Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Tretje leto zapored Radio Slovenija organizira Avdiofestival. Na celodnevnem dogodku v Ljubljani se bodo 7. 10. srečali vsi, ki delajo na področju avdia, jih ta zanima z vsebinskega ali tehničnega vidika, oziroma le uživajo v poslušanju zvočnih vsebin.
Na tretjem izmed štirih nastopov Filharmoničnega orkestra BBC na letošnjem festivalu Proms se je 7. avgusta orkestru pridružil njegov šef dirigent John Storgårds. Zastor se je dvignil z uverturo k Schumannovi redko slišani operi Genovefa, ki temelji na srednjeveški legendi o Genovefi Brabantski – ženski, ki je bila po krivici obtožena nezvestobe, potem ko je zavrnila zahrbtnega snubca. Na Storgårdsovo rojstno Finsko se obrnemo po še eno zgodbo, tokrat iz ljudske zbirke Kalevala, Sibeliusove simfonične pesnitve, ki prikazuje ljubezen čarovnika Väinämöinena in razočarane poskuse, da bi si pridobil naklonjenost hčerke severa, Pohjole. Pripovedovanje se ustavi, ko danski skladatelj Hans Abrahamsen preizkuša meje francoskega roga v svojem koncertu, napisanem za nocojšnjega solista Stefana Dohra; in Četrta simfonija Petra Iljiča Čajkovskega prinaša zadnjo dramatično vizijo, ki prikazuje skladateljev lastni boj z usodo v delu, ki kipi od nemira in turbulence.
V tokratni oddaji s podnaslovom vera in slovenstvo gostimo zakonca Martina Selana in Ingrid Kopač. Oba sta angažirana kristjana v domači župniji v Vojniku pri Celju. Sta rojena Argentinca slovenskih korenin, ki pa sta se z družino iz rodnega Buenos Airesa vrnila v domovino svojih prednikov pred nekaj leti. Pripovedujeta kako je prav naveza – vera/krščanstvo-slovenstvo pomembna identitetna matrika naših rojakov na tujem.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
V 92. letu je umrl skladatelj Igor Štuhec. Leta 2004 je prejel nagrado Prešernovega sklada, za zaokrožen skladateljski opus pa leta 2011 Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev.
Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Korekturno poslušanje: Rina Stanič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 01 Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se začenja z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad, priznanje za življenjsko delo na področju tihožitja pa so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu.
Fotografija je še vedno medij, ki pomembno oblikuje kolektivni spomin, je poudarila vodja ljubljanske Galerije Jakopič Marija Skočir na odprtju razstave, ki nas vrača v čas pandemije. Natančneje v čas protestov, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo zaradi vladnih ukrepov in politične situacije. Naša last, slovenska protestna fotografija 2020–2022, zajema čez 250 posnetkov 38-ih avtorjev.
Če toplice večinoma povezujemo s sprostitvijo, rehabilitacijo in ugodjem, so Toplice, v katere nas v ljubljansko Galerijo Vžigalica vabi umetnik Matej Stupica, nekaj povsem drugega. Predvsem gre za prostor večglasja ter razmisleka o spajanju pomenov in medijev ter o napakah v komuniciranju – tako tudi sam naslov nima kaj dosti skupnega s tem, kar si ogledujemo na večmedijski razstavi, ki jo je umetnik zasnoval s kuratorjem Janijem Pirnatom in drugimi sodelavci. Prostor, kjer se en glas spremeni v množico glasov, ki se začnejo čudno prepletati. Morda bi s tem razmišljanjem Mateja Stupice o pomenskem odmevu lahko opisali tudi njegovo razstavo Toplice. Ob vstopu v Galerijo Vžigalica se namreč najprej zavemo zvoka – branih besedil, občasnih udarcev bobnov in še kakšnega drugega trušča ter akustičnosti prostorov, ki vse to še popači. Večglasje pa je v Toplicah ključno povezano s številnimi ustvarjalci, ki jih je Stupica povabil k sodelovanju. Med drugim tako lahko slišimo kompozijo, ki so jo ustvarili Tomaž Grom, Irena Z. Tomažin in Duplo Ništa, glasova Ane Pepelnik in Andreja Tomažina, ki bereta fragmente razstavnega besedila, ter zvoki prepariranih inštrumentov, ki jih je umetnik izdelal v sodelovanju z zvočnim umetnikom Stašem Vrenkom in z izdelovalcem Bojanom Stefanovićem. Zvočno-svetlobne objekte je umetnik ustvaril s pomočjo elektroinženirja Gregorja Krpiča, videe je ustvarila Neža Knez, Hana Podvršič je avtorica kostumskih elementov. Bobni, ki igrajo brez človeške prisotnosti, mikrofoni, kjer nihče ničesar ne izjavlja in zvok, ki se širi po prostoru. Ne le, da je sporočil na razstavi Toplice več, temveč je med njimi, kot pravi Matej Stupica, tudi praznina – prostor vmes. Foto: Matej Stupica
Ženske na oblasti se glasi starogrška komedija v sodobni preobleki, ki med drugim raziskuje politično, osebno in gospodarsko alternativo boljše prihodnosti. Premiero so umestili v Dvorano Frana Žižka, z njo pa mariborska Drama odpira novo sezono.
V Slovenski kinoteki se prihodnji teden začenja prva pregledna retrospektiva Kire Muratove, ene največjih svetovnih cineastk, ki pa je do nedavnega ostala skoraj povsem spregledana. Pri Kinoteki so jo opisali kot večno obstranko, enfant terrible sovjetskega in ukrajinskega filma, provincialno anarhistko in drzno filmsko eksperimentatorko, ki skozi grotesko in absurd neutrudno preizkuša svoje občinstvo in premika meje filmskega jezika. Retrospektivo začenjajo s filmoma Bežna srečanja, ki bo na sporedu v ponedeljek, 30. 9., v Kinodvoru, in Dolga poslavljanja, s katero retrospektivo uradno odpirajo v torek, 1. 10., v dvorani Slovenske kinoteke. Poleg Kinoteke in Kinodvora pri dogodku sodelujeta tudi nacionalni center Aleksandra Dovženka iz Ukrajine in festival Kino Otok. Tina Poglajen se o retrospektivi pogovarja z Anjo Banko, urednico programa v Slovenski kinoteki.
V kine je prišel triler Opazovanje režiserja in soscenarista Janeza Burgerja. V svojem šestem igranem celovečercu, ki je med drugim prejel tri vesne (za zvok, scenografijo in glavno žensko vlogo), se spopada s pomembno temo osebne odgovornosti pri uporabi družbenih omrežij. 27-letna reševalka Lara, v njeni vlogi je Diana Kolenc, si v času službenega odmora na Facebooku ogleda videoprenos brutalnega pretepanja mladega fanta na ulicah Ljubljane. Ne odreagira – tako kot tudi drugi ne, ki so spremljali dogajanje po spletu. Se pa na kraju tega dogodka v kratkem znajde z reševalno ekipo. Z režiserjem se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Slovensko društvo likovnih kritikov je v ljubljanskem Cankarjevem domu podelilo nagrade kritiško pero 2024 – letošnji nagrajenec za življensko delo je umetnostni zgodovinar, filozof in pesnik Andrej Medved, nagrado kritiško pero je prejel Tomislav Vignjević, nagrado za mlado kritičarko pa Sara Nuša Golob Grabner. Vignjević, ki kritike redno objavlja v osrednjih slovenskih revijah, tudi sicer velja za plodnega pisca predvsem s področje moderne in sodobne ter poznogotske in renesančne likovne umetnosti, mlada kritičarka pa je med drugim ena od utemeljiteljic mentorskega programa Mladi kritik. Več o svojem delu pa je nagrajenec za življenjsko delo, Andrej Medved, povedal v pogovoru, v katerem je razmišljal tudi o vprašanju objektivnosti likovne kritike in teorije. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom
Festival Sonc je leta 2016 zasnovala violinistka Tanja Sonc, po rodu iz Radeč, nagrajenka številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, ki je od sezone 2017/2018 članica uglednega komornega godalnega orkestra v Zürichu.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo je Trije asi, pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Njen avtor je Aleš Berger, tudi sicer uveljavljen pisatelj in cenjen prevajalec. Zmagovalno zgodbo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Vabljeni k poslušanju pogovora z Alešem Bergerjem, ki ga je na podelitvi lastovke 33. natečaja za najboljšo kratko zgodbo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani vodil Matej Juh.
Od 980-ih, ki so ustrezale pogojem, so ostale v ožjem izboru tri in tista, ki je letošnjo žirijo najbolj prepričala. 33. lastovko, nagrado Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, so podelili v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu Alešu Bergerju za Tri ase. Strokovna žirija, Breda Biščak, Nada Grošelj in Vlado Motnikar, jo je izbrala tudi zaradi v kratki zgodbi še posebej želene zgoščenosti, metaforične dvoumnosti in drobnih detajlov. In kot so zapisali, je, ''tako kot igra temelji na blefiranju, tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke''. Avtor sam pa je v pogovoru z urednikom literarnih oddaj na Arsu Matejem Juhom dodal, da je važen nek paradoks, spodmik resničnosti. Aleš Berger, francist in komparativist, pa gledališki kritik, pisec in predvsem uveljavljen prevajalec je prejel številne nagrade in tudi že nagrado Arsovega natečaja leta 1999 za zgodbo Med padcem. V Treh asih pa, kot še zapišejo, spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost, in namige lahko sproti prepozna le izkušeno oko, oziroma uho. Na podelitvi je zgodbo interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
20 epizod
Muzeji v državah, kjer govorijo pretežno slovanske jezike, so bili še pred leti precej slabo zastopani med evropskimi nagradami za muzeje. Nagrada Živa Foruma slovanskih kultur s sedežem v Ljubljani je tako postala njihova vstopna točka in neke vrste motivacija. O tem, pa o dokumentarni fotografiji, ki je v zamrznjene podobe ujela več kot 170 dogodkov po Sloveniji v času pandemije. Kakšne narave so bili, pove naslov razstave v ljubljanski Galeriji Jakopič: Naša last, slovenska protestna fotografija 2020–2022. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk, ki opozarja na spolno diskriminacijo v umetnosti in kulturi, je letos za osrednjo temo vzel sestrstvo. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije pa je letošnji Dan arhitektov posvetila zavezništvu med strokami. In še naša prva tema: festival Indigo, ki je v ljubljanski Cukrarni spet povezoval sodobno kulturo, umetnost, oblikovanje in filozofijo, tokrat pod skupno temo Paralelni svetovi – paralelni čas.
Konec septembra je minilo osemdeset let, odkar se je rodil Matjaž Vipotnik, eden naših najpomembnejših grafičnih oblikovalcev. Njegovi plakati in opreme knjig so z izvirnim konceptom, likovno dovršenostjo in s subtilnimi družbenimi učinki prelomno zaznamovali slovensko grafično oblikovanje, posredno tudi našo družbo. Kdo se ne spominja znamenitega plakata z Marxom na kolesu in napisom: »Ali je prihodnost že prišla?« Uveljavil se je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je vrnil s študija v Italiji, nato je delal na več področjih, posebej pa se spominjamo njegovih gledaliških plakatov in scenografij, knjižnih oprem in celostnih podob kulturnih ustanov. Leta 2012 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Takrat se je z Matjažem Vipotnikom pogovarjala Vida Curk.
Pogosto slišimo, da je likovna kritika v Sloveniji v krizi. Med spodbujevalci likovne kritike je tudi Slovensko društvo likovnih kritikov, ki letno podeljuje nagrade za to področje. Letos so za življenjsko delo nagradili umetnostnega zgodovinarja, filozofa in pesnika Andreja Medveda, nagrado kritiško pero je prejel Tomislav Vignjević, nagrado za mlado kritičarko pa Sara Nuša Golob Grabner. Da stanje glede kritike pri nas ni najboljše, se strinjajo vsi trije, razmišljali pa so tudi o svojih pristopih in izzivih. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom
Tema sestrstva, ki presega razlike in omogoča sodelovanje, je v ospredju letošnjega festivala Mesto žensk, s katerim bomo začeli današnjo oddajo. Nadaljujemo gledališko – konec tedna ob številnih premierah prinaša tudi predstavo Radost, ki je nastala v koprodukciji dveh mestnih gledališč – ptujskega in ljubljanskega, režijo in besedilo pa podpisuje Nejc Gazvoda. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor začenjajo operno sezono s premiero opere Lucia di Lammermoor italijanskega skladatelja Gaetana Donizettija. Na velikem odru Slovenskega stalnega gledališća bo v koprodukciji zaživela drama Woyczek. Predstavljamo tudi freiburški Ansambel Recherche, ki te dni gostuje pri nas.
Pričenja se jubilejna, 30. izdaja Mesta žensk, mednarodnega festivala sodobnih umetnosti. Ta ob okrogli obletnici odpira temo sestrstva, ki presega razlike in omogoča sodelovanje. V današnji oddaji se posvečamo filmskemu delu festivala; v Kinodvor in Slovensko kinoteko bo pripeljal dve feministični klasiki in zanimiv izbor sodobnih del. Z rednega kinosporeda pa ocenjujemo iranski film Moja najljubša torta, grenko-sladko zgodbo o romanci v zrelih letih, in novega Jokerja s podnaslovom Norost v dvoje, v katerem se je Joaquinu Phoenixu pridružila Lady Gaga.
Znanstveni interesi utemeljitelja slovenske japonologije so izrazito široki in segajo od jezikoslovnih analiz razmerja med skladnjo in besedilom, prek vprašanja formiranja državnih jezikov v vzhodni Aziji do ljudskega slovstva dežele vzhajajočega sonca
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad začenja danes, priznanje za življenjsko delo so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu. V SNG Opera in balet Ljubljana drevi pripravljajo prvo operno premiero. Po 31-ih letih bo na ljubljanskem odru znova zaživela zadnja Verdijeva mojstrovina – Falstaff, s katero je skladatelj sklenil svojo izjemno glasbeno pot. Predstava je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Carla Goldonija iz Livorna.
Helena Koder se je uveljavila predvsem kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov. Kot scenaristka je sodelovala pri skoraj petdesetih dokumentarcih, skoraj dvajset jih je tudi režirala, med njimi imajo posebno mesto Magdalenice gospe Radojke Vrančič in Obrazi iz Marijanišča. Za filmsko ustvarjanje je bila tudi nagrajena. Zbirka esejev z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži (Mladinska knjiga) obsega enajst tematsko zelo različnih besedil, v njih ima pomembno mesto umetnost, predvsem poezija, tudi film in slikarstvo. Avtorica veliko piše o zanjo pomembnih ljudeh, tudi tistih, ki jih ni več. Občutljivo se odziva na svet okoli sebe in na dogajanje v njem in ga spremlja s tehtnim premišljevanjem, ki nikoli ni površno, kategorično ali izključujoče. Pogovor je nastal ob izidu knjige marca 2024. Ton in montaža: Vito Plavčak in Jernej Boc.
V Galeriji Krka v Novem mestu so sinoči odprli razstavo slik Jadrana Lenarčiča Vrtovi naslade. Z domišljijske perspektive ustvarjene slike s spomini na mladost se radostno poigravajo z barvami in simboli, je o delih zapisala Tatjana Pregl Kobe. V Ljubljani pa bo Cukrarna v prihodnjih treh dnevih spet gostila festival Indigo, na katerem povezujejo sodobno kulturo, umetnost, oblikovanje in filozofijo. Tridnevni festival, ki povezuje sodobno umetnost in sodobne glasbene izraze, pa oblikovanje ter filozofijo, bo letos potekal pod naslovom Paralelni svetovi – paralelni čas.
Prazgodovinska keramika ponuja enega najbolj bogatih vpogledov v življenje ljudi v oddaljenih tisočletjih. V njej so vpisane sledi obdobij razcveta in spet težjih časov. Razkriva spremembe v načinu življenja in v prehranskih navadah. Denimo: način priprave hrane, ki mu še danes pravimo 'pod peko', se je pojavil v pozni bakreni dobi. To vemo, ker se med arheološkimi najdbami kar nenadoma pojavijo ustrezne posode.
"Pesem je miroljubni upor," meni Petra Koršič, uveljavljena pesnica, esejistka, kritičarka, urednica, lektorica, moderatorka ter avtorica pesniških in prevajalskih srečanj. Svoj svoj leposlovni prvenec, knjigo poezije Furlanka je dvignila krilo, je izdala leta 2017, ko že nekaj let ni bila neznan pesniški glas. Leta 2013 je bila namreč finalistka Pesniškega turnirja, svojo poezijo je pred izidom prvenca objavljala revjialno in jo predstavljala tudi na literarnih večerih in festivalih. Sedem let po izidu prvenca njen pesniški opus obsega štiri samostojne knjige: ob Furlanki so to še Bog z mano, Ciprese in Zlato jajce. Je tudi soavtorica knjige Štirje kvarti, v kateri je objavila kvart z naslovom Moja zrnka. Delo podpisujejo še Matej Gruden Keko, Borja Bolčina in Alja Furlan. S Petro Koršič tokrat razmišljamo o poeziji – predvsem o njeni. Pa o pisanju, branju in izdajanju poezije. In še o čem.
Ko stoletni borovci, ki tako značilno obvladujejo rimsko pokrajino, postanejo priče glavnih dogodkov rimskega življenja.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Predstavljamo Simfonijo št. 5 v B-duru Antona Brucknerja, ki jo je 24. novembra lani v dvorani kölnske filharmonije izvedel Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna. Za dirigentskim pultom je bil priznani poljsko-nemški dirigent Marek Janowski, eden največjih interpretov nemške simfonične glasbene tradicije. Glasbo globoko vernega Antona Brucknerja pogosto prežemajo glasbeni simboli duhovne moči; ponazarjajo jih mogočne koralne teme in goreči, obsežni klimaksi, ki koncertne dvorane spreminjajo v prave zvočne katedrale. Ta označba prav gotovo pristoji Brucknerjevi 5. simfoniji, katere izvirna različica je prvič zazvenela šele tri desetletja po skladateljevi smrti. Nekateri so jo celo označili za "Katoliško simfonijo" oziroma "Simfonijo vere", Bruckner sam pa za "kontrapunktsko mojstrovino", in to ne brez razloga. Vse v tej glasbeni umetnini namreč teži k sklepnemu koralnemu finalu, ki ga krona dvojna fuga.
... in dela Händla, Čajkovskega, Monteverdija, Glucka, Mozarta in Rossinija.
Na tretjem izmed štirih nastopov Filharmoničnega orkestra BBC na letošnjem festivalu Proms se je 7. avgusta orkestru pridružil njegov šef dirigent John Storgårds. Zastor se je dvignil z uverturo k Schumannovi redko slišani operi Genovefa, ki temelji na srednjeveški legendi o Genovefi Brabantski – ženski, ki je bila po krivici obtožena nezvestobe, potem ko je zavrnila zahrbtnega snubca. Na Storgårdsovo rojstno Finsko se obrnemo po še eno zgodbo, tokrat iz ljudske zbirke Kalevala, Sibeliusove simfonične pesnitve, ki prikazuje ljubezen čarovnika Väinämöinena in razočarane poskuse, da bi si pridobil naklonjenost hčerke severa, Pohjole. Pripovedovanje se ustavi, ko danski skladatelj Hans Abrahamsen preizkuša meje francoskega roga v svojem koncertu, napisanem za nocojšnjega solista Stefana Dohra; in Četrta simfonija Petra Iljiča Čajkovskega prinaša zadnjo dramatično vizijo, ki prikazuje skladateljev lastni boj z usodo v delu, ki kipi od nemira in turbulence.
V operi se pesnik in skladatelj potegujeta za naklonjenost lepe vdove.
Predstavljamo izbor posnetkov s koncerta komorne glasbe, ki je v okviru festivala Festival&friends potekal 19. junija letos v koncertni cerkvi Blågårds Plads, ki se nahaja v koebenhavnskem okrožju Nørrebro. Violinsko sonato v g-molu Clauda Debussyja, Klavirski kvintet v g-molu, op. 49 Enriqueja Granadosa in Klavirski kvartet v Es-duru, op. 47 Roberta Schumanna so tam izvedli violinisti Johan Dalene, Michael Germer, Anna Agafia, violist Michael Grolid, violončelista Kristina Winiarski in Jonathan Swensen ter pianista Sebastian Iivonen in Gustav Piekut.
Srečujemo se z glasbo s severa Ugande, z območja, na katerem živi ljudstvo Ačoli. Pravijo, da so prišli z juga današnjega Sudana pred več kot tisoč leti. Njihova glasba je živa, izročilo se dopolnjuje in spreminja, zato v njem najdemo tudi novejše vplive, ki nam jih predstavljajo različne bolj ali manj tradicionalne zasedbe na posnetkih iz leta 1991. Poleg različnih bobnov in ropotulj, ki spremljajo večino izvedb, slišimo še godalo endingidi, ksilofon madinda, palčni klavir lukeme, harfe adungu in rogove agvara.
V Tolminu je bil konec avgusta 6. tabor mladih pevcev Primorske, namenjen pevkam in pevcem mladinskih zborov, starim od 10 do 17 let. Namen tabora je bil ob pomoči mentorjev, priznanih strokovnjakov za mladinsko zborovsko petje, izpopolniti pevsko znanje. Ker pa je bil to poletni tabor, so ob petju organizirali tudi ustvarjalne in športne dejavnosti, pa druženje na filmskem večeru v kinu, na kopalnem dnevu ob topli Idrijci, pikniku, različnih ustvarjalnicah ... Program, s katerim so se mladi ukvarjali na Taboru, je obsegal novosti mladih skladateljev iz slovenskega in italijanskega prostora, priredbe ljudskih pesmi in skladbe pomembnih skladateljev različnih slogovnih obdobij. Zbor se je ob koncu intenzivnega pevskega tedna predstavil na koncertu v kinogledališču Tolmin.
Za Leoša Janačka je bila stara cerkvena slovanščina simbol njegovega slovanskega izvora. V nekaterih čeških cerkvah so po papeškem dekretu leta 1920 lahko opravljali maše tudi v tem jeziku, jeziku, ki zveni tudi v skladateljevi Glagolski maši. Predvajamo jo v izvedbi sopranistke Kateřine Knĕžikove, mezzosopranistke Jarmile Ventuchove, tenorista Eduarda Martyniuka in basista Jana Štáve. Češki filharmonični zbor iz Brna in Bamberški simfonični orkester vodi Jakub Hrůša. Posnetek je nastal septembra lani v Bambergu.
Oddajo bomo posvetili bopovskemu trobentaču in skladatelju Kennyu Dorhamu.
Poslušali bomo skladbe v interpretaciji jazzovske pevke Cyrille Aimée. Prehodila je trnovo pot od prepevanja na uličnih vogalih v različnih evropskih prestolnicah do nastopov na prestižnih odrih svetovno prepoznanih jazzovskih festivalov. od pevke, ki so jo poznali in poslušali le njeni prijatelji do nominiranke za nagrado grammy. Vedno jo je vodila sla po improvizaciji tako v glasbi kot v življenju. Odlikuje se z iskrivo kreativnostjo in nenavadno prijetnim glasom.
V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali skladbe v interpretaciji odlične slovenke pevke jazza Nine Strnad. Zaradi čiste in jasne artikulacije ter čutnih interpretacij imajo Nino Strnad radi tako poslušalci kot tudi kritiki.
Art Van Damme je bil eden najbolj inovativnih, a dandanes skorajda že pozabljenih virtuozov na harmoniki. Rodil se je 9. aprila 1920 v manjšem mestu v Michiganu belgijskima staršema. Bližnji sosed ga je učil harmonike že pri devetih letih. Ko se je družina preselila v Chicago je začel s formalnim glasbenim študijem. Nato je igral v triu po različnih čikaških klubih. Navdihovala ga je predvsem swingovska glasba.
Leta 2019 je prejel na tekmovanju Temsig prvo nagrado za nastop s skupino The Mood Lab Quintet. Leta 2023 je zastopal Slovenijo v Evroradijskem Jazz Orkestru, nastopal je že na številnih jazz festivalih – med njimi Ljubljana, Skopje, Vilnius.
Glasba mu je bila položena v zibelko, o tem ni dvoma, saj prihaja iz slovite neworleanške družine Marsalis. Njegovi bratje so trobentač Wynton, bobnar Jason in saksofonist Branford, oče pa pianist Ellis Marsalis. Marsalis je dejal, da so želeli posneti ploščo z veselo glasbo, ki bi zabavala poslušalce, in to mu je zagotovo uspelo.
Če bi Ludwig van Beethoven živel v dvajsetem stoletju, bi najbrž poslušal tudi jazz. Morda celo v svoji rojstni hiši, kjer poteak cikel koncertov pod naslovom "Sisters in Jazz - Sestre v jazzu". V njem nastopajo izključno jazzistke, ki se ponavadi prvič dobijo na dan koncerta. Edine skupne priprave se dogodijo na tonski vaji, potem pa je na vrsti koncert, poln presenečenj. Oktobra lasnko leto so tako v Beethoven House v Bonnu (Nemčija) nastopile Izabella Effenberg (vibrafon, sundrum, steel drum, array mbira), Isabelle Bodenseh (flavta), Milena Hoge (harfa), Katharina Gross (bas) in Impogen Gleichauf (bobni). Koncert je posnel nemški nacionalni radio v Berlinu in smo ga pridobili skozi mrežo EBU.
V oddaji bomo predstavili japonskega trobentača Terumasa Hina, enega najbolj prepoznavnih japonskih jazzovskih glasbenikov. Ob trobenti je igral tudi kornet in krilni rog ter napisal celo vrsto avtorskih skladb. Terumasa Hino se je rodil 25. oktobra leta 1942 v Tokiu na Japonskem očetu trobentaču in plesalcu. Na začetku je igral predvsem fusion, v zadnjem desetletju pa se je vrnil h akustičnemu jazzu.
Današnjo oddajo bomo namenili ustvarjanju Janeza Bončine. Našim poslušalcem je poznan kot nepogrešljiv akter slovenske jazz, rock in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Bil je član nekaterih ključnih in še danes odmevnih zasedb na področju nekdanje skupne države, omenimo Helioni, Mladi levi, Generals, September, Srce ali Jugoslovenska Pop Selekcija. Njegovo glasbeno ustvarjanje se je skozi celo kariero prepletalo tudi z jazzom in predvsem z jazzovskimi glasbeniki, v zadnjem času tudi z najboljšimi instrumentalisti najmlajše generacije.
Poslušali bomo glasbo bobnarja Louia Bellsona. Letos je minilo 100 let od njegovega rojstva.
Mojster črno-belih tipk, diplomant graške jazzovske akademije Gregor Ftičar je razpet med rodno Slovenijo in Švico, kjer zdaj živi. Je eden naših najpomembnejših jazzovskih pianistov. Vodi mednarodni trio, s katerim je zdaj izda tudi ploščo z naslovom North-East. Bobne je na njej zaigral Paolo Orlandi, bas pa, žal pokojni, Matyas Szandai. Poleg nekaterih jazzovskih standardov v Ftičarjevi preobleki lahko slišimo tudi dve njegovi originalni kompoziciji. Zanimiv repertoar, izvedbena perfekcija in inovativni pristop so poskrbeli, da je pred nami izjemen izdelek.
Slovenski dramatik, pisatelj in humorist je tokrat vzel v svoj kritični precep ustvarjanje in predvajanje zabavne glasbe, v kateri se komercialni interesi križajo z ustvarjalno vizijo, v končni verziji pa se vendarle uskladijo v videospotu z vprašljivim sporočilom. Režiser je Gregor Tozon, prirejevalec in dramaturg Goran Schmidt, tonski mojster Matjaž Miklič, glasbeni opremljevalec Andrej Karoli. Režiser je Marko Mandić. Pevko Sulejko igra Saša Mihelčič, Menedžerja Gregor Čušin. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008.
Ukrajinska avtorica je pod istim naslovom že napisala scenarij in zrežirala film, predstavljen in nagrajen tudi na mednarodnih festivalih, slovensko radijsko verzijo pa je pripravila Ana Krauthaker. Šest zgodb izrisuje podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v primerih, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociiranostjo, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. Igra se je uvrstila v tekmovalni program letošnjega festivala Prix Europa v Berlinu. Režiserka, prevajalka in prirejevalka: Ana Krauthaker Prevajalka: Julija Zapeka Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Ženski – Polona Juh in Vesna Jevnikar Nataša – Maruša Majer Prva – Eva Pečnik Ona, Dekle – Doroteja Nadrah Ravnatelj in Vojak – Matija Vastl Druga – Petra Kodba Vojak – Jurij Drevenšek Poveljnik, Vojak – Primož Bezjak On – Blaž Šef Tretja, Mila – Špela Lovrec Vojak – Stane Tomazin, Vasjeva žena – Iva Kranjc Vasja – Vladimir Vlaškalić Glas z radijske postaje – Gašper Vodlan Produkcija Uredništva igranega programa. Igra je bila posneta v prostorih Radia Slovenija, v Velikih Laščah, v okolici Termoelektrarne Trbovlje, v kamnolomu Mivšek na Zaplani in zmontirana januarja 2024 v studiih Radia Slovenija.
Kafkova kratka zgodba iz zbirke Fragmenti iz zvezkov in lističev kaže aktualno socialno sliko oholosti in brezvestnosti bogatih, ki brez kančka sočutja lahko zavrnejo človeka na robu eksistence in se okoristijo z njegovo bedo. Njegovo življenje bi lahko rešil bogati premogar samo z vedrom premoga, ki bi mu ga v ledeni noči dal na up. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Štefan Vevar Prirejevalka in dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Lado Jakša Stranka – Branko Jordan Premogar – Uroš Fürst Premogarjeva žena – Nina Valič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2015.
Radijski kabaret je parodija o moči in hkrati o servilnosti javnega medija. Posnema obliko popularnih radijskih kontaktnih programov oziroma vrsto medija, v katerem je še poezija izgubila svojo božansko naravo in služi zdaj le za to, da izraža in zapisuje vsakdanje življenjske težave. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstra: Metka Rojc, Andrej Semolič Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Pesnik – Grega Čušin Muze – Irena Vidic, Simona Vodopivec, Marjana Klanjšek Jaklič, Nataša Barbara Gračner Prvi – Tone Gogala Drugi – Pavle Ravnohrib Tretji – Iztok Valič Produkcija: Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1994
Avtor humorno in igrivo obdeluje pojave prihajajoče grozovite podobe sveta. V ospredju dogajanja sta mlad pisatelj in njegov poskus, da bi našel svoje mesto v svetu, da bi bil tako soudeležen pri usodni možnosti – uravnavanju njegove poti. Protagonist se znajde v rokah sistema, ki ob pomoči znanosti popravlja in preusmerja deviantne primere, kakršen je zapisovalec svetlobe, fotograf. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Zapisovalec svetlobe - Boris Ostan Radada - Majda Potokar Študentka - Jožica Avbelj Mary - Milena Zupančič Zlatarjeva hči - Polona Vetrih Tiger - Dare Valič Stari - Janez Albreht Prvi doktor - Dare Ulaga Drugi doktor - Marjan Hlastec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana februarja 1984.
Mahler je bil pri pisanju svoje zadnje, desete simfonije v globoki ustvarjalni in življenjski krizi. Kot je znano, je nikoli ni dokončal. Avtor v besedilo, ki zajema prav to skladateljevo zadnje obdobje, vpeljuje lik mačka Sigmunda, ki ustvarja samoironično podobo Mahlerjevega sveta. Opira se na znana dejstva, vendar ustvari živo in poetično misel, s tem pa seže globlje v Mahlerjevo življenje in ustvarjanje. Režiser in ustvarjalna radijska ekipa so ob igralcih ustvarili veliko glasbeno in literarno močno radiofonsko delo. Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mahler – Branko Šturbej Sigmund – Lotos Vincenc Šparovec Alma – Nataša Barbara Gračner Ladijski natakar in Čolnar – Boris Ostan Mahler kot otrok – Gašper Rojc Odrski delavec – Gregor Gruden Mahlerjeva hči – Zoja Miklič Drugi glasovi – Matej Puc, Zvone Hribar Glasbeni izvajalec – Matej Puc Produkcija Uredništva igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na slovenski Obali med letoma 2016 in 2024.
Igra ima le na začetku in le na videz obliko običajne vsebinsko prazne pogovorne oddaje na nočnem radijskem programu. Resničnost pa je okrutnejša. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Simon, voditelj pogovorne oddaje - Matej Recer Barbara - Ajda Toman Žana - Neva Flajs Soseda - Jana Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiu Radia Slovenija maja 2006.
Radijska igra je priredba dela, ki je zanimivo po svoji problematiki, saj v njem veliki francoski pesnik, znan kot zadnji impresionist ali prvi postimpresionist v pesništvu, vizionarsko odpira esencialna vprašanja naše dobe, poleg tega pa je njegov jezik kultiviran do izjemnih poetičnih razsežnosti. Režiser: Hinko Košak Prevajalec: Jože Udovič Prirejevalka in dramaturginja: Djurdja Flerè Paul Valéry – Rudi Kosmač Gospod Teste – Polde Bibič Gospa Teste – Štefka Drolc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1975.
V radijski igri znanstvenofantastičnega žanra je v boju med dobrim in zlom zajeta avtorjeva kritika sodobnega izmaličenega sveta in izničenega človeka v njem. Na Zemlji se pojavi iracionalna sila, imenovana Štiglica, ki je prišla iskat etičnega človeka. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe in glasbeni oblikovalec: Lado Jakša Štiglica – Boris Ostan Stražarja – Andrej Nahtigal in Silvo Božič Reporter – Aleš Valič Gospodje – Boris Juh, Srečo Špik in Marko Simčič Gospa – Marijana Brecelj Znanstvenik – Boris Cavazza Papež – Danilo Benedičič Striček – Pavle Ravnohrib Polkovnik – Dare Valič General – Ivo Ban Državniki – Andrej Kurent, Marjan Hlastec, Dušan Škedl in Franček Drofenik Inženir – Tone Kuntner Radijska napovedovalca – Rado Časl in Ivan Lotrič Napovedovalka – Nataša Dolenc Otrok – Voranc Vogel Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1989
V kratki radijski kriminalki je slovenski pisatelj domiselno izpeljal napol kruto in napol ironično zgodbo kriminalističnega žanra. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Majda – Marijana Brecelj Majdin mož – Brane Grubar Voznik tovornjaka – Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1999
Tema znanstvenofantastične grozljivke je represija, ki jo v času informacijske družbe izvede skupina neidentificiranih ljudi. Toda čeprav režim spravi svoje nasprotnike, drugače misleče in umetnike v zavode za duševno bolne, pa se njegovemu nadzoru vendarle izvije neznan starec, nekakšen božji otrok in metafora upora zoper oglušelost človeškega rodu, režija pa dodobra izkoristi njen radiofonski potencial. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Muzikus – Polde Bibič Pacient – Boris Cavazza Roman – Janez Hočevar Komentator – Aleš Valič Policaj – Pavle Ravnohrib Glas iz voki-tokija – Branko Grubar Govornik – Boris Kralj Jekleni glas – Jurij Souček Glasovi – Andrej Nahtigal, Vojko Zidar, Zvone Hribar, Dare Valič, Jožef Ropoša, Ivan Lotrič Glasbena izvajalca – Vladimir Hrovat (orglice), Larisa Vrhunc (trstenke) Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992.
Neposredno bomo prenašali sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal bo pater Pavle Jakop. Sodelovala bo moška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom umetniškega vodje Mihe Zupanca Kovača. Pri orglah bo Uroš Pele.
V tokratni oddaji s podnaslovom vera in slovenstvo gostimo zakonca Martina Selana in Ingrid Kopač. Oba sta angažirana kristjana v domači župniji v Vojniku pri Celju. Sta rojena Argentinca slovenskih korenin, ki pa sta se z družino iz rodnega Buenos Airesa vrnila v domovino svojih prednikov pred nekaj leti. Pripovedujeta kako je prav naveza – vera/krščanstvo-slovenstvo pomembna identitetna matrika naših rojakov na tujem.
V letošnjem letu se v Mariboru spominjajo 160-te obletnice prihoda bratov frančiškanov, ki so se odzvali povabilu bl. škofa Antona Martina Slomška in prevzeli nekdanji kapucinski in pozneje minoritski samostan ter župnijo sv. Marije, Matere usmiljenja. Že v 19. stoletju je bila vloga bratov frančiškanov pomembna zaradi pastoralne skrbi za slovenske prebivalce mesta, ki so se zaradi t. i. industrijskega prebujenja Maribora v velikem številu priseljevali v mesto oz. predmestja Maribora. Znano je, da je bila frančiškanska cerkev ravno zaradi te skrbi imenovana »slovenska cerkev«.
Na 26. nedeljo med letom iz župnijske cerkve svete Trojice v župniji Odranci v Prekmurju prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Lojze Kozar mlajši, pri maši pa sodeluje župnijski mešani pevski zbor Neuničljivo upanje pod vodstvom Nuše Zadravec, ki je tudi organistka.
Zavetnika zdravnikov in lekarnarjev, ki godujeta v jesenskem času, sta tudi priprošnjika proti kugi. To je v današnjih časih morda dobro vedeti, beneški skladatelj Antonio Caldara pa maše v njuno čast gotovo tudi ni ustvaril brez razloga. Delo pomeni most med poznim barokom in klasicizmom, zaznamujejo ga ekspresivne in kromatične harmonije, spevna italijanska melodika in iznajdljivo oblikovane kontrapunktične linije.
Župnija Grosuplje bo 29. septembra, zaznamovala 60-letnico. »Moja srčna želja je, da bi nas takšen dogodek še bolj povezal in poglobil naš odnos z Bogom. Ja, to je cilj in to je namen vsega,« pove naš gost, znani župnik Martin Golob, ki ob župniji Grosuplje upravlja še Polico in Lipoglav. V Grosuplje, kjer so farani precej povezani, sicer prihaja veliko ljudi tudi od drugod, veliko je dejavnosti. Župnik Golob pa je znan tudi po tem, da zelo ceni starejše.
Kakšne so vzporednice med športom in religijo, zakaj skupnost športnikov v ligaških tekmovanjih spominja na organiziranost verskih skupnosti in kaj sploh pomeni odnos do Presežnega prek športa? Razsežnosti športnega duha v kontekstu religioznega izkustva bo z gostom dr. Andrejem Šegulo, profesorjem na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo TEOF odstiral novinar in voditelj Nejc Krevs.
Na 25.nedeljo med letom, na nedeljo blaženega Antona Martina Slomška, iz cerkve svetega Mihaela v Grosupljem neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Martin Golob, pri maši sodeluje otroški pevski zbor pod vodstvom Mojce Zaviršek.
Osem evropskih univerz v sedmih državah, med njimi tudi slovenska Univerza v Ljubljani oziroma njena članica Fakulteta za družbene vede, je opravilo raziskavo Religijske skupnosti v virtualni dobi. V oddaji Sedmi dan predstavljamo slovenski del raziskave, kjer so raziskovalke in raziskovalci preučevali, kako so se v digitalni dobi znašle Katoliška cerkev v Sloveniji, Islamska skupnost v Sloveniji in Skupnost za zavest Krišne. Ugotovitve raziskave komentirajo tudi predstavniki omenjenih verskih skupnosti.
V Cerkvi na Slovenskem obhajajo god bl. Antona Martina Slomška 24. septembra. Slomškovo nedeljo pa na nedeljo, ki je po datumu najbližje godovnemu dnevu. V cerkveno in slovensko nacionalno zgodovino se je Slomšek zapisal predvsem zaradi preoblikovanja škofijskih meja in prenosa sedeža lavantinske/mariborske škofije v Maribor, verske in duhovne prenove škofije, skrbi za slovenski jezik ter raznovrstne kulturne, literarne, izobraževalne in socialne dejavnosti. Slomškovo nedeljo bodo 22. septembra, obhajali na kraju njegovega mašniškega posvečenja – v stolnici v Celovcu. Oddajo je, z gostom, upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom, pripravila Jasmina Bauman.
12. septembra letos je minilo 130 let od rojstva Antona Jobsta - skladatelja, organista in zborovodje, avtorja mnogih, v vseh pogledih dovršenih skladb z duhovno vsebino. S svojim ustvarjanjem in delovanjem je nedvomno prispeval nezanemarljiv delež k razvoju slovenske kulture. Najbolj seveda v Žireh, kjer je preživel večji del življenja in kjer je deloval skoraj na vseh področjih tamkajšnjega glasbenega življenja.
Brane Senegačnik, slovenski pesnik in profesor klasičnih jezikov, prevajalec ter nagrajenec Prešernovega sklada, je pri Mohorjevi družbi iz Celja pravkar objavil novo pesniško zbirko z naslovom Prosojnosti. Pesem Melanholija, ki jo bomo poslušali zdajle, pa je pred časom prebral v studiu Radia Slovenija.
Mehiški pesnik in esejist Octavio Paz (1914–1998), tudi Nobelov nagrajenec za književnost leta 1990, je bil že za življenja širše znan avtor. Njegova poezija je zaznamovana z nadrealizmom, pa tudi budizmom in hinduizmom. Paz je namreč več let živel v Indiji. Poleg tega ubeseduje pot do drugega, raziskuje ljubezenski odnos, odnos do neizrekljivega in tudi sveta kot celote. V enem izmed svojih esejev je zapisal, da "človek sveta ne vidi, temveč o njem razmišlja". Prav ta refleksijsko-bivanjska razsežnost je v njegovi poeziji precej navzoča. To velja tudi za tu objavljene pesmi. Prevajalec je Ferdinand Miklavc, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Pesnika Sergeja Harlamova, predstavnika sodobne modernistične lirike, bo portretiral pesnik, pisatelj in publicist Muanis Sinanović. Avtor literarnega dela je Sergej Harlamov, avtor oddaje Muanis Sinanović, režiserka Ana Krauthaker, bralec Dejan Kaloper, bralka Lidija Hartman, interpret Željko Hrs, interpretka Maruša Majer, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja.
Spominjamo se norveškega raziskovalca Thora Heyerdahla, ki se je rodil pred 110-imi leti, umrl pa leta 2002. S svojimi potovanji je dokazoval, da so svetovne kulture povezane in da so se že starodavna ljudstva odpravljala na dolga pomorska potovanja. S splavom Kon-Tiki, narejenim iz debel balzamovcev, je leta 1947 odplul iz Peruja v Polinezijo, leta 1970 pa je z ladjico iz papirusovih trsov, kakršne je videl na staroegipčanskih freskah, uporabljajo pa jih tudi Indijanci na jezeru Titicaca, v drugem poskusu preplul Atlantski ocean. Prevod: Irena Trenc Frelih, Interpretacija: Brane Grubar, glasbena oprema: Nina Kodrič, tonska mojstra: Matjaž Miklič in Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel. Produkcija leta 2014. Redakcija: Vlado Motnikar in Staša Grahek (ponovitev).
Josef Škvorecký, ki je živel med letoma 1924 in 2012, je poleg Bohumila Hrabala in Milana Kundere eden izmed velikanov češke književnosti. Roman Mirakel s podnaslovom politična kriminalka, ki ga je Škvorecký napisal leta 1972, se delno dogaja leta 1968, delno pa v letih 1948 in 1949, torej v prelomnih obdobjih češkoslovaške zgodovine. Ima več dogajalnih linij: tematsko najpomembnejši so prizori politične narave, ena izmed linij pa obsega različne epizode iz pripovedovalčevega življenja, predvsem ljubezensko afero z njegovo nekdanjo dijakinjo. Iz te pripovedne linije je tudi izbrani odlomek, ki razkriva vsakdanjost malega človeka v socialistični realnosti. Odlomek je za oddajo Humoreska tega tedna leta 2019 izbrala in prevedla Nives Vidrih. Njen prevod romana Josefa Škvoreckega Mirakel je pred kratkim v celoti izšel pri Cankarjevi založbi. Interpretira Gregor Gruden, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauhaker. Produkcija leta 2019. Urednika oddaje sta Matej Juh in Staša Grahek (ponovitev).
Jani Oswald, pesnik, ki je odraščal v Sekiri ob Vrbskem jezeru, se v svoji poeziji pogosto poigrava z dvojezičnostjo na avstrijskem Koroškem, z izginjanjem slovenščine in jecljavim prehajanjem v nemščino. Pesem Ta blarone, objavljeno v zbirki z naslovom Quaran Tanja, je po modernističnem izročilu razgraditve in ponovne, pogosto asociacijske graditve besed ustvaril na podlagi besedne igre s krajevnimi imeni. Interpret je Saša Tabaković.
Pred dnevi je umrl Goran Simić, srbsko-kanadski pesnik iz Bosne in Hercegovine. Pisal je poezijo, esejistiko, kratko prozo in dramatiko. Rodil se je leta 1952 v Vlasenici. Objavil je enajst pesniških zbirk ter nekaj zbirk dramskih del in proze, s katerimi se je uveljavil po vsej nekdanji Jugoslaviji in v tujini. Do leta 1996 je živel v Sarajevu, potem pa se mu je uspelo z mednarodno nagrado PEN-a prebiti v Kanado. Tam se je uveljavil kot pesnik, pisatelj, založnik in predavatelj. V Literarnem nokturnu, posneli smo ga leta 2010, boste slišali štiri pesmi iz izbora z naslovom Moji srečni dnevi v norišnici, ki je izšel leta 2010 pri založbi Bosanska riječ v Tuzli. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Matej Recer, glasbena oprema Nataša Zager, ton in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič. Produkcija leta 2010. Urednika oddaje sta Marjan Strojan in Staša Grahek. (Gre za ponovitev.)
Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji praznuje 50 let obstoja. Ob tej priložnosti se na tradicionalnem Pisateljskem srečanju društva s spoštovanjem spominjajo njegovega ustanovnega predsednika Valentina Polanška. Valentin Polanšek, pesnik samorastnik in pripovednik, ki je prvi iz povojne generacije objavil pesniško zbirko, se je, kot so zapisali v Antologiji slovenske koroške literature, "prebil od vaškega proletarca do učitelja in jezikovnega znanja, s katerim je po besedah Janka Messnerja "nenarejeno izpovedoval bolečino in radost samega sebe, svoje dežele, svojega časa". Njegove poglavitne pesniške in pripovedne teme so socialne krivice, nasilna deetnizacija in ljubezen. Interpret je Pavle Ravnohrib.
Janez Grm se je že uveljavil kot pisec kratkih zgodb - tudi na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo. Zgodba Moje malo veselje sodi v cikel petkovih literarnih nokturnov Na valovih humorja. Interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednica oddaje Staša Grahek, Ana Rozman. Posneto leta 2021.
Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Korekturno poslušanje: Rina Stanič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 01 Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija
Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo razničnih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Korekturno poslušanje: Rina Stanič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 01. Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.
Zbor Slovenske filharmonije in dirigent Sebastjan Vrhovnik odpirata novo sezono Pretežno vokalnega cikla/PVC 1 z družino Vremšak: z deli deda Cirila, očeta Sama in sina Borisa Vremšaka. Z njihovo pomočjo bomo priča tudi različnim glasbenim slogom od leta 1900 pa do današnjih dni. V prvi polovici bomo lahko primerjali opuse vseh treh, v drugi polovici večera pa se bomo lahko posvetili obdelavam ljudskih pesmi Sama Vremšaka. Vmes, v odmoru, boste lahko spremljali pogovor s Sebastjanom Vrhovnikom, novim umetniškim vodjem Zbora Slovenske filharmonije.
Kaj so čustva? Kako jih izrazimo? Kako se z njimi soočimo? Kako so jih v skladbe vključevali klasični skladatelji? Ali vas poslušanje glasbe osreči? Pridite in si razširite čustvena obzorja. Orkester Slovenske filharmonije Zoran Bičanin, dirigent Katarina Habe in Franci Krevh, povezovalca https://filharmonija.si/koncert/poslusajmo-custva/
Orkester Slovenske filharmonije je vstopil v novo obdobje z novim glavnim dirigentom, izjemnim Kahijem Solomnišvilijem iz Gruzije. Maestro se je predstavil z glasbo Zvonimirja Cigliča, mladim slovenskim solistom Urbanom Staničem in prvinskim Pomladnim obredjem Igorja Stravinskega.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
Slovenska filharmonija novo sezono odpira s ciklom koncertov za vokalno-instrumentalni program/VIP 1. Slavnostno. Na programu so namreč krajša, slovesna simfonična skladba Sursum corda Edwarda Elgarja, novo delo – Koncert za orgle Damijana Močnika in mogočna hvalnica Te Deum Antona Brucknerja. Koncert ima še eno rdečo nit – orgle, saj zvenijo v vseh naštetih skladbah. Pred izvajalce bo stopil novi šef dirigent Orkestra Slovenske filharmonije Kahi Solomnišvili. Solisti bodo organist Tomaž Sevšek, sopranistka Marta Močnik Pirc, altistka Sabina Gruden, tenorist David Jagodic in basist Matija Bizjan.
Simfonični orkester RTV Slovenija v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno pripravlja Gala večer muzikalov. Eno vodilnih gledališč na Češkem, ki deluje že 80 let, je svojevrstna kulturna ikona, ki že več desetletij slovi po izjemnih produkcijah svetovno znanih muzikalov in operet. Z bogato tradicijo in inovativnim pristopom so prejeli številna mednarodna priznanja in nagrade ter navdušili obiskovalce vseh starosti. Iz svojega bogatega repertoarja, ki šteje več kot sedemsto izvedenih del v osmih desetletjih delovanja, so sestavili nocojšnji program. V njem so zbrali bisere svetovnih muzikalov. V svet domišljije in močnih čustev vas bodo tako popeljale najlepše pesmi iz zakladnice glasbenega gledališča, kot so Memory, Aquarius, Getsemany, I don't know how to love him, Close every door, I dreamed a dream, Buenos Aires, Summertime, Somewhere in številne druge. Pod taktirko priznanega dirigenta Dana Kalouska in ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija so čarobni svet muzikalov poustvarili vrhunski pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukás Vlček.
Otvoritveni orkestrski koncert Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor je odprl 17. Festival Maribor 2024, neposredno smo ga prenašali na Programu Ars.
Ars teatralis je tokrat spet na odrskih deskah, ki so mu najbolj domače, tiste tržaške, v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča. Tam se je namreč v sodelovanju s Programom Ars Radia Slovenija cikel radijsko-gledaliških literarnih večerov začel. Prav z mestom Trst je bil povezan tudi Alojz Rebula. V besedi in glasbi se mu posvečamo z neposrednim radijskim prenosom na Arsu in Radiu Trst A. Alojz Rebula, ki se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju pri Nabrežini v kmečko-železničarski družini in umrl 23. oktobra 2018 v Topolšici, je bil pisatelj, esejist, publicist, dramaturg, prevajalec in akademik. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. A vedno znova se zdijo tovrstni opisi premalo – seveda, z njimi kategoriziramo. Pa vendar, kar vse to utemelji, je tisto vmes, vezivo – srčnost, globoki razmisleki o morali, skrb za skupnost in še posebej zavzeto za manjšino, pa pretanjen odnos do narave. In kot zapiše scenarist večera Matej Venier, se je duhovna pustolovščina enega največjih slovenskih pisateljev morala začeti prav tako, kot se spominja svojega odhoda od doma v goriško semenišče Milan Zidar, junak novele Vrnitev v zbirki Vinograd rimske cesarice, ko se leta 1943 po propadu Mussolinijeve Italije vrača v domačo vas – v znamenju materinega priporočila: ''Dali smo te sem, da boš dober. Če boš duhovnik ali ne.'' Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika. Izmojstril ga je do neslutenih pomenskih, slogovnih in čustvenih odtenkov. Skoval ga je v orodje, ki mu je omogočilo neprestano osmišljanje sveta prek Logosa, besede v njenem svetopisemskem pomenu, in iskanje presežnega v njem. Vrh svojega literarnega ustvarjanja je dosegel v zgodovinskem romanu V Sibilinem vetru iz leta 1968. Tu so še njegovi dnevniški zapisi, v katerih stopi v ospredje nezgrešljiv spomin za dialoge in vizualne prizore. Bil je tudi izjemno zaveden kristjan in napisal več eshatoloških besedil. Režiser Alen Jelen, idejni vodja cikla Ars teatralis, pravi, da Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede. Nastopajo Andrej Pisani, Marijan Kravos, Jure Kopušar, Danijel Malalan, z glasbo tisto neizrečeno dopolnjujeta violončelistka Andrejka Možina in kitarist Janoš Jurinčič. Napovedovalka je Tamara Stanese, glasbena urednica Darja Hlavka Godina, redaktor Žiga Bratoš, mojster zvoka Matjaž Miklič, oblikovalec zvoka Jože Lap. Literarni večer V začetku je bila beseda, ki se umešča v niz dogodkov V Rebulovem vetru Slovenske prosvete, pripravlja Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, Radijskim odrom, Svetom slovenskih organizacij, Društvom slovenskih izobražencev in Radiem Trst A.
Dobrodošli na potovanju v času in prostoru! Vabimo vas v koprsko stolnico in na začetek 18. stoletja: tedaj bi namreč lahko slišali glasbo, ki so jo drli poslušat od blizu in daleč, kakor je leta 1700 zapisal koprski škof Paolo Naldini. To je izjemen dogodek za slovensko in svetovno glasbeno zgodovino, ki ga je zasnovala in muzikološko svetovala dr. Katarina Šter. Pod naslovom Frančiškanski koral iz Kopra bomo slišali korale iz zapuščine samostanov sv. Bernardina v Piranu in sv. Ane v Kopru. Uzvočil jih bo mednarodni kvartet, na orgle pa bo igral - predvsem improviziral - Edoardo Bellotti.
Dr. Katarina Šter se goreče posveča petju in raziskovanju korala, je predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in oseba, ki je zasnovala program koncerta Frančiškanski koral iz Kopra: tega bomo slišali ob osmih v neposrednem prenosu iz Velesovega pod okriljem Festivala Radovljica. Dr. Katarino Šter smo povabili pred mikrofon, da nam pojasni, kaj bomo čez pol ure lahko poslušali in za kakšen izjemen dogodek gre.
Johann Sebastian Bach je s svojo glasbo za vedno spremenil potek umetniške zgodovine in postavil nove temelje za razvoj glasbe. Njegove vplive je moč zaslediti pri tako rekoč vseh večjih skladateljih kasnejših obdobij. Poleg neizmerne inspiracije, ki jo je predstavljal (in jo še danes predstavlja) za kasnejše generacije, pa je pustil velik podpis tudi v svojem času in okolju. Učenci, družinski člani, prijatelji, znanci in kolegi – pri vseh je Bach že za časa svojega življenja zanetil iskrico ljubezni do glasbe in v njihovem umetniškem delovanju pustil svoj odtis. Koncert je oda mojstrskemu skladatelju, lepoti, globini in navdihu. Johann Sebastian Bach: Sinfonia iz kantate Ich steh mit einem Fuß im Grabe (BWV 156) Allessandro Marcello: Koncert za oboo v d-molu, S D935 Johann Sebastian Bach: Prelude iz Suite za violončelo št. 1 v G-duru (BWV 1007) Georg Philipp Telemann: Fantasia št. 1 iz cikla 12 Fantazij za violino brez basa TWV 40:14-25 Carl Philipp Emanuel Bach: Allegro assai iz Sonate št. 1 iz cikla 6 Sonat za čembalo, Wq.48 Johann Gottlieb Janitsch: Sonata da Camera v g-molu Johann Sebastian Bach: Concerto za dva čembala v c-molu (BWV 1060) https://www.seviqc.si/the-legacy-of-bach-be.3.html
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
V studiu 13 Radia Slovenija poslušajte 38. koncert v Komornem studiu: muziciranje harfistke Urške Križnik Zupan, citrarke Tajde Krajnc in kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja ter pogovor z umetniki.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.
Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.
Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.
Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.
Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske Drame ja nastal koncertni cikel Ars in Drama. Tokrat je na velikem odru nastopila vokalna solistka Nina Strnad z zasedbo Jazz Band. Predstavila je svoje originalne kompozicije, za katere je tako glasbo kot besedila napisala sama, Zasedba: Kristijan Krajnčan (bobni), Jošt Lampret (bas), Gregor Ftičar (klavir), Jaka Kopač (alt saksofon), Tomaž Gajšt (trobenta.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni
Prazgodovinska keramika ponuja enega najbolj bogatih vpogledov v življenje ljudi v oddaljenih tisočletjih. V njej so vpisane sledi obdobij razcveta in spet težjih časov. Razkriva spremembe v načinu življenja in v prehranskih navadah. Denimo: način priprave hrane, ki mu še danes pravimo 'pod peko', se je pojavil v pozni bakreni dobi. To vemo, ker se med arheološkimi najdbami kar nenadoma pojavijo ustrezne posode.
Znanstveni interesi utemeljitelja slovenske japonologije so izrazito široki in segajo od jezikoslovnih analiz razmerja med skladnjo in besedilom, prek vprašanja formiranja državnih jezikov v vzhodni Aziji do ljudskega slovstva dežele vzhajajočega sonca
Na pragu 20. stoletja se na Kitajskem razvije avtohtona anarhistična misel, ki prepleta kitajsko filozofsko tradicijo z evropskimi anarhističnimi idejami. A vendar so si kitajski anarhisti prizadevali najti model, ki bi ustrezal kitajski realnosti, zato so se naslanjali na obe tradiciji. Moderno kitajsko anarhistično gibanje, ki se je začelo v dveh medsebojno neodvisnih celicah zunaj Kitajske, je imelo pomembno vlogo v družbi, a po letu 1920 njihove dejavnosti niso več vplivale na razvoj revolucionarnega gibanja. Še več, kot zapiše prof. dr. Jana Rošker v delu Anarhizem na Kitajskem na pragu 20. stoletja, so bili "kitajski anarhisti takrat razdrobljeni, slabo koordinirani, predvsem pa zaradi manjkajočih povezovalnih struktur niso bili sposobni omembe vrednega sodelovanja. Poleg omenjenih organizacijskih težav so obstajali še drugi zunanji razlogi za zaton množičnega anarhističnega gibanja''. V pogovoru pretresamo, kako se je na Kitajskem sploh razvil anarhizem, kakšen je bil takrat zgodovinski okvir, kakšni so bili takrat stiki med kitajskimi in evropskimi idejami ter ali so anarhistične ideje na Kitajskem žive še danes – o teh in drugih vprašanji z omenjeno gostjo. Foto: Wikipedija
Ukrajinska avtorica je pod istim naslovom že napisala scenarij in zrežirala film, predstavljen in nagrajen tudi na mednarodnih festivalih, slovensko radijsko verzijo pa je pripravila Ana Krauthaker. Šest zgodb izrisuje podivjano vojno stanje na območju ukrajinskega Donbasa, pri čemer v osišče postavljajo predvsem civilno prebivalstvo v primerih, ko je vsak naslednji trenutek preživetja vprašljiv. Na preizkušnji niso le človečnost v odnosu do razčlovečenja, zdrav razum na meji z norostjo ter čustva v odnosu z disociiranostjo, temveč tudi postavljanje osebnih in vrednostnih mej v odnosu do preživetja. Igra se je uvrstila v tekmovalni program letošnjega festivala Prix Europa v Berlinu. Režiserka, prevajalka in prirejevalka: Ana Krauthaker Prevajalka: Julija Zapeka Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Luka Hočevar Ženski – Polona Juh in Vesna Jevnikar Nataša – Maruša Majer Prva – Eva Pečnik Ona, Dekle – Doroteja Nadrah Ravnatelj in Vojak – Matija Vastl Druga – Petra Kodba Vojak – Jurij Drevenšek Poveljnik, Vojak – Primož Bezjak On – Blaž Šef Tretja, Mila – Špela Lovrec Vojak – Stane Tomazin, Vasjeva žena – Iva Kranjc Vasja – Vladimir Vlaškalić Glas z radijske postaje – Gašper Vodlan Produkcija Uredništva igranega programa. Igra je bila posneta v prostorih Radia Slovenija, v Velikih Laščah, v okolici Termoelektrarne Trbovlje, v kamnolomu Mivšek na Zaplani in zmontirana januarja 2024 v studiih Radia Slovenija.
Avtor humorno in igrivo obdeluje pojave prihajajoče grozovite podobe sveta. V ospredju dogajanja sta mlad pisatelj in njegov poskus, da bi našel svoje mesto v svetu, da bi bil tako soudeležen pri usodni možnosti – uravnavanju njegove poti. Protagonist se znajde v rokah sistema, ki ob pomoči znanosti popravlja in preusmerja deviantne primere, kakršen je zapisovalec svetlobe, fotograf. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Zapisovalec svetlobe - Boris Ostan Radada - Majda Potokar Študentka - Jožica Avbelj Mary - Milena Zupančič Zlatarjeva hči - Polona Vetrih Tiger - Dare Valič Stari - Janez Albreht Prvi doktor - Dare Ulaga Drugi doktor - Marjan Hlastec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana februarja 1984.
V operi se pesnik in skladatelj potegujeta za naklonjenost lepe vdove.
V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali skladbe v interpretaciji odlične slovenke pevke jazza Nine Strnad. Zaradi čiste in jasne artikulacije ter čutnih interpretacij imajo Nino Strnad radi tako poslušalci kot tudi kritiki.
Jasen sončen dan. Dva gospoda se srečata, eden ima odprt dežnik. »Saj me dežuje, Toni!« »Ne, vem. Cementuje pa!« Glagola cementovati ne boste našli v slovarjih, čeprav lepo opisuje usodo prebivalk in prebivalcev Anhovega in srednje Soške doline. Njihova zgodba je premalo znana, zato je monografija magistrice Jasmine Jerant z naslovom Primer: Anhovo in s podnaslovom Med azbestom, odpadki, razvojem in zdravstveno krizo še toliko bolj dragocena. Pripoveduje namreč zgodbo o kapitalskem in tudi družbenem interesu za proizvodnjo azbesta in cementa, za prikrivanje škodljivosti proizvedenega in o pogumu posameznic in posameznikov, ki so leta in desetletja opozarjali in opozarjajo na škodljivost tovarne in njene proizvodnje. Zgodba o Anhovem je zgodba o interesu kapitala in državljanskem pogumu, hkrati pa tudi o veliki večini prebivalstva Republike Slovenije, ki Anhovega zaradi njegove »oddaljenosti«, »odmaknjenosti« ne opazi. Monografija je zasnovana kronološko in je izčrpno dokumentirana. Avtorica je zajemala iz vrste virov (uvodna smešnica je iz tovarniškega glasila Naš list!), tudi iz zaupnih dokumentov. V monografiji (izdala jo je Založba Mladinska knjiga) boste med drugim našli podatek, koliko odpadkov je takrat in takrat tovarna odvrgla v Sočo, v bistro hči planin. Nikar ne zamudite knjige in pogovora Marka Golje z magistrico Jasmino Jerant.
Na koncertu Berlinskih filharmonikov in njihovega šefa dirigenta Kirila Petrenka je 16. februarja kot solistka nastopila Lisa Batiashvili. Izvedla je Prvi violinski koncert Karola Szymanowskega, na programu pa sta bili še simfonična pesnitev Sinfonia domestica Richarda Straussa in Tragična uvertura Johannesa Brahmsa.
Helena Koder se je uveljavila predvsem kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov. Kot scenaristka je sodelovala pri skoraj petdesetih dokumentarcih, skoraj dvajset jih je tudi režirala, med njimi imajo posebno mesto Magdalenice gospe Radojke Vrančič in Obrazi iz Marijanišča. Za filmsko ustvarjanje je bila tudi nagrajena. Zbirka esejev z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži (Mladinska knjiga) obsega enajst tematsko zelo različnih besedil, v njih ima pomembno mesto umetnost, predvsem poezija, tudi film in slikarstvo. Avtorica veliko piše o zanjo pomembnih ljudeh, tudi tistih, ki jih ni več. Občutljivo se odziva na svet okoli sebe in na dogajanje v njem in ga spremlja s tehtnim premišljevanjem, ki nikoli ni površno, kategorično ali izključujoče. Pogovor je nastal ob izidu knjige marca 2024. Ton in montaža: Vito Plavčak in Jernej Boc.
Jesen je potrkala na naša vrata. Čas je, da se ljudje umaknemo na toplo in postorimo to, česar poleti nismo. Marsikje na podeželju so se ljudje po spravilu jesenskih pridelkov posvetli ročnim spretnostim. Na Dolenjskem, na primer, so ta čas pospešeno pletli košare, ki jih človek uporablja za prenašanje manjših bremen. Le kdove kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino?! Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine, poudarja avtor današnje ponovitve oddaje Ivan Merljak.