Ars aktualno Davorin Mori: »Glasba zadnjih stotih let omogoča najširšo paleto barv, efektov in občutkov.«

Predstavitve izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija Arsov glasbeni observatorij v Glasbenih jutranjicah je zaključil pogovor glasbenega urednika Primoža Trdana z dirigentom Davorinom Morijem, ki je vodil orkester v zadnji oddaji, namenjeni glasbi 20. stoletja in sodobnosti. Davorin Mori, ki deluje v Avstriji, je s to sezono postal tudi glavni gostujoči dirigent Simfonikov in tako še krepi stik s slovensko sceno.

Ars aktualno Maja Kojc: »Naš orkester je od vedno zelo fleksibilen in se na ta način približa mladi publiki.«

Vodja Glasbene produkcije in umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v pogovoru z voditeljico Evo Longyka Marušič predstavi nastajanje cikla glasbenih izobraževalnih oddaj Arsov glasbeni observatorij, razmišlja o stiku orkestra z občinstvom in napove nekaj poudarkov jubilejnega leta orkestra.

Ars aktualno Na Dunaju Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918

Moči sta združili dve pomembni kulturni ustanovi, ljubljanska Narodna galerija in dunajska galerija Belvedere. Rezultat sodelovanja je razstava Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918, ki v avstrijsko prestolnico prinaša vrhunce našega realizma in impresionizma. Na ogled je v spodnjem Belvederu od danes pa do 25. maja.

Ars aktualno Dirigent Tilen Draksler: »Vedno se lepo počutim s člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.«

Tilen Draksler goji širok repertoar, zanima ga glasba od renesanse do najsodobnejših iskanj, v drugi oddaji Arsovega glasbenega observatorija pa je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija posnel tri znamenita dela dunajskih klasikov. Gostili smo ga v Glasbeni jutranjici, v pogovoru z voditeljico Višnjo Fičor je predstavili nastajanje oddaj in opisal življenje in delovanje dirigenta.

Ars aktualno Arsov glasbeni observatorij: »Video oddaje so bolj vabljive, omogočajo pa tudi dodatno globino.«

V jutranjem programu predstavljamo nov cikel štirih izobraževalnih glasbenih oddaj s Simfoničnim orkestrom in tremi dirigenti mlajše generacije. K pogovorom smo povabili ustvarjalce Arsovega glasbenega observatorija – uvodoma glasbenega urednika Primoža Trdana, vodjo projekta in avtorja scenarijev oddaj. Pogovor je vodil Miha Zor.

Ars aktualno Znane so nominacije za oskarje

V četrtek so po dvakratnem odlogu roka za glasovanje članov Ameriške akademije filmskih umetnosti in znanosti zaradi požarov v Los Angelesu v Beverly Hillsu razglasili nominirance in nominiranke za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija: Mož, ki ni mogel molčati hrvaškega režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za oskarja za najboljši kratki igrani film, pred tem pa je osvojil že cannsko zlato palmo in evropsko nagrado za najboljši kratki film. Sicer pa so največ nominacij zbrali filmi Emilia Pérez, namreč 13, Žlehtnoba in Brutalist, ki imata vsak po 10 nominacij, Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec pa imata vsak po 8 nominacij. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času. Tako kot razglasitev nominacij bo najverjetneje tudi sama podelitev v znamenju žalovanja za žrtvami požarov. Prispevek Tine Poglajen.

Ars aktualno Tomaž Faganel z zlato plaketo za življenjsko delo

Med prejemniki priznanj in odličij Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je tudi Tomaž Faganel, ki prejema zlato plaketo za življenjsko delo na področju zborovske dejavnosti. Tomaž Faganel je ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega zborovstva. Z njim se je pogovarjala glasbena urednica Polona Gantar.

Ars aktualno Med nominiranimi za oskarje slovenska manjšinska koprodukcija

Po dvakratnem odlogu zaradi požarov v Los Angelesu so razglasili nominirance za letošnje oskarje. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Mož, ki ni mogel molčati režiserja Nebojše Sljepčevića, ki je nominiran za najboljši kratki igrani film. Sicer pa je največ nominacij zbral film Emilia Pérez, kar trinajst, sledita Žlehtnoba in Brutalist z desetimi ter Konklave in Bob Dylan: Popolni neznanec z osmimi. Oskarje bodo podelili 3. marca zjutraj po našem času.

Ars aktualno Vedeli smo. A nismo (dovolj) naredili.

Vedeli smo. A nismo (dovolj) naredili, je sporočilo razstave Vesti, ki niso zbudile vesti. Z razstavo, ki je na ogled v Cankarjevem domu v Ljubljani so sinoči odprli spominski program ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. Novinar Ali Žerdin, je zanjo izbral časopisne naslovnice in izrezke iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki so opozarjale na razmere v Bosni pred bližajočo se katastrofo.

Ars aktualno Dan Hicks, avtor knjige Brutalni muzeji: beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija v Ljubljani

Minuli teden se je v sklopu cikla predavanj Leta dediščine Filozofske fakultete v Ljubljani mudil Dan Hicks, profesor sodobne arheologije na Univerzi v Oxfordu in kustos za svetovno arheologijo v oxfordskem muzeju Pitt Rivers. Na dveh dogodkih je predstavljal svojo knjigo Brutalni muzeji: beninski broni, kolonialno nasilje in kulturna restitucija, ki je v lanskem letu v prevodu Ive Jevtić izšla pri Založbi Univerze v Ljubljani in KUD AAC Zrakogled. Knjiga premišljuje o tem, zakaj bi se morali muzeji zavedati svoje kolonialne zgodovine in z vračanji v preteklosti oplenjenih artefaktov stremeti k odpravi njenih posledic.

Ars aktualno V Chemnitzu v soboto otvoritvena slovesnost EPK

Poleg Nove Gorice in Gorice je evropska prestolnica kulture letos tudi nemški Chemnitz, do združitve Nemčij imenovan Mesto Karla Marxa. Chemnitz z 250 tisoč prebivalci se z okoliškimi občinami vzhodnonemške dežele Saške predstavlja s sloganom VIDETI SPREGLEDANO. Otvoritvenega dne v soboto se je udeležilo 80 tisoč obiskovalcev, med njimi naša dopisnica v Nemčiji Maja Derčar.

Podobe znanja Jure Gombač: Meja je precej več kot le črta na ozemlju

V pogovoru s sociologom in zgodovinarjem, ki se ubada z mejnimi študijami in teorijo migracij, preverjamo, kako razumeti paradoks, da si pogosto želimo, da bi bile naše meje hkrati odprte in zaprte

Svet kulture Razstava zbirke grafik v Novi Gorici

Danes v oddaji izpostavljamo zbirko grafik, ki so jih primorski in zamejski umetniki ustvarili v letih od 1951 do 1989. Širši javnosti so na ogled v igralniško-zabaviščnem centru Park v Novi Gorici. Najstarejši matrici v zbirki pripadata Riku Debenjaku, najnovejše grafike pa so akvatinte zamejskega primorskega umetnika Marjana Kravosa. Predstavljamo tudi novo delo zgodovinarke, publicistke in feministke Mance G. Renko, ki je pri svoji založbi No!Press objavila esejistično zbirko Živalsko mesto, v kateri občuteno pripoveduje o svojih svetovih. Znan pa je tudi tekmovalni program letošnjega festivala Borštnikovo srečanje, izbor vrhunskih gledaliških predstav slovenskih in tujih producentov je tokrat izbrala selektorica Ajda Rooss.

Izšlo je Alenka Di Battista: Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici

Nova Gorica je družno z Gorico evropska prestolnica kulture. To je lepa priložnost za predstavitev mladosti mladega mesta. Umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Di Battista namreč v svoji monografiji Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici (izšla je v zbirki Umetnine v žepu, izdala sta jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU in Založba ZRC SAZU) predstavi začetke Nove Gorice, začetke, pri katerih je zelo pomembno vlogo kot urbanist in arhitekt odigral Edvard Ravnikar. Več o tematiki, blokih, njihovi gradnji in zasnovi (stanovanja so bila velika 100 kvadratnih metrov!) pa v Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z dr. Alenko Di Battista. Dodajmo, da je bila raziskava, podlaga za knjigo del raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru; Modernistična Nova Gorica in njeni konteksti. Nikar ne zamudite.

Razgledi in razmisleki Andrea Bellavite. "Zanimivo je pisati o dveh mestih, ki sta tako različni in hkrati povezani."

Z letnico 2024 je pri Založništvu Tržaškega tiska izšel vodnik po evropski prestolnici kulture leta 2025 z naslovom Gorica, Nova Gorica – povezani mesti. Napisal ga je Andrea Bellavite, filozof, teolog, novinar, popotnik, trenutno direktor ustanove za zaščito bazilike v Ogleju, prevedla pa ga je Pia Lešnik. Seveda je vodnik nastajal ob misli na obe Gorici, ki sta postali Evropska prestolnica kulture 2025, dobrodošel pa je za vsakogar, ki si želi obiskati ali raziskati Gorico in Novo Gorico. Avtorja Andreo Bellavite in Martino Kafol, urednico pri Založništvu tržaškega tiska, je v studio oddaje Razgledi in razmisleki povabila Tadeja Krečič.

Svet kulture Film o slavljenju življenja

V oddaji Svet kulture smo se pogovarjali z Nino Blažin, režiserko dokumentarnega filma z naslovom V tišini življenja, ki govori o zadnjih letih življenja novinarke in publicistke Mance Košir in njenem soočanju s težko boleznijo. Kot je povedala režiserka, pa to ni film o smrti, ampak o slavljenju življenja. Predstavljamo tudi dve novi razstavi, ki si ju lahko ogledate v Zagorju in Mirnu.

Glasovi svetov Grofje Goriški – vzpon in padec vplivne srednjeveške dinastije

Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?

Svet kulture Fotografinja Manca Juvan razstavlja v Vžigalici, premiera radijske igre Misterij žene

Razstava Dolina Mance Juvan v ljubljanski galeriji Vžigalica skozi dokumentarno-umetniško fotografijo raziskuje vpliv industrializacije v srednji Soški dolini. Avtorica se osredotoča na okoljsko problematiko dolgotrajne proizvodnje in uporabe azbesta v nekdanji cementarni v Anhovem ter na njene posledice za lokalno skupnost. Monodrama Misterij žene Tamare Doneve je dobila radijsko priredbo, v kateri v vlogi Zofke Kveder nastopa dramska igralka Nikla Petruška Panizon. Premiera radijske igre bo na Prvem programu Radia Slovenija.

Jezikovni pogovori Jezikovni mozaik EPK Nova Gorica–Gorica

Na območju Gorice so sobivali slovenski, furlanski, nemški in italijanski jezik ter judovska kultura. Pred odprtjem prve čezmejne evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica bomo pregledali jezikovne elemente tega prostora, ki se kažejo z različnimi poimenovanji Gorice, kot so Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh. Vprašali se bomo tudi, kako se je mejnost tega območja kazala v jeziku in koliko je presežena. Gosta sta dr. Matej Šekli in dr. Janoš Ježovnik z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (na fotografiji umetnina Zrcalo, umetnice Annibel Cunoldi Attems).

Oder Zgodnja misel in delo Tomija Janežiča

Kot del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025 se že odvija gledališki omnibus Tomija Janežiča z naslovom Dodekalogija 1972-1983. V nizu dvanajstih predstav, naslovljenih po izbranih letih, sledimo lokalnim in globalnim dogodkom, raznim referencam iz tistega časa, hkrati pa osebnim in družinskim zgodbam. Mreža relacij, ki nastaja iz teh resničnosti in fikcij, je podnaslovljena s sintagmo »transgeneracijska dokumentarna fikcija«. Janežič se z omnibusom ozira v preteklost, po njegovem zgodnjem režijskem delu pa se razgledujemo v tokratnem Odru. Sidrišče njegove uprizoritvene misli proti koncu devetdesetih let nam bo približal pogovor, h kateremu je režiserja takrat povabila Barbara Orel. Za orientacijo, za Janežičevo prvo profesionalno predstavo velja Equus, ki ga je postavil na oder Mestnega gledališča ljubljanskega leta 1996, dve leti pred pričujočim intervjujem.

Kdo smo? Goriške vrtnice

Nova Gorica se ponaša z nazivom mesto vrtnic. A ta je pravzaprav posledica tega, da so vrtnico sprejeli v grb mladega mesta, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Vrtnice so bile na Goriškem že veliko prej in so imele na začetku 20. stoletja tudi komercialen pomen. Danes so bolj v ponos in občudovanje, hkrati pa odkrivamo tudi njihov terapevtski in kulinarični pomen (ponovitev).

S knjižnega trga Semolič, Ošlak, Debré

Peter Semolič Žalostinke za okroglo zemljo, Vinko Ošlak Pismo Philemonu, Constance Debré Love me tender. Recenzije so napisale Miša Gams, Tonja Jelen in Anja Radaljac.

Skladatelj tedna Slovenci v tednu slovenske kulture, 5. del

V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V peti oddaji je na vrsti glasba Zvonimirja Cigliča: Simfonija št. 1 - Appasionata ter Triptih za srednji glas in orkester.

Komorni studio Pianist Bernardo Santos in Trio Morgoulets

Na 36. festivalu Imago Sloveniae 2024 sta nastopila portugalski virtuoz na klavirju Bernardo Santos in slovensko-avstrijski godalni trio Morgoulets.

Banchetto musicale Klavikord

Klavikord ima med glasbili s tipkami najpreprostejšo konstrukcijo, a je hkrati najobčutljivejši in najbolj ekspresiven. Ob pritisku na tipko ne zaženemo zapletenega mehanizma kakor pri sodobnem klavirju. Tipka deluje kot vzvod in na njenem drugem koncu je košček kovine. Ta se ob pritisku na tipko dvigne, udari ob struno in ta zaradi udarca zazveni na preostali dolžini. Izvajalec lahko ohrani razmeroma neposreden stik z zvenečo struno. Nanjo lahko vpliva tudi po udarcu, saj s popuščanjem ali pritiskanjem spreminja njeno napetost.

Mladi virtuozi Baritonist Peter Grdadolnik

Baritonist Peter Grdadolnik je bil na ljubljanski akademiji za glasbo študent Matjaža Robavsa, v lanski koncertni sezoni pa je magistriral z izvedbo naslovne vloge iz opere Gianni Schicchi Giacoma Puccinija. Za svojo interpretacijo je prejel študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo in ob tem uspehu smo ga povabili pred mikrofon, da sam pove, kakšne so bile priprave na operne predstave, kako se je odločil za študij petja in s čim se ukvarja te dni. Benjamin Britten: After the blast of lightning bariton: Peter Grdadolnik, orgle: Eva Grebenc Slanič ljudska, prir. Mario Kurtjak: Na goro bariton: Peter Grdadolnik, kitara: Mario Kurtjak Miroslav Vilhar: Moja le bo! Franjo Serafin Vilhar/France Prešeren: Ukazi ljudska, prir. Janko Ravnik: Jaz 'mam pa konj'ča belega bariton: Peter Grdadolnik, klavir: Andreja Kosmač

Po belih in črnih tipkah Tatjana Nikolajeva, četrtič

Tatjana Nikolajeva je odraščala v glasbeni družini. Njena mati je diplomirala v razredu Aleksandra Goldenweiserja; legendarni pedagog pa je bil tudi Tatjanin mentor na Moskovskem konservatoriju. Vendar če bi domnevali, da je življenje Nikolajeve teklo po uhojenih poteh koncertnih pianistov, bi s svojim razmišljanjem hitro zašli. Njena neposrednost in izvajalska dorečenost – ki je bila samosvoja in hkrati samozavestna – sta izvirali iz pianistkine širine glasbenega dojemanja; nasprotno težišče, ki je prineslo ravnovesje v njeni umetnosti, pa je bilo bogastvo življenjskih izkušenj.

Skladatelj tedna Slovenci v tednu slovenske kulture, 4. del

V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V četrti oddaji bomo predvajali Musiques funebres Primoža Ramovša in Gazele, sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca.

Operna jutranjica Generična identiteta

Ko je leta 1925 Paul Hindemith začel pisati Cardillaca, ni bil začetnik na področju opere; tri njegove prejšnje so skoraj izzvale škandal, bodisi zaradi vsebine (kršenja morale srednjega sloja) bodisi zaradi glasbe, ki je bila antiwagnerjanska (s tem si je Hindemith prislužil etiketo največjega upornika v nemškem opernem svetu). A to so bile vendarle samo enodejanke, Hindemith pa je pri tridesetih začutil, da je zrel za pisanje daljšega dela, v katerem bi lahko razvil vse svoje glasbene in gledališke zamisli. Po dolgotrajnem iskanju se mu je ponudila možnost za opero o zlatarskem umetniku Cardillacu.

Arsov art atelje Tomaž Grom

Gost oddaje bo glasbenik in umetnik v več drugih medijih, kontrabasist, improvizator, skladatelj, organizator, premišljevalec družbe in letošnji prejemnik Nagrade Prešernovega sklada Tomaž Grom. Ob pogovoru bomo poslušali glasbo z njegove solistične izdaje Sam, za …, sodelovanje s pesnico Ano Pepelnik, dua z Zlatkom Kaučičem ter z Axlom Dörnerjem in skladbo z nove plošče septeta Oholo!.

Srce šansona Srce šansona

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Čas, prostor in glasba Modrost hitrih sprememb (15): Nočne slike

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Mojstri samospeva Samospevi Marijana Lipovška, 1. del

Letos mineva 125 let od skladateljevega rojstva in 30 let od njegove smrti. Na svoji dolgi ustvarjalni poti je ustvaril več kot 100 skladb za glas in klavir, njegovi samospevi pa so tudi zaradi prizadevanj njegove hčerke, mednarodno priznane in uveljavljene mezzosopranistke Marijane Lipovšek, zazvenele tako na domačih kot tujih koncertnih odrih.

Jazzovska jutranjica June Yun & Vid Jamnik - intervju

Pred nedeljskim koncertom v Cukrarni smo se pogovarjali o novi plošči "Enlightenments - Solid Waves", o domači in svetovni jazzovski sceni, o New Yorku, Berlinu, Koreji in še marsičem. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars bo v nedeljo, 9. februarja ob 20.00 v Kavarni Cukrarna. Tudi v neposrednem prenosu, tako avdio kot video, na Programu Ars in na RTV365.

Jazz avenija Pianistka Sylvie Courvoisier

Poslušamo glasbo pianistke Sylvie Courvoisier. V svojem ustvarjanju posrečeno spaja dve raznorodni tradiciji – evropsko globoko, bogato detajlirano sodobno komorno glasbo in zvoke ameriškega improviziranega jazza.

Samo muzika Koncertne napovedi

Opozarjamo na nekatere bližnje koncerte naših glasbenikov: vibrafonista Vida Jamnika in vokalistke Jun Yun, saksofonistov Lenarta De Bocka in Blaža Švagana ter na tridesetletnico Jazz kluba Gajo.

Samo muzika Ansambel Sepe

Poslušamo skladbe jazzovskega ansambla, ki ga je v 60. letih 20. stoletja vodil Mojmir Sepe.

Jazz Ars Barbara Carroll

Ob sto letnici rojstva pianistke Barbare Carroll poslušamo njeno glasbo.

Tretje uho Hornheads - Fat Lip

Vrhunski pihalci in trobilci, ki sodelujejo z zvezdniki, kot so Michael Jackson, Stevie Wonder, Chaka Khan ali Carmen Elektra. Delujejo a cappella, kar pomeni, da igrajo btrez podpore ritem sekcije. Do danes so izdali samo štiri plošče, ki so vse razprodane.

Jazz session Nils Landgren & Rigmor Gustafsson - Skansen 2024

Tradicija jazzovskih koncertov v dvorani Skansen v Stockholmu traje že vse od 50-ih let. Zdaj jih umetniško oblikuje sloviti švedski pozavnist ion skladatelj Nils Landgren. Avgusta lani je tam nastopil z zasedbo, v kateri so zaigrali še Leo Lindberg (klavir), Hans Backenroth (kontrabas) in Joakim Ekberg (bobni). Kot gosta sta se jim pridružila orgličar Filip Jers in pevka Rigmor Gustafsson.

Jazz avenija Benny Golson

Poslušamo glasbo tenor saksofonista in skladatelja Bennya Golsona, ki je umrl 21. septembra 2024.

Samo muzika Marjana Deržaj

Ob 20 letnici smrti pevke Marjane Deržaj poslušamo skladbe iz zgodnjega obdobja, ki so bile pogosto jazzovsko obarvane.

Jazz Ars Quincy Jones

Poslušamo glasbo Quincy Jonesa, ki se je za vedno poslovil 3. novembra 2024.

Tretje uho Nakana - Gozd not

Zasedbo vodi mlada violinistka, pesnica in skladateljica Ana Mezgec.Vse skladbe na plošči so njeno delo. Člani skupine so pianist Leon Firšt, kontrabasist Jošt Lampret, bobnar Gašper Peršl in kitarist Tilen Stepišnik, poleg njih pa sodelujejo še Anja Šoštarič, Gea Pantner Volfand, Bernardo Brizani, Nina Tafi, Ištvan Tadian, Barbara Grabar, Zvezdana Novaković, Danijel Bogataj in Metod Banko. Zabava, humor, resna glasba, vse kar hočete!

Radijska igra France Prešeren: Sonetni venec

Sonetni venec je z znanim magistralnim akrostihom na videz posvečen le Prešernovi neuslišani ljubezni – Primičevi Juliji. V resnici pa se pozornejšemu poslušalcu razkriva kot pomenljiv pesemski testament svojemu narodu. V nagovarjanju in dialogih pesnikovega srca z njegovo izvoljenko se nam namreč razkriva vsa daljnovidnost in preroška moč njegovih vizij in premislekov o duhu naroda in usode ustvarjalca v njem. Avtor zvočnega scenarija, dramaturg in režiser: Igor Likar Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina On – Polde Bibič Ona – Barbara Kranjc Pianist – Zmago Frece Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v zvočnih okoljih gradu Smlednik, Ljubljanskega gradu, Zbiljskega jezera, cerkve Srca Jezusovega v Ljubljani, kavarne Slamič, podhoda Nebotičnika, mesta Piran, Sečoveljskih solin in v dvorani SNG Drama Ljubljana julija, montaža pa v studiih Radia Slovenija oktobra 2007.

Radijska igra Tamara Doneva: Misterij žene

Monodrama predstavlja kompleksnost življenja Zofke Kveder, njeno vpetost v družinsko in družbeno stvarnost, odnos do hčerke Vladoše in nesrečne poskuse ljubezni. Tamaro Doneva so navdahnila osebna pisma Kvedrove, med ohranjeno korespondenco pa še posebej poslednje, ki ga že mrtvi hčerki piše dan po njeni smrti. In prav na dan, ko je prejela vest o smrti Vladoše in fotografijo njenih posmrtnih ostankov, se monodrama tudi začenja. Ustvarjalci Kvedrovo namreč ujamejo v najintimnejših trenutkih njene neizmerne bolečine in osamljenosti, a jo predstavijo tudi kot borko za resnico, ki, trpljenju in zavračanju navkljub, ni nikoli klonila. Avtor radijske priredbe in režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Vasja Križmančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Zofka Kveder – Nikla Petruška Panizon Koprodukcija RAI – Radio Trst A in Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih RAI – Radio Trst A, junija 2024.

Radijska igra Matej Bor: Šel je popotnik skozi atomski vek

Režiser Mirč Kragelj in skladatelj Uroš Krek sta pesnitev leta 1958 vzela za izhodišče besedno-glasbene forme kot protest zoper manipulacijo z atomsko energijo, v kateri je Matej Bor videl najstrahotnejšo možnost za uničenje človeštva. V brezumnem obdobju 21. stoletja, ko se obnavljajo že pozabljena protiatomska zaklonišča, je očitno spet čas, da se spomnimo; tudi na Russell-Einsteinov manifest iz leta 1955, torej izpred okroglih 70 let. Ta je sredi hladne vojne namreč poudaril nevarnosti jedrskega orožja in pozval svetovne voditelje, naj si prizadevajo za mirno rešitev mednarodnih konfliktov. Očitno so takšen apel in razmisleki, ki so pestili tudi Mateja Bora, spet potrebni. Režiser: Mirč Kragelj Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Tonski mojster: Dušan Mauser Glasbo izvaja: Orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada Recitator – Saša Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana maja 1958.

Kratka radijska igra Eva Stražar, Urban Kuntarič: Žetev in kletev – 1 – Kresnikove prigode

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik in to v pripovedno igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slavi slovo zime in prihod pomladi. V prvem delu smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnika, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.

Kratka radijska igra William Shakespeare, Matjaž Farič: Hamlet

Radijsko zvočno miniaturo režiserja Matjaža Fariča namreč vodi jasen koncept, na treh časovno razmaknjenih prevodih Klavdijevega monologa. Variacije izhodiščnega stavka »Očetu tvojemu umrl je oče« zastavljajo ključna vprašanja o dejanjih in čustvih posameznika. Ta se mora v vseh časih in družbah namreč neizogibno spoprijeti z isto usodo, da vsakomur umre oče. Ob tem pa vprašanje, zakaj in kdaj pozneje nekateri postanejo morilci, drugim pa žalovanje povsem spremeni pogled na svet, ostaja odprto. Režiser in avtor idejne zasnove: Matjaž Farič Tonska obdelava: Aldo Kumar, Miro Marinšek, Matjaž Farič Nastopa – Vladimir Jurc Koprodukcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in Radio Slovenija Posneto leta 2009.

Radijska igra Georg Büchner: Dantonova smrt

Tragedija je bila konec šestdesetih let posneta na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Uprizoritev je bila za naše gledališko občinstvo še posebno zanimiva, saj je v njej po več kot dvajsetih letih na slovenskih odrskih deskah nastopil slovenski igralec Stevo Žigon, ki je sicer dolga leta živel in ustvarjal v Beogradu. Na odru takrat še Jugoslovanskega dramskega gledališča je prvič upodobil vlogo Robbespierra v Büchnerjevi drami, zanjo je prejel laskave kritiške odzive in več pomembnih umetniških nagrad, potem pa je to vlogo ponovil še v slovenščini. Radijsko igro dopolnjuje še posebna oddaja o kontekstu Dantonove smrti in Žigonovih ustvarjalnih nazorih, ki jo je pripravil Borut Trekman. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Bojan Stopar Robespierre – Stevo Žigon Danton – Marjan Bačko Saint-Just – Rado Pavalec Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 1970.

Radijska igra Károly Szakonyi: Ljubimca iz Prage

Nekdanja igralka Elizabeta se po desetletjih spet zateče na prazen oder v gledališču, da bi priklicala iz spomina svoje nekdanje vloge in pretresljive dogodke iz svoje osebne zgodovine. Szakonyijevo delo se dramaturško opira na Čehova in njegov gledališki oder »kot črno jamo brez dna«, podobno življenju: gre za prostor, narejen za klicanje duhov in oživljanje spominov iz preteklosti. Režiser: Peter Zobec Prevajalec: Jože Ftičar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Elizabeta – Mira Sardoč Odrski mojster – Marko Simčič Osvetljevalec – Gorazd Logar Mati – Ljerka Belak Oče – Boris Juh Vitez – Vojko Zidar Direktor – Andrej Nahtigal Oskar – Božo Šprajc Laci – Aljoša Ternovšek Teonirs – Žljsko Hrs Sodelovali so še Julija Potrč Šavli, Lena Oreškovič, Ana Barič Moder, Irena Tomažin in Tadej Troha. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.

Radijska igra Matjaž Kmecl: Avtomobili

Večplastna in simbolna satira pripoveduje o majhnem mestu, ki ga preplavi hupajoči avtomobilski pojav. Avtomobilomanija se razvije v kult in fanatično vero v avto-moto-dušo, na ta način pa liki v igri postajajo vsak zase simbol posameznika, ki postane žrtev zaverovanosti množice v idol potrošništva in navidezne uspešnosti. Režiser: Mirč Kragelj Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Človek – Stane Sever Mizar Lačnik – Boris Kralj Mehanik Obdavčnik – Tone Homar Trafikant Pepe in Skeptik – Ludvik Pečar Predsednik večerne univerze – Dušan Škedl Učnikov Poučnik – Aleksander Valič Predsednik društva za zaščito živali – Slavo Švajger Filozof – Maks Furijan Učitelj Učnik – Janez Rohaček Stara gospa – Mila Kačič Trgovec Pogoltnik – Andrej Kurent Krojač Lakotnik – Nace Simončič Učnikov Boris – Mina Jeraj Nogometnik – Emil Rižnar Družinski oče – Janez Albreht Tercialka – Marta Pestator Učnikov Janez – Ali Raner Janezova punčka – Jana Osojnik Oko postave – Jože Zupan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana oktobra 1962.

Kratka radijska igra Anton Pavlovič Čehov: Konjski priimek

Radijska priredba humorne zgodbe govori o zapletu, ki ga povzroči kratka pamet ali bolje slab spomin za imena ljudi, brez katerih človekovo življenje ne mine brez bolečin in ne brez zobobola. Režiserka: Elza Rituper Prevajalec in prirejevalec: Simon Dobravec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina General – Marko Simčič Generalica – Majda Grbac Ivan – Jernej Kuntner Doktor – Boris Juh Kuharica in pomočnica – Mojca Ribič Konjar – Zvone Hribar Otrok – Luka Jeraj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999.

Radijska igra Špela Kravogel: Samota – Generacije izolacije, kamorkoli greš, maska gor na faci je (3. del)

S tridelno dokumentarno radijsko serijo bomo obudili spomine na obdobje pandemije covida-19, ki je našo družbo preplavil pred petimi leti. Avtorica in režiserka Špela Kravogel ter tonski mojster Matjaž Miklič sta raziskovala, kaj je v življenja mladostnikov prineslo šolanje na daljavo. Radijska igra je del projekta RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje, v katerem se sprašujemo, kakšne so posledice pandemije in ali smo pripravljeni, če se v prihodnosti zgodi kaj podobnega. Avtorica in režiserka: Špela Kravogel Tonski mojster: Matjaž Miklič Sodelujoči – dijakinja Zoja, psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, klinični psiholog dr. Tristan Rigler, antropolog dr. Dan Podjed, kolektiv Um&Kuna freestyle show Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2021. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Radijska igra Milan Jesih: Hiška v cvetju

Impresionistična in poetična radijska slika prikazuje podobi ženske in moškega, ko se s svojimi notranjimi, duhovnimi očmi ozirata na ozadje preteklih skupnih let. V zadnjem skupnem zavetju hiše v cvetju se začneta razhajati njun zunanji, prepoznavni svet minevanja in njun notranji svet, ki je tu, kot pravi avtor, »kakor slišanje drugega časa in razdalj in hrepenenj in spominov«. Radijsko igro posvečamo dramskemu igralcu Borisu Juhu, uglednemu interpretu radijske igre in izjemnemu interpretu poezije v radijskih literarnih oddajah, ki je 18. januarja praznoval svoj 90. rojstni dan. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka in avtorica izvirne glasbe: Cvetka Bevc Interpreta – Mojca Ribič in Boris Juh Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1996

Sedmi dan Zavedni duhovniki - Čedermaci

Kdo so bili Čedermaci in kako je slovenska duhovščina na Primorskem pripomogla ohraniti slovenski jezik in kulturo v času, ko je italijanska okupatorska roka želela zatreti narodni preporod? O slovenskem duhovnem vplivu v zamejstvu in v obmejnem pasu nekoč in danes bo spregovoril zgodovinar dr. Renato Podbersič. Pogovor bo potekal v luči začetka Evropske prestolnice kulture 2025, ki jo bosta zaznamovali obe strani medkulturno in medversko pestre (Nove) Gorice.

Musica sacra Ob slovenskem kulturnem prazniku - s sakralnimi deli Slavka Osterca

Skladatelj Slavko Osterc, od čigar rojstva letos mineva 130 let, je najprej ustvarjal kot romantični samouk, pozneje je študiral kompozicijo v Pragi in se pod vodstvom velikih čeških skladateljev tedanjega časa razvil v prvovrstnega skladatelja. Kljub razmeroma kratki skladateljski karieri je pomembno zaznamoval slovensko, pa tudi evropsko glasbeno dogajanje v prvi polovici 20. stoletja. V njegovem opusu najdemo nekaj tehtnih skladb s sakralno vsebino, kot so Magnificat, Očenaš in orgelske skladbe. Med drugim je avtor opere Krst pri Savici Franceta Prešerna.

Sledi večnosti Upanje bo letos odzvanjalo tudi v Stični

Tokrat smo obiskali Katoliško mladino, ki ima sedež v središču Ljubljane in je skupnost mladih, ki podpira druge mlade pri hoji za Kristusom in jim pomaga, da se počutijo poklicani. Njihovo vodilo je – Mlade voditi h Kristusu. V jubilejnem svetem letu so tudi mladi zelo dejavni. Kaj danes pomeni biti mlad t. i. sodoben katoličan? Kakšni so posebni izzivi, s katerimi se sooča mlada generacija? So mladi »žejni« vere in druženja? Vabljeni k poslušanju.

Bogoslužje Prenos maše iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru

Iz mariborske stolne cerkve svetega Janeza Krstnika neposredno prenašamo sveto mašo. Mašuje mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl. Pri maši sodeluje družinski pevski zbor Karizma.

Musica sacra Svečnica - v glasbi in besedi

Po stari navadi se s svečnico, ki je 2. februarja oz. 40 dni po božiču, končuje božični čas. Pri bogoslužju se na ta dan blagoslavljajo sveče; to je zato tudi praznik luči – obhajamo ga v dneh, ko so dnevi že daljši in že slutimo pomlad. Svetlobo pa lahko začutimo tudi v glasbi, ustvarjeni za ta praznik - na primer v slovitem Simeonovem spevu, pa tudi drugih glasbenih umetninah, ki so jih za ta dan namenili slovenski in tuji skladatelji.

Sedmi dan Moč Gospodovega darovanja

Odkrivali bomo pomen praznika-Gospodovega darovanja- svečnice. Naša gostja bo dr. Cecilija Oblonšek in nam bo osvetlila simboliko in tradicije, povezane s tem posebnim dnem. Skupaj bomo spoznavali skrivnost in sporočilo tega praznika, ki ga obhajamo prav 40 dni po božiču.

Bogoslužje Prenos maše iz župnijske cerkve sv. Jakoba Limbuš

Na 3. nedeljo med letom, nedeljo Božje besede, neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve sv. Jakoba v Limbušu pri Mariboru. Mašuje župnik Andrej Firbas. Pri maši sodeluje mešani pevski zbor župnije Limbuš pod vodstvom Marka Škofiča. Na orgle igra prof. Simona Žižek.

Sledi večnosti Svetopisemski maraton povezuje različne generacije in skupnosti

Vseslovensko »maratonsko« branje Svetega pisma poteka od nedelje, 26., do četrtka, 30. januarja, 24 ur na dan. Svetopisemski maraton pripravlja organizacijski odbor, v katerem so predstavniki različnih krščanskih gibanj in skupnosti. Njegova pobudnica je Svetopisemska družba Slovenije, ki maraton tudi organizira.

Sedmi dan Pomen svetega leta v Svetem pismu

Papež Frančišek je leto 2025 razglasil za sveto. Naš gost bo dr. Samo Skralovnik, s katerim bomo spregovorili, kje vse v Svetem pismu najdemo povezave s svetim letom. Raziskali bomo, kako se vsebina svetega leta prepleta z našimi sodobnimi vrednotami in izzivi. Poudarili pa bomo tudi tiste ključne povezave svetopisemskih naukov, ki so aktualni in uporabni tudi v današnjem svetu.

Musica sacra Na nedeljo Božje besede - z glasbo različnih slogovnih obdobij

»Upam v tvojo besedo«, je verz iz Psalma 119, ki ga je za geslo nedelje Božje besede izbral papež Frančišek, S svojo pastoralno pobudo želi, da bi ljudje spoznali, kako pomembno se je v vsakdanjem življenju obračati na Boga in poslušati njegovo besedo. Bog pa lahko nagovarja tudi z glasbo – navdahnil je glasbene ustvarjalce različnih slogovnih obdobij in nastale so skladbe, ki vsaka na svoj način pripovedujejo o božji besedi, veličini in bližini.

Bogoslužje Prenos svete maše iz Kopra

19. januarja, na 2. nedeljo med letom, neposredno prenašamo sveto mašo iz Župnije svetega Marka, Markovec Koper. Mašuje župnik Ervin Mozetič. Pri maši sodeluje ansambel sv. Marka.

Lirični utrinek Ljubka Šorli: Pogled na Goriški grad

Pesnica Ljubka Šorli, rojena leta 1910, se je rodila v Tolminu, živela in umrla je v Gorici. O krajih, ki jim zgodovinska usoda ni prizanašala, je napisala marsikatero pesem. Tak je tudi sonet Pogled na Goriški grad. Igralec Aleš Valič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.

Literarni nokturno Metod Pevec: Počivaj v miru, Giacomo Felice

Literarni nokturno prinaša zgodbo Metoda Pevca Počivaj v miru, Giacomo Felice, v kateri se avtor posveča še vedno nerešeni dilemi, ali so bili graditelji Nove Gorice po drugi svetovni vojni spoštljivi do pokojnikov, ki so ležali Pod Grčno, nekdanjem goriškem pokopališču. Kaj vse se skriva v zemlji, na kateri je bilo zgrajeno to novo mesto? Kaj odkrije Janez, ki ureja okolico svojega domovanja? Na to odgovori Pevčeva zgodba, ki jo interpretira dramski igralec Robert Prebil. Interpret: Robert Prebil, režiser: Radivoj Podbršček, mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič. Redaktorici: Staša Grahek in Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1993.

Literarni večer Interpretacije pesmi Franceta Prešerna v času

Vajeni smo interpretacij pesmi Prešernovih Poezij sodobnih dramskih igralcev ob različnih kulturnih praznovanjih, tokrat pa smo izkoristili redko prednost Radia Slovenija in v oddajo uvrstili interpretacije dramskih igralcev različnih generacij iz bogatega arhiva. Poezije interpretirajo: Aleš Valič (Sem dolgo upal in se bal, Slovo od mladosti), Boris Kralj (Glosa), Saša Pavček (Judovsko dekle), Boris Juh (Pevcu, Zdravljica), Vika Gril (Kdor jih bere, vsak drugači moje pesmi sodi ‒ Gazele), Stane Sever (Ni znal molitve žlahtnič trde glave, Zdravljica), Boris Ostan (Elegija svojim rojakom), Saša Mihelčič (Od Lepe Vide), Rudi Kosmač (Kam?), Marija Vera (Magistrale Sonetnega venca), Polde Bibič (Kupido, ti in tvoja lepa starka, Zdravljica), Maja Končar (Nezakonska mati), Ivo Ban (Neiztrohnjeno srce), Marinka Štern (Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne), Milan Štefe (Orglar), Željko Hrs (Sveti Senan), Branko Jordan (Zdravljica), Pavle Ravnohrib (Zdravljica), Iva Zupančič (Zdravljica), Zvone Hribar (Zdravljica) in Jurij Souček (Zdravljica). Urednik oddaje: Matej Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miha Klemenčič. Produkcija leta 2020.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 16/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil tekom druge svetovne vojne izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija uredništva igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in založbe Sanje.

Lirični utrinek Stanko Vuk: Večeri v predmestju

Stanko Vuk, pesnik in pisatelj, se je rodil leta 1912 v Mirnu pri Gorici in je imel težko življenjsko usodo. Bil je zaprt, leta 1944 so ga neznanci skupaj z ženo Danico ubili v njegovem stanovanju v Trstu. To jutro, ko nas le še dva dneva ločita od evropske prestolnice kulture Gorice in Nove Gorice, poslušajmo njegovo pesem Večeri v predmestju. Igralec je Aleš Valič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2025.

Literarni nokturno Maja Vidmar: Belo

Dobra štiri desetletja po izidu prve pesniške knjige Razdalje telesa Maja Vidmar velja za eno najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnic. Žarišče njene poezije sta bivanjska in erotična tema, pogosto najtesneje prepleteni. Maja Vidmar se je rodila leta 1961 v Novi Gorici; čeprav že desetletja živi v Ljubljani, v kakšnih motivnih drobcih – kot je v tem izboru na primer Soča – v njeni poeziji zaživi tudi goriška regija. Režiserka: Špela Kravogel; interpretira: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2025.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 15/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil tekom druge svetovne vojne izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Lirični utrinek Alojz Gradnik: Poslednje pismo Ivana Gradnika

Alojz Gradnik, rojen v Medani, je bil eden največjih pesnikov in prevajalcev iz zahodne Slovenije. Ti kraji so bistveno določali tudi motive v pesmih. Tako tudi drugi sonet Poslednjega pisma Ivana Gradnika o tragični smrti, ki pa ni zadnje, kar od človeka ostane. Kot zadnje prizorišče omenja lirski subjekt Travnik, to je, seveda, osrednji trg v Gorici. Igralec Aleš Valič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.

Literarni nokturno Umberto Saba: Zadnje pesmi

Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in aforist, se je rodil 9. marca leta 1883 v Trstu s pravim imenom Umberto Poli. Prva štiri leta je preživel pri slovenski dojilji Jožefi Gabrovič Šobar, ki so ji rekli Pepa. Nanjo je bil zelo navezan in po nekaterih razlagah naj bi si izbral privzeto ime Saba prav zato, ker je blizu Pepinemu priimku Šobar. Saba je začel pisati pesmi pri sedemnajstih letih. Objavil je več pesniških zbirk in proznih del ter doživel slavo in priznanja. Nazadnje je živel v Gorici in tam leta 1957 umrl. V času priprav na začetek evropske prestolnice kulture, to sta letos Gorica in Nova Gorica, poslušamo nekaj pesmi Umberta Sabe v prevodu Mateja Venierja. Pesmi interpretira dramski igralec Branko Jordan. Glasbena opemljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2025.

Literarni večer Pripovedništvo Franceta Bevka

France Bevk je bil eden najbolj cenjenih in plodovitih slovenskih pisateljev prve polovice 20. stoletja. Končal je ljudsko šolo v Bukovem, bil krajši čas trgovski vajenec v Kranju, nato pa je šolanje nadaljeval na učiteljišču v Kopru in Gorici. Po vojni je opustil učiteljski poklic in leta 1919 postal urednik ljubljanskega Večernega lista, nato še kulturne rubrike časopisa Slovenec. Ob koncu leta 1920 se je iz Jugoslavije vrnil na Goriško in kljub pritiskom italijanskih oblasti sklenil ostati tam. Tudi pozneje, ko so mu na komisariatu svetovali, naj se izseli v Jugoslavijo, je ostal neomajen: "Tu je moja domovina," je rekel, "tu imam pravico živeti! Ne pojdem nikamor. Na vse sem pripravljen." Objavljati je začel prav z letom 1920 in v naslednjih petdesetih letih napisal več kot petdeset povesti in romanov, veliko del za otroke in mladino in, kar je skoraj neznano, tudi dve pesniški zbirki. Literarni večer o njem je leta 1988 pripravila Helga Glušič in izbrala odlomke iz romanov Ljudje pod Osojnikom in Kaplan Martin Čedermac ter novele Telétar. Avtorica scenarija Helga Glušič, interpreta Aleš Valič in Boris Kralj, napovedovalca Simona Juvan in Janez Dolinar, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonski mojster Mirko Marinšek, režiserka Irena Glonar. Produkcija 1988.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 14/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil ostro napaden, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija: Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Neposredni prenos Mozartina II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Neposredni prenos Skladatelji etničnih manjšin in zamolčanih svetov, Družinski abonma SF 3

Kakšne so zgodbe skladateljev klasične glasbe, ki so (bili) zaradi barve kože, etnične pripadnosti ali prepričanj odrinjeni s koncertnih odrov? Kako zvenijo njihove skladbe in na kakšna glasbila jih izvajamo?. Orkester Slovenske filharmonije Ana Erčulj, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/skladatelji-etnicnih-manjsin-in-zamolcanih-svetov/

Neposredni prenos Jazz Ars All Stars - June Yun

Južnokorejska pevka in komponistka bo v Kavarni Cukrarna predstavila projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo bodo vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Aida v neposrednem prenosu iz New Yorka

Aida je za egiptologe prava mora, za oboževalce opere pa sanjsko delo.

Neposredni prenos VIP 4 in Filharmonični festival baročne glasbe

Koncert z naslovom Razkošno bo sklenil Filharmonični festival baročne glasbe, hkrati pa je tudi četrti v okviru Vokalno-instrumentalnega cikla Slovenske filharmonije. Gostujoči dirigent letošnjega festivala je nekdanji nemški violinist in predavatelj za zgodovinsko izvajalsko prakso na salzburškem Mozarteumu, Reinhard Goebel. Koncert je sestavil iz dveh polov: Bachove znane in neznane glasbe: Maša v G-duru, Bachova dela 236 zelo redko zveni s koncertnih odrov, kantatni odlomki Bleib bei uns/Ostani z nama, Wachet auf, ruft uns die Stimme/Zbudite se, nas kliče glas in Jesus bleibet meine Freude/Jezus ostane moje veselje pa zelo pogosto. Zato tudi pravi, »da je treba vedeti kaj o času, v katerem je glasba nastala, in ne le preprosto pasti vanjo. Glasba tistega časa je tudi podoba tistega časa. Johann Sebastian je ustvarjal v dobi, ko so bili pomembni kralji, grofi, princese in pa, seveda, Bog. Glasba vas tako lahko tudi samo površinsko zabava, a pod površjem je bogato znanje strokovnjaka.« Na koncertu bodo nastopili Zbor in Orkester Slovenske filharmonije ter solisti, sopranistka Neža Vasle, altistka Ana Potočnik, tenorist Oleksandr Nastasičuk in baritonist Martin Kozjek.

Neposredni prenos Posnetek 2. koncerta Filharmoničnega festivala baročne glasbe Baročnega 2025

Letošnjo jubilejno 10. – festivalsko prireditev je Slovenska filharmonija zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, v čigar umetniški viziji se trije koncerti osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Drugi koncert festivala, ki je bil prejšnji petek, je bil posvečen ustvarjalnosti štirih sinov tega baročnega mojstra: Wilhelma Friedemanna, Carla Philippa Emanuela, Johanna Christopha Friedricha in Johanna Christiana, ki so s svojimi deli prav tako pomembno zaznamovali tok glasbene zgodovine.

Neposredni prenos Literarni večer - Edvard Kocbek: Strah in pogum, 1. del

Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .

Neposredni prenos EBU Rojstni dan umetnosti 2025

Tudi letos se bo odvil tradicionalen mednaroden radijski dogodek zveze EBU in njene skupine Ars acustica - Rojstni dan umetnosti. Praznovanje se je simbolično začelo 17. januarja leta 1963, ko je fluxus umetnik Robert Filliou izjavil, da se je umetnost rodila na ta dan pred natanko milijon leti. Njegovo idejo o spajanju umetnosti in vsakodnevnega življenja, povezovanja in sodelovanja mednarodnega umetniškega prostora je prevzela tudi skupina radiofonskih umetnikov Ars acustica. Vsaka sodelujoča radijska postaja pripravi svoje 20minutno radiofonsko rojstnodnevno darilo, EBU prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Letošnje praznovanje trinajstih umetniških radijskih postaj bo kar z dvema daljšima vklopoma sooblikoval tudi program Ars.

Neposredni prenos Luka Juhart / Milko Lazar / Andrej Kobal / Gregor Podlogar

Luka Juhart je v Klubu Cankarjevega doma predstavljal svoj novi album RanDom, na katerem v ospredje postavlja lastne skladbe in avtorska sodelovanja pri ustvarjanju novih del za harmoniko z različnimi elektronskimi obdelavami. Na predstavitvenem koncertu je uvodoma izvedel naslovno skladbo RanDom, v kateri v svojo bližnjo izkušnjo zvoka harmonike z ojačenjem in efekti popelje tudi poslušalca. Na albumu najdemo tudi delo ThesiSyn, ki se je v zadnjem obdobju razširilo v ciklus novih sodelovanj Luke Juharta in tako je nove različice koncepta dela predstavil z Andrejem Kobalom in njegovim inovativnim sistemom digitalne granulacije in drugih preobrazb zvoka ter Milkom Lazarjem, ki v zadnjem času raziskuje uporabo lesenih resonatorjev. Juhart je več svojih del ustvaril na podlagi pesmi Gregorja Podlogarja, ki je sodeloval z branjem svoje poezije.

Neposredni prenos Mozartina I

Začenja se cikel nedeljski matinej simfoničnega orkestra RTV Slovenija - Mozartine 2025. Na prvem koncertu so člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija izvedli Simfonijo št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja v priredbi za komorni orkester britanskega skladatelja in pianistka Iaina Farringtona.

Sobotni operni večer Giuseppe Verdi: Rigoletto v neposrednem prenosu iz New Yorka

Gildo nesrečna ljubezen pahne v smrt, njenega zaščitniškega, maščevalnega očeta Rigoletta pa v obup.

Neposredni prenos Mozartine II

Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.

Arsov glasbeni observatorij 4 | Oddaljene galaksije 20. in 21. stoletja

S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.

Arsov glasbeni observatorij 3 | V orbiti romantike

Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.

Arsov glasbeni observatorij 1 | Baročni prapok

V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.

Arsov glasbeni observatorij 2 | Zvezde klasicizma

V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.

Jazz Ars All Stars Blaž Trček BT4

Koncertna predstavitev nove plošče Let's Talk – Pogovarjamo v zasedbi: Blaž Trček (saksofon), Milan Stanisavljević (klavir), Aleš Avbelj (bas), Gašper Bertoncelj (bobni) in Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala). Posnetek koncerta iz Kavarne Cukrarna v Ljubljani.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

V okviru cikla Jazz Ars All Stars so tokrat v ljubljanski Cukrarni nastopili učenci glasbene šole KGBL in dijaki oddelka za jazz in zabavno glasbo KGBL. Mlade levinje in levi so rjoveli in dokazali, da so prihodnost slovenskega jazza.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Turandot v neposrednem prenosu iz Maribora

Slavnostna predstava, s katero so obeležili stoto obletnico skladateljeve smrti - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Tomi Purich Balkan Jazz Group

Od Pirana do Ohrida, od Triglava pa do Vardarja, od jazza do folklore in nazaj – bi morda tudi lahko zapisali ob novem, vznemirljivem potovanju bobnarja Tomija Puricha! V sklopu cikla Jazz Ars All Stars so v ljubljanski Cukrarni nastopili pevki Neža Okorn in Eva Boto, saksofonist Jani Šepetavec, pianist Aleš Ogrin, basist Jernej Vindšnurer in bobnar in vodja zasedbe Tomi Purich.

Ars aktualno Organist Christoph Mauerhofer odpira novo sezono cikla orgelskih koncertov Obiski kraljice

Nocoj ob 20. uri se bo v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški začela nova, že četrta sezona ciklusa orgelskih koncertov Obiski kraljice, ki ga letos soorganizirata Program Ars in Ustanova Imago Sloveniae (Podoba Slovenije). Koncertni spored, imenovan Orgelski polet - Iz romantike v sodobnost, pod brezmejno nebo improvizacije, v prvem delu prinaša glasbo Maxa Regerja, Cesarja Francka, Marcela Dupréja ter noviteto Odtekanje časa slovenskega skladatelja, letošnjega jubilanta Uroša Rojka. V drugem delu bo Mauerhofer improviziral na dane slovenske ter švicarske teme oz. na ljudske in cerkvene pesmi. Koncert bo zvenel tudi v neposrednem prenosu na Arsu.

Jazz Ars All Stars Motoi Kanamori Trio feat. Jaka Kopač & Lenart Krečič

Otvoritveni koncert 4. sezone cikla Jazz Ars All Stars v Kavarni Cukrarna je pripadel japonskemu triju, ki sta se mu na evropski turneji pridružila še dva eminentna slovenska saksofonista. Zasedba: Jaka Kopač (alt saksofon), Lenart Krečič (tenor saksofon), Hiroyuki Takubo (klavir), Akyra Yamada (bobni) in Motoi Kanamori (bas).

Sobotni operni večer Jean-Philippe Rameau: Samson iz Aix-en-Provencea

Rekonstruirana, "bogokletna" opera želi ujeti zgodovinskega duha – premierno na naših valovih.

Glasovi svetov Grofje Goriški – vzpon in padec vplivne srednjeveške dinastije

Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?

Ars humana Dostojevski skozi oči Ljudmile Saraskine

Bliža se obletnica smrti pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega (11. november 1821 – 9. februar. 1881), ki ga še vedno berejo nove in nove generacije, preučujejo pa ga tudi številni literarni zgodovinarji in zgodovinarke, ena od njih je dr. Ljudmila Ivanovna Saraskina (1947). Z njo smo se pogovarjali o njeni odmevni biografiji s preprostim naslovom Dostojevski (LUD Literatura, 2021), ki velja za eno najboljših, in o proučevanju tega velikega ruskega pisatelja, o takratnem družbenem kontekstu, o filmskih upodobitvah nekaterih ruskih del in še čem. Foto: Wikipedija

Zborovski panoptikum Kantata Noetove noči Tadeje Vulc

Predstavljamo novo delo, kantato z naslovom Noetove noči skladateljice Tadeje Vulc na libreto Lucije Mirkac. Delo je nastalo kot odmev uničujočih poplav v Mežiški dolini avgusta leta 2023 ter združuje ustvarjalce in poustvarjalce iz koroške regije. Kantato predstavljamo po dveh uspešnih koncertih na Prevaljah in v Mariboru.

Podobe znanja Tomaž Katrašnik: Razvoj baterij prihodnosti terja napredne simulacije

Električna in hibridna vozila niso več redkost na naših cestah. A niso vsi vidiki elektromobilnosti tudi trajnostni. Že če pogledamo zgolj danes najbolj razširjene, litij-ionske baterije, imajo te še kar nekaj problematičnih točk: od samega litija in njegovega pridobivanja do drugih kritičnih elementov, ki so potrebni za njihovo delovanje, kot je denimo kobalt. Pomemben vidik je tudi dolgoživost baterij in njihova stabilnost oziroma varnost.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 14/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je med drugo svetovno vojno doživljal skrajno srhljive preizkušnje. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil ostro napaden, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija: Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Humoreska tega tedna Mate Dolenc: Vampir z Gorjancev

V februarju se posvečamo slovenskim besedilom. Prvo besedilo je odlomek iz romana Vampir z Gorjancev Mateta Dolenca. Ta fantazijska pripoved je bila prvič izdana v knjigi leta 1979, po njej pa je bil leta 2008 posnet istoimenski film. Zgodba v romanu se dogaja na Dolenjskem in deloma tudi v Ljubljani. Glavni protagonist romana je dvajsetletni Roman, ki je tipičen predstavnik študentskega življenja v šestdesetih letih, ob njem pa je v precej nenavadno zgodbo vpet tudi njegov prijatelj Rodin. Objavljamo odlomek, ki oriše nekoliko grotesken prizor na nekem pokopališču na Dolenjskem, kjer Roman prvič vidi Lenoro, tudi protagonistko romana. Interpret Marjan Hlastec, režiserka Rosanda Sajko, tonska mojstrica Metka Rojc, urednik ponovitve Gregor Podlogar, leto nastanka 1979.

Odprta knjiga na radiu Edvard Kocbek: Strah in pogum 15/27

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil tekom druge svetovne vojne izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Radijska igra Matej Bor: Šel je popotnik skozi atomski vek

Režiser Mirč Kragelj in skladatelj Uroš Krek sta pesnitev leta 1958 vzela za izhodišče besedno-glasbene forme kot protest zoper manipulacijo z atomsko energijo, v kateri je Matej Bor videl najstrahotnejšo možnost za uničenje človeštva. V brezumnem obdobju 21. stoletja, ko se obnavljajo že pozabljena protiatomska zaklonišča, je očitno spet čas, da se spomnimo; tudi na Russell-Einsteinov manifest iz leta 1955, torej izpred okroglih 70 let. Ta je sredi hladne vojne namreč poudaril nevarnosti jedrskega orožja in pozval svetovne voditelje, naj si prizadevajo za mirno rešitev mednarodnih konfliktov. Očitno so takšen apel in razmisleki, ki so pestili tudi Mateja Bora, spet potrebni. Režiser: Mirč Kragelj Avtor izvirne glasbe: Uroš Krek Tonski mojster: Dušan Mauser Glasbo izvaja: Orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada Recitator – Saša Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana maja 1958.

Koncert evroradia Víkingur Ólafsson in Londonski filharmonični orkester

Na koncertu 11. novembra lani v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu se je islandski pianist Víkingur Ólafsson pridružil Londonskemu filharmoničnemu orkestru in dirigentu Edwardu Gardnerju pri izvedbi Brahmsovega veličastnega Prvega klavirskega koncerta. Sledila je svetovna premiera skladbe Mother Tongue/Materni jezik britansko-ameriške skladateljice Freye Waley-Cohen, ki jo je navdihnila raznovrstnost številnih svetovnih jezikov in nešteto zgodovin, ki jih ti pripovedujejo. Na koncu je orkester izvedel še impulzivno suito Čudežni mandarin, op. 19 Béle Bartóka.

Literarni večer Pripovedništvo Franceta Bevka

France Bevk je bil eden najbolj cenjenih in plodovitih slovenskih pisateljev prve polovice 20. stoletja. Končal je ljudsko šolo v Bukovem, bil krajši čas trgovski vajenec v Kranju, nato pa je šolanje nadaljeval na učiteljišču v Kopru in Gorici. Po vojni je opustil učiteljski poklic in leta 1919 postal urednik ljubljanskega Večernega lista, nato še kulturne rubrike časopisa Slovenec. Ob koncu leta 1920 se je iz Jugoslavije vrnil na Goriško in kljub pritiskom italijanskih oblasti sklenil ostati tam. Tudi pozneje, ko so mu na komisariatu svetovali, naj se izseli v Jugoslavijo, je ostal neomajen: "Tu je moja domovina," je rekel, "tu imam pravico živeti! Ne pojdem nikamor. Na vse sem pripravljen." Objavljati je začel prav z letom 1920 in v naslednjih petdesetih letih napisal več kot petdeset povesti in romanov, veliko del za otroke in mladino in, kar je skoraj neznano, tudi dve pesniški zbirki. Literarni večer o njem je leta 1988 pripravila Helga Glušič in izbrala odlomke iz romanov Ljudje pod Osojnikom in Kaplan Martin Čedermac ter novele Telétar. Avtorica scenarija Helga Glušič, interpreta Aleš Valič in Boris Kralj, napovedovalca Simona Juvan in Janez Dolinar, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonski mojster Mirko Marinšek, režiserka Irena Glonar. Produkcija 1988.