Ars aktualno Izrael Palestina na švedski TV (1958-1989) na Festivalu dokumentarnega filma

Na Festivalu dokumentarnega filma smo v zadnjih dneh v programski sekciji »Aktualni, družbeno kritični« lahko videli film znanega švedskega dokumentarista Görana Huga Olssona z naslovom Izrael in Palestina na švedski TV (1958-1989), ki je sestavljen izključno iz arhivskega gradiva švedske nacionalne televizije.

Ars aktualno 16. Grošljev simpozij - Pindarjeve ode in njihov čas

V Atriju ZRC SAZU poteka že 16. Grošljev simpozij, ki ga organizirata Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Razpravljalci ki se tokrat osredotočajo na starogrškega lirika Pindarja in njegov čas.

Ars aktualno Francis Fukuyama gostoval na Fabuli

V Cankarjevem domu v Ljubljani je v okviru festivala Fabula gostoval Francis Fukuyama, razvpiti ameriški družbeno-politični mislec, ki je na začetku devetdesetih razglasil konec zgodovine. Na prvem gostovanju v Sloveniji je predstavljal svojo zadnjo knjigo Liberalizem in njegove tegobe, ki je nedavno izšla tudi pri nas. Pogovor s Fukuyamo, ki ga je vodil Rudi Rizman, je spremljal Gregor Podlogar.

Ars aktualno Kaj glasbenega prinaša 27. Festival dokumentarnega filma?

Na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma, ki ga lahko obiščete še do srede v Ljubljani (v Cankarjevem domu, v Slovenski kinoteki in v Kinodvoru), so zavrteli štiri glasbene dokumentarce, med temi Glasba za vojaški udar, ki je predvsem politično obarvan in govori o izkoriščanje glasbe v politične namene. Film je uvrščen v tekmovalni program del, ki letos tekmujejo za nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic. Tesa Drev Juh pa se v svojem prispevku posveča preostalim trem glasbenim dokumentarcem 27. izdaje festivala – z enim, namreč s Praslovanom o Zoranu Predinu, so festival prejšnjo sredo tudi odprli. Potem sta tu še filma, posvečena Beatlom in prvi skupini Nicka Cavea.

Ars aktualno Poslovila se je ilustratorka Ančka Gošnik Godec

Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je žal za vedno poslovila. Ostale pa bodo njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh boter lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje. ''Ko ponoči rišeš in si sam, ko je vse tiho, ti pade vse možno na pamet. A jaz se strahov, divjih mož in velikanov ne bojim. Lahko vzamem radirko in jih izbrišem.'' Tako je nedavno povedala Ančka Gošnik Godec, ki spada v generacijo vélikih: Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te, prve diplomantke ljubljanske akademije so v knjižno ilustracijo vnesle slikarski in študiozen pristop: slike so polne podrobnosti, ornamentov in natančnih barvnih prelivov. Lahko bi celo rekli, da so žanr ilustracije na novo izumljale. Pri Ančki Gošnik Godec zasledimo izrazito prepletanje fantastike, tradicije realizma 19. stoletja, srednjeveških iluminacij, etnografije in motiva slovenske pokrajine. A tu in tam se je odločila tudi za abstrakten pristop in tehniko tuša. Ustvarjala je za revije Pionir, Ciciban, Kurirček in Pionirski list, posebej rada je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri Muci Copatarici, sicer pa ilustrirala še pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, pa ljudske pripovedi v zbirki Pravljice in druge. In seveda, kdo bi lahko pozabil prizore v Treh botrah lisičicah: starinske avtomobile, pa preprogo, ki se zdi kot ribnik, da se lisica na obisku ne upa stopiti nanjo – in kaj je za otroka ob slikanici lepšega, kot da vsakdanje stvari oživijo. Ob številnih, tudi mednarodnih, je lani Ančka Gošnik Godec prejela še nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost, ob tem pa velja izpostaviti, da so vse od ustanovitve nagrade leta 1969 to za življenjsko delo prej podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije.

Ars aktualno Antologija otroške in mladinske književnosti kot kažipot za kakovostno branje

Društvo slovenskih pisateljev je predstavilo dve novejši knjižni izdaji. Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti so začeli snovati že leta 2020 za bolonjski knjižni sejem in jo pozneje dopolnili za knjižni sejem v Frankfurtu. Od tod izhaja tudi čebelica na naslovnici slovenske izdaje antologije, ki ponazarja geslo Satovje besed, pod katerim je Slovenija gostovala kot častna gostja frankfurtskega sejma leta 2023. Vendar pa je bilo antologijo pomembno izdati tudi v slovenščini, saj se je za to pokazala potreba med kadrom v domačem izobraževanju. Antologijo je uredila prof. Dr. Dragica Haramija, ki predava otroško in mladinsko književnost na Filozofski in Pedagoški fakulteti v Mariboru. Antologija vsebuje 54 avtoric in avtorjev, katerih dela so razdeljena v pet kategorij glede na starost bralcev.

Ars aktualno Tekmovalni program Festivala dokumentarnega filma s filmoma Vlaki in Glasba za vojaški udar

V tekmovalnem programu Festivala dokumentarnega filma se je letos znašlo kar nekaj filmov, ki so že ovenčani s takšnimi ali drugačnimi nagradami. Poleg z oskarjem nagrajenega filma Edina zemlja palestinsko-izraelskega kolektiva sta tu denimo film Vlaki poljskega režiserja Macieja Drygasa, prejemnik glavne nagrade v jeseni na nizozemskem festivalu IDFA in Glasba za vojaški udar belgijskega umetnika Johana Grimonpreza, ki je bil med letošnjimi nominiranci za oskarja za najboljši dokumentarni film.

Ars aktualno Na Festivalu dokumentarnega filma tudi z oskarjem nagrajeni dokumentarec Edina zemlja

V Ljubljani se odvija 27. festival dokumentarnega filma, na njem pa si je moč ogledati z oskarjem za najboljši dokumentarni film nagrajeni palestinsko-izraelski dokumentarec Edina zemlja režiserjev Basla Adre in Yuvala Abrahama, ki je eden od filmov tekmovalnega programa festivala in obenem prihaja tudi na redni spored ljubljanskega Kinodvora.

Ars aktualno Mednarodni festival dokumentarnega filma v Solunu

V grškem Solunu od četrtka že sedemindvajsetič poteka eden od največjih festivalov dokumentarnega filma na Balkanu - mednarodni festival dokumentarnega filma v Solunu. Pogovarjamo se z Luukom Bouwmanom, režiserjem filma Propagandist, ki spremlja vzpon in padec nizozemskega filmarja Jana Teunissena, ki je med drugo svetovno vojno postal najpomembnejši človek v nizozemski filmski industriji in je kot vodja filmskega oddelka SS postal znan kot „nizozemska Leni Riefenstahl“ ter sorežiserjem filma Gospod nihče proti Putinu Davida Borensteina, ki spremlja mladega ruskega učitelja Pavla Talankina, ki se odloči svetu pokazati politično propagando, ki so jo v času po ruskem napadu na Ukrajino primorani izvajati v ruskih šolah.

Ars aktualno Knjiga Sadje na slikah Narodne galerije

Pomenljiva in dostopna kot sam naslov je tudi vsebina nove knjige Sadje na slikah Narodne galerije. Pripravljena je tako, da bo privlačna tako tistim, ki jih zanima umetnost, kot tistim, ki so bolj za naravoslovje. Gre že za četrto publikacijo v seriji, nastali v sodelovanju Narodne galerije v Ljubljani in Arboretuma Volčji Potok. Avtorja besedil sta ponovno Jassmina Marijan, ki je poskrbela za umetnostnozgodovinske opise, in Matjaž Mastnak, ki je prispeval vrtnarsko-botanični del.

Ars aktualno Tartini electronik

V zaključni fazi je projekt z naslovom Tartini BIS, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg VI-A Italija Slovenija 2021-2027. Glavni cilj projekta je krepitev vplivov in sinergij kulturnega turizma v znamenju Giuseppeja Tartinija, velike humanistične osebnosti, izhajajoče iz Istre. Bližajo se dogodki, ki bodo v eno združili baročno glasbeno preteklost s sodobno elektronsko glasbo.

Glasovi svetov Soodvisni odnosi - zakaj nam hromijo življenje in kako si lahko pomagamo?

Čeprav smo ljudje odnosna bitja in na nek način zato tudi soodvisni, so soodvisni odnosi kot nezdrav vzorec odnosov pogostejši kot si morda mislite ali pa upate priznati. Pia Mellody, ena vodilnih mednarodno priznanih strokovnjakinj za otroško travmo, soodvisnost in zasvojenost, članica priznane fakultete The Meadows Institute, v svoji knjigi, svetovni uspešnici Facing codependence (Soočanje s soodvisnostjo; slovenski prevod je izšel pri založbi Primus), soodvisnost opredeljuje kot motnjo oziroma bolezen nezrelosti, ki nastane zaradi travmatičnih odnosov v otroštvu. Zaradi disfunkcionalnih izkušenj v otroštvu soodvisen odrasli ni sposoben živeti polnega in smiselnega življenja kot zrela osebnost. V knjigi se avtorica osredotoča na pet simptomov, ki tvorijo jedro te bolezni, med katerimi so tudi težave s postavljanjem meja, ki pa so hkrati tudi najpomembnejše orodje za ozdravljenje. A kot pravi Mellodyjeva, kje se vse začne - "če ne sprejmete, kar je v vas disfunkcionalnega, ste obsojeni, da boste to ponavljali in vas bo bolelo še naprej". O vzrokih, simptomih soodvisnih odnosov ter pogumu za soočenje s svojo lastno stvarnostjo, ki je lahko tudi pot v osebno svobodo, se je avtorica in voditeljica oddaje pogovarjala s Špelo Gornik, partnersko in spolno terapevtko.

Svet kulture Aktualno in družbenokritično

Danes se bo zaključil 27. festival dokumentarnega filma, podrobneje bomo predstavili delo švedskega dokumentarista Görana Huga Olssona. Festival literature sveta Fabula gosti izraelskega filozofa, enega vodilnih sodobnih teoretikov kapitalizma Noama Yurana. V Atriju ZRC pa poteka Grošljev simpozij, ki se tokrat osredotoča na starogrškega lirika Pindarja; njegovo delo in svet bodo osvetlili z različnih plati.

Literarna matineja Ivan Dobnik: "Pomembna se mi zdi odprtost, dojemljivost za drugačno"

Junija bomo zaznamovali 20 let od izida prve številke revije Poetikon, naše prve in za zdaj še edine revije, namenjene izključno poeziji in poetičnemu. V tem obdobju je izšlo 63 zvezkov Poetikona, natisnjenih je bilo dobrih 13 tisoč strani revije, svoje izvirne pesmi pa je v njej objavilo več kot 750 pesnic in pesnikov. V Literarno matinejo smo zato povabili pesnika Ivana Dobnika in Zorana Pevca. Oba sta bila med idejnimi pobudniki za nastanek revije, Ivan Dobnik je njen odgovorni urednik še danes.

Jezikovni pogovori Zakaj obstajajo davčna nebesa?

Kdo pride v davčna nebesa? Kdo pade v davčno luknjo? Kdo se je zavrtel na davčnem vrtiljaku? Ali se davek utaji ali zataji? Na ta vprašanja odgovarja Mateja Jemec Tomazin, urednica Davčnega terminološkega slovarja. Čeprav davki delujejo precej resno in dolgočasno, so lahko drugačni, ko se nanje ozremo z jezikovnega vidika. Jezikovna ustvarjalnost je tudi na tem področju iznašla besede, ki so zanimive, se jim lahko čudimo, so smešne in imajo v ozadju zgodbo (ponovitev).

Svet kulture Življenje volkov in nočnih obiskovalcev

Letošnji program 27. Festivala dokumentarnega filma bogatita dva filma o živalih. Gre za film Nočni obiskovalci, ki je posvečen biodiverziteti moljev in vešč, ter film Med volkovi, ki nam približa življenje volkov in divjih živali. V Kinu Šiška je danes mogoče obiskati dogodek ZVO.ČI.TI Akuzmonij Okta- Fuzija, v okviru katerega zvočni umetniki predstavljajo svoja nova in arhivska dela. Na festivalu Fabula danes zvečer gostuje Francis Fukuyama, politični mislec in avtor nove knjige Liberalizem in njegove tegobe. V Galeriji mesta Ptuj pa bo odprtje skupinske razstave Narava osebno. Vabljeni k poslušanju!

Kdo smo? Ljubljanica – reka življenja

Reka Ljubljanica je zanimiva z več vidikov - od geološko geografskih, saj je tako rekoč sestavljena iz šestih ponikalnic širokega kraškega zaledja, do zgodovinsko antropoloških. V reki in ob njej so našli toliko arheoloških ostankov, da lahko arheologi iz njih spoznavajo, kako živahno je bilo življenje že pred tisočletji. Leto nastanka: 2023.

Oder Mirko Zupančič, radijski avtoportret ter Macbeth in problem tragičnega

Ob 100. obletnici rojstva Mirka Zupančiča, vsestranskega gledališkega ustvarjalca, pesnika, pisatelja, teatrologa, shakespearologa in zaslužnega profesorja, vas vabimo k poslušanju njegove avtobiografske pripovedi, ki smo jo na takratnem Radiu Ljubljana posneli leta 1988. Istega leta je Mirko Zupančič v Uredništvu igranega programa posnel tudi cikel teoretskih razprav o Shakespearjevih tragiških junakih. Eno izmed njih, o Macbethu in njegovi pogubi, dodajamo danes v poslušanje.Vabimo vas, da prisluhnete tudi radijski igri Hiša na robu, Mirka Zupančiča, ki bo še nekaj časa na voljo v poslušanje na naših spletnih straneh in med podkasti.

S knjižnega trga Štular, Svetel, Kušar

Ana Štular: Jaz in jaz in jaz in jaz ..., Ana Svetel: Steklene stene, Meta Kušar: Abonma za poezijo. Recenzije so napisale Miša Gams, Tonja Jelen in Ifigenija Simonović.

Svet kulture Prvi Ljubljanski pesniški festival in glasbeni dokumentarci na 27. FDF

V tednu, ko nas čaka svetovni dan poezije, se že začenja prvi Ljubljanski pesniški festival, ki pa so ga previdno označili kot poskus festivala. Poudarek je na performativni poeziji. O njem, pa tudi o glasbenih dokumentarcih 27. Festivala dokumentarnega filma: Praslovanu, ki nas popelje skozi kariero Zorana Predina, ter še o dveh, ki sta posvečena Beatlom in prvi skupini Nicka Cavea. In še o ciklu igrano-dokumentarnih radijskih iger, posvečenih pisateljicam iz 19. stoletja, ki še vedno nimajo toliko pozornosti, kot si jo zaslužijo: na primer Luiza Pesjak, Josipina Turnograjska in Pavlina Pajk.

Ars humana Javna raba slovenščine – "V Ljubljani že nastaja slovenski generativni model umetne inteligence"

V pogovoru, katerega izhodišče je izid monografije Slovenščina v Italiji (sozaložništvo Založbe Univerze v Ljubljani in SLORI – Slovenskega raziskovalnega inštituta), za skupno mesečno oddajo slovenskega sporeda ORF iz Celovca, Radia Trst A in našega programa razpravljamo o značilnostih sodobne slovenščine v Italiji, Avstriji in v sami osrednji Sloveniji. Kakšna je njena današnja podoba v skupnem kulturnem prostoru, kako nanjo vplivajo drugi jeziki in ali je umetna inteligenca priložnost za izboljševanje njene ravni med Slovenci v Avstriji, Italiji in navsezadnje tudi v Sloveniji – o tem z gosti, sodelujejo urednica omenjene monografije dr. Matejka Grgič, dekanija Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in soizdajateljica monografije prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar ter dr. Karl Hren, direktor Celovške Mohorjeve.

Pogled v znanost Čarovniški proces v Ribnici l. 1701

Najbolj množični čarovniški procesi se v Evropi niso dogajali v t. i. »mračnem srednjem veku«, temveč v 17. in prvi polovici 18. stoletja. Katoliška cerkev je v srednjem veku, še posebno pa od pravnega dokumenta Canon Episcopi, starodavno vero v moč čarovništva razlagala kot praznoverje in je po večini preganjala »krivoverce«, 16. stoletje pa npr. s kazenskim zakonikom cesarja Karla V. čarovništvo vsebinsko navezuje na demonologijo, torej na povezavo pripadnic in pripadnikov teh praks s pojmom hudiča. In tu se začenja obdobje čarovniških procesov, ki je doseglo vrh v 17. in trajalo do srede 18. stoletja. V arhivih je ostalo precej gradiva iz tistih časov. Pozornosti je vreden opis delovanja zgodovinske osebnosti Janeza Jurija Hočevarja (v virih Ioannes Georgius Gottsheer I. U. D. – doktor teologije in prava), od. l. 1695 krvnega sodnika dežele Kranjske, ki je bil poleg tega tudi ustanovni član akademije delovnih – Academie Operosorum Labacensium – z nazivom Candidus, torej »čisti«. Poleg tega, da je bil glasbeni vodja jezuitskega gledališča v kranjskem glavnem mestu, je bil tudi član l. 1701 v takratnem mestu Lublana (nemško Laibach) ustanovljene družbe Academia Philo-Harmonicorum. Na podlagi ohranjenih virov smo tako dobili še eno zgodovinarsko delo o značilnem tovrstnem procesu v Ribnici leta 1701, namreč knjigo »Demonski ples na Kleku«, v kateri zgodovinar dr. Matevž Košir, tokratni gost v pogovoru, opisuje njegov zgodovinski okvir. Avtor je trenutno vodja Sektorja za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov v Arhivu RS v Ljubljani. FOTO: Naslovnica Naslovnica in hrbtna stran dela »Demonski ples na Kleku« VIR: Program Ars

Glasni novi svet Samo Šalamon in Ra Kalam Bob Moses s sanjskimi suitami

Ob pogovoru s Samom Šalamonom poslušamo prihajajočo izdajo, na kateri inovativen kitarist nadaljuje sodelovanje s Rajem Kalamom Bobom Mosesom, bobnarjem z izrazito avtorskim pristopom, dedičem spiritualnega jazza ter žanrskih fuzij šestdesetih in sedemdesetih let. Sestavila sta veliko zasedbo s številnimi vidnimi jazzovskimi skladatelji in improvizatorji, ki je za ploščo Dream Suites Vol. 1 posnela tri obsežnejše skladbe.

Arsov art atelje Rostrum 2024: Ostro uho in gost Gregor Pompe

V zadnji oddaji s poslušanjem in komentiranjem del z lanske mednarodne skladateljske tribune Rostrum bo gost muzikolog, glasbeni kritik in skladatelj dr. Gregor Pompe. Skupaj z gostom bomo ocenjevali izbor iz generalne kategorije: Signe Lykke: Bell Jar Tomaž Grom: Moja želja, tvoj ukaz Branka Popović: Koncert za harmoniko in orkester Potresi Rafał Ryterski: Totentanz

Srce šansona Srce šansona

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Čas, prostor in glasba Čas, prostor in glasba

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Glasbeni utrip Mantuanijeva nagrada, V troje je lepše in začetek cikla Harmonia Concertans

Tedenski pregled glasbenih dogodkov začenjamo s prejemniki najvišje muzikološke nagrade, Mantuanijeve, nadaljujemo pa z novo knjigo o Glasbeni matici Ljubljana in prejemniki nagrade Sama Smerkolja. Obenem poročamo s koncerta klavirskega kvarteta v Kulturnem domu Nova Gorica, o začetku cikla Harmonia Concertans, nastopu treh akademskih pevskih zborov z naslovom V troje je lepše ter mednarodnem baletnem gala.

Mojstri samospeva Monika Bohinec, prejemnica nagrade Sama Smerkolja 2024

Mezzosopranistka Monika Bohinec je nedavno prejela nagrado Sama Smerkolja za leto 2024. Čeprav deluje kot stalna članica ansambla Dunajske državne opere, pa je uveljavljena tudi kot koncertna pevka in interpretka samospevov. Tudi v radijskem arhivu hranimo lepo število samospevov v njeni izvedbi.

Dan pred koncertom Mozartova Simfonija "Jupiter"

Gost, dirigent Oscar Jockel razmišljanje o zadnji Mozartovi simfoniji začne z nasvetom Leopolda Mozarta, ki je v nekem pismu napisal: »Dragi sin, ne pozabi, da moraš s svojo glasbo pobožati tako kratka, kot dolga ušesa.« Dan pred izvedbo simfonije v ciklu Kromatika spoznavamo njeno naravno muzikalnost in neverjetno zgradbo dela.

Skladatelj tedna Glasba za angleške vladarje, 3. del

Karel velja za najbolj kultiviranega angleškega vladarja vseh časov, zato se zdi toliko bolj tragično, da se je njegova vladavina končala z obglavljenjem. Bil je izreden podpornik umetnosti, igral je violo da gamba in z njim sta najtesneje povezana skladatelja John Coprario in William Lawes.

Zborovska glasba Heandlov anthem The Lord is My Light/Gospod je moja luč

Za današnjo oddajo smo izbrali anthem The Lord is My Light/Gospod je moja luč, sestavljen iz Händlovih lastnih besed in besedil kar osmih različnih psalmov. Zvenel bo v izvedbi sopranistke Lynne Dawson, tenorista Iana Partridga, Zbora in orkestra The Sixteen ter dirigenta Harryja Christophersa.

Koncertni dogodki na tujem Orkester Gewandhaus iz Leipziga in Andris Nelsons

Orkester Gewandhaus iz Lepziga pod taktirko svojega glasbenega direktorja Andrisa Nelsonsa je 21. februarja v matični koncertni hiši v Leipzigu izvedel simfonično pesnitev Zlati kolovrat, op. 109 Antonina Dvoraka in Simfonijo št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja. Pela je sopranistka Christiane Karg.

Slovenski solisti Violinistka Inga Ulokina s projektoma Hrestač in Labodje jezero ob soju sveč

Gostja oddaje je violinistka Inga Ulokina, ki je umetniško zanovala dve glasbeno-baletni pravljici Hrestač in Labodje jezero ob soju sveč na motive istoimenskih baletov Petra Iljiča Čajkovskega.

Jazzovska jutranjica Urška Centa - intervju

Pred koncertom iz cikla "Noches de Tablao", ki bo v soboto v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, smo se pogovarjali z Urško Centa, ki je telo in duša tega projekta. Z njo bo nastopil tudi sloviti urugvajski bobnar Guillermo McGill (ex Enrique Morente, Dave Liebman, Tete Montoliu, Juan Manuel Cañizares, John Abercrombie, Wynton Marsalis, Marc Johnson, George Mraz, Niño Josele itd.).

Orkestralni jazz Chet Baker Big Band

Ne gre za klasično zasedbo velikega jazzovskega orkestra, ampak za nonet, s tremi trobentami, eno pozavno in štirimi saksofoni. Chet Baker seveda ni bil izrazit predstavnik orkestrskega glasbenika.

Jazz avenija Dennis Budimir - kitarist

Oddajo bomo namenili kitaristu Dennisu Budimirju. Verjetno je bil najbolj zaposlen studijski kitarist vseh časov: njegovo ime se pojavi na 900 filmih in na nepregledni množici plošč rockovskih, jazzovskih in ostalih glasbenikov. Ker se je razdajal kot studijski glasbenik, so njegove solistične plošče redke.

Samo muzika Milko Lazar kot pianist – ob 60-letnici

Oddajo bomo ob nedavni šestdesetletnici namenili Milku Lazarju, skladatelju, pihalcu, aranžerju, pianistu ter čembalistu, skratka, vsestranskemu glasbeniku. Tokrat poslušamo skladbe, v katerih bo Milko Lazar igral klavir ali klaviature. V zgodnjem obdobju smo ga poznali in poslušali v glavnem kot saksofonista, a je vsestransko nadarjeni multiinstrumentalist klaviature igral že v svoji mladostni zasedbi Surfing Jazz Quintet.

Tretje uho David Jarh - avtorski koncert (2017)

Legendarni trobentač je leta 2017 v Stari elektrani izvedel avtorski koncert z združenima orkestroma, Big Bandom in Simfoniki RTV Slovenija. Dirigiral je Jaka Pucihar, priredbe so prispevali Steve Klink, Tadej Tomšič in Jaka Pucihar. Dve skladbi je zapela tudi dolgoletna Jarhova sodelavka, vokalna solistka, Mia Žnidarič.

Jazzovska jutranjica David Jarh - intervju

Pred nedeljskim koncertom v ljubljanski Cukrarni (16.3.2025) smo se pogovarjali s trobentačem Davidom Jarhom.

Orkestralni jazz Delfeayo Marsalis - Jazz Party

Glasba mu je bila položena v zibelko, o tem ni dvoma, saj prihaja iz slovite neworleanške družine Marsalis. Njegovi bratje so trobentač Wynton, bobnar Jason in saksofonist Branford, oče pa pianist Ellis Marsalis.

Jazz avenija Orkester Thada Jonesa in Mela Lewisa

V petek, 14. marca, bo Siti teatru v Ljubljani koncert Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana. Zaigrali bodo izbor skladb z repertoarja slovitega orkestra, ki sta ga vrsto let sovodila Thad Jones in Mel Lewis. Glasbi tega orkestra bo namenjena tudi nocojšnja oddaja.

Samo muzika Pred koncertoma zasedb Petra Ugrina in Davida Jarha

V torek, 11. marca bo v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani koncert zasedbe Swingatan, ki jo vodi Peter Ugrin. V nedeljo, 16. marca pa bo v Kavani Cukrarna v Ljubljani koncert kvarteta avstrijskega kitarista Achima Kirchmaierja, v njem igra trobento naš David Jarh. V oddaji predvajamo glasbo obeh zasedb.

Jazz Ars Skladatelj, aranžer in producent Don Sebesky

Oddajo bomo namenili ustvarjanju skladatelja, aranžerja in glasbenega producenta Dona Sebeskega. V njegovih priredbah je jazzovska glasba postala bolj sprejemljiva tudi za širše občinstvo. Zaradi tega je slišal precej kritik s strani kritikov in teoretikov jazza. Njegovi aranžmaji so bili pravzaprav zelo kvalitetni, Sebesky se je spoznal na orkestrsko igro, finese pa je zajemal tako iz jazza in rocka kot tudi etno in klasične glasbe iz vseh obdobij, ter celo iz sočasne glasbene avantgarde.

Jazz Ars Kitarist Russell Malone – in memoriam

Kitarist in skladatelj Russell Malone se je lani 23. avgusta poslovil za vedno, star je bil šele 60 let. Nocojšnja oddaja bo namenjena njegovi glasbi. Russlova glasbena briljanca, njegovo enciklopedično poznavanje ameriške glasbe ter njegova kitaristična spretnost so bili neprekosljivi.

Radijska igra Ivan Lah: Noč na Hmeljniku

Lahova igra je z domoljubno in svobodomiselno strastjo napisana drama o poskusu slovenskega plemstva, da se s pomočjo kmetov upre francoskim okupatorjem v času Ilirskih provinc. Poskus propade zaradi nesrečne ljubezenske spletke in neznačajnosti Slovencev. V tej viharniški erotično-politični drami prevladujeta osnovna ideja svobode in moralna zavezanost slehernika domovini. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Zarika Snoj Verbovšek Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Hedviga, gospa Hmeljniška - Iva Kranjc Bagola Evgen, njen ljubimec - Aljaž Jovanović Graščak Hmeljniški - Aleš Valič De Gardus, francoski major - Uroš Fürst Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2012

Radijska igra Josipina Turnograjska: Rožmanova Lenčica

Drugi del cikla o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja predstavlja slovensko pisateljico, pesnico in skladateljico Josipino Turnograjsko. Rodila se je 9. julija 1833 na gradu Turn pri Preddvoru, živela je v prvi polovici 19. stoletja, bila je sodobnica Prešerna in njegove generacije. Umrla je zelo mlada, še ne enaindvajsetletna, vendar je napisala 38 povestic, nekaj pesmi in skladb, uporabljenih tudi v radijski igri. V zgodbi Rožmanova Lenčica v slovensko književnost prva vnaša motiv deklice junakinje oziroma vojakinje. Igrane dele dopolnjujejo strokovni komentarji. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Lenčica – Barbara Cerar Marjeta – Lučka Počkaj Oče Rožman – Danijel Malalan Pavel – Lovro Finžgar Vojaka – Gregor Geč, Luka Cimprič Strokovni komentar: dr. Mira Delavec Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023

Kratka radijska igra Jaume Cela: Zelo kosmato vprašanje

Zgodba je izšla v zbirki avtorja z naslovom Ukradene sence. V njej se mešata stvarni in fantazijski svet. Izhodiščna situacija je srečanje dveh znank, med katerim prva pripoveduje drugi nenavadno zgodbo o volkodlaku. Prijaznega moškega je na izletu ugriznila volkulja in to je bil začetek njegove preobrazbe … Režiser: Jože Valentič Prevajalka: Staša Briški - Bailey Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Gabriel – Robert Prebil Dolores – Darja Reichman Antonia – Milena Grm Pilar – Mojca Ribič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1994.

Kratka radijska igra Goran Gluvić: Beg v paradiž

Gluvićeva kratka radijska igra je domiselna groteska, ki pripoveduje o čudoviti sposobnosti človekove domišljije, ustvarjanju iluzijskih svetov, v katere je mogoče pobegniti iz stvarnosti. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Ubežnika - Niko Goršič, Roman Končar Paznik - Andrej Nahtigal Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1991.

Radijska igra Radijska igra: Dylan Thomas: Pod mlečnim gozdom

Zgodba nas v metaforičnem pesniškem jeziku popelje skozi en dan življenja v malem mestu Llaregubbu, ki se zaradi Thomasove pesniške moči spreminja v poslušalčevi zavesti v veliko prispodobo sveta in vsakdanjega življenja. Igra je antologijska v mednarodnem merilu: Dylanu Thomasu je BBC leta 1954 naročil izvirno radijsko besedilo, pozneje je bilo prirejeno za oder, leta 1972 pa je nastal tudi film. Slovenska verzija je presežna že zaradi dolžine, velja za mojstrovino režiserja Dušana Mauserja, v njej pa je nastopilo kar triinšestdeset slovenskih igralcev vseh generacij. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Prevajalec: Jože Udovič Dramaturg: Borut Trekman Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Snemalec glasbe: Sergej Dolenc Glasova – Boris Kralj, Štefka Drolc Kapitan Cat – Stane Sever Utopljenci – Saša Miklavc, Franček Drofenik, Dare Ulaga, Zlatko Šugman Rosie Probert – Majda Potokar Gospodična Price – Ivanka Mežan Gospod Mog Edwards – Jurij Souček Gospod Waldo – Polde Bibič Žena, Prva ženska – Alja Tkačev Materi – Vida Levstik, Metka Pugelj Deček in deklica – Iztok Čebular, Sonja Blaž Sosede, Ženske – Vida Juvan Župnik – Dušan Škedl Gospa in gospod Ogmor – Slavka Glavin, Maks Bajc Gospod Pritchard – Tone Homar Gospa in gospod Beynon – Milena Grm, France Presetnik Lilly – Iva Zupančič Orglar – Jože Zupan Gospa Morgan – Mira Danilo Gospa in gospod Owen – Aleksander Valič, Metka Pugelj Eli – Vladimir Skrbinšek Mary – Mihaela Šarič Gospa in gospod Nilly – Angela Hlebce, Lojze Rozman Gospa in gospod Pugh – Sava Sever, Maks Furijan Dai Kruh – Rudi Kosmač Gospe Kruh – Helena Erjavec, Marija Benko Poly – Duša Počkaj Sindbad – Danilo Benedičič Glas knjige – Andrej Kurent Bessie – Helena Erjavec Sodelovale so še: Jana Osojnik, Marijana Brecelj, Majda Grbac, Majda Kohek, Milena Zupančič Glasbo sta izvajala Otroški zbor RTV Slovenija pod vodstvom Janeza Kuharja in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Uroša Prevorška Organist – Hubert Bergant Korepetitor – Brane Demšar Spremljevalec songov – Miško Hočevar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v dvorani Slovenske filharmonije aprila in maja 1967. Avtor: Vilma Štritof

Radijska igra Ivan Cankar, Borut Trekman: Kurent (daljša verzija) - 10.12.1976

Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.

Radijska igra Mirko Zupančič: Hiša na robu mesta

Igra dramatika, pesnika, pisatelja, igralca, teatrologa in zaslužnega profesorja, ki bi letos praznoval sto let, se dogaja v šestdesetih letih dvajsetega stoletja, prikazuje pa moralnokritični preplet treh generacij meščanske družine, razpadle zaradi dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej. Avtor živo in psihološko prepričljivo predstavi značaje in jih dramatično umesti v čas. Vendar igra presega časovno umestitev: usoda povratnika govori o vsakomur, kdor se hoče izmakniti svojemu času in svojim vrstnikom, kajti postal in ostal bo tujec. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jerajeva – Milena Zupančič Jeraj – Zlatko Šugman Mojca, njuna hči – Nataša Barbara Gračner Vid, njun sin – Matej Recer Tomažič, Jerajkin brat – Ivo Ban Mariča, služkinja – Mojca Ribič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2005.

Radijska igra Luiza Pesjak: Beatin dnevnik

Prvi del tridelne igrano-dokumentarne serije o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja se začenja z igranimi odlomki iz romana Luize Pesjakove, v katerem popisuje lik Beate, ki je prišla za guvernanto dvojčic Roze in Vijole ter se zapletla v družinske skrivnosti in ljubezenske vezi. Besedilo iz leta 1887 velja za prvi slovenski dnevniški roman. Igrane dele dopolnjujejo strokovni komentarji literarne zgodovinarke. Beatin dnevnik je dolgo veljal za sentimentalni roman in so ga torej uvrščali v trivialno literaturo, v zadnjih desetletjih pa se je z novimi odkritji pogled nanj precej spremenil. Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar Tonski mojster: Federico Comar Urednica oddaje: Suzi Bandi Beata – Patrizia Jurinčič Finžgar Grofica – Lučka Počkaj Vijola – Urška Taufer Roza – Tina Gunzek Ivana, pestuna – Barbara Cerar Dora – Alda Sosič Rihard – Primož Forte Strokovni komentar – dr. Urška Perenič Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023

Kratka radijska igra Ivan Pregelj: Matkova Tina

Novela o Matkovi Tini sega v čas krvavega tolminskega punta iz leta 1714. Dolga pot nosečega dekleta je pravi križev pot s poti v Novo Gorico, kjer se je med ujetimi kmečkimi puntarji, obsojenimi na smrt, znašel tudi Tinin ženin. V noveli Pregelj prikaže usodo nosečnice, matere nezakonskega otroka, ki je takrat v dužbi veljala za osramočeno in izločeno, stigmatiziran pa je bil tudi nezakonski otrok. Režiserka in prirejevalka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tina – Saša Mihelčič Matko – Ivo Ban Župnik – Pavle Ravnohrib Matija – Jožef Ropoša France – Zvone Hribar Anton – Aleš Valič Ženski – Ivanka Mežan, Ljerka Belak Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006

Kratka radijska igra Toon Tellegen: Dve stari ženici

Igro posvečamo prazniku, dnevu žena. V domiselni in pretresljivi zgodbi sta starki v nenavadni čustveni zvezi druga drugi edina opora v samoti. Avtor njuni ekistenci združi in loči tako, da odpira pomembna bivanjska vprašanja. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Mateja Tegelj Prevajalka: Tanja Mlaker Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Pripovedovalec – Željko Hrs Prva ženica – Vera Per Druga ženica – Mina Jeraj Zasliševalec – Boris Kerč Ženska – Darja Reichman Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2000

Radijska igra Harri Virtanen: Problem

Igra o finskem skladatelju Jeanu Sibeliusu in njegovem življenju od leta 1865 do leta 1957 je radiofonsko zanimiv mozaik slik, sestavljen iz Sibeliusovega življenja. V retrospektivnih prizorih je avtor predstavil njegove številne ustvarjalne in bivanjske težave. Osrednji del obravnava Sibeliusov odnos do žene, ki mu je bila vsa leta njegove skladateljske kariere, polne duševnih stisk in mučnih ustvarjalnih krčev, v največjo duhovno oporo. Režiserka: Irena Glonar Prevajalka: Barbara Berce Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralci: Jean Sibelius - Polde Bibič Aino - Iva Zupančič Kajanus - Ivo Ban Bančnik - Aleš Valič Akseli - Zvone Hribar Novinar - Vojko Zidar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1997.

Sledi večnosti Dr. Stanislav Slatinek, župnik in misijonar upanja

Tokrat smo se odpravili na Studence v Maribor, v župnijo sv. Jožefa, ki goduje 19. marca. Naš gost je bil dr. Stanislav Slatinek, župnik in misijonar upanja. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je namreč za jubilejno leto imenoval posebne misijonarje upanja, ki so nosilci sporočila tega svetega leta. Prihajajo iz različnih okolij in življenjskih področij, med njimi je tudi naš sogovornik. Župnija bo letos junija zaznamovala pomembno obletnico.

Musica sacra Hvalnice sv. Tomaža Akvinskega

Molim te ponižno, Hvali Sion, Rešenika, O sveta večerja, Pévaj jezik in O, zveličavna hostija so evharistični spevi, ki jih slišimo ob različnih priložnostih, včasih tudi v postnem času. Manj pa je morda znano, da imajo skupnega avtorja besedil, to je sv. Tomaž Akvinski, teolog, filozof, redovnik in cerkveni učitelj iz 13. stoletja, od čigar rojstva letos mineva 800 let. Njegove hvalnice so skozi stoletja navdahnile mnoge glasbene ustvarjalce.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Na drugo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje p. Pavle Jakop. Sodeluje Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja pod vodstvom Rebeke Dobravec.

Sedmi dan Judovska skupnost na Goriškem P

Gorica in Nova Gorica v sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture obravnavata tudi narodnostno in versko sožitje na tem območju. Na Goriškem je včasih, uničili so jo nacisti, živela kar številčna judovska skupnost. Zato ponavljamo pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o usodi te skupnosti.

Sledi večnosti Duhovniki evangeličanske, katoliške in binkoštne veroizpovedi na ekumenskem srečanju v Puconcih

Prisluhnite radijski zgodbi o srečanju, ki jo prinašamo iz Prekmurja. Vsako leto januarja poteka Teden molitve za edinost kristjanov, ki poglablja razmislek o veri in pomenu enotnosti. Kmalu potem se je v eni izmed večjih pomurskih občin, v kateri ekumenizem živijo na dnevni ravni, začelo že tradicionalno ekumensko srečanje. Vabljeni k poslušanju pogovornih utrinkov iz Spominskega doma Števana Küzmiča v Puconcih.

Musica sacra V spomin dr. Mirku Cudermanu

V 95. letu starosti se je nedavno poslovil duhovnik, muzikolog, pedagog in dirigent, ki je ključno zaznamoval slovensko zborovstvo našega časa. Leta 2019 je prejel medaljo za zasluge predsednika Republike Slovenije, leta 2022 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Brez glasbe, ki jo je izvedel in posnel s Slovenskim komornim zborom, Zborom Consortium musicum in Komornim zborom RTV Slovenija, si oddaje Musica sacra skoraj ne bi mogli predstavljati; tokratna naj bo zato le skromen izraz hvaležnosti za vse, kar je dobrega storil za slovensko sakralno glasbo, njene ustvarjalce in poustvarjalce.

Bogoslužje Prenos maše iz župnije Pertoča

Na prvo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Pertoča na Goričkem. Mašuje župnik Jože Vinkovič. Pri bogoslužju sodeluje Mešani pevski zbor svete Helene pod vodstvom organistke Andreje Nemec.

Sedmi dan O katoliških medijih

Kakšen je razvoj katoliških medijev, njihove vloge in vpliva v družbi z ozirom na 15-letnico Slovenskega časa – mesečnika, ki ga izdaja tednik Družina? Naš gost bo novinar in nekdanji urednik Slovenskega časa Bogomir Štefanič, ki pravi da je mesečnik presegel jedro katoliških mislecev in stkal vezi s številnimi ljudmi dobre volje. O dialoški širini, povezovanju medverske sredine in tudi o postnem času, ki prinaša odrekanje in sadove notranjega preporoda. Oddajo pripravlja novinar, urednik in voditelj Nejc Krevs.

Musica sacra V spomin Tomažu Tozonu

»S svojim življenjem sem ravnal kot s skladbami: začenjal sem jih z Bogom in jih z Laus Deo, Bogu hvala, končeval. Misel na Boga je bila zlata nit, ki se je vlekla vse moje življenje… Hotel sem Bogu vrniti, kar sem prejel. Da bi bilo vse, kar mi je dal, v njegovo slavo,« je temelj svojega glasbenega delovanja pred nekaj leti povzel Tomaž Tozon, eden najprepoznavnejših slovenskih zborovskih dirigentov, član Slovenskega okteta in kvarteta Do, glasbeni producent in skladatelj. Nedavno se je poslovil od tega sveta; tokratno oddajo bomo zato posvetili njegovemu spominu.

Bogoslužje Evangeličansko bogoslužje iz Križevcev

Iz cerkve v Križevcih bomo neposredno prenašali evangeličansko bogoslužje. Vodil ga bo tamkajšnji evangeličanski duhovnik Mitja Andrejek. Za glasbeno spremljavo bosta skrbela flavtistka Olivija Andrejek in organist Borut Andrejek.

Sedmi dan Začetek posta

Teolog, katoliški duhovnik Matevž Mehle bo delil svoja spoznanja in razumevanje postnega obdobja. Skupaj bomo raziskali tradicionalne in sodobne poglede na to posebno obdobje, ter njihov vpliv na življenje in duhovno rast. Spregovorili bomo tudi o običajih v današnjem hitrem tempu življenja in kako se mladi soočajo s tem.

Literarni nokturno Giovanni Boccaccio: Pinuccio in Adriano, ob svetovnem dnevu pripovedništva

Ob svetovnem dnevu pripovedništva bo v središču pozornosti zbirka novel Dekameron Giovannija Boccaccia, ki ima v svojem središču prav pripovedovanje zgodb. V Dekameronu je Boccaccio sicer naslikal vsakodnevno življenje najrazličnejših slojev italijanske družbe 14. stoletja. Iz dela veje ostra kritika srednjeveškega sveta in duha, obenem pa je v njem zaznati tudi novo veselje do razumnega, bolj človeškega življenja in trdno zaupanje v možnost prenovitve. Ena takih sil, s katero bi jo bilo mogoče doseči, je za Boccaccia ljubezen v vseh oblikah, od strastne erotične do plemenite in čiste ljubezni do bližnjega. Kratka zgodba, ki smo jo izbrali, pripoveduje o nočnih prigodah mladeničev Pinuccia in Adriana. Prevod Andrej Budal, interpretira dramski igralec Željko Hrs, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh, produkcija 2014.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (18/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med stopnjevanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel številna najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja, leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja In ljubezen tudi v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Lirični utrinek Živa Čebulj: izselila sem se

Živa Čebulj (1988), ki je do zdaj objavila pesniški prvenec z naslovom Sama ljubezen je to (2023), predstavlja poseben pesniški glas v našem prostoru. Zanj je značilno, da ga je oblikovala sodobna francoska poezija, predvsem pesnica Andrée Chedid, ki jo je avtorica tudi prevajala. Bežni utrinki iz vsakdanjega življenja, vseprisotna sublimnost in meditativni razmisleki o življenju – to je Živa Čebulj upesnila tudi v svoji novi, še neobjavljeni pesmi, ki jo interpretira sama.

Literarni nokturno Neža Vilhelm: Sanje

Neža Vilhelm je profesorica latinščine in grščine. Kot svobodna prevajalka največ časa namenja prevajanju filmov, knjig pa tudi pesmi. Na knjižnem področju jo med drugim poznamo po njenih prevodih poezije Jennifer Clement. V zadnjem času pa je začela tudi sama ustvarjati – predlani je v zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe pri založbi Hiša poezije izšel njen pesniški prvenec Sotto voce. Njene pesmi so prvinski klic samoiskanja, iskanja svojega mesta v svetu in v resnici njune nujnosti. Iskanje, tokrat nekoliko drugače, nadaljuje tudi v svojem novem ciklu pesmi Sanje – cikel je obračun s samo sabo in preteklostjo. Interpretka Vesna Jevnikar, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Literarni večer Beno Zupančič – ob stoti obletnici pisateljevega rojstva

Pisatelj in publicist Beno Zupančič se je rodil 22. marca pred 100 leti v Sisku. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, med drugo svetovno vojno je bil aktivist OF, zato so ga Italijani poslali v internacijo. Po vojni je maturiral, končal slavistiko ter delal kot novinar, urednik in politik. Kmalu po vojni je začel objavljati realistično prozo, v poznejših delih se je bližal modernizimu. Umrl je leta 1980. Avtorica scenarija dr. Helga Glušič Krisper, interpretacija Boris Kralj, Stannia Boninsegna in Vojko Zidar, bralka veznega besedila Ivi Korošec, glasbena oprema Larisa Vrhunc, ton in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar. Produkcija 1990. Redakcija France Vurnik in Staša Grahek.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (17/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najopaznejša slovenska in mednarodna priznanja: leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Lirični utrinek Tomislav Vrečar: Komur poklonim življenje, poklonim smrt

V tej pesmi, ki je bila objavljena v Vrečarjevi pesniški zbirki Kurc pesmi (2009), sledimo predvsem melanholičnim čustvom, iz katerih raste ranjena lepota, pa tudi veličina. Gre za ganljivo in iskreno pesem, ki jo interpretira avtor.

Literarni nokturno Tom Veber: Srce kaplja po kosih

Tom Veber deluje na številnih področjih umetniškega ustvarjanja: je vizualni umetnik, performar, predvsem pa verjetno pesnik. Poezijo objavlja v revijah in jo uprizarja na pesniških slamih in drugih prireditvah. Leta 2019 je izšel njegov prvenec Točka preloma. Njegove pesmi so vključene v domače in tuje pesniške antologije, predvsem tiste, v katerih so objavljeni ustvarjalci in ustvarjalke s področja LGBTQ+. Druga pesniška zbirka Toma Vebra Do tu sega gozd je izšla leta 2021. V Literarnem nokturnu se predstavlja z nekaj še neobjavljenimi pesmimi. Interpretacija Branko Jordan, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Alen Jelen. Produkcija leta 2025. Redaktorica Staša Grahek.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (16/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja - leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Lirični utrinek Kristina Kočan: Selitve

Nizanje besed brez veznikov in razlomljena sintaksa sta glavni značilnosti pesniške zbirke Selišča (izšla je pri Literi leta 2021) Kristine Kočan (rojene l. 1981). V njej avtorici uspe ustvariti poseben učinek prepišnosti, asociativnosti in razvejenosti pomena, pa tudi meditativnosti. To velja tudi za njeno pesem iz omenjene zbirke z naslovom Selitve, v kateri se urbani svet umika pojavom in bitjem narave. Pesem bo nterpretirala avtorica sama.

Literarni nokturno Tatjana Plevnik: Konec zgodovine

Tatjana Plevnik je mojstrica kratke zgodbe (o tem priča njena zbirka Vabe: zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug) in lucidna učiteljica kreativnega pisanja (o tem pa njen učbenik Pišmeuk: prišepnica za kreativno pisanje). Zato vabljeni k poslušanju njene gibčne, humorne, morda vizionarske, pa tudi nespodbudne ... kratke zgodbe Konec zgodovine. Režiserka je Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje je Marko Golja. Produkcija leta 2025.

Neposredni prenos Odloženi prenos koncerta za PVC 4

Dobrodošli v družbi Zbora Slovenske filharmonije, pred katerega stopa mlada Hjona Song iz Južne Koreje. Koncertni program je oblikovala iz del Mateja Kastelica, Tineta Beca, Federice Lo Pinto in Ambroža Čopija ter skladb svojih rojakov, južnokorejskih ustvarjalcev. Najmlajši izbrani skladatelj je rojen leta 1997, najstarejši 1967: zven programa tako ne omogoča le spoznavanja vpliva samosvoje kulture, temveč tudi kompozicijsko-tehnično primerjavo. V prvi polovici zveni duhovna glasba, predvsem uglasbitve mašnih stavkov, v drugi polovici pa glasba na posvetna, večinoma simbolistična besedila ter priredbe ljudskih pesmi. Dirigentko bolje spoznamo v odmoru prenosa koncerta. Za zdaj razkrivamo le to, da je študirala in delovala v domovini in Estoniji. Današnji koncert je bila nagrada Zbora Slovenske filharmonije na Mednarodnem tekmovanju za zborovske dirigente Aegis carminis v Kopru pred dvema letoma.

Neposredni prenos V etru pesem (2) - Bori dehtijo

Na drugem koncertu iz cikla V etru pesem, naslovljenem Bori Dehtijo, sta nastopila sopranistka Theresa Plut, spremljal jo je pianist Hans Adolfsen. Umetnica je na spored uvrstila pesmi Lili Boulanger in Brede Šček.

Neposredni prenos Mozartina III

Tretji koncert iz cikla nedeljskih glasbenih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija je v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kot solistka pa se je predstavila koncertna mojstrica Jerica Kozole.

Neposredni prenos "Uigrano" - 4. koncert abonmajskega cikla Filharmonični klasični koncerti

Koncert z naslovom Uigrano bo v celoti posvečen ustvarjalnosti Wolfganga Amadeusa Mozarta. Na sporedu bodo skladateljeva dela: Uvertura k operi Čarobna piščal, Koncert za klavir in orkester št. 17 v G-duru in Simfonija št. 36 v C-duru, KV 425, »Linška«. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil dirigent Gábor Takács-Nagy, kot solist pa se bo predstavil pianist Jean-Efflam Bavouzet. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, izbor del v izvedbi odličnega solista in izjemnega dirigenta, ki sta z orkestrom Manchester Camerata posnela vse Mozartove klavirske koncerte, odstira veličino skladateljevega genija, ki ga svet ne bo nikoli mogel v celoti doumeti.

Neposredni prenos Trio Tempestoso, klasika v edinstvenih barvah

Iz Slavnostne dvorane Ptujskega gradu prenašamo koncert izjemnega v Berlinu delujočega tria Tempestoso, ki ga sestavljajo slovenski glasbeniki: klarinetist Andraž Golob, harmonikarica Sanja Mlinarič in violončelist Urban Megušar. Tokrat se predstavljajo s programom, ki ni značilen za to zasedbo, in obsega le eno sodobnejše delo. Skladba Fagerlunda trio spremlja vse od njegovih začetkov delovanja leta 2017, ob bok pa ji glasbeniki postavljajo dela še drugih mojstrov glasbene zgodovine v lastni priredbi: Igor Stravinski: Suita Pulcinella, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Joseph Haydn: Klavirski trio št. 39 v G Duru, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Sebastian Fagerlund: Breathe Astor Piazzolla: Veliki tango, priredba za klarinet, violončelo in harmoniko Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.

Neposredni prenos Ars teatralis: Čeprav bi lahko na travniku šteli zvezde

Neposredni prenos literarnega večera Čeprav bi lahko na travniku šteli zvezde v ciklusu Ars teatralis iz male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je posvečen mladim primorskim književnim ustvarjalcem. Avtorji so: Alex Kama Devetak, tudi pisec scenarija, Ester Gomisel, Katarina Gomboc Čeh, Mojca Petaros, Selma Skenderović in Tamara Babić Nikiforov. Interpreti: Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Julija Berdon, Manica Maver, Tamara Stanese, glasbenika: violinistka Vera Sturman in pianist Simon Kravos. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, fonetičarka: Suzana Köstner. Tonski mojster v tržaškem gledališču je bil Diego Sedmak, lučni mojster Raffaelle Cavarra, tehnični vodja Peter Sedmak. Za radijski prenos je skrbel Matjaž Miklič. Režiser literarnega večera: Alen Jelen.

Neposredni prenos V etru pesem 1: Sprehod v zimi

Na prvem koncertu iz cikla V etru pesem, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, sta v Betettovi dvorani Akademije za glasbo nastopila vrhunska umetnika, slovenska mezzosopranistka Barbara Kozelj in nizozemski pianist Thomas Beijer. Na koncertu z naslovom Sprehod v zimi sta predstavila zanimiv izbor samospevov slovanskih skladateljev, svoj avtorski pogled v stapljanje besede in glasbe pa je predstavil tudi interpret, pianist in skladatelj Thomas Beijer, ki je ustvaril Pet slovenskih pesmi.

Neposredni prenos Simfonični orkester Akademije za glasbo in dva solista, Abonma Tutti

Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: Simon Dvoršak Anja Kralj, violina Karlo Posnjak, klavir Spored: U. Krek: Inventiones ferales za violino in godala G. Gershwin: Koncert za klavir in orkester v F-duru L. van Beethoven: Simfonija št. 4 v B-duru, op. 60

Neposredni prenos Bralna uprizoritev v SLG Celje – Nina Majer Ivanetič: Komu gori

Dogajanje komedije je postavljeno v ozko sotesko, v kateri se pred rdečim semaforjem prepletejo usode različnih ljudi v prazničnem trenutku. Zadnje ure leta, ki bi naj prinesle mirno slovo od starega, srečo, veselje, rajanje in harmonijo v krogu najbližjih in najljubših, se v tokratni komediji zaostrijo v trenutek, ko izbruhnejo na dan zamolčane resnice, zamere, konflikti in frustracije v vsej svoji ironični komičnosti. Avtorica priredbe besedila in režiserka bralne uprizoritve: Tatjana Doma Režiser radijskega prenosa: Alen Jelen Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Živa Čebulj Tonski mojster: Matjaž Miklič Tehnični asistent: Jože Lap Izvedba: tehnična ekipa SLG Celje, tonski mojster Mitja Švener in lučni mojster Žiga Besal Filip Ostriga, elektroinženir – Branko Završan Jelka Ostriga, njegova žena, arhitektka – Lučka Počkaj Bogomir Pintarčič, fotograf – Renato Jenček Lena Pintarčič, njegova žena – Barbara Medvešček Nika, njuna hčerka – Eva Stražar Arnold Weiss, samostojni podjetnik – Žan Brelih Hatunić Zdravnik specializant – Aljoša Koltak Reševalec – Rastko Krošl Marko Potočnik – Urban Kuntarič Mojca, njegovo dekle, onkološka bolnica – Lucija Harum Profesor, Semafor – Tarek Rashid Produkcija uredništva igranega programa, Celje 2025

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Neposredni prenos Simfoniki, Lio Kuokman in Luka Faulisi

Četrti koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Luka Faulisi (violina) Tomaž Sevšek (orgle) dirigent: Lio Kuokman Maurice Ravel: Bolero Ernest Chausson: Poema za violino in orkester Maurice Ravel: Tzigane, koncertna rapsodija za violino in orkester (dodatek) Gabriel Fauré: Après un rêve Camille Saint-Saëns: Simfonija št. 3 v c-molu »Z orglami«

Jazz Ars All Stars Achim Kirchmair & David Jarh Kvintet

Mednarodna zasedba delujej že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Otello v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars ‎June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Jazz Ars All Stars Blaž Trček BT4

Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Turandot v neposrednem prenosu iz Maribora

Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.

Glasovi svetov Josip Jurčič – prvi slovenski žurnalist, ki je iz novice zares znal narediti zgodbo

Za oblikovanje moderne slovenske družbe je bilo izjemnega pomena danes večidel pozabljeno delo, ki ga je Jurčič opravil kot glavni urednik Slovenskega naroda, našega prvega časopisa, ki je kontinuirano izhajal vsak dan

Sobotni operni večer Gaetano Donizetti: Lukrecija Borgia iz Rima

Opera o ženski in materi, pa številnih spletkah, ki pahne lastnega sina v smrt.

Radijska igra Ivan Cankar, Borut Trekman: Kurent (daljša verzija) - 10.12.1976

Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.

Radijska igra Radijska igra: Dylan Thomas: Pod mlečnim gozdom

Zgodba nas v metaforičnem pesniškem jeziku popelje skozi en dan življenja v malem mestu Llaregubbu, ki se zaradi Thomasove pesniške moči spreminja v poslušalčevi zavesti v veliko prispodobo sveta in vsakdanjega življenja. Igra je antologijska v mednarodnem merilu: Dylanu Thomasu je BBC leta 1954 naročil izvirno radijsko besedilo, pozneje je bilo prirejeno za oder, leta 1972 pa je nastal tudi film. Slovenska verzija je presežna že zaradi dolžine, velja za mojstrovino režiserja Dušana Mauserja, v njej pa je nastopilo kar triinšestdeset slovenskih igralcev vseh generacij. Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser Prevajalec: Jože Udovič Dramaturg: Borut Trekman Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Snemalec glasbe: Sergej Dolenc Glasova – Boris Kralj, Štefka Drolc Kapitan Cat – Stane Sever Utopljenci – Saša Miklavc, Franček Drofenik, Dare Ulaga, Zlatko Šugman Rosie Probert – Majda Potokar Gospodična Price – Ivanka Mežan Gospod Mog Edwards – Jurij Souček Gospod Waldo – Polde Bibič Žena, Prva ženska – Alja Tkačev Materi – Vida Levstik, Metka Pugelj Deček in deklica – Iztok Čebular, Sonja Blaž Sosede, Ženske – Vida Juvan Župnik – Dušan Škedl Gospa in gospod Ogmor – Slavka Glavin, Maks Bajc Gospod Pritchard – Tone Homar Gospa in gospod Beynon – Milena Grm, France Presetnik Lilly – Iva Zupančič Orglar – Jože Zupan Gospa Morgan – Mira Danilo Gospa in gospod Owen – Aleksander Valič, Metka Pugelj Eli – Vladimir Skrbinšek Mary – Mihaela Šarič Gospa in gospod Nilly – Angela Hlebce, Lojze Rozman Gospa in gospod Pugh – Sava Sever, Maks Furijan Dai Kruh – Rudi Kosmač Gospe Kruh – Helena Erjavec, Marija Benko Poly – Duša Počkaj Sindbad – Danilo Benedičič Glas knjige – Andrej Kurent Bessie – Helena Erjavec Sodelovale so še: Jana Osojnik, Marijana Brecelj, Majda Grbac, Majda Kohek, Milena Zupančič Glasbo sta izvajala Otroški zbor RTV Slovenija pod vodstvom Janeza Kuharja in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Uroša Prevorška Organist – Hubert Bergant Korepetitor – Brane Demšar Spremljevalec songov – Miško Hočevar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija in v dvorani Slovenske filharmonije aprila in maja 1967. Avtor: Vilma Štritof

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (16/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja - leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Podobe znanja Spomenka Kobe: Brez redkih zemelj tudi električnih avtomobilov ne bi bilo

Zahteve ameriškega predsednika, da Ukrajina vojaško pomoč Združenih držav odplača v redkih zemljah v višini kar 500 milijard dolarjev, so pozornost najširše javnosti usmerile v surovine, ki jim sicer le redkokdaj posvečamo pozornost.

Odprta knjiga na radiu Drago Jančar: In ljubezen tudi (17/39)

Matura 2025 Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih dogajajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena izmed junakinj, ko v knjigarni po naključju vzame knjigo s police. Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najopaznejša slovenska in mednarodna priznanja: leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze. Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina. Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: e-Beletrina, 2021 Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič. Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Humoreska tega tedna Karel Čapek: Primeri ženitnega goljufa in Izpuščenec

Karel Čapek je bil eden najvplivnejših čeških književnikov 20. stoletja. Zgodbi Primeri ženitnega goljufa in Izpuščenec, ki dokazujeta pregovor, da je "navada železna srajca", je prevedla in dramatizirala Nives Vidrih. Nastopajo Vesna Jevnikar, Brane Grubar, Rok Matek, Tines Špik, Žan Perko in Robert Prebil, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen. Urednici oddaje sta Tesa Drev Juh in Petra Tanko. Produkcija leta 2015.

Pogled v znanost Čarovniški proces v Ribnici l. 1701

Najbolj množični čarovniški procesi se v Evropi niso dogajali v t. i. »mračnem srednjem veku«, temveč v 17. in prvi polovici 18. stoletja. Katoliška cerkev je v srednjem veku, še posebno pa od pravnega dokumenta Canon Episcopi, starodavno vero v moč čarovništva razlagala kot praznoverje in je po večini preganjala »krivoverce«, 16. stoletje pa npr. s kazenskim zakonikom cesarja Karla V. čarovništvo vsebinsko navezuje na demonologijo, torej na povezavo pripadnic in pripadnikov teh praks s pojmom hudiča. In tu se začenja obdobje čarovniških procesov, ki je doseglo vrh v 17. in trajalo do srede 18. stoletja. V arhivih je ostalo precej gradiva iz tistih časov. Pozornosti je vreden opis delovanja zgodovinske osebnosti Janeza Jurija Hočevarja (v virih Ioannes Georgius Gottsheer I. U. D. – doktor teologije in prava), od. l. 1695 krvnega sodnika dežele Kranjske, ki je bil poleg tega tudi ustanovni član akademije delovnih – Academie Operosorum Labacensium – z nazivom Candidus, torej »čisti«. Poleg tega, da je bil glasbeni vodja jezuitskega gledališča v kranjskem glavnem mestu, je bil tudi član l. 1701 v takratnem mestu Lublana (nemško Laibach) ustanovljene družbe Academia Philo-Harmonicorum. Na podlagi ohranjenih virov smo tako dobili še eno zgodovinarsko delo o značilnem tovrstnem procesu v Ribnici leta 1701, namreč knjigo »Demonski ples na Kleku«, v kateri zgodovinar dr. Matevž Košir, tokratni gost v pogovoru, opisuje njegov zgodovinski okvir. Avtor je trenutno vodja Sektorja za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov v Arhivu RS v Ljubljani. FOTO: Naslovnica Naslovnica in hrbtna stran dela »Demonski ples na Kleku« VIR: Program Ars

Banchetto musicale Trii komaj znanih baročnih skladateljev

Strahote tridesetletne vojne so v prvi polovici sedemnajstega stoletja poleg trgovine in blaginje močno prizadele tudi glasbo. Številne glasbene kapele in ansamble po Nemčiji so zmanjšali ali jih razpustili, pogodbe skladateljev, pevcev in instrumentalistov pa so bile prepuščene razpoloženju plemiških ali cerkvenih delodajalcev. Kljub temu je takrat nastalo veliko zanimivih skladb za manjše zasedbe godal in trobil.

Operna jutranjica Veliko srce

Dandanašnji poslušalec ima sicer včasih težave z obiljem precej podobnih in preprosto umerjenih orkestralnih pasaž, bombastičnih zborov ter teatralnih izbruhov solistov, toda ti elementi kljub vsemu ne zasenčijo vseh tistih brezštevilnih strani v njegovih opernih partiturah, ki dokazujejo, da je bilo – kot je po skladateljevi smrti zapisal Richard Wagner – Vincenza Bellinija eno samo veliko srce.