Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme Mateja Bučar, koreografinja in plesalka z unikatnim koreografskim opusom, v katerem je v ospredju njeno raziskovanje razmerja med predmetnim svetom in človeškim telesom. Z umetnico se je pogovarjala Ana Lorger, oddajo je posnel Miha Klemenčič.
V ospredju državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku na predvečer Prešernovega dne so vedno nagrajenci in tako je tudi letos. Prešernovi lavreati za leto 2026 so Mateja Bučar in Saša J. Mächtig za življenjsko delo ter Petra Seliškar, Ana Pepelnik, Jasmina Cibic, Gregor Božič, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak za ustvarjanje zadnjih treh let.
Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji Ars humana nastopata prejemnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo – plesalka in koreografinja Mateja Bučar ter arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, pa tudi nagrajenci Prešernovega sklada Gregor Božič, Jasmina Cibic, Ana Pepelnik, Petra Seliškar, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Klara Otorepec, redakcija Staša Grahek. Urednik oddaje Gregor Podlogar.
Poslušamo izbor pesmi nagrajenih pesnikov in pesnic leta 2025 ter slovensko komorno glasbo razpeto med preteklost in sedanjost.
Delo parodira slovensko duhovno in politično realnost svojega časa, pri čemer se ta na simbolni ravni razgrinja skozi mitološki podobi kralja Matjaža in Noeta. Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Kralj Matjaž – Evgen Car Noe – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenije junija 1992.
Spomnjamo se nekaterih pesnikov in pesnice, ki so v zadnjih tridesetih letih prejeli Prešernovo nagrado. Sprehajamo se od leta 2024, ko jo je prejela Erika Vouk, pa do Nika Grafenauerja, ki so mu nagrado podelili leta 1997. Oddaja je nekaj posebnega v tem, da poezijo berejo nagrajenci sami. Erika Vouk: Belo, ki me ljubiš, belo … Feri Lainšček: Kako je ljubezni ime … Boris A. Novak: Zareze v času Andrej Brvar: Šumik , 4.VII.1983 Jože Snoj: Ringa ringa raja Milan Dekleva: Roža, ki se usipa Milan Jesih: Tam, kamor hrepenenje komaj seže Niko Grafenauer: Igra Urednik oddaje Matej Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Posneto leta 2026.
Tesa Drev Juh se z direktorjem Festivala gorniškega filma Silvom Karom pogovarja o jubilejni 20. izdaji festivala, na kateri bo prikazano rekordno število slovenskih filmov.
Na rotterdamskem filmskem festivalu, ki se bo sklenil ta konec tedna, se med več kot 400 kratkimi in celovečernimi filmi predstavlja kopica raznovrstnih filmov iz vsega sveta; med njimi brazilska znanstvenofantastična pripoved o jedrskih poskusih in pošastnih komarjih Rumena torta Tiaga Mela, italijanska dokumentarna pripoved o večgeneracijski travmi po življenju v verski sekti Bele laži Albe Zari ter palestinski filmski portret kinooperaterja iz Dženina Habibi Hussein Alexa Bakrija.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so razkrili tekmovalni program 61. Borštnikovega srečanja, ki bo v juniju ponudil pregled aktualne slovenske gledališke produkcije, tuja gostovanja ter spremljevalni program. Selektorica Kaja Novosel si je v koledarskem letu 2025 ogledala nekaj več kot sto uprizoritev in jih v tekmovalni program umestila 12. Kot je zapisala, so te precej raznolike, a jih hkrati družijo suverena avtorska pozicija, premišljen pristop k uprizoritvenemu materialu, jasno stališče do fenomenov sodobnosti ter zmožnost vzpostavljanja refleksije in neposrednega dialoga z zdajšnostjo.
Na svojem domu na Kontovelu pri Trstu je preminil pesnik, dramatik in prevajalec, Prešernov nagrajenec iz leta 2011 Miroslav Košuta, ki bi 11. marca slavil 90 let.
Na drugi nedeljski matineji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta se kot solista predstavila Uršula in Yasumichi Iwaki, program pa je bil v celoti posvečen zvoku godal. Zvenele so štiri skladbe, ki v raznolikih slogih in razpoloženjih razkrivajo izrazno širino godalnega repertoarja ter komorno muziciranje kot osrednje vodilo letošnjega matinejskega cikla.
Nehvaležna bitja so četrti celovečerec na Češkem živečega slovenskega režiserja Olma Omerzuja. Ponovno je v središču družina – ločena starša, hčerka s prehransko motnjo in sin, ki se počuti zapostavljenega. Eno od ključnih vlog igra tudi igralec Timon Šturbej.
Prejšnjo soboto se je v Trstu končal poseben festival, ki polni kinodvorane s skrbnim izborom srednje- in vzhodnoevropskih filmov – kratkih, dokumentarnih, eksperimentalnih, igranih. Velika zmagovalka festivala in dobitnica nagrade Trst za najboljši film je postala Kukla. Njen film Fantasy, ki ga je delno posnela prav tam, je prejel tudi nagrado filmskega portala Cineuropa. Na zaključnem večeru v gledališču Rossetti pa je nagrado prejela tudi madžarska režiserka Íldikó Ényedi, nagrado za življenjsko delo imenovano vzhodna zvezda.
Zadnji dan 37. tržaškega filmskega festivala je bil, tako kot prvi dnevi, slovenski. Že popoldne je v gledališču Rossetti svoj zadnji film, vse bolj aktualno dramedijo Zemljo krast pokazal Žiga Virc, zvečer pa je osrednjo nagrado festivala, nagrado Trst, prejela slovenska režiserka Kukla za prvenec Fantasy.
Evropski film leta je postala norveška čustveno intenzivna družinska filmska pripoved Sentimentalna vrednost Joachima Trierja – tako se je odločila Evropska filmska akademija, ki ima 6000 članov. Film je pomedel z vso konkurenco – prejel je vse osrednje nagrade – tudi za režijo, scenarij, glavno žensko in moško vlogo, pa še za izvirno glasbo. Na Norveško pa je šla še ena izmed nagrad, tista za življenjsko delo. Z Liv Ullmann se je v Berlinu srečala Ingrid Kovač Brus. Prevode bere Eva Longyka Marušič.
V Slovenski kinoteki bodo prihodnji teden od srede do sobote potekali 5. Dnevi poljskega filma. Letos so posvečeni 100. obletnici rojstva Andrzeja Wajde, enega od režiserjev, ki so kot odziv na generacijsko izkušnjo druge svetovne vojne in na družbenopolitično dogajanje v petdesetih in šestdesetih izoblikovali formacijo poljske filmske šole. Program je kurirala Lidija Rezoničnik z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ogledali pa si bomo lahko šest naslovov iz sicer obsežnega Wajdovega opusa, v katerem se režiser posveča razburkani poljski zgodovini: grozotam druge svetovne vojne, stalinistični Poljski in poznejšim delavskim gibanjem za demokratizacijo družbe. In sicer: Kanal, Pepel in diamant, Človek iz marmorja in Človek iz železa, Gospodične z Wilka in Katin. Lidijo Rezoničnik je pred mikrofon povabila Tina Poglajen.
V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, bo ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu. Po njej je predviden še pogovor z dijaki, oboje pa bo neposredno prenašano na valove programa Ars.
Tik pred državnim kulturnim praznikom tokrat začenjamo tedenski pregled z napovedjo koncepta večerne državne proslave v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki jo režira lanski Prešernov nagrajenec Dragan Živadinov, nadaljujemo pa s petkovo slavnostno otvoritvijo prenovljene Prešernove rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem. Bolj podrobno smo se tokrat lotili dveh razstav, večje, ki jo je v prostorih ljubljanskega Cankarjevega doma pripravil Narodni muzej Slovenije, z naslovom »Čivki iz preteklosti: Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede«. Obiskali smo tudi ljubljansko Galerijo Vžigalica, kjer so te dne odprli razstavo z naslovom »Avantgarden 3.0.« akademske slikarke Tanje Vojinović, opozarjamo pa še na izstopajočo razstavo v Ljubljani in posvetovanje o kulturni dediščini. Za zaključni del smo pripravili malce obširnejšo napoved 12 gledaliških predstav lanskega leta, ki jih je selektorica Kaja Novosel izbrala za t.im. »tekmovalni del« letošnjega že 61. Borštnikovega srečanja, ki bo junija v Mariboru.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme Mateja Bučar, koreografinja in plesalka z unikatnim koreografskim opusom, v katerem je v ospredju njeno raziskovanje razmerja med predmetnim svetom in človeškim telesom. Z umetnico se je pogovarjala Ana Lorger, oddajo je posnel Miha Klemenčič.
Pred bližajočim se slovenskim kulturnim praznikom so v Vrbi slavnostno odprli obnovljeno rojstno hišo pesnika Franceta Prešerna in rekonstruirano gospodarsko poslopje, v katerem bo odslej deloval interpretacijski center. Tako kot vsako leto, tokrat pa že osemdesetič, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani Prešernova proslava s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada.
Poročamo z Rotterdamskega filmskega festivala – o brazilski znanstvenofantastični pripovedi o jedrskih poskusih in pošastnih komarjih, italijanskem dokumentarnem filmu o večgeneracijski travmi po življenju v verski sekti ter o palestinskem filmskem portretu kinooperaterja iz Dženina. Z direktorjem Festivala gorniškega filma Silvom Karom se pogovarjamo o tem, kaj se obeta na jubilejni 20. izdaji festivala. Poleg tega se poglabljamo v novi film škotske režiserke Lynne Ramsay Umri, ljubezen moja, ki med drugim tematizira poporodno depresijo.
France Prešeren ima za našo identiteto prav posebno simbolno in tudi mitologizirano vlogo. Zaseda osrednje mesto v naši kulturni, narodni, politični in umetniški zavesti. Raziskan je do obisti, njegov videz pa nam z gotovostjo ne bo nikoli znan – kar je bilo očitno celo tako zelo moteče, da so se pojavili pozivi, da bi ga izkopali in posthumno rekonstruirali njegov obraz. Od kod tako močna potreba, da bi vedeli, kako je bila videti neka znana osebnost? Prešernova podoba mora ustrezati tudi našim predstavam o tem, kako naj bo videti pesnik, ki mu pripisujemo tolikšen pomen. Morda ni čudno, da je Prešernov spomenik v Ljubljani, danes tako samoumeven, ob razkritju leta 1905 razdelil kranjsko javnost – in obe strani sta imeli svoje očitke. Klerikalna struja je bila zgrožena zaradi golote muze, drugi so mu očitali likovno zastarelost. A je kljub temu šlo za uspešno politično nalogo, povezano s tedanjim liberalnim taborom in oblikovanjem narodne zavesti. Z umestitvijo spomenika našemu največjemu pesniku na osrednji trg v Ljubljani je ta simbolično postala slovensko mesto, pravi ddr. Damir Globočnik, avtor knjige Prešeren in likovna umetnost. Ob njem o Prešernovem spomeniku v Ljubljani, njegovem avtorju kiparju Ivanu Zajcu, odzivih javnosti in drugih Prešernovih podobah razmišlja tudi dr. Mateja Breščak, kustosinja razstave o Ivanu Zajcu, ki je bila v Narodni galeriji na ogled od oktobra 2023 do februarja 2024. Tedaj je nastal tudi pogovor.
Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.
Izpostavljamo premiero opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja, ki velja za eno najpomembnejših del zahodne glasbene tradicije in za enega od vrhuncev evropske umetnosti nasploh. Pri projektu, ki bo premiero doživel nocoj v ljubljanski Operi, so združila moči štiri evropska operna gledališča iz Belgije, Poljske, Španije in Slovenije. Predstavljamo še novosti prevodnega leposlovja Mladinske knjige, Iskanje življenja Iide Turpeinen, Palisandrovec Gaëla Faya, Moje tretje življenje Daniele Krien, S seboj bom odnesla ogenj Leïle Slimani in Narejeni iz krivde Joanne Elmy.
Pisatelj in publicist Miha Mazzini je pred kratkim dobil priznanje, ki ga dobijo le redki slovenski književniki: v zbirki Kondor je izšlo njegovo literarno delo, njegov prvi roman Drobtinice. Pri založbi Goga je Mazzini objavil tudi novo zbirko kratkih zgodb z naslovom Druga življenja in tako ponovno dokazal, da je mojster kratke zgodbe. Objavljene zgodbe so zelo različne, imajo pa skupen imenovalec: izpeljane so prepričljivo, natančno in zanimivo. Mazzini pa je tudi zanimiv sogovornik. Nikar ne zamudite.
Če se ne bomo smejali, bomo znoreli. Te besede ameriškega pesnika Roberta Frosta je ponovil Nebojša Pop Tasić, selektor tokratnih Dnevov komedije v Celju, ki prinašajo pester razpon različnih komedij. Predstavljamo tudi razstavo Čivki iz preteklosti, ki na ogled postavlja več kot 110 izvirnih arheoloških predmetov. Na ogled je v Galeriji Cankarjevega doma, nastala pa je v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije ter drugimi partnerji. Prvič je bila predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu in je prejela tudi Valvasorjevo odličje.
Na ljubljanskih Prulah, ob Karlovški cesti, kjer bo stal novi prizidek Centra Janeza Levca, so arheologi lani odkrili pomembno najdišče. Posebeno pozornost je zbudila grobna jama, ki so jo arheologi našli ob prazgodovinski in poznejši rimski cesti – v njej pa pokojnika v skrčenem položaju. O najdbi iz 1. stoletja pred našim štetjem, ki je zdaj vključena v razstavo Usode neznanca s Prul v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana, se je Staša Grahek pogovarjala z dr. Tino Žerjal, eno od vodij raziskav in predavateljico na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in dr. Bernardo Županek, muzejsko svetnico in kustosinjo za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana. Oddajo je posnel Robert Markoč.
Nekoč, pred 200 in več leti, je France Prešeren pisal poezijo in, vsaj med širšimi množicami, ni veljal za največjega kranjskega, kaj šele slovenskega pesnika. Morda je o sebi razmišljal kot o nekom, ki to še bo, morda pa so mu bila taka razmišljanja povsem tuja. Morda se je njegovo srce vnelo za premožno dedinjo, Julijo, morda pa se ni in je ta njegova ljubezen ena največjih zmot slovenske literarne zgodovine. Morda je bil, niti ne po svoji izbiri, ljubiteljski detektiv, kot na primer v romanu Dohtar in Povodni mož, nedvomno eni najbolj vznemirljivih, večplastnih, in duhovitih knjig sodobnega slovenskega pripovedništva. Knjiga je izšla pri založbi Goga, njen avtor pa je Aljoša Harlamov, uveljavljeni kritik, urednik, publicist in tenkočuten bralec. Svoj romaneskni prvenec je izdal leta 2009, potem pa se je romanu nekaj časa posvečal predvsem znanstveno in leta 2016 doktoriral z doktorsko disertacijo Slovenski modernistični roman. Tokrat z njim razmišljamo predvsem o romanu Dohtar in Povodni mož, knjigi, ki jo najpogosteje označujejo za zgodovinsko kriminalko. Pa tudi o samem Dohtarju, njegovih prijateljih in sodobnikih, o Ljubljani 19. stoletja in še čem.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Na redni spored sobotnih popoldnevov se po nekaj mesecih vrača oddaja Sobotni koncert, ki jo namenjamo izbranim posnetkom koncertov komorne glasbe imenitnih glasbenikov našega časa. Eden takšnih je zagotovo violončelist Miša Majski, ki je v zadnjih desetletjih močno zaznamoval svet klasične glasbe. Skupaj z dvema od svojih šestih otrok – violinistom Sašo Majskim in pianistko Lili Majski – je pod imenom Trio Majski, ki profesionalno deluje od leta 2006, 30. junija lani nastopil v dvorani Wigmore v Londonu v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov »The Lunchtime Concerts«. Osrednje delo sporeda je bil obsežen Klavirski trio št. 1 v h-molu, op. 8 Johannesa Brahmsa, ki so ga dopolnile še Tri romance za violino in klavir, op. 22 Clare Schumann in priredbe samospevov Roberta Schumanna.
Gamelan orkestri so značilne instrumentalne skupine z otoka Bali, katerih izročilo sega v preteklost, obenem pa je živo in se še vedno oblikuje in spreminja. Veliko različnih vrst orkestrov je, pa tudi veliko različnih priložnosti in oblik, v katerih se izražajo. Včasih so bili namenjeni predvsem dvorni glasbi in obredom, na nekaterih delih otoka je vsaka malo večja vas imela svojo skupino. Gamelani so po zaslugi zvočnih zapisov očarali tudi zahodni svet. Poslušajmo nekaj značilnih vrst gamelan orkestrov z otoka Bali iz šestdesetih let.
Današnjo oddajo namenjamo letošnjemu prejemniku zlate plakete Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Mitju Gobcu. Ob pogovoru z nagrajencem bomo prisluhnili tudi izbranim zborovskim posnetkom, ki zaznamujejo njegovo dolgoletno delo in izjemni prispevek k slovenski zborovski kulturi.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS in Nemške komorne filharmonije iz Bremna. Novembra lani je v berlinski Koncertni hiši pod vodstvom Justina Doyla izvedel Kratko mašo/Misso brevis Zoltana Kodalyja. Kompozicija je nastala v času, ko je bila Evropa v ruševinah in pepelu. Zato je krstno izvedbo leta 1945 doživela v garderobi budimpeške opere. Glasbeniki, tudi Zoltan Kodaly in njegova žena, pa so med večtedenskim bombardiranjem mesta dobili zatočišče v kleti opere.
Kar pogosto predvajamo posnetke s priznane londonske Wigmorjeve dvorane, tokratni na sporedu so nastali 26. januarja letos. Na tamkajšnjem odru sta stala violončelistka Alisa Weilerstein in pianist Pavel Kolesnikov. Alisa Weilerstein je ameriška violončelistka, znana po izjemno intenzivni, čustveno nabiti interpretaciji in tehnični suverenosti. Že zelo mlada je nastopila z najuglednejšimi orkestri na svetu, med drugim z Newyorško filharmonijo in Berlinskimi filharmoniki. Pavel Kolesnikov pa je ruski pianist, ki slovi po izjemno prefinjeni, intimni interpretaciji in globokem razmisleku o glasbi. Mednarodno pozornost je pritegnil z zmago na tekmovanju Honens leta 2012, kar mu je odprlo vrata na najuglednejše koncertne odre.
Tokrat v oddaji gostimo skladatelja Tomaža Sveteta, ki letos praznuje svojo 70-letnico. V studio smo ga povabili prav na njegov rojstni dan, 29. januarja, kjer sta z glasbeno urednico Katarino Radaljac Jazbec spregovorila o njegovi komorni, vokalno-instrumentalni in orkestralni glasbi, o spremembah v njegovem glasbenem jeziku in o glasbenikih, ki so pomembno zaznamovali njegovo ustvarjalnost v različnih časovnih obdobjih. Slišali bomo sedem Svetetovih del – zgodnejša: Suito za orkester, Gotska okna, Demonarhija in De profundis, ter tri skladbe, ki so nastale po letu 2000 – to pomeni za skladatelja pomemben mejnik v njegovem ustvarjanju – skladbe Anaxagoras, Dva ekmelična akvarela in odlomek iz Sonate za violino solo št. 2, poimenovane »Silhuete«.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V peti oddaji je na vrsti glasba Zvonimirja Cigliča: Simfonija št. 1 – Appasionata ter Triptih za srednji glas in orkester.
Kitarski kvartet Aïghetta iz Francije je po petih letih drugič gostoval na Festivalu Ljubljana. Ustanovili so ga leta 1979 v Monte Carlu, prvič je nastopil leta 1980 in se mednarodno uveljavil dve leti pozneje.
Avatar, tokrat Ogenj in pepel, z izvirnim naslovom Avatar: Fire and Ash, je tretji del izjemnega znanstvenofantastičnega cikla Avatar, ki ga režira in soustvarja James Cameron. Scenarij sta s Cameronom ustvarila Rick Jaffa in Amanda Silver, ki sta sodelovala že pri drugem delu. Glasbo za tretji dela Avatarja, Ogenj in pepel, je ustvaril skladatelj Simon Franglen, ki že več desetletij ustvarja filmsko glasbo. Z Jamesom Cameronom je sodeloval že pri prvem Avatarju, kjer je najprej delal kot aranžer elektronske glasbe, pozneje pa prevzel polno avtorsko vlogo, in sicer po smrti prvotnega skladatelja Jamesa Hornerja. Cameron in Franglen sta tesno sodelovala skozi celoten ustvarjalni proces, saj Cameron glasbi pripisuje ključno vlogo pri čustveni globini filma. Franglen je tako za Ogenj in pepel napisal skoraj 2000 strani glasbe, kar kaže na obseg in kompleksnost partiturne zasnove.
François Couperin je komponiral predvsem čembalske skladbe, glasbo za manjše komorne zasedbe, kratke posvetne pesmi in motete za največ tri glasove in basso continuo. Ni se ukvarjal z opero in dolgo je veljalo prepričanje, da nikoli ni pisal za orkester — vse dokler ni angleški muzikolog Peter Holman odkril, da je glasba enega izmed Couperinovih komornih koncertov povezana z nekim danes izgubljenim baletom. Pri baletnih predstavah v Franciji Ludvika XIV. se je plesna glasba izmenjevala s petjem.
Oddajo smo namenili Johnu Ruoccu, skladatelju in solistu na klarinetu in na različnih saksofonih. John Ruocco je manj znan, toda izvrsten ameriški jazzovski glasbenik, umrl je 21. maja lani v Haagu na Nizozemskem, star 72 let.
Francosko-ameriška pevka nove generacije je kljub mladosti že trikratna dobitnica nagrade Grammy. Revija Downbeat jo že nekaj let uvršča med najboljše jazzovske pevke na svetu. Pred nami je njen novi izdelek, plošča Oh Snap, na kateri so izključno njene avtroske skladbe. Predstavljamo.
Leverkusener Jazztage sodi med najpomembnejše nemške jazz festivale. V bogati zgodovini je gostil največje zvezdnike, vse od Raya Charlesa do Jamieja Culluma. Novembra 2024 je tam nastopil trio slovitega kontrabasista Avishaia Cohena (ne smemo ga zamenjevati z njegovim soimenjakom na trobenti!), v katerem sta zaigrala še bobnar Roni Kaspi in pianist Guy Moskovich. Posnetek smo pridobili skozi mrežo Evropskih radijskih postaj od naših Zahodnonemških kolegov iz Kölna (WDR).
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Sodi med najpomembnejše aranžerje za veliki jazzovski orkester v zgodovini jazza. V njegovih orkestrih so vedno igrali prvovrstni glasbeniki, med njimi Clark Terry, Snooky Young, Bud Shank, Harold Land, Joe Pass, Bobby Hutcherson in Mel Lewis.
Bela Fleck se je rodil leta 1958 v New Yorku, ime je dobil po slovitem skladatelju Beli Bartoku. Pri petnajstih letih ga je navdušil banjo, tudi po zaslugi znamenite teme Dueling Banjos, ki je zaslovela zaradi filma Odrešitev. Flecka je začel zanimati jazz: bebopovske teme je prirejal za banjo. Bela Fleck je eden redkih mojstrov, ki se v jazzu izraža le s tem instrumentom. 3. februarja bo z zasedbo BeatTrio nastopil v Ljubljani.
Oddajo smo namenili klarinetistu Borutu Bučarju, enemu redkih slovenskih jazzovskih glasbenikov, ki se je posvetil predvsem klarinetu in ostal vso svojo glasbeno pot zvest tradicionalnemu jazzu. Borut Bučar pri svojih častitljivih 90-ih letih še vedno igra, snema in nastopa. Svoj življenjski jubilej bo proslavil na prazničnem večeru Swingarija 16. februarja ob sedmih zvečer v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Oddajo bomo namenili glasbi pihalca Sahiba Shihaba. Svoje avtorske skladbe je pogosto nadgradil z nenavadnim, inovativnim igranjem. Lahko rečemo, da je bil prvi resnični bopovski glasbenik na flavti.
MJQ spada med tiste legendarne jazzovske zasedbe, ki so skozi svoja ustvarjanja združevali različne glasbene stile. Gospodje so dolga desetletja kraljevali v najbolj eminentnih koncertnih dvoranah in jazzovskih klubih po vsem svetu. Leta 1960 so koncertirali tudi v Ljubljani in posnetke posvetili dolgoletnemu članu skupine, bobnarju Connieju Kayu.
Vrhunski jazzovski orkester se je poklonil velikanu jazza Johnu Coltraneu in njegovi kultni plošči A Love Supreme. Dirigiral je Nikolai Bøgelund, solist na ustni harmoniki je bil Mathias Heise. Skozi mrežo EBU nam je posnetek posredoval Danski nacionalni radio.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Delo parodira slovensko duhovno in politično realnost svojega časa, pri čemer se ta na simbolni ravni razgrinja skozi mitološki podobi kralja Matjaža in Noeta. Režiser: Igor Likar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Kralj Matjaž – Evgen Car Noe – Matija Rozman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenije junija 1992.
Moralistično ogorčenje zaželene novinarke se v srečanju z znanim zapeljivcem hitro prelevi v samoljubno razočaranje. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski Mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Interpreta – Vesna Vončina in Matej Puc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2011.
Miroslav Košuta: Gora, imenovana sin Radijska igra je pripoved o trpljenju mater in žena, katerih sinovi in možje so v partizanih. Igro so leta 1982 posneli v studiih Radia Trst in je edina celovečerna igra po njegovi predlogi, ki jo hranimo v arhivu Radia Slovenija. Igra je in memoriam Miroslavu Košuti, ki se je od tega sveta v 90. letu starosti poslovil v ponedeljek, 2. 2. 2026. Košuta, rojen leta 1936 v Križu pri Trstu, je osnovno šolo obiskoval v domači vasi, nižjo srednjo šolo pa v Trstu, kjer je na višji gimnaziji s slovenskim učnim jezikom tudi maturiral. Študij primerjalne književnosti in literarne teorije je nadaljeval na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi leta 1962 se je zaposlil kot novinar in urednik na tedanjem Radiu Ljubljana, po skoraj petnajstih letih pa se je vrnil v Trst. Tam je bil najprej tri sezone dramaturg v Slovenskem stalnem gledališču, nato je pri Založništvu tržaškega tiska do leta 1978 urejal mesečnik Dan, da bi se zatem vse do upokojitve kot ravnatelj in umetniški vodja vrnil v Slovensko stalno gledališče. Sicer pa je že leta 1963 izšla njegova prva pesniška zbirka z naslovom Morje brez obale. V tematsko osišče njegove lirike sodijo poosebljene podobe Trsta, te razpirajo predvsem strah kot ne le osebno, pač pa zgodovinsko breme slovenske skupnosti, kraške pokrajine njegovega otroštva in seveda ljubezen. Pisal je tudi izredno zvočno in igrivo poezijo za otroke, dramatiko in radijske igre. Ostajajo nam tudi njegovi prevodi iz italijanščine in španščine. Režiser: Jože Babič Tonska mojstra: Mario Savini, Paolo Palutan Redaktorica: Nataša Sosič Nastopajo – Tone Gogala, Štefka Drolc, Lidija Kozlovič, Marinka Theuerschuh, Ivan Buzečan, Anton Petje, Bogdana Bratuž Posneto v studiih Radia Trst marca 1983.
Novinar se znajde v dilemi, ali naj se konformno podredi mnenju večine ali pa ostane zvest samemu sebi. Odloči se za drugo pot, na kateri pa naleti na veliko nevšečnosti, ki bistveno določajo njegovo nadaljnjo življenjsko usodo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Novinar – Ivo Ban Oče – Vladimir Skrbinšek Žena – Marijana Brecelj Sin – Evelin Pristavec Šef – Boris Juh Prvi zasliševalec – Marko Okorn Drugi zasliševalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto marca 1984 v studiih Radiotelevizije Ljubljana.
Dvajsetdelni cikel je radiofonska predstavitev dvajsetih temeljnih prizorov iz znamenitega Trojanskega cikla, v katerega so ustvarjalci zajeli Homerjevi Iliado in Odisejo ter Vergilovo Eneido. Četrti del cikla ima naslov 11., 12., 13. in 14. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta: ''Stolpi povsod in obrane cede od krvi se junakov …'' Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Anton Sovre Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Sokos – Sandi Pavlin Pulidamas – Iztok Jereb Hektor – Milan Štefe Poseidon – Boris Juh Aias – Zoran More Aiant – Brane Grubar Agamemnon – Slavko Cerjak Nestor – Saša Miklavc Odisej – Ivan Rupnik Diomedes – Rober Prebil Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995
Igra je nastala po odlomku iz satiričnega dela Trije možje se klatijo. Skeč razpira tematiko alkoholizma prek odnosa med alkoholikom in prijateljema. Ta z neuspešnimi poskusi pomoči razkrijeta trdovratnost odvisnosti in omejitve dobronamernih prijateljskih intervencij. Režiser: Aleš Jan Prevajalec: Ciril Štukelj Prirejevalec: Bogdan Gjud Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Jerome – Aleš Valič George – Tone Gogala Harris – Zvone Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1998
Avtorja v zvočni impresiji s filozofsko-poetičnim premislekom o rezijanski ljudski pesmi, ki se s svojimi štirimi konci vsakič drugače konča, zajemata prvinske odmeve mitov o usodi sveta. Režiser: Matjaž Jarc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena svetovalka: Jasna Vidakovič Interpreta – Kristijan Muck in Nadja Jarc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2005 v koprodukciji Radia Slovenija in Zavoda za ustvarjalnost Hymnos
Večplastna radijska igra skozi intimne, politične in etične zgodbe posameznikov raziskuje vprašanje konca zgodovine v času devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko Evropa doživlja padec političnih zidov in je v iluziji večnega miru in blaginje. Osrednje vprašanje ni, ali se je zgodovina končala, temveč kdo ima pravico pripovedovati zgodbo, kdo z njo trguje in kdo nosi njene posledice. S premiero tretjega dela trilogije Nezmožni umreti, ki jo sestavljata še radijski igri Kapucinska grobnica (premiera radijske igre 15. in 22. april, režija Klemen Markovčič) in V iskanju izgubljenega jezika (18. in 25. november, režija Ana Krauthaker) tako Uredništvo igranega programa končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica – Gorizia. Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Gašper Malej Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Andrej Babič, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtor izvirne glasbe: Goran Krmac Monika – Patrizia Jurinčič Finžgar Gloria – Arna Hadžialjević Franco – Blaž Valič Poročnik – Žiga Udir Emiliano – Jure Kopušar Viktor – Miha Nemec Koprodukcija: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program ter 3. program Radia Slovenija – program Ars. Posneto v novogoriškem studiu Radia Koper in Studiu Trak v Trstu januarja 2026.
Radijski diptih združuje dve satiri poljskega dramatika in prozaista, ki je svoj umetniški izraz razvil predvsem znotraj dramatike absurda. Satira Otroci razkriva, kako se mestni veljaki v otroški igri in na osrednjem mestnem trgu postavljenem sneženem možu prepoznajo kot tarča kritike. Vendar Mrożek satiro sklene s še večjim otroškim veseljem ob tovrstnem ustvarjanju. Satira Slon pa kritizira oblastnike, ki napihujejo svojo veličino do absurda. Seveda tudi to pretiravanje doživi svoj neslavni konec. Režiser: Marjan Marinc Prevajalec: Uroš Kraigher Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Bralci – Jurij Souček, Jože Zupan, Frane Milčinski - Ježek Igralke in igralci – Mara Černe, Mina Jeraj, Danilo Bezlaj, Maks Furijan, Pavle Kovič, France Presetnik, Stane Sever, Dušan Škedl, Aleksander Valič, Boris Trošt, Jovo Jurišić, Matjaž Seljak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1961.
Zgodba o Evi razkriva usodo brezpravne ženske, ujete v družbene razmere in patriarhalne odnose. Gre za temo, značilno za opus Zofke Kveder, neomajne borke za socialne pravice žensk. S predvajanjem zaznamujemo leto Zofke Kveder, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali vse leto. Režiserka in prirejevalka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Eva – Polona Juh Podkrajec – Dare Valič Jože – Uroš Smolej Mati – Ljerka Belak Spovednik – Boris Ostan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2001.
Ameriški avtor je v zabavni zgodbi svoje rojake samokritično prikazal kot blebetave, slabo izobražene vsiljivce, ki s samozavestjo in brez zavesti o svoji lastni preproščini križarijo po kulturni Evropi. Režiser: Klemen Markovčič Prevajalec: Uroš Kalčič Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Sara Železnik Mladenič – Aljaž Jovanović Gospod – Matija Rozman Prva dama – Nina Valič Druga dama – Vanja Plut Ženski glas – Maja Sever Moški glas – Željko Hrs Sodnik – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2009.
Na peto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz župnjjske cerkve svetega Antona puščavnika na Brezovici pri Ljubljani. Mašuje župnik Jožef Pôje. Pri maši poje Mešani pevski zbor Brezovica pod vodstvom Toneta Rozmana. Na orgle igrata Ana in Lucija Žitko.
Filip Terčelj je poet, ki mu v slovenskem kulturnem prostoru še vedno namenjamo premalo prostora. Nedavno je minilo 80 let od njegove smrti. Kot vsestranski kulturni delavec in duhovnik je že kmalu postal trn v peti italijanskim fašistom, pozneje tudi povojnim oblastnikom. Žrtvoval se je za narod, njegove pesmi, polne slutenj in bolesti, a tudi neuklonljive volje do življenja, pa so navdihnile mnoge slovenske skladatelje sakralne glasbe.
Izjemna razstava vsako leto ob kulturnem prazniku krasi galerijo Družina v Ljubljani. Kaj pomenijo ta dela umetnikov, kakšno je njihovo sporočilo in zakaj so tako pomembna tudi ob slovenskem kulturnem prazniku? Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili umetnostno zgodovinarko, kustosinjo, likovno kritičarko in kuratorko Anamarijo Stibilj Šajn. Oddajo pripravlja Matjaž Vidmar.
V Katoliški cerkvi so 31. januarja praznovali god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. Lani novembra je Don Boskov center Maribor obhajal 10-letnico blagoslova cerkve sv. Janeza Boska, edine v Sloveniji, ki je posvečena temu velikemu vzgojitelju in učitelju mladih. Slovesno sveto mašo je vodil mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ob somaševanju salezijanskega predstojnika Petra Končana, bivših župnikov in drugih duhovnikov. V desetih letih je cerkev postala srce skupnosti, prostor vere, mladih, družin in kulture. Naša gosta sta bila ravnatelj salezijanske skupnosti v Mariboru, župnik Marko Košnik in direktor zavoda Andreja Majcna ter Andrej Knez, župljan in član župnijsko-pastoralnega sveta.
Govorili bomo o prazniku luči in srečanja z Gospodom. To je svečnica, ki jo praznujemo drugega februarja. Skupaj se bomo vrnili k svetopisemskemu dogodku, ko sta Marija in Jožef prinesla Jezusa v tempelj ter tam srečala Simeona in Ano, ki sta v judovskemu dečku prepoznala obljubljeno Luč sveta. Razmišljali bomo o simboliki sveče kot znamenju Kristusove navzočnosti, vere in upanja ter o blagoslovu sveč, ki nas spremljajo v molitvi skozi vse leto. Dotaknili se bomo tudi ljudskih običajev in pregovorov, ki so se skozi čas prepletali z verskim praznovanjem ter odražali povezanost človeka z naravo in Božjim stvarstvom. Novinar, voditelj in urednik Nejc Krevs bo gostil dr. Matjaža Celarca, docenta na Katedri za sveto pismo in judovstvo ter duhovnika ljubljanske nadškofije.
Na četrto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve Marijinega oznanjenja. Mašuje frančiškan p. Pavle Jakop. Poje Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Anja Lenarčič. S kitaro jih spremlja Peter Berden.
Svečnica oz. praznik Jezusovega darovanja v templju je praznik , s katerim se 40 dni po božiču, končuje božični čas. Po stari ljudski navadi se pri bogoslužju na ta dan blagoslavljajo tudi sveče; to je torej tudi praznik luči, saj ga obhajamo v dneh, ko so dnevi že daljši in že slutimo pomlad, s svetlobo, po kateri smo hrepeneli vso zimo. Tokrat jo boste lahko začutili v notredamskih napevih iz 12. stoletja, namenjenih prav za ta dan.
V oddaji Sledi večnosti spoznavamo program Zdravilna beseda, ki v župnijah, krščanskih skupnostih in na spletu ponuja varen prostor za ljudi, ki se soočajo z življenjskimi stiskami. Program je že od vsega začetka naravnan ekumensko. Z gostom Markom Ipavcem smo preverili, kako potekajo srečanja, kaj pomeni varen prostor in kako Božja beseda nagovarja posameznike. Dotaknemo se tudi vprašanj, kdaj je potrebna strokovna pomoč in kaj kot družba pogosto spregledamo ob globokih ranah.
Roman Mojster in Margareta Mihaila Bulgakova je literarna mojstrovina 20. stoletja, v kateri avtor skozi tri sočasne svetove (Moskva v času Sovjetske zveze, Jeruzalem in svet nadnaravnega) raziskuje človekovo naravo, pravičnost, oblast, svobodo, ustvarjalnost in moč ljubezni. Roman, ki opisuje hudičeve vragolije v Moskvi med velikonočnim koncem tedna in na novo pripoveduje zgodbo o Jezusovem trpljenju z vidika Poncija Pilata, na izviren način premišljuje o vprašanju odnosa med dobrim in zlim ter o osebni odgovornosti in moralni izbiri posameznika. O etičnih, filozofskih in religioznih temah, ki jih roman odpira, bo spregovorila dr. Neža Zajc, rusistka in slovenistka z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.
Na tretjo nedeljo med letom, nedeljo Božje besede, neposredno prenašamo sveto mašo iz celjske stolne cerkve svetega Danijela. Mašuje škof dr. Maksimilijan Matjaž. Pri maši sodeluje župnijski zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika. Na orgle igra Tomaž Marčič.
O božji besedi govorijo psalmi in mnoga druga sveta besedila, z glasbo in besedo pa se bomo tokrat osredinili na eno samo besedo, ki je povezana z božjim, to je - blagoslov. Izraz izhaja iz starocerkvene slovanščine in je sestavljen iz besedic blag, kar pomeni dober ter slóvo, kar je beseda. V prevodu torej dobra beseda, sicer pa znamenje oz. dejanje, s katerim medse povabimo ali prikličemo Boga. Tudi z glasbo, ki se vsebinsko nanaša na blagoslov ali je celo nastala z namenom blagoslavljanja.
V spomin Andreja Smoleta je France Prešeren napisal ob smrti dobrega prijatelja – Andrej Smole je umrl 30. novembra 1840 – pesem pa je tudi uvrščena v Prešernove Poezije. Tokratna interpretacija je vzeta iz radijskega arhiva, nastala je leta 2009, posebna pa je v tem, da to Prešernovo delo doživeto interpretira še eden izmed velikih slovenskih pesnikov, namreč pokojni Tone Pavček.
Spomnjamo se nekaterih pesnikov in pesnice, ki so v zadnjih tridesetih letih prejeli Prešernovo nagrado. Sprehajamo se od leta 2024, ko jo je prejela Erika Vouk, pa do Nika Grafenauerja, ki so mu nagrado podelili leta 1997. Oddaja je nekaj posebnega v tem, da poezijo berejo nagrajenci sami. Erika Vouk: Belo, ki me ljubiš, belo … Feri Lainšček: Kako je ljubezni ime … Boris A. Novak: Zareze v času Andrej Brvar: Šumik , 4.VII.1983 Jože Snoj: Ringa ringa raja Milan Dekleva: Roža, ki se usipa Milan Jesih: Tam, kamor hrepenenje komaj seže Niko Grafenauer: Igra Urednik oddaje Matej Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Posneto leta 2026.
Oddajo Izbrana proza namenjamo Francetu Prešernu. Predvajali bomo odlomek iz romana Neiztrohnjeno srce z naslovom Matere. Roman je leta 1938 napisal Anton Slodnjak, literarni zgodovinar in pisatelj, ki je živel med letoma 1899 in 1983. Slodnjak je, kot je zapisal Jože Pogačnik, svoje literarno-zgodovinske portrete slikal z nacionalno intuitivno aktivnostjo ter izrabo doživljajskega nihanja med avtorjem in delom. Besedilo je najprej zbudilo silovit odpor, pozneje pa sprožilo val novih odkritij, sodb in osvetlitev. Interpretacija Zvone Hribar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Irena Glonar. Posneto 2001. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Lily Novy (1885–1958) je bila ena izmed naših prvih pesnic in prevajalk, ki je enakovredno stopala ob boku svojih moških kolegov. Sprva je pisala v nemškem jeziku, po okupaciji leta 1941 pa nemščine ni več uporabljala za pesniški jezik. Ob poeziji za odrasle je pisala tudi za otroke in se uveljavila kot prevajalka zahtevne slovenske poezije v nemščino. Njena poezija pogosto kljub na prvi pogled nekoliko temačnejšim tonom izraža silovito življenjsko moč. To velja tudi za pesem Somrak. Interpretira: dramska igralka Maja Sever, posneto leta: 2013.
Kratke zgodbe v zbirki z naslovom Podalpske odštekanke je avtorica Miša Gams postavila v Kamnik. Nekatere so precej bizarne, druge bolj realistične, skupno pa jim je, da jih ni dokončala, ampak je napisala tri konce, bralec pa je povabljen, naj si izbere svojega ali pa si ga izmisli sam. Igralec Željko Hrs, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiserka Saška Rakef. Posneto januarja 2026.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Mehiška avtorica Valerie Mejer je vsestranska ustvarjalka, saj se ob pisanju in prevajanju poezije, esejistike in proze intenzivno posveča slikarstvu, med drugim je ilustrirala tudi številne pesniške zbirke. Likovništvo se vpisuje tudi v njeno poezijo, ali s slikovitostjo njenega jezika, kot motiv ali oboje hkrati, tako kot v pesmi Ta modri roman. Avtorici smo leta 2012 lahko prisluhnili na ptujskih Dnevih poezije in vina. Prevajalka: Marjeta Drobnič; interpretira: dramska igralka Saša Mihelčič; produkcija 2012.
Nikaragovski pesnik Rubén Darío, rojen leta 1867, je bil oče špansko-ameriške literarne smeri modernismo, ki je bila značilna za špansko govoreče države ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Za začetek obdobja velja prav njegova zbirka Azul … (slovensko: modra). Značaj njegove pisave in smeri so bili zasledovanje lepote in ideala v poeziji, liričen izraz ter vpeljava nove metrike in ritma. Ob 110. obletnici smrti, umrl je namreč 6. februarja leta 1916, se tega vplivnega pesnika spominjamo z izborom njegovih pesmi. Prevajalec: Ciril Bergles, igralec: Matej Recer, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2012.
Literarni večer je oddaja, ki predstavlja pesnike in prozaiste vseh časov. V njej slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Sodobni, večkrat nagrajeni britanski pesnik Hugh Dunkerley v poeziji pogosto razpira odnos med sodobnim človekom in svetom; njegov pesniški izraz zaznamujeta izrazita jasnost in ostrina pogleda, s katerima v domala realistični maniri evocira ekološka, pa tudi širša bivanjska vprašanja sočasnosti. Pesem Zgodnje svarilo tematizira jedrsko nesrečo. Prevajalka: Tina Kozin; interpret: dramski igralec Rok Kunaver; produkcija 2012.
8 epizod
V ospredju državne proslave ob slovenskem kulturnem prazniku na predvečer Prešernovega dne so vedno nagrajenci in tako je tudi letos. Prešernovi lavreati za leto 2026 so Mateja Bučar in Saša J. Mächtig za življenjsko delo ter Petra Seliškar, Ana Pepelnik, Jasmina Cibic, Gregor Božič, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak za ustvarjanje zadnjih treh let.
Akademija live: Na valovih Dvorane Julija Betetta je nov koncertni cikel Akademije za glasbo, ki bo do konca leta na treh večerih ponudil nastope mednarodno uveljavljenih slovenskih glasbenikov, ki se bodo predstavili tudi v predkoncertnih pogovorih o glasbeni umetnosti, ljubljanski akademiji in študiju ter delovanju v tujini. Na prvem koncertu nastopajo članica Züriškega komornega orkestra violinistka Tanja Sonc ter klarinetist Matic Kuder in hornist Andrej Žust, ki sta člana Berlinskih filharmonikov. Sodelovali bodo pri izvedbi Septeta v Es-duru, op. 20 Ludwiga van Beethovna, za izvedbo katerega se jim bodo pridružili še fagotist Miha Mitev, violistka Maja Rome, violončelist Eldar Saparayev in kontrabasist Zoran Marković.
Na drugi nedeljski matineji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta se kot solista predstavila Uršula in Yasumichi Iwaki, program pa je bil v celoti posvečen zvoku godal. Zvenele so štiri skladbe, ki v raznolikih slogih in razpoloženjih razkrivajo izrazno širino godalnega repertoarja ter komorno muziciranje kot osrednje vodilo letošnjega matinejskega cikla.
Ženska je osrednji lik v kar sedmih Cankarjevih romanih in to velja tudi za roman Na klancu, v katerem je pisatelj zapisal zgodovino svoje domačije in postavil literarni spomenik svoji materi. Avtorica priredbe besedila, režiserka bralne uprizoritve in dramaturginja Tatjana Doma se je v priredbi osredotočila na Francko in njeno doživljanje sveta, ki ga neobhodno zaznamujeta revščina in nezmožnost preseganja življenjskih omejitev. Gledališko-radijsko izvedbo so pripravili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, dogodek pa smo v neposrednem prenosu predvajali na programu Ars.
Janez Krstnik Dolar: Missa sopra la bergamasca | Maša na bergamasco Georg Friedrich Händel: Coronation Anthem | Kronanjski spevi Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik dirigent Ernestina Jošt sopran Federica Lo Pinto mezzosopran Barbara Potočnik alt Gašper Banovec tenor Tadej Osvald bas
V čudovitem ambientu Narodne galerije v Ljubljani je zvenel koncert Večna lepota, četrti v ciklu Sozvočje svetov, v katerem se v prefinjenem dialogu srečujeta glasba in likovna umetnost. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je izvedel Divertimento v D-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Serenado v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega – dve različni, a v svojem bistvu sorodni glasbeni izpovedi lepote. Mozart s klasicistično jasnostjo in igrivo lahkotnostjo razkriva elegantno prosojnost godalnega zvoka, Čajkovski pa s toplino in razkošno zvočnostjo odpira prostor globokega liričnega zanosa. Program je dopolnila sodobna slovenska noviteta Bučke in paprika mladega skladatelja Jakoba Korošca, dvodelna skladba z izrazitim jesenskim značajem, zaznamovana z občutljivim prepletanjem kontrastnih razpoloženj.
Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To sta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer
Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).
Na 2. koncertu Filharmoničnega festivala baročne glasbe z naslovom Od Italije do Švedske bo Orkester Sovenske filharmonije pod glasbenim vodstvom Marie Lindal razkrival raznolikost in bogastvo baročne Evrope. Koncertni spored, oblikovan kot glasbeno potovanje od angleške gledališke domišljije do severnjaške zadržane elegance, združuje barvite zvočne svetove. Na sporedu bodo skladbe Henryja Purcella, Pietra Locatellija in Carla Philippa Emanuela Bacha, Johana Helmicha Romana in Georga Philippa Telemanna.
Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihalne in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa
Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.
Na drugi nedeljski matineji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta se kot solista predstavila Uršula in Yasumichi Iwaki, program pa je bil v celoti posvečen zvoku godal. Zvenele so štiri skladbe, ki v raznolikih slogih in razpoloženjih razkrivajo izrazno širino godalnega repertoarja ter komorno muziciranje kot osrednje vodilo letošnjega matinejskega cikla.
Video in avdio posnetki koncertov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija
Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).
Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Tako skrbno izbrano zvočno materijo prepušča spontanosti, igri in poslušanjem nepredvidljivim zvočnim kombinacijam. Letošnji prispevek Radia Slovenija je oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. V zadnjih šestih letih kot svojo osrednjo ustvarjalno platformo vzdržuje kolektiv Zhlehtet. Rezultat tega je bila kritiško priznana serija skladb in albumov, vključno z najnovejšo izdajo ploščo Pieces for Collective Change. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 je Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.
Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihalne in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa
Na sporedu sta bili dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa
Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. V Jazz Klubu Kazina predstavljajo diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.
Koncertni cikel Jazz Ars All Stars tokrat s skupino Kumovi. Izbrani slovenski jazzisti so v Jazz Klubu Kazina predstavili diskografski prvenec "Barberian Shop". Kumovi so: David Jarh, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Jaka Kopač, Adam Klemm, Blaž Trček, Milan Stanisavljević, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.
Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.
Kazina Jazz Klub v Ljubljani je novo prizorišče koncertnega cikla Jazz Ars All Stars. Na uvodnem koncertu je nastopil saksofonist Lenart De Bock in predstavil novo ploščo "A Plea For Tenderness". Z njim so bili še trobentač Tomaž Gajšt, pianist Rok Zalokar, basist Miloš Čolović in bobnar Sebastian Baumgartner. Gosta sta bila klarinetist Tomaž Zevnik in pevka Melani Popit De Bock.
Slovenski velemojster harmonike združuje klasično glasbo z jazzom, etnom, tangom in sodobno glasbo. Za koncertni cikel Ars in Drama z vrhunsko zasedbo in gosti je pripravil nov program. Pridružili so se mu tudi Nuška Drašček, Blaž Jurjevčič, Lenart Krečič in Tomaž Gajšt. Marko Hatlak Band so: Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta (tolkala, violina), Žiga Kožar (bobni), Erik Čebokli (bas), Leon Firšt (klavir, kitara) in Marko Hatlak (harmonika, efekti, vokal).
V času od konca 18. stol. do začetka druge svetovne vojne se je svet sicer nekajkrat obrnil na glavo, ključno moralno sporočilo, ki ga posredujejo izobraževalne institucije na Slovenskem, pa se slej ko prej ni spremenilo
Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Nekoč, pred 200 in več leti, je France Prešeren pisal poezijo in, vsaj med širšimi množicami, ni veljal za največjega kranjskega, kaj šele slovenskega pesnika. Morda je o sebi razmišljal kot o nekom, ki to še bo, morda pa so mu bila taka razmišljanja povsem tuja. Morda se je njegovo srce vnelo za premožno dedinjo, Julijo, morda pa se ni in je ta njegova ljubezen ena največjih zmot slovenske literarne zgodovine. Morda je bil, niti ne po svoji izbiri, ljubiteljski detektiv, kot na primer v romanu Dohtar in Povodni mož, nedvomno eni najbolj vznemirljivih, večplastnih, in duhovitih knjig sodobnega slovenskega pripovedništva. Knjiga je izšla pri založbi Goga, njen avtor pa je Aljoša Harlamov, uveljavljeni kritik, urednik, publicist in tenkočuten bralec. Svoj romaneskni prvenec je izdal leta 2009, potem pa se je romanu nekaj časa posvečal predvsem znanstveno in leta 2016 doktoriral z doktorsko disertacijo Slovenski modernistični roman. Tokrat z njim razmišljamo predvsem o romanu Dohtar in Povodni mož, knjigi, ki jo najpogosteje označujejo za zgodovinsko kriminalko. Pa tudi o samem Dohtarju, njegovih prijateljih in sodobnikih, o Ljubljani 19. stoletja in še čem.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji Ars humana nastopata prejemnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo – plesalka in koreografinja Mateja Bučar ter arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig, pa tudi nagrajenci Prešernovega sklada Gregor Božič, Jasmina Cibic, Ana Pepelnik, Petra Seliškar, Petra Strahovnik in Tina Vrbnjak. Glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Klara Otorepec, redakcija Staša Grahek. Urednik oddaje Gregor Podlogar.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Na drugi nedeljski matineji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija sta se kot solista predstavila Uršula in Yasumichi Iwaki, program pa je bil v celoti posvečen zvoku godal. Zvenele so štiri skladbe, ki v raznolikih slogih in razpoloženjih razkrivajo izrazno širino godalnega repertoarja ter komorno muziciranje kot osrednje vodilo letošnjega matinejskega cikla.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem. Kot del Tržaškega zaliva je slovensko morje občutljiv ekosistem (ponovitev).
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.