Ars aktualno O Warnerju Brosu, Netflixu, Paramountu in kinematografih z Igorjem Harbom

Najprej smo izvedeli, da naj bi medijskega velikana Warnerja Brosa, ki je odgovoren tudi za enega najstarejših filmskih studiev v Hollywoodu, odkupil drugi medijski velikan Netflix, nato pa je napovedalo sovražni prevzem Warnerja podjetje Paramount, ki se je menda že od vsega začetka tudi zanimalo za nakup. Ob tem so se oglasili številni, tudi ustvarjalci, in označili dogodek, tj. sam prevzem Warnerja, za "protimonopolno moro" oziroma veliko izgubo konkurenčnosti na filmskem področju, pa tudi opozorili na verjetno izrinjanje kinematografske izkušnje, izgubo delovnih mest in tako naprej. Kaj se bo izcimilo iz tega razmišljamo z Igorjem Harbom.

Ars aktualno Festival LGBT filma

Od ponedeljka si je v Kinodvoru, Kinoteki pa tudi na različnih lokacijah po Sloveniji mogoče ogledati filme v okviru 41. LGBT filmskega festivala, kjer se bo vse do ponedeljka 15. decembra zvrstilo 23 igranih celovečernih filmov in dokumentarcev ter 24 kratkih filmov. Z organizatorko festivala in filmsko selektorico Polono Černič se je o programu, ki nas še čaka, pogovarjala Ana Lorger.

Ars aktualno Simfonični orkester Zahodnonemškega radia, violinistka Isabelle Faust in dirigent Andrew Manze

2. decembra je v dvorani Union v Mariboru gostoval mednarodno uveljavljeni Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna, ki je izvedel drugi koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor. Vodil ga je ugledni britanski dirigent Andrew Manze, solistka je bila izjemna nemška violinistka Isabelle Faust. Podrobneje Tjaša Krajnc:

Ars aktualno Godalni sekstet alumnov v Srebrnem abonmaju CD

Nocoj ob 19.30 se bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani začel 3. koncert Srebrnega abonmaja, na katerem bo prvič gostoval Godalni sekstet alumnov Mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja. Podrobneje Tjaša Krajnc:

Ars aktualno Moja skrivnost razpira svet otroških

Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost. Ta je nastala v koprodukciji Uredništva igranega programa našega radia in ŠKUC gledališča. Soavtorici scenarija sta Nina Kokelj in Saška Rakef Perko, ki je igro tudi režirala.

Ars aktualno Kaj je tehnika igličastega zaslona?

Retrospektiva na letošnji Animateki poteka v znamenju tehnike igličastega zaslona. Za ustvarjanje podobe animator, animatorka z različnimi predmeti pritiskata na zaslon, v katerem je več tisoč iglic. Ob pomoči osvetlitve, zaradi katere iglice rišejo sence, in fotoaparata, ki nastale podobe ujame, tako nastajajo bogate grafične podobe. Že skoraj sto let staro tehniko uporablja le malo ustvarjalcev, vendar pa je med njimi Kanadčanka Michele Lemieux, ki je tudi gostja letošnje Animateke in članica velike žirije.

Ars aktualno Prihaja 41. festival LGBT filma

V Ljubljano se vrača 41. Festival LGBT filma, najstarejši festival kvir filma v Evropi in eden najpomembnejših dogodkov domače kvirovske kulture. Letos poteka med 8. in 15. decembrom, predstavil pa bo več kot 40 filmov z vsega sveta, številne goste in gostje, imel delavnice in bogat spremljevalni program.

Ars aktualno Momoko Seto: Potovanje regratove lučke

Med celovečerci na letošnji Animateki je tudi Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto. Film, ki je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka tudi sicer živi v Franciji), ima zanimivo izhodišče – 4 regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati nov dom. Film je narejen tudi v zanimivi tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je med drugimi prejel nagrado FIPRESCI na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju.

Ars aktualno Decembrski sejem ilustracije ponovno vabi v Vodnikovo domačijo

Ilustracija je prima darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Odprtje sejma so letos pospremili z odprtjem nove knjigarne Pri kamniti mizi, ki obljublja sveže literarne izbore in živahen program. Sejem pripravlja Center ilustracije, ki deluje v okviru Vodnikove domačije. Več pa v pogovoru z vodjo centra in ilustratorko Mašo P. Žmitek.

Ars aktualno Prešernova nagrajenca sta Mateja Bučar in Saša J. Mächtig

Upravni odbor Prešernovega sklada je razkril Prešernove nagrajence za leto 2026. Za življenjsko delo se bodo poklonili plesalki in koreografinji Mateji Bučar ter industrijskemu oblikovalcu Sašu J. Mächtigu. Mächtig je z ustvarjalnim, pedagoškim in intelektualnim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete, opus Mateje Bučar pa zaznamuje večmedijskost, ki koreografijo umešča zunaj zgolj gibalne umetnosti.

Ars aktualno Ta veseli dan kulture

Danes mineva 225 let, odkar se je v Vrbi na Gorenjskem rodil slovenski pesnik France Prešeren, in če se boste tako kot on v svoji znameniti pesmi danes vprašali Kam, je odgovor na dlani. V kulturne ustanove, seveda. V svojo družbo vabijo muzealci, gledališčniki, glasbeniki in številni drugi kulturni delavci, ki so za Ta veseli dan kulture pripravili javna vodstva po razstavah, uprizoritve predstav, delavnice in koncerte.

Kulturna panorama Razstava Valentina Omana v Slovenj Gradcu

Opozarjamo na razstavo Valentina Omana z naslovom In memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ki so jo odprli v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Napovedujemo Kosovelovo leto, ki ga je ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela razglasila Vlada Republike Slovenije, in Evroradijski božični dan, pri katerem tudi letos sodeluje Program Ars Radia Slovenija. Predstavljamo dva izmed letošnjih prejemnikov Trubarjevega priznanja, ki ga podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Poročamo o razstavi Fragmenti v Galeriji Miklova hiša v Ribnici in o razstavi Janeza Bogataja Koga sem videl? v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.

Naši umetniki pred mikrofonom Mile Klopčič: "Precej zgodaj sem začutil spevnost našega jezika"

Pesnik in prevajalec Mile Klopčič se je rodil leta 1905 v Franciji. Ko je bil star približno štiri leta, se je z družino preselil v Zagorje ob Savi in tam preživel večji del otroštva. Težko življenje rudarjev in njihovih družin ga je temeljno zaznamovalo in vplivalo na njegov izostreni socialni čut, ki ga je ubesedil tudi v poeziji. Objavil je dve pesniški zbirki: Plamteči okovi in Preproste pesmi. Predvsem pa je bil plodovit prevajalec temeljnih književnih del iz ruščine, na primer Lermontova, Puškina, Bloka, in iz nemščine, na primer Heinricha Heineja. Mile Klopčič je razmišljanje o svojem življenju in delu posnel v studiu Radia Slovenija leta 1980. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

Svet kulture Kosovelovo leto v Sežani in nova predstava kolektiva Fourklor

Prihodnje leto bo minilo 100 let od smrti pesnika Srečka Kosovela. Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Danes je bila tam prireditev, na kateri so predstavili celovito prenovo Kosovelove domačije v Tomaju ter projekt Konstrukturizem. V oddaji poročamo tudi o drugem delu projekta Generacije kolektiva Fourklor. V predstavi Generacije, drugi korak avtor skupaj s soustvarjalkami sledi tako vertikalni liniji v smislu nadaljevanja generacij po starosti, kot horizontalni liniji, v odnosih posameznika do kolektiva ter njunega medsebojnega vpliva.

Gremo v kino Hamnet, Fantasy, festival LGBT filma in prevzem Warnerja

Hamnet ali kako bi lahko tragedija iz Shakespearovega resničnega življenja navdihnila nastanek njegove brezčasne mojstrovine Hamlet. Fantasy ali spraševanje o svoji lastni identiteti. V oddaji Gremo v kino pa govorimo tudi o festivalu LGBT filma in dogajanju okrog prevzemanja ameriškega medijskega velikana Warnerja Brosa.

Likovni odmevi EPK in vizualna umetnost – veliko se je dogajalo, a se je tudi pokazalo, da na Goriškem primanjkuje kakovostnih razstavišč

Na zavod GO! 2025 smo med drugim naslovili vprašanje, kolikšen del od skupnega proračuna na slovenski strani Evropske prestolnice kulture je bil namenjen prav področju likovne in vizualne umetnosti. Ta, po njihovi oceni, znaša okrog 10 odstotkov. Ključni projekti so bili razstavi Zorana Mušiča, festivala R.o.R in Pixxelpoint ter 20. mednarodni bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja. Ob koncu EPK sta nas za komentar v novogoriškem studiu Radia Slovenija obiskali Rene Rusjan, umetnica, profesorica sodobnih umetniških praks in direktorica programa Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici, ter Nataša Kovšca, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in programska vodja galerije GONG.

Podobe znanja Franc Vrečer: Danes znamo narediti zdravila, ki se sproščajo s točno določeno hitrostjo na točno določenem mestu prebavil

V veselje mi je bilo priti v službo in se vprašati, kakšen izziv pri razvoju zdravil nas čaka danes.

Svet kulture Razstava Fragmenti v Galeriji Miklova hiša v Ribnici

Sinoči so v Galeriji Miklova hiša v Ribnici odprli razstavo Likovne zbirke RIKO z naslovom Fragmenti. Na tradicionalni razstavi, ki jo Miklova hiša gosti že od leta 2004, tokrat predstavljajo dela trinajstih avtorjev in enega tandema. Izpostavljamo tudi knjižni novosti Mladinske knjige, to sta Domovina Evropa Timothyja Gartona Asha in Avtokracija, d. d. Anne Applebaum, ki sta izšli v knjižni zbirki Premiki. Omenjeni deli sta v izvirniku izšli pred kratkim in prinašata premislek o novodobnem svetu.

Izšlo je Tomaž Grušovnik: Argumenti na krožniku

Tomaž Grušovnik je po poklicu filozof, ki pa svoje filozofske in znanstvene ugotovitve pogosto povzame in približa sleherniku z esejističnimi besedili. Tako je v esejistični zbirki Argumenti na krožniku (zbirka Klasična Šerpa, LUD Šerpa) argumentirano in berljivo predstavil prevladujoč odnos do živali in zakaj je tak odnos še kako problematičen. V pogovoru z Markom Goljo med drugim opozori, da »kjer koli se dogajajo krivice živim bitjem, je to slabo za vsako živo bitje, tako za človeka kot za živali.« Nikar ne zamudite.

Razgledi in razmisleki Glasbena zgodba Evropske prestolnice kulture GO!2025

Razkošno leto kulture in umetnosti, naslovljeno Evropska prestolnica kulture GO!2025, je zaključeno. Odprlo je spekter širine v umevanju humanističnih pojmovanj in rezino kolača namenilo tudi glasbi v najširšem pomenu te besede. Kakšno glasbeno izkušnjo je ponudil program Evropske prestolnice kulture? Koliko pričakovanj je dejansko uresničil? Kakšen je bil pomen glasbe in kakšna je bila njena vrednost? In slednjič – je bilo v ponudbi izkustvo, ki se bo vtisnilo v zgodovinski spomin? O tej tematiki se je Simona Moličnik pogovarjala z ambasadorjem EPK Alexandrom Gadjievim, z ustvarjalci Rossinijeve opere Potovanje v Reims in s skladateljem nove skladbe za projekt Simfonični gozd / Drevesni orkester Matejem Boninom. Ton in montaža Tone Jurca

Svet kulture 3. koncert Srebrnega abonmaja, politična satira Zmaj v MGL in razstava CiaoCiao Leona Zoudarja v Pivki

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v sklopu Srebrnega abonmaja nocoj gostoval Godalni sekstet alumnov Mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja. Konec novembra so v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili politično satiro Zmaj, ki jo je leta 1944 napisal sovjetski pisatelj rusko-judovskega rodu Jevgenij Švarc. V hiši kulture v Pivki pa so te dni odprli razstavo CiaoCiao uveljavljenega slovenskega slikarja Leona Zuodarja.

Glasovi svetov Preživeti v kulturi - Poligonova raziskava

Kreativni center Poligon je predstavil peto raziskavo o razmerah v slovenskem kulturno-ustvarjalnem sektorju. Prve štiri študije so se osredotočale na čas epidemije, zadnja pa se je oddaljila od najbolj akutnih problemov, ki so se pojavili v času epidemije covida. A kljub spremenjenim družbenim in ekonomskim razmeram občutnega izboljšanja za delovanje v kulturno-ustvarjalnem sektorju še ni na vidiku. V tokratni oddaji Glasovi svetov gostimo vodjo raziskave Evo Matjaž. Oddajo pripravlja Miha Žorž.

Evroradijski božični dan Pregled dneva

Med osmimi izbranimi koncerti letošnjega Evroradijskega božičnega glasbenega dneva na Arsu zavzema posebno mesto koncert Komornega zbora Glasbene matice in ansambla za zgodnjo glasbo Audite!, ki nas bosta pod geslom Ubi caritas et amor/Kjer je resnična ljubezen popeljala na pot različnih slogov in glasbenih govoric, vse od brezmadežnega spočetja prek adventnega časa do božiča (17.00). Spored dopolnjujejo še Danski nacionalni vokalni ansambel (11.10), italijanska baročna glasba s skupino Gabetta Consort na Dunaju (12.00), zbor BBC Singers in uglasbitve O antifon v Londonu (13.05), Komorni zbor RIAS Berlin (14.00), finska tradicijska božična glasba v sodobnejši zvočni preobleki ansambla Gamut! v Helsinkih (16.00), Božični oratorij Camilla Saint-Saënsa v Kijevu (18.30) in Iberski Jubilate z vokalnim ansamblom Cantoría v Madridu (22.30).

Glasbena skrinjica Umetnine, ki so navdihnile glasbo CXII: Constantinos Y. Stylianou – III. Ko umetnost zadiha v plesu

Tretji del trilogije o ciklu 12 preludijev skladatelja Constantinosa Stylianouja prinaša glasbene odseve Gustava Klimta, Vasilija Kandinskega, Adamantiosa Diamantisa in Paule Rego. V tem delu umetnost zadiha – najprej v zlatu in barvi, potem v gibu in plesu. Zvok postane življenje.

Na krilih pesmi Parnas, Apolon in muze, 24. del

Apolon, sin Zevsa in Latone ter brat dvojček boginje lova in lune Artemide, v resnici ni samo gospod luči, bog, ki vse ve o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, temveč je tudi bog ustvarjalnega uma, petja, glasbe, poezije. Na tokratnem 24. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se bomo temeljito seznanili z Apolonom in muzami, obiskali bomo tudi (glasbeni) Parnas. Spremljala nas bo glasba Benjamina Brittna, Igorja Stravinskega, Francoisa Couperina, Georga Friedricha Händla, Jeana-Josepha Cassanéa de Mondonvilla, Johanna Christiana Friedricha Bacha, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Hansa Wernerja Henzeja.

Oddaljeni zvočni svetovi Violina, Južna Indija

Klasična glasba v južnem delu Indije je bila od nekdaj močneje vpletena v vse dele življenja sploh, kot je bilo to v severnem delu dežele, kjer je bila bolj povezana z dvornim življenjem. Obe pa sta se razvijali in sprejemali različne vplive ter doživljali spremembe in tako so se sčasoma vanju vrinila tudi nekatera tuja glasbila. Poslušamo violino kot del klasične glasbe južne Indije v izvedbi mojstra Subramaniama, ki je sicer deloval tudi v okviru drugih zvrsti glasbe in sodeloval z mnogimi slavnimi glasbeniki.

Zborovski panoptikum Koncert Zbora Musica viva in Psalmistov v Tolminu

Prvo nedeljo v decembru je komorni zbor Musica viva iz Tolmina pod vodstvom dirigentke Erike Bizjak pripravil v domači cerkvi adventni koncert. Zborovski večer je potekal v okviru abonmaja, drugega cikla koncertov sakralne glasbe, ki ga organizira Primož Hvala Kamenšček. Poleg Rebeke Rutar, ki je poskrbela za več instrumentalnih intermezzov na večeru in ga tako povezala v zaokroženo celoto, so na koncertu gostovali Psalmisti. Vokalna skupina, ki jo vodi Marjan Grdadolnik, deluje od leta 2022.

Zborovski koncert Komorni zbor RIAS iz Berlina in dirigentka Sofi Jeannin, O ljubezni, 1. del

Dragi poslušalci, dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina pod vodstvom Sofi Jeannin. Izvajalci so nastopili junija letos v berlinski Filharmoniji in uzvočili koncert z naslovom O ljubezni. Na to temo so nanizali dela francoskih skladateljev od Cecile Chaminade do Jeana-Yvesa Daniela-Lesurja. Nocoj se bomo posvetili predvsem skladbam Lili Boulanger in ciklu Sept chansons/Sedem pesmi Francisa Poulenca.

Recital Recital

Tokrat se bomo v oddaji posvetili ansamblu Trouts s člani: Leno Neudaeuer in Wen Xiao Zhengom na violini, Sebastianom Klingerjem na violončelu in Rickom Stotijnom na kontrabasu ter Silke Avenhaus na klavirju. Tretjega julija letos so se glasbeniki predstavili na mednarodnem glasbenem festivalu v Tegernseeju v izjemni stavbi oziroma modernem hlevu gostišča Kaltenbrunn.

Izpod peresa slovenskih skladateljev Petra Strahovnik: BallerinaBallerina

Poslušamo daljša odlomka iz opere BallerinaBallerina Petre Strahovnik v izvedbi haaške zasedbe Ensemble Modelo62 ter slovenskih sopranistk Nataše Zupan in Mateje Petelin. Gre za subtilno zvočno pripoved o 15-letni avtistični deklici, ki jo skladateljica gradi s počasnimi ter premišljenimi spremembami glasbenega gradiva in intenzivnosti zvoka.

Skladatelj tedna Frédéric Chopin in lavreati Chopinovih tekmovanj, 5. oddaja: Zadnje Chopinovo desetletje

Oktobra 1839 je skladatelj v svoj dnevnik med drugim zapisal: "Aurorine oči so zastrte. Ne žarijo, razen kadar igram; tedaj je svet jasen in lep. Moji prsti lahko drsijo po tipkah, njeno pero hiti prek papirja. Ona lahko piše in hkrati posluša muziko." A David Nice piše: "Kaže, da se tisti, ki so poznali par Chopin–Sand, niso mogli odločiti, kdo v tem paru je žrtev in kdo kača; tako enega kot drugega so občasno označevali za vampirja."

Komorni studio Glas večnosti na Festivalu Maribor

V Sodnem stolpu sta 18. septembra 2025 nastopila izrazna pevka in igralka Nataša Mirković in Matthias Loibner, izvajalec na hurdy-gurdy, historično različico lajne.

Filmska glasba Francoski skladatelj Maurice Jarre in glasba iz fillma Mož, ki bi želel postati kralj

The Man Who Would Be King - Mož, ki bi želel postati kralj je pustolovski film iz leta 1975, posnet po noveli Rudyarda Kiplinga iz leta 1888. Priredil in režiral ga je John Huston, v njem pa so igrali znani obrazi, kot so Sean Connery, Michael Caine, Saeed Jaffrey in Christopher Plummer. Glasbo za film je napisal Maurice Jarre. Filmu se je skladatelj predal z vsem srcem, tako da je k sodelovanju povabil indijske klasične glasbenike, kjer bi se na snemanju pridružili tradicionalnemu evropskemu simfoničnemu orkestru.

Jazz Ars Pihalec Bob Cooper – ob stoletnici rojstva

Letos mineva sto let od rojstva Boba Cooperja - solista na različnih pihalih: saksofonih, flavti, bas klarinetu, oboi in angleškem rogu. Bil je inovativen in spreten glasbenik in skladatelj, ki se tudi v svojem bopovskem izrazu ni nikoli odrekel veseljaškemu - svingovskemu igranju.

Tretje uho Ana Mezgec - Nakana: Gozd not

Šanson, jazz, fusion - in še marsikaj. Nakana je zasedba, ki jo je nemogoče uvrstiti v kakšen predalček. Avtorska glasba, hudomušen, prikupen vokal, vrhunska zasedba, vse to jih odlikuje. Pred nedeljskim koncertom v ljubljanski Drami ponavljamo intervju z dušo projekta, violinistko, pevko in avtorico Ano Mezgec.

Jazz session Ana Mezgec & Nakana - Gozd not

Predstavitev novega projekta violinistke, pevke, tekstopiske in komponistke Ane Mezgec, "Gozd not". Premierna predstavitev plošče bo v nedeljo, 14. decembra v ljubljanski Drami.

Jazzovska jutranjica Ana Mezgec: Nakána - intervju

Pred nedeljskim koncertom skupine Nakána v ljubljanski Drami smo se pogovarjali z vodjo zasedbe, violinistko in pevko Ano Mezgec ter glasbeno urednico oddaje Srce šansona Almo Čelik.

Orkestralni jazz Danish Radio Big Band & Randy Brecker

Blood, Sweat and Tears, Horace Silver Quintet, The Jazz Messengers, Dreams in The Brecker Brothers so zasedbe, v katerih je blestel trobentač Randy Brecker. Sodeloval pa je z mojstri, kot so Billy Cobham, Eliane Elias, Bruce Springsteen, Lou Reed, Frank Zappa, Dire Straits, Spyrogyra in tako naprej.

Jazz avenija June Christy – ob stoletnici rojstva

Oddajo bomo posvetili skladbam v vokalni interpretaciji znamenite jazzovske pevke June Christy. Rodila se je kot Shirley Luster 20. novembra leta 1925 v Springfieldu v državi Illinois. Letos torej zaznamujemo stoletnico njenega rojstva. Prepevala je že od mladih nog in tudi njena otroška želja – postati uspešna jazzovska pevka, se ji je uresničila.

Samo muzika Slovenski jazz z violino v ospredju

Oddaja bo v znamenju violine v slovenskem jazzu. Vodilna slovenska jazzovska violinista v tem prostoru sta oče in sin Peter Ugrin. Sledile bodo še skladbe zasedbe Nakana, Petre Onderuf, Vlada Batiste, Jelene Ždrale in Jerneja Brenceta.

Jazz Ars Pianist Oscar Peterson – ob stoletnici rojstva

Letos mineva sto let od rojstva slovitega pianista Oscarja Petersona. Bil je eden najpomembnejših pianistov z izjemno tehniko, primerljivo le z njegovim vzornikom Artom Tatumom. Njegova hitrost igranja, spretnost ter občutek za swing so bili prav osupljivi. V izbiri akordov, harmonij in intervalov je ostajal zvest tradiciji bluesa, njegovo igranje odseva popolno poznavanje klasične pianistične literature.

Jazz Ars Stoletnice jazzovskih glasbenikov v letu 2025 I.

V oddaji bomo predvajali skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo skladatelja Martyja Paicha, pianistke Barbare Carroll, pihalcev Jamesa Moodyja, Kathy Stobart, Gena Ammonsa in Dava Pella, pozavnista Ala Greya, pevca Jimmyja Scotta, pianista Oscarja Petersona in trobentača Bennyja Baileya.

Jazzovska jutranjica Jazzovska jutranjica

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Jazz avenija Kitarist Christian Escoude

V oddaji se bomo posvetili glasbi francoskega kitarista Christiana Escoudeja. Igral je mešanico bebopa in gypsy jazza z uporabo vibrata in portamenta. Njegov opus obsega okrog 50 albumov.

Kratka radijska igra Elena Gremina: Jutranja kava v postelji za pet oseb

V groteskni igri moški srednjih let hrepeni po novem začetku in ljubezni do ženske, ki njegovo življenje lahko napolni s svežo energijo. Pri tem pa ga ovirajo ponotranjeni pomisleki, ki mu jih je vcepila vzgoja, in stereotipni pomisleki, ki mu jih v odrasli dobi vcepljajo kolegi. Na drugi strani pa tudi protagonistki pamet soli njena prijateljica. Režiser: Jože Valentič Prevajalec in prirejevalec: Simon Dobravec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Godina On – Slavko Cerjak Ona – Vesna Jevnikar Učitelj – Marko Simčič Prijateljica – Violeta Tomić Leonid – Simon Dobravec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1997

Radijska igra Eugene O'Neill: Elektra naj žaluje - 2. del

Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v vzdušje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artiljerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.

Radijska igra Polona Ramšak: Jan

Avtorica je igro izpisala na podlagi svojih dnevniških zapisov o dogajanju in procesu prilagajanja čustveno zlorabljenega štirinajstletnega fanta, ki ga je vzela v rejo. Avtoričin notranji monolog razkriva vse dvome in bolečino ob spoprijemanju z globoko ranjenim mladim človekom, prizori z različnimi socialnimi in pedagoškimi delavkami, psihologinjo ter Janovo mamo pa pričajo o hladni in neprijazni realnosti vsakdana. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Izvajalec glasbe, kitarist: Cole Moretti Polona – Nina Valič Jan – Gašper Rojc Janova mama – Mojca Funkl Socialna delavka – Tina Potočnik Vrhovnik Pedagoginja – Maja Končar Psihologinja – Vesna Jevnikar Polonina prijateljica – Miranda Trnjanin Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2017.

Radijska igra Eugene O'Neill: Elektra naj žaluje – 1. del

Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v ozračje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artilerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.

Kratka radijska igra Robert J. Fox: Bajka

Ljubezenska bajka sledi dogajanju od prvega pogleda in hipni naklonjenosti do snubitve in sanjskega konca. Mar ni življenje čudovito? Režiser in prevajalec: Jože Valentič Prevajalec: Vlado Senica Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Tomo Pirc Pripovedovalka – Violeta Tomić Zaljubljenec – Bojan Emeršič Zaljubljenka – Nataša Barbara Gračner Mama – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992.

Kratka radijska igra Mateja Perpar: Zapeljivka

V nizu telefonskih pogovorov med žensko na tako imenovani vroči liniji in naključnim klicateljem se namesto pričakovanega erotičnega pogovora razvije nekaj veliko bolj intimnega. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Zapeljivka – Polona Juh Moški glas – Sebastian Cavazza Glas na odzivniku – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2013.

Radijska igra France Prešeren: Krst pri Savici

Veliko epsko pesnitev o boju med Kristjani in poganskimi Slovani v Karantaniji prepreda nesrečna ljubezenska zgodba Bogomile in Črtomira, enega izmed antoloških parov slovenske literature. Radijsko igro predvajamo ob včerajšnjem neformalnem prazniku ta veseli dan kulture. Pesnik – Polde Bibič Pripovedovalec – Aleš Valič Črtomir – Pavle Ravnohrib Bogomila – Vesna Jevnikar Duhovnik – Kristijan Muck Starosta – Janez Albreht Prvi glas – Zvone Hribar Drugi glas – Jožef Ropoša Tretji glas – Andrej Nahtigal Ženski glas – Judita Hahn Kreft Režiserka, prirejevalka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1991

Radijska igra Tone Čufar: Polom

Toneta Čufarja je k pisanju drame v treh dejanjih napeljalo dramatično obdobje v tridesetih letih prejšnjega stoletja v jeseniški železarni, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Razmere za delavce so se s tem zelo poslabšale, odnosi pa so se še posebej zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, to pa je rodilo odpor, ki ga je Tone Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci Gledališča Toneta Čufarja. Radijsko igro na program uvrščamo ob 120. obletnici rojstva delavskega pisatelja, pesnika in dramatika ter 80-letnici Gledališča Toneta Čufarja Jesenice. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstra: Jure Culiberg in Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Oskar Brum – Rado Mužan Melita Brum – Jasna Koron Albin Perne – Borut Verovšek Gregor Kos – Milan Trkulja Lojze Rojnik – Franci Koražija Olga Rupnik – Eva Leskovšek Matevž Rupnik – Franc Černe Štefan Ogris – Klemen Klemenc Ivan Jurman – Klemen Košir Anka – Lidija Grilc Uredništvo igranega programa Posneto na Jesenicah oktobra 2007

Radijska igra John Berger: Na poroko

Sedemnajstletna Ninon pred poroko z Ginom izve, da je okužena z virusom HIV. Kljub temu se njen zaročenec noče odreči poroki z njo. Priprave na obred so tako glavni motiv dogajanja igre, ki prikazuje zemljepisno in duhovno potovanje treh junakov na poroko: Ninon, njenega očeta Jeana in njene matere Zdene. Režiserka: Irena Glonar Prevajalka: Tatjana Kuk Prirejevalec: Simon McBurney Dramaturg in prirejevalec: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Ninon – Saša Mihelčič Gino – Uroš Smolej Zdena – Bernarda Oman Jean – Ivo Ban Rekla Pad – Milena Zupančič Tomas – Igor Samobor Marella – Nina Valič Kuhar – Aljoša Ternovšek Gostilničar – Zvone Hribar Doktor Gastalci – Boris Juh Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2001.

Kratka radijska igra Kaja Novosel: Sanjam

Avtorica dogajanje postavi v taksi na križišču, kjer semafor ne deluje in promet stoji. V taksiju je mlada noseča ženska, ki noče roditi. Monolog ženske prevladuje nad skopim pogovorom s taksistom. Giblje se na tanki meji med sanjami in resničnostjo, vprašanje pravega obstoja nosečnosti in rojstva pa do konca ostane nedorečeno. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska s trebuhom – Maša Grošelj Taksist – Vid Klemenc Pia in Lea – Tamara Avguštin Igrali so še – Alen Jelen, Heidi Pungartnik in Suzana Tratnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2022.

Radijska igra Ilja Hurnik: Stradivariana

Dela češkega avtorja so duhovita in domiselna, s prefinjenim humorjem in ironijo, hkrati pa jim ne manjka filozofskih in etičnih razsežnosti. Izrazit sestavni del njegovih iger je tudi glasba, to se pokaže tudi v solu treh slavnih Stradivarijevih violin. Prva zgodba pripoveduje, kako živčno občutljivi, prepirljivi in večno razburjeni Stradivari najde duševni mir šele potem, ko z višin Parnasa vidi, da na njegovo violino igra sam virtuoz Paganini. Druga zgodba je parodija na kriminalke s Sherlockom Holmesom in doktorjem Watsonom. Tretja zgodba je komična pripoved o tem, kako poskušata praški znanstvenik in njegova kolegica dobiti stradivarko, na katero romski kapelnik igra ciganske godbe. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Ilja Hurnik Glas – Maja Sever Stradivari – Zlatko Šugman Apolon, Giogugu – Slavko Cerjak Favn – Aljoša Ternovšek Paganini – Zvone Hribar dr. Watson – Ivo Ban Holmes, Rektor – Jurij Souček Lady Oberon – Ljerka Belak Spremljevalec, Komisar – Andrej Nahtigal Graewen, Profesor – Branko Šturbej Docentka – Nataša Barbara Gračner Kapelnik – Dare Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1998

Sedmi dan Filozofska in teološka misel Jozefa Tischnerja

Letos mineva 25 let od smrti znanega poljskega katoliškega duhovnika in filozofa Jozefa Tischnerja. S svojimi spisi, tudi polemikami, je močno vplival na poljsko in tudi srednjeevropsko filozofsko misel, odmevali pa so tudi širše. fotografija Marek Tischner

Bogoslužje Prenos maše iz Lendave

Na 3. adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnijske cerkve svete Katarine Aleksandrijske v Lendavi. Mašuje župnik Martin Dolamič-Konrad. Pri maši sodeluje cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodje in organista Teodorja Žalika.

Musica sacra Adventna glasba Arva Pärta

Estonski skladatelj Arvo Pärt letos praznuje 90. rojstni dan; njegov glasbeni slog nekateri imenujejo tudi duhovni ali mistični minimalizem, ne preseneča zato, če so ga večkrat navdihnila tudi besedila z adventno vsebino, saj je advent v svojem bistvu skrivnosten čas pričakovanja. Svojo glasbo primerja »z belo svetlobo, ki vsebuje vse barve…«. Prav svetloba pa ima v adventu posebno mesto - ni je veliko, a zato toliko bolj hrepenimo po njej, v dobesednem in simbolnem smislu.

Sledi večnosti Adventni utrip občestva sv. Jožefa na Studencih v Mariboru

Advent nas vabi v tišino, zbranost in odprto srce. Živahno je dogajanje v župniji sv. Jožefa na Studencih v Mariboru. Ob zaznamovanju 85-letnice v minulem letu, obnovljenem zvoniku ter številnih dejavnostih smo s sogovornikoma, župnikom dr. Stanislavom Slatinekom in teologinjo dr. Faniko Vrečko, razmišljali o duhovnosti sv. Jožefa, o občestvenosti in o tem, kako vera raste skozi solidarnost, sodelovanje in skupno pot.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Na drugo adventno nedeljo neposredno prenašamo mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop, s petjem sodeluje zbor Tromostovje župnije Marijinega oznanjenja. Umetniški vodja je Miha Zupanc Kovač.

Musica sacra Ob prazniku Brezmadežne - Pesmi Device Marije kralja Alfonza Kastiljskega X. Modrega

Cantigas de Santa Maria je zbirka enoglasnih (solističnih) pesmi, ki jih tradicionalno pripisujejo špansko-nemškemu kralju Alfonzu Kastiljskemu X. Modremu, čeprav so pravi avtorji verjetno po večini glasbeniki in pesniki z njegovega dvora, sam pa je avtor le nekaterih, čeprav je bil poznan kot pesnik kot skladatelj. A kakorkoli. Mnogo bolj kot avtorstvo je pomembna vsebina teh zanimivih in nenavadnih srednjeveških pesmi – prav vsaka namreč omenja čudeže Device Marije, ki jih je naredila v najrazličnejših okoliščinah.

Sledi večnosti Svet, drugačen od sanj - zgodba o veri, mladosti in iskanju poti z Lucijo Čakš

V romanu Svet, drugačen od sanj spremljamo zgodbo odrasle ženske Eve, ki nam skozi pisma pripoveduje o času, ko je bila še gimnazijka. Eva, ki je verna, se sooča s številnimi vprašanji in izzivi – povsem življenjskimi. Precej zanimiv preobrat se zgodi po obisku festivala Stična mladih, ki jo postavi v položaj, ko mora na določene stvari pogledati drugače, kot je bila vajena. Naša gostja je avtorica romana Lucija Čakš.

Musica sacra Na 1. adventno nedeljo - z glasbo upanja in svetlobe

Z adventom se začne 1. obdobje novega cerkvenega leta, v njem pa je v ospredju pričakovanje Odrešenika in njegovega rojstva. Odlomki iz Svetega Pisma, ki se v tem času berejo pri liturgiji, sicer govorijo tudi o Kristusovem drugem prihodu, ki naj bi bil ob koncu sveta, témi, ki kliče posebej k razmisleku v kratkih in temačnih adventnih dnevih. Smiselna in sporočilna pa je tudi adventna glasba, ki z mistično, ponekod skoraj magično komponento zveni skrivnostno in hkrati optimistično. Predvsem je polna svetlobe in upanja, ki ju ljudje potrebujemo v tem času.

Sedmi dan Začetek adventnega časa: priložnost za duhovno prenovo

Adventni čas je priprava na praznik rojstva Jezusa Kristusa. Ta čas je zelo pomemben v liturgičnem letu, za verujoče pomeni tudi obdobje duhovne prenove. O pripravah na Božični praznik bo govorila asistentka na TEOF dr. Cecilija Oblonšek.

Bogoslužje Prenos maše iz Mengša

Na 1. adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Mihaela v Mengšu. Mašuje župnik Marko Košir. Mešani pevski zbor svetega Mihaela vodi Andrej Levec. Na orgle igra Ana Kešnar.

Sledi večnosti Škof Erniša: Želim si, da Evangeličanska cerkev stoji ob strani slehernemu človeku

Dr. Aleksander Erniša, novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi, na prvo adventno nedeljo prevzema škofovske naloge za šestletni mandat. Poudarja, da si želi, da bi Evangeličanska cerkev stala ob strani slehernemu človeku, ne glede na versko pripadnost, barvo kože, spolno usmerjenost ali druge osebne okoliščine. Naloga duhovnice ali duhovnika je, da ljudem odpira vrata cerkve, ne pa da jih zapira, pravi Erniša. Je duhovnik, ki je pred leti blagoslovil istospolni par, zato ne nasprotuje istospolnim porokam; v posebnih okoliščinah dopušča tudi splav – vse v duhu osebne odgovornosti človeka pred Bogom in svobodne volje.

Humoreska tega tedna Giovanni Boccaccio: Redovniki niso tako pametni

Mlada družba v palači si krajša čas s pripovedovanjem. Tokrat bomo prisluhnili Filomeni in njeni zgodbi o ne najpametnejših redovnikih, ki jih, če naj verjamemo Boccacciu, "pod videzom spovedi in najčistejše vesti zapelje gospa, ki se je zaljubila v nekega mladeniča, častitega redovnika, da ji nevede pomaga doseči popoln uspeh pri njeni zabavi". Prevod Andrej Budal, radijska priredbal Matej Juh, igralci Nika Manevski, Svit Stefanija, Lea Mihevc in Jan Slapar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Saška Rakef. Posneto julija 2023.

Lirični utrinek Franci Novak: Ta dežela

Pesem Ta dežela je objavljena v Novakovi knjigi Vračanje pogleda. Gre za premišljeno, tematsko in oblikovno prefinjeno grajeno delo. Pesmi v njem so pisane v dvostišjih, na tematski ravni se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. Interpretira: Matej Puc, urednica oddaje: Tina Kozin.

Literarni nokturno Barica Smole: Zelena trava domačije

Barica Smole je mojstrica pisanja kratkih zgodb. O tem priča tudi njena zgodba Zelena trava domačije. V njej je marsikaj, od morja do trav, spominov in sodobnosti, vse pa prežema rezka lepota minevanja. Zgodba, ki jo boste poslušali z zadržanim dihom, potem pa jo boste težko pozabili. Režiserka Špela Kravogel, igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.

Izbrana proza Igor Krivokapič: Z najboljšimi željami za naju oba

Pred kratkim je izšel roman B s podnaslovom Trdo pripovedništvo – to je druga knjiga obsežne trilogije Igorja Krivokapiča s preprostim naslovom A, B, C. Kot nakazuje že podnaslov, je roman v sami zasnovi precej drugačen od predhodnika, v katerem je avtor pri pisanju sledil načinu, ki ga uporabljajo pri zlaganju glasbe. B je torej pripovedno delo in pripoved zgodbe je njegovo temeljno in trdno jedro. Tako v njem ni različnih ravni jezika, ki bi jih kot večglasno polifonijo zatem stkal v naracijo, tudi kontrapunktičnega prepleta samih zgodb in leitmotivov v B-ju ne najdemo več. Kronološko se B godi malo pred koncem dogajanja A-ja in večina junakov iz prve knjige tudi nastopi v drugi, čeprav se vloge zamenjajo in prejšnji glavni postanejo le občasni in obstranski, obstranski iz A-ja pa skupaj z novo vpeljanimi postanejo osrednji. Igor Krivokapič je slovenski skladatelj, tubist, pedagog in glasbeni urednik, vedno pa mu je bila blizu tudi književnost. Izbrali smo odlomek iz 7. dela te druge knjige trilogije, v katerem se prijateljici Anika in Iza pogovarjata o Izinih dvomih o partnerjevi zvestobi. Interpretka Nina Valič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Lirični utrinek Robert Bly: Skalnati rokav na Pacifiku

Poezija Roberta Blya (1926–2021) temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To ustvarjalno načelo je izrazito tudi v pesmi v prozi Skalnati rokav na Pacifiku, ki smo jo izbrali iz avtorjeve knjige Segati k svetu. Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Interpret Matej Puc, prevajalka Tina Kozin.

Literarni nokturno Hendrik Groen: Majhno presenečenje. Ali kako sta se Hendrik in Evert spravila v škripce

Nizozemski starostnik Hendrik Groen je pozornost bralske javnosti pritegnil s skrivnim dnevnikom v več delih, v katerem je popisal življenje prebivalcev amsterdamskega doma starejših občanov Dom zahajajočega sonca. Kar nekaj let ni bilo znano, da se za psevdonimom Hendrik Groen skriva knjižničar Peter de Smet. Ta z zajetno mero grenkosladkega humorja piše o posebni družbi starostnikov, ki jim je prepovedano tarnati o boleznih, njihov cilj pa je v maniri carpe diem uživanje do konca svojih dni. Za Literarni nokturno je Stana Anželj prevedla odlomek iz romana Majhno presenečenje. Ali kako sta se Hendrik in Evert spravila v škripce. Ta se odvija, preden Hendrik zaživi v Domu zahajajočega sonca, v odlomku pa je predstavljen zaplet z dojenčkom. Evert po spletu naključij, ko skoči v najbližjo šolo, da bi si olajšal mehur, v trenutku panike namreč s seboj odpelje otroški voziček. Interpretira Uroš Smolej, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Vladimir Jovanović, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2019.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 22/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Lirični utrinek Adisa Bašić: Sončenje

Adisa Bašić je uveljavljena, večkrat nagrajena pesnica iz Bosne in Hercegovine. V središče svoje poezije postavlja žensko, njeno senzibilnost, pa tudi doživljanje medčloveških odnosov v svetu, ki je v svojem jedru zaznamovan z doživetjem vojne. To je značilno tudi za pesem Sončenje. Interpretira: Vesna Jevnikar, urednica oddaje: Tina Kozin.

Literarni nokturno Vincenzo Latronico: Popolnosti

Roman Popolnosti je v zadnjem času pritegnil veliko pozornosti, tudi zaradi avtorja Vincenza Latronica, ki je oktobra obiskal Ljubljano. Delo lahko beremo, kot zapiše avtor spremne besede h knjigi Zoran Pungerčar, kot "zabavno kritiko generacije, analizo razgradnje osnovnih družbenih sistemov, ki so bili sestavni del življenja naših staršev, ali kot dokument pop kulture obdobja med letoma 2010 in 2020", to je obdobja, ki ga je Vincenzo Latronico v intervjuju za MMC poimenoval obdobje naivnega optimizma v Evropi. Avtor je bil za angleški prevod knjige letos nominiran za mednarodnega bookerja, sicer pa je delo, kot priznava sam, sodobna predelava romana Stvari Georgesa Pereca. Osrednja lika sta Anna in Tom, grafična oblikovalca svobodnjaka, ki sta se z evropske periferije preselila v Berlin, in sicer zato, ker so po njunem mnenju v domačih mestih in državah ostali samo ljudje, ki so pristali na monotono življenje. Roman dobro ubesedi milenijski občutek, da junaka za ovinkom vedno čaka nekaj boljšega, resničnost pa se z občutkom največkrat ne ujame. Izbrali smo odlomek z začetka romana, napisanega v pravcati maniri "novega romana", torej s podrobnimi opisi, ki slikajo ozadje in nekakšno duhovno kuliso osrednjega para. Prevajalec Mišo Renko, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.

Literarni večer Mark Twain

Konec novembra je minilo 190 let od rojstva ameriškega humorističnega pisatelja Marka Twaina. Kdo ga ne pozna, kdo ni bral njegovih del? Njegovi junaki so se bralcem vseh generacij priljubili, Tom Sawyer in Huckleberry Finn pa sta spletla prijateljstvo z vsemi dečki sveta … Nekaj takega poskuša predstaviti tudi Literarni večer, ki ga je leta 1985 oblikoval Branko Šömen. Prevajalca Ferdinand Miklavc in Janez Gradišnik, avtor scenarija oddaje Branko Šömen, interpreta Srečo Špik in Vojko Zidar, bralca veznega besedila Jernej Pikel in Anica Gladek, ton in montaža Metka Rojc, režija Rosanda Sajko, urednika oddaje Branko Šömen, Matej Juh. Posneto leta 1985.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 21/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Neposredni prenos Umberto Giordano: André Chénier v neposrednem prenos iz New Yorka

Strastna tragedija o pesniku, ki postane žrtev spletk in nasilja francoske revolucije.

Neposredni prenos Neposredni prenos 3. koncerta SMS Slovenske filharmonije – Zgodba z vzhodne strani

Tako vse skladbe kot vsi izvajalci pridejo na decembrski koncert naravnost z vzhoda. Po gostovanju v Južni Koreji in na Japonskem bo glavni dirigent Kahi Solomnišvili z Orkestrom Slovenske filharmonije in Alexandrom Gadjievom tudi v Ljubljani izvedel priljubljena Drugi koncert za klavir Sergeja Rahmaninova in Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega ter jima ob bok postavil še novo delo enega najpomembnejših gruzijskih skladateljev Nikoloza Račvelija, ki je skladbo napisal prav v poklon sodelovanju maestra Solomnišvilija z našim sestavom.

Neposredni prenos Ljubezenski ples, PVC SF 3

Johannes Brahms: Izmenjujoča se pesem za ob plesu, op. 31 in Nove ljubezenske pesmi, op. 65 Federica Lo Pinto: MovEmentO* Edward Elgar: Z bavarskih planin, op. 27 Zbor Slovenske filharmonije Holger Speck, dirigent Alina Kolomiets, klavir Gioele Andreolli, klavir Ob delih ključnega predstavnika britanske glasbene tradicije Edwarda Elgarja in mojstra orkestracije ter ustvarjanja dramatičnih kontrastov Johannesa Brahmsa bo zazvenelo novo delo MovEmentO mlade skladateljice in članice Zbora Slovenske filharmonije Federice Lo Pinto.

Neposredni prenos Dmitrij Šostakovič: Lady Macbeth iz Mcenskega okrožja v neposrednem prenosu iz Milana

Predstava ob odprtju nove operne sezone 2025/2026 v Scali.

Neposredni prenos Simfoniki z Gaetanom Lo Cocom

Četrti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Gaetano Lo Coco George Gershwin: Kubanska uvertura Leonard Bernstein: Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita (različica iz leta 1919) (dodatek) George Gershwin: Walking the Dog (točka iz glasbe za film Shall We Dance) (prir. Ingo Luis)

Sobotni operni večer Vito Žuraj: Razcvet v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o Aurelii, ženski srednjih let, ki ob ljubezni doživi razcvet nato pa izve, da je neozdravljivo bolna.

Neposredni prenos Podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič

Tudi letos v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma spremljamo slovesno podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič. Letos dogodek režira Klemen Markovčič, podelitvi nagrad pa sledi interpretacija odlomkov iz nagrajenih del ter pogovor z nagrajencema oz. nagrajenkama.

Ars humana Družbena omrežja in kulturniki: med promocijo in angažmajem - Ars na 41. Slovenskem knjižnem sejmu

Kako kultura in kulturniki živijo na družbenih omrežjih? So jim v pomoč pri promociji svojega dela? In ali kulturniki z izražanjem svojih mnenj na družabnih omrežjih predstavljajo neki nov fenomen družbeno angažiranega intelektualca? Ta in druga vprašanja pretresajo gostje na okrogli mizi. Sodelujejo: Maja Smrekar, dr. Peter Stanković in dr. Gregor Moder. Okrogla miza je v živo potekala na Glavnem odru 41. Slovenskega knjižnega sejma.

Neposredni prenos Koncert za VIP1 Slovenske filharmonije: Zavetnici v čast

Na predvečer godu sv. Cecilije, zavetnice glasbe, bosta zveneli dve hvalnici njej v čast: Hvalnica sv. Ceciliji, op. 27 Benjamina Brittna in Oda za dan sv. Cecilije, Händlova dela 76. Koncert bo tudi slavnost ob inavguraciji dirigenta Sebastjana Vrhovnika za rednega profesorja za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Nastopajo: Rebeka Pregelj, sopran Felix Janssen, tenor Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Dirigent Sebastjan Vrhovnik

Neposredni prenos Simfoniki in Barry Douglas

Tretji koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija Barry Douglas (klavir) dirigent: Lio Kuokman Leon Firšt: Simfonični plesi Peter Iljič Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu op. 23 (dodatek) Sergej Prokofjev: Capuleti in Montegi iz baleta Romeo in Julija Peter Iljič Čajkovski: Suita iz baleta Labodje jezero

Neposredni prenos Andrej Omejc – Dan je zaljubljen v noč

Glasba in beseda Urbana in Helene Koder z zasedbo: Andrej Omejc – saksofon, vodstvo projekta Mirjam Šolar – violina Hana Feguš – violina Tilen Udovič – viola Tara Podbevšek – violončelo Tilen Slakan, Nace Slak – klavir Ajda Sokler – branje in povezovanje

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Ars in Drama Marko Hatlak Band

Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo in gosti je pripravil nov program. Pridružili so se mu tudi Nuška Drašček, Blaž Jurjevčič, Lenart Krečič in Tomaž Gajšt. Marko Hatlak Band so: Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina), Žiga Kožar (bobni), Erik Čebokli (bas), Leon Firšt (klavir, kitara) in Marko Hatlak (harmonika, efekti, vokal).

Ars in Drama Jazz Gala 80 & 50

Koncertni cikel "Ars in Drama" se po letu premora vrača na veliki oder ljubljanske Drame. Uvodni koncert je posvečen 80-letnici delovanja Big Banda RTV Slovenija in Abrahamu Thomasa Ganscha. Sloviti trobentač Thomas Gansch je solist večera, orkester vodi Tadej Tomšič.

Neposredni prenos Podelitev nagrade Lastovka 2025

Na natečaj Uredništva za kulturo Programa Ars je letos prispelo 267 zgodb. Zmagovalna zgodba je Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije avtorice Nine Dragičević, v ožji izbor pa so se uvrstile še štiri zgodbe. Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Neposredni prenos Nina Dragičević: Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (lastovka 2025)

Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Sobotni operni večer Claudio Monteverdi: Kronanje Popeje v neposrednem prenosu v sklopu 73. festivala Ljubljana

Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Štěpánka Balcarová, Tomaž Gajšt, Ana Čop in Big Band RTV Slovenija

Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Achim Kirchmair & David Jarh Kvintet

Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Radijska igra Eugene O'Neill: Elektra naj žaluje – 1. del

Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v ozračje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artilerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.

Neposredni prenos Neposredni prenos 3. koncerta SMS Slovenske filharmonije – Zgodba z vzhodne strani

Tako vse skladbe kot vsi izvajalci pridejo na decembrski koncert naravnost z vzhoda. Po gostovanju v Južni Koreji in na Japonskem bo glavni dirigent Kahi Solomnišvili z Orkestrom Slovenske filharmonije in Alexandrom Gadjievom tudi v Ljubljani izvedel priljubljena Drugi koncert za klavir Sergeja Rahmaninova in Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega ter jima ob bok postavil še novo delo enega najpomembnejših gruzijskih skladateljev Nikoloza Račvelija, ki je skladbo napisal prav v poklon sodelovanju maestra Solomnišvilija z našim sestavom.

Podobe znanja Franc Vrečer: Danes znamo narediti zdravila, ki se sproščajo s točno določeno hitrostjo na točno določenem mestu prebavil

V veselje mi je bilo priti v službo in se vprašati, kakšen izziv pri razvoju zdravil nas čaka danes.

Radijska igra Eugene O'Neill: Elektra naj žaluje - 2. del

Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v vzdušje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo. Režiser: Fran Žižek Prevajalka: Mira Mihelič Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek Christine, njegova žena – Sava Sever Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc Adam Brant, kapitan – Jurij Souček Peter Niles, artiljerijski stotnik – Drago Makuc Hazel Niles – Alenka Svetel Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.

Humoreska tega tedna Giovanni Boccaccio: Ciappelletto

Sredi 14. stoletja je Italijo prizadela epidemija kuge, deseterica mladih se pred njo zapre v podeželsko vilo in si v izolaciji krajša čas s pripovedovanjem zgodb o iznajdljivosti in potegavščinah enih oziroma neumnosti drugih. Prva zgodba pripoveduje o Ciappellettu, ki je s krivo izpovedjo po smrti kljub hudim grehom obveljal za svetnika. Prevodl Andrej Budal, radijska priredba Matej Juh, interpretacija vlog Tone Gogala, Jernej Kuntner, Gaber Kristjan Trseglav in Uroš Potočnik, glasbena oprema Nina Kodrič, ton in montaža Nejc Zupančič in Urban Gruden. Režija Jože Valentič. Posneto maja 2018.

Neposredni prenos Umberto Giordano: André Chénier v neposrednem prenos iz New Yorka

Strastna tragedija o pesniku, ki postane žrtev spletk in nasilja francoske revolucije.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 22/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 18/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 19/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 21/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Odprta knjiga na radiu Ivan Cankar: Na klancu 20/22

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.