Ars aktualno Zora Stančič je prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo

Društvo likovnih umetnikov Ljubljana je podelilo nagrade Ivane Kobilca. Za življenjsko delo so odlikovali Zoro Stančič, ki ustvarja predvsem v grafiki, a se hkrati z njo nenehno poigrava, eksperimentira in jo spaja z drugimi mediji. Grafika mi omogoča raziskovanje, pravi umetnica, ki ta medij tudi poučuje na ALUO. In res k njej vedno znova pristopi sveže – jo ustvari na podlagi fotografije, računalniško obdeluje, natisne na ruto. Prepoznavna je tudi po odločni, impulzivni ter duhoviti risbi, figuraliki, ter pogostemu naslonu na vsakdan. Razmišlja o življenju v njegovih omejitvah in krhkosti ter vtise iz življenja zgosti v vizualni izkušnji. Razstavljala je tako doma kot v mednarodnem prostoru in prejela več nagrad, to nagrado pa razume kot priznanje ne le za njeno umetniško prakso, temveč tudi za pedagoško dejavnost in delovanje v Društvu Likovnih umetnikov Ljubljana. Ustvarja pa tudi na področjih scenografije in kostumografije ter ilustracije. Nagrado za aktualno produkcijo je prejel Arjan Pregl, priznanje za sopotnike in podpornike vizualne umetnosti pa dr. Nadja Zgonik. Foto: Zora Stančič, osebni arhiv

Ars aktualno V Odprti knjigi Cvetje v jeseni

V nizu celostnega branja slovenskih klasičnih in sodobnih literarnih del v oddaji Odprta knjiga na Arsu prihaja na vrsto povest Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni, ob tem pa je izšla tudi zvočnica založbe ZKP RTV Slovenija. Povest bo v desetih nadaljevanjih na sporedu do 15. decembra, bral bo igralec Željko Hrs, več o tem pa pove režiser Klemen Markovčič.

Ars aktualno Prešernova nagrajenca 2024 bosta Erika Vouk in dr. Henrik Neubauer

Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil prejemnike najpomembnejših državnih nagrad na področju kulture za leto 2024. Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta na predvečer kulturnega praznika prihodnje leto prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk in baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist ter pedagog dr. Henrik Neubauer. Pisava Erike Vouk nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno, vrednost njene poezije pa izkazuje 11 pesniških zbirk, ki so izhajale med letoma 1984 in 2018. Njeno pisanje pa, še beremo v utemeljitvi, označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Prejela je več prestižnih pesniških priznanj, med drugim leta 2015 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Henrik Neubauer je kot baletni solist odplesal skoraj vse pomembnejše vloge, nato je deloval še kot koreograf in operni režiser, bil umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, pedagog in publicist. In še bi lahko naštevali. Razglasili so tudi nagrajence Prešernovega sklada - to so pesnica Milljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir.

Ars aktualno 20. Animateka je pri koncu

Festival animiranega filma, ki v prestolnici prikaže aktualno svetovno produkcijo in še posebej Srednje in Vzhodne Evrope, je ponudil filme, ki so bili na primer posneti v računalniški igri, pa družbeno angažirane na temo vojne, družinskih stisk in pravic živali. V retrospektivi so se ozrli v zgodovino kolaža, podelili pa so tudi nagrade. Največjo, mednarodne žirije, je prejel Neporavnani – film Poljakinje Marte Magnuske, ki "z domiselno metaforiko prikaže rutinske premike v stanovanju, dokler ti ne postanejo mučni".

Ars aktualno 9. decembrski sejem ilustracije

Decembrski čas je za obdarovanje in ilustracije so eno lepših daril. Deveti sejem ilustracije se bo odvijal na Stritarjevi 7 v centru Ljubljane. Tam namreč gostuje Vodnikova domačija, ki se na svoji lokaciji v Šiški prenavlja. Kot je v navadi, si lahko ogledate in kupite originalna dela, podpisane printe omejenih in neomejenih serij, razstavljene so tudi ilustrirane knjige sodelujočih – teh je letos 32.

Ars aktualno Glavni tekmovalni program 20. Animateke

Animirani filmi so pogosto vizualni eksperimenti, dinamične vsaj polabstrakcije, zasanjane, spominjajo na glasbene spote in še kaj, a to ne sme zamegliti njihove pronicljive družbeno kritične vloge. Pogosto so polnokrvni vizualni komentarji, a s primesjo ekspresije in umetniške svobode. Prav to se letos dobro vidi v glavnem tekmovalnem programu Animateke. V njem so dela priznanih pa tudi manj uveljavljenih ustvarjalcev, filmi, ki svojo pot šele dobro začenjajo, in taki, ki smo jih lahko videli že v izbranih selekcijah v Cannesu, Benetkah, Locarnu.

Ars aktualno Bizarnosti filmskega festivala v Pjongjangu

Med filmskimi festivali, ki sodijo med najbizarnejše, je Mednarodni filmski festival v Pjongjangu v Severni Koreji. Leta 2018 ga je obiskal nemški režiser Martin Hans Schmitt in ustvaril animirani dokumentarni film z naslovom Kako sem preživel filmski festival v Pjongjangu. Z režiserjem smo se pogovarjali ob njegovem obisku festivala Animateka.

Ars aktualno V ospredju jubiljne Animateke je kolažna animacija

Začenja se jubilejna, 20. izdaja Animateke. Spremlja jo razstava Gianluigija Toccafonda, v središču pozornosti bo tehnika kolažne animacije, festival pa bodo posvetili nedavno preminulemu umetniku na tem področju, Paulu Bushu. Glavni tekmovalni program se osredotoča na srednjo in vzhodno Evropo, v ospredje pa postavlja avtorski animirani film. Na festival je prišlo nekaj več kot 600 filmov, od teh so za tekmovalni program izbirali med 140imi deli, od ponedeljka do nedelje pa bodo prikazali tudi sedem celovečernih animiranih filmov. Vir fotografije: spletna stran festivala Animateka

Ars aktualno Sklep Foruma nove glasbe

V Klubu Cankarjevega doma se je sklenil festival Forum nove glasbe. Festivalski ansambel pod vodstvom Leonharda Garmsa je nastopil s skladateljico in vokalistko Agato Zubel, ki je tudi oblikovala festival, za konec pa je kot solistka med drugim predstavila eno svojih ključnih del Ne Jaz – Not I na besedilo Samuela Becketta.

Ars aktualno Knjiga leta je Sto slovenskih ljudskih

Da imajo pravljice in bogastvo ilustracije pri nas poseben pomen morda kaže izbor knjige leta na 39. Slovenskem knjižnem sejmu. To je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani postala knjiga Sto slovenskih ljudskih, ki ob pripovedih z vseh koncev in krajev Slovenije prinaša dela petindvajsetih priznanih ilustratorjev. Za nagrado se je sicer potegovalo deset naslovov. Pravljice so dediščina, ki jo je treba varovati pravi Helena Kraljič iz založbe Morfem, kjer je izšlo Sto slovenskih ljudskih. Bogat zgodovinski pripovedni izvir priznani slovenski ilustratorji na različne načine bližajo sodobnemu času, med drugim preberemo v utemeljitvi. Večina ilustracij je nastala na novo, izbor pravljic pa je opravila Dušica Kunaver in je regijsko širok. Način glasovanja je letos nekoliko drugačen in ob spletu vključuje tudi strokovno žirijo in obiskovalce sejma, je povedal Vladimir Kukavica, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev.

Ars aktualno Vzornik Nejca Gazvode

V Novem mestu je bila sinoči premiera novega slovenskega filma režiserja Nejca Gazvode z naslovom Vzornik. Film tematizira absurdno obdobje v času koronakrize, ko so se leta 2021 otroci spet vrnili v šole.

Svet kulture Tole ni zate

V oddaji bomo najprej prelistali knjigo Tole ni zate bosansko-ameriškega pisatelja, esejista, scenarista in glasbenika Aleksandra Hemona. Avtor v njej obuja spomine na zgodnje otroštvo, poskuša raziskati, kaj ga je oblikovalo v osebo, ki je danes, hkrati pa raziskuje tudi same mehanizme spominjanja. V oddaji vas vabimo tudi v SNG Maribor na tretji koncert cikla Carpe artem z naslovom Odmevi elegance.

Izšlo je Vinko Möderndorfer: Odštevanje

Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik. Na nekem literarnem večeru je omenil, da je kot svobodni umetnik preživel zato, ker je v veliki meri deloval kot gledališki režiser. Ob vrsti gledaliških režij je podpisal tudi tri celovečerne filme in kar nekaj opernih režij. Möderndorfer je tudi izjemno plodovit književnik. Letos je tako objavil pesniški zbirki Naprej naprej in Samost ter roman Odštevanje (pri založbi Miš). V romanu inventivno in sugestivno pripoveduje o junaku srednjih let, ki mu življenje pospešeno razpada (seznam njegovih težav je dolg, res dolg), vendar se njegovo življenje prične spreminjati, ko izve, da ga želi srečati njegov biološki oče. Več o romanu pove umetnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je; med drugim pripoveduje tudi o avtobiografski naravi romana. Nikar ne zamudite.

Razgledi in razmisleki Dr. Peter Krečič: Likovna kritika včasih in danes

Slovensko društvo likovnih kritikov praznuje petdeseto obletnico delovanja in je konec oktobra podelilo tudi nagrado za življenjsko delo. Lavreatka je Meta Gabršek Prosenc, likovna kritičarka in kuratorka ter dolgoletna direktorica Umetnostne galerije Maribor. »moč in vpliv relevantne likovne kritike se manjšata, posledica pa je ustvarjanje nelagodja in nezaupanja med občinstvom,« je povedala. O nezavidljivem stanju slovenske likovne kritike ta hip piše tudi doktor Peter Krečič, umetnostni zgodovinar, kritik in strokovnjak za delo Jožeta Plečnika. Povzema razvoj slovenske likovne kritike, hkrati pa ugotavlja, kako nadvse pomembna je in kaj bi bilo potrebno spremeniti, da se znova uveljavi.

Literarna matineja Prva makedonska pesnica je bila slovenskih korenin

Danica Ručigaj, rojena leta 1934 v Skopju, je bila slovenskih korenin, njen oče je bil Slovenec. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, saj je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. Danes velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Po njej je poimenovana tudi nagrada, ki jo Društvo pisateljev Makedonije od leta 2005 podeljuje pesnicam za najboljšo pesniško zbirko. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra. O življenju in poetiki Danice Ručigaj razmišljamo z izredno profesorico dr. Namito Subiotto, predavateljico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Jezikovni pogovori Michael Biggins, poliglot, ki se v prostem času najraje posveča slovenščini

Michael E. Biggins je izjemna in zanimiva osebnost. Poliglot, ki tekoče govori in piše slovensko, rusko, nemško, češko, poljsko, srbsko, hrvaško, francosko in norveško, se v prostem času najraje posveča slovenščini. Tega časa pa je glede na vse, kar je ustvaril, veliko. Knjižničar in predavatelj na Univerzi Washington v Seattlu prostovoljno predava slovenščino, prevedel je okrog 20 del slovenskih sodobnih klasikov, s strokovnimi članki umešča našo literaturo na zemljevid sveta, je slovenski častni konzul v ZDA in Mehiki in še veliko drugega … Slovenski prostor je s kulturološkega vidika zanj najbolj zanimiv, ker leži na stiku med romanskim in slovanskim svetom. S Slovenijo ni sorodstveno povezan, zato je njegovo delo še toliko bolj zanimivo. Profesorju Bigginsu je Narodna in univerzitetna knjižnica podelila Trubarjevo priznanje za leto 2020, prejšnji teden pa je na predlog Filozofske fakultete v Ljubljani prejel naziv častni senator Univerze v Ljubljani. V oddaji smo ponovili pogovor, ki je nastal ob prejemu Trubarjevega priznanja pred tremi leti.

Svet kulture Predstava Paradiž v SLG Celje in nove otroške in mladinske knjižne novosti

V oddaji boste najprej slišali oceno predstave Paradiž, ki je bila pretekli petek premierno na ogled v SLG Celje. Dogajanje v predstavi, ki jo je režiral italijanski režiser Mateo Spiazzi, je postavljeno v slovenski dom starejših v manjšem slovenskem kraju. Posebnost predstave so gledališke maske, ki jih igralci ves čas predstave nosijo. Prelistali bomo tudi nekatere otroške in mladinske knjižne novosti.

Glasovi svetov Zavod APIS: Umetnost za pozitivno družbeno spremembo

Kakšna je umetnost za pozitivno družbeno spremembo? S tem se ukvarjajo v Zavodu APIS, kjer se posvečajo raziskovanju vprašanja kakšen je transformativni potencial ustvarjalnosti in umetnosti za posameznika in družbo. Zavedajo se, da brez idealov in nečesa, kar se v nekem trenutku zdi nedosegljivo in utopično, ni družbenih preskokov naproti človečnosti in boljšem jutri. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je zato v tokratnih Glasovih svetov gostila Romano Zajec, ustanoviteljico in programsko vodjo Zavoda APIS ter Manco Juvan, mednarodno priznano in nagrajevano fotografinjo pa tudi direktorico in vodjo projektov v APIS-u.

Oder Predstava Paradiž v SLG Celje

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je trenutno na ogled predstava Paradiž, katere avtor je italijanski režiser Mateo Spiazzi. Dogajanje je postavljeno v slovenski dom starejših občanov v manjšem slovenskem kraju. Posebnost predstave so gledališke maske, ki jih igralci nosijo ves čas predstave. Mateo Spiazzi ni neznanec slovenskih odrov. Doslej je režiral že kar nekaj predstav v ljubljanskem in mariborskem lutkovnem gledališču in za svoje delo prejel več nagrad in priznanj. Specializiran je za delo z maskami. Podobne predstave, kot je Paradiž, je režiral že po vsem svetu, zdaj pa je to gledališko poetiko prvič predstavil v SLG Celje. Z režiserjem se je nekaj dni pred premiero pogovarjala Ana Rozman.

Kdo smo? Rokovnjači - ubežniki, tatovi, roparji, požigalci in morilci

V drugi polovici 18.stoletja, še zlasti pa celo prvo polovico 19.stoletja so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so to bili in kaj so počeli? (ponovitev)

Esej na radiu Ivo Svetina: Smo res narod knjige?

Pesnik, dramatik, prevajalec in esejist Ivo Svetina je ustvaril obsežen literarni opus. Njegov esej Smo res narod knjige? je izšel v reviji Pogledi leta 2015. "Ta država, ta bleda mačeha, ima seveda vrsto ,instrumentov', da ,pomaga' knjigi. Najprej pa mora pomagati avtorjem, da bodo preživeli, saj brez njih ni knjige. Občutno, ne le za nekaj odstotkov, naj poveča sredstva za subvencije in za nakup knjižničnega gradiva; če ji že ni, ko je bil za to čas, uspelo v bruseljskem birokratskem blodnjaku izboriti, da knjiga v Sloveniji ne bi bila obdavčena, naj vsaj zniža davek nanjo (na recimo 3,5 odstotka), da ne bi pobrala z davkom na knjigo več sredstev, kot jih da v obliki subvencije (!); to je verjetno res eden zadnjih reliktov socializma. Subvencionirane knjige naj ne bi bile neobdavčene – s tem bi se med ,poslovnimi subjekti', ki se v Sloveniji ukvarjajo z založništvom in jih je kar 500 (!) – podatek iz leta 2012 – sicer ustvarjala neenakost oz. bi bili privilegirani tisti, ki so že tako ali tako privilegirani, a ta predlog se zdi kljub vsem pomislekom dovolj razumen, saj izhaja iz dejstva, da država obdavči subvencije, ki jih sama namenja knjigi." Vmesni glasbeni vrinki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Listov iz spominske knjige Tomaža Habeta v izvedbi oboista Mateja Šarca in članov Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Simona Krečiča. Tonski mojster eseja je Vojko Kokot, bralca Mateja Perpar in Jure Franko.

Svet kulture Od Cvetja v jeseni na radiu do čustvenih stisk mladih in brskanja po spominih na gledaliških odrih

Je Tavčarjevo Cvetje v jeseni še vedno zanimivo? Režiser Klemen Markovčič pravi, da je, saj živimo dlje in je zato tema ljubezni v starejšem obdobju vedno bolj aktualna. V nizu branja slovenskih klasičnih in sodobnih literarnih del v Odprti knjigi na Arsu prihaja na vrsto prav ta povest. Mi pa bomo tokrat pretežno gledališki, posvetili se bomo predstavi, ki so jo uprizorili v Stari mestni elektrarni. Fun Fact, Zanimivo dejstvo so soustvarili umetniki kolektiva Beton Ltd. in talinskega gledališča Kanuti Gildi SAAL. In namig: Oziranje nazaj, v spomin, je nenavadna izkušnja. Ocenjujemo še predstavi Šolski zvezek v Lutkovnem gledališču Ljubljana in Sneženo sestro v Mini teatru.

Glasni novi svet Trije

Tokrat spoznavamo tri novejše izdaje domačih glasbenikov in njihovih mednarodnih navezav, plošče treh triov, Eating Poetry Sama Šalamona, Emanuela Parrinija in Vasca Trille, Tria Acamar Ceneta Resnika, Urbana Kušarja in Matjaža Bajca ter Tria Drašler Røysum.

Arsov art atelje Arsov art atelje: Kalitzke, Streich in Ferrari v ciklu Musica Viva

Poslušamo koncert Simfoničnega orkestra Bavarskega radia in dirigenta Johannesa Kalitzkeja iz letošnjega novembra, koncert iz serije Musica Viva, osredotočene na sodobno glasbo. Na sporedu so bila dela Zeitkapsel – Totentanz / Časovna kapsula – Mrtvaški ples dirigenta Johannesa Kalitzkeja, Jubelhemd Lise Streich in Histoire du plaisir et de la désolation / Zgodovina užitka in uničenja Luca Ferrarija.

Srce šansona Srce šansona

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Čas, prostor in glasba Čas, prostor in glasba

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Glasbeni utrip Glasbeni utrip

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Mojstri samospeva Zamrznjene rože...

Tudi mraz in sneg sta lahko navdihujoča, še bolj, če ju združimo z rožami in solzami, zamrznjenimi in otrplimi. Vse skupaj pričara sentimentalno zimsko vzdušje, značilno predvsem za romantične literarne in glasbene pisce, ki so ustvarili pesmi oz. samospeve na omenjeno tematiko.

Skladatelj tedna Peter Iljič Čajkovski (3)

V glasbenem opusu Petra Iljiča Čajkovskega je baletna glasba poznana najširšemu občinstvu. Melodije Hrestača in Labodjega jezera so skorajda postale del podzavesti kulturnega kroga, ki prek umetnosti dojema in doživlja čarobnost obstoja. Gib, kot prvinski izraz, je dobil odsev v neposredni glasbeni govorici, prepleteni z raznovrstnostjo oblik, oseb, karakterjev in zgodb; magični odzven glasbe.

Zborovska glasba Zborovska glasba

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

Koncertni dogodki na tujem Nemški simfonični orkester iz Berlina in Vilde Frang

Nemški simfonični orkester iz Berlina je na koncertu 5. novembra v Berlinski filharmoniji pod vodstvom ruskega dirigenta Maksima Emeljaničeva izvedel Simfonijo št. 2 v D-duru Johannesa Brahmsa in Prvi violinski koncert v a-molu Dmitrija Šostakoviča, ki ga je poustvarila solistka Vilde Frang.

Skladatelj tedna Peter Iljič Čajkovski (2)

Čajkovski ni bil koncertni pianist, čeprav sodobniki poročajo, da je klavir igral zelo dobro. Ker na glasbeno sceno ni prihajal kot instrumentalist, ni nič nenavadnega, da je svoj prvi koncert zložil šele pri štiriintridesetih (34) letih.

Koncert evroradia Messiaen, Bernstein in Bruckner

»Pri vsem, kar zaigra, slišim nekaj, česar še nikoli nisem slišal.« Tako pravi dirigent Paavo Järvi o nizozemski violinistki Janine Jansen. Zdi se, da violinistka vedno igra iz trenutka; ne podaja standardnih verzij del, ampak zelo osebne, enkratne, saj lahko že ob prihodnji izvedbi zvenijo čisto drugače. Tokrat bo prevzela solistično vlogo v Serenadi po Platonovem "Simpoziju" Leonarda Bernsteina: gre za delo o ljubezni, ki je za violinistko brez dvoma tudi ljubezen do glasbe. Poslušali bomo še štiri simfonične meditacije Vnebohod Olivierja Messiaena in Simfonijo št. 3 v d-molu Antona Brucknerja, kot jih je 5. novembra lani na koncertu izvedel orkester Tonhalle iz Züricha.

Jazz avenija Pianist in vokalist Gregory Privat

Oddajo bomo namenili nadarjenemu jazzovskemu pianistu Gregoryju Privatu, ki je po rodu iz Martinika, Sodeluje pri projektih Larsa Danielssona in niza tudi samostojne albume. Zadnji – Yonn je solističen. Privat bo 9. decembra nastopil v bližnjem italijanskem mestu Sacile.

Samo muzika Saksofonist Igor Lumpert

V današnji oddaji boste poslušali skladbe Igorja Lumperta, enega Jure Pukl je izjemno dobro izobražen jazzovski glasbenik, odprtega duha in pogumne naklonjenosti svetu raznorodnih zvokov. Je izjemno komunikativen in tako v zadnjem času vodi različne lastne zasedbe, v katerih igrajo ugledni ameriški in evropski jazzovski glasbeniki. Igra skoraj izključno sodobno jazzovsko avtorsko glasbo. najbolj samosvojih slovenskih glasbenikov. Večino časa preživi v tujini, vse samostojne albume je posnel v družbi svetovno priznanih, predvsem ameriških jazzistov. Igor Lumpert bo s svojo novo zasedbo I'm The Spirit Of The Earth v petek 8. decembra nastopil v Skalni dvorani Ljubljanskega gradu. Tokrat bodo z njim pianist Leo Genovese, basist Masa Kamaguchi in bobnar Jeff Williams.

Jazz Ars Kitarist Barney Kessell - ob stoletnici rojstva

Nocoj bomo predstavili in poslušali glasbo tega odličnega kitarista, ki se je rodil pred stotimi leti - 17. oktobra 1923. Kessel je bil glasbeni samouk in uspelo mu je razviti izjemen občutek za swing. Posnel je cel niz uspelih samostojnih albumov.

Tretje uho Ray Anderson - Big Band Record

Je eden najuglednejših jazzovskih pozavnistov, komponira in predava na univerzi. Glasba na plošči Big Band Record se premika vse od klasičnega orkestralnega jazza, svobodne improvizacije in tretjega toka.

Jazzovska jutranjica QuatroPorTango - intervju

Pred koncertom skupine QuatroPorTango v ljubljanski drami, v okviru cikla Ars in Drama, smo se pogovarjali z bandoneonistom Ratkom Žižićem in pianistom Janom Severjem.

Jazz session Michael Mantler

Avantgardni avstrijski trobentač in skladatelj je svoj osemdeseti rojstni dan praznoval v dunajskem klubu Porgy & Bess. Z njim so bili še: Gareth Davis, bas klarinet Barbora Jirásková, sopran Jana Vondrů, sopran Elmaz Mrkvičková, mezzosopran Annabelle Plum, mezzosopran Jan Mikušek, tenor, kontratenor Vojtech Šembera, bariton Štěpán Janoušek, bas Ladislav Kozderka, trobenta Jan Pribil, trobenta Jiří Tarantik, rog Jakub Žídek, pozavna Jiří Genrt, tuba Martin Oprsal, marimba, vibrafon Marko Ivanović, dirigent (photo by Wolfgang Gonaus - Porgy & Bess, Vienna, Austria)

Orkestralni jazz Chris Potter - Rituals

Prvi del plošče je poklon Igorju Stravinskemu in njegovi skladbi Pomladno obredje, ki je nastala leta 1913.

Jazz avenija Carla Bley – in memoriam

Oddajo bomo namenili glasbi jazzovske dame Carle Bley, ki se je za vedno poslovila 17. oktobra letos, stara 87 let. Jazzovski kritiki jo uvrščajo med najpomembnejše jazzovske skladateljice in pianistke. Osnove glasbene vzgoje ji je predstavil oče, ki je bil cerkveni glasbenik. Pozneje se je izpopolnjevala še sama. Po preselitvi v New York se je poročila s pianistom Paulom Bleyem, s katerim je napisala svoje prve skladbe.

Jazzovska jutranjica Jani Moder - intervju

Vodja zasedbe Ecliptic, kitarist in komponist Jani Moder, v pogovoru pred koncertom v ljubljanski Cukrarni, v okviru cokla Jazz Ars All Stars.

Samo muzika Saksofonist Jure Pukl

Današnjo oddajo Samo muzika bomo namenili verjetno najbolj prodornemu glasbeniku sodobne slovenske jazzovske scene – saksofonistu Juretu Puklu.

Jazz Ars Skladatelj George Russell

Oddajo bomo namenili glasbi jazzovskega teoretika, skladatelja in aranžerja Georga Russella, ki se je rodil pred stotimi leti. Russell je pomemben tudi kot snovalec nove glasbene filozofije – t.i. lidijskega kromatičnega koncepta tonalne organiziranosti, ki utemeljuje jazzovsko igro, zasnovano na lestvicah in ne na zaporedju akordov. S svojimi teoretičnimi razmišljanji, objavil jih je leta 1953 v samostojni knjigi, je bil predhodnik modalne jazzovske igre, ki sta jo med bolj znanimi glasbeniki pozneje razvila John Coltrane in Miles Davis.

Kratka radijska igra France Prešeren: Nova pisarija

Ironično besedilo v dveh delih je edino, ki jo je pesnik napisal v dramski obliki: prvi del govori o jeziku, drugi pa o pesniških oblikah. V soočanju izkušenega mojstra in učenca, ki od njega pričakuje napotila za svoje pisanje, prisluhnemo polemiki o literarnih dilemah, ki je pogosto aktualna tudi danes. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Mojster – Polde Bibič Učenec – Boris Ostan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1997

Radijska igra Drago Gorup: Carsolinae eden reservae

Latinski naslov satirične radijske igre v slovenskem prevodu pomeni Paradiž kraškega rezervata, obravnava pa problematiko tržaških Slovencev v zamejstvu. Igro posvečamo spominu na pred kratkim umrlega dramskega igralca Antona Petjeta, ki je večino svojega poklicnega življenja preživel v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Uveljavil se je kot igralec značajsko zapletenih in tudi komičnih likov. Za svoje delo je prejel tudi primorsko gledališko nagrado Tantadruj za življenjsko delo. Režiser: Jože Babič Dramaturg, glasbeni oblikovalec: Igor Tuta Tonski mojster: Pierpaolo Saccari Televizijski reporter – Adrijan Rustja Tržaški meščan Cesko Basejo – Anton Petje Kraški fant Tinček – Stojan Colja Kraška deklica Ančka – Matejka Maver Diplomat O. K. Openstore – Glavko Turk Kočijaž Bepi – Alojz Milič Kraševec Jure – Ivan Buzečan Župan, Legionar – Drago Gorup Kraški fant Andrej – Livij Bogatec Mati – Marjana Prepeluh Tržačanka Amalassunta Grobar – Zlata Rodošek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih RAI - Radio Trst A septembra 1979.

Radijska igra Luigi Pirandello: Človek s cvetom v ustih

Naključno srečanje dveh neznancev vodi v pogovor, v katerem nam nobelovec Pirandello razkriva svoje razmišljanje o minljivosti vsega bivajočega, s tem pa tudi o neizmerni lepoti ter dragocenosti vsakega življenjskega trenutka. Režiser: Gregor Tozon Prevajalka: Tita Simoniti Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Človek s cvetom v ustih – Tone Gogala Čakajoči potnik – Jožef Ropoša Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1992.

Kratka radijska igra Miha Mazzini: Vlaki

Trije odrasli sinovi in hčerka se sestanejo v hiši poleg železniške proge, v kateri hčerka živi in posveča ves svoj čas in energijo bolni in ostareli materi. Izmučena bi rada preložila skrb na svoje brate. V absurdnem, tragikomičnem tonu se moč in intenzivnost njihovega pogovora prilagajata voznemu redu vlakov, saj si lahko dajo duška le takrat, ko jih mati zaradi hrupa ne more slišati. Režiserka in dramaturginja: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska – Jana Zupančič Vinko – Primož Pirnat Jule – Milan Štefe Bruno – Matej Puc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017

Radijska igra Nikoleta Dojčinović: Zvoki in spomini: Biseri, čarovnice in druge zgodbe

Kako se zvokov otroštva in mladosti spominja starejša populacija? V radijskem dokumentarcu se zvrsti kar nekaj vsakdanjih, a z vidika sodelujočih zelo intimnih zvokov. Režiserka: Vesna Perić Prevajalka: Tanja Bulajić Tonski mojster: Milan Filipović Izvajalec glasbe: Vlada Panović (harmonika) Sodelujoči: Radmila Bajić, Ljubomir Ljuba Dimitrijević, Verica Stevanović, Radmilo Nedeljković, Milija Radić, Katica Brakočević, Đorđe Prpa, Nenad Gavrilović, Miodrag Prodanović Sinhronizacija v slovenski jezik: Željko Hrs, Jožica Avbelj, Aleš Valič, Matjaž Romih, Lotos Vincenc Šparovec, Polona Juh, Vesna Jevnikar, Blaž Šef Igra je nastala na Radiu Beograd, Radio-televizije Srbije v okviru projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa. Koordinatorka projekta za Radio-televizijo Srbija je Nikoleta Dojčinović Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Beograd in Radia Slovenija septembra 2023.

Kratka radijska igra Cvetka Bevc: Pogled psa

Odtujenost med zakoncema – ostarelo, neuspešno igralko in njenim možem industrialcem – vodi v vsakdanje prepire, katerih edini poslušalec ostane njun pes. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Norbert – Slavko Cerjak Viktorija – Marinka Štern Služkinja Iza – Ljerka Belak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2006.

Radijska igra Johannes von Saaz: Kmetič in smrt

Dialoško delo o ljubezni in zadnjih rečeh velja za mojstrovino zgodnjega literarnega humanizma, ki izhaja iz tradicije poetsko-filozofskih razpravv. Besedilo je polno alegorij in poosebljanj ter se navezuje na takratno kulturo srednjeevropskega prostora, predvsem z začetkom zapisovanja obredov, povezanih z versko tradicijo, srednjeveških pridig in legend. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Prevajalka: Tanja Viher Dramaturginja: Vilma Štritof Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Tonski mojster: Staš Janež Kmetič – Uroš Smolej Smrt – Janja Majzelj Božji glas – Karel Brišnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999.

Radijska igra Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata

Sartre dogajanje drame postavi v sodoben »pekel«. Vanj so umeščeni tisti, ki ne priznajo svoje svobode in odgovornosti. Medsebojna soodvisnost v zamejenem prostoru brez oken in naravne svetlobe pa jih prisili v izpovedi in avtorefleksije. Človek je torej »obsojen« na svobodo in kriv za usodo, ki si jo je sam izbral. Tokratno slušno branje Sartrove enodejanke je prvenstveno namenjeno dijakom, torej generaciji Z, ki bo o drami razmišljala v svojih maturitetnih esejih. Predstavitev fabule je zato karseda berljiva in jasna. Hkrati pa je želja, da bi njena zgostitev, sicer nujna za slušni format, omogočila tudi izostritev temeljnih sporočil drame, zlasti njeno etično dimenzijo. V slušni izvedbi drame so zato namenoma ohranjeni tudi deli, ki so za mladega odraslega človeka v njegovem življenjskem trenutku težje razumljivi, ker preprosto še nima dovoljšne kapacitete izkušenj in let, a so prav gotovo pomembna popotnica za čas pozneje. Uho in mali možgani so namreč dobri sopotniki spomina in njegova podpora. Prevod: Draga Ahačič Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Lektorica: Saša Grčman Fonetičarka: Suzana Köstner Tehnična realizacija: Martin Florjančič, Jože Lap Ines – Nina Valič Estelle – Saša Pavlin Stošić Garcin – Matija Vastl Sobar – Matija Rozman Koprodukcija Radia Slovenija in Cankarjevega doma Posneto v dvorani Alme Karlin, november 2023 Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata/Huis Clos © Editions Gallimard

Kratka radijska igra Mišo Mičić: Gneča na blagajni

Igra problematizira navidezno kopreno tako materialnega kot duhovnega obilja, ki izrisuje vse izrazitejše socialne razlike, brutalno individualizacijo ter vrednote, ki vse to poganjajo. Konflikt v nakupovalnem centru povzroči nekaj drobiža – in gneča na blagajni. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Blagajničarka – Polona Juh Prva ženska – Judita Zidar Druga ženska – Barbara Vidović Varnostnik – Jernej Gašperin Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2018

Radijska igra Saša Vuga: Maistrova najdaljša mariborska noč

Zgodovinska radijska igra obnavlja noč z 22. na 23. november leta 1918, ko je general Rudolf Maister razorožil nemško varnostno stražo in prevzel vojaško oblast v Mariboru. Poglavitne zgodovinske dogodke usodne mariborske noči uokvirja Vugova samoizpovedna pripoved o nagibih, ki so ga vodili pri upodabljanju Maistrovega drznega in pogumnega početja. Režiser in dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Izvajalci glasbe: Slovenski oktet General Maister – Tone Kuntner Doktor Rosina – Polde Bibič Doktor Senekovič – Radko Polič Rac Doktor Leskovar – Franček Drofenik Doktor Mravljak – Zvone Hribar Lederhas – Silvij Božič Tschech, poštni upravitelj – Danilo Benedičič Starejša poštarica – Mina Jeraj Mlajša poštarica – Violeta Tomič Doktor Dolar – Borut Veselko Malenšek – Matija Rozman Hren – Pavle Ravnohrib Žitko – Srečo Špik Polkovnik Holk – Janez Albreht Metz – Evgen Car Glas – Štefka Drolc Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1989.

Kratka radijska igra Marko Elsner Grošelj: Srečanje iz mladosti

Študentska druščina štirih posameznikov, ki se znova srečajo po dvajsetih letih, opozarja, da nobena stvar v življenju ni naključna, temveč je vsaka usojena človeku, ki ga doleti – pri tem pa ga bodisi osreči, bodisi onesreči. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Jure – Slavko Cerjak Angela – Maja Boh Dekle – Saša Mihelčič Lojz – Bojan Emeršič Aleksander – Zoran More Olinka – Vesna Jevnikar Kralj – Radko Polič Rac Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Na prvo adventno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja. v Ljubljani. Mašuje misijonar Pedro Opeka ob somaševanju p. Pavla Jakopa. Poje župnijski pevski zbor p. Hugolin Sattner pod vodstvom dr. Matjaža Barba. Na orgle igra Polona Gantar.

Musica sacra V spomin Jožetu Troštu

Na praznik sv. Cecilije se je poslovil skladatelj, duhovnik, profesor in dirigent Jože Trošt. Pod njegovim vodstvom je pelo na tisoče slovenskih pevcev, pri njem se je na Orglarski šoli v Ljubljani, ki jo je obnovil in jo vodil več desetletij, izobrazilo več kot tisoč organistov. Večina njegovih skladb je sakralnih, za svoje delo je med drugim prejel red za zasluge Republike Slovenije. A najpomembnejša zanj je bila glasba, ki »za Boga«, kot je zapisal, v resnici »ni nikoli dovolj lepa…«

Sledi večnosti Povezovanje v sinodalnem procesu

Spregovorili bomo o sinodi. Kako jo uresničujemo znotraj Katoliške cerkve v celoti in v župnijah. Kdo je pobudnik in čemu nas sinoda spodbuja? Kako prisluhniti drug drugemu in se povezovati z bližnjimi? Kako ima sedaj vsak možnost spregovoriti, k temu spodbuja tudi papež Frančišek. O tem z gospo Anjo Kastelic.

Sedmi dan Adventni čas

Začenja se advent. Zakaj vsako nedeljo prižgemo svečko, kako se duhovno pripraviti na prihod Božiča, kakšne so potrošniške pasti, ki nas odvračajo od veselega pričakovanja Jezusovega rojstva in kaj nam sploh pomeni Advent? O teh vprašanjih se bo Nejc Krevs pogovarjal s predavateljem na TEOF, katoliškim duhovnikom dr. Matjažem Celarcem.

Bogoslužje Prenos maše iz Sevnice

Iz župnije svetega Nikolaja v Sevnici na nedeljo Kristusa Kralja neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodellujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Branko Balažic, poje pa župnijski pevski zbor.

Musica sacra Ob godu sv. Cecilije - pogovor z dr. Cecilijo Oblonšek

Dr. Cecilija Oblonšek je asistentka pri Katedri za liturgiko in liturgično glasbo za področje cerkvene glasbe pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, hkrati je soustanoviteljica Zavoda za cerkveno glasbo. Ob godu sv. Cecilije, prazniku glasbenikov, bo predstavila svoje delovanje na področju sakralne glasbe, pa tudi svoje poglede na to glasbeno zvrst. Oddajo bo popestrila glasba po njenem izboru.

Sedmi dan Dr. Borut Holcman: pogum za življenje

V oddaji gostimo profesorja s Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Boruta Holcmana, tudi nekdanjega katoliškega duhovnika. Govorimo o praktičnem krščanstvu kot odgovorni odločitvi za ljubezen in svobodo.

Sledi večnosti Katere zakramente v Katoliški cerkvi bodo po novem lahko prejemali transspolne osebe in istospolni pari?

Katoliški duhovniki bodo lahko na podlagi odločitve Dikasterija za nauk vere, z njo se je strinjal papež Frančišek, dovolili dostop transspolnim osebam, istospolnim parom in njihovim otrokom do nekaj zakramentov. Katerih in kaj to pomeni v praksi, pojasnjuje moralni teolog, med drugim tudi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference, dr. Gabriel Kavčič.

Bogoslužje Bogoslužje

Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.

Musica sacra Sakralna glasba Charlesa Gounoda

Letos mineva 130 let od skladateljeve smrti. Ob omembi njegovega imena verjetno naprej pomislimo na priljubljeno Ave Marijo, ki jo odlikuje izrazita liričnost in spevnost, skladatelj pa je v svoja dela znal učinkovito vnesti tudi dramatičnost. Sakralna glasba je imela v njegovem življenju pomembno vlogo; kot cenjeni pariški organist in kapelnik je samoumevno ustvaril številna dela z duhovno vsebino in za liturgijo.

Sledi večnosti Prenovljena frančiškanska knjižnica in pinakoteka

Frančiškanski samostan na Tromostovju v Ljubljani hrani več zelo dragocenih knjig in dokumentov. Knjižnico je uredil p. Žiga Škerpin v prvi polovici 18. stoletja, vsebuje pa veliko še starejših knjig. Kot stalna knjižnična ustanova deluje že od leta 1233. Prenovljena knjižnica je s pinakoteko tudi del frančiškanskega muzeja. O pomenu teh ustanov bo govoril knjižničar frančiškan p. Jan Dominik Bogataj. Oddajo pripravlja Tomaž Gerden.

Odprta knjiga na radiu Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni 3/10

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija v avgustu 2023.

Lirični utrinek Peter Handke: Pesem trajanju

Na današnji dan leta 1942 se je rodil avstrijski avstrijski pesnik, pisatelj in dramatik Peter Handke. Za Lirični utrinek smo izbrali njegovo Pesem trajanju. Prevedel jo je Andrej Kokot. Interpretacija: dramski igralec Željko Hrs.

Literarni nokturno Ljudska: Miklavž in hudoba

O svetem Miklavžu, dobrodelnem škofu iz Myre v Mali Aziji, je napisanih veliko legend. Ena izmed njih pripoveduje, da je svetnik nekoč posekal drevo, posvečeno boginji Diani, pa se mu je hudič hotel maščevati tako, da je romarjem, ki so se vozili z ladjo k Miklavževi cerkvi, podtaknil čarobno olje, s katerim bi cerkev zrušili. A na poti se jim je prikazal Miklavž, jim vse pojasnil in ukazal vreči olje v morje. Zgodba je bila večkrat tudi upodobljena, nanjo pa se nanašajo tudi obredne ljudske pesmi z naslovom sv. Miklavž in hudoba. Najpogosteje jih pojejo ali uporabljajo ko molitve. V Štrekljevi zbirki slovenskih ljudskih pesmi je zapisanih več različic s Primorske, ki se med seboj tudi vsebinsko razlikujejo. Nekaterim lahko prisluhnete v Literarnem nokturnu. Interpretirata Medea Novak in Nejc Cijan Garlatti, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Leto nastanka 2014.

Literarni večer Boris A. Novak: Hvalnica jecljanju

Tokratni Literarni večer je ob avtorjevem 70. jubileju posvečen pesniku, dramatiku, prevajalcu, literarnemu teoretiku in profesorju Borisu A. Novaku. Prisluhnete lahko izboru pesmi iz monumentalnega dela, epa v treh knjigah Vrata nepovrata in tudi samemu avtorju. Vrtnar besed, kot pesnikom pravi sam, v več kot 40 000 verzih, večinoma povezanih v tercine, priklicuje lirične pokrajine sedanjosti in preteklosti, govori o mrtvih, živih in tistih, ki jih obuja v spominu. Kot v spremni besedi tretjega dela zapiše Janez Vrečko: "Pred nami kljub resničnim podatkom torej ni zgodovinopisje, ampak zgodbovinopisje." Interpreti Pavel Ravnohrib, Tomaž Gubenšek in Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Miha Jaramaz in Sonja Strenar, urednik Marko Golja, režiser Igor Likar, posneto leta 2013.

Odprta knjiga na radiu Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni 2/10

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Takšna je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija v avgustu 2023.

Lirični utrinek Christina Georgina Rossetti: Navkreber

Angleška pesnica Christina Georgina Rossetti se je rodila leta 1830. Pesniti je začela že zelo zgodaj, pri sedmih letih. Prvo pesniško zbirko je izdala pri šestnajstih, prvo revijalno objavo je imela dve leti pozneje ter postala takoj izjemno priljubljena. Svoj sloves je ohranila do smrti leta 1894, nekatere odlike njenih verzov pa so se izrazile šele pozneje. Pisala je romantično religiozno in bivanjsko poezijo, pomemben del njenega ustvarjanja so pesmi za otroke. Pesem Navkreber je prevedel Boris A. Novak; interpretacija: Nina Valič.

Literarni nokturno Stefan George: Pesmi

Literarni nokturno prinaša nekaj pesmi nemškega pesnika Stefana Georgeja, ki je živel med letoma 1868 in 1933. V navezavi na simboliste je v svojih pravilnih verzih, polnih poglobljene liričnosti, segal h grškim klasikom. Zagovarjal je larpurlartizem in se tako upiral sodobnemu realizmu. Prevod Kajetan Kovič, interpretacija Danijel Malalan, glasbena oprema Cvetka Bevc, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Jože Valentič. Redakcija Tadeja Krečič in Staša Grahek (ponovitev). Posneto leta 2011.

Odprta knjiga na radiu Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni 1/10

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, dolgo gori, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (rojen je bil leta 1851, umrl pa je 1923.) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju predstavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2023.

Lirični utrinek Stefan George: Ti čist

Vodilni nemški simbolist Stefan George – rodil se je leta 1868, umrl pa 4. decembra leta 1933 – je zagovarjal poduhovljeno umetnost in pesništvo kot eterično lepoto. Pisal je cikle s simboličnimi liki v estetiziranih pokrajinah ter gojil kult oblike in stilizacijo. Pesem z naslovom Ti čist je prevedel Kajetan Kovič; interpretira jo dramski igralec Uroš Potočnik.

Literarni nokturno France Prešeren: Kam?

MInilo je 223 let od rojstva Franceta Prešerna. Čeprav nam je njegova poezija blizu in jo ima marsikdo v ušesih, mislih in srcu, jo je dobro slišati v vedno novih interpretacijah. V novem Literarnem nokturnu Prešernove pesmi Kam?, Zgubljena vera, Zvezdogledam, Pevcu in Zdravljica interpretira dramski igralec Urban Kuntarič. Glasbena oprema: Nina Kodrič, tonski mojster: Urban Gruden, režiser: Klemen Markovčič. redaktor: Matej Juh. leto nastanka: 2023.

Literarni portret August Cesarec

Pred 130 leti rojeni hrvaški pesnik, pisatelj in dramatik je sprva pisal v ekspresionističnem slogu, pozneje pa je bil pripadnik socialnega realizma. V najpomembnejših delih se je ukvarjal z dekadenco meščanske družbe. Poleg poezije in proze je pisal tudi potopise, eseje in razprave, v oddaji Literarni portret pa ga bomo z odlomki iz novel V katakombah, Propad Rožmanove družine in Divji kostanj spoznali kot novelista. Avtor oddaje je Andrej Arko, prevajalec: Bogo Pregelj, igralca: Kristijan Muck in Marko Okorn, bralca: Ivi Korošec in Janez Dolinar, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar. Režiser: Igor Likar. Produkcija leta 1983.

B-AIR Raziskave Laboratorija za analizo možganov iz Brna

Primarij dr. Igor M. Ravnik tokrat gosti člane Laboratorija za analizo možganov iz Brna. To so profesor Jiri Mekyška ter doktorska študenta inženir Tomaš Kiska in inženir Štepan Miklanek, ki delujejo na Tehnološki univerzi v Brnu. Njihovo delo je tesno povezano z multidisciplinarno raziskovalno nevroznanstveno skupino, ki se ukvarja s širokim razponom nevroznanstvenih problemov, od temeljnih znanosti in tehnoloških vprašanj ter informacijske znanosti do klinične nevrološke obravnave iz rehabilitacije oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi. Del svoje pozornosti pa posvečajo tudi raziskavam o vplivu glasbe na delovanje možganov.

B-AIR O pozitivnih učinkih glasbe pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni

Glasba in ritem sta tesno povezana z gibanjem, zato bi lahko glasbene intervence ciljno uporabili pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni, ki v največji meri prizadane prav gibalne sposobnosti. Sodelujoči pri projektu B-AIR, psihologinji Ana Kuder in Manca Kok, glasbenik Jaka Škapin, zdravnika nevrologa Dejan Geórgiev in Igor M. Ravnik ter vodja projekta B Air, režiserka Saška Rakef, so pri osebah s Parkinsonovo boleznijo želeli preučiti trenutno uporabo glasbe ter njihova stališča do uporabe glasbe v zdravstvenem sistemu oziroma do sodelovanja pri nadaljnjem raziskovanju možnih učinkov glasbenih intervenc na blaženje simptomov Parkinsonove bolezni. Pri raziskavi je sodelovalo tudi Društvo Trepetlika (Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami). Raziskavi je sledila pilotna izvedba delavnice gibalno-vokalne improvizacije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je vodil umetnik in glasbenik Jaka Škapin. Ta je po izvedeni delavnici pripravil radijski dokumentarec, ki ga danes premierno predstavljamo v oddaji B Air Zvočenja. Pred tem bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več o raziskavi povedala magistrica psihologije, Ana Kuder.

B-AIR Fondazione Mariani, ustanova za otroško nevrologijo

V oddaji B Air – Zvočenja danes predstavljamo italijansko ustanovo, namenjeno otroški nevrologiji, z imenom Fondazione Pierfranco e Luisa Mariani. Ustanovljena je bila v Milanu z dobrodelnim financiranjem družine Mariani. Posveča se celotnemu spektru bolezni in motenj v otroški nevrologiji, ki se začne z nego in strokovno pomočjo bolnim otrokom in njihovim družinam v diagnostiki, terapiji in rehabilitaciji pa tja do usposabljanja kadra v italijanskem zdravstvu ter poučevanja o strokovnih temah v italijanskem in mednarodnem krogu. Ukvarja se tudi s podpiranjem raziskovalnega dela. Poseben poudarek je namenjen raziskovanju možganov v povezavi z glasbo. Zaradi bližine in visoke ravni strokovnih dogodkov je fundacija igrala pomembno vlogo tudi v izobraževanju srednje in starejše generacije slovenskih pediatrov - otroških nevrologov. Gostji primarija Igorja M. Ravnika sta tokrat muzikologinja dr. Maria Majno in pediatrična nevrologinja in nevrofiziologinja dr. Luisa Lopez.

B-AIR O besedi, jeziku in govoru z dr. Clémentom Françoisem

Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik.

B-AIR O interakciji človeka in računalnika ob delu z glasbo

Docent dr. Matevž Pesek je učitelj in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Od leta 2009 je tudi član Laboratorija za Računalniško grafiko in multimedije. Raziskovalno se loteva modelov, ki izhajajo iz biologije, iz globoke arhitekture vključno s hierarhičnim modeliranjem, zanimajo ga interakcije med človekom in računalnikom, multimodalne zaznave ter inteligentni uporabniški vmesniki, generiranje glasbe in vizualizacije za audio-analizo. V pogovoru s primarijem dr. Igorjem M. Ravnikom dr. Pesek predstavlja interakcijo človeka in računalnika ob delu z glasbo. Kako iz glasbe nastane digitalizirano - matematično obvladljivo gradivo, ki ga potem modelirajo, analizirajo, se z njim igrajo ter iz njega potegnejo sklepe, ki po prevedbi nazaj v svet človeške percepcije in izvedbe glasbe dajejo zaznavno in tudi praktično zanimive rezultate. Denimo z generiranjem glasbe ali – kot na primer s projektom Trubadur – pomagajo študentom glasbe pri urjenju slušnih sposobnosti z melodičnimi in ritmičnimi nareki.

B-AIR Obrazi avtizma 2. del

Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavlja nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Pripoveduje o srečanju z improvizacijo, lastnem ustvarjanju in komunikaciji prek glasbe, ki lahko poveže tudi starše in otroke. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Oddaja je del projekta B-AIR, ki ga podpira Ustvarjalna Evropa, in je namenjena raziskovanju vloge zvoka v življenju človeka.

B-AIR Obrazi avtizma 1. del

Nov cikel oddaj B Air Zvočenja začenjamo z radiofonskim esejem Obrazi avtizma. Ta govori o učnem in ustvarjalnem procesu treh učencev z motnjo avtističnega spektra in odpira spoznanje, kako lahko glasba ustvari igriv prostor za sporazumevanje, izražanje in rast na različnih področjih. Kaj narediti, ko se zaveš, da načini poučevanja, katere si se priučil in verjameš, da so edini, ne delujejo pri vseh? Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, bo ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavila nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Slišali bomo, kakšno moč ima glasba, če do nje pristopiš na pravi, sebi lasten način, in kako je to dosegla s svojimi učenci. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Oddaja je del projekta B-AIR, ki ga podpira Ustvarjalna Evropa, in je namenjena raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka.

B-AIR Petra Strahovnik: Sense-S, B-Air koncert za dojenčke in malčke

Cikel novih simfoničnih del, ustvarjenih z mislijo na dojenčke, malčke in ranljive skupine, bo sklenil projekt Sense-S Petre Strahovnik. V okviru projekta B-AIR je slovenska skladateljica, ki deluje na Nizozemskem, ustvarila novo delo za najmlajše občinstvo, ki ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Stevena Loya izvedel v Studiu 26 Radia Slovenija. Prostor, prilagojen za sproščen in udoben obisk dojenčkov, malčkov, njihovih staršev in spremljevalcev.

Prvi program Potovanje na robu noči - dokumentarec o ddr. Evgenu Bavčarju

»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.

B-AIR Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin - simpozij

V okviru 35. Mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani 25. in 26. avgusta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani poteka Mednarodni večdisciplinarni simpozij Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Simpozij v sodelovanju organizirata Ustanova Imago Sloveniae in Radio Slovenija in je del triletnega evropskega projekta B-Air – Zvočna umetnost za malčke, dojenčke in ranljive skupine. Na dvodnevnem simpoziju se je zbralo 24 domačih in tujih mednarodno uveljavljenih strokovnjakov in umetnikov z različnih raziskovalnih področij. Tema obravnava vlogo zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi pomen zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z motnjami v razvoju in kroničnimi boleznimi. Nekaj predavateljev s svojimi prispevki predstalja tudi izkušnje približevanja zvočne umetnosti in možnosti glasbenega udejstvovanja gluhih in naglušnih.

B-AIR Merzouga na B-AIR festivalu

Osrednji sobotni delež B-AIR festivala zvoka (Za)slišati svet se odvija v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer na muzejski ploščadi nastopajo Tomaž Rauch in člana dua Merzouga. Slednja sta ob 17h izvedla svoj drugi nastop, še pred tem pa se je na odru in v našem neposrednem prenosu z glasbenikoma pogovarjal Lovrenc Rogelj; pogovor je prevajal Miha Zor.

Jazz Ars All Stars Ecliptic

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba Ecliptic. Trobento je igral Tomaž Gajšt, kitaro Jani Moder, bas Jani Hace, bobne Žiga Kožar, "beatboxal" je Murat. Predstavili so vinilno ploščo Trash Society.

Ars in Drama QuatroPorTango & Ana Bezjak

Sloviti argentinski bandoneonist in skladatelj Astor Piazzolla sodi med najpomembnejše glasbenike dvajsetega stoletja. Skorajda vsakdo pozna vsaj njegov Oblivion ali Libertango. Tradicionalnemu tangu je tudi z elementi jazza in klasične glasbe vdahnil novo življenje in ga popeljal v nuevo tango. Piazzollovi glasbi se že vrsto let posveča skupina QuatroPorTango – bandoneonist Ratko Žižić, pianist Jan Sever, violinist Matjaž Porovne in kontrabasist Marko Turšič. Vrhunsko prepletajo virtuoznost s poetiko ter skupinsko igro s solističnimi vložki. Improvizacija in stroga forma postaneta eno. Na koncertu, posvečenem glasbi Astorja Piazzolle, v ciklusu Ars in Drama se jim je pridružila naša eminentna vokalna solistka, tudi tango specialistka, Ana Bezjak, znana iz zasedbe Papir.

Jazz Ars All Stars Steve Klink Trio & Mia Žnidarič: Trilogy in Blue

Novo, že tretjo sezono koncertnega cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni je otvoril trio ameriško-slovenskega pianista Stevea Klinka. Gostja je bila vokalna solistka Mia Žnidarič. Predstavili so ploščo Trilogy In Blue.

Ars in Drama Poklon Jožetu Privšku

Legendarnemu slovenskemu jazzistu smo se poklonili s koncertom, na katerem so nastopili Nina Strnad, Alenka Godec in Oto Pestner, skupaj z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lenarta Krečiča. V veliki dvorani ljubljanske Drame so izvedli nekatere njegove najboljše inštrumentalne kot tudi vokalne skladbe.

Neposredni prenos Godalni sekstet Ars

Na 35. koncertu v Komornem studiu je nastopil Godalni sekstet Ars, v katerem igrajo izvrstni slovenski glasbeni umetniki, ki so na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih prejeli vrsto nagrad in priznanj, hkrati so zelo dejavni v mednarodnih orkestrskih in komornih zasedbah.

Neposredni prenos Podelitev nagrade lastovka 2023

Tako v etru kot v ljubljanskem Cankarjevem domu šestdeseto obletnico našega 3. programa Radia Slovenija praznujemo s slavnostnim koncertom v Gallusovi dvorani ob 19.30. Uvertura v praznovanje jubileja pa je podelitev nagrade lastovka neposredno iz dvorane Alme Karlin v Cankarjevem domu. Zgodbe in avtorji iz ožjega izbora za nagrado so že znani, uvrstili smo jih na spored od 8. do 12. septembra, ime dobitnice lastovke za zgodbo Jablana pa tradicionalno ostaja skrivnost do same slovesnosti. Nagrajeno zgodbo interpretira Nataša Barbara Gračner. Natečaj za najboljšo kratko zgodbo je leta 1992 s sodelavci začel Andrej Arko; vmes sta izšli tudi knjigi posameznih nagrajenih in zmagovalnih zgodb, Tiskarjeva napaka in druge nagrajene zgodbe (2002) in Valovi kratkih zgodb (2016) ter zvočnica Valovi kratkih zgodb (2021). Ob tridesetletnici je nagrada dobila še ime – lastovka. Na začetku je imel natečaj kategoriji krajših in daljših besedil, potem pa se je osredotočil na eno samo: vanjo lahko sodita na eni strani bolj fabulativna zvrst kratkih zgodb, ki jo je utrdila ameriška književnost, ter na drugi bolj refleksivna in lirična črtica, ki jo dobro pozna slovenska literarna zgodovina. Scenarist in redaktor Matej Juh, režiser Alen Jelen, dramska igralka Nataša Barbara Gračner, napovedovalec Ambrož Kvartič, glasbenik Primož Fleischman, soredaktorica Maja Žvokelj.

Komorni studio Kitarist Izidor Erazem Grafenauer

Tokrat bo koncert v Komornem studiu v znamenju skladb za kitare od renesanse in baroka do klasicizma in romantike. Izvedel ga bo izjemni glasbenik in ugledni kitarist mlajše generacije Izidor Erazem Grafenauer, prejemnik vrste najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih.

Komorni studio Ansambel kljunastih flavt Le Phénix

Ansambel Le Phénix je edinstven v našem prostoru, saj flavtistke igrajo na izvirne renesančne in baročne kljunaste flavte. Flavtistke na koncertu v studiu 13 predstavljajo skladbe za ansambel kljunastih flavt od 14. do 18. stoletja, od sloga ars subtilior do poznega baroka.

Neposredni prenos Odkritja26, Skladatelja Matej Bonin, Svetlana Maraš in Simfoniki RTV Slovenija

V studiu 26 Radia Slovenija nadaljujemo serijo koncertov z novo simfonično glasbo izpod okvirja projekta B-AIR, ki raziskuje vpliv zvoka v krogotoku človekovega življenja in zaobjema tudi skupino skladateljev, ki v tesnem sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki nevroznanosti, psihologije, pedagogike, ustvarjajo nove orkestrske partiture za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Po dveh popoldanskih koncertih z novima deloma Svetlane Maraš in Mateja Bonina je Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Stevenom Loyem deli izvedel še za običajno občinstvo v poslušalski perspektivi koncerta sodobne glasbe v okviru koncertnega cikla Odkritja26 – Discovery26.

Jazz Ars All Stars Tribute To Wayne Shorter

Legendarnega saksofonista in komponista. ki je preminul marca letos, se bomo spomnili v nedeljo, ko bo v ljubljanski Cukrarni nastopil Big Band RTV Slovenija. Vodil ga bo ugledni švedski dirigent, komponist in aranžer, Mats Holmquist, ki bo v ljubljano prinesel svoje priredbe skladb slovitega Shorterja. Shorter je ena od osrednjih jazzovskih osebnosti zadnjega pol stoletja. Kot saksofonist in tudi kot komponist je usodno zaznamoval razvoj jazza. Najprej v zasedbi Arta Blakeya The Jazz Messengers, potem v kvintetu Milesa Davisa. Na povsem novo glasbeno pot je stopil z ustanovitvijo kultne skupine Weather Report. Med njegove najbolj znane kompozicije sodijo Footprints, Nefertiti, Pinocchio, The Three Marias, Ju Ju, Infant Eyes, Black Nile, E.S.P., Speak No Evil, Yes Or No. Wayne Shorter je prejel kar 12 nagrad Grammy.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Manon Lescaut v neposrednem prenosu iz Maribora

Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.

Odprta knjiga na radiu Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni 3/10

»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kako cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet.« Taka je v Tavčarjevi povesti ljubezen med ljubljanskim odvetnikom Janezom in nedolžnim kmečkim dekličem Meto. Star panj, ki se vname, gori dolgo, tokrat pa v ljubezenskem ognju izgori mlado dekle ... Pač pa je v jeseni življenja Ivana Tavčarja (1851–1923) bogato obrodilo njegovo literarno pisanje z vrhuncem v Visoški kroniki, ki jo je objavil štiri leta pred smrtjo. Povest Cvetje v jeseni, ki jo ob koncu Tavčarjevega leta dobivamo še v zvočni obliki, je napisal sredi prve svetovne vojne in vojni moriji ob ljubezenski zgodbi postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami, je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno. Bralec: Željko Hrs Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Rok Fiamengo Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija v avgustu 2023.

Skladatelj tedna Peter Iljič Čajkovski (3)

V glasbenem opusu Petra Iljiča Čajkovskega je baletna glasba poznana najširšemu občinstvu. Melodije Hrestača in Labodjega jezera so skorajda postale del podzavesti kulturnega kroga, ki prek umetnosti dojema in doživlja čarobnost obstoja. Gib, kot prvinski izraz, je dobil odsev v neposredni glasbeni govorici, prepleteni z raznovrstnostjo oblik, oseb, karakterjev in zgodb; magični odzven glasbe.

Literarna matineja Prva makedonska pesnica je bila slovenskih korenin

Danica Ručigaj, rojena leta 1934 v Skopju, je bila slovenskih korenin, njen oče je bil Slovenec. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, saj je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. Danes velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Po njej je poimenovana tudi nagrada, ki jo Društvo pisateljev Makedonije od leta 2005 podeljuje pesnicam za najboljšo pesniško zbirko. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra. O življenju in poetiki Danice Ručigaj razmišljamo z izredno profesorico dr. Namito Subiotto, predavateljico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Izšlo je Vinko Möderndorfer: Odštevanje

Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik. Na nekem literarnem večeru je omenil, da je kot svobodni umetnik preživel zato, ker je v veliki meri deloval kot gledališki režiser. Ob vrsti gledaliških režij je podpisal tudi tri celovečerne filme in kar nekaj opernih režij. Möderndorfer je tudi izjemno plodovit književnik. Letos je tako objavil pesniški zbirki Naprej naprej in Samost ter roman Odštevanje (pri založbi Miš). V romanu inventivno in sugestivno pripoveduje o junaku srednjih let, ki mu življenje pospešeno razpada (seznam njegovih težav je dolg, res dolg), vendar se njegovo življenje prične spreminjati, ko izve, da ga želi srečati njegov biološki oče. Več o romanu pove umetnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je; med drugim pripoveduje tudi o avtobiografski naravi romana. Nikar ne zamudite.

Čas, prostor in glasba Čas, prostor in glasba

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Glasbena jutranjica Odmevi vzhoda, 1. del

Vzhodne dežele in kulture so v očeh Evrope vedno pomenile precejšnjo eksotiko, geografska in kulturno-družbena oddaljenost pa sta tudi v skladateljih vzbujali ustvarjalni navdih. Program tokratne Glasbene jutranjice se tako razteza od Mozartovega Bega iz Seraja do scenske glasbe Aladin, op. 34 Carla Nielsena, pridružujejo pa se jima še dela Modesta Musorgskega, Karola Szymanowskega, Aleksandra Zemlinskega, Maxa Brucha in Nikolaja Rimskega-Korsakova. Wolgang Amadeus Mozart – Uvertura iz opere Beg iz Seraja Modest Musorgski – Ples perzijskih sužnjev iz opere Hovanščina Karol Szymanowski – Simfonija št. 3, op. 27 - Pesem noči za tenor, mešani zbor in orkester Wolgang Amadeus Mozart – Dueti za flavto in oboo iz opere Beg iz Seraja

Kratka radijska igra France Prešeren: Nova pisarija

Ironično besedilo v dveh delih je edino, ki jo je pesnik napisal v dramski obliki: prvi del govori o jeziku, drugi pa o pesniških oblikah. V soočanju izkušenega mojstra in učenca, ki od njega pričakuje napotila za svoje pisanje, prisluhnemo polemiki o literarnih dilemah, ki je pogosto aktualna tudi danes. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Mojster – Polde Bibič Učenec – Boris Ostan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1997

Arsove spominčice Skladbe za tolkala in različne zasedbe s tolkali

Poslušajte skladbe Tomasa Albinonija, Alojza Ajdiča, Iva Petrića, Jana Freidlina in Neya Rosaura. V Arsovih spominčicah bomo predstavili skladbe za tolkala in različne zasedbe s tolkali, v komornih zasedbah in z orkestrom. V izvedbi priznanih slovenskih solistov, komornih glasbenikov in simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije bomo predstavili Koncert v G-duru Tomasa Albinonija v izvedbi harfe in marimbe, skladbo Canto intimo/Intimni spev za violino in dva tolkalca Alojza Ajdiča, Pomladni concertino za tolkala in komorni orkester Iva Petrića, stavek Meglica nad jezerom iz suite Gozdne podobe za violino in klavir Jana Freidlina v izvedbi harfe in marimbe ter Brazilske mite za kvartet tolkal Neya Rosaura. Ponovitev oddaje v četrtek, 7. decembra, ob 5.05.

Razgledi in razmisleki Dr. Peter Krečič: Likovna kritika včasih in danes

Slovensko društvo likovnih kritikov praznuje petdeseto obletnico delovanja in je konec oktobra podelilo tudi nagrado za življenjsko delo. Lavreatka je Meta Gabršek Prosenc, likovna kritičarka in kuratorka ter dolgoletna direktorica Umetnostne galerije Maribor. »moč in vpliv relevantne likovne kritike se manjšata, posledica pa je ustvarjanje nelagodja in nezaupanja med občinstvom,« je povedala. O nezavidljivem stanju slovenske likovne kritike ta hip piše tudi doktor Peter Krečič, umetnostni zgodovinar, kritik in strokovnjak za delo Jožeta Plečnika. Povzema razvoj slovenske likovne kritike, hkrati pa ugotavlja, kako nadvse pomembna je in kaj bi bilo potrebno spremeniti, da se znova uveljavi.

Glasbena jutranjica Odmevi vzhoda, 3. del

Vzhodne dežele in kulture so v očeh Evrope vedno pomenile precejšnjo eksotiko, geografska in kulturno-družbena oddaljenost pa sta tudi v skladateljih vzbujali ustvarjalni navdih. Program tokratne Glasbene jutranjice se tako razteza od Mozartovega Bega iz Seraja do scenske glasbe Aladin, op. 34 Carla Nielsena, pridružujejo pa se jima še dela Modesta Musorgskega, Karola Szymanowskega, Aleksandra Zemlinskega, Maxa Brucha in Nikolaja Rimskega-Korsakova. Max Bruch – Rapsodija za violončelo in orkester Kol Nidrei, op. 47 Nikolaj Rimski-Korsakov – Šeherezada, simfonična suita op. 35 - Zgodba o princu Kalendarju Carl Nielsen – Aladin, op. 34

Glasbeni utrip Glasbeni utrip

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.