepcem jazzovskih standardov. Pričakujemo lahko mojstrski glasbeni dialog dveh vrhunskih glasbenih umov ter virtuoznost povezano z globino.

Jazz avenija Trobentač in skladatelj Terence Blanchard

Terence Blanchard pelje dve vzporedni uspešni karieri – postbopovskega trobentača s prepoznavnim toplim in ognjevitim zvenom in avtorja filmske glasbe, predvsem za filme režiserja Spikea Leeja. Letos bo Blanchard nastopil na ljubljanskem jazz festivalu.

Samo muzika Kitarist Igor Leonardi

Leonardi je stalnica slovenske glasbene scene že nekaj desetletij in je ključni akter nekaterih najpomembnejših slovenskih zasedb kot so Begnagrad, Miladojka Youneed in Quatebriga. Njegova najbolj stalna se imenuje Fake Orchestra, ustanovil jo je leta 1997. V svojem muziciranju so uporabljali neparne balkanske ritme, slovensko ljudsko pesem, jazzovske evergrine, južnoameriške melodije, italijanske popevke, španske romance in še kaj.

Radijska igra

Kratka radijska igra Igralci pojejo: Duša Počkaj

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. V juliju in avgustu jih predstavljamo v terminu kratke radijske igre. To pot bo pela Duša Počkaj.

Radijska igra Vinko Möderndorfer: Inšpektor Gaber – 4. del: Okostje iz preteklosti

Zgodba četrtega dela kriminalistične nanizanke se bo vrtela okrog ostankov človeka, ki jih najdejo pri počeni kanalizacijski cevi pod eno najbolj obljudenih ulic glavnega mesta. Tokrat bo naloga Miroslava Gabra in njegove ekipe identifikacija žrtve. Dvanajstdelna kriminalistična serija niza zapletene zločinske primere, ki jih lahko reši samo nezaupljivi in ironični inšpektor Miroslav Gaber. Med reševanji primerov pa ne bo manjkalo niti osebnih, intimnih zgodb inšpektorja in njegove ekipe. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Inšpektor Miroslav Gaber – Borut Veselko Inšpektorica Brina Špik – Sabina Kogovšek Patologinja Marjeta – Silva Čušin Šef cestnih delavcev – Peter Musevski Ksenija – Lenča Ferenčak Mlad arhivar uradnik – Branko Jordan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2014.

Radijska igra Rastislav Durman: Metulji Čang Čoua

Avtor je nenavadni naslov povzel po stari kitajski basni, ki pripoveduje o prepletanju resničnosti in domišljije, pa tudi o njuni različnosti. Naa tej podlagi je komedijski zaplet oblikoval tako, da je eno izmed razširjenih duševnih navad sodobnega človeka – beg iz resničnosti v domišljijo – obrnil na glavo. Kje bo glavni lik Robert navsezadnje našel svoje mesto: v domišljijskem svetu ali vsakdanjem življenju? Režiserka: Elza Rituper Prevajalec: Franc Zagoričnik Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Robert – Brane Grubar Miličnik – Marko Simčič Boca – Uroš Maček Maja – Majda Grbac Šef – Boris Cavazza Mama – Vera Per Hal in Hamlet – Ivan Rupnik Kraljica iz Sabe – Marinka Štern Ramzes – Pavle Ravnohrib Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih radia Ljubljana oktobra 1989.

Kratka radijska igra Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Bobek

Ivan Ivanovič se sprehaja po pokopališču in postane priča nenavadnim pogovorom pokojnih. Režiser in prirejevalec: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marišek Igralke in igralci – Brane Grubar, Danilo Benedičič, Aleksander Valič, Iva Zupančič, Niko Goršič, Ludvik Bagari, Marko Simčič, Božo Vovk Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija junija 1990.

Radijska igra Tone Peršak: Kamen

Mlademu profesorju Maretu se sredi mesta pripeti majhna nerodnost; ta sproži pravi plaz nevšečnosti, ki pomembno posežejo v njegovo življenjsko usodo. Realistično radijsko igro atmosfersko barvajo povezovalni songi, ki opozarjajo na globlji smisel te na videz vsakdanje prigode. Režiser: Irena Glonar Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe in izvajalec songov: Jani Kovačič Mare – Ivo Ban Miličnik – Slavko Cerjak Žena – Milena Zupančič Ravnatelj – Andrej Kurent Prva tovarišica – Marijana Brecelj Druga tovarišica – Mina Jeraj Fant – Vojko Zidar Zasliševalec – Boris Cavazza A – Boris Juh B – Jurij Souček Sodelovali so še – Veronika Drolc, Stannia Boninsegna, Saša Pavček, Vera Per, Nadja Strajnar, Aleš Valič, Miha Baloh, Dare Valič, Marko Simčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1985

Kratka radijska igra Igralci pojejo: Anton Petje in Zlatko Šugman

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah, na filmu in na koncertih. V juliju in avgustu jih predstavljamo v terminu kratke radijske igre. Redaktor oddaje Alen Jelen tokrat predstavlja igralca Antona Petjeta in Zlatka Šugmana.

Radijska igra Vinko Möderndorfer: Inšpektor Gaber - 3. del: Izginuli

Po truplu v gozdu v prvem delu in sumljivih smrtih starostnikov na podeželju v drugem delu se tretji del tematsko posveča težavam z odvisnostjo od drog. Čaka vas napeta urbana zgodba o mladih ljudeh, ki so se izgubili v zapletenem vsakdanu. Dvanajstdelna kriminalistična serija niza zapletene zločinske primere, ki jih lahko reši samo nezaupljivi in ironični inšpektor Miroslav Gaber. Med reševanji primerov pa ne bo manjkalo niti osebnih, intimnih zgodb inšpektorja in njegove ekipe. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Inšpektor Miroslav Gaber – Borut Veselko Inšpektorica Brina Špik – Sabina Kogovšek Babica Marija – Ivanka Mežan Maja – Nika Rozman Igor – Klemen Janežič Soseda – Vesna Jevnikar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2014.

Radijska igra Nada Gaborovič: Vse za lep in čist jezik

Avtorica je dogajanje postavila v delovno organizacijo, kjer so ustanovili prav poseben odbor za boj proti maličenju jezika. Vsi vemo, da je jezik zrcalo naroda – kaj pa se zgodi, če nismo previdni in se to zrcalo umaže? Zbadljivka na račun naše kulture jezika pa neobhodno razkriva tudi dinamike dela v skupini, ki je pogosto izrazito absurdno. Režiser: Marjan Kovač Dramaturg: Slavko Jug Tonski mojster: Milan Krajnc Igralke in igralci: Volodja Peer, Breda Pugelj, Anica Veble, Janez Klasinc, Ivo Leskovec, Rado Pavalec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Maribor leta 1980.

Kratka radijska igra Antje Vowinckel: Žajfa naša vsakdanja

Nemška radijska in glasbena ustvarjalka je svoje besedilo izpisala na podlagi zabavne korespondence o ravnanju s hotelskim milom, ki je bilo leta 1994 objavljeno v reviji American Health. Dopisovanje med hotelskim gostom, njegovo sobarico, gospodinjo in nenazadnje tudi z namestnikom direktorja hotela na preprost, a učinkovit način, kaže na absurdnost situacij, v katerih se ljudje oklepajo pravil in navad brez vprašanj in ugovorov. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Tanja Viher Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Gospod Berman – Aleš Valič Kathy – Sabina Kogovšek Dotty – Neda Bric Rusjan Gospa Carmen – Stannia Boninsegna Namestnik direktorja – Gašper Jarni Sobarice – Ljerka Belak, Mojca Funkl, Violeta Tomič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2002.

Radijska igra Anton Pavlovič Čehov: Medved

Tako kot v večini svojega opusa Čehov tudi v tej enodejanki po vzoru francoskih vodvilov odslikava mentaliteto ruskega podeželskega plemstva v drugi polovici 19. stoletja, ki se tokrat kaže v antiljubezenskem trku vdove in njenega oboževalca. Režiser: Janez Vrhunc Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Jelena – Duša Počkaj Grigorij – Boris Kralj Luka – Aleksander Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1960

Kratka radijska igra Igralci pojejo: Lara Janković

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. V juliju in avgustu jih predstavljamo v terminu kratke radijske igre.

Verstva

Bogoslužje Prenos maše iz Murske Sobote

Iz cerkve Sv. Nikolaja v Murski Soboti na 16. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo. Mašuje kaplan dr. Matjaž Muršič Klenar. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor Svetega Nikolaja.

Sedmi dan Medkulturno in medversko sožitje v Prekmurju

Kam lahko seže vpliv religije po slovenskih regijah in zakaj je bilo Prekmurje vselej pod nekakšnim verskim prepihom? Tokratno oddajo namenjamo medkulturnem in medverskem sožitju v severovzhodnem delu Slovenije, kjer so še danes poznane močne vezi med vejama krščanstva - katolištvo in luteranstvo, pa tudi spomin na murskosoboški in lendavski judovski skupnosti. O razvejanosti verskega življenja, njeni dediščini in zanimivosti nam bo tako iz osebnega kot tudi strokovnega vidika pripovedoval profesor Boris Hajdinjak, sicer direktor Sinagoge Maribor in po očetovi strani pravi Prekmurec, ki črpa izkustva medreligijskega dialoga tudi pri svojem znanstvenem delu.

Sledi večnosti Zakaj prihaja do upada cerkvenih porok?

Podatki Statističnega urada RS kažejo, da se največ parov poroči na soboto, lani je bil september mesec z največ sklenjenimi zakonskimi zvezami, sledila sta junij in maj. V letu 2023 je zakonsko zvezo sklenilo 6.388 parov. Kaj pa cerkvene poroke? V Sloveniji se je v dvajsetih letih število cerkvenih porok prepolovilo, na 1000 katoličanov beležimo 1,4 poroke. Podatki so razvidni iz letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2023, ki zajema podatke za desetletje od 2012 do 2022. Zakaj prihaja do upada porok, kje tičijo glavni razlogi? Naši gostje bodo župnik Jože Vehovar iz Rogaške Slatine ter zakonca Minka in Jože Erjavec.

Bogoslužje Prenos maše iz Grosuplja

Iz cerkve Svetega Mihaela v Grosuplju na 15. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo. Mašuje župnik Martin Golob. Pri maši sodeluje otroški pevski zbor pod vodstvom in orgelsko spremljavo Mojce in Monike Zaviršek.

Musica sacra Ob sv. Krištofu

Poletje je čas potovanj, romanj, dopustovanj, zato morda ne preseneča, če v tem času, natančneje 24. julija goduje sv. Krištof. Eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili je namreč tudi zavetnik avtomobilistov in pilotov, pa tudi čolnarjev, splavarjev, nosačev in voznikov, romarjev in popotnikov. Grško ime Hristoforos pomeni Kristonosec in kot mučenca ga častijo tako na Vzhodu kot Zahodu. Ob njegovem imenu se je spletlo veliko legend, celo njegova izredna postava je zrasla iz legende. Pa tudi nekaj glasbe je nastalo v čast temu svetniku, tako ljudske kot izpod peresa bolj ali manj imenitnih glasbenih ustvarjalcev.

Sedmi dan Dr. Daniel Grabar o veri v današnjem negotovem času

Obiskali smo vseslovenski duhovni center mladih v Ženavljah na Goričkem. Naš gost je tamkajšnji pastor dr. Daniel Grabar, ki je tudi superintendent Zveze binkoštnih cerkva Slovenije, sicer pa je zdravnik šolske medicine v Splošni bolnišnici v Murski Soboti. Govorili bomo o mladih, veri, upanju in dojemanju časa v katerem smo.

Sledi večnosti Razgibana kulturno-turistična in duhovna dejavnost v župniji Sv. Peter pri Mariboru - Malečnik

Na god sv. Petra in Pavla, smo prav v času župnijskega praznovanja Petrovo, obiskali župnijo Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik. Predstavili smo razgibano kulturno-turistično in duhovno dejavnost ter se med drugim ustavili pri tamkajšnji Marijini romarski cerkvi, kamor romarji od vsepovsod prinašajo sveče in rožne vence.

Bogoslužje Prenos maše iz Murske Sobote

Iz stolne cerkve Sv. Nikolaja v Murski Soboti na 14. nedeljo med letom prenašamo sveto mašo. Daruje jo stolni župnik Goran Kuhar.

Musica sacra Ob godu sv. Cirila in Metoda - z glasbo Vasilija Mirka

V teh dneh godujeta sv. Ciril in Metod, apostola, ki imata poseben pomen tudi za Slovence, saj sta širila krščansko vero v stari cerkveni slovanščini. To je bil prvi knjižni jezik Slovanov, ki je danes živ v pravoslavnih cerkvah in pri glagoljaški liturgiji. Glagoljaši so sicer delovali tudi na Slovenskem, v stari cerkveni slovanščini pa so ustvarjali in še vedno ustvarjajo nekateri primorski skladatelji, med njimi Vasilij Mirk, ki je uglasbil Liturgijo sv. Janeza Zlatoustega. Od skladateljevega rojstva letos mineva 140 let.

Musica sacra Glasba v samostanu Montserrat v Španiji

Z glasbo se bomo tokrat mudili v sončni Kataloniji, kjer stoji znameniti benediktinski samostan Santa Maria de Montserat, blizu Barcelone. V njem poleg verskega že stoletja obstoja razvejano in bogato glasbeno življenje, znotraj katerega deluje tudi več zborovskih sestavov. V njihovi izvedbi bodo zvenele skladbe, namenjene Mariji, njihov avtor pa je Angel Rodamilans, katalonski benediktinski menih in skladatelj, ki je živel in deloval konec 19. in v začetku 20. stoletja.

Sedmi dan Branko Cestnik: Lurški škof je za Rupnikove mozaike našel salomonsko rešitev

Iz Lurda so sporočili, da bo treba mozaike patra Marka Rupnika nekega dne odstraniti. To se sicer ne bo zgodilo takoj, ampak postopno. Rupnikovi mozaiki takrat ne bodo uničeni, saj niso prilepljeni. Le premestilo se jih bo drugam. Kot je za francoski katoliški časopis La Croix povedal lurški škof Jean-Marc Micas, mozaiki preprečujejo, da bi Lurd dosegel vse ljudi, ki jim je namenjeno sporočilo svetišča. Odločil se je, da jih glede na strasti in nasilje, ki ga ta tema spodbuja, ne bodo odstranili takoj. Pater Marko Rupnik se medtem še vedno ni odzval na obtožbe o spolnih in psihičnih zlorabah 20 ljudi. Javnost je za njih izvedela ob koncu leta 2022. O značilnostih in razlogih za odločitev lurškega škofa smo se pogovarjali s katoliškim duhovnikom patrom Brankom Cestnikom, blogerjem, kolumnistom in pisateljem.

Literatura

Literarni nokturno Vida Mokrin Pauer: Vpoletjevzetje

Pesnica in performarka Vida Mokrin Pauer v ciklu z zgovornim naslovom Vpoletjevzetje radoživo raziskuje in ubeseduje radoživost. Režiserka je Ana Krauthaker, interpretka Ljerka Belak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Oddaja je bila posneta leta 2012.

Odprta knjiga na radiu Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset (20/28)

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, keksi Albert, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni. O avtorici Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami ni veliko prostora za ustvarjalnost, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo. Bralka: Saša Mihelčič Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden Svetovalka za jezik: Matej Juričan Mastering: Klemen Veber Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Lirični utrinek Vitomil Zupan: Arena

Lirične utrinke bomo ta teden posvetili športu in tokrat nas čaka trd dvoboj. Pisatelj Vitomil Zupan je po drugi svetovni vojni šest let preživel v strogem zaporu. Na lističe je napisal veliko število pesmi, te pa so izšle šele več kot pol stoletja pozneje, in to v sedmih zvezkih. Interpret je Urban Kuntarič. Produkcija leta 2024.

Literarni nokturno Dragica Gregorčič: Pesmi

Pisateljica in pesnica Danica Gregorčič (1959-2018) je leta 2003 objavila prvo pesniško zbirko Drevo, pozneje, leta 2009, pa (med drugim) nekaj svojih značilnih pesmi v Literarnem nokturnu. Njene pesmi, ki se navezujejo na življenjske izkušnje in prehajajo v meditativna razpoloženja, interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar. Režiser Igor Likar, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.

Literarni večer Alojz Rebula: Votel je Kras

21. julija 2024 je minilo sto let, odkar se je v Šempolaju pri Nabrežini rodil slovenski pisatelj, dramaturg, esejist, prevajalec, profesor Alojz Rebula. Umrl je pred šestimi leti. Stoletnico rojstva obeležujemo z Literarnim večerom, ki na osnovi novele z naslovom Votel je Kras prikaže izjemno pisateljsko mojstrstvo Alojza Rebule. Sicer ob imenu avtorja triindvajsetih romanov, treh dram, več knjig dnevnikov in esejev po navadi pomislimo na romane V Sibilinem vetru, Senčni ples ali Nokturno za Primorsko, čeprav je pisal tudi druge različne žanre in krajša prozna besedila. O noveli Votel je Kras je leta 2001 oddajo pripravil Janez Povše. Bralec Klemen Konda, igralca Maša Derganc in Uroš Smolej, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, režiser Gregor Tozon, asistentka režije Helena Mugerle, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2001.

Odprta knjiga na radiu Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset (19/28)

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, ki je odraščala v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni. O avtorici Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo. Bralka: Saša Mihelčič Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden Svetovalka za jezik: Matej Juričan Mastering: Klemen Veber Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Lirični utrinek Esad Babačić: Športno-ljubezenske

Med slovenskimi pesniki je največji športni navdušenec verjetno Esad Babačić, tudi avtor antologije slovenske poezije športa z naslovom 'Vsak boksar boksa svoj boks'. V Lirični utrinek smo uvrstili nekaj njegovih športno-ljubezenskih miniaturk. Interpret Urban Kuntarič. Posneto leta 2024.

Literarni nokturno Debora Vogel: Cvetijo akacije

Debora Vogel (roj. l. 1902, umrla l. 1942), poljska filozofinja, pesnica, pisateljica in kritičarka židovskega rodu, je študirala v Lvovu in Krakovu in doktorirala iz Heglove filozofije. Teoretično se je ukvarjala z avantgardnimi tokovi v likovni umetnosti, pa tudi s poetiko modernističnega eksperimentalnega pisanja. Pisala je v poljščini in jidišu. V pesniških zbirkah Figure dneva (iz. l. 1930), Lutke (iz l. 1934) in Legenda srebra (iz l. 1935) je kubistično-konstruktivistični eksperiment prenesla v medij jezika. V knjigi Cvetijo akacije (izšli l. 1935), zbirki kratke proze, ki jo je imenovala montaže, odpravlja hierarhijo pojavov sveta, ko niza skope opise njihove raznovrstnosti in simultanosti v tehniki, prilagojeni vročičnosti moderne dobe. Tudi ljudi vidi kot lutke in jih tako popredmetene opisuje v kategorijah geometrijskih in fizikalnih lastnosti, njihove usode brez individualnih potez pa samo kot tipične in univerzalne. Izbor montaž iz knjige Cvetijo akacije je prevedla Jana Unuk. Interpretira Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Matjaž Miklič, režija Igor Likar in Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2019.

Odprta knjiga na radiu Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset (18/28)

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, keksi Albert, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni. O avtorici Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami ni veliko prostora za ustvarjalnost, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo. Bralka: Saša Mihelčič Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden Svetovalka za jezik: Matej Juričan Mastering: Klemen Veber Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Lirični utrinek Kristian Koželj: Rad bi pisal poezijo, kot Luka Dončić igra basket

V tednu, ko se začenjajo olimpijske igre, bodo tudi lirični utrinki skladni z duhom časa. In kaj imata šport in poezija skupnega, boste vprašali? Disciplino in navdih, zadovoljstvo ali razočaranje z doseženim rezultatom in še marsikaj. Interpret je Urban Kuntarič. Produkcija leta 2024.

Literarni nokturno Els Beerten: Vsi si želimo nebes

"Kaj se zgodi, če nekaj narediš in te vsi obsojajo? Hotela sem vedeti, kako se kdo odloči za tako pot. Predvsem pa, ali je mogoče živeti s posledicami. Odgovora res nisem vedela vnaprej. Prizorišče je druga svetovna vojna, obdobje skrajnih odločitev. Ward odide na vzhodno fronto, da bi se na strani Nemcev boril proti Rusom. Jef, njegov prijatelj, ne gre. Po vojni je Ward izdajalec, Jef junak." Tako je v enem izmed intervjujev dejala flamska mladinska pisateljica Els Beerten (1959) o svojem romanu Vsi si želimo nebes. Ta je izšel leta 2008 in doživel izjemen sprejem tako pri (odraslih) bralcih kot pri kritikih. Avtorica s sugestivnim pisanjem in dinamično iz perspektiv štirih mladih med nemško okupacijo Flandrije sredi druge svetovne vojne tematizira vprašanja junaštva, moralnih dilem in zvestobe, starševske in vrstniške ljubezni ter posledic lastnih odločitev. Izbrali smo del poglavja v prevodu Stane Anželj. Interpretira Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2015.

Ocene

Ocene

1939 epizod

Tadej Golob: Oj, Triglav, moj dom

8 min

Mateja Ratej: Rožengrunt

5 min

Nekaj je v vodi

4 min

Peter Rezman: Stare pesmi pišem

4 min

Salman Rushdie: Nož

4 min

Cvetka Bevc: Sara, ples in roža

5 min

Neposredni prenosi

Neposredni prenos Neposredni prenos šestega koncerta abonmaja Filharmonični klasični koncerti "Za konec"

Na zadnjem abonmajskem dogodku letošnje sezone Slovenske filharmonije z naslovom Za konec sezone bo orkester vodil dirigent Toby Thatcher. Britansko-avstralski umetnik je svojo glasbeno pot začel kot oboist, med letoma 2018 in 2019 pa se je izpopolnjeval pri skladatelju in dirigentu Petru Eötvösu ter se zatem uspešno udeležil petih mednarodnih tekmovanj. Od takrat se njegova dirigentska kariera le vzpenja. Leta 2022 smo ga lahko doživeli tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije, zdaj pa je poleg drugih angažmajev pomočnik dirigenta Nacionalnega orkestra Île-de-France. Kot solist se bo tokrat predstavil oboist Sorin Crudu, sicer tudi prvi oboist Orkestra Slovenske filharmonije. Izvedel bo Koncert za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, Straussovo delo pa bosta uokvirili dve deli iz opusa Antonína Dvořáka, slišali bomo koncertno uverturo Karneval, op. 92, s katero se bo začel koncertni večer, v drugem delu pa bo na sporedu še skladateljeva Simfonija št. 7 v d-molu, op. 70.

Neposredni prenos Dom v jeziku - 11. literarna prireditev ob Trubarjevem dnevu

Gledam v daljo, sanjam … Zastor sivi para se, razmiče in delí – in v obrisih senčnih, negotovih slike se gibljó mi pred očmi. In čimdalje bliže in jasneje vidim pisani prikaznij ples … In sedaj – kdo stopa sam pred mene? Ali tí si, Trubar Primož, res? (Anton Aškerc) Kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, nas vsako leto spomni na to pomembno vprašanje. Primožu Trubarju se na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Ajdo Bračič, Miriam Drev, Blaža Božiča, Jerneja Županiča, Andreja Predina in Ksenijo Šešerko. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom pesnitve Primož Trubar iz leta 1904, tj. kot pravi "veličastnim delom o človeku, ki mu ni bilo vseeno za opismenjevanje in branje, ki se je trudil, da bi med svoje 'lube Slovenze' beseda prišla tudi prek večkrat listanih strani tiskanih knjig". Scenarist mag. Matej Krajnc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič, Urban Gruden, tonska asistenta Jože Lap, Gašper Vodlan, urednik prenosa Matej Juh, urednica uredništva za kulturo Maja Žvokelj.

Neposredni prenos Simfoniki in Jascha von der Goltz

Deveti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Maruša Turjak Bogataj (violončelo) Matjaž Bogataj (violina) dirigent: Jascha von der Goltz Carl Maria von Weber: Uvertura iz opere Oberon Johannes Brahms: Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu op. 102 (dodatek) Maurice Ravel: Sonata za violino in violončelo M.73, drugi stavek Très vif Johannes Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru op.90

Neposredni prenos Neposredni prenos 6. koncerta iz abonmaja Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije

Koncertni večer so poimenovali Za pianiste, saj bo prvi del pravo doživetje za poznavalce in ljubitelje klavirske glasbe. Prvič po izjemnem uspehu leta 2021 na Chopinovem pianističnem tekmovanju v Varšavi bo z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil nagrajenec Alexander Gadjiev. Izvedel bo Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina. V drugem delu bo na sporedu Simfonija št. 4 v c-molu, op. 43 Dmitrija Šostakoviča, vse pa bomo slišali pod taktirko priznanega ukrajinskega dirigenta Valentina Urjupina.

Neposredni prenos Podelitev Cankarjeve nagrade 2024 - prejel jo je Denis Škofič za pesniško zbirko Tuskulum

Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU kot poklon velikemu slovenskemu književniku Ivanu Cankarju. Gre za priznanje za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Letos žirija najboljše delo izbira med petimi, ki so se uvrstila v ožji izbor. To so knjiga esejev Aleša Štegra Na kraju zapisano, roman Anje Mugerli Pričakovanja, pesniška zbirka Denisa Škofiča Tuskulum, roman Mateje Gomboc Gorica in roman Pie Prezelj Težka voda. Voditelj: dramskI igralec Jernej Gašperin. Režiserka prireditve: Špela Kravogel. Radijski prenos: Urban Gruden, Matjaž Šercelj in Janez Podlesnik. Redaktorica prenosa Staša Grahek. Foto: Mhladnik https://commons.wikimedia.org/

Neposredni prenos Za odmik, Zbor Slovenske filharmonije in Urša Lah na koncertu PVC 6

Zbor Slovenske filharmonije se odpravlja na turnejo na Norveško, kjer živi in deluje priznana slovenska dirigentka Urša Lah. Ne preseneča torej, da program tokratnega koncerta cikla PVC uokvirjata izjemni uglasbitvi osrednjega mašnega stavka Credo dveh nordijskih skladateljev (oba sta se poslovila v zadnjih sedmih letih in zapustila neprecenljiv zborovski opus). Slovenske barve tokrat zastopajo Štiri sakralna dela Nane Forte, ki jih odlikujeta bogata ritmična invencija in prefinjeno zvočno niansiranje med dvema zboroma, slišali bomo še izbor motetov Jamesa MacMillana, ki navdih črpa v škotski tradicionalni glasbi. Einojuhani Rautavaara: Missa a cappella Nana Forte: Four sacred pieces James MacMillan: Moteti – izbor Sven-David Sandström: Credo Zbor Slovenske filharmonije. Urša Lah, dirigentka.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca v neposrednem prenosu iz Maribora

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Neposredni prenos Kromatika 8: Simfoniki s Federicom Collijem

Simfonični orkester RTV Slovenija Federico Colli, klavir Rossen Milanov, dirigent Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 5 Béla Bartók: Koncert za orkester https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/kromatika-8-sezona-23-24/ Čeprav se velikega Beethovna navadno spominjamo predvsem kot najvplivnejšega simfonika na prehodu iz klasicizma v romantiko, ki je zaznamoval celotno orkestrsko ustvarjalnost 19. stoletja, ne gre pozabiti na njegov nepogrešljivi prispevek h klavirski literaturi – od dvaintridesetih sonat, dobrih dvajsetih bagatel in variacij do šestih klavirskih koncertov. Petega izmed njih in zadnjega dokončanega, tako imenovanega Cesarskega, prežema junaška, skoraj vojaška narava, s katero bi verjetno lahko razložili tudi njegov naslov. V tem izjemno dolgem in zahtevnem, a zelo šarmantnem delu se bo kot solist predstavil mladi italijanski virtuoz Federico Colli. Vrata uglednih koncertnih odrov sta mu odprli zmagi na Mozartovem tekmovanju v Salzburgu (2011) in mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu (2012). Študiral je na konservatoriju v Milanu, salzburškem Mozarteumu ter mednarodni klavirski akademiji v Imoli. Colli neguje širok repertoar, s katerim posega tudi v glasbo baroka in klasicizma. Njegov drugi album s posnetki Scarlattijevih sonat je revija Classical Music – BBC Music Magazine izbrala za enega najboljših albumov, izdanih leta 2020. Ker se v času klasicizma in romantike orkester ob bravuroznem solistu pogosto ni dovolj izrazil, je Béla Bartók, eden najizvirnejših skladateljev 20. stoletja, to 'zgodovinsko krivico' odpravil s svojim Koncertom za orkester. Kot nakazuje že njegov naslov, gre za delo, v katerem je celoten orkester prikazan kot solist – Bartók je vsakemu orkestrskemu glasbilu namenil prav posebno zahtevno in zanimivo vlogo. Njegov Koncert za orkester se zato ponaša z izjemno večplastno teksturo in polnim zvenom ter bogato razvejeno glasbeno vsebino. Od krstne izvedbe v Bostonu leta 1944 pomeni enega najbolj priljubljenih del, s katerim simfonični orkestri po svetu radi razkažejo svojo tehnično in umetniško izoblikovanost. Skozi izzive Bartókove, pa tudi Beethovnove mojstrovine nas tokrat pelje naš šef dirigent Rossen Milanov.

Neposredni prenos 5. koncert abonmaja Filharmonični klasični koncerti

Z Orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje pianist, dirigent in organist Marshall Wayne, ki velja za enega najduhovitejših in najbolj ekscentričnih interpretov Gershwinove glasbe, slovi pa tudi kot odličen izvajalec Bernsteinove glasbe in drugih skladateljev 20. stoletja. In vse omenjeno bomo lahko z njim doživeli ta večer, Wayne Marshall se bo predstavil kot pianist in dirigent in kot so zapisali, ne bo njegovo temperamentno muziciranje pustilo nikogar ravnodušnega. Izvedel bo kar pet glasbenih del, med katerimi bodo tri iz opusa Georga Gershwina. Slišali bomo skladateljevi: Drugo rapsodijo za klavir in orkester ter simfonično sliko Porgy in Bess – ti dve bosta na sporedu v drugem delu koncerta, v prvem pa bo zazvenela slovita Rapsodija v modrem. Poleg tega bodo v prvem delu na sporedu še Tri plesne variacije za orkester iz baleta Fancy Free Leonarda Bernsteina ter Alborada del gracioso Mauricea Ravela.

Neposredni prenos Simfoniki na zaključku 38. Slovenskih glasbenih dnevov

38. Slovenski glasbeni dnevi, zaključek festivala Simfonični orkester RTV Slovenija Lana Trotovšek (violina) dirigent: Steven Loy Božidar Kos: Sinfonietta za godala (1.,3. in 4. stavek) Svetlana Maraš: Defiance of the Glorious Children Larisa Vrhunc: Tako tiho Janez Matičič: Koncert za violino in orkester

Video

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Komorni studio Čembalist Tomaž Sevšek z ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja

Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljević Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Najbolj poslušano

Glasovi svetov Rasputin, sveti hudič ruske zgodovine

Sibirski kmet zloveščega videza, ki je postal nekakšen duhovni učitelj zadnjemu ruskemu vladarskemu paru, naj bi imel poguben vpliv na politiko carja Nikolaja II., s čimer naj bi bistveno pripomogel k padcu dinastije Romanovih. Pa je to res?

Radijska igra Tone Peršak: Kamen

Mlademu profesorju Maretu se sredi mesta pripeti majhna nerodnost; ta sproži pravi plaz nevšečnosti, ki pomembno posežejo v njegovo življenjsko usodo. Realistično radijsko igro atmosfersko barvajo povezovalni songi, ki opozarjajo na globlji smisel te na videz vsakdanje prigode. Režiser: Irena Glonar Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe in izvajalec songov: Jani Kovačič Mare – Ivo Ban Miličnik – Slavko Cerjak Žena – Milena Zupančič Ravnatelj – Andrej Kurent Prva tovarišica – Marijana Brecelj Druga tovarišica – Mina Jeraj Fant – Vojko Zidar Zasliševalec – Boris Cavazza A – Boris Juh B – Jurij Souček Sodelovali so še – Veronika Drolc, Stannia Boninsegna, Saša Pavček, Vera Per, Nadja Strajnar, Aleš Valič, Miha Baloh, Dare Valič, Marko Simčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1985

Sobotni operni večer Wolfgang Amadeus Mozart: Così fan tutte z Dunaja

Zgodba, tako pravi legenda, se nanaša na dunajska para, ki sta si izmenjevala ljubezenske partnerje.

Ars humana Razsvetljenstvo in njegova dediščina

Zakaj je razsvetljenstvo s številnimi družbenopolitičnimi idejami, osredotočenimi na znanje, pridobljeno z razumom in na empirični osnovi, začetek in temelj moderne Evrope? Kaj je to kulturno, filozofsko in umetniško gibanje doprineslo k razumevanju človeka, znanosti, napredka in družbe? In ali se še vračati k razsvetljenskim idejam? O tem v pogovoru, ki je bil posnet leta 2010. Sodelujeta zgodovinar drr. Igor Grdina in filozof dr. Igor Pribac. Foto: Anicet Charles Gabriel Lemonnier – Večer v salonu pri gospe Geoffrin (1755); vir: Wikipedija

Podobe znanja Anna Dragoš: Kako virusi manipulirajo bakterije?

Vsak dan od 20 do 40 odstotkov bakterijske biomase pobijejo virusi. Zato imajo ključno vlogo pri kroženju organskih snovi, pomembno pa vplivajo na samo vedenje bakterij. Te se pred virusi na različne načine branijo in razvijajo vedno nove obrambne strategije. A po drugi strani lahko številni virusi s svojimi gostitelji tudi uspešno sobivajo, sočasno pa na različne načine vplivajo na njihovo vedenje, vplivajo lahko na komunikacijo bakterij in jim celo pomagajo pri medsebojnih spopadih.

Odprta knjiga na radiu Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset (18/28)

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, keksi Albert, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni. O avtorici Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami ni veliko prostora za ustvarjalnost, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo. Bralka: Saša Mihelčič Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden Svetovalka za jezik: Matej Juričan Mastering: Klemen Veber Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Humoreska tega tedna Anton Pavlovič Čehov: Hudobni deček, Odlikovanje, Na hipnotizerski seansi

V zadnji iz cikla Humoresk tega tedna, posvečenih humornim zgodbam Antona Pavloviča Čehova z začetka njegove pisateljske poti, boste slišali tri zgodbice z naslovi Hudobni deček, Odlikovanje in Na hipnotizerski seansi. Prevedla jih je Ana Krauthaker. Interpretira jih Andrej Nahtigal, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Alen Jelen, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2009.

Odprta knjiga na radiu Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset (19/28)

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, ki je odraščala v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni. O avtorici Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo. Bralka: Saša Mihelčič Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden Svetovalka za jezik: Matej Juričan Mastering: Klemen Veber Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Radijska igra Rastislav Durman: Metulji Čang Čoua

Avtor je nenavadni naslov povzel po stari kitajski basni, ki pripoveduje o prepletanju resničnosti in domišljije, pa tudi o njuni različnosti. Naa tej podlagi je komedijski zaplet oblikoval tako, da je eno izmed razširjenih duševnih navad sodobnega človeka – beg iz resničnosti v domišljijo – obrnil na glavo. Kje bo glavni lik Robert navsezadnje našel svoje mesto: v domišljijskem svetu ali vsakdanjem življenju? Režiserka: Elza Rituper Prevajalec: Franc Zagoričnik Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Robert – Brane Grubar Miličnik – Marko Simčič Boca – Uroš Maček Maja – Majda Grbac Šef – Boris Cavazza Mama – Vera Per Hal in Hamlet – Ivan Rupnik Kraljica iz Sabe – Marinka Štern Ramzes – Pavle Ravnohrib Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih radia Ljubljana oktobra 1989.

Jezikovni pogovori Ponovno se bodo kresala mnenja o formulaciji "večje število tujih študentov"

Tudi letos se bodo kot kaže kresala mnenja o formulaciji "večje število tujih študentov". V javni razpravi je predlog Zakona o visokem šolstvu, ki dopušča predavanja v tujem jeziku, če je vanje vpisano "večje število tujih študentov". Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti poudarjajo, da je praksa pokazala, da se kot "večje število tujih študentov" pojmujejo že trije neslovenski, zaradi katerih je moralo potem 30 slovenskih študentov poslušati slovenskega predavatelja v angleščini. Na drugi strani zakon podpira rektorska konferenca in poudarja, da je plod široke razprave vseh deležnikov. Gosta oddaje sta predsednica Rektorske konference in rektorica Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdija Kutnar ter akademik prof. dr. Marko Jesenšek (vir fotografije Pixabay).

Glasbeni portret Marko Munih

V 89. letu se je poslovil dirigent Marko Munih, ki je bil 16 let odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov na Radiu Slovenija. Njegova glasbena pot se je srečala s številnimi solisti, zbori, orkestri in ustanovami: iz sodelovanj so zrastle glasbene poustvaritve, ki so marsikomu in marsičemu vtisnile neizbrisen pečat in marsikdo je vezi z dirigentom Markom Munihom skrbno negoval. Glasbeni portret dirigenta je nastal na sončen 24. maj leta 2016 in upamo, da so njegove poteze osvetljene in osenčene s primernimi zvočnimi barvami ter da bodo zvenele iz zornega kota, za vse zadosti širokega.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt