Ars aktualno Na odru SNG Maribor Priredba Aristofanove komedije

Ženske na oblasti se glasi starogrška komedija v sodobni preobleki, ki med drugim raziskuje politično, osebno in gospodarsko alternativo boljše prihodnosti. Premiero so umestili v Dvorano Frana Žižka, z njo pa mariborska Drama odpira novo sezono.

Ars aktualno Pogovor z Janezom Burgerjem o filmu Opazovanje

V kine je prišel triler Opazovanje režiserja in soscenarista Janeza Burgerja. V svojem šestem igranem celovečercu, ki je med drugim prejel tri vesne (za zvok, scenografijo in glavno žensko vlogo), se spopada s pomembno temo osebne odgovornosti pri uporabi družbenih omrežij. 27-letna reševalka Lara, v njeni vlogi je Diana Kolenc, si v času službenega odmora na Facebooku ogleda videoprenos brutalnega pretepanja mladega fanta na ulicah Ljubljane. Ne odreagira – tako kot tudi drugi ne, ki so spremljali dogajanje po spletu. Se pa na kraju tega dogodka v kratkem znajde z reševalno ekipo. Z režiserjem se je pogovarjal Žiga Bratoš.

Ars aktualno V Slovenski kinoteki pripravljajo retrospektivo del Kire Muratove

V Slovenski kinoteki se prihodnji teden začenja prva pregledna retrospektiva Kire Muratove, ene največjih svetovnih cineastk, ki pa je do nedavnega ostala skoraj povsem spregledana. Pri Kinoteki so jo opisali kot večno obstranko, enfant terrible sovjetskega in ukrajinskega filma, provincialno anarhistko in drzno filmsko eksperimentatorko, ki skozi grotesko in absurd neutrudno preizkuša svoje občinstvo in premika meje filmskega jezika. Retrospektivo začenjajo s filmoma Bežna srečanja, ki bo na sporedu v ponedeljek, 30. 9., v Kinodvoru, in Dolga poslavljanja, s katero retrospektivo uradno odpirajo v torek, 1. 10., v dvorani Slovenske kinoteke. Poleg Kinoteke in Kinodvora pri dogodku sodelujeta tudi nacionalni center Aleksandra Dovženka iz Ukrajine in festival Kino Otok. Tina Poglajen se o retrospektivi pogovarja z Anjo Banko, urednico programa v Slovenski kinoteki.

Ars aktualno Andrej Medved: "Objektivnost je vedno subjektivna!"

Slovensko društvo likovnih kritikov je v ljubljanskem Cankarjevem domu podelilo nagrade kritiško pero 2024 – letošnji nagrajenec za življensko delo je umetnostni zgodovinar, filozof in pesnik Andrej Medved, nagrado kritiško pero je prejel Tomislav Vignjević, nagrado za mlado kritičarko pa Sara Nuša Golob Grabner. Vignjević, ki kritike redno objavlja v osrednjih slovenskih revijah, tudi sicer velja za plodnega pisca predvsem s področje moderne in sodobne ter poznogotske in renesančne likovne umetnosti, mlada kritičarka pa je med drugim ena od utemeljiteljic mentorskega programa Mladi kritik. Več o svojem delu pa je nagrajenec za življenjsko delo, Andrej Medved, povedal v pogovoru, v katerem je razmišljal tudi o vprašanju objektivnosti likovne kritike in teorije. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom

Ars aktualno Pogovor s Tanjo Sonc, violinistko in umetniško vodjo 8. festivala Sonc

Festival Sonc je leta 2016 zasnovala violinistka Tanja Sonc, po rodu iz Radeč, nagrajenka številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, ki je od sezone 2017/2018 članica uglednega komornega godalnega orkestra v Zürichu.

Ars aktualno Bergerjevi Trije asi, zmagovalno delo 33. Arsove lastovke

Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo je Trije asi, pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Njen avtor je Aleš Berger, tudi sicer uveljavljen pisatelj in cenjen prevajalec. Zmagovalno zgodbo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.

Ars aktualno Pogovor z Alešem Bergerjem, dobitnikom 33. Arsove lastovke

Vabljeni k poslušanju pogovora z Alešem Bergerjem, ki ga je na podelitvi lastovke 33. natečaja za najboljšo kratko zgodbo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani vodil Matej Juh.

Ars aktualno Aleš Berger prejel Arsovo lastovko za kratko zgodbo Trije asi

Od 980-ih, ki so ustrezale pogojem, so ostale v ožjem izboru tri in tista, ki je letošnjo žirijo najbolj prepričala. 33. lastovko, nagrado Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, so podelili v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu Alešu Bergerju za Tri ase. Strokovna žirija, Breda Biščak, Nada Grošelj in Vlado Motnikar, jo je izbrala tudi zaradi v kratki zgodbi še posebej želene zgoščenosti, metaforične dvoumnosti in drobnih detajlov. In kot so zapisali, je, ''tako kot igra temelji na blefiranju, tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke''. Avtor sam pa je v pogovoru z urednikom literarnih oddaj na Arsu Matejem Juhom dodal, da je važen nek paradoks, spodmik resničnosti. Aleš Berger, francist in komparativist, pa gledališki kritik, pisec in predvsem uveljavljen prevajalec je prejel številne nagrade in tudi že nagrado Arsovega natečaja leta 1999 za zgodbo Med padcem. V Treh asih pa, kot še zapišejo, spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost, in namige lahko sproti prepozna le izkušeno oko, oziroma uho. Na podelitvi je zgodbo interpretiral dramski igralec Branko Jordan.

Ars aktualno Danes podelitev Arsove lastovke

Danes ob 18ih bo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostna podelitev Arsove lastovke, nagrade za najboljšo kratko zgodbo, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Avtor zmagovalne zgodbe se bo javnosti prvič predstavil prav na današnji prireditvi, ki jo bomo neposredno prenašali na naših radijskih valovih. Z njim se bo pogovarjal Matej Juh, zgodbo pa bo dramsko interpretiral igralec Branko Jordan.

Ars aktualno Pred vrati je 15. Festival migrantskega filma

Prihodnji teden bo od ponedeljka do četrtka potekal že 15. Festival migrantskega filma v organizaciji Slovenske filantropije. Goran Tenze je ob tej priložnosti obiskal koordinarko Katarino Rotar, ki je kot eno od izhodišč kriterijev izbire filmov uporabila grenko misel: »… solidarna Evropa je le še bled spomin«.

Ars aktualno Goran Stolevski o filmu Gospodinjstvo za začetnike: "Vsakdanjost ljudi v resnici ni socialna realistična drama."

Ljubljano je obiskal Goran Stolevski, avtor filma Gospodinjstvo za začetnike, ki se te dni vrti v slovenski art kino mreži. V pogovoru s Teso Drev Juh je spregovoril o tem, kako se je lotil ustvarjanja tega filma, o dilemah, ki jih je imel med procesom dela, o svojih načelih, ki jim ostaja zvest, in še o marsičem.

Kulturna panorama Berger, Barič Moder, Medved, Sambolec ...

Pogovarjali se bomo z dobitniki nagrade lastovka, Sovretove nagrade in nagrade kritiško pero, si ogledali umetniško razstavo v Kostanjevici, poudarili pomen kulturne dediščine in preverili vizije kulturne politike.

Naši umetniki pred mikrofonom Igor Štuhec: Dunaj in Darmstadt sta me evropeizirala."

Nedavno je v dvaindevetdesetem letu starosti umrl skladatelj Igor Štuhec. Po rodu je bil Štajerec iz Kremberka v Slovenskih goricah, študij kompozicije je končal na akademiji za glasbo v Ljubljani kot učenec Lucijana Marije Škerjanca in Matije Bravničarja, potem pa se je izpopolnjeval na Dunaju in v Darmstadtu. V svojih skladbah je razmeroma zgodaj izpričal zanimanje za nove kompozicijske rešitve in sodobne glasbene smeri. Njegov opus obsega simfonična, komorna, zborovska, vokalno-instrumentalna in solistična dela. Leta 2004 je Štuhec prejel nagrado Prešernovega sklada in 2011. Kozinovo nagrado za življenjski opus. Arhivski posnetek je iz leta 1983.

Likovni odmevi Darko Slavec: "Ob vesolju čutimo svobodo, ampak v področju grozljivega kraja"

Odlična likovnost še ne pomeni umetniškega dela, poudarja Darko Slavec, akademski slikar in upokojeni profesor, letošnji nagrajenec Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov za življenjsko delo na področju tihožitja. Njegove podobe so videti kot znanstvenofantastični prikazi, panoramsko ali v izsekih razvidni skozi umetnikove daljnoglede ali okna kozmičnih plovil, je zapisal Milček Komelj v besedilu ob razstavi Realno-imaginarno, ki je bila lani na ogled v Galeriji društva likovnih umetnikov Ljubljana. Tedaj je umetnika pred mikrofon povabil Žiga Bratoš. Foto: Žiga Bratoš

Svet kulture 8. Sonc Festival in komedija Ženske na oblasti

Napovedujemo premiero komedije Ženske na oblasti, prirejene po 2.400 let starem tekstu grškega pisca, s katero mariborska Drama odpira novo sezono. V cerkvi sv. Petra v Radečah pa pripravljajo prvi koncert 8. Sonc Festivala, posvečenega komorni umetnostni glasbi, ki bo potekal do nedelje.

Gremo v kino V kine sta prišla družbenokritična filma Janeza Burgerja Opazovanje in Stari hrast Kena Loacha

Janez Burger se v svojem filmu Opazovanje (nagrade za najboljšo glavno žensko vlogo, scenografijo in zvok na lanskem Festivalu slovenskega filma) sprašuje o prevzemanju odgovornosti za to, čemur smo na videz »samo« priče; britanski družbeni kritik Ken Loach v Starem hrastu poziva k sočutju in resnični solidarnosti do tistih, ki imajo v življenju manj sreče. V kinih se je zavrtel še psihološki triler Smrtonosni objem, v Slovenski kinoteki pa pripravljajo retrospektivo del ene od največjih cineastk v svetovnem merilu, sovjetske oziroma ukrajinske filmske umetnice Kire Muratove.

Podobe znanja Timotej Turk Dermastia: Odprava na Tihi ocean k ogljični črpalki sveta

V oceanih živi kopica raznovrstnih organizmov, tudi takšnih, ki jih s prostim očesom ne zaznamo. Takšne so denimo fitoplanktonske celice, rastlinske alge, ki v vodi prosto lebdijo. Zaradi majhnosti se nam morda zdi njihov pomen neznaten. Pa vendar so te celice tista črpalka, ki poganja kroženje ogljika med ozračjem in oceani. Vezava ogljika iz ozračja je šele pričetek: ogljik se porablja za rast celic, celice so lahko hrana drugim organizmom, lahko pa odmrejo in potonejo na dno. Tokratni gost dr. Timotej Turk Dermastia z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo je pol leta preživel v ZDA na študijskem obisku Univerze Rutgers. V okviru študijskega obiska pa se je za dva tedna odpravil na znanstveno odpravo po Tihem oceanu. Ob kalifornijski obali nad globokomorskim jarkom so v vrtincih morske vode preučevali razne biološke procese; od vrstne sestave fitoplanktonskih združb do virusov, ki te fitoplanktonske celice okužijo.

Svet kulture Teden oblikovanja na Dunaju in Same mogočne skladbe Orkestra Slovenske filharmonije

V oddaji se bomo najprej odpravili na Dunaj, kjer se v okviru Tedna oblikovanja predstavljajo tudi slovenski oblikovalci. Izvedeli boste več o novi radijski igri našega igranega programa, ki govori o skladatelju Gustavu Mahlerju, vabimo pa vas tudi na abonmajski cikel Same mogočne skladbe Orkestra Slovenske filharmonije.

Svet kulture Lutke v Ljubljani, StopTrik v Mariboru

V Lutkovnem gledališču Ljubljana so pripravili novo izdajo mednarodnega bienalnega festivala Lutke, s katerim so tudi letos v prestolnico privabili številne lutkarje iz različnih držav. Začela se je z lutkovno predstavo Nadobudne pošasti, uradno pa ga bo odprla Hiša za lutke. V Mariboru pa nocoj s prvim sklopom retrospektivnega programa odpirajo 14. izdajo mednarodnega filmskega festivala stop animacije StopTrik. Letošnja osrednja tema je transhumanizem, program bo tudi v znamenju solidarnosti s Palestinci. Prikazali bodo 131 animiranih filmov, spremljajo jih razstave, delavnice, razprave, koncerti in drugi dogodki.

Grafoskop Matjaž Lunaček o duševnem zdravju

V svetu podob srečnih in lepih posameznikov se o duševnem oziroma mentalnem zdravju tako rekoč ne spodobi govoriti, saj se ga razume kot imperativ teh podob, čeravno še zdaleč ni tako oziroma pogosto ravno nasprotno. Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje opredeljuje kot "stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost." Kljub temu védenju, pa je ravno ta del človekovega zdravja tako rekoč anonimen in prepuščen posamezniku. Ko nastanejo težave, se prepogosto odpravlja le simptome, vzroke zanje se nagovarja redkeje. Zagotovo pa se o duševnem zdravju govori preredko, še posebej pri otrocih in mladih odraslih. Zdravje te skupine v najširšem pomenu, nam namreč kaže smer v katero se bo razvijala družba in s tem svet, v katerem živimo in bomo živeli. Sicer pa nam dejstvo, da nekatere države že ustanavljajo ministrstva za osamljenost in srečo sámo kaže nato, da imamo kot skupnost na področju duševnega zdravja velike težave, ki si jih zares ne želimo priznati, s tem pa jih tudi naslavljamo manj ustrezno. Sogovornik – dr. Matjaž Lunaček Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, september 2024

Izšlo je Anna Świrszcyńska: Džingiskan v kopalnici

Jana Unuk je vrhunska slovenska prevajalka, ki je obogatila prevodno prozo in poezijo z vrsto odličnih prevodov vznemirljivih literarnih del. V najnovejšem letniku Nove lirike (pri založbi Mladinska knjiga; predzadnji je izšel leta 2022!) je objavila reprezentativen izbor poezije poljske pesnice Anne Świrszcyńske (1909-1984) z naslovom Džingiskan v kopalnici. Pesnico je knjižno predtem že predstavila leta 2018, ko je v zbirki Mozaiki pri LUD Literatura objavila njeno pesniško zbirko Baba sem. Že udaren in samozavesten naslov priča o tem, da se pesnica zaveda ženske usode in tematike ter da o njej piše sproščeno in naklonjeno do žensk. Kdor bi hotel spoznati pesničino poezijo, bi moral seči po obeh zbirkah – v izbor Džingiskan v kopalnici zbirka Baba sem namreč sploh ni vključena. To je seveda škoda: tako okrnjen izbor je prihranil nekaj strani, hkrati pa zamudil priložnost, da v optimalni obliki prestavi vznemirljivo pesnico. Je pa izbor v Novi liriki vseeno še kako dragocen: bralcu in bralki ponuja priložnost, da se seznani s pesničinim razvojem od avtorice precej hermetične lirike do poezije, ki se izvirno in brezkompromisno pogosto navezuje na življenjske izkušnje. Več o pesnici, njenem razgibanem življenju in poeziji pove Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Literarna matineja Ismat Chughtai in Saadat Hasan Manto – avtorja, ki nista klonila pred zahtevami svojega časa

Knjižna zbirka Rak samotar je bogatejša za Varljive postelje, dvojezični knjigi kratke pripovedi avtorjev Ismat Chughtai in Saadata Hasana Manta. Urdujska literarna ustvarjalca sta pričela pisati sredi družbenih pretresov, preden je Indija postala neodvisna, krvave posledice njene razdelitve pa so močno pretresle oba. Danes veljata za temeljna predstavnika moderne úrdujske književnosti, ki je pri nas še zelo slabo poznana. Približujejo nam jo Tina Mahkota, ki je njune zgodbe iz angleščine prevedla v slovenščino, urednica knjižne zbirke, dr. Ana Jelnikar, prevajalka in raziskovalka na Inštitutu za antropološke in prostorske študije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter založba Sanje, pod okriljem katere so izbrana besedila Ismat Chughtai in Saadata Hasana Manta izšla.

Glasbeni portret V spomin na skladatelja Igorja Štuheca

V 92. letu je umrl skladatelj Igor Štuhec. Leta 2004 je prejel nagrado Prešernovega sklada, za zaokrožen skladateljski opus pa leta 2011 Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev. Skladatelj Igor Štuhec je bil eden najopaznejših slovenskih skladateljev starejše generacije z zelo tehtnim opusom simfonične, koncertantne in komorne glasbe. Po študiju kompozicije na ljubljanski akademiji za glasbo pri Matiji Bravničarju se je sredi šestdesetih let izpopolnjeval na visoki šoli za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju pri Hannsu Jélinku. V dunajskem tonskem laboratoriju je leta 1965 ustvaril tudi prvo slovensko elektronsko skladbo. Izpopolnjeval se je na tečajih nove glasbe in skladateljskih delavnicah v Darmstadtu, tam se je seznanil z raznovrstno glasbo vodilnih skladateljskih osebnosti in postopoma razvil zelo samosvoj glasbeni slog. Štuhečev raznovrsten skladateljski opus obsega orkestrsko glasbo, dela za različne ansamble, vokalno-instrumentalne, komorne in solistične skladbe ter glasbo za mladino. Štuhečeva glasbena govorica se giblje od neoklasicizma do atonalnosti in serialnosti, uporablja pa tudi aleatorične postopke, vedno zunaj kakršnih koli vnaprej določenih vzorcev. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad doma in v tujini, nagrado Prešernovega sklada za Simfonieto leta 2004, nagrado za življenjsko delo v glasbenem šolstvu leta 2008 in Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokrožen skladateljski opus leta 2011. Predstavili bomo njegove skladbe: samospev Krik – človek na verze Jožeta Pučnika, Iz domačega perivoja za komorni ansambel, Koncert za violo in orkester, 1. stavek Simfoniete, Entuziazme za simfonični orkester, Trio Art za klavirski trio, Poésies za simfonični orkester in tenor in 2. del Koncerta za orkester. Skladatelj Igor Štuhec bo v pogovoru z urednico Tjašo Krajnc podrobneje govoril o svoji glasbeni govorici in predvajanih delih.

Obiski kraljice Orgelska glasba Franza Schmidta

Letos bo minilo 150 let od rojstva Franza Schmidta, dunajskega skladatelja, violončelista, pianista in organista. Njegov orgelski opus je po večini izvajalsko zahteven, posamezne skladbe pa zvočno barvite in v vseh pogledih kompozicijsko dovršene. Med organisti je gotovo najbolj priljubljen njegov maestetično zasnovani Preludij v D-duru, znan tudi kot Aleluja; skladatelj ga je pozneje vpletel v oratorij Knjiga s sedmimi pečati.

Musica noster amor Simfonični orkester WDR iz Kölna, Cristian Măcelaru, Bomsori Kim ter glasba Straussa, Brucha in Wagnerja

Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna je 8. junija letos nastopil v dvorani kölnske filharmonije. Orkester je ob tej priložnosti vodil v mednarodnem glasbenem prostoru vse bolj uveljavljeni romunski dirigent Cristian Măcelaru, kot solistka pa se je v Violinskem koncertu št. 1 v g-molu Maxa Brucha predstavila 34-letna južnokorejska violinistka Bomsori Kim. Nemško obarvani spored je uvedla simfonična pesnitev Don Juan Richarda Straussa, v drugem delu koncerta pa sta zveneli še ena Straussova simfonična pesnitev, Smrt in poveličanje, ter uvertura k operi Tannhäuser Richarda Wagnerja.

Nedeljsko operno popoldne Svetovne operne zvezde

... pojejo odlomke iz del Ravela, Glinke, Donizettija, Mozarta, Rossinija in Mahlerja.

Evroradijski koncert Belinski filharmoniki in Víkingur Ólafsson na Promsu

Spremljali bomo Berlinske filharmonike, enega najboljših svetovnih orkestrov in rednega obiskovalca festivala Proms v Londonu, na katerem je 31. avgusta gostoval s svojim šefom dirigentom Kirilom Petrenkom. Letos mineva dvesto let od rojstva Bedřicha Smetane in orkester se je temu mojstru češke nacionalne glasbe poklonil z izvedbo njegovega najbolj znanega dela Moja domovina. Smetanova goreča strast do njegove rojstne Češke prežema to veličastno zaporedje simfoničnih pesnitev, ki segajo od vedno priljubljene upodobitve reke Vltave do vznemirljivih spominov na velike trenutke češke legende. Prav tako strasten je Klavirski koncert v a-molu Roberta Schumanna, napisan kot virtuozno sredstvo za predstavitev izjemne pianistične sposobnosti njegove žene Clare. Današnji solist je islandska senzacija Víkingur Ólafsson, ki priznava, da je že dolgo popolnoma navdušen nad tem delom. "Klavirski koncert je Schumann na svojem vrhuncu," pravi. " Schumann na vrhuncu svojega umetniškega daru in moči."

Glasbena skrinjica pianistka Ginette Doyen

Pri sedmih letih je imela francoska pianistka Ginette Doyen svoj prvi koncert, tri leta pozneje je bila sprejeta na pariški konservatorij.

Sobotni operni večer Gaetano Donizetti: Roberto Devereux iz Amsterdama

Opera o nesrečni ljubezni angleške kraljice Elizabete I..

Sobotni koncert Črna luknja Žige Staniča v ciklu SiBrass

Predstavljamo še drugi del sporeda uvodnega koncerta letošnje sezone cikla SiBrass, ki je bil 19. maja v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Tam je nastopil trobilni ansambel SiBrass, ki ga je ob tej priložnosti umetniško vodil priznani britanski trobentač Thomas Hugh Poulson, drugi del koncerta pa je zapolnila Črna luknja, eksperimentalno delo Žige Staniča iz leta 2017. Stanič je v skladbo vključil tudi Puciharjevi priredbi Bachovega Koncerta za inštrument s tipkami št. 5 in spevnega 2. stavka Mozartovega Koncerta za klarinet. Kot solist se je predstavil multiinštrumentalist Boštjan Gombač, ki je poprijel za številna glasbila in zvočila, med drugim tudi za svoje matično glasbilo klarinet in tidldibab, rekonstrukcijo piščali iz medvedove kosti, najdene v jami Divje babe.

Oddaljeni zvočni svetovi Butan

Tokratno oddajo Oddaljeni zvočni svetovi je njen avtor Tomaž Rauch posvetil tradicionalni glasbi himalajske dežele Butan, ki leži med Indijo in Kitajsko. Poslušajite prvo oddajo o glasbi iz Butana.

Zborovski panoptikum Plečnik in a-cappella 2024

V koncertnem ciklu Plečnik in a-cappella, ki je bil že štirikrat izveden z velikim uspehom, se dopolnjujeta glasba in arhitektura, natančneje, vokalna glasba in arhitektura mojstra Plečnika. Na petih slikovitih Plečnikovih lokacijah v Ljubljani se lahko vsako leto septembra in oktobra občinstvo prepusti nastopom priznanih vokalnih zasedb in zborov. Tokratni Zborovski panoptikum bo v pogovoru z Nikom Houško, umetniškim vodjem koncertnega cikla, osvetlil njegovo letošnjo edicijo in predstavil izbrane glasbene posnetke sodelujočih zasedb, ki so v ciklu sodelovale prejšnja leta.

Zborovski koncert Bach, Buchenberg, Poulenc

Vabimo vas k spremljanju koncerta Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Petra Dijkstre. Posnetek je nastal aprila letos v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujeli Bachova moteta Pridi, Jezus, pridi in Jezus, moje veselje, Duhovna speva Wolframa Buchenberga in Štiri molitvice Frančiška Asiškega Francisa Poulenca.

Jazz Ars Harmonikar Art Van Damme

Art Van Damme je bil eden najbolj inovativnih, a dandanes skorajda že pozabljenih virtuozov na harmoniki. Rodil se je 9. aprila 1920 v manjšem mestu v Michiganu belgijskima staršema. Bližnji sosed ga je učil harmonike že pri devetih letih. Ko se je družina preselila v Chicago je začel s formalnim glasbenim študijem. Nato je igral v triu po različnih čikaških klubih. Navdihovala ga je predvsem swingovska glasba.

Tretje uho Maj Kavšek - Galaterna

Leta 2019 je prejel na tekmovanju Temsig prvo nagrado za nastop s skupino The Mood Lab Quintet. Leta 2023 je zastopal Slovenijo v Evroradijskem Jazz Orkestru, nastopal je že na številnih jazz festivalih – med njimi Ljubljana, Skopje, Vilnius.

Orkestralni jazz Delfeayo Marsalis - Jazz Party

Glasba mu je bila položena v zibelko, o tem ni dvoma, saj prihaja iz slovite neworleanške družine Marsalis. Njegovi bratje so trobentač Wynton, bobnar Jason in saksofonist Branford, oče pa pianist Ellis Marsalis. Marsalis je dejal, da so želeli posneti ploščo z veselo glasbo, ki bi zabavala poslušalce, in to mu je zagotovo uspelo.

Jazz session Sisters in Jazz

Če bi Ludwig van Beethoven živel v dvajsetem stoletju, bi najbrž poslušal tudi jazz. Morda celo v svoji rojstni hiši, kjer poteak cikel koncertov pod naslovom "Sisters in Jazz - Sestre v jazzu". V njem nastopajo izključno jazzistke, ki se ponavadi prvič dobijo na dan koncerta. Edine skupne priprave se dogodijo na tonski vaji, potem pa je na vrsti koncert, poln presenečenj. Oktobra lasnko leto so tako v Beethoven House v Bonnu (Nemčija) nastopile Izabella Effenberg (vibrafon, sundrum, steel drum, array mbira), Isabelle Bodenseh (flavta), Milena Hoge (harfa), Katharina Gross (bas) in Impogen Gleichauf (bobni). Koncert je posnel nemški nacionalni radio v Berlinu in smo ga pridobili skozi mrežo EBU.

Jazz avenija Trobentač Terumasa Hino

V oddaji bomo predstavili japonskega trobentača Terumasa Hina, enega najbolj prepoznavnih japonskih jazzovskih glasbenikov. Ob trobenti je igral tudi kornet in krilni rog ter napisal celo vrsto avtorskih skladb. Terumasa Hino se je rodil 25. oktobra leta 1942 v Tokiu na Japonskem očetu trobentaču in plesalcu. Na začetku je igral predvsem fusion, v zadnjem desetletju pa se je vrnil h akustičnemu jazzu.

Samo muzika Janez Bončina - Benč

Današnjo oddajo bomo namenili ustvarjanju Janeza Bončine. Našim poslušalcem je poznan kot nepogrešljiv akter slovenske jazz, rock in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Bil je član nekaterih ključnih in še danes odmevnih zasedb na področju nekdanje skupne države, omenimo Helioni, Mladi levi, Generals, September, Srce ali Jugoslovenska Pop Selekcija. Njegovo glasbeno ustvarjanje se je skozi celo kariero prepletalo tudi z jazzom in predvsem z jazzovskimi glasbeniki, v zadnjem času tudi z najboljšimi instrumentalisti najmlajše generacije.

Jazz Ars Bobnar Louie Bellson

Poslušali bomo glasbo bobnarja Louia Bellsona. Letos je minilo 100 let od njegovega rojstva.

Tretje uho Gregor Ftičar: North-East

Mojster črno-belih tipk, diplomant graške jazzovske akademije Gregor Ftičar je razpet med rodno Slovenijo in Švico, kjer zdaj živi. Je eden naših najpomembnejših jazzovskih pianistov. Vodi mednarodni trio, s katerim je zdaj izda tudi ploščo z naslovom North-East. Bobne je na njej zaigral Paolo Orlandi, bas pa, žal pokojni, Matyas Szandai. Poleg nekaterih jazzovskih standardov v Ftičarjevi preobleki lahko slišimo tudi dve njegovi originalni kompoziciji. Zanimiv repertoar, izvedbena perfekcija in inovativni pristop so poskrbeli, da je pred nami izjemen izdelek.

Jazz session Dave Brubeck Quartet - Jazz Festival Helsinki 1964

Legendarni kvartet je na vrhuncu ustvarjanja leta 1964 nastopil tudi na Finskem. Koncert je takrat posnel finski nacionalni radio, ki je arhivirane posnetke zdaj odstopil članicam EBU v predvajanje. Zaigrali so Dave Brubeck (klavir), Paul Desmond (alt saksofon), Eugene Wright (bas) in Joe Morello (bobni).

Jazzovska jutranjica Dobro jutro jazzarji

Predstavljamo nekaj novih in malo manj novih slovenskih in tujih jazzovskih izdaj: Štěpánka Balcarová: Joy (Balcarová) Marko Črnčec: Zemlja pleše (Sepe) Tomi Purich: Istrian Dance (Purich) Pat Metheny: Here, There And Everywhere (Lennon/McCartney) Yellowjackets: Downtown (Ferrante) Fred Hersch/esperanza spalding: Dream of Monk (Hersch) Big Phat Band: Rhapsody In Blue (Gershwin/Goodwin) Cyrille Aimee: Undecided (Shavers) Joshua Redman: Moe Honk (Redman)

Orkestralni jazz Miles Davis - Birth of the Cool

Album je bil posnet v letih 1949 in 1950, kot celota pa je izšel šele leta 1957. Z njo je Davis novi smeri (ccol jazz) dal ime, pa tudi udejanil že dlje časa trajajoče ljubezensko razmerje med klasiko in jazzom. Na njej kot hornist sodeluje namreč tudi Gunther Schuller, ki je boter termina »Third Stream«.

Radijska igra Marko Elsner Grošelj: Mahler

Mahler je bil pri pisanju svoje zadnje, desete simfonije v globoki ustvarjalni in življenjski krizi. Kot je znano, je nikoli ni dokončal. Avtor v besedilo, ki zajema prav to skladateljevo zadnje obdobje, vpeljuje lik mačka Sigmunda, ki ustvarja samoironično podobo Mahlerjevega sveta. Opira se na znana dejstva, vendar ustvari živo in poetično misel, s tem pa seže globlje v Mahlerjevo življenje in ustvarjanje. Režiser in ustvarjalna radijska ekipa so ob igralcih ustvarili veliko glasbeno in literarno močno radiofonsko delo. Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mahler – Branko Šturbej Sigmund – Lotos Vincenc Šparovec Alma – Nataša Barbara Gračner Ladijski natakar in Čolnar – Boris Ostan Mahler kot otrok – Gašper Rojc Odrski delavec – Gregor Gruden Mahlerjeva hči – Zoja Miklič Drugi glasovi – Matej Puc, Zvone Hribar Glasbeni izvajalec – Matej Puc Produkcija Uredništva igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na slovenski Obali med letoma 2016 in 2024.

Kratka radijska igra Cvetka Bevc: Pogovorna oddaja

Igra ima le na začetku in le na videz obliko običajne vsebinsko prazne pogovorne oddaje na nočnem radijskem programu. Resničnost pa je okrutnejša. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Simon, voditelj pogovorne oddaje - Matej Recer Barbara - Ajda Toman Žana - Neva Flajs Soseda - Jana Zupančič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiu Radia Slovenija maja 2006.

Radijska igra Paul Valéry: Gospod Teste

Radijska igra je priredba dela, ki je zanimivo po svoji problematiki, saj v njem veliki francoski pesnik, znan kot zadnji impresionist ali prvi postimpresionist v pesništvu, vizionarsko odpira esencialna vprašanja naše dobe, poleg tega pa je njegov jezik kultiviran do izjemnih poetičnih razsežnosti. Režiser: Hinko Košak Prevajalec: Jože Udovič Prirejevalka in dramaturginja: Djurdja Flerè Paul Valéry – Rudi Kosmač Gospod Teste – Polde Bibič Gospa Teste – Štefka Drolc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1975.

Radijska igra Marjan Tomšič: Štiglica

V radijski igri znanstvenofantastičnega žanra je v boju med dobrim in zlom zajeta avtorjeva kritika sodobnega izmaličenega sveta in izničenega človeka v njem. Na Zemlji se pojavi iracionalna sila, imenovana Štiglica, ki je prišla iskat etičnega človeka. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe in glasbeni oblikovalec: Lado Jakša Štiglica – Boris Ostan Stražarja – Andrej Nahtigal in Silvo Božič Reporter – Aleš Valič Gospodje – Boris Juh, Srečo Špik in Marko Simčič Gospa – Marijana Brecelj Znanstvenik – Boris Cavazza Papež – Danilo Benedičič Striček – Pavle Ravnohrib Polkovnik – Dare Valič General – Ivo Ban Državniki – Andrej Kurent, Marjan Hlastec, Dušan Škedl in Franček Drofenik Inženir – Tone Kuntner Radijska napovedovalca – Rado Časl in Ivan Lotrič Napovedovalka – Nataša Dolenc Otrok – Voranc Vogel Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1989

Kratka radijska igra Tomo Kočar: Žrtev, žrtvi, žrtve

V kratki radijski kriminalki je slovenski pisatelj domiselno izpeljal napol kruto in napol ironično zgodbo kriminalističnega žanra. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Majda – Marijana Brecelj Majdin mož – Brane Grubar Voznik tovornjaka – Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1999

Radijska igra Metod Pevec: Muzikus

Tema znanstvenofantastične grozljivke je represija, ki jo v času informacijske družbe izvede skupina neidentificiranih ljudi. Toda čeprav režim spravi svoje nasprotnike, drugače misleče in umetnike v zavode za duševno bolne, pa se njegovemu nadzoru vendarle izvije neznan starec, nekakšen božji otrok in metafora upora zoper oglušelost človeškega rodu, režija pa dodobra izkoristi njen radiofonski potencial. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Muzikus – Polde Bibič Pacient – Boris Cavazza Roman – Janez Hočevar Komentator – Aleš Valič Policaj – Pavle Ravnohrib Glas iz voki-tokija – Branko Grubar Govornik – Boris Kralj Jekleni glas – Jurij Souček Glasovi – Andrej Nahtigal, Vojko Zidar, Zvone Hribar, Dare Valič, Jožef Ropoša, Ivan Lotrič Glasbena izvajalca – Vladimir Hrovat (orglice), Larisa Vrhunc (trstenke) Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992.

Kratka radijska igra Marjan Tomšič: Črni angel

Kratka radijska igra je nastala po kratki prozi enega najbolj branih slovenskih piscev z enakim naslovom. V njej spregovori o očimovem nebrzdanem pijanskem nasilju in posiljevanju pastork, za kar se mu na koncu kruto maščujeta. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Mateja Tegelj Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Helena - Saša Mihelčič Olga - Violeta Tomič Mama - Milena Grm Očim - Pavle Ravnohrib Ženska - Maja Sever produkcija Uredništva igranega programa, Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1999.

Radijska igra Vinko Möderndorfer: Inšpektor Gaber, 12. del: Slovo

Zadnja, dvanajsta epizoda kriminalistične serije se končuje s slovesom legendarnega detektiva od njegove dolgoletne in uspešne kariere. A ko se zadnji dan odpravi poizvedovat o bivanju v domu upokojencev, mora tam razrešiti nov zločin. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Inšpektor Gaber – Borut Veselko Inšpektorica Brina – Sabina Kogovšek Patologinja Marjeta – Silva Čušin Receptorka – Barbara Vidovič Direktorica – Nataša Barbara Gračner Marjan Novak – Renato Jenček Policist – Jernej Gašperin Strežnica – Draga Potočnjak Gabrovi sodelavci – Sonja Strenar, Špela Kravogel, Žan Perko, Marko Mandić, Darja Reichman, Janko Petrovec, Darja Hlavka Godina, Alen Jelen, Jože Valentič, Vilma Štritof, Matjaž Miklič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2015.

Radijska igra Iztok Alidič: Semenska gasa 27

Igra govori o nasilju v mišljenju in ravnanju na družbenem dnu. Liki prihajajo iz naše bližnje preteklosti in so na različne načine vpleteni v dogajanje, ki prikazuje obračunavanja med njimi ter kriminalna dejanja, katerih rezultata sta vseobsegajoči strah in groza pred smrtjo. Režiser: Sebastijan Horvat Redaktorica: Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Avtor izvirne glasbe: Mitja Reichenberg Jožica – Alenka Tetičkovič Mati – Minu Kjuder Inštalater – Peter Ternovšek Inštalaterjev sin in pevec songov – Tarek Rashid Vojak in profesor – Justin Jauk Oficir JLA – Vlado Novak Čistilka – Milena Muhič Posneto v studiih Radia Slovenija v Mariboru julija 1997.

Kratka radijska igra Gorazd Trušnovec: Kriptogram

Avtor izvirnega dela je publicist, scenarist in filmski kritik, po njegovih scenarijih je posnetih nekaj dokumentarnih in kratkih igranih filmov. V današnji zgodbi govori o mladem uslužbencu državne varnosti, ki je osumljen, da je dvojni agent. To je doslej tudi edina priredba njegovega dela za radijski medij. Prirejevalec in režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Nejc – Boris Kos Šef – Boris Kerč Maja – Jasna Potočnik Žorž – Ivan Lotrič Uslužbenka – Medea Novak Točajka – Alenka Kovačič Študent – Gašper Tesner Profesor – Andrej Nahtigal Mamica – Lidija Hartman Moški – Jožef Ropoša Blagajničarka – Marija Gregorc Čuvaj – Jure Franko Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008.

Radijska igra Helena Resjan: Sigmundove sanje

Avtorica Helena Resjan je v spretno prepleteni zgodbi združila različne variante iste zgodbe; osebe iz ene zgodbe spremenijo v drugi identiteto. Sigmund Freud, simboli njegove psihoanalitične teorije in prakse, pa samo nakazujejo dramaturgijo igre. Režierka: Polona Sosič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe: Bor Turel Edmond - Bojan Emeršič Lenčka - Nataša Ralijan Profesor Sigmund Freud - Boris Juh Sprevodnik in električar - Marjan Hlastec Terapevt – Pavle Ravnohrib Posneto v Uredništvu igranega programa, v studiih Radia Slovenija novembra 1992.

Bogoslužje Prenos maše iz Odrancev

Na 26. nedeljo med letom iz župnijske cerkve svete Trojice v župniji Odranci v Prekmurju prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Lojze Kozar mlajši, pri maši pa sodeluje župnijski mešani pevski zbor Neuničljivo upanje pod vodstvom Nuše Zadravec, ki je tudi organistka.

Musica sacra Antonio Caldara: Maša v čast sv. Kozmi in Damjanu

Zavetnika zdravnikov in lekarnarjev, ki godujeta v jesenskem času, sta tudi priprošnjika proti kugi. To je v današnjih časih morda dobro vedeti, beneški skladatelj Antonio Caldara pa maše v njuno čast gotovo tudi ni ustvaril brez razloga. Delo pomeni most med poznim barokom in klasicizmom, zaznamujejo ga ekspresivne in kromatične harmonije, spevna italijanska melodika in iznajdljivo oblikovane kontrapunktične linije.

Sledi večnosti 60 let župnije Grosuplje

Župnija Grosuplje bo 29. septembra, zaznamovala 60-letnico. »Moja srčna želja je, da bi nas takšen dogodek še bolj povezal in poglobil naš odnos z Bogom. Ja, to je cilj in to je namen vsega,« pove naš gost, znani župnik Martin Golob, ki ob župniji Grosuplje upravlja še Polico in Lipoglav. V Grosuplje, kjer so farani precej povezani, sicer prihaja veliko ljudi tudi od drugod, veliko je dejavnosti. Župnik Golob pa je znan tudi po tem, da zelo ceni starejše.

Sedmi dan O povezavah vere in športa

Kakšne so vzporednice med športom in religijo, zakaj skupnost športnikov v ligaških tekmovanjih spominja na organiziranost verskih skupnosti in kaj sploh pomeni odnos do Presežnega prek športa? Razsežnosti športnega duha v kontekstu religioznega izkustva bo z gostom dr. Andrejem Šegulo, profesorjem na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo TEOF odstiral novinar in voditelj Nejc Krevs.

Bogoslužje Prenos maše iz Grosupljega

Na 25.nedeljo med letom, na nedeljo blaženega Antona Martina Slomška, iz cerkve svetega Mihaela v Grosupljem neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik Martin Golob, pri maši sodeluje otroški pevski zbor pod vodstvom Mojce Zaviršek.

Sedmi dan Religija in duhovnost v digitalni dobi

Osem evropskih univerz v sedmih državah, med njimi tudi slovenska Univerza v Ljubljani oziroma njena članica Fakulteta za družbene vede, je opravilo raziskavo Religijske skupnosti v virtualni dobi. V oddaji Sedmi dan predstavljamo slovenski del raziskave, kjer so raziskovalke in raziskovalci preučevali, kako so se v digitalni dobi znašle Katoliška cerkev v Sloveniji, Islamska skupnost v Sloveniji in Skupnost za zavest Krišne. Ugotovitve raziskave komentirajo tudi predstavniki omenjenih verskih skupnosti.

Sledi večnosti 200 let od mašniškega posvečenja blaženega Antona Martina Slomška

V Cerkvi na Slovenskem obhajajo god bl. Antona Martina Slomška 24. septembra. Slomškovo nedeljo pa na nedeljo, ki je po datumu najbližje godovnemu dnevu. V cerkveno in slovensko nacionalno zgodovino se je Slomšek zapisal predvsem zaradi preoblikovanja škofijskih meja in prenosa sedeža lavantinske/mariborske škofije v Maribor, verske in duhovne prenove škofije, skrbi za slovenski jezik ter raznovrstne kulturne, literarne, izobraževalne in socialne dejavnosti. Slomškovo nedeljo bodo 22. septembra, obhajali na kraju njegovega mašniškega posvečenja – v stolnici v Celovcu. Oddajo je, z gostom, upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom, pripravila Jasmina Bauman.

Musica sacra Ob 130. obletnici rojstva Antona Jobsta

12. septembra letos je minilo 130 let od rojstva Antona Jobsta - skladatelja, organista in zborovodje, avtorja mnogih, v vseh pogledih dovršenih skladb z duhovno vsebino. S svojim ustvarjanjem in delovanjem je nedvomno prispeval nezanemarljiv delež k razvoju slovenske kulture. Najbolj seveda v Žireh, kjer je preživel večji del življenja in kjer je deloval skoraj na vseh področjih tamkajšnjega glasbenega življenja.

Sedmi dan Sočutje v tibetanskem budizmu

V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je sočutje čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga. Ta definicija pa je nekoliko drugačna od tega, kako sočutje razumejo v lamaizmu oz. tibetanskem budizmu, kjer obsega tudi druge pomembne vidike budizma – na primer razumevanje praznine, soodvisnosti in tudi prepričanje, da smo v svojem bistvu vsi ljudje enaki in dobri. Več smo izvedeli v pogovoru z Gjaltonom Rinpočejem, tibetanskim menihom in učiteljev, ki živi v samostanu Šerab Ling v Indiji, avgusta pa je za nekaj dni obiskal Slovenijo.

Bogoslužje Evangeličansko bogoslužje 15. 9.

Evangeličansko bogoslužje, ki ga je pripravil evangeličanski duhovnik dr. Aleksander Erniša.

Musica sacra V spomin dr. Edu Škulju

Nedavno se je poslovil muzikolog, profesor in duhovnik Edo Škulj. Med drugim je oživil in dolga leta urejal revijo Cerkveni glasbenik, sodeloval z Muzikološkim inštitutom ZRC SAZU-ja, predaval na ljubljanski Orglarski šoli in Akademiji za glasbo, urejal je tudi oddaje o sakralni in orgelski glasbi na Programu Ars. Je avtor več kot 1000 strokovnih oz. znanstvenih člankov, med katerimi je več kot 50 knjig. Zaslužen je za transkripcijo celotnega Gallusovega opusa, dolga leta je v ljubljanski stolnici deloval kot organist pri ljudskem petju.

Literarni nokturno Edvard Kocbek: Dialektika

Lela 1977 sta pri Cankarjevi založbi izšli obsežni knjigi Zbranih pesmi Edvarda Kocbeka, v katerih je pesnik in pisatelj strnil ves svoj dotedanji pesniški opus. Knjigi predstavljata tudi pričevanje o njegovih osebnih izkušnjah, o času, ki ga je živel, in poročilo o stanju slovenskega duha v 20. stoletju, z njima pa se je avtor po več kot desetletni odsotnosti vrnil v javnost. Izid avtorjevih Zbranih pesmi je bil velik kulturni in politični dogodek, saj je pomenil rehabilitacijo – v tistem času – politično problematičnega avtorja. Ob 120. obletnici Kocbekovega rojstva, zaznamovali smo jo 27. septembra, se ga spominjamo z izborom poezije iz teh knjig. Režiser: Igor Likar; interpretira: Branko Šturbej; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Andrej Kocan; urednici oddaje: Ingrid Kovač Brus, Tina Kozin; produkcija leta 2011.

Spomini, pisma in potopisi Pisma nekega ljubljanskega meščana botru v Ložu o obnašanju Francozov v času njihovega bivanja na Kranjskem

Francozi so med napoleonskimi vojnami trikrat zasedli Ljubljano, leta 1797, leta 1805 in leta 1809, ko so ustanovili Ilirske province in ostali tri leta. O prvi zasedbi, med 28. marcem in 8. majem 1797, se je ohranilo poročilo, anonimno besedilo z naslovom Pisma nekega ljubljanskega meščana botru v Ložu o vedenju Francozov v času njihovega bivanja na Kranjskem, ki ga je leta 1797 izdal ljubljanski založnik Viljem Henrik Korn in ob tem zapisal: "V teh pismih so opisana mnoga nepobitna dejstva, vendar v njih ni ničesar žaljivega, in napisana so sicer nepravilno, vendar šegavo." V nemškem narečju pripoveduje o dogodkih v času prve francoske okupacije Kranjske in posebej o tem, kar se je dogajalo v njeni prestolnici. Besedilo sestavlja devet pisem, poslanih v Lož naslovniku, ki je imenovan le kot "gospod boter". Neimenovani pisec je bil po vsej verjetnosti uslužbenec mestne uprave, zadolžen za preskrbo, sicer pa nedvomno Slovenec, kot je mogoče razbrati po duhoviti besedni igri, ki si jo je privoščil ob soočenju s francoskim stražarjem. Kako je torej šlo Ljubljančanom, ko se je v njihovem mestu nastanilo še enkrat več francoskih vojakov, kot je bilo prebivalcev, pripadnikov bosonoge in ušive vojske, ki je na italijanskem bojnem pohodu do tal potolkla cesarske čete in v letu dni hudih bojev docela podivjala, da so jo lastni častniki težko krotili? Pisma iz 18. stoletja je prevedel Matej Venier. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.

Humoreska tega tedna Branislav Nušić: Moje šolanje

Mesec Humoresk tega tedna s spomini svetovnih mojstrov humorne proze končujemo z odlomkom iz Avtobiografije leta 1864 rojenega srbskega pisatelja in dramatika, ki je zaslovel predvsem z družbenokritičnimi in satiričnimi komedijami, kakršna je na primer Gospa ministrica. V odlomku, ki ga bomo slišali, se vrača v svoja šolska leta, verjetno pa tudi malce pretirava. Prevajalec je Peter Kuhar, igralec Vojko Zidar, režiserka Irena Glonar, redaktorja Vida Curk in Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg. Oddaja je bila posneta februarja 2004.

Lirični utrinek Miroslav Holub: Kakšno je srce

Prevajalec je Peter Svetina, igralka Petra Govc.

Literarni nokturno Jurij Hudolin: Mediteranski vrt

Pisatelj, pesnik in prevajalec Jurij Hudolin (1973) se je v zadnjem desetletju uveljavil predvsem kot pisec proznih besedil, saj je v tem času izdal številne romane in eseje. Vendar je svojo literarno pot začel kot pesnik. Že pri osemnajstih je izdal prvo pesniško zbirko z naslovom Če je laž kralj (1991), v letih za njo pa še številne druge. A po letu 2001, ko je bila objavljena njegova prelomna pesniška zbirka Govori ženska, so njegove zbirke izhajale manj pogosto. Zdaj se avtor, ki že vrsto let živi na Primorskem, vrača k poeziji. Objavljamo njegov novejši ciklus pesmi z naslovom Mediteranski vrt, v katerem pesnik na samosvoj način ubeseduje svoj odnos do tega življenjskega prostora. Interpret je Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.

Lirični utrinek Marjan Strojan: Šest pogledov na dež

Interpret bo Boris Ostan.

Literarni nokturno Mateja Perpar: Stol

Mateja Perpar nas v zgodbi Stol popelje v gledališko zakulisje, med ekipo gledaliških ustvarjalcev, ki ustvarjajo predstavo. Ta proces nastajanja odrske uprizoritve pa je avtorica napisala v zanjo značilnem humornem slogu. Igralka: Sabina Kogovšek, režiser: Igor Likar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Urban Gruden. Redaktorja: Matej Juh, Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2020.

Odprta knjiga na radiu Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč: Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri (13/28)

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Korekturno poslušanje: Rina Stanič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 01 Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija

Lirični utrinek Billy Collins: Nesrečni popotnik

Prevajalka Miriam Drev, igralec Branko Jordan. Posneto oktobra 2016.

Literarni večer Gustav Januš, 85 letnik

Zamejski umetnik Gustav Januš je slikar in pesnik. 19. septembra je dopolnil 85 let. Sam se ima v prvi vrsti za slikarja, čeprav je tudi vrhunski pesnik, dobitnik številnih nagrad, leta 2015 je dobil v Celju, na primer, zlatnik poezije za celotni pesniški opus. Piše v obeh jezikih, slovenščini in nemščini, saj ima do obeh poseben intimen odnos. Njegove pesmi interpretirata dramska igralca Polde Bibič in Igor Samobor. Bralca Nadja Jarc in Igor Velše, tonski mojster Staž Janež, režiser Igor Likar Oddaja je bila posneta jeseni 2004.

Lirični utrinek Maja Haderlap: Ko me je zapustil jezik

Interpretira Maja Haderlap. Posneto avgusta 2005.

Neposredni prenos SMS 1 - Prelomno

Orkester Slovenske filharmonije je vstopil v novo obdobje z novim glavnim dirigentom, izjemnim Kahijem Solomnišvilijem iz Gruzije. Maestro se je predstavil z glasbo Zvonimirja Cigliča, mladim slovenskim solistom Urbanom Staničem in prvinskim Pomladnim obredjem Igorja Stravinskega.

Neposredni prenos Lastovka, podelitev nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars

Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.

Neposredni prenos 1. koncert VIP Slovenske filharmonije

Slovenska filharmonija novo sezono odpira s ciklom koncertov za vokalno-instrumentalni program/VIP 1. Slavnostno. Na programu so namreč krajša, slovesna simfonična skladba Sursum corda Edwarda Elgarja, novo delo – Koncert za orgle Damijana Močnika in mogočna hvalnica Te Deum Antona Brucknerja. Koncert ima še eno rdečo nit – orgle, saj zvenijo v vseh naštetih skladbah. Pred izvajalce bo stopil novi šef dirigent Orkestra Slovenske filharmonije Kahi Solomnišvili. Solisti bodo organist Tomaž Sevšek, sopranistka Marta Močnik Pirc, altistka Sabina Gruden, tenorist David Jagodic in basist Matija Bizjan.

Neposredni prenos Gala večer muzikalov

Simfonični orkester RTV Slovenija v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno pripravlja Gala večer muzikalov. Eno vodilnih gledališč na Češkem, ki deluje že 80 let, je svojevrstna kulturna ikona, ki že več desetletij slovi po izjemnih produkcijah svetovno znanih muzikalov in operet. Z bogato tradicijo in inovativnim pristopom so prejeli številna mednarodna priznanja in nagrade ter navdušili obiskovalce vseh starosti. Iz svojega bogatega repertoarja, ki šteje več kot sedemsto izvedenih del v osmih desetletjih delovanja, so sestavili nocojšnji program. V njem so zbrali bisere svetovnih muzikalov. V svet domišljije in močnih čustev vas bodo tako popeljale najlepše pesmi iz zakladnice glasbenega gledališča, kot so Memory, Aquarius, Getsemany, I don't know how to love him, Close every door, I dreamed a dream, Buenos Aires, Summertime, Somewhere in številne druge. Pod taktirko priznanega dirigenta Dana Kalouska in ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija so čarobni svet muzikalov poustvarili vrhunski pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukás Vlček.

Neposredni prenos Otvoritveni koncert 17. Festivala Maribor 2024

Otvoritveni orkestrski koncert Simfoničnega cikla Slovenskega narodnega gledališča Maribor je odprl 17. Festival Maribor 2024, neposredno smo ga prenašali na Programu Ars.

Neposredni prenos Ars teatralis: V začetku je bila beseda – literarni večer ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule

Ars teatralis je tokrat spet na odrskih deskah, ki so mu najbolj domače, tiste tržaške, v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča. Tam se je namreč v sodelovanju s Programom Ars Radia Slovenija cikel radijsko-gledaliških literarnih večerov začel. Prav z mestom Trst je bil povezan tudi Alojz Rebula. V besedi in glasbi se mu posvečamo z neposrednim radijskim prenosom na Arsu in Radiu Trst A. Alojz Rebula, ki se je rodil 21. julija 1924 v Šempolaju pri Nabrežini v kmečko-železničarski družini in umrl 23. oktobra 2018 v Topolšici, je bil pisatelj, esejist, publicist, dramaturg, prevajalec in akademik. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. A vedno znova se zdijo tovrstni opisi premalo – seveda, z njimi kategoriziramo. Pa vendar, kar vse to utemelji, je tisto vmes, vezivo – srčnost, globoki razmisleki o morali, skrb za skupnost in še posebej zavzeto za manjšino, pa pretanjen odnos do narave. In kot zapiše scenarist večera Matej Venier, se je duhovna pustolovščina enega največjih slovenskih pisateljev morala začeti prav tako, kot se spominja svojega odhoda od doma v goriško semenišče Milan Zidar, junak novele Vrnitev v zbirki Vinograd rimske cesarice, ko se leta 1943 po propadu Mussolinijeve Italije vrača v domačo vas – v znamenju materinega priporočila: ''Dali smo te sem, da boš dober. Če boš duhovnik ali ne.'' Pustolovščina je Alojza Rebulo, ki je med drugim vse življenje gradil in izpopolnjeval tudi svoje nasprotovanje totalitarizmom, vodila v kraljestvo klasične filologije in k bogastvu slovenskega jezika. Izmojstril ga je do neslutenih pomenskih, slogovnih in čustvenih odtenkov. Skoval ga je v orodje, ki mu je omogočilo neprestano osmišljanje sveta prek Logosa, besede v njenem svetopisemskem pomenu, in iskanje presežnega v njem. Vrh svojega literarnega ustvarjanja je dosegel v zgodovinskem romanu V Sibilinem vetru iz leta 1968. Tu so še njegovi dnevniški zapisi, v katerih stopi v ospredje nezgrešljiv spomin za dialoge in vizualne prizore. Bil je tudi izjemno zaveden kristjan in napisal več eshatoloških besedil. Režiser Alen Jelen, idejni vodja cikla Ars teatralis, pravi, da Rebula že v svojih delih narekuje, kakšno naj bo razpoloženje pri uprizoritvi ali glasnem ubesedovanju njegove zapisane besede. Nastopajo Andrej Pisani, Marijan Kravos, Jure Kopušar, Danijel Malalan, z glasbo tisto neizrečeno dopolnjujeta violončelistka Andrejka Možina in kitarist Janoš Jurinčič. Napovedovalka je Tamara Stanese, glasbena urednica Darja Hlavka Godina, redaktor Žiga Bratoš, mojster zvoka Matjaž Miklič, oblikovalec zvoka Jože Lap. Literarni večer V začetku je bila beseda, ki se umešča v niz dogodkov V Rebulovem vetru Slovenske prosvete, pripravlja Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem, Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, Radijskim odrom, Svetom slovenskih organizacij, Društvom slovenskih izobražencev in Radiem Trst A.

Neposredni prenos Frančiškanski koral iz Kopra

Dobrodošli na potovanju v času in prostoru! Vabimo vas v koprsko stolnico in na začetek 18. stoletja: tedaj bi namreč lahko slišali glasbo, ki so jo drli poslušat od blizu in daleč, kakor je leta 1700 zapisal koprski škof Paolo Naldini. To je izjemen dogodek za slovensko in svetovno glasbeno zgodovino, ki ga je zasnovala in muzikološko svetovala dr. Katarina Šter. Pod naslovom Frančiškanski koral iz Kopra bomo slišali korale iz zapuščine samostanov sv. Bernardina v Piranu in sv. Ane v Kopru. Uzvočil jih bo mednarodni kvartet, na orgle pa bo igral - predvsem improviziral - Edoardo Bellotti.

Neposredni prenos Pogovor z dr. Katarino Šter

Dr. Katarina Šter se goreče posveča petju in raziskovanju korala, je predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in oseba, ki je zasnovala program koncerta Frančiškanski koral iz Kopra: tega bomo slišali ob osmih v neposrednem prenosu iz Velesovega pod okriljem Festivala Radovljica. Dr. Katarino Šter smo povabili pred mikrofon, da nam pojasni, kaj bomo čez pol ure lahko poslušali in za kakšen izjemen dogodek gre.

Neposredni prenos Bachovi odtisi, Ansambel The Legacy of Bach na festivalu Seviqc

Johann Sebastian Bach je s svojo glasbo za vedno spremenil potek umetniške zgodovine in postavil nove temelje za razvoj glasbe. Njegove vplive je moč zaslediti pri tako rekoč vseh večjih skladateljih kasnejših obdobij. Poleg neizmerne inspiracije, ki jo je predstavljal (in jo še danes predstavlja) za kasnejše generacije, pa je pustil velik podpis tudi v svojem času in okolju. Učenci, družinski člani, prijatelji, znanci in kolegi – pri vseh je Bach že za časa svojega življenja zanetil iskrico ljubezni do glasbe in v njihovem umetniškem delovanju pustil svoj odtis. Koncert je oda mojstrskemu skladatelju, lepoti, globini in navdihu. Johann Sebastian Bach: Sinfonia iz kantate Ich steh mit einem Fuß im Grabe (BWV 156) Allessandro Marcello: Koncert za oboo v d-molu, S D935 Johann Sebastian Bach: Prelude iz Suite za violončelo št. 1 v G-duru (BWV 1007) Georg Philipp Telemann: Fantasia št. 1 iz cikla 12 Fantazij za violino brez basa TWV 40:14-25 Carl Philipp Emanuel Bach: Allegro assai iz Sonate št. 1 iz cikla 6 Sonat za čembalo, Wq.48 Johann Gottlieb Janitsch: Sonata da Camera v g-molu Johann Sebastian Bach: Concerto za dva čembala v c-molu (BWV 1060) https://www.seviqc.si/the-legacy-of-bach-be.3.html

Neposredni prenos Glasbeni utrip baročnega Londona, Ensemble Bastion na festivalu Seviqc

Koncert angleške glasbe sedemnajstega in osemnajstega stoletja bo razkril številne zgodovinske vidike, ki so oblikovali bogato glasbeno dediščino te dežele. Potovali bomo skozi glasbeni repertoar od zgodnje stuartske dinastije, z dvorcev Karla I. in II., do repertoarja iz časa po Slavni revoluciji, ko so se glasbene prireditve preselile iz kraljevega dvorca na javna prizorišča, kot so teater in koncertne dvorane. Ensemble Bastion Maruša Brezavšček, kljunasta flavta Beatriz López Paz, viola da gamba Elias Conrad, teorba Mélanie Flores, čembalo

Neposredni prenos Richard Wagner: Tristan in Izolda, neposredni prenos iz Bayreutha

Predstava ob odprtju letošnjih Slavnostnih iger v Bayreuthu.

Neposredni prenos Podelitev nagrade lastovka 2024

Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.

Komorni studio Trio brenkal: Urška Križnik Zupan, Tajda Krajnc in Izidor Erazem Grafenauer

V studiu 13 Radia Slovenija poslušajte 38. koncert v Komornem studiu: muziciranje harfistke Urške Križnik Zupan, citrarke Tajde Krajnc in kitarista Izidorja Erazma Grafenauerja ter pogovor z umetniki.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Komorni studio Čembalist Tomaž Sevšek z ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja

Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljević Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske Drame ja nastal koncertni cikel Ars in Drama. Tokrat je na velikem odru nastopila vokalna solistka Nina Strnad z zasedbo Jazz Band. Predstavila je svoje originalne kompozicije, za katere je tako glasbo kot besedila napisala sama, Zasedba: Kristijan Krajnčan (bobni), Jošt Lampret (bas), Gregor Ftičar (klavir), Jaka Kopač (alt saksofon), Tomaž Gajšt (trobenta.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni

Glasovi svetov Milgramov eksperiment: Ljudje smo zelo poslušni

Kdo ali kaj nas prepriča, da ravnamo v nasprotju s svojimi lastnimi moralnimi normami in vestjo?

Ars humana "Zgodovina se običajno s čustvi ne ukvarja" – dr. Marko Štepec o knjigi Življenje v zaledju soškega bojišča

Potem ko je bila prva svetovna vojna velik del 20. stoletja pri nas odrinjena na rob, so jo zgodovinarji v zadnjih desetletjih že temeljito raziskali. Slabše raziskano je tisto, kar se je v vojni, ki je bila, kot ugotavlja zgodovinar dr. Marko Štepec v delu Življenje v zaledju soškega bojišča (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, 2023), velika in vseobsegajoča tudi pri nas, dogajalo v zaledju. Kako je to vojno živelo in doživljalo civilno prebivalstvo, kako globoko je zaznamovala življenja navadnih ljudi in kakšne so bile posledice za posameznike ter družbo nasploh. O tem v pogovoru z avtorjem omenjene knjige. Foto: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Podobe znanja Timotej Turk Dermastia: Odprava na Tihi ocean k ogljični črpalki sveta

V oceanih živi kopica raznovrstnih organizmov, tudi takšnih, ki jih s prostim očesom ne zaznamo. Takšne so denimo fitoplanktonske celice, rastlinske alge, ki v vodi prosto lebdijo. Zaradi majhnosti se nam morda zdi njihov pomen neznaten. Pa vendar so te celice tista črpalka, ki poganja kroženje ogljika med ozračjem in oceani. Vezava ogljika iz ozračja je šele pričetek: ogljik se porablja za rast celic, celice so lahko hrana drugim organizmom, lahko pa odmrejo in potonejo na dno. Tokratni gost dr. Timotej Turk Dermastia z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo je pol leta preživel v ZDA na študijskem obisku Univerze Rutgers. V okviru študijskega obiska pa se je za dva tedna odpravil na znanstveno odpravo po Tihem oceanu. Ob kalifornijski obali nad globokomorskim jarkom so v vrtincih morske vode preučevali razne biološke procese; od vrstne sestave fitoplanktonskih združb do virusov, ki te fitoplanktonske celice okužijo.

Radijska igra Marko Elsner Grošelj: Mahler

Mahler je bil pri pisanju svoje zadnje, desete simfonije v globoki ustvarjalni in življenjski krizi. Kot je znano, je nikoli ni dokončal. Avtor v besedilo, ki zajema prav to skladateljevo zadnje obdobje, vpeljuje lik mačka Sigmunda, ki ustvarja samoironično podobo Mahlerjevega sveta. Opira se na znana dejstva, vendar ustvari živo in poetično misel, s tem pa seže globlje v Mahlerjevo življenje in ustvarjanje. Režiser in ustvarjalna radijska ekipa so ob igralcih ustvarili veliko glasbeno in literarno močno radiofonsko delo. Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Mahler – Branko Šturbej Sigmund – Lotos Vincenc Šparovec Alma – Nataša Barbara Gračner Ladijski natakar in Čolnar – Boris Ostan Mahler kot otrok – Gašper Rojc Odrski delavec – Gregor Gruden Mahlerjeva hči – Zoja Miklič Drugi glasovi – Matej Puc, Zvone Hribar Glasbeni izvajalec – Matej Puc Produkcija Uredništva igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija in na slovenski Obali med letoma 2016 in 2024.

Ars aktualno Bergerjevi Trije asi, zmagovalno delo 33. Arsove lastovke

Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo je Trije asi, pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Njen avtor je Aleš Berger, tudi sicer uveljavljen pisatelj in cenjen prevajalec. Zmagovalno zgodbo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.

Kdo smo? Kartuzijanski samostan Bistra

V nekdanjih prostorih kartuzijanskega samostana Bistra je danes Tehniški muzej Slovenije. V svoji več kot 500-letni zgodovini delovanja je samostan doživel vzpone in padce, ukinjen pa je bil z dekretom cesarja Jožefa drugega oziroma med jožefinskimi reformami.

Grafoskop Matjaž Lunaček o duševnem zdravju

V svetu podob srečnih in lepih posameznikov se o duševnem oziroma mentalnem zdravju tako rekoč ne spodobi govoriti, saj se ga razume kot imperativ teh podob, čeravno še zdaleč ni tako oziroma pogosto ravno nasprotno. Svetovna zdravstvena organizacija duševno zdravje opredeljuje kot "stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost." Kljub temu védenju, pa je ravno ta del človekovega zdravja tako rekoč anonimen in prepuščen posamezniku. Ko nastanejo težave, se prepogosto odpravlja le simptome, vzroke zanje se nagovarja redkeje. Zagotovo pa se o duševnem zdravju govori preredko, še posebej pri otrocih in mladih odraslih. Zdravje te skupine v najširšem pomenu, nam namreč kaže smer v katero se bo razvijala družba in s tem svet, v katerem živimo in bomo živeli. Sicer pa nam dejstvo, da nekatere države že ustanavljajo ministrstva za osamljenost in srečo sámo kaže nato, da imamo kot skupnost na področju duševnega zdravja velike težave, ki si jih zares ne želimo priznati, s tem pa jih tudi naslavljamo manj ustrezno. Sogovornik – dr. Matjaž Lunaček Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, september 2024

Neposredni prenos Lastovka, podelitev nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars

Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.

Radijska igra Marjan Tomšič: Štiglica

V radijski igri znanstvenofantastičnega žanra je v boju med dobrim in zlom zajeta avtorjeva kritika sodobnega izmaličenega sveta in izničenega človeka v njem. Na Zemlji se pojavi iracionalna sila, imenovana Štiglica, ki je prišla iskat etičnega človeka. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe in glasbeni oblikovalec: Lado Jakša Štiglica – Boris Ostan Stražarja – Andrej Nahtigal in Silvo Božič Reporter – Aleš Valič Gospodje – Boris Juh, Srečo Špik in Marko Simčič Gospa – Marijana Brecelj Znanstvenik – Boris Cavazza Papež – Danilo Benedičič Striček – Pavle Ravnohrib Polkovnik – Dare Valič General – Ivo Ban Državniki – Andrej Kurent, Marjan Hlastec, Dušan Škedl in Franček Drofenik Inženir – Tone Kuntner Radijska napovedovalca – Rado Časl in Ivan Lotrič Napovedovalka – Nataša Dolenc Otrok – Voranc Vogel Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana oktobra 1989

Odprta knjiga na radiu Agata Tomažič, Tamara Langus, Teja Kleč: Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri (13/28)

Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Korekturno poslušanje: Rina Stanič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 01 Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija

Oder Nina Rajić Kranjac: V gledališču je zame vse znak

V oddaji gostimo gledališko režiserko Nino Rajić Kranjac, eno izmed najbolj vidnih in najuspešnejših režiserk mlajše generacije. Njene predstave so s samosvojim gledališkim jezikom, raziskovalno naravnanostjo in družbenimi temami prepričale premnoge žirije pomembnih gledaliških festivalov kot sta to na primer Borštnikovo srečanje in mednarodni festival Bitef. V oddaji boste izvedeli, kako Nina Rajić Kranjac razmišlja o ustvarjalnem procesu, času in prostoru v gledališču. Vabljeni k poslušanju!