Ars Trubarjev dan in jubilejna 10. literarna prireditev Dom v jeziku

Kakršna koli ustvarjalnost v slovenščini na neki način temelji na Primožu Trubarju, ki je prvi pisal v našem jeziku. In kaj je pri Trubarju še danes tako aktualno? Tako, kot je želel on v svojih knjigah širiti bralno kulturo med prebivalstvom, ki si v resnici slovenskega branja sploh ni želelo, smo tudi danes pred podobnim izzivom, kako ohranjati bralno kulturo, ki se bori s poplavo hitrih informacij, polnih zvočnih in vizualnih učinkov, opozori jezikoslovec in literarni zgodovinar dr. Kozma Ahačič. Vodnikova domačija, ki začasno gostuje v Trubarjevi hiši literature, je za ob 19-ih napovedala predavanje jezikoslovke dr. Alenke Jelovšek o reformaciji in protestantizmu v času Trubarja, pripravili pa so tudi sprehod po Trubarjevi in protestantski Ljubljani pod vodstvom dr. Luka Vidmarja. Na Trubarjevi domačiji na Rašici pa bodo tradicionalni literarni dogodek Dom v jeziku, pod scenarij katerega se podpisuje dr. Kozma Ahačič, povezali nagrajeni sodobni slovenski literati: Uroš Zupan, Roman Rozina, Mojca Kumerdej, Franci Novak, Nataša Velikonja in Maša Ogrizek. Foto: Boštjan Podlogar / Trubarjeva domačija

Ars Gojko Zupan, prejemnik Steletove nagrade za življenjsko delo, kulturno dediščino razume kot poslanstvo

V Narodni galeriji v Ljubljani so podelili Steletovo nagrado in priznanja za leto 2022, ki so namenjena delu in dosežkom na področju konservatorstva in restavratorstva. Slovensko konservatorsko društvo je nagrado za življenjsko delo namenilo umetnostnemu zgodovinarju, geografu in konservatorju Gojku Zupanu za izjemne dosežke na področju ohranjanja in promocije kulturne dediščine doma in po svetu, podelili pa so tudi štiri priznanja. "Kulturna dediščina zame ni le poklic, ampak poslanstvo", pravi magister Gojko Zupan in to je razvidno tudi iz njegovega obsežnega in vsestranskega življenjepisa. Deloval je kot odgovorni konservator, skrbel za javne spomenike, s kolegoma izdelal topografijo Kočevskih cerkva, pokopališč in kočevarskih vasi. Sodeloval je pri zaščiti in urejanju področja povojnih grobišč, in kot pravi, je pri tem ključno vodilo pieteta. Na Ministrstvu za kulturo, kjer je zaposlen še danes, je med drugim sodeloval pri vzpostavitvi registra nepremične kulturne dediščine, ki je namenjen tudi širši javnosti. Podobno velja za njegova prizadevanja za vidnost in prepoznavnost dediščine, med drugim v turizmu in izobraževanju. Poudarja pomen stabilnih okvirov delovanja, ekipe sodelavcev ter opozarja, da to delo pogosto ni vidno. Poleg nagrade za življenjsko delo so podelili štiri Steletova priznanja – več o nagrajencih lahko izveste tudi na razstavi v avli ministrstva za kulturo. Foto: Grega Žorž

Ars V Frankfurtu so našli deželo pesnikov

Na konferenci Nemške akademije za jezik in slovstvo, ki se je zaključila sinoči v Cankarjevem domu, so prvič predstavili obsežno dvojezično antologijo Moj sosed na oblaku - Slovenska lirika 20. in 21. stoletja. Izšla je v zbirki eminentnih evropskih antologij, kar je velik poklon slovenski poeziji. Delo bo ena izmed osrednjih knjig na letošnjem častnem gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Direktor sejma Juergen Boos je povedal: Dolgo smo si želeli, da bi lahko enkrat v središče Frankfurta postavili poezijo. Iskanje nas je privedlo do dežele, ki pooseblja poezijo: to je Slovenija. Izid antologije je dokaz, da smo šli po pravi poti, čeprav je bilo nekaj ovinkov. A uspelo nam je in danes stojimo tu. Vemo, da nas v Frankfurtu čaka odličen program (foto: Katja Kodba).

Ars 60 Marko Fink: Program Ars ponuja lepo glasbo tako slovenskih kot tujih ustvarjalcev

Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.

Ars Ernst Osterkamp: Podleganje kulturnemu pesimizmu ne bo koristilo

Ljubljana ta konec tedna gosti spomladansko konferenco Nemške akademije za jezik in slovstvo. Gre za izjemen dogodek, saj še nikoli doslej ni bilo pri nas hkrati toliko vodilnih nemških literatov, jezikoslovcev in publicistov. Sinoči so nemški in slovenski akademiki razpravljali na temo jezika in kulture v času krize identitet. Predsednik akademije Ernst Osterkamp je o izzivih na tem področju povedal: Varovati se moramo neke vrste pavšalnega kulturnega pesimizma, ki ne vodi nikamor. V umetniškem sistemu se vedno nekaj spreminja in vedno na novo izoblikujemo in definiramo, kaj je res relevantno. Morda se bo res zgodilo, da se bo literatura na splošno na nek način umaknila v ozadje, po drugi strani pa se bodo pojavili, lahko bi rekel, obsedeni posamezniki, ki si življenja brez literature sploh ne bodo znali predstavljati. Razvijajo nove oblike ustvarjalnosti, morda v nakladi 100 izvodov, a tako je deloval že Stefan George na prelomu stoletja. To ni nič novega in podleganje kulturnemu pesimizmu ne bo kaj dosti koristilo (foto:Katja Kodba).

Ars 300 let od rojstva polihistorja Joannesa Antoniusa Scopolija

Joannes Antonius Scopoli je postavil temelje naravoslovne znanosti na Slovenskem. Različne naravoslovne ustanove v Sloveniji so zato združile moči in pripravile številne dogodke ob obletnici. V Prirodoslovnem muzeju so odkrili Scopolijev doprsni kip, Pošta Slovenije je izdala njegovo osebno znamko, v Idriji, v kateri je Scopoli služboval v tamkajšnjem rudniku, pa je bil mednarodni strokovni posvet. Foto (izrez): Wikipedia

Ars Rüdiger Safranski: Mogoče nas bo umetna inteligenca spodbudila, da se vrnemo k duhu

V Cankarjevem domu v Ljubljani je bil sinoči pogovor z enim od najbolj prepoznavnih nemških avtorjev, filozofom Rüdigerjem Safranskim. Dogodek so pripravili na večer pred spomladansko konferenco Nemške akademije za jezik in slovstvo, ki jo ta konec tedna gosti Ljubljana. Safranski je razmišljal o nekaterih temeljni problemih sodobne družbe, kot so pomanjkanje časa in izzivi umetne inteligence (foto: EPA).

Ars 58. Borštnikovo srečanje

V mariborskem gledališču se začenja Borštnikovo srečanje. V prvem delu bo ponudil pester spremljevalni program, po petkovem uradnem odprtju festivala pa se bo v soboto začel še tekmovalni program z dvanajstimi uprizoritvami slovenskih gledališč. Festival se bo končal v nedeljo, 18. junija, s podelitvijo Borštnikovih nagrad in Borštnikovega prstana prvakinji mariborske Drame Nataši Matjašec Rošker. Foto: Borštnikovo srečanje (detajl fotografije)

Ars O tem, zakaj režiserji dokumentarcev potrebujejo montažerje: "Režiserji včasih vidijo nekaj, kar se je na snemanju dogajalo, vendar ne pred kamero"

Postprodukcija filmov in drugih avdiovizualnih del se začne, ko je snemanje končano. Ključni člen postprodukcije je montaža, ki lahko ustvari poseben filmski čas in ritem. Delo montažerja so prejšnji teden osvetlili nekateri izmed govornikov na 1. mednarodnem simpoziju oblikovanja vizualnih in zvočnih podob z naslovom Fade In v Slovenski kinoteki v Ljubljani. Pred mikrofon smo povabili srbsko montažerko Jelico Đokić in njeno hrvaško kolegico Višnjo Skorin. Montažerka Jelica Đokić, članica Evropske filmske akademije, je na simpoziju Fade In predstavila proces nastajanja še svežega celovečernega animiranega dokumentarnega filma Avanture karikature, ki je marca v Beogradu doživel svetovno premiero. Film režiserke in animatorke Vere Vlajić raziskuje zgodovino karikatur in medijev, ki so jih na področju nekdanje Jugoslavije objavljali vse od srede 19. stoletja do danes, in med njimi je kultni, danes žal ugasli humoristični časopis v slovenščini – Pavliha. Jelica Đokić pri montaži dokumentarcev poudarja poseben pomen začetka in konca: "Za dokumentarni film velja, da se ustvari v montaži. Ni si ga mogoče vnaprej zamisliti, kot pri igranem filmu, kajti šele med pregledovanjem gradiva ga montažer začne sestavljati v glavi: domisli se vrstnega reda, tega, s čim je najbolje začeti in s čim končati. Srednji del se vedno nekako zgodi … Mislim celo, da je začetek lahko nekoliko dolgočasen. Zakaj? Gledalec ali poslušalec najprej ne ve, kaj ga čaka, in je bolj potrpežljiv. Pozneje teže računamo na njegovo potrpežljivost. Konec pa je vsaj zame vedno najpomembnejši, saj z gledalci ostane tudi pozneje. Zadnji vtis, ki ga gledalec odnese s sabo, je tisto, kar ste mu s filmom dali. To je tudi razlog, zakaj me grozno žalosti, da na televizijah pogosto odrežejo odjavne špice. Gledalcu prav odjavna špica daje čas, da film doživi." Montaža velja za zadnjo fazo pisanja scenarija in to pri dokumentarnem filmu še bolj velja, dodaja hrvaška montažerka in univerzitetna predavateljica Višnja Skorin. Nekateri režiserji ustvarjalni prispevek kolegov montažerjev priznavajo ne le načelno, ampak jih dosledno navajajo kot soscenariste. Višnja Skorin je razmišljala o tem, zakaj ni dobro, da režiserji filme montirajo sami: "Kadar govorimo o dokumentarnem filmu, ima montažer pomembno soavtorsko, soscenaristično vlogo. Večina ustvarjalnih dokumentarcev se v montaži namreč spremeni; postanejo novi filmi. Prav to pa se pri igranem filmu ne sme zgoditi, kajne? Glavni razlog, zakaj priporočam, da režiserji, predvsem tisti, ki znajo montirati in obvladajo programsko opremo, k sodelovanju povabijo montažerja, je to, da morajo vzpostaviti dialog. Potrebujejo namreč sveže oči, ki bodo šele znale opaziti, kaj posneto gradivo v resnici omogoča. Dober montažer bo znal izkoristiti vse možnosti, ki jih gradivo ponuja; drugače je z režiserjem, ki je bil na snemanju in je zelo intimno navezan na posnetke in na nastopajoče. Morda vidi celo nekaj, kar se je na snemanju dogajalo, vendar kamera tega žal ni ujela. Zato je montažer prvi gledalec. Zelo je objektiven, na neki način je preizkusni gledalec." Če režiser sodelavcu montažerju dodeli in prizna soavtorsko vlogo, ubije dve muhi na en mah, ugotavlja Višnja Skorin: najverjetneje bo nastal boljši film. Ob tem je priznanje soavtorstva več kot simbolično; povezano je s plačilom nadomestil, do katerega so (v okoljih z urejeno avtorsko zakonodajo) upravičeni soavtorji avdiovizualnih del.

Ars Jazz Ars All Stars - Tribute To Wayne Shorter

Legendarnega saksofonista in komponista. ki je preminul marca letos, se bomo spomnili v nedeljo, ko bo v ljubljanski Cukrarni nastopil Big Band RTV Slovenija. Vodil ga bo ugledni švedski dirigent, komponist in aranžer Mats Holmquist, ki bo v ljubljano prinesel svoje priredbe skladb slovitega Shorterja. Shorter je ena od osrednjih jazzovskih osebnosti zadnjega pol stoletja. Kot saksofonist in tudi kot komponist je usodno zaznamoval razvoj jazza. Najprej v zasedbi Arta Blakeya The Jazz Messengers, potem v kvintetu Milesa Davisa. Na povsem novo glasbeno pot je stopil z ustanovitvijo kultne skupine Weather Report. Med njegove najbolj znane kompozicije sodijo Footprints, Nefertiti, Pinocchio, The Three Marias, Ju Ju, Infant Eyes, Black Nile, E.S.P., Speak No Evil, Yes Or No. Wayne Shorter je prejel kar 12 nagrad Grammy.

Ars Abrahamovca Aleš Šteger in Jurij Hudolin z novima knjigama

V ljubljanski Cukrarni so pripravili prav poseben literarno-glasbeni dogodek. Založba Beletrina je z njim obeležila jubilej svojih dveh prepoznavnih avtorjev in sodelavcev: Aleša Štegra in Jurija Hudolina, ki oba v teh majskih dneh praznujeta 50. rojstni dan. Ob tej priložnosti je založba Beletrina med bralce poslala njuni novi knjigi: Jurij Hudolin je izdal roman Čas lepih žensk, Aleš Šteger pa je med platnicami znova zbral 12 besedil in številne fotografije, ki so nastajale zadnjih 12 let med njegovim projektom spontanih, nerevidiranih 12-urnih pisanj na različnih lokacijah po svetu z naslovom Na kraju zapisano. Foto: Beletrina

Svet kulture Cinefilski raj, Zen v punk naravi, Vilenica in še več

Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema, obmorsko mestece že skoraj dve desetletji zapored za en teden v začetku poletja spreminja v cinefilski raj. S projekcijami filmov so začeli že danes dopoldne. V Ljubljani pa se začenja tradicionalni Junij v Ljubljani, festival, ki bo na odprtem prizorišču na Kongresnem trgu ponudil umetniške stvaritve s področij plesa, gledališča in glasbe, in se s Praznikom glasbe sklenil ob poletnem solsticiju. Prav tako v Ljubljani bo drevi premiera sodobnoplesne predstave Inside the Outside, ameriške koreografinje Deborah Hay. Znan je tudi prejemnik letošnje nagrade Vilenica, to je Otto Tolnai, madžarski pisatelj, dramatik in prevajalec. Vabimo vas k poslušanju! na sliki: Silvester Plotajs Sicoe: To ni kubizem, to je punk, 2022, olje in akril na platnu, www.ljubljanskigrad.si

Izšlo je Mirt Komel: Akiles

Mirt Komel je pisatelj in filozof, ki piše pripovedne in filozofske knjige. Toda to dvoje, literatura in filozofija, v njegovih literarnih jezikih ni mehanično ločeno. To velja tudi za njegov četrti roman Akiles (objavljen pri založbi Goga). Roman je že na prvi pogled poklon Jamesu Joyceu, pripoveduje pa o pisateljevih formativnih dneh, o vstajniškem vrenju. Tekst pripovedujejo mlad anarhist, njegova punca in njen profesor, predvsem pa se odlikuje s svojo jezikovno podobo, igrivo in bravurozno. Nikar ne zamudite.

Glasovi svetov Trgovci in bankirji v srednjem veku

O tem, kako so srednjeveški trgovci in bankirji vplivali ne le na ekonomijo, ampak tudi na družbo, politiko, mišljenje in umetnost krščanske Evrope ter s tem utrli pot kasnejšemu nastopu kapitalizma

Jezikovni pogovori Jezikovne sledi v kriminalističnih preiskavah

Storilci kaznivih dejanj lahko na mestu zločina pustijo jezikovne sledi, ki predstavljajo ključno gradivo v kriminalističnih preiskavah. Izražanje je za vsakega človeka tako edinstveno, da bi ga lahko celo primerjali s prstnimi odtisi. O nekaterih najbolj odmevnih primerih in značilnostih forenzične lingvistike v pogovoru z doc. dr. Ano Zwitter Vitez, sodno izvedenko na področju forenzične analize pisnih besedil.(foto: Pixabay).

Svet kulture O knjižnih novostih

Tokrat o novostih s knjižnega trga. Predstavljamo izbor novih del za mlajše bralce in novosti Mladinske knjige avtoric Lidije Dimkovske, Mire Furlan in Brine Svit.

Oder Včasih vloge igrajo nas. Nataša Burger

Nataša Burger, gledališka in filmska igralka, je v Knjižnici MGL pred kratkim izdala knjigo Igrati (se). V njej razgrne svoje profesionalne in intimno filozofske poglede na igralsko umetnost, predstavi pa tudi nekaj vaj za igralke in igralce. Igralski poklic je zanjo neločljivo povezan z življenjem, zahteva nenehno prevpraševanje lastnega jaza, avtentičnosti in razreševanje notranjih konfliktov. Ob izdaji knjige smo Natašo Burger povabili pred mikrofon. Vabimo vas k poslušanju! foto: mgl.si

Kdo smo? Tranzicija idrijske identitete

Življenje okoli nas se nenehno spreminja, sprejema novo in pozablja staro. Človek s svojo dejavnostjo pa ves čas spreminja prostor in naravo. Po navadi nezavedno, pa vendar tudi fizične sprememebe v prostoru vplivajo na naše, človeško dojemanje prostora. To lepo vidimo ob primeru Idrije, mesta, ki ga je pet stoletij spreminjal rudnik živega srebra, zdaj pa ga spreminja to, da rudnika ni več.

Esej na radiu Franček Bohanec: Visoka pesem Ingoličevega pripovedništva

Letos februarja smo se spomnili stote obletnice rojstva esejista in literarnega kritika Frančka Bohanca. Bohanec je bil med uredniki Slovenskega poročevalca, odgovorni urednik Tovariša, urednik knjižnih zbirk Kondor, Naša knjiga, Gubčeva knjižica, Pričevanja itn. Ob osemdesetletnici pisatelja Antona Ingoliča je Bohanec napisal esej Visoka pesem Ingoličevega pripovedništva, ki je izšel leta 1987 v reviji Sodobnost. "Ingolič človekovo "usojenost" sprejema in zavrača. Utemeljuje jo psihološko: človek se znajde brez svoje odločitve v različnih družbenih, nacionalnih in drugih okoljih, a njemu ostaja le to, do kod se osamosvoji, ali z drugimi besedami, kako je v sebi prebudil primarne človeške lastnosti, dane od narave. A tudi te lastnosti so podrejene. Človek je končno bitje, a ker je "vržen" v človeško skupnost, je njegova "funkcija" omejena – nosi neuničljivost narave iz roda v rod, pač križev pot človeških postaj za Golgoto. Če pa je močnejši, se dopolni. Dopolnitev pa je lok, ki je podoben loku ribe, kadar se vrže nad vodno gladino. Ta lok je lahko višji ali nižji." Vmesne glasbene vrinke je izbiral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Suite v starem slogu Petra Šavlija; igrajo oboistka Breda Jerič, klarinetist Darko Brlek in fagotist Zoran Mitev. Tonska oblikovalka eseja Klara Otorepec, bereta Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič.

S knjižnega trga Vrečar, Krajnc, Tokarczuk, Repar

Tomislav Vrečar: Polovici naju, Vanja Krajnc: Evo me, tu sem; Olga Tokarczuk: Ana In v grobnicah sveta; Primož Repar: Saga o prostosti duše. Avtorji recenzij: Aljaž Krivec, Miša Gams, Leonora Flis in Marija Švajncer. Bereta: Eva Longyka Marušič in Jure Franko.

Svet kulture Konferenca Nemške akademije za jezik in slovstvo in Grošljev simpozij

Posvečamo se konferenci Nemške akademije za jezik in slovstvo, v okviru katere je izšla dvojezična antologija Moj sosed na oblaku: Slovenska lirika 20. in 21. stoletja ter že 14. Grošljevemu simpoziju, ki se pravkar začenja v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani. V oddaji pa tudi vtisi iz predstave Spolna vzgoja II: Borba na odru Nove pošte.

Eppur si muove - In vendar se vrti Slovenija v bitki za sedež nestalne članice VS

Položaj nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov, za katerega se poteguje Slovenija, prinaša velik ugled in tudi odgovornost. Na eni strani je naša država kot članica zahodnih mednarodnih povezav s podporo ZDA, kar v določenih okoljih ni dobrodošlo, in na drugi strani tekmica Belorusija, ki uživa podporo Rusije. Njena stara zavezništva so še kako živa na svetovnem jugu in v osrednji Aziji. Slovenija je ves čas kampanje poudarjala, da kandidira samostojno, z lastnim programom, Belorusija pa ji je očitala politizacijo kandidature. Ta zagotovo poteka v trenutno zelo napetem obdobju v mednarodnih odnosih. Kakšni so v resnici globalni interesi in kako uspešno je bilo lobiranje Slovenije, bo pokazalo šele glasovanje v generalni skupščini.

Glasni novi svet Radijske opere Yvette Janine Jackson

Prisluhnili bomo intrigantnemu spletu elektroakustičnih zvočnih narativ, t. i. radijskih oper ameriške skladateljice Yvette Janine Jackson, v katerih v samosvoji zvočni narativi nagovarja številna pereča družbeno-socialna in politična vprašanja.

Dan pred koncertom Don Juan Richarda Straussa

O glasbenem slikanju stare zgodbe o strastnem zapeljivcu in njegovem tragičnem koncu pred izvedbo na zaključku cikla Kromatika razmišlja dirigent Dawid Runtz.

Arsov art atelje Pred drugim koncertom nove simfonične glasbe za dojenčke in malčke

V Ateljeju se vračamo k spremljanju nastajanja nove glasbe in zvočne umetnosti za najmlajše v okviru projekta B-AIR, v katerem v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov nastajajo stvaritve za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Po uspešnih januarskih izvedbah dela Tako tiho skladateljice Larise Vrhunc, namenjene prav tem, najmlajšim poslušalcem, bomo zbrali nekaj odzivov na delo in njegove predstavitve, nato pa se bomo posvetili novima skladbama, ki bosta v naslednjem tednu izvedena v podobnem formatu, skladbama Defiance of the Glorious Children Svetlane Maraš in Perpetuum mobile II Mateja Bonina. V četrtek 15. junija jih bo v Studiu 26 Radia Slovenija izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Stevenom Loyem. Prijave na koncert za dojenčke in malčke ob 17ih bodo teden pred dogodkom odprte na povezavi https://olaii.com/event/3140/drugi-simfonicni-koncert-za-dojencke-in-malcke-skladatelja-matej-bonin-svetlana-maras-in-simfoniki-rtv-slovenija Prijave na večerni koncert za splošno občinstvo ob 19ih pa na povezavi https://olaii.com/event/3141/odkritja26-skladatelja-matej-bonin-svetlana-maras-in-simfoniki-rtv-slovenija Vstopnine za koncert ni, število mest je omejeno.

Srce šansona Srce šansona

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Čas, prostor in glasba Čas, prostor in glasba

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Glasbeni utrip Letni koncert APZ Tone Tomšič

ter sklepna koncerta abonmajskega cikla FKK Slovenske filharmonije in abonmajske sezone Celjskega godalnega orkestra.

Mojstri samospeva Samospevi Edwarda Griega, 1. del

Od rojstva Edwarda Griega prav te dni mineva 180 let. Rodil se je 15. junija leta 1843 v Bergnu na Norveškem, skozi leta je postal poznan po vzdevku Chopin severa. Ne zato, ker bi tega francoskega sodobnika kakor koli posnemal, ampak zato, ker je dosegel norveški ekvivalent nežne melodične linije in rahločutne harmonizacije, značilne za Chopinovo glasbo. »Grieg ne nosi obleke nikogar drugega in si od nikogar ne izposoja govorice,« je zapisal ameriški glasbeni kritik, pianist in organist Lawrence Gilman. Velja za največjega norveškega nacionalnega skladatelja, ki je v melodiki, harmoniji in ritmu zajemal iz bogastva ljudske glasbe, a se je opiral tudi na sodobni glasbeni jezik in iz te sinteze ustvaril izvirno glasbeno govorico. Izrazil jo je tudi v svojih samospevih. »V najboljših med njimi,« je zapisal Richard Aldrich, »so samorasla melodika, žalost in nežnost, harmonična izbrušenost, ki so povsem samosvoje.«

Skladatelj tedna Maurice Ravel, 3. del

Ravel je bil navdušen nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Eden izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdahnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.

Koncertni dogodki na tujem Kaiji Saariaho v spomin

2. junija je za posledicami možganskega tumorja v starosti 71 let preminila finska skladateljica Kaija Saariaho, ki je mednarodno zaslovela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot vodilna glasbena modernistka svoje generacije. Simfonični orkester Finskega radia je 29. marca na koncertu v Glasbenem centru v Helsinkih prvič na Finskem izvedel njeno delo Pesmi Saarikoski za sopran in orkester, v vlogi solistke je nastopila sopranistka Anu Komsi. Pod vodstvom Sakarija Orame je v drugem delu večera zazvenela še glasba za balet Dafnis in Hloa Mauricea Ravela.

Skladatelj tedna Maurice Ravel, 2. del

Težko bi rekli, da je Ravel napisal veliko del za veliki simfonični orkester, saj zajemajo le dobro petino njegovega opusa. Pravzaprav ni napisal nobene simfonije, le dva simfonična fragmenta na podlagi baleta Dafnis in Hloa ter dva koncerta. Preostale Ravelove skladbe za orkester imajo programske naslove. Nekatere so bile napisane po naročilu, kot scenska glasba za uprizoritve gledaliških iger ali kot baleti, druge pa so orkestracije del za klavir.

Koncert evroradia Berlinski filharmoniki in Gustavo Dudamel

Dirigent Gustavo Dudamel se je z Berlinskimi filharmoniki na koncertu 11. maja v Berlinski filharmoniji odpravil na glasbeno potovanje v Ameriko, od Mehike do Argentine in v Združene države Amerike. Skladba Téenek. Invenciones de Territorio/Téenek. Izumi ozemlja Gabriele Ortiz je vznemirljiva kombinacija mehiške folklore in avantgardnih zvokov. Potem je zazvenel klavirski koncert Alberta Ginastere s solistom Sergiem Tiempom, njegova udarna, čarobna tonska govorica je skladatelju prinesla vzdevek »argentinski Bartók«. V svoji Drugi simfoniji pa je Charles Ives ustvaril zvočno sintezo evropske in popularne ameriške glasbene tradicije.

Jazz avenija John Stowell - kitarist

John Stowell je svojo glasbeno kariero začel v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Učil se je pri kitaristu Lincu Chamberlandu in pianistu Johnu Meheganu. Nekaj let pozneje je skupaj z basistom Davidom Friesnom zasnoval duet, ki je uspešno nastopal po Ameriki, Evropi in Avstraliji. V nadaljevanju kariere je Stowell posnel niz prefinjenih albumov v komornih zasedbah – v duetu, triu in največ v kvartetu.

Samo muzika Primož Grašič – kitarist in skladatelj

Poslušaamo glasbo kitarista Primoža Grašiča, enega najbolj cenjenih kitaristov ne samo v ožji domovini pač pa na globalni glasbeni sceni. Grašič se odlikuje s prepoznavnim izvirnim slogom igranja, ki ga je razvil skozi leta vztrajnega vežbanja in oplajanja z glasbo velikih mojstrov. Slovi kot mojster fraziranja in improvizacije, solira z okusom in mero, zato sodi tudi med najbolj iskane slovenske studijske glasbenike.

Jazz Ars Lloyd McNeill – flavtist in skladatelj

Lloyd McNeill ni bil le flavtist, ampak tudi skladatelj, pesnik, slikar, fotograf, predavatelj in mednarodno priznan vizualni umetnik in nenazadnje aktiven borec za človekove pravice in proti rasni segregaciji. Njegova glasba je bila nekakšna predhodnica spiritualnega jazza z mnogimi primesmi etno glasb z vsega sveta, pa tudi folka, bluesa, svobodne improvizacije in sodobne komorne glasbe. V zadnjih letih so vsi njegovi albumi dočakali prenovljene ponovne izdaje in so tako na voljo radovednim ljubiteljem jazzovske glasbe.

Tretje uho Wayne Shorter - Emanon

Pred koncertom v ljubljanski Cukrarni, ki ga posvečamo legendarnemu, v marcu preminulemu mojstru saksofona, predstavljamo projekt Emanon. Shorter ga je izdal leta 2018, kot trojni cd, in z obsežno knjižico.

Orkestralni jazz The Brussels Jazz Orchestra - Music of Michel Herr

Deluje od leta 1993, ko ga je ustanovil pihalec Frank Vaganée. Dodobra se je uveljavil tako v belgijskem kot tudi evropskem in svetovnem prostoru.

Jazz session Muff

Češka skupina Muff deluje od leta 1999, izvajajo glasbo med jazzom, rockom in elektroniko. Sestavljajo jo: Marcel Bárta, saksofon Jirí Simek, kitara in elektronika Jakub Vejnar, bas kitara Jakub Zitko, klaviature Roman Vícha, bobni

Jazz avenija Mats Holmquist – skladatelj in dirigent

Švedski glasbenik Mats Holmquist bo v nedeljo 4. junija v ljubljanski Cukrarni odigral z našim Big Bandom RTV Slovenija na nastopu v sklopu cikla Jazz Stars All Stars repertoar skladb pred kratkim umrlega saksofonista in skladatelja Wayna Shorterja.

Samo muzika Emil Spruk – pozavnist, skladatelj, aranžer in dirigent

Emila Spruka verjetno vsi ljubitelji bolj zahtevnih zvrsti glasbe poznajo in cenijo, je skladatelj, aranžer, dirigent in predvsem odličen solist na pozavni. Poslušali bomo nekatere njegove najboljše avtorske skladbe v izvedbi Big Banda RTV Slovenija.

Jazzovska jutranjica Peter in Žiga Smrdel - Mind Tree Trio: pogovor

Mind Tree je zasedba treh mladih in obetavnih jazzistov - pianist Matic Štemberger, kontrabasist Peter Smrdel in bobnar Žiga Smrdel. Pred koncertom v ljubljanski Cukrarni 25.5. se bomo z njimi pogovarjali o tem in onem. V živo!

Jazz session Ramon Valle Quintet

Iz ponudbe EBU smo izbrali koncert kvinteta kubanskega pianista Ramona Valleja. Novembra lani je nastopil na Tampere Jazz Happening festivalu na Finskem. Zasedba: Tineke Postma, saksofon Gaston Jova, kontrabas Marcos Betancourt, tolkala Lukmil Perez, bobni Ramón Valle, klavir

Jazz avenija Napovednik koncertov

V oddaje vas bomo opozorili na nekatere bližnje koncerte: dueta Damona Locksa in Kena Vandermarka, kvintet kitarista Teisa Semeya, južnoafriške skupine BC UC, Simply Red in Sex Mob.

Kratka radijska igra Špela Kravogel: Brez kulture bi bili roboti

Dokumentarno junijsko popotovanje danes začenja delo pesnika in urednika Cirila Zlobca. V obdobju, ko je urednikoval v Uredništvu igranega programa, je radijska igra kot posebna umetniška zvrst doživljala razcvet in prejela številna jugoslovanska in tuja priznanja. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Vitomil Zupan: Poplah na ladji Jutro; odlomki iz literarnih oddaj o poeziji Cirila Zlobca s pesmimi – Dvom, upanje, ljubezen, Večer in Ljubezen – najina visoka pesem in uglasbena pesem V veri, da boš srečna v izvedbi Janeza Bolčina in Klaviatura lastovk in Naravni red stvari v izvedbi Dua Malunca. Avtorica portreta in režija: Špela Kravogel Tonska mojstra: Sonja Strenar, Miha Jaramaz Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2014.

Radijska igra Smiljan Rozman: Ajzenponar

V kolažu songov in dialogov se prepletajo zgodbe in dogodivščine posameznikov, tako ali drugače povezanih z železnico. Dinamična in duhovita vožnja z vlakom nam pokaže, da se v daljo ne vrte le kolesa, temveč tudi stvari in ljudje. Režiser je Janez Jemec, dramaturg: Slavko Jug, tonski mojster: Milan Krajnc, avtor izvirne glasbe: Werner Ussar. Igrali so: Milena Muhič, Anica Veble, Anica Sivec, Marjan Bačko, Peter Ternovšek in Rado Pavalec. Posneto v studiih Radia Maribor februarja 1984.

Radijska igra Drago Gorup: Carsolinae eden reservae

Latinski naslov satirične radijske igre v slovenskem prevodu pomeni Paradiž kraškega rezervata, saj obravnava problematiko tržaških Slovencev v zamejstvu. Posvečamo jo dolgoletnemu igralcu in gledališkemu človeku Adrijanu Rustji, ki bo prav v prihodnjih dneh prejel nagrado tantadruj za živjenjsko delo, v radijski igri pa interpretira glavno vlogo Televizijskega reporterja. Režiser: Jože Babič Dramaturg, glasbeni oblikovalec: Igor Tuta Tonski mojster: Pierpaolo Saccari Televizijski reporter – Adrijan Rustja Tržaški meščan Cesko Basejo – Anton Petje Kraški fant Tinček – Stojan Colja Kraška deklica Ančka – Matejka Maver Diplomat O. K. Openstore – Glavko Turk Kočijaž Bepi – Alojz Milič Kraševec Jure – Ivan Buzečan Župan, Legionar – Drago Gorup Kraški fant Andrej – Livij Bogatec Mati – Marjana Prepeluh Tržačanka Amalassunta Grobar – Zlata Rodošek Posneto v studiih RAI - Radio Trst A septembra 1979

Kratka radijska igra Franček Rudolf: Kozarček za zdravje

Kratka radijska igra na satiričen način razkriva nepremagljivo moč navade in zapeljive družbe alkoholnih napitkov. Protagonistov vzklik '' Vsak peti Slovenec je alkoholik, pa sem še jaz!'' pa kljub humorni noti daje vedeti, da je alkoholizem pri nas morda bolj razširjena težava, kot bi si upali ali želeli priznati. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Lojze – Zvone Hribar Jože – Andrej Nahtigal Natakar – Igor Štamulak Napovedovalec – Ivan Lotrič Glasovi – Grega Zorc, Brane Grubar, Sara Železnik, Nina Skrbinšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2008

Radijska igra Feliks Anton Dev: Belin

Prvi slovenski libreto za kratko opero v literarni zgodovini po navadi nazivajo kar po glavni vlogi Belina. Preprost baročni dramolet menjavo letnih časov razume kot metaforični boj med dobrim in zlom – značilni poganski motiv je bil v času nastanka operete pogost motiv v umetnosti. Prirejevalec, režiser, dramaturg: Aleš Jan Tonska mojstra: Jure Culiberg, Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtor izvirne glasbe: Darijan Božič Belin-sonce – Kristijan Muck Belin-veter – Dare Valič Sejvina-Ceres – Polona Vetrih, Rožencvitarica-Flora – Iva Zupančič Sadjanka-Pomona – Mojca Ribič Sodelovala je še dramska igralka Mila Kačič Uredništvo igranega programa Belin – opereta je bila premierno predvajana leta 2001

Kratka radijska igra Klemen Markovčič: Radio me je izpolnjeval

Režiser Aleš Jan je pripadnik generacije radijskih ustvarjalcev, ki je izvrstne, pionirske temelje predhodnikov znala in hotela razvijati. Njegovo delo na Radiu Slovenija vse od zaposlitve zaznamuje širok spekter delovanja, arhiv našega radia pa hrani več kot 500 radijskih iger, pri katerih je bil režiser. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2015 z Alešem Janom tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Sandi Sitar: Upor v deželi pravljic; Frane Puntar: Pesem gre na zmenek; Svetlana Makarovič: Mrtvec pride po ljubico; Vladimir Kocjančič: En dan Denisa Ivanoviča; Saša Vuga: Abelkajn; Jean Charles Lombard: Čivčiv in Živživ; Edvard Kocbek: Črna orhideja; Frane Puntar: Ha; Aleksander Sergejevič Puškin: Mozart in Salieri; Škofjeloški pasijon; Ervin Fritz: Grofič Prašič; Ivo Svetina, Aleš Jan: A. T. L. (izg. A TE EL); Žarko Petan: Prehlajena Sneguljčica; Ivan Cankar: Hlapci; Hans Magnus Enzensberger: Mrtvec in filozof; Pavel Lužan: Dežurni pesnik in Aldo Nicolaj: Dragi pokojniki, blagi možje pri katerih je bil Aleš Jan režiser. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec veznega besedila: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2015 .

Radijska igra Andrej Rozman - Roza: Inspector Shwake

Humorna in groteskna radijska igra obravnava absurdnost militarizma, v povezavi z njim pa tudi enako absurdno barantanje oblastnikov z obstojem posameznih narodov. V dogajanju igre Rozman čas domiselno preoblikuje tako, da se skozi poljubno prikazane zgodovinske razmere s pričetka prve svetovne vojne prikrito izrišejo obsedna stanja vsakdanjosti tik pred razpadom Jugoslavije 90-ih letih preteklega stoletja. Forma igre tako parodira kriminalko na način, da sprevrača logiko žanra. Režiserka: Polona Sosič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Komentar – Andrej Rozman Inspector Shwake – Jožef Ropoša Gospa Miler – Mila Kačič Doktor Marek – Alojz Svete Cesar Jožef Janez – Andrej Kurent Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1991

Radijska igra Anton Ingolič: Srečanje na planini

Igra izriše nenavadno in pretresljivo življenjsko zgodbo o slovenskem zdomcu, ki si pred drugo vojno vrsto let služi kruh po evropskih deželah. Njegov nemirni duh ga privedel tudi v Francijo, kjer pa ga ljubezen do domoljubne gorjanke zaustavi za dlje časa. Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Režiserka: Rosanda Sajko V osrednjih vlogah – Štefka Drolc in Jurij Souček Sodelujejo še – Vera Pantičeva, Marjan Benedičič, Franček Drofenik, Tone Homar, Milan Kalan, Marjan Kralj, Franjo Kumer, Dušan Logar in Ludvik Pečar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana junija 1962

Kratka radijska igra Nika Lipuš - Avtoportret

Verjamemo lahko, da je bilo prvo ogledalo vodna gladina, vsaj kot nam pripovedujejo miti, pravljice, legende ... Tudi sicer naš odsev niso samo ljudje, ampak tudi prostori, v katerih smo navzoči in v katerih puščamo vidne in nevidne sledi: pesku, travi, valovanju vode in gibanju zraka. Gibanje zraka je tudi zvok. Gibanje iz globine vode pa je avtoportret Nike Lipuš. Avtorica idejne zasnove: Ana Krauthaker Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Rudi Pančur Produkcija B-AIR, marec 2023 Projekt B-AIR sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Radijska igra George Büchner, Borut Trekman: Leonce in Lena

Komedija Leonce in Lena izpod peresa nemškega dramatika Georga Büchnerja je zagotovo eno najlepših del romantične dramske literature. Rojen leta 1812 se je že v mladosti zanimal za gledališče in je v tem zanosu s skoraj genialnim pisateljskim zagonom napisal tri igre: Dantonovo smrt, delo Woyzeck in pa komedijo Leonce in Lena. Vse tri stvaritve so ostale napol torzo/nedokončane, saj je leta 1837 Büchnerju dosti prezgodnja smrt, star je bil komaj 25 let, pretrgala nadaljnje uresničevanje drznih literarnih zamisli. Zatem so na Büchnerjevo delo skoraj pozabili. Ni bil namreč v skladu s časom, saj je že v dobi romantike uporabljal značilne ekspresionistične miselne in slogovne prvine, najbolj očitno v komediji Leonce in Lena, skoraj shakespearske globine. S svojo drzno pesniško metaforiko in izredno sodobno miselno podobo je blizu današnjemu času. Komedija Leonce in Lena je bila prvikrat uprizorjena leta 1913. V prepesnitvi Jožeta Udoviča in radijski priredbi Boruta Trekmana vas bo tokrat torej nagovorila v radiofonskem jeziku s svojim nebrzdanim romantičnim zanosom in z izredno pretanjeno ironijo. Režiser Dušan Mauser, doajen slovenske radijske igre, je te vsebinske in oblikovne prvine prelil v bogato zvočno podobo in občuteno vodil vrhunsko igralsko zasedbo. Tonski mojster in režiser: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Kralj Peter iz kraljestva Popo – Stane Sever Princ Leonce, njegov sin – Rudi Kosmač Princesa Lena iz kraljestva Pipi – Alenka Svetel Vzgojiteljica – Štefka Drolc Valerio – Polde Bibič Rozeta – Majda Potokar Predsednik državnega svéta – Jože Zupan Sodelujejo še – Janez Albreht, Janez Rohaček, Tone Hommar, Franček Drofenik, Tone Kuntner, Janez Vajevec in Mirko Bogataj Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1968.

Kratka radijska igra Klemen Markovčič: Šlo nam je za to, da produciramo radijsko umetnost

Dramaturg in prevajalec Borut Trekman se je s svojim teoretičnim delom posvečal vprašanjem radijske dramaturgije in raziskovanju njenega zgodovinskega razvoja. Najbrž pa je poleg dramaturškega zanj enako pomembno prevajalsko delo. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Borutom Trekmanom tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Marcel Ayme, Helmut Cube: Garou – Garou; Michel Deon: Osebna izkaznica van Badebouma; Johann Nepomuk Nestroy: Lumpacij vagabundus ali Zanikrna trojica; Primož Kozak: Direktor; Alfred Andersch: Smrt Jamesa Deana; Gert Hofmann: Dolgi pohod; Alfonso Sastre: Magnetofonski trakovi; Peter Handke: Slušna igra 1 in Sonja Grizila: Maturantska naloga pri katerih je bil Borut Trekman dramaturg ali prevajalec. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec veznega besedila: Igor Velše Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.

Bogoslužje Bogoslužje

Neposredno prenašamo sveto mašo iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani. Mašuje tamkajšnji župnik p. Pavle Jakop, pojeta pa otroški in mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja z zborovodjema Evo Zalo Rac in Mihom Zupancem Kovačem. Orgelska spremljava Blaž Pavlakovič, Andrej Omejc igra na sopranski saksofon in Peter Berden na kitaro.

Musica sacra Vsi verujemo v enega Boga...

Tak je naslov protestantskega korala, ki je skozi stoletja navdihnil mnoge skladatelje, med njimi Johanna Sebastijana Bacha, Jana Pietrszoona Sweelincka, Maxa Regerja, pa tudi našega Primoža Trubarja, da ga je poslovenil. Z vsebino se nanaša na parafrazo veroizpovedi in na sv. Trojico, ki je v ospredju prve nedelje po binkoštih.

Sedmi dan Novi slovenski prevod Božje liturgije - bizantinsko-slovanskega obreda – je izjemen podvig predvsem v korist grkokatolikov, ki bodo lažje obhajali liturgijo tudi v slovenščini

Novi prevod dela Božja liturgija, bizantinsko-slovanskega obreda, ki zajema tri izdaje, je izjemen bogoslužni, cerkveni, knjižni in akademski podvig. Dodana vrednost novega tretjega prevoda omenjenega dela v slovenščino je, da ga je kot prvega uradno potrdil Dikasterij za vzhodne Cerkve v Vatikanu. Pobudo za prevod je dal križevski vladika Milan Stipić; v njegovo pristojnost spadajo tudi tri grkokatoliške župnije v Sloveniji. Najnovejši prevod Božje liturgije - enega od temeljnih besedil vzhodnokrščanskega izročila - je plod različnih strokovnjakov ter želi prispevati k študijski in praktični rabi liturgične dediščine; je pa tudi pomemben gradnik v ekumenskem gibanju na tem prostoru.

Sledi večnosti Z izkušenima romaricama Francesko Žumer, 16. romala v Compostelo, in Evo Čeč o čarih romanja po vejah Jakobove poti v Sloveniji in tujini

Ni nam treba iti po španski Jakobovi poti do Compostele, ampak lahko po slikovitih slovenskih krajih odkrivamo slovenski camino, ki ga prehodi vse več pohodnikov. Članici Društva prijateljev poti sv. Jakoba Eva Čeč in mag. Franceska Žumer o drugem romanju v spomin na umrle Jakobove romarje po Preddvorski veji Jakobove poti iz Hraš do Brezij. O duhovnih in fizičnih spoznanjih na večtedenskih romanjih. Kaj ju je potegnilo v svet romarjev, saj sta prehodili vse veje Jakobove poti po Sloveniji ter številne po Španiji in Portugalski.

Bogoslužje Prenos prazničnega bogoslužja iz župnije Sveti Jurij ob Ščavnici

Iz podružnične cerkve Svetega Duha na Stari Gori v župniji Sveti Jurij ob Ščavnici na binkoštno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Boštjan Ošlaj, poje pa župnijski pevski zbor pod vodstvom Jožeta Kurbusa.

Musica sacra Glasba za binkošti

Binkošti so tretji največji praznik cerkvenega leta, glasba na ta dan pa je raznovrstna, saj praznik v sebi združuje različna razpoloženja. Prevladuje veselo, hkrati skrivnostno vzdušje. Po izročilu evangelista Luka naj bi se namreč na ta dan Sveti Duh z ognjem in viharjem spustil nad zbrane apostole in jim podelil dar govorjenja v različnih jezikih; z univerzalnim glasbenim jezikom zato lahko nagovarjajo tudi binkoštne kompozicije.

Sedmi dan Nadškof Cvikl o prazniku Binkošti

Na binkoštno nedeljo, gostimo mariborskega nadškofa metropolita mag.Alojzija Cvikla. Binkošti so praznik Svetega duha, predstavljajo rojstvo Cerkve na občestveni in individualni ravni. .

Sledi večnosti Z Vovkovimi dnevi zaznamujemo tega izjemnega, samozavestnega, nadškofa, ki je kljub vsem zlorabam, ohranil močno duhovno podstat in vero v slovenski narod

Letos mineva 60 let od smrti in 100. obletnica nove maše nadškofa Antona Vovka. V njegovi rojstni župniji Breznica na Gorenjskem so zato v spomin na svojega izjemnega rojaka pripravili vrsto dogodkov to pomlad; poimenovali so jih Vovkovi dnevi. Župnik župnije Breznica Gašper Mauko ter zgodovinar in veliki poznavalec življenja nadškofa Vovka mag. Blaž Otrin predstavljata vsebino Vovkovih dnevov; pojasnjujeta, kako daleč je postopek beatifikacije Vovka v Vatikanu, pa tudi ali v zadnjih letih zgodovinarji odkrivajo nova spoznanja o delovanju nadškofa Vovka, ki ga je – kot je znano – oblast po drugi svetovni vojni ves čas nadzorovala, ustrahovala, preživel pa je tudi zažig.

Sedmi dan Marija v Svetem pismu in v slovenski umetnosti

V oddaji bomo gostili profesorico ddr. Ireno Avsenik Nabergoj literarno zgodovinarko in religiologinjo, preučevalko slovenske literature in kulture v evropskem kontekstu. Spoznali bomo zgodbo Marijinega življenja, kot je ohranjena v Svetem pismu, v hagiografskih spisih in razodetjih; osvetlili, od kod izvirajo zametki marijanske pobožnosti v slovenskem prostoru in kako Marija prek umetniških del, še posebej literature, nagovarja slovenskega človeka tudi v današnjem času.

Bogoslužje Bogoslužje

Prenos svete maše iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija pomagaj na Brezjah. Mašuje frančiškan p. dr. Robert Bahčič. S petjem sodeluje zbor brezijanske bazilike, na orgle igra Marjeta Anderle.

Musica sacra Glasba za vnebohod

Praznik Jezusovega vnebohoda se praznuje 40 dni po veliki noči - za verujoče pomeni pomemben, a skrivnosten dogodek, za glasbene ustvarjalce pa navdih, ki se je v različnih glasbenih obdobjih in slogih uresničeval v raznovrstnih sakralnih glasbenih delih. Skozi zgodovino so zanj ustvarjali različni glasbeni umetniki, med njimi J. S. Bach, Heinrich Ignaz Franz von Biber in naš Gregor Rihar.

Lirični utrinek Gerard Manley Hopkins: Božja veličastnost

Gerard Manley Hopkins sodi med najpomembnejše angleške viktorijanske pesnike, bil je inovator tako v formi kot v vsebini. Živel je v letih od 1844 do 1889, umrl je na današnji dan. Njegovo pesem z naslovom Božja veličastnost je prevedel Veno Taufer, pomemben slovenski pesnik in izvrsten prevajalec, ki je umrl pred dnevi. Pesem Gerarda Manleyja Hopkinsa interpretira dramski igralec Milan Štefe.

Literarni nokturno Maruša Mugerli Lavrenčič: Pravi kot

Pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič je leta 2019 prejela pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi, leta 2021 pa si je prislužila še eno nominacijo za omenjeno nagrado. S svojo poezijo se je dvakrat uvrstila v polfinale pesniškega turnirja. Pesmi objavlja v revijah Apokalipsa, Primorska srečanja, Vpogledi in November. Leta 2021 je izdala pesniški prvenec z naslovom Pravi kot. Dela tudi kot prevajalka, urednica in bibliotekarka. Interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2023.

Odprta knjiga na radiu Ciril Kosmač: Pomladni dan 7/32

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Devet ur dolga knjiga v 32 delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič. Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Lirični utrinek Gwendolyn Brooks: Kuhinjska zgradba

Ameriška pesnica Gwendolyn Brooks, ki se je rodila na današnji dan leta 1917, umrla pa leta 2000, je leta 1950 kot prva Afroameričanka prejela Pulitzerjevo nagrado. V svoji poeziji je pozornost namenjala težkim eksistencialnim razmeram, ki so zaznamovale življenja številnih temnopoltih Američanov – pri tem se je z izpovedjo pogosto približala svoji lastni izkušnji. Tudi v pesmi Kuhinjska zgradba, v kateri je tematizirala diskriminatorno stanovanjsko politiko. Pesem sta prevedla Kristina Kočan in Samo Šalamon, interpretira jo dramska igralka Asja Kahrimanović.

Literarni nokturno Gregory Woods: Zapisi o spodbujanju k molku

Pesnik Gregory Woods se je rodil leta 1953 v Egiptu, odraščal pa je v Gani. Diplomiral je iz angleške in ameriške književnosti. Po opravljenem doktoratu je poučeval in predaval, leta 1998 pa je bil imenovan – to je bilo prvo tovrstno imenovanje v Združenem kraljestvu – za predstojnika katedre za gejevske in lezbične študije na univerzi Nottingham Trent. Glavna področja Woodsovega akademskega zanimanja so gejevska in lezbična književnost 20.stoletja, povojni gejevski in lezbični film ter kulturne študije. Gregory Woods je objavil osem pesniških zbirk in pet esejističnih knjig. Njegova poezija je v prostem verzu, pa tudi v strogi metrični obliki. Nekaj Woodsovih pesmi je v slovenskem prevodu izšlo v antologiji sodobne evropske gejevske poezije Moral bi spet priti (izšla v zbirki ŠKUC-Lambda), pesmi za Literarni nokturno pa so iz njegove najnovejše pesniške zbirke Zapisi o spodbujanju k molku. Prevedel jih je pesnik in prevajalec Milan Šelj. Avtor literarnega dela je torej Gregory Woods, prevajalec Milan Šelj, režiserka Saška Rakef, interpret Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2023.

Literarni večer Marguerite Yourcenar - ob 120. obletnici rojstva

Spominjamo se francoske pisateljice Marguerite Yourcenar. Bila je svetovljanka, intelektualka, prva ženska v Francoski akademiji. Pisala je intelektualne, filozofsko-zgodovinske romane v baročnem slogu, v katerih je obravnavala splošno človeške probleme. Avtorica oddaje je Nataša Varušak, prevajalci Marija Javoršek, Vital Klabus, Saša Jerele in Nataša Varušak, interpreti Vesna Jevnikar, Vojko Zidar in Marko Mandić, bralca pa Barbara Zupan in Jure Franko. Glasbeni opremljevalec je Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež in Matjaž Miklič, režiral je Igor Likar. Leto nastanka: 2003. Urednici oddaje sta Tina Kozin in Staša Grahek. (Gre za ponovitev).

Odprta knjiga na radiu Ciril Kosmač: Pomladni dan 6/32

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Dolga knjiga v 32 delih (poslušanje traja devet ur) pripoveduje o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman postavlja v ospredje mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rojstno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost obdobja pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki so svoje življenje podarile novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič. Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki ga poslušalke in poslušalci lahko pogosto slišijo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav nekakšno tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača osebno spoznal in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bilo zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. Srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico je poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravil še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Lirični utrinek Aleksander Sergejevič Puškin: Kernovi

Na današnji dan leta 1799 se je v Moskvi rodil Aleksander Sergejevič Puškin, pesnik, prozaist in dramatik. Pogosto ga imenujejo največjega ruskega pesnika in začetnika moderne ruske literature. Pesem z naslovom A.P. Kernovi je za ruskega pesnika Aleksandra Puškina značilna čustveno-razmišljajoča pesem. V uglajenem tonu izpoveduje romantično razumevanje idealne ljubezni. Pesem je prevedel Mile Klopčič, interpretira jo dramski igralec Branko Jordan.

Literarni nokturno Dušan Gojkov: Pesmi

Dušan Gojkov je vsestranski srbski književnik, tudi pesnik. Pred leti je prav tako vsestranski slovenski književnik, tudi prevajalec Franjo Frančič prevedel knjigo njegovih Pesmi, ob tem pa zapisal, da je skoraj v vsaki pesmi zgodba, utrinek in da njegove pesmi poetično slikajo pesnikov čas in prostor. Pesmi v Frančičevem prevodu so leta 2014 izšle pri Mladinskem kulturnem centru DPZN, nekaj pa jih lahko slišite tudi v Literarnem nokturnu. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2015.

Odprta knjiga na radiu Ciril Kosmač: Pomladni dan 5/32

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Devet ur dolga knjiga v 32 delih govori o življenju pod okrutno fašistično prevlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne nazaj v rojstno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjera, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in parkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na Programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Lirični utrinek Federico García Lorca: Motna cestna svetilka

Španski pesnik in dramatik Federico García Lorca se je rodil na današnji dan leta 1898, komaj 38-letnega so ga na začetku španske državljanske vojne umorili nacionalisti. Oblikoval je izjemen opus, njegov prispevek k španski poeziji 20. stoletja je neprecenljiv, čeprav ni ustvaril veliko. Motna cestna svetilka sodi med Lorcove mladostne pesmi, nastala je leta 1919 ali 1920. Prevedla jo je Alenka Bole Vrabec, interpretira jo dramski igralec Zvone Hribar.

Jazz Ars All Stars Tribute To Wayne Shorter

Legendarnega saksofonista in komponista. ki je preminul marca letos, se bomo spomnili v nedeljo, ko bo v ljubljanski Cukrarni nastopil Big Band RTV Slovenija. Vodil ga bo ugledni švedski dirigent, komponist in aranžer, Mats Holmquist, ki bo v ljubljano prinesel svoje priredbe skladb slovitega Shorterja. Shorter je ena od osrednjih jazzovskih osebnosti zadnjega pol stoletja. Kot saksofonist in tudi kot komponist je usodno zaznamoval razvoj jazza. Najprej v zasedbi Arta Blakeya The Jazz Messengers, potem v kvintetu Milesa Davisa. Na povsem novo glasbeno pot je stopil z ustanovitvijo kultne skupine Weather Report. Med njegove najbolj znane kompozicije sodijo Footprints, Nefertiti, Pinocchio, The Three Marias, Ju Ju, Infant Eyes, Black Nile, E.S.P., Speak No Evil, Yes Or No. Wayne Shorter je prejel kar 12 nagrad Grammy.

Komorni studio Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee

Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee predstavljata štiri skladbe iz zakladnice francoske, japonske in slovenske glasbe iz 20. in 21. stoletja: - Rapsodijo za saksofon in klavir Clauda Debussyja, (8:55-19:45), - Replike za altovski saksofon in klavir Janeza Matičiča, (22:35-31:45), - Sonato Fuzzy Bird / Puhasta ptica za altovski saksofon in klavir sodobnega japonskega ustvarjalca Takashija Yoshimatsuja (33:48-48:50), - L'eveil de la toupie / Prebujenje vrtavke sodobnega francoskega skladatelja in saksofonista Vincenta Davida, (50:48-59:47).

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Manon Lescaut v neposrednem prenosu iz Maribora

Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.

Jazz Ars All Stars Gregor Ftičar Trio

JAZZ ARS ALL STARS CUKRARNA, Ljubljana, 7. maj 2023 GREGOR FTIČAR TRIO Gregor Ftičar – klavir Matyas Szandai - bas Paolo Orlandi – bobni Program 1. Brush Hour (G. Ftičar) 2. Pure Imagination (L. Bricusse, A. Newley; arr. G. Ftičar) 3. Jackie-ing (T. Monk; arr. P. Orlandi) 4. Needless Blues (G. Ftičar) 5. For Carlos (G. Ftičar) 6. Off To Work (G. Ftičar) 7. Something Strange (G. Ftičar) 8. Anthill (G. Ftičar) 9. Song For Peace (G. Ftičar) Tonski mojster: Matjaž Mastnak Glasbeni producent: Tone Jurca Tonski asistenti: Jože Lap, Jure Bračko Video: Kleva d.o.o. Mojster ozvočenja: Primož Vozelj Lučni mojster: Žan Rantaša Umetniški vodja projekta: Hugo Šekoranja

Jazz Ars All Stars Nina Strnad Jazz Band

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je Nina Strnad predstavila nov, avtorski program. V njenem Jazz Bandu so zaigrali Tomaž Gajšt (trobenta), Jaka Kopač (alt saksofon), Gregor Ftičar (klavir), Jošt Lampret (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).

Ars in Drama Bossa de Novo - Twist

V okviru cikla Ars in Drama je skupina Bossa de Novo obeležila izdajo petega studijskega albuma Twist, tokrat tudi na vinilki. Na velikem odru ljubljanske Drame so predstavili največje hite iz svoje dvajsetletne zgodovine, kot tudi nekaj najnovejših skladb. Kot gostje so se jim pridružili pianist Leon Firšt, igralka Nina Ivanišin in mlada violistka Pavla Smrekar. Bossa de Novo so Primož Vitez, Aljoša Kosor, Mitja Vrhovnik Smrekar, Marko Gregorič in Sergej Ranđelović.

Neposredni prenos Dr. Polonca Lovšin: Ne le za dobro ljudi, temveč vsega planeta

Arhitektka in umetnica dr. Polonca Lovšin, docentka na Oddelku za vizualne umetnosti in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, v letošnjem predavanju z naslovom "Ne le za dobro ljudi, temveč vsega planeta" razmišlja, kako umetnost ob okoljski ogroženosti planeta in nas samih, med drugim razvija kreativne rešitve in imaginarne predstave prihodnosti, kar vliva optimizem, ki ga potrebujemo. Neposredni prenos je del serije oddaj o kulturno-umetnostni vzgoji na Programu Ars, ki jih pripravlja Klemen Markovčič.

Jazz Ars All Stars Moonlight Sky

Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Don Carlos v neposrednem prenosu iz Maribora

Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.

Ars in Drama Mia Žnidarič - Obarvana

V okviru cikla Ars in Drama je na velikem odru ljubljanske Drame nastopila pevka Mia Žnidarič, skupaj z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Stevea Klinka. Predstavili so novo ploščo "Obarvana". Mia Žnidaric: Obarvana Big Band RTV Slovenija Dirigent: Steve Klink Gost: Gašper Bertoncelj (bobni) EKIPA Tonska mojstra: Jean Markič, Mitja Krže Glasbeni producent: Rok Lopatič Tonski asistent: Damir Ibrahimkadič Vodja report. avta: Dragan Petkovsek Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja: Danilo Ženko Tehnična ekipa Drama: Alain Frank, Jurij Alič Luč: Roman Kozmos Priprava klavirja: Silič & sinovi Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 5. marec 2023 NASLOVI SKLADB: 0:00 Z očetom (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 0:50 napoved Hugo Šekoranja 8:30 A si ti (Billy Austin/Louis Jordan/Janez Križaj/Steve Klink) 12:10 Pobarvanka (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 19:20 My Favorite Things (Richard Rogers/Oscar Hammerstein/Steve Klink) 28:10 Z očetom (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 37:55 Ne čakaj (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 44:35 Ne vem če veš (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 50:20 On Our Way (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 56:40 drums solo (Gašper Bertoncelj) 58:45 Nihče ne ve (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:05:35 Skriti ljubimci (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:12:20 Pena naših dni (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:20:55 Kako je ljubezni ime (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:31:05 Zabavaj se (Carl Sigman/Herbert Magidson/SteveKlink)

Jazz Ars All Stars Marko Črnčec trio

V nedeljo, 19. februarja, je v ljubljanski Cukrarni nastopil mednarodni trio pianista Marka Črnčeca. Z njim sta nastopila še bobnar Kristijan Krajnčan in kontrabasist Josh Ginsburg. Koncert je bil posvečen glasbi legendarnega komponista Mojmirja Sepeta. MARKO ČRNČEC TRIO Marko Črnčec – klavir Josh Ginsburg – kontrabas Kristijan krajnčan – bobni Avtor vseh skladb: Mojmir Sepe NASLOVI SKLADB 00:00 Napoved Hugo Šekoranja 5:15 VZAMEŠ ME V ROKE (Miroslav Košuta) 17:05 MALOKDAJ SE SREČAVA (Gregor Strniša) 26:35 USPAVANKA ZA MRTVE VAGABUNDE (Fran Milčinski) 36:00 PRIDI, DALA TI BOM CVET (Dušan Velkavrh) 48:10 POLETNA NOČ (Elza Budau) 58:10 S TEBOJ (Elza Budau) 1:12:10 MED ISKRENIMI LJUDMI (Dušan Velkavrh) 1:26 ZEMLJA PLEŠE (Gregor Strniša) 1:32:15 BREZ BESED (Elza Budau) EKIPA Tonski mojster: Grega Samar Glasbeni producent: Tone Jurca Tonski asistenti: Miha Oblak, Josip Moretti Vodja report avt. Dragan Petkovsek Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja: Martin Lovšin, Luka Berden Lučni mojster: Žan Rantaša Priprava klavirja: Silic & sinovi JAZZ ARS ALL STARS Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 19. februar 2023

Glasovi svetov Trgovci in bankirji v srednjem veku

O tem, kako so srednjeveški trgovci in bankirji vplivali ne le na ekonomijo, ampak tudi na družbo, politiko, mišljenje in umetnost krščanske Evrope ter s tem utrli pot kasnejšemu nastopu kapitalizma

Odprta knjiga na radiu Ciril Kosmač: Pomladni dan 7/32

Tragična slika nesmiselnosti vojnih žrtev Devet ur dolga knjiga v 32 delih govori o življenju pod okrutno fašistično nadvlado v vojnih grozotah prve polovice 20. stoletja na Primorskem. Roman v ospredje postavlja mladega pripovedovalca, ki se po petnajstih letih vrne v rodno vas ob reki Idrijci in se v domačem okolju retrospektivno ozira na zgodnje obdobje otroštva in mladosti – to je prepredeno s spomini na mater in očeta, predvsem pa na brezskrbnost časa pred obema svetovnima vojnama. V romanu se v subtilni, ponotranjeni pripovedi razkriva tudi tragična ljubezenska zgodba sosedove hčere Kadetke in italijanskega karabinjerja, ki se iz ljubezni do izbranke odloči prestopiti k partizanom. V usodnem razpletu intimne zgodbe pisatelj razkriva širšo tragično sliko nesmiselnosti vojnih žrtev, ki svoje življenje podarijo novemu človeku, družbi in ureditvi. Roman interpretira dramski igralec Aleš Valič. Pomladni dan je za radio prebral Aleš Valič, ki mu poslušalke in poslušalci lahko pogosto prisluhnejo v radijskih igrah in literarnih oddajah na programu Ars. Igralec in pedagog na ljubljanski AGRFT je o snemanju zvočnice povedal: ''Prvič sem prebral Kosmačev roman Pomladni dan v času, ko sem bil gimnazijec. Napolnil me je z neverjetno močnimi občutki lepote in razgaljenosti vsega človeškega. Ob prvem in ob naslednjih branjih sem vedno doživljal srečo in žalost, pravzaprav neke vrste tesnobo ob vsem intimno poglobljenem pisanju. Že v prvem letniku študija igre sem imel srečo, da sem s kolegom režiserjem posnel študijski film po Kosmačevi noveli Gosenica. V obdobju, ko sem takoj po akademiji delal v tržaškem gledališču, sem Cirila Kosmača spoznal osebno in nekajkrat govoril z njim. Bil je v vseh ozirih izjemen človek. Branje romana Pomladni dan za zvočno knjigo je bila zame čudovita avantura. Domišljijsko potovanje po zgodbi romana človeka oplemeniti. In srčno upam, da bo kaj podobnega čutil tudi poslušalec.'' Nova zvočna knjiga, ki jo predstavljamo v oddaji Odprta knjiga, je nastala na programu Ars v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in ob finančni podpori Javne agencije za knjigo. Zvočnico so poleg režiserke Saške Rakef in interpreta pripravili še tonski mojster Rok Fiamengo, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanič Sekulović, glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina. Urednik oddaje Odprta knjiga je Alen Jelen.

Izšlo je Mirt Komel: Akiles

Mirt Komel je pisatelj in filozof, ki piše pripovedne in filozofske knjige. Toda to dvoje, literatura in filozofija, v njegovih literarnih jezikih ni mehanično ločeno. To velja tudi za njegov četrti roman Akiles (objavljen pri založbi Goga). Roman je že na prvi pogled poklon Jamesu Joyceu, pripoveduje pa o pisateljevih formativnih dneh, o vstajniškem vrenju. Tekst pripovedujejo mlad anarhist, njegova punca in njen profesor, predvsem pa se odlikuje s svojo jezikovno podobo, igrivo in bravurozno. Nikar ne zamudite.

Glasbeni utrip Letni koncert APZ Tone Tomšič

ter sklepna koncerta abonmajskega cikla FKK Slovenske filharmonije in abonmajske sezone Celjskega godalnega orkestra.

Kratka radijska igra Špela Kravogel: Brez kulture bi bili roboti

Dokumentarno junijsko popotovanje danes začenja delo pesnika in urednika Cirila Zlobca. V obdobju, ko je urednikoval v Uredništvu igranega programa, je radijska igra kot posebna umetniška zvrst doživljala razcvet in prejela številna jugoslovanska in tuja priznanja. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger – Vitomil Zupan: Poplah na ladji Jutro; odlomki iz literarnih oddaj o poeziji Cirila Zlobca s pesmimi – Dvom, upanje, ljubezen, Večer in Ljubezen – najina visoka pesem in uglasbena pesem V veri, da boš srečna v izvedbi Janeza Bolčina in Klaviatura lastovk in Naravni red stvari v izvedbi Dua Malunca. Avtorica portreta in režija: Špela Kravogel Tonska mojstra: Sonja Strenar, Miha Jaramaz Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2014.

Skladatelj tedna Maurice Ravel, 3. del

Ravel je bil navdušen nad eksotičnimi kulturami in v svoja dela je rad vpeljeval melodije in ritme ljudske glasbe. Eden izmed njegovih prvih izletov v glasbeni svet zunaj Francije je navdahnila iznajdljiva vezirjeva hči Šeherezada, ki si je s pripovedovanjem zgodb tisočinenkrat podaljšala življenje. Ravel je skladbo z naslovom Šeherezada prvič napisal leta 1889, in sicer Uverturo Šeherezada za simfonični orkester, leta 1903 pa je za mezzosopran in orkester napisal še pesnitve.

Srce šansona Srce šansona

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Svet kulture Cinefilski raj, Zen v punk naravi, Vilenica in še več

Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema, obmorsko mestece že skoraj dve desetletji zapored za en teden v začetku poletja spreminja v cinefilski raj. S projekcijami filmov so začeli že danes dopoldne. V Ljubljani pa se začenja tradicionalni Junij v Ljubljani, festival, ki bo na odprtem prizorišču na Kongresnem trgu ponudil umetniške stvaritve s področij plesa, gledališča in glasbe, in se s Praznikom glasbe sklenil ob poletnem solsticiju. Prav tako v Ljubljani bo drevi premiera sodobnoplesne predstave Inside the Outside, ameriške koreografinje Deborah Hay. Znan je tudi prejemnik letošnje nagrade Vilenica, to je Otto Tolnai, madžarski pisatelj, dramatik in prevajalec. Vabimo vas k poslušanju! na sliki: Silvester Plotajs Sicoe: To ni kubizem, to je punk, 2022, olje in akril na platnu, www.ljubljanskigrad.si

Glasni novi svet Radijske opere Yvette Janine Jackson

Prisluhnili bomo intrigantnemu spletu elektroakustičnih zvočnih narativ, t. i. radijskih oper ameriške skladateljice Yvette Janine Jackson, v katerih v samosvoji zvočni narativi nagovarja številna pereča družbeno-socialna in politična vprašanja.

Dan pred koncertom Don Juan Richarda Straussa

O glasbenem slikanju stare zgodbe o strastnem zapeljivcu in njegovem tragičnem koncu pred izvedbo na zaključku cikla Kromatika razmišlja dirigent Dawid Runtz.

Glasbena jutranjica Evropejci v Ameriki, 1. del

V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja so številni skladatelji iz Evrope našli zatočišče v Združenih državah Amerike. Med njimi so bili Igor Stravinski, Arnold Schönberg, Erich Korngold, Ernst Křenek in številni drugi. Ameriškemu glasbenemu občinstvu so predstavili bogato glasbeno evropsko dediščino, številni priseljeni skladatelji pa so ustvarjali tudi filmsko glasbo.