Iskanje
Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Podkasti Radia Slovenija so med bolj poslušanimi v Sloveniji. Mihilizem, Zverinice, Umetnost možnega, Evolucija užitka, Žoga je okrogla so naslovi le nekaterih vsebin, ki dopolnjujejo bogato ponudbo radijskih oddaj. In to ponudbo bi radi še nadgradili.
Redko dobimo priložnost neko obdobje spoznavati tako temeljito kot zdaj v ciklu razstav Barok v Sloveniji. Gre za izjemen projekt več institucij: v Narodni galeriji sta že nekaj časa na ogled slikarstvo in kiparstvo 17. in 18. stoletja, zdaj pa so v Narodnem Muzeju Slovenije odprli razstavo Arhitektura in uporabna umetnost. Na ogled so številni predmeti, ki so prišli tudi iz drugih ustanov, zasebnih zbirk in cerkva. Z razstavo Naše lepo stoletje – Uršulinska cerkev in modernizem se projektu pridružuje še Muzej za arhitekturo in oblikovanje.
S podelitvijo nagrad se je sinoči v Velenju končalo 24. književno srečanje Lirikonfest – festival liričnega, potopisnega, kantavtorskega in satiričnega občutja / rezervat za poezijo. Organizira ga Ustanova Velenjska knjižna fundacija, vodi pa ga pesnik in urednik Ivo Stropnik. Prispevek Vlada Motnikarja:
V mariborski galeriji artKIT je na ogled likovna razstava mlade hrvaške likovne umetnice Sare Haas. Po treh razstavah na Hrvaškem je to njena prva samostojna v tujini. Da je v Mariboru, jo posebej veseli, saj je z mestom družinsko povezana. Osebna je tudi razstava z naslovom SAGA; pripoveduje zgodbe, ki jih doživlja, na neki način je igrivo zapisan dnevnik spominov. Prispevek Irene Kodrič Cizerl.
Ali pisati o delavskem razredu pomeni pisati proti literarni tradiciji in zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno, da se proti njemu lahko borimo? To sta le dve izmed mnogih vprašanj, s katerimi se Édouard Louis, eden od osrednjih francoskih literarnih glasov mlajše generacije, ukvarja v svojih povečini avtobiografskih knjigah. Louis te dni na povabilo založbe cf*, pri kateri so izdali njegove zadnje štiri knjige v slovenščini, gostuje na več dogodkih v Ljubljani.
8. junij je dan Primoža Trubarja. Na Trubarjevi domačiji na Rašici se mu poklanjamo že dan prej ob 18. uri, in sicer že dvanajstič s tradicionalnim literarnim dogodkom Dom v jeziku v organizaciji Društva slovenskih pisateljev, Programa Ars in Občine Velike Lašče. Na njem se bodo predstavili nagrajeni sodobni slovenski avtorice in avtorji Miljana Cunta, Robert Simonišek, Marjan Kukovec, Nataša Konc Lorenzutti, Anja Mugerli, Maruša Novosel in Denis Škofič.
Arhiv Republike Slovenije letos praznuje osemdeseto obletnico obstoja kot samostojna nacionalna institucija. Vodilo celoletnega praznovanja je odprtost in dostopnost arhivskih vsebin, pa tudi njihova digitalizacija. Del jubilejnega programa, ki očem javnosti razkriva izbor arhivskih materialov na področju filmske umetnosti, je razstava Od filma do arhiva, ki se je odprla ta teden, pospremila pa jo je projekcija razstavljenih filmov v Slovenski kinoteki. Prispevek je pripravila Urška Savič, bere Lidija Hartman.
V Izoli se odvija osrednji del 21. festivala Kino otok. Na njem so, denimo, prikazali Prisluhni glasovom; film posledice kolonialne oblasti v Francoski Gvajani razišče skozi pogled odraščajočega dečka iz Pariza, ki na obisku pri babici obudi duha tragično umrlega strica. Na ogled je bil tudi film V senci finskega ustvarjalca Samija van Ingna. V filmu raziskuje kompleksno zapuščino svojih prednikov – med temi je tudi Robert J Flaherty, ki velja za avtorja prvega celovečernega dokumentarca. Z van Ingnom se je v Izoli srečala Tina Poglajen.
Grafični bienale Ljubljana praznuje 70 let. Če se je nazadnje tematsko navezal na gibanje neuvrščenih, pri katerem je sicer v svojih začetkih igral pomembno vlogo v kulturni diplomaciji, pa se letošnja, 36. izdaja z deli umetnikov z vsega sveta osredotoča na razumljivejšo témo – fantazijo. Španska kuratorka Chus Martínez je bienale naslovila Orakelj: O domišljiji in svobodi.
V Zasavskem muzeju Trbovlje odpirajo razstavo z naslovom Stojan Batič kipar iz Trbovelj 100 let. Gre za razstavo ob 100. obletnici rojstva enega najpomembnejših kiparjev druge polovice 20. stoletja.
V Izoli se pričenja osrednji del 21. filmskega festivala Kino otok, trajal bo vse do nedelje. Prikazali bodo 129 filmov, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih; filmi prihajajo iz Palestine, Črne gore, Nepala, Finske in več kot 30 drugih držav. Letos si festival sicer prizadeva za upočasnitev ritma, možnost za razmislek in dialog; v urniku so denimo namenoma ustvarili dodaten prostor za neposreden stik med filmskimi ustvarjalci in občinstvom.
Vloga drog v sodobni družbi je največkrat zastrta in tabuizirana, diskurz o njihovi uporabi pa osnovan na dezinformacijah. Tako trdi nemški pisatelj Norman Ohler, ki se je že v svoji prvi raziskovalno naravnani knjigi Popolna omama: Droge v tretjem rajhu, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2019, posvetil temeljitemu pregledu uporabe stimulativnih drog med vodstom in vojaki nacističnega režima v Nemčiji pred in med drugo svetovno vojno. V svoji novi knjigi, LSD za mamo, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Aleša Učakarja in jo je nedavno predstavil v Ljubljani, že začeto raziskavo nadaljuje, le da se je tokrat posvetil uporabi psihedeličnih drog v času hladne vojne. V ospredju njegove obravnave je dietilamid lizergične kisline, širše poznan kot LSD.
7 epizod
S podelitvijo nagrad se je sinoči v Mariboru končal 60. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadela prvakinja ljubljanske Drame Nataša Barbara Gračner, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so izbrali uprizoritev Kazimir in Karolina v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.. V oddaji tudi o 80 letnici Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter o včerajšnji podelitvi Štrekljeve nagrade.
Ali pisati o delavskem razredu pomeni pisati proti literarni tradiciji in zakaj je razkrivanje razrednega nasilja nujno, da se proti njemu lahko borimo? Tovrstna vprašanja v svojih delih in javnih nastopih odpira Édouard Louis, eden najbolj priznanih francoskih literatov mlajše generacije, ki je pretekli teden gostoval v Ljubljani. Foto: Gregor Podlogar
Tokrat govorimo o pojmu starizem, s katerim raziskovalec s področja sociologije staranja, docent na Fakulteti za družbene vede dr. Otto Gerdina poskuša razumeti in pojasniti, kako, kje in zakaj ta oblika zatiranja, ki trdi, da je starost pokazatelj sposobnosti in vrednosti osebe, obstaja v sodobni družbi, in kako ga lahko presežemo. Starizem kot analitski pojem ni vezan le na rabo v odnosu do starejših, temveč ga kot »mladizem« na institucionalni in na osebni ravni občutijo in doživljajo tudi mlajše generacije. FOTO: Otto Gerdina na enem izmed izobraževalnih predavanj v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani VIR: https://opro.si/arhiv/od-socutnega-do-sovraznega-starizma/
Ljubljano je obiskal Édouard Louis, eden osrednjih francoskih literarnih glasov mlajše generacije. Louis v avtobiografskih delih opisuje odraščanje, ki je bilo zaznamovano z nasiljem. O nasilju pravi, da nosi v sebi seme svojega lastnega uničenja, ker poraja nujo, da o njem spregovorimo. Kajti če ga razkrijemo, ga lahko uzrejo tudi drugi. In ko ga enkrat vidimo, se mu lahko upremo. Sicer pa v oddaji še o nagradah tantadruj, na Lirikonfestu so za ambasadorja poezije razglasili Ivana Dobnika, v Kranju se je začel igralski filmski festival KRAFT, v Mariboru se bo sklenilo Borštnikovo srečanje. Med razstavami pa izpostavljamo Barok v Sloveniji – Arhitektura in uporabna umetnost, ki so jo odprli v Narodnem muzeju, ter razstavo Alenka dela lutke, ki v Gledališkem inštitutu predstavlja delo lutkovne ustvarjalke Alenke Pirjevec.
Pred kratkim je minilo devetdeset let od rojstva slikarja in grafika Zvesta Apollonia iz Bertokov pri Kopru s širokim spektrom različnih pristopov v ustvarjanju. Sodeloval je na več kot tristo skupinskih razstavah in imel več kot sto osebnih razstav. Ustvarjal je v slikarstvu, grafiki, ilustraciji in oblikovanju. Za svoje delo je prejel več kot dvajset nagrad doma in v tujini, tudi nagrado Prešernovega sklada in Jakopičevo nagrado. Z umetnikom se je leta 2002 pogovarjala Vida Curk.
V sklopu Univerze v Ljubljani že osemdeset let deluje najstarejša slovenska visokošolska ustanova za poučevanje likovne umetnosti. ALUO, kot se skrajšano imenuje danes Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, je nastala na podlagi večdesetletnih prizadevanj slovenskih likovnikov za svojo akademijo. Ti so do tedaj študirali v tujini, predvsem na Dunaju, v Münchnu, Pragi in v Zagrebu. Želja se jim je izpolnila 27. oktobra 1945. O pomenu, nalogah in vizijah ALUO spregovori dekan in akademski kipar Alen Ožbolt. Foto: Prof. S. Tihec v kiparskem ateljeju IV. letnika generacije 1981/82: na profesorjevi desni Jože Vrščaj. 1982. (vir: ALUO)
Filmski navdušenci se že zgrinjajo v gorenjsko prestolnico, kjer se danes začenja igralski filmski festival Krafft, v stari Ljubljani pred galerijo ŠKUC pa bo naslednjih nekaj dni potekal literarno-glasbeni festival Živa književnost. Vabimo vas tudi na razstavo Arhitektura in uporabna umetnost, ki je na ogled v Narodnem Muzeju Slovenije.
Začenja se kranjski igralski filmski festival Krafft, na katerem se bodo za zlata jabolka potegovale igralske vloge iz desetih celovečernih filmov, podelili pa bodo tudi častno zlato jabolko za izjemno delovanje in umetniške dosežke. Ocenjujemo tri filme, ki so v teh dneh na sporedu v kinu: Spomini nekega polža, Simón in Kako izuriti svojega zmaja.
Svetu, ki ga s prostim očesom ne opazimo, vladajo izredno prilagodljiva bitja - bakterije. Čeprav gre za enocelične in mikroskopsko majhne organizme, jih ravno ta navidezna preprostost žene k neverjetni iznajdljivosti, ko pride do prilagajanj na različne naravne okoliščine. Ena izmed prilagoditev, ki bakterijam omogoča, da se oprimejo različnih površin, povežejo z drugimi bakterijami, se medsebojno sporazumevajo in ščitijo pred neugodnimi razmerami v okolju, je biofilm. Natančno organiziran in kompleksen preplet lepljivih, skorajda želejastih snovi in bakterij. Kar je za bakterije obrambna struktura, nam marsikdaj povzroča preglavice - od jutranjih oblog na zobeh, bolnišničnih okužb do kontaminacij pri denimo predelavi mleka. Ko se torej bakterije znajdejo v okolju, kjer je preživetje oteženo, se ne umaknejo, temveč izgradijo nekakšen zaščitni plašč. Kje iskati snovi, ki lahko to kompleksno bakterijsko strukturo, ki je odporna na vročino, razkužila in celo antibiotike, uničijo? In kako poustvariti razmere, da bodo bakterije takšno strukturo oblikovale tudi v laboratoriju? S takšnimi in podobnimi vprašanji se pri svojem delu srečuje doktorica Nika Janež, raziskovalka na Odseku za biotehnologijo Instituta “Jožef Stefan”.
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odpirajo razstavo Prevedeno v socializem, ki predstavlja skoraj neznano zgodovino turško govoreče skupnosti v Jugoslaviji med letoma 1920 in 1980. V Velenju so sinoči na festivalu lirične umetnosti, Lirikonfestu, podelili nagrade, Izolo in Ljubljano pa je obiskala italijanska pisateljica Beatrice Salvioni, katere prvenec Prekleta je skoraj čez noč postal prodajna uspešnica, doslej so ga prevedli že v več kot 35 jezikov.
Colombe Schneck je študirala je na pariškem Institutu za politične študije in na Univerzi v Parizu II. Sodelovala je z nekaterimi francoskimi televizijskimi mrežami in režirala odmevne dokumentarce, na primer Ženske brez otrok, sumljive ženske iz leta 2014 ter Stari zaljubljenci naslednjega leta. Pisati je začela leta 2007, od takrat je objavila petnajst knjig in zanje prejela prestižne francoske literarne nagrade, nekatere knjige so prevedene v več jezikov. V slovenščini lahko zdaj beremo v prevodu Eve Mahkovic dve noveli v knjigi z naslovom Diptih. Izšla je letos pri založbi No!Press. Pogovarja se Tadeja Krečič, bere Lidija Hartman. Tehnična izvedba Gašper Loborec.
Glasbeni projekt Ljudska zgodba Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, ki je lani zaznamoval 150-letnico delovanja, je v obliki zgoščenke izšel pred kratkim, zaživel pa je že ob koncu leta 2016 v Kranjski Gori in na Jesenicah. Tedaj si ga je zamislil dirigent Dejan Rihtarič, ki ga je pri snovanju projekta vodilo prepričanje, da "ljudska glasba ni samo stvar preteklosti, ampak da jo je možno revitalizirati in jo predstaviti poslušalcem na sodoben in zanimiv način". Idejno zasnovo Ljudske zgodbe je predstavil skladateljema Aleksandru Čonču in Anžetu Rozmanu, ki sta ljudske pesmi in plese stkala v širše zasnovane glasbene zgodbe in pri tem ljudske melodije odela v novo glasbeno preobleko. Tokrat z zgoščenke Ljudska zgodba predvajamo Lectovo srce Anžeta Rozmana in dve Čončevi skladbi: K soldatom pojdejo in Spet bo veselo pod lip'co zeleno.
Umetnico bomo poslušali v samospevih Frana Venturinija ob klavirski spremljavi ter Slavka Osterca in Demetrija Žebreta s simfoničnim orkestrom. Oddajo Ženske v svetu glasbe tokrat drugič namenjamo sopranistki Kseniji Vidali, eni najopaznejših slovenskih opernih in koncertnih pevk ter solopevskih pedagoginj. Bila je lirska in pozneje mladodramska sopranistka, ki je imela izredno lepo oblikovan glas, razvito muzikalnost in igralsko nadarjenost, pela je z občuteno interpretacijo in izrazno toplino. Sopranistka se je posvečala tudi izvajanju koncertne glasbe in slovenskih samospevov. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo poslušali njene izvedbe samospevov s klavirjem in z orkestrsko spremljavo slovenskih skladateljev Frana Venturinija, Slavka Osterca in Demetrija Žebreta. Najprej jo bomo poslušali ob klavirski spremljavi Nade Oman v izvajanju petih samospevov Frana Venturinija: Domača pesem, Ah, če bi rože brala, Moji dnevi, Zadnjikrat in Pričakovanje. S Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana je izvedla Tri belokranjske uspavanke Slavka Osterca in obsežni samospev Maja in morje na verze Alojza Gradnika, izvedbo je vodil sopranistkin mož, dirigent in skladatelj Demetrij Žebre.
Pettersson zavzema samotno mesto v glasbi 20. stoletja. Bil je navidezno odtujen od kakršne koli šole in vržen v okoliščine, prepredene s kriminalom in pregnanstvom, uporabljal je kompozicijska sredstva prejšnje generacije ter ustvarjal simfonije, samospeve in koncerte. Bolj kot kateri koli skladatelj našega časa je bil sposoben ustvarjati glasbeni testament spiritualnega hrepenenja, ki se upira obstoječi praznini brezdomja, bolezni in ponižanja. Njegovo glasbo označujejo za pesimistično, čeprav je sama po sebi tolažilna in polna upanja, izčrpa nas in razsvetli.
Gost tokratne oddaje je italijanski kitarist in skladatelj Bruno Battisti D'Amario. Iz njegovega opusa bomo predstavili delo, za katero je skladatelj dobil navdih pri slovitih impresionističnih slikarjih. Po en stavek kompozicije Štirje impresionisti je posvetil: Monetu, van Goghu, Renoirju in Degasu. Ne gre za neposredno interpretacijo umetnikov, temveč za interpretacijo njihovega sloga in občutja njihovih del.
Tokratni Glasbeni portret bo posvečen slovenskemu skladatelju Blažu Arniču, enemu največjih slovenskih simfoničnih skladateljev. V oddaji se bomo sprehodili skozi njegovo življenje, se ustavili na pomembnejših postajah in spoznali njegov izjemni skladateljski opus.
Letos mineva 350 let od smrti nemškega skladatelja in organista Christiana Erbacha. Slogovno ga uvrščamo v prehodno obdobje med renesanso in zgodnjim barokom. V njegovi skladateljski zapuščini imajo osrednje mesto prav dela za instrumente s tipkami, med katerimi najdemo številne toccate, kanzone in ricerkarje. Nekatere med njimi bo tokrat predstavil organist Manuel Tomadin.
Simfonični orkester Praškega radia je 9. decembra lani nastopil v Dvořákovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Umetniško vodstvo na koncertu je prevzel violinist Renaud Capuçon, ki se je predstavil tudi kot solist v redkeje izvajanem Violinskem koncertu Gabriela Fauréja. Spored sta dopolnili Fauréjeva suita Pelléas in Melisanda, op. 80 in Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56, 'Škotska', Felixa Mendelssohna.
izpod peres Verdija, Mozarta, Praulinša, Gounoda in Masseneta.
Skladatelj je bil "neizmerno navdihnjen" – tako je rekel sam – in je opero napisal v zelo kratkem času.
Trobilni kvintet Dunaj Berlin zagotovo pomeni enega vrhov na področju trobilnih ansamblov oziroma kar v širšem merilu komornih sestavov. Združuje izjemne trobilce, ki delujejo v eni teh dveh evropskih glasbeno-kulturnih metropol. Kar trije glasbeniki zasedbe – trobentač Matthias Kernstock, pozavnist Walter Voglmayr in tubist Franz Winkler – so člani Dunajskih simfonikov, dopolnjujeta pa jih še Dunajski filharmonik Thomas Jöbstl (rog) ter profesor na Univerzi umetnosti v Berlinu in nekdanji član Berlinskih filharmonikov Gabor Tarkövi, ki je tudi neformalni umetniški vodja sestava. Člani kvinteta s tehnično virtuoznostjo, muzikalno prefinjenostjo in strastjo do komorne glasbe vselej ustvarijo neponovljivo zvočno izkušnjo in nekaj takega smo doživeli tudi na koncertu pred nekaj tedni, natančneje: 18. maja v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, ko se je kvintet predstavil slovenskemu občinstvu v sklopu letošnje sezone cikla SiBrass. Repertoar zasedbe sega vse od izvirnih klasičnih mojstrovin prek njihovih aranžmajev do sodobne glasbe. Slogovno raznovrsten je bil tudi spored majskega koncerta, ki je ponudil glasbo Johanna Sebastiana Bacha, Arcangela Corellija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Astorja Piazzolle, Johanna Straussa starejšega ter izvirno glasbo našega in polpreteklega časa.
Laos je edina celinska država v Jugovzhodni Aziji. Prebivalstvo je večinoma naseljeno v mestih ob reki Mekong, podeželje pa je redkeje naseljeno. Deželo so si v preteklosti mnogi podrejali in delili, zato so tudi v kulturi pustili številne sledi, še posebno to velja za dvorno glasbo, ki pa je po opustitvi monarhije leta 1975 skoraj izginila in so jo pozneje začeli spet obujati predvsem v reprezentativne namene. Poslušamo nekaj glasbe iz Laosa na starih ploščah na 78 obratov, posebno vlogo na njih in tudi v glasbi v Laosu na splošno igrajo ustne orgle – khen.
Oddajo bomo namenili ustvarjanju Janeza Bončine. Letošnja tradicionalna prireditev Poletna noč, ki jo vsak začetek poletja uprizori Big Band RTV Slovenija na Kongresnem trgu v Ljubljani bo namenjena prav njemu. Benč je našim poslušalcem poznan kot nepogrešljiv akter slovenske jazzovske, rock in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Njegovo glasbeno ustvarjanje se je skozi celo kariero prepletalo tudi z jazzom in predvsem z jazzovskimi glasbeniki, v zadnjem času tudi z najboljšimi instrumentalisti najmlajše generacije.
Claire Daly je bila pronicljiva glasbenica, ki je v svoje ustvarjanje vložila vso svojo dušo. Izkazala se je s prepoznavnim, toplim zvenom in nekoliko humornim slogom igranja bariton saksofona. Pisala je tudi članke v jazzovske revije in spremna besedila k jazzovskih ploščam. S svojim bariton saksofonom je sodelovala v zasedbah, ki so spremljale izvajalce kot so Aretha Franklin, James Brown, Joe Williams, Rosemary Clooney, Taj Mahal in Robert Palmer.
Nova plošča "In The Land of...", ki je nastajala po navdihu kratkih zgodb japonskega pisatelja Harukija Murakamija, prinaša glasbene razglednice – pripovedi, ki združujejo intimo, introspekcijo in širino, ujeto v zvočni prostor.
Bolgarski pianist je vsestranski glasbenik. Že 25 let živi na Nizozemskem. Ob deseti obletnici festivala Radar je nastal projekt Decagon. Slišali bomo verzijo z bolgarskim radijskim big bandom. Na bobnih bo Martin Hafizi, na basu Mihail Ivanov, klavir bo igral avtor vseh skladb Dimitar Bodurov. BNR Big Band bo vodil Antoni Donchev.
Evropska zveza radijskih postaj (EBU) že 60 let organizira izjemen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Organizacijo letošnjega, jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Orkester je vodil Matjaž Mikuletič, ki je tudi napisal vse skladbe. Slovenske barve sta zastopla še pevka Joliette Anžlovar in basist Jošt Lampret.
Poslušamo skladbe, ki jih je napisal ali aranžiral Bill Holman, glasbenik, ki velja za enega najboljših aranžerjev skladb za jazzovski veliki orkester. Njegove plošče so sicer posejane zelo na redko, a so zato toliko dragocenejše. Bill Holman je igral tudi v različnih manjših zasedbah, ki so se pojavile in potem poniknile na tako imenovani jazzovski sceni Zahodne obale.
V peti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, se posvečamo dobremu desetletju med 2002 in 2014, ko je bil umetniški vodja zasedbe Hugo Šekoranja. V goste mu je uspelo povabiti nekatere najbolj eminentne jazzovske glasbenike in to je bilo roko na srce obdobje gostovanj nekaterih najpomembnejših sodobnih jazzovskih osebnosti od Joeja Lovana do Kurta Ellinga. Hugo se nam bo pridružil v studiu.
Ob stoletnici rojstva bomo oddajo namenili saksofonistu Genu Ammonsu. Odlikoval ga je značilen poln in topel saksofonski zven, brez težav je prehajal med različnimi slogi od cool jazza pa vse do najbolj grobega čikaškega ritem in bluza. Vzel je najboljše prvine slogov vodilnih tenor saksofonistov Z dvema krajšima prekinitvama je bil zvezdnik čikaškega jazzovskega prizorišča četrt stoletja.
Jarrett je na plošči objavil svoje izvedbe Würtemberških sonat, ki jih je Carl Philip Emanuel Bach izdal leta 1744 in jih posvetil grofu Würtemberškemu. Veljajo za najpomembnejše klavirsko delo iz časa med Johannom Sebastianom Bachom in Josephom Haydnom. Običajno se izvajajo na čembalu, Jarret pa jih je posnel na klavirju, in sicer leta 1994, v svojem studiu v New Jerseyju.
Vince Mendoza je med najbolj karizmatičnimi in iskanimi sodobnimi aranžerji in dirigenti. Sloviti ameriški dirigent in aranžer je v svoji neverjetni karieri pisal skladbe in priredbe za zvezde, kot so Björk, Gregory Porter, Al Jarreau, Diana Krall, Melody Gardot, Sting in Joni Mitchell. Je eden najbolj cenjenih in iskanih jazzovskih komponistov na svetu.
V četrti oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija, bomo poslušali skladbe v njihovi izvedbi, v katerih so sodelovali različni glasbeni gostje z vsega sveta. Omenimo orgličarja Peppina Principa, pevca Kurta Ellinga, pevke Joan Faulkner, dirigenta Petra Herbolzheimerja in Herba Pomeroya, bobnarja Petra Erskina in trobentača Alexa Sipiagina.
Dogajanje igre je postavljeno v taksi z mlado nosečnico na križišču, kjer semafor ne deluje in promet stoji. Igra se tako giba na tenki meji med sanjami in resničnostjo, med vprašanjem pravega obstoja nosečnosti in rojstva. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska s trebuhom – Maša Grošelj Taksist – Vid Klemenc Pia in Lea – Tamara Avguštin Nastopajo še – Alen Jelen, Heidi Pungartnik in Suzana Tratnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2022
Igra po eni izmed zgodb iz znamenitega omnibusa dialogov o spolnosti Vrtiljak z ironično skepso in moralnim relativizmom prikazuje dekadentno dunajsko družbo na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Prevajalec: Franci Zagoričnik Režiserka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Nastopata – Radko Polič in Vesna Lubej Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1991
Po zmagi nad Hilbudijem in njegovo bizantinsko vojsko se Iztok v spremstvu popotnega pevca Radovana odpravi v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti skupaj rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači. Na dvornih slovesnostih Iztok v lokostrelskem tekmovanju premaga vojskovodjo in caričinega zaupnika Azbada, s čimer v Bizancu mladi Sloven postane splošno znan. Zaljubi se v prav tako ne ravnodušno mlado dvorjanko Ireno, njegova postavnost pa pritegne celo caričine oči. O nadaljnjih Iztokovih dogodivščinah pa v drugem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
Igra v pripovedno osišče postavlja zakonske zgode in nezgode starejšega moža in mlade žene. V nekoliko širšem kotu pa gre skozi za Jesiha značilne duhovite in iskre jezikovne bravure zaznati tudi obravnavo motiva Lepe Vide. Destilat hrepenenja tokrat skozi satirično opno. Režiser: Tugo Štiglic Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Sopran – Nataša Tič Ralijan Alt – Marijana Brecelj Bariton – Anton Petje Bas – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2009.
Ljoba Jenče z glasom in glasbeni oblikovalec Borut Čelik v pripovedi RIBA razkrijeta, da se na koncu sveta, ob mizi iz javorja, ziblje sonce in z njim svet. Z zarjo bo sončna krogla odšla. Ob plamenih z ognjišča bodo jedli polento, peli, molili. Živeli ob boku bogov. Pojoč odpirali nebo. Melodija bo kot božanska voda svetlobe tekla med glasovi, se prelivala skozi besede in ritme. Kot mantre, kot trak tisočerih rodov. Temà bo vedno znova izginjala. Glas išče telo, telo godca, godec srce. Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu. Glas – Ljoba Jenče Glasbeni oblikovalec: Borut Čelik Režiser: Alen Jelen Tonski mojster Matjaž Miklič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v Cankarjevem domu marca 2025.
Pisatelju, esejistu in literarnemu uredniku Andreju Blatniku je s svojim mojstrstvom pri oblikovanju kratkih dramatičnih prizorov tudi v tej poetični igrani radijski miniaturi uspelo rahločutno naslikati nostalgičen notranji monolog v zakonu ženske. Režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe in zvokovne opreme: Saša Lušič Nastopata – Nina Valič in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2012.
Duhovit opis sodne razprave, Milčinski pa s svojo prepoznavno satirično ostjo prav nič ne prizanaša niti lastnemu sodniškemu stanu. Igro je leta 2001 režiral njegov vnuk, režiser Matija Milčinski. Režiser: Matija Milčinski Dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstra: Miro Marinšek in Jure Culiberg Predsednik – Bojan Emeršič Prvi sodnik – Slavko Cerjak Drugi sodnik – Boris Ostan Tretji sodnik – Dare Valič Zapisnikar – Janko Petrovec Jesihhar – Nejc Simšič Kostajnar – Miha Veršnjak Kastrolar – Juš Milčinski Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2001.
Zgodba prikazuje spopad poganskega sveta pod svobodnim soncem Slovenov in Antov. Vendar pa epski boji slovanskih plemen pod vodstvom staroste Svaruna v tej radijski različici romana obdajajo predvsem dogodivščine pogumnega Svarunovega sina Iztoka. V prvem delu so predstavljeni vsi junaki in njihovo mesto v temeljnem spopadu obeh nasprotujočih si svetov – poganskega in krščanskega. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor
Zvočna zgodba iz zbirke sočnih, po renesančnem zgledu napisanih Balzacovih novel z naslovom Okrogle povesti, je groteskna komedijo nravi, ki moške preprosto pouči, naj se ne obešajo na ženske, ki ne marajo zanje. Prevajalec: Anton Debeljak Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica Metka Rojc Glasbeni opremljevalec Peter Čare Lepa Feronka – Tanja Ribič Odvetnik Feron – Danilo Benedičič Služabnica – Stanni Boninsegna Kralj – Janez Albreht Oče – Zvone Hribar Lannoy – Gregor Čušin Le Daim – Jernej Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1995.
Pripoved o srečanju negibne ome in jelke. Ta je šest tisočletij in pol ležala v mokri zemlji, preden sta jo, po naključju, ko so na robu vasi obnavljali kale, v Čadrgu našla Jani in Gorazd Kutin. Osušeno so jo naposled spremenili v liro, boben in piščal. Oma in jelka sta torej narejeni iz iste snovi: časa, ki pôje. To sta zdaj ozvočila pripovedovalka Nataša Kramberger in multiinstrumentalist Samo Kutin, ki igra na liro in boben iz jelke, poleg tega pa še na hurdi gurdi, harmonij in basovsko harfo. Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu. Pripovedovalka: Nataša Krmaberger Multiinstrumentalist: Samo Kutin Režiser: Alen Jelen Tonski mojster Matjaž Miklič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Cankarjevem domu marca 2025
Satirična komedija je zasnovana na pomoti v zvezi z imenom povabljenega v radijski studio. Kdo je tisti, ki je v radijski studio prispel namesto uglednega jubilanta? Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Interpreta – Brane Grubar in Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999
V Cerkvi na Slovenskem je v maju potekal Teden molitve za nove duhovne poklice. Kakšno je pravzaprav stanje na področju duhovnih poklicev v Sloveniji? Prihodnji teden bomo v oddaji Sledi večnosti predstavili novomašnika, letos sta dva. Pred tem pa smo raziskali podrobneje, kakšno je sedanje stanje. Obiskali smo župnijo Dob in župnika Jureta Ferleža, ki je voditelj Komisije za poklicanost in nove duhovne poklice v ljubljanski nadškofiji.
Skrivnost verske resnice o Sveti Trojici je skozi stoletja privlačila mnoge glasbene umetnike. Že v času baroka so tri božje osebe slikali zelo različno - Boga Očeta so največkrat upodabljali majestetično, z veličastnimi fugami, Boga Sina s povsem drugačno glasbo kot tolažnika vsega sveta, Boga Svetega Duha pa kot duha svobode, ki véje, kjer hoče, lahkotnega, kot veter.
Na nedeljo Svete Trojice neposredno prenašamo sveto mašo iz župnije Sveti Jožef na Studencih v Mariboru ob 85-letnici te župnije. Mašuje mariborski nadškof in metropolit mag. Alojzij Cvikl ob somaševanju župnika dr. Stanislava Slatinka. Sodeluje cerkveni pevski zbor sv. Jožefa z dirigentko Anico Vogelnik. Na orgle igra Zinka Golob.
Irenej Lyonski je eden od najbolj znamenitih piscev zgodnjega obdobja krščanstva. Znan je po svojih spisih, v katerih je branil krščanstvo pred poganstvom in različnimi herezijami. V oddaji ponavljamo pogovor dr. Roberta Kralja z jezuitom Benjaminom Bevcem.
V nedeljo, 15. junija, bo župnija sv. Jožefa v Mariboru na Studencih praznovala 85. obletnico ustanovitve. Kaj so danes njene ključne značilnosti ob dejstvu, da je osrednji projekt obnova zvonika? Gosta oddaje sta dr. Fanika Vrečko, teologinja in literarna zgodovinarka, članica župnijskega sveta in odgovorna za medijsko podobo župnije, ter dr. Stanislav Slatinek. Je tamkajšnji župnik, predsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru ter profesor na teološki fakulteti.
Ob binkoštnem prazniku neposredno prenašamo evangeličansko bogoslužje iz Bodoncev. Uvodni nagovor ima inšpektorica ECO Bodonci Zdenka Jelenovec. Bogoslužje, skupaj z duhovnicami Jano Kerčmar, Katjo Ajdnik in Judit G. Andrejek in duhovnikom Štefanom Beznecem,, vodi škof Leon Novak. Pridiga vodja evangeličanske humanitarne organizacije EHO Podpornica Peter Adrejčak (naglas na zadnjem a). Za glasbeno spremljavo bogoslužja skrbi ansambel ZGŠ Virtuoz.
Letos mineva 340 let od rojstva Johanna Sebastijana Bacha, ki je binkoštim in Svetemu Duhu namenil lepo število svojih skladb; med njimi najdemo obsežnejše kantate in motete, korale ter orgelske skladbe. Nekatere bodo zvenele tudi v tokratni – binkoštno obarvani oddaji.
Raziskali bomo pomen in globino binkoštne nedelje, enega od najpomembnejših krščanskih praznikov. Pogovarjali pa se bomo tudi o tem, kako ga mladi danes dojemajo, kaj ga za njih pomeni in kako ga lahko, tudi skozi katehezo predstavimo širšemu občestvu. Gost tokratne oddaje bo profesor na TEOF dr. Andrej Šegula.
Verniki bodo v nedeljo, 8. junija, praznovali binkošti – enega najstarejših in najpomembnejših krščanskih praznikov. Petdeseti dan po veliki noči se spominjajo prihoda Svetega Duha. Kakšna je svetopisemska utemeljitev binkošti? Kako Sveti Duh deluje v osebnem in občestvenem življenju kristjana? Naš gost je doc. dr. Matjaž Celarc.
Pot iz brezna je naslov nove knjige v slovenskem prostoru, katere avtorja sta Jožef in Lidija Kociper. Govori o pasteh zasvojenosti z alkoholom. Letno se v Sloveniji zdravi okrog tisoč ljudi. Rehabilitacija traja pet let, uspeh pri rehabilitaciji pa je približno 75-odstoten, pri tistih, ki opravijo petletni program. Je pa malo ljudi, ki se zares odločijo za pet let rehabilitacije. Potrebno je poznavanje problematike alkoholizma in njegovega ozadja, ne le biološkega, ampak tudi psihološkega in socialnega, poudarjata gosta. Kako pa knjiga nagovarja tudi globlje, do kakšnih spoznanj sta prišla ob svojem delu in v skupinah? Je prav izmenjava izkušenj v skupinskih terapijah ta duhovna komponenta?
Na sedmo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Mašuje župnik, p. Pavle Jakop. Sodeluje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi zborovodkinja Anja Lenarčič, s kitaro pa jih spremlja Peter Berden.
Na sklepni slavnosti 60. Borštnikovega srečanja je dramska igralka Nataša Barbara Gračner prejela Borštnikov prstan za igralski opus. V njeni interpretaciji poslušamo pesem Terasa. Napisala jo je Lucija Stupica in jo objavila v pesniški zbirki Otok, mesto in drugi leta 2008.
Za poezijo avstrijskega zgodnjeekspresionističnega lirika Georga Trakla je značilen barvit sanjski jezik, poln prispodob, s tematiko krivde, smrti in z motivi jeseni, noči, odrevenelosti. Pesmi je prevedel Kajetan Kovič. Interpretira dramski igralec Ivan Peternelj, glasbena oprema Sara Železnik, zvok in montaža Jure Culiberg in Sandi Zgonc, režija Klemen Markovčič, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh. Produkcija 2008.
Ameriški pisatelj Thomas Wolff se je rodil 19. junija pred osemdesetimi leti v Birminghamu v zvezni državi Alabama. Piše spominsko književnost, objavil je štiri knjige kratkih zgodb in dva romana, za svoje ustvarjanje je prejel tudi prestižne nagrade; leta 2015 celo državno nagrado za umetnost, ki mu jo je podelil predsednik Obama. "Ko slišimo besedo zima, pomislimo na sneg, ko slišimo besedo sneg, najverjetneje pomislimo na pršič," je zapisal Marko Golja, avtor Literarnega portreta in prevajalec Wolffove psihološko pretanjene zgodbe o tem pojavu. Jasna Rodošek bere vezno besedilo, Milan Štefe interpretira književnikovi besedili, oddajo je z glasbo opremil Marko Stopar, posnel jo je Mirko Marinšek, režiral pa Jože Valentič v studiu Radia Slovenija januarja 2001.
Francoski dramatik romunskega rodu Eugène Ionesco ni bil samo eden najpomembnejših piscev za gledališče 20. stoletja, temveč je tudi v esejih poglobljeno razmišljal o podobnostih med odrskimi deskami in resničnim življenjem ter na splošnp o vezeh med življenjem in ustvarjanjem. Besedili za oddajo sta vzeti iz knjige Spomini na smrt, za katero je Primož Vitez prevedel vrsto Ionescovih esejev. Interpretira dramski igralec Brako Jordan, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2016.
Tri junijske Humoreske namenjamo slovenskemu režiserju, igralcu in pedagogu Osipu Šestu. Živel je v letih od 1893 do 1962. Rodil se je v Metliki, se šolal v Kršem in Cerknici ter potem obiskoval gledališko šolo na Dunaju. Leta 1914 je postal redni član Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Med vojno se je znašel v ruskem ujetništvu, leta 1919 se je vrnil v Ljubljano in postal član Drame Slovenskega narodnega gledališča, kjer je z enoletnima premoroma deloval do upokojitve. Bil je tudi pedagog, predaval je gledališko igro in recitacijo na konservatoriju Glasbene matice, vodil dramsko šolo Združenja gledaliških igralcev, od 1954 je na Akademiji za glasbo predaval operno dramaturgijo, v dramski šoli pa režijo in dikcijo. Napisal je tri knjige: Kar po domače, Enaintrideset in eden ter Sezam odpri se! s podnaslovom Prirodopis teatra. Izbrali smo nekaj poglavij iz knjige Sezam, odpri se!. V njih je Šest popisal nekaj manj izpostavljenih gledaliških poklicev. Interpretacija Janez Hočevar - Rifle, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Irena Glonar. Posneto 1980. Redakcija Vida Curk, Staša Grahek (ponovitev).
Pesnica Vida Taufer se je rodila na današnji dan leta 1903 v Zagorju ob Savi, umrla je leta 1966. Potem ko je leta 1923 končala učiteljišče v Mariboru, je poučevala v več slovenskih krajih – v Zagorju ob Savi, Rimskih Toplicah, v Stični. Prve pesmi je napisala že zgodaj, pozneje se je družila z literarnimi somišljeniki Srečka Kosovela okoli revije Lepa Vida. Pred vojno je objavila dve pesniški zbirki, po vojni še dve. Vida Taufer upesnjuje doživetja ljubezni, narave in smrti. Njena otožna lirika je izrazito intimna. Pesem Vide Taufer z naslovom Večer ob vodi je leta 2007 interpretirala dramska igralka Daša Doberšek.
V novih pesmih s skupnim naslovom Palisander Miriam Drev povzema temo stikov z neukročeno naravo in bitji teh prostorov, ki jo je načela v četrtem sklopu svoje pesniške zbirke Zdravljenje prednikov leta 2022. O tem ne piše v povnanjenem smislu, temveč v povezavi z notranjo nujo po sledenju tem impulzom. Vezi vzpostavlja prek čutno vidnih in zvočnih ter obenem intuitivnih, tu in tam mistično transcendentnih zaznav. Okvir pesmi sestavljajo elementi slutnje, slovesa, hrepenenja in neizogibnih sprememb, ki nam ponujajo različne eksistencialne možnosti, hkrati pa nas vanje tudi silijo. Miriam Drev je pesnica, pisateljica in prevajalka. Doslej je izdala štiri romane (najnovejši, Po poti se je zvečerilo, je izšel lani), šest pesniških zbirk in nešteto prevodov, predvsem iz angleške in ameriške književnosti. Interpretacija Ana Urbanc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Produkcija 2025. Redaktorica Staša Grahek.
Bojazen, da bi tehnologija nekoč prevladala nad človekom, ni od včeraj, prav tako ne strah pred razčlovečenjem družbe. Že leta 1909 ju je v distopični noveli Stroj se ustavi izrazil angleški pisatelj Edward Morgan Forster, avtor romanov Soba z razgledom, Howardov kot in Potovanje v Indijo. V noveli prikazuje visoko razvito civilizacijo, ki po neki neznani katastrofi v strahu pred zunanjim svetom živi globoko pod zemeljskim površjem. Slišali bomo zadnje poglavje novele. Prevajalka Ifigenija Simonović, igralec Rok Kravanja, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka: Ana Krauthaker. Posneto junja 2025.
Italijanski romantični pesnik Giacomo Leopardi se je rodil leta 1798, umrl je na današnji dan 1837. Prištevamo ga med najpomembnejše italijanske pesnike 19. stoletja. Za njegovo poezijo sta med drugim značilna romantično svetobolje in pesimizem. Leopardijevo pesem z naslovom Neskončnost je prevedel Ciril Zlobec, leta 2008 jo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Gre za poglavje iz knjige Posmrtni spomini Brása Cubasa. Avtor romana je brazilski romanopisec Joaquim Maria Machado de Assis, rojen leta 1839 v Riu de Janeiru, umrl je leta 1908 tudi v Riu. Bil je mulat, potomec sužnjev, genialen samouk, postal pa je eden najopaznejših pisateljev konca 19. stoletja. Eksperimentiral je z žanri in z jezikom, ki tudi danes zveni nenavadno sodobno. Tudi to lahko razberemo iz besedila brez dlake na jeziku v prevodu Mojce Medvedšek. Igralec je Rok Kravanja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija leta 2025.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki pripoveduje o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in tamkajšnjimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže odločilni vpliv zgodovinskih okoliščin na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Neposredni prenos radijske igre Kapucinska grobnica po istoimenskem romanu avstrijskega pisatelja Josepha Rotha z Malega odra Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Osrednji junak Franc Ferdinand Trotta, po narodnosti Slovenec, interpretira ga Jure Kópušar, na ozadju svoje družinske kronike izrisuje propad nekdaj skupne domovine, mogočne avstro-ogrske monarhije, in problematični prehod v novo avstrijsko družbo v obdobju nastajajočega nacizma. V prvem delu spoznamo družino Trotta, napoveduje se začetek prve svetovne vojne, Trotto se na hitro poroči z Elisabeth Kovacs in naposled odide na fronto v Sibirijo. Drugi del pa vpeljejo konec vojne, Trottova vrnitev na Dunaj in soočenje z »novo stvarnostjo«, gostilničar Feldmann pa že nakaže prihod nacizma in s tem druge svetovne vojne. Dramatizacija romana, sicer hibrid gledališke priredbe Giacoma Pedina in Jacópa Giacomonija ter radijske Ane Kržišnik Blažica, pa kljub svoji dramski premeni v formatu radijske igre na neki način ostaja »igrani roman«; tako jo je zasnoval tudi njen režiser Klemen Markovčič. Narativni skelet so namreč misli v ospredju, aparteji, komentarji osrednjega junaka, na katerega so nanizani igrani prizori, tokrat na posnetku, kot svojevrstne digresije ‒ ti bodo za tokratni dogodek izvedeni živo. Njegova razmišljanja lahko razumemo kot preteklost, prizori so predpreteklost. V tej časovni zanki se v igri izrisuje zaton Avstro-Ogrske, entitete, ki jo danes vse bolj doživljamo kot družbeno, politično in geografsko Atlantido Evrope z začetka 20. stoletja. Igra je tako ujeta v zgodovinskem mezaninu, stari svet z vso svojo aristokratsko omikanostjo ne obstaja več, novi družbeni red pa se še ni vzpostavil. Sicer pa so v obdobju, ko vznikajo nova in nova vojna žarišča, mednarodna skupnost in njen dogovor o miru, ki ga je nazadnje sklenila pred 80 leti, pa izgublja kompas in vse bolj bledi, razmisleki o nečem, kar se nam je že zgodilo in za kar smo rekli: nikoli več, toliko pomembnejši. Naj povemo še, da je igra nastala v sklopu letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica−Gorica kot del programskega sklopa Nezmožni umreti v široki mednarodni koprodukciji: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, RAI Furlanija - Julijska krajina in 3. program Radia Slovenija – program Ars. V igralski zasedbi pa nastopajo aktualni in nekdanji člani SNG Nova Gorica. Prevajalca: Mira Miladinović Zalaznik, Gašper Malej Avtorji priredbe: Giacomo Pedini, Jacopo Giacomoni, Ana Kržišnik Blažica Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko, Primož Hladnik) Dramaturginja: Vilma Štritof Tehnična realizacija prenosa: Sonja Strenar, Urban Gruden, Miha Oblak Franc Ferdinand Trotta – Jure Kopušar Gospa Trotta – Ana Facchini Grof Chojinicki – Žiga Udir Bubi Kovacs – Andrej Zalesjak Elizabeth Kovacs – Lara Fortuna Gospod Kovacs – Blaž Valič Joseph Branco Trotta – Miha Nemec Manes Reisiger – Gorazd Jakomini Služabnik Jacques – Ivo Barišič Baranovič – Peter Harl Produkcija uredništva igranega programa. Mali oder SNG Nova Gorica, 13. junija 2025
Osmi koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Yeol Eum Son (klavir) dirigent: Lio Kuokman Anton Lajovic: Sanjarija (prir. za godalni orkester: Lucijan Marija Škerjanc) Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu op. 30 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Preludij v G-duru op. 32 št. 5 Jean Sibelius: Simfonija št. 2 v D-duru op. 43
Ob prenosu zadnjega koncerta Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije bodo prišli na svoj račun ljubitelji romantičnih melodij, predvsem pri priljubljeni Večerni pesmi op. 69, št. 3 Josepha G. Rheinbergerja in njegovi Maši v G-duru, op. 151. To bodo solist Martin Kozjek, Zbor Slovenske filharmonije in dirigent Stephen Layton prepletli z deli Rheinbergerjevih sodobnikov: Petra Corneliusa, Felixa Mendelssohna - Bartholdyja in Franza Liszta.
"Primož Trubar – ime pove vse: jezik, pripadnost, identiteta. To so vrednote, ki so krasile začetek slovenskega naroda in upam, da ta začetek v slovenskem narodu še vedno traja." S temi besedami je predsednik društva slovenskih pisateljev Marij Čuk letos pospremil dan Primoža Trubarja. Kot vsako leto se mu tudi letos poklanjamo na Trubarjevi domačiji na Rašici, in sicer z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Miljano Cunta, Roberta Simoniška, Marjana Kukovca, Natašo Konc Lorenzutti, Anjo Mugerli, Marušo Novosel in Denisa Škofiča. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev in projekt Slovenska pisateljska pot, Občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom iz Trubarjevega dela En regišter … ena kratka postila. Scenarist Matej Krajnc, napovedovalca Eva Longyka Marušič in Igor Velše, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiserka Špela Kravogel, interpreti – avtorji sami, urednik prenosa Matej Juh. Produkcija 2025.
Orkester Slovenske filharmonije na zadnjem glasbenem dogodku letošnje abonmajske sezone gosti priznanega britanskega dirigenta Ivorja Boltona. Koncert z naslovom »Neimenovano« namiguje na Simfonijo št. 4 v e-molu, op. 98 Johannesa Brahmsa, ki jo bomo slišali v drugem delu abonmajskega večera. Kot so zapisali v Slovenski filharmoniji, je Brahmsova 4. simfonija »delo izjemno (samo)kritičnega in discipliniranega umetnika, v katerem glasbena oblika in vsebina postaneta eno, v katerem kompozicijska tehnika odpira nove in nove načine izražanja najglobljih prepričanj o vsem neimenovanem, ki kroji našo usodo«. V prvem delu koncerta pa bo na sporedu simfonično delo iz klasicistične glasbene zakladnice – slišali bomo Simfonijo št. 103 v Es-duru, Hob. I:103 z naslovom »Tremolo timpanov« Josepha Haydna.
»Razposajenost »prekinjenega valčka« Danila Švare podaja roke galantni virtuoznosti ene najbolj priljubljenih skladb violončelistov. Kaj pa zapisati o znameniti Leningrajski simfoniji – simbolu glasbenega upora prebivalcev obleganega Leningrada, ki je kmalu odmeval po vsej Evropi in s katerim zaokrožamo abonmajsko sezono Orkestra Slovenske filharmonije? Prepustimo raje zadnjo besedo glasbi sami.« Tako so zapisali v Slovenski filharmoniji, mi pa vas vabimo k spremljanju neposrednega prenosa koncerta na programu Ars. Orkester Slovenske filharmonije bo vodil uzbekistanski dirigent Aziz Šohakimov, drugi gost večera pa bo francoski violončelist Edgar Moreau.
Neposredni prenos podelitve Cankarjeve nagrade iz Cankarjevega doma na Vrhniki. Cankarjevo nagrado so septembra 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU; namenjena je delu s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja, prvič so jo podelili leta 2020. Letos so za Cankarjevo nagrado nominirana dela: Feri Lainšček: Kurja fizika Barbara Korun: Vnazaj Nataša Kramberger: Po vsej sili živ Milan Dekleva: Lističi Muanis Sinanović: Vse luči Strokovno žirijo sestavljajo dr. Mateja Pezdirc Bartol, dr. Alenka Koron, Simona Semenič, dr. Igor Divjak in dr. Tomaž Toporišič.
Ko se po smrti danskega kralja prikaže skrivnostni duh, princ Hamlet začuti dolžnost in slo po maščevanju svojega očeta. Notranji boj med moralnimi dilemami in željo po maščevanju Hamleta peha v niz odločitev, ki se končajo z usodno umiritvijo Elsinorja. Vsem dobro poznana Shakespearjeva tragedija v neposrednem, intimističnem formatu radijske igre publiko prestavi v mračen prostor maščevanja, norosti in družinske tragedije. Radiofonsko strnjena priredba besedila ohranja hamletovsko esenco, zaradi specifik medija pa marsikateri dogodek in lik začrta nove zvočne in pomenske dimenzije. Radijska izvedba v živo postavlja Hamleta v aktualni kontekst in odpira razmislek: Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo? Klavdij, kralj danski: Dario Varga Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja: Klemen Kovačič Polonij, véliki komornik: Janez Škof Horatio, Hamletov prijatelj: Gašper Lovrec Laert, Polonijev sin: Žan Brelih Hatunić Gertruda, danska kraljica: Polona Juh Ofelija, Polonijeva hči: Mojka Končar Duh Hamletovega očeta: Aleš Valič Osrik, dvornik: Luka Seražin Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Oton Župančič Prirejevalka in dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonska mojstra: Urban Gruden, Matjaž Miklič Lektor: Martin Vrtačnik
Sabina Gruden, mezzosopran Tadej Horvat, klavir Spored William Bolcom (1938) Cabaret songs / Kabaretne pesemi (Arnold Weinstein) Oh, Close The Curtain / Ah, spustite zastor At the last lousy moments of love / V zadnjih ušivih trenutkih ljubezni Places to live / Kraji za življenje Toothbrush Time / Čas za ščetkanje Waitin’ / Čakam Amor / Amor Song of Black Max / Pesem črnega Maksa The Actor / Igralec George / George Kurt Weill (1900–1950) Nanna’s Lied / Nannina pesem (Bertolt Brecht) Je ne t’aime pas / Jaz te ne ljubim (Maurice Magre) Youkali / Youkali (Roger Fernay)
Nesmrtna zgodba o tragični ljubezni svojeglavih in prestopniških ljubimcev – prvič na naši valovih.
Ko je dr. Mirko Cuderman prišel z idejo o ustanovitvi poklicnega zbora med visoke državne uradnike, ga je vedno doletel isti odgovor: »Kaj, še en zbor!?! Saj jih imamo 2000! Zakaj pa še en zbor?!?« Pa vendar mu je skupaj s somišljeniki leta 1991 uspelo ustanoviti Slovenski komorni zbor, zdaj Zbor Slovenske filharmonije. Dr. Cuderman se je 27. februarja poslovil od tega sveta: Zbor in Orkester Slovenske filharmonije mu posvečata izvedbo Mozartovega Rekviema. Na sklepnem koncertu za Vokalno-instrumentalni program bo ob 90-letnici Arva Pärta zvenela še njegova Berlinska maša v zanj značilnem meditativnem slogu. Glasbenike bo vodil glavni dirigent Zbora Slovenske filharmonije Stephen Layton. Solisti bodo sopranistka Rebeka Pregelj, altistka Dzsenifer Szilvia Vane, tenorist Oleksandr Nastasiichuk in basist Blaž Stajnko.
Prva uprizoritev opere o danskem kralju na slovenskih opernih odrih - tudi v videoprenosu.
Nedeljski Jazz Ars All Stars je bil tokrat v znamenju Big Banda RTV Slovenija in solista, trobentača Tomaža Gajšta ter vokalne solistke Ane Čop. Češka komponistka in tudi trobentačica Štěpánka Balcarová je posebej za to priložnost napisala suito Chronos in tudi vodila orkester.
Julia Schneider, nemška avtorica stripovskih esejev z doktoratom iz ekonomije in širokimi izkušnjami iz svetovanja na področju umetne inteligence, se v tokratnem predavanju sprašuje, kako lahko z umetnostjo, predvsem stripom, igrivo in ustvarjalno rešujemo kompleksna vprašanja, kot je umetna inteligenca. Poudarja pa tudi pomen stripovskega eseja za odpiranje dialoga, vzbujanje radovednosti in spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja kot učinkovitega izobraževalnega orodja digitalne dobe. Prenos je del vsebin o kulturno-umetnostni vzgoji na Arsu, ki jih pripravlja režiser Klemen Markovčič. Tehnična ekipa: Maja Blažič, Urban Gruden, Matjaž Miklič, Matjaž Šercelj Urednik prenosa: Klemen Markovčič Produkcija 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars, marec 2025
Mednarodna zasedba deluje že več kot deset let. Njihova glasba je lirična, polna zanimivih tem in improvizacij. Bobne je igral Andjelko Stupar, tubo Ali Angerer, kitaro Achim Kirchmair, saksofone Florian Bramböck in trobento David Jarh. Vse skladbe so originalne kompozicije članov skupine.
Opera o ljubosumnem Otellu, neomadeževani Desdemoni in spletkarskem Jagu – tudi v videoprenosu.
Južnokorejska pevka in komponistka v Kavarni Cukrarna predstavlja projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo so vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!
Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.
V prvi oddaji se zazremo 400 let v preteklost, v glasbeni barok, k zgodnjim idejam o veliki zasedbi glasbil, ki spremlja izvedbo oper in baletov ter nato sledimo glasbenim novostim, spremembam orkestra in zvrstem, kot sta concerto grosso ali nastajajoča simfonija. Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentko Mojco Lavrenčič predstavi odlomke iz del Claudia Monteverdija, Jeana-Philippa Rameaua, Arcangela Corellija in Johanna Sebastiana Bacha.
S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, tokrat pod vodstvom dirigenta Davorina Morija, razgrnemo še zadnje stoletje glasbe, v katerem se zasedba orkestra ni več odločilno spreminjala, skladatelji pa so vendarle nenehno iskali nove in nove načine uporabe orkestrske zvočnosti. V začetku 20. stoletja se razvoj orkestrske glasbe ponovno vrne v gledališče, velike novosti zlasti na francoskih tleh prinese priljubljenost baleta, tudi v delih Debussyja in Ravela. V 20. stoletju spremljamo tudi kakovostno rast slovenske glasbe, ki stopi v korak s spremembami glasbe v svetu. Tudi zato se posvetimo domačima avtorjema, novi zvočnosti v glasbi Primoža Ramovša in v delu sodobnega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina.
Spoznavamo, kako so romantični skladatelji v 19. stoletju skušali klasicističnim oblikam dodajati nove pomene. Namesto da bi to mojstrstvo poskusili preseči, so znanim oblikam dodajali svojo izpoved, občutja, razpoloženja, pri tem pa so jih pogosto navdihovala velika literarna dela. Tako je nastala programska glasba z vsebinskim ozadjem, prizori, zgodbami, sporočilom. Hkrati se glasbena umetnost v nove smeri razvija tudi v nacionalnih kulturah, odmaknjenih od srednjeevropskih mest. Glasbo Mendelssohna, Liszta in Sibeliusa poslušamo v izvedbah Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigentke Mojce Lavrenčič.
V drugi oddaji se odpravljamo v obdobje klasicizma in poslušamo glasbo treh velikanov te dobe. V drugi polovici 18. stoletja se glasbena umetnost približa meščanstvu, v novih velikih koncertnih dvoranah pa skladatelji predstavljajo glasbo, ki se kljub poglobljenosti prilagaja novemu občinstvu z jasnimi glasbenimi temami. Takšen glasbeni slog je izpopolnil Mozart. Izjemen razvoj doživi simfonija in ko je Haydn zaključil opus več kot sto simfonij in je Beethoven s svojimi devetimi raziskal nove možnosti oblike, je ta oblika že pomenila najvišjo umetniško raven instrumentalne glasbe. Simfonični orkester RTV Slovenija dela treh dunajskih klasikov zaigra pod vodstvom Tilna Drakslerja.
Dela politične teoretičarke in nemške filozofinje judovskega rodu Hannah Arendt (1906–1975) so ključna referenčna točka za razmišljanja o politiki, družbi, moči, oblasti, demokraciji, totalitarizmu idr. Najbolj razvpiti njeni deli pa tudi petdeset let po njeni smrti ostajata Eichmann v Jeruzalemu (1963, slovenski prevod 2007, ponatis 2025), v katerem razgrne, kako običajni ljudje postanejo akterji v totalitarnih sistemih, in Izvori totalitarizma (1951, slovenski prevod 2003), v katerem totalitarizem definira kot proticivilizacijski politični pojav in opozori na pomen aktivnega državljanskega angažmaja. Več o življenju in delu Hannah Arendt pa z gostom. Sodeluje doc. dr. Gorazd Kovačič z Oddelka za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete, odličen poznavalec njene misli. Foto: Wikipedija
Skorajda si danes ne zmoremo zamišljati prihodnosti, ki ne bi bila vsaj črnogleda, če že ne povsem apokaliptična. Na eni strani smo priča vse večji krizi demokracije in novemu razplamtevanju vojn, na drugi grozi velika podnebna in ekološka kriza, ki ji namenjamo vse manj pozornosti. A morda gre v obeh primerih tudi za krizo mišljenja. Nova spoznanja terjajo od nas drugačno delovanje, a teh sprememb očitno še nismo zmožni. Še vedno smo dediči tradicije, ki človeka postavlja na odlikovano mesto.
Skladatelj je bil "neizmerno navdihnjen" – tako je rekel sam – in je opero napisal v zelo kratkem času.
Osmi koncert cikla Kromatika 2024/25 Simfonični orkester RTV Slovenija Yeol Eum Son (klavir) dirigent: Lio Kuokman Anton Lajovic: Sanjarija (prir. za godalni orkester: Lucijan Marija Škerjanc) Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu op. 30 (dodatek) Sergej Rahmaninov: Preludij v G-duru op. 32 št. 5 Jean Sibelius: Simfonija št. 2 v D-duru op. 43
V drugi polovici 18. stoletja, še zlasti pa prvo polovico 19. stoletja, so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so bili in kaj so počeli? (ponovitev)
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki pripoveduje o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in tamkajšnjimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže odločilni vpliv zgodovinskih okoliščin na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Po zmagi nad Hilbudijem in njegovo bizantinsko vojsko se Iztok v spremstvu popotnega pevca Radovana odpravi v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti skupaj rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači. Na dvornih slovesnostih Iztok v lokostrelskem tekmovanju premaga vojskovodjo in caričinega zaupnika Azbada, s čimer v Bizancu mladi Sloven postane splošno znan. Zaljubi se v prav tako ne ravnodušno mlado dvorjanko Ireno, njegova postavnost pa pritegne celo caričine oči. O nadaljnjih Iztokovih dogodivščinah pa v drugem delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojstri: Miro Marinšek, Ivo Smogavec, Sašo Romih Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevčič - Jurki Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Cvetka Šeruga Prek Urednika: Goran Schmidt, Lučka Gruden Asistentka režije: Bernarda Černe Radovan – Polde Bibič Iztok – Marko Mandič Irena – Pia Zemljič Svarun – Miha Baloh Ljubinica – Iva Babič Epafrodit – Ivo Ban Tunjuš – Vlado Novak Teodora – Nataša Barbara Gračner Azbad – Jernej Šugman Justinijan – Radko Polič Rustik – Borut Veselko Spiridion – Pavle Ravnohrib Cirila – Petra Govc Rado – Boris Kerč Alanka – Manca Ogorevc Bojan – Iztok Jereb Viljenec – Janez Albreht Velegost – Boris Juh Posneto v studiih Radia Slovenije marca in aprila 2004 v koprodukciji Uredništva igranega programa in Kulturno-umetniškega programa Radia Maribor.
Na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poteka Slovanska bralna značka, namenjena študentom, učiteljem in srednješolcem. Slovanska bralna značka je bralni klub, a hkrati tudi več kot to. Tedenska srečanja udeležencev bogatijo gostujoči avtorji, prevajalci in poznavalci sodobne slovanske literature, v okviru Slovanske bralne značke pa potekajo tudi različne izobraževalne in ustvarjalne delavnice za srednje šole, ki so primerne za dopolnitev pouka slovenščine, medpredmetno povezovanje ali tematske in kulturne dneve. Slovansko bralno značko vodita in organizirata izr. prof. dr. Namita Subiotto in doc. dr. Špela Sevšek Šramel. Dr. Špela Sevšek Šramel je tudi naša tokratna gostja, ob njej pa še Andraž Stevanovski, profesor slovenščine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani.
Svetu, ki ga s prostim očesom ne opazimo, vladajo izredno prilagodljiva bitja - bakterije. Čeprav gre za enocelične in mikroskopsko majhne organizme, jih ravno ta navidezna preprostost žene k neverjetni iznajdljivosti, ko pride do prilagajanj na različne naravne okoliščine. Ena izmed prilagoditev, ki bakterijam omogoča, da se oprimejo različnih površin, povežejo z drugimi bakterijami, se medsebojno sporazumevajo in ščitijo pred neugodnimi razmerami v okolju, je biofilm. Natančno organiziran in kompleksen preplet lepljivih, skorajda želejastih snovi in bakterij. Kar je za bakterije obrambna struktura, nam marsikdaj povzroča preglavice - od jutranjih oblog na zobeh, bolnišničnih okužb do kontaminacij pri denimo predelavi mleka. Ko se torej bakterije znajdejo v okolju, kjer je preživetje oteženo, se ne umaknejo, temveč izgradijo nekakšen zaščitni plašč. Kje iskati snovi, ki lahko to kompleksno bakterijsko strukturo, ki je odporna na vročino, razkužila in celo antibiotike, uničijo? In kako poustvariti razmere, da bodo bakterije takšno strukturo oblikovale tudi v laboratoriju? S takšnimi in podobnimi vprašanji se pri svojem delu srečuje doktorica Nika Janež, raziskovalka na Odseku za biotehnologijo Instituta “Jožef Stefan”.
Vsi, ki so imeli priložnost spoznati Hilarija Lavrenčiča, delati ali sodelovati z njim, so si enotni, da je bil v prvi vrsti izjemen človek. Ljubezen, ki jo je gojil do glasbe in kulture nasploh, njegov neutrudni, delovni značaj, ki se ni zadovoljil s povprečnim, neizmeren intelekt, razgledanost in srčnost, so bile lastnosti, zaradi katerih so si ga mlajše generacije rade jemale za vzor ali za mentorja. Bil je tista zanesljiva oseba, ki je znala dobro svetovati na področju glasbe ali pa odra. Pevci v zborih so mu sledili, dirigenti postavljali njegove partiture na pult, poslušalci pa občudovali njegove sposobnosti in kvalitetno delo. Zborovodja, ki je navdihoval ljubiteljske pevce, profesor, ki je iskal in spodbujal v mladih ustvarjalno iskrico, skladatelj, ki ga obožujejo zbori, glasbeniki in poslušalci, nenazadnje profesionalni glasbenik, ki je svojo kariero gradil v eni izmed največjih opernih hiš z mednarodnim ugledom s tistega dela Italije – v opernem gledališču v Teatru Verdi v Trstu, zaradi katerega je do potankosti poznal tudi odrske zakonitosti. To so le nekatere izmed glavnih značilnosti in področij, ki so ga zaznamovale ali bolje rečeno – jih je s svojo vizijo zaznamoval on sam. 29. junija leta 2024 je goriško regijo in to v obeh državah, v Sloveniji in Italiji, pretresla vest o njegovi smrti, čeprav je bila njegova bolezen že dalj časa javno znana. Zadnje tekmovanje in nastop Hilarija Lavrenčiča z Mešanim pevskim zborom Hrast iz Doberdoba sta bila na festivalu Omnia Vincit Amor na Sveti Gori leta 2023. Takrat je zbor postal prvonagrajenec. V tem letu je na drugi ediciji tega festivala Zbor zapel kot častni gost in nastop posvetil dolgoletnemu dirigentu, ki ga je vodil 38 let.
Ljoba Jenče z glasom in glasbeni oblikovalec Borut Čelik v pripovedi RIBA razkrijeta, da se na koncu sveta, ob mizi iz javorja, ziblje sonce in z njim svet. Z zarjo bo sončna krogla odšla. Ob plamenih z ognjišča bodo jedli polento, peli, molili. Živeli ob boku bogov. Pojoč odpirali nebo. Melodija bo kot božanska voda svetlobe tekla med glasovi, se prelivala skozi besede in ritme. Kot mantre, kot trak tisočerih rodov. Temà bo vedno znova izginjala. Glas išče telo, telo godca, godec srce. Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu. Glas – Ljoba Jenče Glasbeni oblikovalec: Borut Čelik Režiser: Alen Jelen Tonski mojster Matjaž Miklič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v Cankarjevem domu marca 2025.
