Ars aktualno Odkritja26 in nova glasba s Simfoniki RTV Slovenija

Informativni prispevki iz področja kulture

Ars aktualno S Simonom Popkom pred začetkom festivala Liffe

Leto je naokrog in pred nami je novi Liff. Natančneje, začel se bo prihodnjo sredo ob 19. uri z otvoritvenim filmom Belo se pere na devetdeset, že pred tem pa se bodo zgodile nekatere projekcije po drugih kinodvoranah, v Ljubljani so to poleg dveh v Cankarjevem domu še Kinodvorova, dvorani AGRFT in Slovenske kinoteke, Kino Bežigrad in letos znova Kino Šiška. Izbrane filme bodo sicer prikazali še v Mariboru, Novem mestu in Celju.

Ars aktualno Knjiga Pasolini in smrt Giuseppeja Zigaine

Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja od umora enega največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelja in pesnika Piera Paola Pasolinija. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt italijanskega slikarja in pisatelja Giuseppeja Zigaine.

Ars aktualno Aretacija mlade pevke Diane Loginove v Sankt Peterburgu

Nedavni dogodki v Sankt Peterburgu, drugem največjem mestu v Rusiji, mestu, ki izstopa po dediščini velike umetnosti, pa tudi po alternativni kulturi, spodbujajo razmislek o politični zlorabi umetniškega in kulturnega izražanja za utrjevanje političnega nadzora in medijske manipulacije.

Ars aktualno Nemirno oko – pregledna razstava Staneta Jagodiča v Mestni galeriji Ljubljana

Anomalije in bizarnosti sodobne družbe, človeško agresijo, tehnologijo in ekologijo že dobrih pet desetletij duhovito in večpomensko interpretira Stane Jagodič, ki kljub težkim temam išče univerzalne in brezčasne vrednote. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist, vizualni satirik. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem je ves čas razvijal osebno in močno umetniško govorico. V Mestni galeriji Ljubljana so v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Nemirno oko, na kateri so se posvetili Jagodičevim delom na papirju – risbi, grafiki, fotografiji in fotokolažu.

Ars aktualno Jermanova nagrada prevajalki Heleni Marko

V prostorih Društva slovenskih književnih prevajalcev so podelili Jermanovo nagrado 2025. Društvo nagrado podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrado, ki je bila ustanovljena leta 2013 in prvič podeljena dve leti kasneje, so poimenovali po uglednem slovenskem filozofu in prevajalcu Franetu Jermanu. Letošnji nominiranci so bili Miljana Cunta, Helena Marko in Aleš Maver.

Ars aktualno Slavoj Žižek: "V prihodnje bo potrebna močnejša mednarodna kooperacija"

V Ljubljani so predstavili novo delo Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu, ki ga je izdala Cankarjeva založba, prevedel pa ga je Igor Harb, saj ga je avtor napisal v angleščini. V njem Žižek razmišlja o današnjem svetu oziroma postresničnostni dobi, pa o politikah in razpadanju družbenega tkiva ter, kot nakazuje naslov, vse večjem razsulu.

Ars aktualno Matthias Wouter Knol, direktor Evropske filmske akademije: "Ohraniti evropsko filmsko kulturo pri življenju in jo spodbujati v rasti"

Letošnji Festival slovenskega filma, ki se je zaključil v nedeljo s slavnostno podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju in na katerem je nagrado za najboljši film, poleg nje pa še 5 nagrad prejel celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Ob tej priložnosti se je z Matthiasom Wouterjem Knolom pogovarjala Tesa Drev Juh.

Ars aktualno Jenkov nagrajenec Brane Senegačnik

Knjiga Prosojnosti, za katero je Brane Senegačnik prejel Jenkovo nagrado, je osma Senegačnikova knjiga poezije, izdala pa jo je Celjska Mohorjeva družba. Ob tej priložnosti se je z Branetom Senegačnikom pogovarjala Tina Kozin.

Ars aktualno Banalnost zla v novomeškem APT

Banalnost zla Hannah Arendt znova je naslov predstave Anton Podbevšek teatra. Predstava združuje teoretični del Hannah Arendt, ki se osredotoča na antologijo nasilja in genocida, ter performativne prakse, naslavljajoče trenutno vojno v Palestini.

Ars aktualno Odkritje struktur za množični lov na Krasu

Slovensko arheologijo bogatijo nova odkritja. Večdesetletno raziskovanje kraške krajine je arheologa Dimitrija Mlekuža Vrhovnika in Tomaža Fabca privedlo do izjemne najdbe. S pomočjo zračnega laserskega skeniranja - lidar sta na čezmejnem območju Krasa odkrila štiri lokacije, na katerih se raztezajo več kilometrov dolge kamnite strukture, ki so jih prazgodovinske skupnosti uporabljale za množični lov na divjad. Najditelja pravita, da gre za eno največjih tovrstnih prazgodovinskih arhitektur v Evropi, ki pa terja še veliko odgovorov, predvsem v zvezi z vprašanjem poselitve Evrope po koncu ledene dobe.

S knjižnega trga Zemljič, Ozvaldič, Hudolin

Helena Zemljič: Bazen, ki ga odnašajo robovi; Danica Ozvaldič: Brez obraza, Jurij Hudolin: Ti pa kar greš v bitko za pomlad. Recenzije so napisali Anja Radaljac, Andrej Lutman in Miša Gams.

Ars humana Jezikovni poklici in umetna inteligenca

Ne le da je umetna inteligenca vse bolj prisotna v naših življenjih, temveč spreminja tudi naš način delovanja, izobraževanja, razmišljanja, pomnjenja itd. V današnjem digitalnem svetu je umetna inteligenca namreč postala nepogrešljiv del našega vsakdana in se domala uporablja vsepovsod, tudi v številnih poklicih. In nekatere od njih tudi ogroža. V mesecu oktobru je potekala kampanja pod geslom UI_zi prevedeno. UI_zi zgrešeno., ki je opozarjala na pasti in prednosti uporabe umetne inteligence pri jezikovnih poklicih. Objavljamo posnetek osrednjega omizja te kampanje, ki je potekalo 24. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, v njem pa so sodelovale Tanja Petrič iz Društva slovenskih književnih prevajalcev, Jerca Kos iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Kristina M. Pučnik iz Lektorskega društva Slovenije, ob njih pa tudi Simon Zupan z Oddelek za prevodoslovje mariborske Filozofske fakultete. Foto: grafika kampanje UI_zi prevedeno, UI_zi zgrešeno Društvo slovenskih književnih prevajalcev.

Svet kulture Razstava Vrvež in predstava Kavarna

V tokratni oddaji vam predstavljamo knjižno novost z naslovom »Med Benetkami in Dunajem: Kulturna dediščina kot predmet nacionalnega prestiža in istrske identitete«. Knjigo sta napisala Brigitta Mader in Salvator Žitko. Bili smo tudi na kiparski razstavi »Vrvež« Polone Maher, ki je na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Pripravili pa smo tudi oceno predstave Kavarna, ki smo si jo ogledali v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.

Pogled v znanost Kako naprej vzdržno v egiptovski puščavi z vedno manj vode

Tokrat vabimo k poslušanju zadnje od treh oddaj s poti po puščavskem krasu zahodnega Egipta v začetku oktobra letos. V oazi Siwa smo se udeležili nekajdnevnega mednarodnega simpozija »Siwa 2025« o trajnostnem razvoju v puščavskem okolju, ki je z več zornih kotov skušal razumeti, kako v puščavskih kraških pogojih pomanjkanja vode in plodne zemlje dolgoročno živeti navkljub statistično vse višjim povprečnim temperaturam. Pripravili smo krajše pogovore s tremi raziskovalci, z osrednjim organizatorjem, profesorjem geomorfologije na Univerzi Damanhour dr. Magdyjem Torabom, in z njegovima mlajšima kolegicama, dr. Samah Moustafa Abo Zeid iz Centra za morsko arheologijo in podvodno kulturno dediščino Univerze Aleksandrija, in dr. Mariam Taha Ragab, asistentko predavateljico na Univerzi Dammieta v Egiptu. Profesor Torab je tudi orisal svoje že četrt stoletja trajajoče stike s slovenskimi krasoslovci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, kjer je bil že večkrat tudi s svojimi študenti in študentkami. Inštitut iz Postojne je bil tudi soorganizator tega znanstvenega simpozija. FOTO: Konferenčna sobana govornega dela simpozija »Siwa 2025«, ki je bila hkrati tudi jedilnica. VIR: Program Ars, Goran Tenze

Eppur si muove - In vendar se vrti Zakaj mora biti zeleni prehod pravičen?

Ob 10. obletnici pariškega podnebnega sporazuma in 30. podnebni konferenci Združenih narodov, ki poteka v Belému v Braziliji, ne smemo zanemariti podatka, da samo odstotek najbogatejših Zemljanov povzroči toliko izpustov toplogrednih plinov kot dve tretjini človeštva. Ta odstotek tudi močno zavira podnebno ukrepanje. Lobisti fosilne industrije imajo zadnja leta na podnebnih konferencah skupno večje delegacije od katere koli posamezne države. Veliko povedo že same lokacije podnebnih pogajanj, ki so že več let zapovrstjo pomembne naftne države. Medtem podnebne spremembe najbolj ogrožajo prav revnejšo večino. In ne le to, tudi ukrepi, ki jih v imenu zelenega prehoda sprejemajo države, velikokrat prizadenejo iste ljudi. Zato toliko govora o nujnosti pravičnega zelenega prehoda.

Kulturna panorama Nebesa v razsulu, Jermanova nagrajenka in 20 let Digitalne knjižnice Slovenije

V tokratni Kulturni panorami predstavljamo novo knjigo slovenskega filozofa Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu. V Kinu Šiška pa je odprl vrata 10. Bienale neodvisne ilustracije. Razstava predstavlja 21 avtoric in avtorjev, ki raziskujejo presečišča med ilustracijo, umetnostjo in oblikovanjem. V Mestni galeriji Ljubljana so odprli pregledno razstavo del na papirju multimedijskega, konceptualnega in performativnega umetnika Staneta Jagodiča. Izvedeli boste tudi, kdo je dobitnica Jermanove nagrade 2025, predstavljamo pa tudi zbirko Rudolfa Maistra o nekaterih prelomnih dogodkih na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju. Ob koncu oddaje pa še nekaj besed o digitalni knjižnici Slovenije, ki praznuje 20 let delovanja.

Naši umetniki pred mikrofonom Branko Robinšak: "Z leti pride večji občutek odgovornosti in drugačna trema."

Tenorist Branko Robinšak se je rodil 5. novembra 1955 v Mariboru. Debitiral je leta 1983 v Ljubljani z vlogo Tamina v Mozartovi Čarobni piščali in dobil zanjo Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Petnajst let je bil angažiran v opernih hišah Avstrije in Švice, nastopal je na najpomembnejših mednarodnih glasbenih festivalih. Leta 1991 je pel na Dunajskem poletju (Wiener Sommer) kot don Ottavio (v operi Don Giovanni), kritika ga je ocenila za “odkritje”. Kot prvak ljubljanske opere je od sezone 2000/2001 naprej nastopal v številnih vlogah. Leta 2011 je Branko Robinšak prejel nagrado Prešernovega sklada in takrat je Dejan Juravič posnel pogovor z njim.

Likovni odmevi Stane Jagodič preigrava poetični in brutalni realizem, njegova umetnost je strašljiva, satirična in zareže kot britev

Težko bi z opisi zaobjeli ustvarjalca, kot je 82-letni Stane Jagodič. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem že več kot pol stoletja razvija samosvojo vizualno govorico, temelječo na odličnem obvladovanju likovnih izrazil, ki ne potrebuje besedila, da bi jo razumeli. Njegova dela, naj gre za risbe, grafike, fotokolaže, rentgenske kolaže ali skulpture, so hkrati družbeno kritična, satirična in strašljiva, obravnavajo pa anomalije in bizarnosti sodobne družbe, človeško agresijo, tehnologijo, ekologijo. Stanetu Jagodiču so v Mestni galeriji Ljubljana, kjer se je prvič pregledno predstavil leta 1975, v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Nemirno oko, kustosa sta Barbara Sterle Vurnik in Dejan Sluga. Foto: Žiga Bratoš

Svet kulture Kralj Lear spet na odrskih deskah

Na velikem odru Drame bo premiero doživela tragedija Williama Shakespearja Kralj Lear, režira jo Jernej Lorencij, kralja Leara pa igra Janez Škof.V oddaji boste lahko slišali vtis s koncerta Balade Janija Kovačiča s spremno besedo Marjetke Golež Kaučič. V novogoriškem Epicu so odprli razstavo Osamljenost desnega krila. Gostujoča razstava iz Cinemazera iz Pordenoneja prinaša fotografije, ki pričajo o strasti do nogometa, ki jo je živel italijanski filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Sobotno popoldne bo na Koseškem bajerju v Ljubljani posvečeno otrokom, ki se bodo lahko udeležili zvočnega sprehoda po gozdu z naslovom Moja skrivnost avtorice scenarija in režiserke Saške Rakef. Oddajo končujemo z odprtjem razstave Oživljene strukture, skriti tokovi, v kateri razstavljajoče umetnice in umetniki na različne načine prikazujejo krize sodobne kapitalistične družbe. Vabljeni k poslušanju!

Gremo v kino Slovenski prevod knjige Pasolini in smrt ter prihajajoči ljubljanski filmski festival Liffe

Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja, kar je bil umorjen eden največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelj in pesnik Pier Paolo Pasolini. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt. V oddaji predstavljamo tudi, kaj prinaša festival Liffe, ki je tik pred vrati in ocenjujemo filma Predator: Mrtva zemlja Dana Trachtenbergtera in Plimovanje Jiaja Zhang-keja.

Podobe znanja Polona Žnidaršič Plazl, Igor Plazl: V začetku so bili najini profesorji mnenja, da mikroreaktorska tehnologija sodi v otroški vrtec in ne v industrijsko proizvodnjo

Eno ključnih prizadevanj sodobne znanosti in industrije je, kako raznovrstne procese s katerimi pridobivamo zdravila, razne materiale in spojine potrebne v mnogih panogah, pohitriti, pri tem porabiti čim manj energije, ustvariti čim manj odpadkov in navsezadnje te procese tudi poceniti.

Za en bokal muzike O vinu

Poslušamo izbor pesmi o vinu, ki je v preteklosti tudi pri nas močno zaznamovalo življenje ljudi in je bilo za preprosto ljudstvo tako tolažba kot tudi prekletstvo. Tudi v ljudskem izročilu je ta dvojnost še kako opazna. Pesmi o vinu je veliko, pogosto so povezane z običaji, pri katerih brez vina ni šlo. Legendarne so med njimi, pa šaljive, tudi poučne in moralizirajoče. Pesmi so iz različnih krajev, največ pa seveda iz vinorodnih.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Nove glasbene generacije Glasba gre v svet, Slovenski mladi abonma

Julija 2025 je bil v baročni dvorani radovljiške graščine koncert v okviru slovenskega mladega abonmaja. V okviru cikla Slovenska mlada kreativa je nastopil godalni kvartet nekoliko drugačne sestave – violina, viola in dva violončela. Člani kvarteta so člani Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama, enega največjih mednarodno priznanih orkestrov, in sicer švicarska violinistka Hani Song, japonska violistka Otoha Tabata in korejski violončelist Jong-Džan Li ter slovenski violončelist, vodja projekta Izak Hudnik, ki je v Amsterdamu zaposlen od jeseni 2024. FRANZ SCHUBERT: Allegro, GODALNI TRIO V B-DURU, D. 471 TOBIJA HUDNIK: MEDITACIJA ZA GODALNI KVARTET (PO GREGORIJANSKEM NAPEVU SALVE REGINA) ANTON STEPANOVIČ ARENSKI: GODALNI KVARTET ŠT. 2 V A-MOLU, OP. 35 SLOVENSKA LJUDSKA KOROŠKA: ROŽ, PODJUNA, ZILA

Medenina in patina Medenina in patina

V oddajah Medenina in patina spoznavamo zgodovino našega godbeniškega izročila, integralna dela repertoarja pihalnih orkestrov in klasične mojstrovine s poudarkom na trobilih.

Ženske v svetu glasbe Altistka Marija Bitenc Samec: samospevi slovenskih skladateljev

V izvedbi altistke Marije Bitenc Samec poslušamo samospeve Lucijana Marije Škerjanca, Danila Švare in Zvonimirja Cigliča.

Skladatelj tedna Skladatelj tedna

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Glasbena skrinjica Umetnine, ki so navdihnile glasbo CVII: Greenbaum in Escher - Zvočne zgodbe iz sveta umetnosti in sanj

Tokrat se odpravljamo na edinstveno glasbeno popotovanje, na katerem se bosta prepletali vizualna umetnost Mauritsa Cornelisa Escherja in zvočna domišljija skladatelja Stuarta Greenbauma. Poslušali bomo klavirsko skladbo, ki z glasbenimi zankami ustvarja iluzijo neskončnega gibanja, za konec pa še tri uspavanke. Glasbene zgodbe, ki združujejo matematično natančnost in poetično nežnost, nas bodo popeljale od optičnih iluzij do tihega sveta sanj.

Glasbeni portret Anton Dermota

Nocojšnji Glasbeni portret namenjamo največjemu slovenskemu tenoristu prejšnjega stoletja, Antonu Dermoti, ki se je rodil 4. junija leta 1910 v Kropi. Opisali smo ga s pogledom skozi prizmo njegove najstarejše hčerke, dramske igralke Jovite Dermota, poročene Weber ‒ z njo smo na Dunaju leta 2018 posneli pogovor ‒ in odlomkov iz Dermotove knjige Tisoč in en večer. Iz življenja poklicnega pevca, ki je izšla leta 1978.

Obiski kraljice Obiski kraljice

O orglah, orlgavcih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.

Musica noster amor Kraljevi orkester Concertgebouw in Klaus Mäkelä z glasbo Beria in Mahlerja na salzburškem festivalu

Kraljevi orkester Concertgebouw je 21. avgusta letos nastopil v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu, v kateri ga je na koncertu v sklopu Salzburških slavnostnih iger vodil eden najbolj vznemirljivih dirigentov mlade generacije, Finec Klaus Mäkelä, sicer šef dirigent Filharmoničnega orkestra iz Osla in Pariškega orkestra. Najprej je bila na sporedu tristavčna skladba z naslovom Rendering Luciana Beria, ki je za podlago vzel skice Schubertove nedokončane Simfonije v D-duru, D. 936a in jih vstavil v zvočno okolje poznega 20. stoletja ter združil s svojim lastnim zvočnim idiomom. Spored je dopolnila še Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja, osrednje delo skladateljevega simfoničnega opusa. Nastajala je pretežno v njegovi počitniški hišici v Majrobniku ob Vrbskem jezeru v letih 1901 in 1902. Omenjeni leti sta bili za Mahlerja zelo različni, to se kaže tudi v razvoju simfonije.

Nedeljsko operno popoldne Zvezde svetovnih opernih odrov

... in odlomki iz del Thomasa, Verdija, Donizettija in Rossinija.

Samo muzika Robert Jukič in Jadranka Juras

Pred bližnjima koncertoma basista Roberta Jukiča in pevke Jadranke Juras bomo danes poslušali predvsem njuno glasbo.

Jazz Ars Skladatelj, basist, aranžer in dirigent Miljenko Prohaska – ob stoletnici rojstva

Letos zaznamujemo stoletnico rojstva enega največjih hrvaških jazzovskih glasbenikov – skladatelja, basista, aranžerja in dirigenta Miljenka Prohaska. Bil je član Zagrebškega jazz kvarteta, dirigent zagrebškega big banda, avtor standarda Intima ter drugih skladb in daljših del.

Jazzovska jutranjica Borut Bučar - intervju

V studiu Programa Ars smo gostili legendarnega slovenskega glasbenika, klarinetista Boruta Bučarja. Borut Bučar je živa priča zgodovine slovenskega jazza, znan po sodelovanju v slovitem Ljubljanskem jazz ansamblu in pozneje v Greentown Jazz Bandu. Pogovarjali smo se o zgodovini slovenskega jazza, o današnjem jazzovskem dogajanju in seveda o prihajajočem koncertu v Cankarjevem domu (14. decembra), na katerem bo Bučar obeležil visoki jubilej, svoj 90. rojstni dan. Pogovor je vodil Hugo Šekoranja.

Jazz avenija Pianistka Kris Davis in pevec Kurt Elling

Oddajo bomo namenili napovedi dveh bližnjih koncertov v Zagrebu, kjer bo nastopil Kurt Elling z zasedbo Yellowjackets ter v Ljubljani, kjer bomo lahko obiskali koncert tria pianistke Kris Davis.

Samo muzika Big Band RTV Slovenija 80 (15) – drugi del pogovora z raziskovalcem zgodovine slovenskega jazza – Izakom Špajzerjem

Naš gost bo zgodovinar Izak Špajzer, zaposlen v Arhivu Republike Slovenije, v sektorju za informacije in dokumentacijo. Z raziskovanjem zgodovine in razvoja jazza na Slovenskem se ukvarja že vrsto let. Nenazadnje je leta 2019 diplomiral na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani na temo Zgodovina jazza na Slovenskem ter štiri leta pozneje tudi magistriral na temo Razvoj jazza na Slovenskem v 50. in 60. letih 20. stoletja. Gre za pomemben, tehten in prvič tako celovit pregled enega od temeljev nacionalne glasbene in kulturne dediščine. In ker letos obeležujemo pomembno obletnico: 80 let delovanja slovenskega jazzovskega orkestra, Big Banda RTV Slovenija, se bomo pogovarjali predvsem o tej temi.

Samo muzika Big Band RTV Slovenija 80 (15) – skladatelj, aranžer in dirigent Bojan Adamič

Petnajsto oddajo v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo posvetili bigbandovski glasbi enega najpomembnejših slovenskih glasbenikov dvajsetega stoletja, človeka, ki so ga spoštljivo klicali mojster - Bojana Adamiča. Letos zaznamujemo tridesetletnico njegove smrti.

Jazz Ars Cerkvene orgle v jazzu

Praznično oddajo bomo namenili jazzovski glasbi posneti na cerkvenih orglah, kar se sliši zelo nenavadno, pa vendar se je kar nekaj izvajalcev lotilo tovrstnega glasbenega eksperimenta. Na vrsti bodo improvizacije Keitha Jarretta, Georga Gruntza, Roka Zalokarja, Gera Kernerja, Sondreja Ferstada, Johna Zorna, Kita Downesa in Staleja Storlokkena.

Orkestralni jazz Mel Tormé & Rob McConnell - Velvet And Brass

Legendarna kanadska glasbenika sta prvič združila moči leta 1986 na plošči Mel Tormé, Rob McConnell and the Boss Brass. Plošča Velvet And Brass pa nosi letnico 1995. Vrhunsko!

Jazz avenija Skladatelj in aranžer Gunther Schuller – ob stoletnici rojstva

Oddajo namenjamo ustvarjanju Guntherja Schullerja, utemeljitelja glasbenega izraza »third stream« - tretji tok. Letos zaznamujemo stoletnico njegovega rojstva. V jazzovsko zgodovino se je zapisal kot avtor glasbenega izraza third stream – tretja struja oziroma tok ali smer, ki naj bi označeval kombinacijo jazzovskih in klasičnih tehnik. Schuller je tudi avtor celega niza glasbenih del, v katerih je tudi praktično uresničil svoje teoretične zamisli.

Orkestralni jazz Marko Hatlak & Big Band RTV Slovenija

Marko Hatlak je v Sloveniji že kar sinonim za harmoniko. Njegovi zasedbi Marko Hatlak Band in Funtango sta zvezdi stalnici na koncertnih odrih doma in v tujini. Njihovi koncerti so praviloma razprodani in občinstvo vedno navdušeno. Tokrat predstavljamo nekaj skladb, ki jih je posnel z Big Bandom RTV Slovenija. Priredbe je prispeval Tadej Tomšič, ki je tudi vodil orkester.

Samo muzika Big Band RTV Slovenija 80 (14) – prvi del pogovora z raziskovalcem zgodovine slovenskega jazza – Izakom Špajzerjem

Naš gost bo zgodovinar Izak Špajzer, zaposlen v Arhivu Republike Slovenije, v sektorju za informacije in dokumentacijo. Z raziskovanjem zgodovine in razvoja jazza na Slovenskem se ukvarja že vrsto let. Nenazadnje je leta 2019 diplomiral na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani na temo Zgodovina jazza na Slovenskem ter štiri leta pozneje tudi magistriral na temo Razvoj jazza na Slovenskem v 50. in 60. letih 20. stoletja. Gre za pomemben, tehten in prvič tako celovit pregled enega od temeljev nacionalne glasbene in kulturne dediščine. In ker letos obeležujemo pomembno obletnico: 80 let delovanja slovenskega jazzovskega orkestra, Big Banda RTV Slovenija, se bomo pogovarjali predvsem o tej temi.

Kratka radijska igra Kaja Novosel: Karl

Delavca popravljata semafor na križišču, promet stoji. Med delom v vsakdanji, pragmatični pogovor vse bolj prodira čustvena vsebina, bolečina, ki jo drugi razume. Stava, da bo skrb mlajšega v zvezi z njegovim otrokom rešena, če jima bo popravilo uspelo, daje upanje. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Prvi delavec – Luka Bokšan Drugi delavec – Dario Varga Dojenčkov glas – Živa Merčnik Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2021.

Kratka radijska igra Hanne Hanne Ørstavik: Notranja razdalja

Kratka radijska igra norveške pisateljice subtilno sooča dva med seboj različna svetova: obilje Zahoda in skromno okolje revne države tako imenovanega tretjega sveta. Mladi moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se razvije pogovor, tipajoč, saj ona ne more zares sprejeti novega doma zaradi svoje siceršnje odtujenosti, on pa je dom izgubil in prav tako občuti praznino v tujem svetu. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec iz angleščine: Igor Divjak Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Ženska – Polona Juh Moški – Nejc Cijan Garlatti Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v Domu pod Storžičem, montirana pa v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Radijska igra Hugo von Hofmannstahl: Elektra

Dramska priredba starogrškega mita se vrti okoli Elektre, Agamemnonove hčere, ki se spopada s posledicami očetovega umora in zatiralske vladavine svoje matere Klitemnestre in materinega ljubimca Egista. Avtor v njej zajema teme pripadnosti družini, boja proti tiraniji in posledic travmatičnih dogodkov, ki so jih doživeli liki. Igra je ganljivo raziskovanje maščevanja, pravice in težkega bremena žalosti, uokvirjeno v kontekstu bogate mitološke dediščine. V njej nastopa generacija slovenskih igralk in igralcev, ki je dokončno opravila evropeizacijo slovenskega gledališča. Režiserka in prirejevalka: Maša Slavec Prevajalec: Fran Albreht Tonska mojstra: Andrej Dobrin, Tone Kablar Avtor izvirne glasbe: Vilko Ukmar Klitemnestra – Marija Vera Elektra – Mira Danilova Hrisotemis – Ančka Levar Orest – Slavko Jan Egist – Stane Sever Vzgojitelj – Ivan Jerman Neznanec – Edvard Gregorin Služabnice – Helena Erjavec, Mihela Novak, Duša Počkaj, Majda Potokar, Vika Gril Izvajalec glasbe – Orkester Slovenske filharmonije Dirigent – Samo Hubad Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1954.

Radijska igra Radijska igra

Po proznem delu neprekosljivega angleškega satirika iz obdobja poznega razsvetljenstva radijska priredba ene izmed starejših radijskih iger zazveni v arhaičnem jeziku in v izvrstni igralski izvedbi. V njej avtor kritizira objavljanje lažnih novic, posledice pa v značilnem humornem slogu izkoristi kot odlično priložnost za razkrivanje hinavščine. Režiserka: Maša Slavec Prevajalec: Karel Dobida Prirejevalca: Raoul Martineé, Avguštin Pirnat Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Dušan Mauser Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Angleška kraljica – Helena Erjavec Stanislav Petrič – Stane Sever Njegova žena Estera – Duša Počkaj Beti – Majda Potokar Lovelovka – Mila Kačič John Bickerstaff – Jurij Souček Višji strežaj – Danilo Benedičič Pogrebnik – Milan Brezigar Grobar – Maks Bajc Bolnik – Janez Čuk Žovnir – Jože Zupan Žovnirjeva žena – Vera Pantič Kramar – Janez Sever Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1960.

Radijska igra Kaja Novosel: Periferija

Radijska igra mlade avtorice je bila letos uvrščena že v tekmovalni program dveh največjih svetovnih festivalov v svoji kategoriji, prijavljena pa je tudi na tretjega, ki bo februarja v Angliji pod okriljem BBC-ja. Prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, avtorica kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj. Plejada socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Sošolec iz osnovne šole Selmir – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Sošolka iz gimnazije Helena – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.

Kratka radijska igra Miomira Šegina: Boben usode

Kratka radijska igra v nenavadnih okoliščinah združi na videz popolnoma različna človeka: policista in mladega moškega, ki je prišel raztrest pepel svoje pokojne matere po grajskem hribu. Več ko izvesta drug o drugem, bliže sta si kot človeka vsak s svojimi žalostnimi življenjskimi izkušnjami. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Branko - Matej Puc Policist - Ivo Ban Mamin glas - Snježana Martinović Natakarica - Tina Potočnik Na krilnico je igral David Jarh Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.

Kratka radijska igra Zalka Grabnar Kogoj: Tujec

V igri se avtorica poigrava s skrivnostjo nenadne smrti moškega in s tujcem, ki morda ve o tem več kot žalujoči. Besedilo je nastalo v delavnici za pisanje dramskih besedil ob Tednu slovenske drame in projekta Preglej. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Miro Marinšek Igralca – Nina Valič, Valter Dragan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2010. .

Radijska igra Miroslav Krleža: V agoniji – 2. del

V agoniji, drugo dramo iz cikla o Glembajevih, je eden največjih hrvaških književnikov 20. stoletja Miroslav Krleža (1893–1981) napisal leta 1922. Zagreb, v katerem se je rodil in preživel skoraj vse življenje, je bil večkrat tema njegovega literarnega ustvarjanja. Vsa dela iz cikla o Glembajevih, poleg drame V agoniji še Gospoda Glembajevi (1913) in Leda (1925), spremljajo posamezne in kolektivne usode bogate zagrebške meščanske, patricijske družine v obdobju 180 let. Zdi se, da so prehodi med stoletji, v kakršnem se je človeštvo znašlo tudi v tem trenutku, eno najbolj viharnih in razdiralnih obdobij. In pretresljivo je, kako malo se je v dobrih sto letih od nastanka drame spremenilo na ravni spola, etike medčloveških razmerij, družbenih odnosov in pozicij. Sicer pa je tokratna radijska igra nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur v režiji Nine Šórak, premierno uprizorjeni leta 2023 v vili Zlatica v Ljubljani. Režiser radijske različice Klemen Markovčič je želel posneti in s tem ohraniti izjemne igralske stvaritve Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, pa tudi dopolniti nacionalni radijski arhiv s slušno dramatiko Krleže (za izvrsten prevod je poskrbel Andrej Inkret. Zato je namenoma oblikoval skrajno izčiščeno konverzacijsko igro samo s ključnimi zvočnimi elementi, da bi tako močno odmevala pretresljiva brezizhodnost ljubezenskega trikotnika iz nekega modnega salona neke zgodnje jeseni. Laura Lenbach je namreč razpeta med propadlega človeka, barona Lenbacha, s katerim jo veže le še z družbenimi konvencijami sankcionirana zakonska zveza, in predano ljubezen do doktorja Križovca. A le do trenutka, ko se ji idealizem postopno in neusmiljeno razkrije v vsej svoji bedi in amoralnosti. V prvem delu smo spoznali situacijo zakoncev Lenbach in razmerje Laure z dr. Križovcem ter ga v besednem klimaksu zakoncev končali. V drugem delu pa se razkrije vsa etična tema sicer uglajenega, a skrajno blaziranega dr. Križovca, s tem pa Laurino spoznanje njene intimne, družbene in naposled tudi življenjske brezizhodnosti. Prevajalec: Andrej Inkret Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Laura Lenbach – Polona Juh dr. Ivan plemeniti Križovec – Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in vili Zlatica julija in avgusta 2025 Radijska igra je nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, v koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur, v režiji Nine Šorak. Premierno je bila uprizorjena 19. februarja 2023 v vili Zlatica. Uporabljena je bila lektorska zasnova Maje Cerar.

Radijska igra Tjaša Mislej: Prva beseda je mama - 5. del: Maša

Zadnja izmed petih zgodb radijske serije o sodobnem materinstvu in (ne)materinstvu ima naslov Maša. Obupno si želi otroka, vendar po naravni poti ne uspe, zato s starejšim partnerjem, ki ima že hčerko iz prejšnje zveze, poskušata prek umetne oploditve. Ko tudi to ne uspe, se Maša skrivaj odloči za donatorsko spermo. Partnerja razkritje potem, ko se je že navezal na domnevno svojega otroka, popolnoma potre, saj se ne zna soočiti z dejstvi. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Maja Cerar Glasbeni sodelavec: Januš A. Luznar Maša – Ajda Smrekar Milan – Branko Završan Laura – Maja Kunšič Ženski glas v prologu – Tina Resman Produkcija: Uredništvo igranega programa v sodelovanju s Tednom slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2025.

Radijska igra Miroslav Krleža: V agoniji – 1. del

V agoniji, drugo dramo iz cikla o Glembajevih, je eden največjih hrvaških književnikov 20. stoletja, Miroslav Krleža (1893–1981), napisal leta 1922. Zagreb, v katerem se je rodil in preživel skoraj vse življenje, je bil večkrat tema njegovega literarnega ustvarjanja. Vsa dela iz cikla o Glembajevih, poleg drame V agoniji še Gospoda Glebajevi (1913) in Leda (1925), spremljajo posamezne in kolektivne usode bogate zagrebške meščanske patricijske družine v obdobju 180 let. Zdi se, da so prehodi med stoletji, v enem izmed njih se je človeštvo znašlo tudi v tem trenutku, eno najbolj viharnih in razdiralnih obdobij. Pretresljivo je, kako malo se je v dobrih sto letih od nastanka drame spremenilo na ravni spola, etike medčloveških razmerij, družbenih odnosov in položajev. Sicer pa je tokratna radijska igra nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur, ki jo je režirala Nina Šórak in je bila premierno uprizorjena leta 2023 v vili Zlatica v Ljubljani. Režiser radijske inačice Klemen Markovčič je želel posneti in s tem ohraniti izjemne igralske stvaritve Polone Juh, Borisa Mihalja in Saše Tabakovića, pa tudi dopolniti nacionalni radijski arhiv s slušno dramatiko Krleže v izvrstnem prevodu Andreja Inkreta. Zato je namenoma oblikoval skrajno izčiščeno konverzacijsko igro s samo ključnimi zvočnimi elementi, da bi polno odmevala pretresljiva brezizhodnost ljubezenskega trikotnika iz nekega modnega salona neke zgodnje jeseni. Laura Lenbach je namreč razpeta med propadlega človeka, barona Lenbacha, s katerim jo veže le še z družbenimi konvencijami sankcionirana zakonska zveza, in predano ljubezen do doktorja Križovca. A le do trenutka, ko se ji ta idealizem postopno in neusmiljeno razkrije v vsej svoji bedi in amoralnosti. V prvem delu bomo spoznali zavratno situacijo zakoncev Lenbach in jo v besednem klimaksu tudi nepričakovano zapustili. Prevajalec je Andrej Inkret, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster pa Urban Gruden. Barona Lenbacha igra Boris Mihalj, Laura Lenbach je Polona Juh, dr. Ivan plemeniti Križovec – Saša Tabaković. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v Vili Zlatica julija in avgusta 2025 Radijska igra je nastala po istoimenski gledališki uprizoritvi, koprodukciji Društva dveh in Foruma slovanskih kultur v režiji Nine Šorak, premierno uprizorjeni 19. februarja 2023 v Vili Zlatica. Uporabljena je bila lektorska zasnova Maje Cerar.

Kratka radijska igra Karel Čapek, Mirče Šušmel: Skrivnostna pisava

Duhovita satira na človeško lahkovernost. Zdi se, da ta prav nikoli ne usahne, pa naj ima človeštvo še toliko slabih izkušenj. Prevajalec: Janko Liška Avtor radijske priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Rubner – Slavko Cerjak Njegova žena – Judita Zidar Jansen – Andrej Kurent Urednik – Janez Albreht Plečka – Andrej Nahtigal Jančnik – Evgen Car Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992

Bogoslužje Prenos maše iz Šentruperta na Dolenjskem

Na zahvalno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem. Mašuje župnik Jakob Trček, poje mladinski pevski zbor. Na orgle igra Anita Grm.

Musica sacra Na zahvalno nedeljo - Te Deum v uglasbitvah manj znanih in neznanih avtorjev

Te Deum laudamus ali Tebe Boga, hvalimo je latinska krščanska himna, ki naj bi nastala okrog leta 500 in jo danes uvrščamo pod ambrozijanski koral, čeprav je avtorstvo sv. Ambroža malo verjetno. Skozi stoletja je besedilo omenjene himne navdihnilo mnogo glasbenih ustvarjalcev, ne le najbolj znanih, imenitne skladbe so ustvarili tudi manj znani ali nepoznani avtorji.

Sedmi dan Sanje in duhovnost

Tudi sanje so lahko pomemben del duhovnosti. O tem njihovem vidiku se je Robert Kralj pogovarjal s katoliškim duhovnikom, jezuitom Damjanom Ristićem. Oddaja je bila posneta leta 2019.

Sedmi dan Praznika spomina na rajne

V teh dneh bolj pogosto razmišljamo o pokojnih pa tudi morda o eshatoloških vprašanjih, o veri v vstajenje. O krščanskih pogledih na prehod iz tuzemskega v večno življenje bo spregovoril predavatelj na Teološki fakulteti dr. Simon Malmenvall.

Bogoslužje Prenos maše iz Idrije

Na praznik Spomina na vse verne rajne prenašamo sveto mašo iz cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji. Mašuje Alan Tedeško, pri maši sodeluje župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.

Musica sacra Nebesa v glasbi

Dan spomina na mrtve oz. praznik vseh svetih naj bi bil namenjen tudi tistim preprostim, neznanim svetnikom, ki so živeli svetniško in jih na koledarju ne najdemo. Morda so med njimi naši najbližji, ki jih ni več med nami, a so po krščanskem verovanju v nebesih. Nebesa pa so bila od nekdaj blizu tudi umetnikom in na svojevrstne načine so jih razodevali skozi svojo glasbo, za katero pravijo, da je tudi v nebesih in lahko celo odstre košček raja.

Bogoslužje Bogoslužje

Vsako nedeljo prenašamo katoliško mašo, vsako peto nedeljo pa evangeličansko bogoslužje.

Sledi večnosti Trud gibanja "Vera in luč"za osebe z motnjami v duševnem razvoju

Gibanje »Vera in luč« v Sloveniji že več kot štiri desetletja pomaga osebam z motnjami v duševnem razvoju. Je del mednarodnega gibanja v okviru karitativnih dejavnosti Katoliške cerkve. Pri nas deluje več skupin tega gibanja. O njem bo govorila slovenska koordinatorka Maruša Prelog.

Sledi večnosti Skrb za umirajoče in pomoč žalujočim

Smrt je del življenja, čeprav misli nanjo pogosto odrivamo. Jezuit, profesor na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak se že dolgo ukvarja s pomočjo žalujočim. Nedavno je izšla njegova knjiga »Prezrti čas« s podnaslovom »bodimo ob neozdravljivo bolnih, umirajočih in žalujočih. O tej temi, ki prizadeva marsikoga izmed nas v oddaji Sledi večnosti.

Sedmi dan Apostolska spodbuda papeža Leona XIV.

Pred kratkim je Papež Leon XIV, predstavil prvo apostolsko spodbudo in sicer dokument na temo služenja ubogim, v katerih obrazu najdemo »trpljenje nedolžnih«. Veliko pozornost bomo namenili temu dokumentu, kaj nam prinaša, k čemu nas spodbuja in zakaj je pomemben. Gost oddaje bo nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl, ki bo z nami delil svoje izkušnje in razmišljanja o tem.

Bogoslužje Prenos maše iz Vuhreda

Na trideseto nedeljo med letom iz cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu neposredno prenašamo sveto mašo. Daruje jo župnik dr. Ivan Rojnik. Pri maši sodeluje stalni diakon Sašo Popijal, poje cekveni zbor župnije pod vodstvom Ide Strmšnik.

Odprta knjiga na radiu Franček Rudolf: Parnik Jesenice Trbovlje, kriminalka 16/17

Franček Rudolf je ta roman napisal na pobudo programa Ars in ga izdal leta 1994. Podnaslovil ga je kriminalka, čeprav gre za mešanico najrazličnejših žanrov, od političnega trilerja do satire in humorističnih variacij na nekakšno slovensko znanstveno fantastiko. No, seveda je Franček Rudolf roman namenil Slovencem in Sloveniji v prvih letih osamosvojitve in samostojnosti, predvsem s šaljivo mislijo, da je včasih treba pogledati na dogodke tudi malce drugače. Režija: Jože Valentič Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1994.

Lirični utrinek Karel Destovnik Kajuh: Mostovi

Karel Destovnik Kajuh je eden naših najbolj znanih predvojinih in medvojnih pesnikov. Osvoboditve in miru na žalost ni doživel. Za njim pa so ostale pesmi, ki jih tako rekoč vsakdo pozna, na primer: "Bosa pojdiva, dekle, obsorej ..." Pesem Mostovi je manj znana, vendar izjemno pomenljiva. Igralec je Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija leta 2013.

Literarni nokturno Velimir Hlebnikov: Perun

Velimir Hlebnikov (roj. l. 1885, umrl je l.1922) je študiral matematiko, pozneje pa se je posvetil literarnemu ustvarjanju in postal eden izmed ustanoviteljev ruskega futurizma. Velja za enega najizvirnejših pesnikov ruske avantgarde, pomemben je njegov novatorski odnos do jezika. Razvijal je poseben “zaumni” jezik, v katerem je smiselne enote zamenjal z zvočnimi in asociativnimi zvezami, uporabljal je arhaizme in neologizme, razbijal sintakso. V slovenščino imamo med drugim prevedena zvezka Izbranih pesmi in pesnitev iz obdobja med letoma 1917 in 1922 – tega leta je Hlebnikov tudi umrl. Slišali boste pesem z naslovom Perun, ki je posvečena vrhovnemu slovanskemu bogu. Povezana je z izdelovanjem “abecede uma”. Izbrane pesmi Velimira Hlebnikova je prevedla Andreja Kalc. Interpretacija: Jernej Gašperin, ton in montaža: Sonja Strenar, režija: Igor Likar. Posneto leta 2018. Redakcija: Staša Grahek.

Literarni portret Marlen Haushofer

Avstrijska pisateljica Marlen Haushofer se je rodila leta 1920 v mestecu Freunstein v Gornji Avstriji, študirala je germanistiko in se že zgodaj uveljavila v literarnih krogih skupaj z generacijo Petra Handkeja in Ingeborg Bachman. Prvi roman z naslovom Stena je izdala leta 1963, zadnjega z naslovom Mansarda, ki vgrajuje avtobiografske nastavke v sicer tretjeosebno pripoved, pa leto pred smrtjo, leta 1969. Marlen Haushofer je doživela drugo odkritje pred desetletjem, ko se je zaradi ženske tematike znašla v središču pozornosti feminističnega literarnega gibanja v nemškem govornem krogu. Avtorica scenarija in prevodov: Lučka Jenčič, režiserka Irena Glonar, interpretka Stannia Boninsegna, glasbena premljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež, urednika oddaje Marjan Strojan in Petra Meterc. Produkcija leta 2001.

Spomini, pisma in potopisi Howard Zinn: Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku

Knjiga Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku, avtobiografija Howarda Zinna (živel je v letih 1922‒2010), enega najpomembnejših zgodovinarjev in družbenih aktivistov 20. in 21. stoletja, prikazuje njegovo intelektualno oblikovanje, hkrati pa obravnava pomembne družbene in politične prelomnice zadnjega stoletja v ZDA in širše. Zinn je odraščal v revščini v obdobju velike depresije, kot bombardir se je udeležil 2. sv. vojne, po študiju zgodovine in politologije pa se je ob predavateljskem delu popolnoma posvetil civilnodružbenim gibanjem. Med drugim je bil aktiven pri gibanju za pravice Afroameričanov, staroselcev in drugih deprivilegiranih skupin, pri gibanju proti vietnamski vojni in drugih protivojnih gibanjih. Izbrali smo odlomek, ki pripoveduje prav o boju proti vojni v Vietnamu in je danes še kako aktualen. Prevajalka je Neža Vilhelm, režiserka Saška Rakef, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje pa Petra Meterc. Produkcija leta 2025.

Humoreska tega tedna Stevan Sremac: Pop Čira in pop Spira

Srbski realistični pisatelj Stevan Sremac, rojen 11. novembra 1855 v Senti v Vojvodini, je družbeno resničnost prikazoval z vesele strani. To velja tudi za njegov najbolj znani roman o sporu med družinama pravoslavnih duhovnikov. Ženi brusita jezike, hčeri se pripravljata na poroko, popa pa sta spor prignala celo do vladike. Prevajalec je Davorin Ravljen, igralec Slavko Cerjak, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiserka pa Ana Krauthaker. Posneto novembra 2005.

Lirični utrinek Guillaume Apollinaire: Jesen

Francoski pesnik Guillaume Apollinaire se je rodil leta 1880, umrl pa 9. novembra 1918. S svojim delom je določil začetke moderne poezije in vplival na številne pesniške smeri, od dadaizma in nadrealizma do konkretne in tipografske poezije. Prevod je delo Aleša Bergerja, interpretacija: Saša Tabaković, ton in montaža: Nejc Zupančič, režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2014. Redakcija Tina Kozin, Staša Grahek (ponovitev).

Literarni nokturno Lukas Debeljak: Obnove dihanja, besed, dreves, dihanja

Obnove besed, dihanja, dreves, besed je odlomek iz druge pesniške zbirke Lukasa Debeljaka, ki bo izšla konec letošnjega leta pri založbi LUD Šerpa z naslovom Drevo, ki ga pišemo v nihče. Knjiga, ki sestoji iz ene same pesnitve, plete genealoško nit pisave kot materialne tehnologije in motri njena mnogotera pramena, od biografij Cirila in Metoda in njune iznajdbe glagolice pa do svetovnih pretresov premičnega tiska. Navkljub širokemu časovnemu in tematskemu zamahu zbirke, Drevo, ki ga pišemo nihče v svojem bistvu naslavlja odnos med telesom in pisavo, dveh osnovnih nosilcev spomina, ter, sledeč spominu, zgodovino. Izbrani odlomek predstavlja del pesnitve, ki morda najbolj golo poskuša misliti to telo in njegovo pisavo. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.

Izbrana proza Arundhati Roy: Bog majhnih stvari

Indijska pisateljica, esejistka in aktivistka Arundhati Roy (1961) je ena najbolj uveljavljenih sodobnih indijskih avtoric. Zaslovela je že s svojim v angleščini napisanim romanesknim prvencem Bog majhnih stvari (izšel je l. 1997, slovenski prevod l. 2000). V tem romanu, za katerega je avtorica leta 1998 prejela najuglednejšo britansko književno nagrado booker, se razgrnejo zgodba in doživetja dvojčkov Rahel in Esthappna, pa tudi dramatična usoda njune matere Ammu, osrednje ženske osebe romana. Arundhati Roy je dogajanje v romanu na eni strani postavila na jug Indije, v versko in politično ozadje konca šestdesetih let 20. stoletja, na drugi pa na poetični podlagi ubesedila medčloveške odnose, okolje in dogajanje. Ob tem roman nenehno prevevajo izjemen slog pisanja, čustvena toplina ter uvid v indijsko družbeno-politično stvarnost. Objavljamo začetni odlomek iz romana. Prevajalka je Miriam Drev, interpretka Nataša Keser, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2025.

Lirični utrinek Marija Rus: Jesen na Krasu

Marija Rus se je rodila leta 1921 v Novem mestu, umrla pa je leta 2019. Najprej je delala kot učiteljica; poučevala je v Kozini in pozneje v Tomaju, nato je bila profesorica latinščine na gimnaziji v Novi Gorici. Potem je postala profesorica francoščine. Vsa svoja aktivna leta je preživela na Primorskem. Ob poučevanju je ves čas pisala tudi pesmi. Prvo zbirko z naslovom Pesmi in časi je izdala leta 1998, pri 77 letih. Interpretacija: Saša Mihelčič, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Igor Likar. Posneto leta 2019. Redakcija: Tadeja Krečič Scholten, Staša Grahek (ponovitev).

Literarni nokturno Charles Bukowski: Pošta

Ameriški pisatelj Charles Bukowski, ki se je rodil leta 1920 v Andernachu v Nemčiji, umrl pa leta 1994 v Kaliforniji, je kot literat pozornost skoraj brez izjeme posvečal ljudem z dna družbene lestvice. Tudi v svojem prvem romanu Pošta iz leta 1971, ki ga je v slovenščino prevedel Tone Škrjanec, opisuje svet proletariata. Bukowski ga je napisal na podlagi svojih lastnih izkušenj, saj je tudi sam, tako kot glavni antijunak romana Henry Chinaski, več let delal kot poštar. V romanu se sprašuje o delu, ki ga opravlja, opisuje dolgčas in ponižanja, ki jih doživlja, vse skupaj pa je začinjeno s trpko ironijo. Interpretira dramski igralec Uroš Smolej, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2014.

Neposredni prenos Potujemo ... po Sloveniji

Dva Slovenca: zbor. Morajo biti morda trije? Z Zborom Slovenske filharmonije raziskujemo slovenske pokrajine ter njihovo pevsko izročilo. Iščemo ga v običajih, melodijah ljudskih pesmi, izštevankah, ljudskih igrah in v slovenskih narečjih. Zbor Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik: dirigent Franci Krevh, Urška Bernik: povezovalca

Neposredni prenos Big Band 80 - SiTi Teater

V SiTi Teatru v Ljubljani so predstavili novo ploščo z naslovom 80, seveda ob visokem jubileju našega orkestra. Na cedejki so skladbe članov orkestra, koncert je vodil dirigent Tadej Tomšič. Program: 1. United We Stand (Lenart Krečič) 2. Adam's Song (David Jarh/Aleš Avbelj) 3. Years To Come (Klemen Repe/Lojze Kranjcan 4. Gratitude (Tomaž Gajst/Lojze Krajncan) 5. Step By Step (Darko Sedak Benčič*) 6. Bluzagen (Adam Klemm/Aleš Avbelj) 7. Just Forget About It (Antonio Gecek/Andreas Marinello) 8. White Bossa (Blaž Jurjevcic/Tadej Tomšič) 9. Diga Ding Dong (Blaž Trček/Aleš Avbelj)

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Neposredni prenos Tihi vplivnež ‒ SMS 2 Slovenske filharmonije

Pred Orkester Slovenske filharmonije se na drugem koncertu iz abonmaja Same mogočne skladbe vrača britanski dirigent Joel Sandelson, odličnen mlad umetnik, ki smo ga s tem orkestrom lahko spoznali že leta 2024. Koncertni večer bo odprla slovenska glasbena ustvarjalnost – slišali bomo Simfonijo št. 1 v A-duru Lucijana Marije Škerjanca, v nadaljevanju pa se bosta orkestru pridružila še Ženski zbor Slovenske filharmonije in Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, skupaj bodo izvedli Tri nokturne Clauda Debussyja in suito Planeti Gustava Holsta.

Neposredni prenos Branje leposlovja: radost in napor – plenarno predavanje Miljane Cunta na Kulturnem bazarju v regiji 2025

V letošnji Evropski prestolnici kulture Nova Gorica-Gorica 2025 poteka tudi bienalna izdaja medresorskega projekta Kulturni bazar v regiji. Karavana Bazarja je tokrat odpotovala na zahod, da bi tam ponudila izbor najboljšega, kar nastaja na polju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas. Kot je že v navadi na Kulturnem bazarju, celodnevno dogajanje uvede plenarno predavanje. Tokrat ga je pripravila komparativistka, anglistka in pesnica Miljana Cunta. Predavanje z naslovom Branje leposlovja: radost in napor med drugim spodbuja, kot pravi predavateljica, tudi k temu, da ob vseh dragocenih pobudah, ki uspešno spodbujajo branje na vseh ravneh izobraževanja, vendarle velja razmisliti tudi o tem, kakšno mesto imajo leposlovna dela v življenju vseh, ki na poti v odraslost spremljajo mlade – kot starši, vzgojitelji, mentorji. Ali je torej v njih prepoznana tista vrednost, zaradi katere se ji namenja prostor in čas – v šolskem kurikulumu in v prostem času? Branje namreč danes tekmuje z veliko bolj všečnimi in lahkotnimi aktivnostmi, kjer bitko, posebej ob slabi podpori ustanov, lahko tudi izgubi, saj terja napor, ki se pregovorno premaguje prav z branjem samim. Predavateljica – Miljana Cunta Urednik in redaktor prenosa: Klemen Markovčič Tehnična ekipa: Mitja Maršič, Davorin Lovrečič Produkcija 3. programa Radia Slovenija - programa Ars, oktober 2025.

Ars in Drama Marko Hatlak Band

Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo in gosti je pripravil nov program. Pridružili so se mu tudi Nuška Drašček, Blaž Jurjevčič, Lenart Krečič in Tomaž Gajšt. Marko Hatlak Band so: Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina), Žiga Kožar (bobni), Erik Čebokli (bas), Leon Firšt (klavir, kitara) in Marko Hatlak (harmonika, efekti, vokal).

Neposredni prenos Tekmovanje za veliko nagrado 18. mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus, Maribor 2025

Pred nami je sklepni koncert najboljših ansamblov letošnjega mednarodnega zborovskega merjenja. Pevci so se pomerili v obveznem in prostem programu ter predstavili svojo domovino na uvodnem večeru tekmovanja. Zdaj pa se najboljši potegujejo za 2.500 evrov “težko” zadoščenje, predvsem pa za ugled in “vstopnico” na veliko evropsko zborovsko tekmovanje prihodnje leto – kje drugje kot v Mariboru?!

Neposredni prenos Ob 80-letnici DSS - slavnostni koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Simfonični orkester RTV Slovenija Oskar Laznik – saksofon Simon Klavžar – tolkala Maruša Turjak Bogataj – violončelo dirigent: Simon Krečič Nina Šenk: Sence tišine Matej Bonin: Eppur si muove IV – koncert za saksofon, tolkala in simfonični orkester Leon Firšt: The Story of Ifugao za simfonični orkester Petra Strahovnik 1945- Anže Rozman Dan ognja za violončelo in orkester Vito Žuraj Api-danza macabra za simfonični orkester

Neposredni prenos Koncert za pretežno vokalni cikel 2 - Sveže ob jubileju

"Priložnost za slavje, a tudi za premislek o prihodnosti slovenske zborovske glasbe – ob 80. obletnici ustanovitve Društva slovenskih skladateljev je tu prenos koncerta najnovejših in najodmevnejših presežkov slovenske vokalne ustvarjalnosti." Zbor Slovenske filharmonije bo pel pod vodstvi skladateljev Ambroža Čopija, Andreja Makorja, Andreja Missona, Damijana Močnika in Tadeje Vulc. Pridružila se jim bo dirigentka Alenka Podpečan. Andrej Misson: Muzika, ljubezen naša* Črt Sojar Voglar: Salve Regina | Pozdravljena, Kraljica Anej Černe: Initium sancti Evangelii secundum Joannem »In principio erat verbum« | Predgovor Svetega Evangelija po Janezu »V začetku je bila Beseda«* Andrej Makor: Kyrie | Gospod, usmili se** Nana Forte: Silent Steps | Tihi koraki** Tadeja Vulc: In je krog Damijan Močnik: Ignis caritatis | Ogenj ljubezni Ambrož Čopi: Two love songs of Solomon | Dve ljubezenski pesmi kralja Salomona* Katarina Pustinek Rakar: Slow me down, Lord | Umiri me, Gospod* * Novo delo ** Prva izvedba v Sloveniji

Neposredni prenos Simfonija simfonij - prvi koncert FKK Slovenske filharmonije

Prvi koncert iz cikla Filharmoničnih klasičnih koncertov bo pod naslovom Simfonija simfonij. Na sporedu bo ena večnih simfoničnih mojstrovin, nastalih izpod peresa Ludwiga van Beethovna – njegova 5. simfonija v c-molu. To bo bodo izvedli v drugem delu večera, v prvem pa delu pa bo na sporedu še eno Beethovnovo delo – Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru, ki ga bo izvedel gostujoči umetnik – pianist Alexandre Tharaud. Koncertni večer pa bo odprla uvertura k operi L’isola disabitata/ Neobljudeni otok Josepha Haydna. Vse bomo slišali v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko francoske dirigentke Lucie Leguay.

Neposredni prenos Potujemo ... po Angliji, Družinski abonma SF 1

Vabljeni na neponovljivo potovanje po bogati angleški zgodovini, ki je močno povezana z njihovo kraljevo družino … In brez skrbi, ne bomo se vozili po levem voznem pasu! Spored: Holst, Walton, Williams, Elgar Orkester Slovenske filharmonije Samuel Burstin dirigent Franci Krevh povezovalec

Jazz Ars All Stars Lenart De Bock

Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.

Ars in Drama Marko Hatlak Band

Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo in gosti je pripravil nov program. Pridružili so se mu tudi Nuška Drašček, Blaž Jurjevčič, Lenart Krečič in Tomaž Gajšt. Marko Hatlak Band so: Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina), Žiga Kožar (bobni), Erik Čebokli (bas), Leon Firšt (klavir, kitara) in Marko Hatlak (harmonika, efekti, vokal).

Ars in Drama Jazz Gala 80 & 50

Koncertni cikel "Ars in Drama" se po letu premora vrača na veliki oder ljubljanske Drame. Uvodni koncert je posvečen 80-letnici delovanja Big Banda RTV Slovenija in Abrahamu Thomasa Ganscha. Sloviti trobentač Thomas Gansch je solist večera, orkester vodi Tadej Tomšič.

Neposredni prenos Podelitev nagrade Lastovka 2025

Na natečaj Uredništva za kulturo Programa Ars je letos prispelo 267 zgodb. Zmagovalna zgodba je Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije avtorice Nine Dragičević, v ožji izbor pa so se uvrstile še štiri zgodbe. Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Neposredni prenos Nina Dragičević: Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (lastovka 2025)

Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.

Sobotni operni večer Claudio Monteverdi: Kronanje Popeje v neposrednem prenosu v sklopu 73. festivala Ljubljana

Ljubezen, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.

Sobotni operni večer Ambroise Thomas: Hamlet v neposrednem prenosu iz Maribora

Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Štěpánka Balcarová, Tomaž Gajšt, Ana Čop in Big Band RTV Slovenija

Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.

Neposredni prenos Umetnost in umetna inteligenca: izobraževanje v digitalni dobi – plenarno predavanje Julie Schnider na Kulturnem bazarju 2025

Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025

Jazz Ars All Stars Achim Kirchmair & David Jarh Kvintet

Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Glasovi svetov Oktobrska revolucija in tretji svet

Ker je bila ruska revolucija dogodek svetovno-zgodovinskega pomena, je jasno, da ni odmevala le po Evropi, ampak tudi v deželah tretjega sveta. A kakšne družbene, ekonomske in politične perspektive je odpirala tam?

Ars humana Esad Babačić, jubilant

Pesnik in esejist Esad Babačić (1965) je poleti praznoval okrogel življenjski jubilej, pred kratkim pa je pri Založbi Primus objavil esejistično zbirko z naslovom Priročnik za neuspešne in s citatom na naslovnici »Včasih moraš izgubiti, da lahko nadaljuješ.«, z navedkom, ki lepo povzema njegovo občutenje sveta. Toda hkrati je Babačić tudi uspešen: piše prepoznavno in občuteno poezijo, že leta 2019 je bil slovenski avtor v središču na Vilenici, dobil je kar nekaj nagrad, na predstavitev knjige v eni izmed dvoran Slovenske akademije znanosti in umetnosti pa so prišli tudi njegovi prijatelji s košarkaškega igrišča v Vodmatu, oblečeni v majice z napisom na hrbtni strani Brez truda do neuspeha (tako nekako). Toda čeprav umetnik v svojih esejističnih besedilih pogosto piše o neuspehu, pogosto preveva njegovo zrelo poezijo in pisanje sploh svojevrstna modrost, umirjeno opazovanje in doživljanje življenja. Več o sebi in svoji ustvarjalnosti ter še marsičem pove Esad Babačić v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi pesem Stolpnice iz solz. Nikar ne zamudite.

Sobotni operni večer Georg Friedrich Händel: Julij Cezar iz Salzburga

Cezar in Kleopatra sta v središču ene najbolj znanih zgodovinsko potrjenih ljubezenskih zgodb.

Radijska igra Kaja Novosel: Periferija

Radijska igra mlade avtorice je bila letos uvrščena že v tekmovalni program dveh največjih svetovnih festivalov v svoji kategoriji, prijavljena pa je tudi na tretjega, ki bo februarja v Angliji pod okriljem BBC-ja. Prek nemega lika samske mlade ženske, ki je odšla študirat in delat v glavno mesto, avtorica kaže na izzive, na strukturno nasilje do nekoga, ki ni izpolnil zakoreninjenih pričakovanj. Plejada socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo ob obisku domačega kraja na periferiji nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V nagovorih pa hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje. Režiserka: Špela Kravogel Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Soseda Berta – Sabina Kogovšek Bivši sodelavec Tomi – Gaber Trseglav Mama Irena – Milena Zupančič Cimra Lada – Gaja Filač Sošolec iz osnovne šole Selmir – Vid Klemenc Bivša tašča Branka – Vesna Slapar Krojač Zdenko – Uroš Smolej Knjižničarka Melita – Vesna Jevnikar Sošolka iz gimnazije Helena – Tina Resman Lasan Gospa Jana z občine – Maruša Oblak Direktor knjižnice Kojc – Gregor Čušin Napovedovalka Lidija – Lucija Grm Uredništvo igranega programa Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija januarja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.

Podobe znanja Polona Žnidaršič Plazl, Igor Plazl: V začetku so bili najini profesorji mnenja, da mikroreaktorska tehnologija sodi v otroški vrtec in ne v industrijsko proizvodnjo

Eno ključnih prizadevanj sodobne znanosti in industrije je, kako raznovrstne procese s katerimi pridobivamo zdravila, razne materiale in spojine potrebne v mnogih panogah, pohitriti, pri tem porabiti čim manj energije, ustvariti čim manj odpadkov in navsezadnje te procese tudi poceniti.

Radijska igra Hugo von Hofmannstahl: Elektra

Dramska priredba starogrškega mita se vrti okoli Elektre, Agamemnonove hčere, ki se spopada s posledicami očetovega umora in zatiralske vladavine svoje matere Klitemnestre in materinega ljubimca Egista. Avtor v njej zajema teme pripadnosti družini, boja proti tiraniji in posledic travmatičnih dogodkov, ki so jih doživeli liki. Igra je ganljivo raziskovanje maščevanja, pravice in težkega bremena žalosti, uokvirjeno v kontekstu bogate mitološke dediščine. V njej nastopa generacija slovenskih igralk in igralcev, ki je dokončno opravila evropeizacijo slovenskega gledališča. Režiserka in prirejevalka: Maša Slavec Prevajalec: Fran Albreht Tonska mojstra: Andrej Dobrin, Tone Kablar Avtor izvirne glasbe: Vilko Ukmar Klitemnestra – Marija Vera Elektra – Mira Danilova Hrisotemis – Ančka Levar Orest – Slavko Jan Egist – Stane Sever Vzgojitelj – Ivan Jerman Neznanec – Edvard Gregorin Služabnice – Helena Erjavec, Mihela Novak, Duša Počkaj, Majda Potokar, Vika Gril Izvajalec glasbe – Orkester Slovenske filharmonije Dirigent – Samo Hubad Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1954.

Literarna matineja Izr. prof. dr. Andrej Blatnik: "Zelo velika nuja je, da Slovenci začnejo pisati bolje"

V Sloveniji imamo kar nekaj priložnosti, da se naučimo kreativnega oziroma ustvarjalnega pisanja – z njim se lahko seznanimo prek učbenikov, v različnih delavnicah ali tečajih, poučuje se tudi v bolj institucionalnih okoljih, na fakultetah in univerzah, tudi na univerzi za tretje življenjsko okolje. Toda o čem pravzaprav govorimo, ko govorimo o ustvarjalnem pisanju? Zakaj bi ga, kot predmet ali program, načrtno razvijali v visokošolskem študiju? Kakšne so družbene potrebe po diplomantih tovrstnega študija oziroma kakšna je njihova zaposljivost? O teh in drugih vprašanjih razmišljamo z dr. Andrejem Blatnikom, visokošolskim predavateljem, pisateljem in avtorjem enega najuspešnejših učbenikov pisanja kratke zgodbe pri nas; z večkrat nagrajeno pisateljico Anjo Mugerli, prvo in edino diplomantko praktično teoretičnega študijskega programa 2. stopnje na Univerzi na Primorskem, poimenovan Uprizoritvene študije in kreativno pisanje; ter s pisateljico in antropologinjo, etnologinjo doc. dr. Ano Svetel.

Razgledi in razmisleki Pisateljica Lana Bastašić: "Otroštvo ne more čakati na boljše čase."

Pogovor Petre Meterc z bosansko pisateljico Lano Bastašić, ki sodi med mednarodno najbolj uveljavljene avtorje svoje generacije. Njen roman Ujemi zajca je prejel nagrado EU za književnost, preveden je v mnoge jezike. V slovenščino ga je prevedla Dijana Matković. Lana Bastašić v prozi in poeziji piše o temah sodobnega nomadstva, travmatičnih osebnih in kolektivnih izkušenj ter krizi identitete. Bere Sanja Rejc. Foto: Maša Seničić.

Operna jutranjica Bizantinski general

Z oznako »po krivici zapostavljena opera« smo včasih zelo neprevidni oziroma pretirano radodarni; vse prevečkrat jo namreč pritikamo toliko nepomembnim in šepavim delom, da se je pomen oznake ogulil, izrabil, izčrpal in izpraznil do tolikšne mere, da se je zrelativiziral oziroma izničil tudi njen namen. Pri sicer radodarnem trosenju te oznake pa se prav zlahka zgodi, da kakšno opero, ki si jo v resnici zasluži, spregledamo. In med te sodi tudi Donizettijev Belisario.

Izšlo je Sarival Sosič : Izpovedi erotomana

Likovni kustos in pisatelj Sarival Sosič je svoj najnovejši roman Izpovedi erotomana objavil v prepoznavni knjižni zbirki Aleph pri Centru za slovensko književnost. Zanimivo besedilo na zavihku knjige je prispevala Tina Kolenik, naslovnico pa Iztok Sitar. Roman pripoveduje prvoosebni pripovedovalec v visoki starosti. Njegova pripoved morda ni vedno zanesljiva, je pa zagotovo natančna v opisu seksualnih prizorov. Vendar Sosičev erotoman ni zgolj strastno predan človeškemu telesu, ampak tudi (samo)premisleku. Več o romanu pove avtor v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Ars aktualno Slavoj Žižek: "V prihodnje bo potrebna močnejša mednarodna kooperacija"

V Ljubljani so predstavili novo delo Slavoja Žižka z naslovom Nebesa v razsulu, ki ga je izdala Cankarjeva založba, prevedel pa ga je Igor Harb, saj ga je avtor napisal v angleščini. V njem Žižek razmišlja o današnjem svetu oziroma postresničnostni dobi, pa o politikah in razpadanju družbenega tkiva ter, kot nakazuje naslov, vse večjem razsulu.