Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Neposredni prenos Drugi koncert sezone abonmaja Sodobne orkestrske skladbe: "Za znoret"

Posnetek neposrednega prenosa drugega koncerta sezone abonmaja Sodobnih orkestrskih skladb, na katerem smo slišali skladbe Clauda Vivierja, Olivierja Messiaena, Iannisa Xenakisa in Maurica Ravela ter noviteto Larise Vrhunc. Orkester Slovenske filharmonije je vodil dirigent Peter Rundel.

Spomini, pisma in potopisi Matjaž Kmecl: Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret

Akademik Matjaž Kmecl je izjemno vsestranski intelektualec: poznamo ga in spoštujemo kot dolgoletnega profesorja na slovenistiki, literarnega zgodovinarja in teoretika, avtorja priljubljene Male literarne teorije, vrste drugih znanstvenih in literarnih del, tudi kot politika. Leta 2006 smo objavili njegovo avtobiografsko besedilo Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret, v katerem se hudomušno, prijazno, gostobesedno in vendar gibko spominja svojih skrivnih ljubezni. Ob okroglem jubileju akademika Matjaža Kmecla vas vabimo k poslušanju njegove imenitne pripovedi v interpretaciji Zvoneta Hribarja. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2006.

Musica noster amor Bamberški simfoniki in glasba Rossinija, Haydna in Schuberta v Bad Kissingenu

Bamberški simfoniki so 29. junija lani nastopili v dvorani Maxa Littmanna v Bad Kissingenu v sklopu festivala Kissingenško poletje. Koncert je odprla uvertura k Rossinijevi operi Tatinska sraka, sledil je Koncert za violončelo št. 2 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist predstavil violončelist Maximillian Hornung, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 9 v C-duru, D. 944, 'Velika' Franza Schuberta. Bamberški simfonični orkester je vodil Manfred Honeck.

Sedmi dan Škof dr. Peter Štumpf o prenovi Katoliške cerkve

Gost naše tokratne verske oddaje je murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ki je tudi podpredsednik slovenske škofovske konference. Govorili bomo o sinodalnih prizadevanjih za bolj duhovno prebujeno Cerkev pri nas in v svetu, še posebej v Evropi.

Humoreska tega tedna Raymond Queneau: Moj prijatelj Pierrot

Zamislimo si francoski zabaviščni park v tridesetih letih 20. stoletja, v času spodobnosti in hkrati prostaškosti, ko so se moškim cedile sline ob pogledu na košček gole kože in ko je bil pretep še sestavni del vsakršnih veselic. Prevajalec: Aleš Berger, igralec: Primož Pirnat, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: februar 2024.

Evroradijski koncert Simfonični orkester Južnokorejske radiotelevizije in violinist Gil Shaham

Šestindvajsetega oktobra je v Koncertni dvorani Centra umetnosti v Seulu v Južni Koreji potekal koncert Simfoničnega orkestra Južnokorejske radiotelevizije in violinista Gila Shahama. Koncert je vodil dirigent Pietari Inkinen, na sporedu koncerta pa sta bili dve britanski mojstrovini dvajsetega stoletja, Koncert za violino in orkester op. 14 Samuela Barberja in Simfonija št. 1 v b-molu Williama Waltona.

Aktualno

Ars aktualno Rezime Berlinala

V berlinski filmski palači bo v soboto eden izmed 20 filmov iz glavnega tekmovalnega programa prejel zlatega medveda. Žiriji, ki je zelo raznolika, predseduje igralka Lupita Nyong'o, in ker izrazitega favorita ni, pravi poročevalka iz Belina Ingrid Kovač Brus, bo sobotni večer še bolj zanimiv.

Ars aktualno Ko vojni čas pusti umetnostne sledi – cerkev sv. Jožefa v Soči

“Pregovorna modrost, da muze med vojno molčijo, se je v primeru cerkve sv. Jožefa v Soči izkazala za neveljavno, saj so v vojnih razmerah nastala umetniška dela za cerkev, kar je nekaj izjemnega ne le v slovenskem prostoru, temveč tudi širše.” S tem besedami se začne knjiga Cerkev svetega Jožefa v Soči, ki je izšla v zbirki Umetnine v žepu pri ZRC SAZU in predstavlja cerkev s prav posebno zgodovino. Obe svetovni vojni sta namreč v vas Soča privedli umetnika, ki sta zaznamovala cerkev – Josefa Vachala v času prve in Toneta Kralja pred, med in po drugi svetovni vojni, pove avtorica Andreja Rakovec. Od dela češkega slikarja Josefa Vachala se je ohranilo zelo malo, poslikavo Toneta Kralja, ki velja za enega od utemeljiteljev ekspresionizma in nove stvarnosti pri nas, pa si lahko ogledamo še danes in je del njegovega primorskega opusa, v katerem je sakralno motiviko povezal z narodnostnimi vidiki in obsodbo nacizma ter fašizma – v negativcih tako pogosto uzremo prikrit portret denimo Mussolinija, svetnike ali Marijo, pa je rad odel v barve slovenske trobojnice. Posebnost soške cerkve pa je nabor slovanskih svetnikov. V času od dvajsetih do sedemdesetih let 20. stoletja je sicer Tone Kralj ustvaril dela kar za več kot štiridesetih primorskih cerkva. Foto: Andrej Furlan, ZRC SAZU, izrez fotografije

Ars aktualno Van Gogh v Trstu

V Trstu bo do 30. junija na ogled razstava slovitega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. V muzeju Revoltella so na ogled postavili več kot 50 del, ki v kronološki postavitvi ponujajo vpogled v razvoj umetnikovega izražanja: od črno belih risb ljudi iz socialnega roba, do prepoznavnih barvitih pokrajin in portretov. Razstava je v Rimu požela izreden uspeh, ogledalo si jo je 600 tisoč ljudi. Tržaška različica pa ponuja tudi zanimive novosti.

Ars aktualno Jama – film za tiste s trpežnim želodcem in obilico smisla za črni humor

Bili smo na premieri nove slovenske milo rečeno provokativne črne komedije Jama, prepletene s kriminalko, slasherjem in špageti vesternom. Težko vas bo pustila ravnodušne, v katerikoli smeri že. Meja med duhovitim in banalnim pa je pri takih filmih precej tanka. Na katero stran se nagiba novi film režiserja Dejana Baboska, bodo na koncu presodili gledalke in gledalci. Lahko pa povemo, da je marsikdo vsaj tu in tam gledal v tla. Čeprav je skoraj nenehno tako ali drugače prisotna humorna nota, in kdor bo film vzel preveč zares, se z njim ne bo dobro razumel, pa so številni eksplicitni prizori, kjer kri teče v potokih, kar precej prepričljivi. A velja vedeti, da je film nastajal v gverilskih pogojih, posneli so ga v desetih dneh, po prvem koronskem valu.

Ars aktualno Priporočila z Berlinala

Iz Berlina s 74. mednarodnega filmskega festivala se s priporočili oglaša Ingrid Kovač Brus: med njimi sta iranski film Moja najljubša torta in mehiški Kuhinja.

Ars aktualno Nagrajenca Pixxelpointa z razstavo v Novi Gorici

V Mestni galeriji Nova Gorica razstavljata prejemnika osrednje nagrade 23. mednarodnega festivala Pixxelpoint Janez Grošelj in Andrej Štular. Nagrado sta prejela za svojo ambientalno prostorsko instalacijo z naslovom Mesto-skica. Razstavo si je ogledala Simona Moličnik.

Ars aktualno Zgodba enega najbolj pomenljivih romanov evropske literature prejšnjega stoletja v SSG Trst

V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu predstavljajo novo premiero, nastalo po enem najbolj prepoznavnih literarnih del prejšnjega stoletja, romanu Tujec Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa. Eksistencialne teme je francoski pisatelj in filozof z romanom odpiral sredi druge svetovne vojne. Dogajanje je umeščeno v Alžir, avtorjev rodni kraj. Absurden odnos med človekom in svetom, vprašanja etike in morale, pa tudi obsodba smrtne kazni so iztočnice, ki jih v pretres ponuja tržaški režiser Franco Pero. Z adaptacijo romana se ukvarja že dvajset let, tokrat prvič v slovenskem jeziku.

Ars aktualno Ladja Maribor

Zdenko Kodrič je večkrat nagrajen in nominiran avtor, ki je svojo književno pot začel kot pesnik. Njegovo bibliografijo sestavljajo radijske igre, drame, kratke zgodbe in zgodbe za otroke, sloves pa si je utrdil predvsem kot romanopisec. Leta 2019 je izšla njegova obsežna zgodovinska freska z naslovom Pet ljubezni, leta 2022 je izdal pesniško zbirko Slovenski Faust. Sinoči, potem se je spet lotil romana. Tudi tokrat ni ubral lažje poti; ob družbeni kritiki in psihološko izdelanih likih je zgodovinska dejstva pretopil v literarno fikcijo in na čezoceansko pot poslal Ladjo Maribor.

Ars aktualno Začel se je 74. festival Berlinale

Začela se je 74. izdaja festivala Berlinale, ki je prvi od treh največjih evropskih, ki se zvrstijo v letu. Ingrid Kovač Brus je pripravila prispevek o dogajanju na festivalu, ki je letos obarvano izrazito politično.

Ars aktualno Razširjeni vid

O realnosti težko govorimo, ne da bi ob tem govorili o naši zaznavi in podobno velja tudi za vizualno umetnost. Umetniki so se v svojih delih že od nekdaj skušali približati našemu dojemanju resničnosti, kdaj pa se z našo zaznavo tudi poigrajo ali jo bolj neposredno tematizirajo. Izkušnja gledanja je v ospredju razstave Razširjeni vid, ki so jo včeraj odprli v ljubljanski Cukrarni. Dvajset umetnikov in umetnic z deli v časovnem razponu petdesetih let med drugim izkorišča vrzeli v naši percepciji, več o poudarkih razstave in temi zaznave pa je povedala kustosinja Alenka Trebušak. Foto: Nejč Slapar: GALAKSIJA, 1977, vir: Cukrarna, izrez fotografije

Ars aktualno Ko človek prevzame nalogo, namenjeno umetni inteligenci

V času digitalnih podob in umetne inteligence so vse bolj pod vprašajem fizičen umetniški izdelek, avtorstvo in lastništvo. Vse to se bo v prihodnosti prav gotovo precej spreminjalo, umetnost pa bo, to že lahko sklepamo, kljub vsemu še obstajala. Grafični oblikovalec in umetnik The Miha Artnak v projektu z naslovom Last odpira te teme, zasledimo ga lahko na spletu in zdaj tudi na razstavi v galeriji Vžigalica. Spremno besedilo k tej je napisala Nika Jurman, kurira pa jo Jani Pirnat. Foto: Žiga Bratoš

Kultura

Kulturna panorama Prihaja 21. festival Fabula, nova strategija za sodobni ples, v Italiji tri slovenske knjige za otroke, prenovljena razstava o kmečkih uporih v Posavskem muzeju Brežice, razstava del Vincenta van Gogha v tržaški Revoltelli, pogovor s pisateljico Gedo Blee

Napovedujemo festival Literature sveta - Fabula, prredstavljamo Razvojno strategijo za sodobni ples, ki so jo izoblikovali na Kulturnem ministrstvu. V Italiji so z uspehom izšla tri slovenska dela za otroke, v Posavskem muzeju Brežice so odprli prenovljeno stalno razstavo Puntarija - Kmečki upori in Posavje v 16. stoletju. V Slovenijo je prišla Gerda Blees nizozemska pesnica, pisateljica in raziskovalka, v tržaškem muzeju Revoltella razstava del Vincenta van Gogha.

Naši umetniki pred mikrofonom Mezzosopranistka Nuška Drašček, dobitnica nagrade Prešernovega sklada

Na letošnji Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu je nagrado Prešernovega sklada prejela operna in koncertna solistka, mezzosopranistka Nuška Drašček, in sicer za delovanje na glasbenem področju v zadnjih treh letih. V pogovoru umetnica pripoveduje, v kakšnih vlogah se najbolje počuti, podrobno opiše tudi sam potek postavitve opere od začetka do odrske uprizoritve, na začetku pogovora pa je povedala tudi, kaj ji prejeta nagrada pomeni. Z Nuško Drašček se pogovarja Alma Kužel.

Svet kulture Med komedijo in romanco

Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor bodo izvedli sicer zelo redko izvajano delo Lastovka Giacoma Puccinija, naslednji dan pa bodo v SNG Maribor premierno uprizorili vsem dobro poznano Molièrjevo žlahtno komedijo Tartuffe. Sinoči se je v Sloveniji mudila tudi nizozemska pisateljica in pesnica Gerda Blees, nekaj besed pa namenjamo tudi literarnemu dogodku Smrt ni moja zadnja beseda, ki bo v prostorih Slovenske matice zaznamoval drugo obletnico napada na Ukrajino. Vabljeni k poslušanju!

Gremo v kino Jama, novi film Dejana Baboska, predre opno, ki nas ločuje od demonskega in angelskega sveta

Na 74. Berlinalu so že predvajali glavnino tekmovalnih programov. Iz Berlina se pred sobotno podelitvijo nagrad oglaša poročevalka Ingrid Kovač Brus. Medtem v slovenskih kinodvoranah vlada precejšnje zatišje. In to zatišje so izkoristili ustvarjalci, ki so posneli, kot pravijo sami, najbolj utrgan slovenski film leta z naslovom Jama. Pred mikrofon smo povabili njegovega režiserja Dejana Baboska, sledi ocena filma. Približujemo se marčevskemu vrhuncu sezone podeljevanja najprestižnejših nagrad, oskarjev. Ocenili bomo Maestra, ambiciozen projekt s pretočne platforme Netflix, pod katerega se podpisuje režiser, scenarist, igralec in producent Bradley Cooper. Njegov avtorski biografski film o maestru Leonardu Bernsteinu se v oskarjevsko dirko podaja s sedmimi nominacijami za zlati kipec.

Likovni odmevi The Miha Artnak: ''V prihodnosti se bomo ne glede na všečnost spraševali, ali je to ustvaril človek''

V času digitalnih podob in umetne inteligence so vse bolj pod vprašajem fizičen umetniški izdelek, avtorstvo in lastništvo. Vse to se bo v prihodnosti prav gotovo precej spreminjalo, umetnost pa bo, to že lahko sklepamo, kljub vsemu še obstajala. Grafični oblikovalec in umetnik The Miha Artnak v projektu z naslovom Last, ki ga lahko zasledimo na spletu in zdaj tudi na razstavi v galeriji Vžigalica, odpira te teme s prepletanjem klasičnega slikarskega medija in nove tehnologije, kot je posebna vrsta kripto-sredstev – nezamenljivi žetoni NFT. Kot je za The Miho Artnaka značilno, stvari obrne na glavo: če je že v navadi, da umetni inteligenci damo navodila, kakšno sliko naj ustvari, se je on odločil, da bo dal taka navodila ljudem. Fotografu Klemnu Ilovarju je npr. opisal, kakšno tihožitje naj fotografira, naslednje navodilo, oziroma naročilo, in to na Kitajsko, pa je bilo, naj mu to fotografijo naslikajo v tehniki olja na platnu – trikrat. Ob tem se obiskovalec vpraša, katera od teh slik je original in katera kopija? Ob ekspresivni otroški sliki se pojavi še zanimivo protislovje: nastala je kot plod spontanega hitropoteznega polaganja barve na papir, kopija na platnu, ki je na razstavi, pa je bila, zato da ujame podobnost, naslikana sistematično in najbrž previdno. The Miha Artnak je v vseh teh primerih avtor idejne zasnove, ne pa izvajalec del. Ob tem se pojavi dilema, ki je aktualna tudi v primeru umetne inteligence: je avtor, kdor da idejo, ali tisti, ki jo potem uresniči, naslika? In tako četudi umetna inteligenca ni neposredno vpletena, z oponašanjem le te razmišlja o njenih značilnostih. Slike so razdeljene po prostorih še glede na javno in zasebno last. To umetnik določi s pogodbami. V vmesnem prostoru najdemo še njegov avtoportret, kjer pa gre za neprenosljivo last. Številna sloje in izhodišča za debato torej razpira The Miha Artnak na razstavi Last, ki jo kurira Jani Pirnat, spremno besedilo je napisala Nika Jurman, duhovite promocijske videe pa so prispevali razni ''vplivneži''. Foto: Žiga Bratoš

Podobe znanja Tjaša Pogačar: Slovenija nima strategije za prilagajanje na podnebne spremembe v kmetijstvu

Po vročinsko rekordnem letu 2023 se temperaturni rekordi vrstijo tudi letos. Vse bolj pereče postaja vprašanje, koliko se znamo in zmoremo na posledice podnebnih sprememb prilagoditi v praksi. Kajti posledice so že zdaj izrazito negativne in se kažejo na različne načine na različnih področjih. Kaj nepredvidljivo in vse toplejše vreme konkretno pomeni denimo za pridelavo hrane? Kako se posledicam prilagajajo v panogah, kot je turizem? Kako se bo potrebo drugačnim pogojem prilagoditi pri delu na prostem, kjer jo zdaj toplotne obremenitve povsem drugačne kot v preteklosti. To so nekateri raziskovalni vidiki, s katerimi se ukvarja doc. dr. Tjaša Pogačar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Svet kulture O Van Goghu v Trstu in umetniškem pečatu dveh svetovnih vojn v Soči

Razstava Vincenta Van Gogha, ki je v Rimu požela izreden uspeh, saj si jo je ogledalo 600 tisoč ljudi, bo zdaj z nekaj novostmi na ogled v naši bližini – v Trstu. V muzeju Revoltella so na ogled postavili več kot 50 del, ki ponujajo vpogled v razvoj umetnikovega izražanja: od črno belih risb ljudi iz socialnega roba, do prepoznavnih barvitih pokrajin in portretov. Predstavljamo tudi 4. koncert cikla Carpe Artem ter knjigo o cerkvi v vasi Soča, ki jo je zaznamovalo umetniško ustvarjanje v času prve in druge svetovne vojne.

Svet kulture Večjezično izobraževanje kot steber medgeneracijskega učenja

Mednarodni dan maternih jezikov, nastal na Unescovo pobudo, je letos v znamenju večjezičnega izobraževanja kot stebra medgeneracijskega učenja. V dvorani Društva Slovenskih pisateljev so napovedali literarno-pogovorni večer s pisatelji slovenskega in italijanskega jezikovnega prostora, Janijem Oswaldom, Ferijem Lainščkom, Dušanom Jelinčičem in Zlatko Obed. Mi pa se posvečamo še sedmi umetnosti: bili smo na premieri nove slovenske milo rečeno provokativne črne komedije Jama, prepletene s kriminalko, slasherjem in špageti vesternom. Težko vas bo pustila ravnodušne, v katerikoli smeri že. Gremo tudi v Berlin, kjer poteka 74. mednarodni filmski festival, do konca so ostali le še trije dnevi in pet tekmovalnih filmov. Tudi letos je program žanrsko zelo raznovrsten, tudi z dokumentarnimi filmi.

Glasovi svetov Ko nezavedno pokliče materinščino

Med pravicami, ki pa niso vsem zagotovljene, je tudi pravica do uporabe maternega jezika, vendar po lanskih podatkih kar 40% svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki mu je najbližji, ga najbolj razume in najbolje govori. V maternem jeziku tudi najbolj globoko čustvujemo in lažje mislimo.

Razgledi in razmisleki Mircea Cărtărescu: "Nostalgija je tisto, zaradi česar smo ljudje."

Mednarodni festival Fabula, literature sveta bo potekal med 1. in 22. marcem 2024. Na predfestivalskerm dogodku Fabula pred Fabulo pa bo po spletu nastopil eden najpomembnejših romunskih pisateljev in nominiranec za Nobelovo nagrado Mircea Cărtărescu. Je najbolj prevajan sodobni romunski avtor, več njegovih knjig imamo prevedenih tudi v slovenščino. Prejel je številne domače in mednarodne literarne nagrade, med njimi leta 2011 tudi vilenico. Takrat se je z njim pogovarjal Vlado Motnikar.

Izšlo je Lenart Zajc: Pošast

Pisatelj Lenart Zajc si je pred časom zadal težko in izzivalno nalogo: napisati roman o vojni na Slovenskem v sredini 20. stoletja. Predlani je tako pri založbi Litera objavil prvi roman v trilogiji, Odred, lani pa drugi roman, Pošast. Drugi del trilogije je nekoliko obsežnejši, predvsem pa se dogajanje stopnjuje, dramatizira, radikalizira. Nekateri protagonisti, ki jih je pisatelj s posluhom predstavil v Odredu, preživijo, ne pa vsi. Pisatelj je dodobra premislil, kako pisati o zgodovini: našel je ravnovesje med intenzivnim dogajanjem in predahi, vpeljal je tudi nove like, kar nekaj pozornosti pa je namenil tudi usodi tim. plave garde. Več o romanu in še čem pove avtor v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek, v katerem sodelujejo rdeči in beli. Nikar ne zamudite.

Glasba

Glasbena skrinjica David Leisner: Plesi v norišnici

Današnja oddaja bo obarvana plesno, a ne bomo predstavili plesov, na katere bi najprej pomislili. Posvetili se bomo Plesom v norišnici, glasbenem delu Davida Leisnerja, ki ga je navdihnil Ples v norišnici, likovna umetnina ameriškega realističnega slikarja Georgea Bellowsa.

Obiski kraljice Orgelska knjiga Olivierja Messiaena

V Orgelsko knjigo je Olivier Messiaen povezal sedem skladb leta 1951. Nekatere skladbe je opremil z navedki iz Svetega pisma, vsem pa je dodal razlago o uporabljeni skladateljski tehniki. Cikel uvede skladba z naslovom Reprize z obratom, v njej skladatelj povezuje tri indijske ritme in jih podvaja, večkrat se v variirani ritmični obliki pojavi tudi dodekafonska tema. Sledijo Skladba v triu, Roke brezna, Ptičje petje, Skladba v triu 2, Oči v kolesih in Štiriinšestdeset dob.

Musica noster amor Bamberški simfoniki in glasba Rossinija, Haydna in Schuberta v Bad Kissingenu

Bamberški simfoniki so 29. junija lani nastopili v dvorani Maxa Littmanna v Bad Kissingenu v sklopu festivala Kissingenško poletje. Koncert je odprla uvertura k Rossinijevi operi Tatinska sraka, sledil je Koncert za violončelo št. 2 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist predstavil violončelist Maximillian Hornung, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 9 v C-duru, D. 944, 'Velika' Franza Schuberta. Bamberški simfonični orkester je vodil Manfred Honeck.

Nedeljsko operno popoldne Operne zvezde

Pojejo odlomke Dowlanda, Salierija, Capoccija, Händla, Mozarta, Verdija, Rahmaninova, Masseneta, Bizeta in Gounoda.

Evroradijski koncert Simfonični orkester Južnokorejske radiotelevizije in violinist Gil Shaham

Šestindvajsetega oktobra je v Koncertni dvorani Centra umetnosti v Seulu v Južni Koreji potekal koncert Simfoničnega orkestra Južnokorejske radiotelevizije in violinista Gila Shahama. Koncert je vodil dirigent Pietari Inkinen, na sporedu koncerta pa sta bili dve britanski mojstrovini dvajsetega stoletja, Koncert za violino in orkester op. 14 Samuela Barberja in Simfonija št. 1 v b-molu Williama Waltona.

Sobotni operni večer Claude Debussy: Pelleas in Melisanda iz Budimpešte

Libreto temelji na istoimenski simbolistični drami Maurica Maeterlincka.

Sobotni koncert Umetnost trobente

Umetnost trobente se je glasil naslov tretjega koncerta lanske sezone cikla SiBrass, na katerem sta nastopila trobentač Reinhold Friedrich in pianistka Eriko Takezava, njegova dolgoletna komorna glasbena partnerica. Duo navdihuje s svežimi programi, na katerih mojstrovine za trobento in klavir vseh obdobij združuje v nadvse inovativne sporede in tako je bilo tudi 17. septembra lani v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Spored, ki sta ga predstavila stara znanca slovenskih koncertnih odrov, je obsegal glasbo Thorvalda Hansena, Ludwiga van Beethovna, Alexandra Albrechta, Jeana Hubeauja in Georgea Gershwina, v tokratnem Sobotnem koncertu pa smo pripravili enourni izbor posnetkov s koncerta.

Oddaljeni zvočni svetovi Inuit, Kanada

Z glasbo Inuitov iz Kanade smo se v preteklosti že srečali, tokrat bomo spoznavali njene sloge, načine in namene. Po večini gre za glasovne igre, ki imajo v osnovi zabavni in tekmovalni značaj, poleg tega pa poznajo še šamanske pesmi, oponašanje zvokov iz narave, pa tudi otroške pesmi in uspavanke. Le redko uporabljajo glasbila, nekoč so poleg ustne harfe poznali še svojo različico preprostih gosli. Primere glasbe kanadskih Inuitov različnih pokrajin kanadskega severa bomo slišali na posnetkih iz sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Zborovski panoptikum 55. revija Primorska poje

Sinoči se je na Goriškem, natančneje v Vili Vipolže v Goriških brdih, začela 55. revija Primorska poje. Prvi konec tedna bo obiskala še Dom krajanov Negovana Nemca v Biljah in Kulturni dom v Braniku. Revija se bo do svojega sklepnega koncerta v maju na Goriško vrnila še nekajkrat, vmes pa naredila dolgo pot po vsej Primorski, se večkrat ustavila tudi v zamejskem prostoru in obiskala še sosednje države, saj Primorska poje je dolgo tega prestopila državne meje in postala mednarodna pevska manifestacija. Današnjo oddajo bomo namenili predstavitvi letošnje revije. V poslušanje pa bomo ponudili posnetke iz preteklih let.

Zborovski koncert Brata Haydn, 1. del

Dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS. Posnetek je nastal v berlinski Filharmoniji septembra lani, nanj pa so se pod dirigentskim vodstvom Justina Doyla ujela dela bratov Haydn: Josepha in Michaela, stavki iz njunih uglasbitev maš in motetov. Nocoj se bomo posvetili prvemu delu koncerta, uglasbitvi hvalnice Te Deum Josepha Haydna in stavkoma Kyrie in Gloria iz Misse a due cori Michaela Haydna.

Recital Recital

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Jazz

Jazz Ars Pevka Nina Simone

Lani je minilo dvajset let od smrti priljubljene pevke Nine Simone, oddajo bomo namenili pesmim v njeni izvedbi. Izvajala je slogovno zelo raznovrsten glasbeni repertoar. Kljub vzdevku »visoka svečenica soula« so ji bili blizu tako gospel kot tudi blues, broadwayski songi, tradicionalne balade in jazzovski standardi. Sprva je pela predvsem skladbe drugih avtorjev, a jim je vedno vdihnila zelo osebno noto.

Jazz avenija Basist Richard Davis – spominska oddaja

Oddajo bomo namenili enemu najpomembnejših kontrabasistov v jazz – Richardu Davisu. Umrl je 6. septembra lani, star 93 let. Davis ni igral samo jazza, njegov kontrabas lahko slišimo tudi na posnetkih orkestrov, ki so jih vodili Leonard Bernstein, Igor Stravinski, Pierre Boulez, Leopold Stokowski in Gunther Schuller ali pa na znamenitem albumu Astral Weeks Vana Morrisona. Richard Davis je sodeloval na preko šeststotih albumih.

Samo muzika Jazzovski magazin

V oddaji vas bomo opozorili na nekatere nove izide slovenskih jazzovskih izvajalcev. Najprej bo na vrsti mlada slovenska pevka Teja Poljanšek s projektom Eleutheria. Sledili bodo še posnetki z novih projektov zasedbe Žlehtet Roka Zalokarja, nizozemske zasedbe našega vibrafonista Aleksandra Severja in tria Lilamors pevke Ane Čop.

Jazz Ars Pozavnist Curtis Fowlkes – spominska oddaja

Oddajo bomo namenili glasbi enega najpomembnejših pozavnistov sodobnega jazza – Curtisa Fowlkesa. Umrl je 31. avgusta lani, star 73 let. Skupaj s saksofonistom Royon Nathansonom je zasnoval eklektično zasedbo Jazz Passengers, ki se je navezovala na tradicijski jazz kakšnih Jazz Messengers, a s konceptom v jazzovski avantgardi. Balansiranje med obema je pogosto humorno obarvano in oplemeniteno z nenavadnimi glasbenimi prebliski. Fowlkes je izdal le eno ploščo pod svojim imenom.

Orkestralni jazz BNR Big Band

Ta odlični bolgarski jazzovski orkester deluje že od leta 1960. V preteklih letih so bili glasbeni gostje orkestra takšne zvezde, kot so npr. Natalie Cole, Randy Berecker, Josephione Baker, Tom Harrell, Eric Truffaz, George Garzone, Tommy Smith. Joe Lovano in Kurt Elling.

Jazz avenija Skladatelj in banjoist Bela Fleck

Bela Fleck se je rodil leta 1958 v New Yorku, ime je dobil po slovitem skladatelju Beli Bartoku. Pri petnajstih letih ga je navdušil banjo, tudi po zaslugi znamenite teme Dueling Banjos, ki je zaslovela zaradi filma Odrešitev. Flecka je začel zanimati jazz: bebopovske teme je prirejal za banjo. Bela Fleck je eden redkih mojstrov, ki se v jazzu izraža le s tem instrumentom. 17. februarja bo nastopil v bližnjem Čakovcu na Hrvaškem.

Jazz session Dorůžka/Fischmann/Novák trio

Češki nacionalni radio Vltava je januarja letos v Radio Jazz Café v Pragi posnel koncert tria, ki ustvarja glasbo na podlagi večstoletne judovske tradicije. Vodja zasedbe je kitarist David Dorůžka, flavto in tolkala igra Robert Fischmann, bobne pa Martin Novák.

Samo muzika Trobentač Petar Ugrin

Oddajo bomo namenili glasbi Petra Ugrina, enega najbolj karizmatičnih jazzovskih glasbenikov z ozemlja nekdanje Jugoslavije. Poslušali bomo predvsem nekatere balade z Ugrinovo trobento v osrednji vlogi. Za njim je ostalo ogromno dobre glasbe, nepozabnih solov in čudovitih melodij. Ugrin je v baladah dosegel prav mistično liričnost in prekrasen značilen žameten ton. občasno se je vračal k violini in posebej v baladah posegel po krilovki.

Jazz Ars Ob razstavi The Music Before and Behind the Object

Oddajo bomo namenili stičiščem jazzovske ustvarjalnosti in likovne umetnosti. Svet jazzovskih zvokov je pogosto »obarval« druga področja umetniškega izražanja vse od slikarstva, fotografije, grafične umetnosti, poezije oziroma literature do videa, stripov in risank. Prav tako je šlo v nasprotni smeri: jazzovske glasbenike so navdihovala dela likovnih mojstrov. Na razstavi The Music Before and Behind the Object v Slovenj Gradcu med drugimi razstavlja tudi jazzovski eksperimentalni kitarist Keith Rowe, ob njem pa še Uwe Bressnik in naša umetnika Marko Batista in Sašo Vrabič.

Jazz session Joe Lovano, Dave Douglas in WDR Big Band

Koncert dveh jazzovskih zvezdnikov je septembra 2023 posnel Zahodnonemški radio. V spremljavi njihove hišnega big banda sta izvajala lastne, avtorske skladbe.

Orkestralni jazz Christian McBride Big band

Povsem brez smisla bi bilo naštevati glasbenike, ki so si ga zaželeli v svoji zasedbi kot kontrabasista, saj bi bil seznam enak kazalu jazzovskega leksikona.

Radijska igra

Kratka radijska igra Tomo Kočar: Skrivnost Chloe Dubois

Igra je nastala po istoimenski kratki prozi slovenskega avtorja. V žanru detektivke govori o nezaupanju med moškim in žensko, ki pripelje do nepričakovanega preobrata in posledično do spremembe v njunem odnosu. Talbot – Jernej Kuntner Hubert – Robert Prebil Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1997.

Radijska igra Marjan Tomšič: Ključ

Vsebina igre so zapleteni odnosi med ljudmi, njihovi dvomi in zablode, zaradi katerih je marsikatero življenje samo životarjenje. Podobno je temu, ki ga v igri predstavlja starejši zakonski par, ujet v čustveno in duhovno praznino skupnega bivanja. Zakonca skušata odkriti vzroke svoje nesreče in prikazati njeno psihološko ozadje. Posledica človekove osamitve je tragična - polovično bitje, ki ne zmore biti kos življenjskim izzivom. Ključ do njegove izpolnitve je ljubezen, in to je avtorjevo nedvoumno sporočilo, zapisano iskreno, neusmiljeno in prav nič moralistično. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare On - Peter Ternovšek Ona - Minu Kjuder Sosed - Rado Pavalec Posneto v studiih Radia Maribor septembra 1988

Radijska igra Marjan Tomšič: Ključ

Vsebina igre so zapleteni odnosi med ljudmi, njihovi dvomi in zablode, zaradi katerih je marsikatero življenje samo životarjenje. Podobno je temu, ki ga v igri predstavlja starejši zakonski par, ujet v čustveno in duhovno praznino skupnega bivanja. Zakonca skušata odkriti vzroke svoje nesreče in prikazati njeno psihološko ozadje. Posledica človekove osamitve je tragična - polovično bitje, ki ne zmore biti kos življenjskim izzivom. Ključ do njegove izpolnitve je ljubezen, in to je avtorjevo nedvoumno sporočilo, zapisano iskreno, neusmiljeno in prav nič moralistično. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Peter Čare On - Peter Ternovšek Ona - Minu Kjuder Sosed - Rado Pavalec Posneto v studiih Radia Maribor septembra 1988

Kratka radijska igra Bratko Kreft: Za krajnšno je vredno tudi trpeti

Svetovni dan maternega jezika zaznamujemo s pomembnim odlomkom iz komedije Bratka Krefta Kranjski komedijanti, ki je bila kot radijska igra posneta leta 1989. Raziskuje vzpon slovenske književnosti v obdobju razsvetljenstva. V času prevlade nemškega jezika v javnem prostoru je med drugim nastalo tudi prvo slovensko dramsko besedilo Županova Micka, razsvetljenstvo pa je zaznamoval boj za opolnomočenje slovenskega jezika in njegovo pozicijo. Odlomek iz radijske igre je zaživel v kratki formi kot samostojen nagovor Barona Žige Zoisa. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Baron Žiga Zois – Boris Kralj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija 1997

Radijska igra Janez Žmavc: Pajkovo popoldne

Igra slovenskega dramatika, ki je svoje življenje posvetil gledališču v petdesetih letih kot dramaturg v Prešernovem gledališču Kranj, nato pa tri desetletja kot dramaturg in dobri duh Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, je bila napisana prav za radio. V dremežu sončnega avgustovskega popoldneva prestopi junak v svet pajka, ki plete mrežo na domačem oknu. Zapleten v njegovo mrežo poleti z njim nad domačo hišo, od koder ugleda trenutek svojega življenja, svoj dom, mamo in svojo ljubo s pogledom svojih skritih misli, čustev in odnosa do sveta. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Jaz - Brane Završan Pajek - Matej Recer Rozi - Lučka Počkaj Mama - Marinka Štern Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2004.

Radijska igra Zmago Frece: Plasti

Bogato in samosvoje delo zvočne poezije njen avtor, nekdanji radijec, uvede z uverturo, posvečeno Frančišku Asiškemu, med Plastmi ali Pastmi pa se potem zvoki nizajo v pesnikovo izpoved. Njegove govorne, pevske, glasbene in zvočne variacije začnemo dojemati kot poetično, razgibano glasbeno kompozicijo. Režiser, tonski mojster, glasbeni oblikovalec: Zmago Frece Igralec, pevec: Zmago Frece Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2005.

Kratka radijska igra Slawomir Mrožek: Veteran petega polka

V radijski priredbi satire o človekovi obsedenosti z njegovo preteklostjo vojni veteran najbolj zaživi, ko podoživlja imenitno parado iz svojih vojaških let. Režiser: Jože Valentič Prevajalec in prirejevalec: Mirče Šušmel Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Igralca: Pavle Rakovec, Andrej Kurent Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 1993.

Radijska igra Miloš Mikeln: Stalinovi zdravniki

Problemsko dramsko delo predstavi manj znana dejstva iz Stalinove biografije predvsem o konfliktih in spopadih v sovjetskem vodstvu z Leninom na čelu in v času po njegovi smrti. Avtor je posebej poudaril, da so vsi stvarni podatki v zvezi z zgodovinskimi osebnostmi v tej igri avtentično dokumentirani. Žal se zgodovina srhljivo ponavlja pred našimi očmi kot princip brezkompromisnega boja za oblast ob pomoči njenih vsakokratnih lakajev, s sejanjem strahu in populistično manipulacijo ljudstva. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lebedev − Boris Juh Kuligin − Radko Polič Astrov − Janez Albreht Zinaida − Milena Zupančič Boris − Boris Cavazza Polkovnik − Miha Baloh Poročnik − Dare Valič Profesor − Branko Miklavc Trocki − Lojze Rozman Kamenev − Brane Ivanc Alilujeva − Mojca Ribič Tuhačevski − Bert Sotlar Stalin − Dare Ulaga Krupska − Judita Hahn-Kreft Vojak NKVD − Roman Končar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1985.

Kratka radijska igra Igor Likar: Radio GA-GA

Svojevrstna igra uveljavljenega radijskega avtorja in režiserja je primer radijskega ustvarjanja, za katero je bistvena asociativna igra z zvoki in z glasbo, iz katerih ustvarja zvočne metafore. Niz burlesk, ki sestavljajo igro, je aforistično tehten, poln ironije in domiselnih paradoksov. Nekaj let pred nastankom igre je angleška glasbena skupina Queen izdala pesem z enakim naslovom, ki je vključena tudi v posnetek radijske igre. Skladba pa je postala tudi avizo odmevne radijske satirične oddaje Radio GA-GA, najprej predvajane prav na programu Ars. Režiser: Igor Likar Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalca: Marko Stopar, Bor Turel Igralci: Aleš Valič, Roman in Maja Končar, Dare Valič, Lucija Grm Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1990

Radijska igra Andrej Amalrik: Nos! Nos? Nos?!

Ni naključje, da je avtor, čigar dela se navezujejo na literaturo nadrealizma in absurda, preoblikoval v igro prav Gogoljevo mojstrsko groteskno novelo ruske klasike z naslovom Nos. Zgodba govori o uradniku, ki se nekega jutra znajde brez nosu, zato ga gre iskat po Peterburgu. Ko ugleda svoj nos, kako se pelje v kočiji, oblečen v uniformo državnega svetnika, uvidi, da se je njegovo lastno stremuštvo k napredovanju posrečilo le njegovemu nosu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Režiser - Branko Miklavc Platon Kovaljov - Janez Hočevar Ivan, njegov strežaj - Brane Završan Ivan Jakovljevič - Jurij Souček Njegova žena - Mila Kačič Policaj - Samo Simčič Policijski komisar - Slavko Cerjak Uradnik pri časopisu - Tone Homar Nos - Pavle Rakovec Oficirka Podtočina - Marijana Brecelj Polkovnik - Dušan Škedl Drugi sodelujoči igralci - Polona Vetrih, Jožef Ropoša, Vojko Zidar, Boris Ostan, Vinko Podgoršek, Jana Osojnik, Alja Tkačev, Nada Bavdaž Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1983.

Radijska igra Vinko Möderndorfer: Sestre

Igro posvečamo letošnji nagrajenki Prešernovega sklada, dramski igralki Jani Zupančič, članici Mestnega gledališča ljubljanskega. Iz obrazložitve: »Z isto gibkostjo, zavzetostjo in odrsko prepričljivostjo ustvarja izrazito raznovrstne človeške 'obraze'. Vse pa brez dvoma druži 'popoln posluh za drugega', kar je redka lastnost današnjih časov.« Doslej je prejela že vse najpomembnejše nagrade na gledališkem področju, nagradili so jo tudi za ustvarjanje na filmu. Manj pa je sodelovala v radijskem mediju. Igrala je le v dvanajstih radijskih igrah. V nocojšnji kriminalni drami o zelo intimnih rečeh igra eno izmed sester, ki pospravljajo stanovanje pokojne mame. Črne vreče za smeti, s katerimi se sorojenke lotevajo zadane naloge, se polnijo s predmeti, vzdušje pa s spomini in dolgo potlačenimi zamerami. Režiser in dramaturg: Alen Jelen Prirejevalec: Urs Remond Tonski mojster: Urban Gruden Glasbeni oblikovalec: Gregor Jagodič Dana – Saša Pavček Barbara – Maruša Majer Katarina – Jana Zupančič Helena – Olga Kacjan Pripovedovalec – Brane Grubar Uredništvo igranega programa v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom Berlin in Založbo kakovostnih programov RTV Slovenija Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2019.

Verstva

Bogoslužje Prenos maše iz Velenja

Iz župnijske cerkve svetega Martina v Velenju na drugo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje duhovni pomočnik Roman Travar.

Musica sacra Sakralna dela Gabriela Faureja, 2. del

Sakralna dela v skladateljevem opusu prevladujejo, saj je po končanem šolanju, vse od leta 1865 deloval predvsem kot cerkveni glasbenik. V letih od 1877 do 1905 je služboval v pariški cerkvi sv. Magdalene in v tistem času ustvaril večino svojih duhovnih del. Zelo priljubljena je njegova Hvalnica Jeana Racina, op. 11, delo, ki ga je napisal pri svojih 19-ih, tokrat pa boste lahko prisluhnili še drugim njegovim znanim in pogosto izvajanim delom, med drugim Maši za ženske glasove in orgle, Ave Mariji in skladbi O, salutaris hostia.

Sledi večnosti Kako prepoznati božji glas v tišini?

Človek se umakne v tišino, da bi si prisluhnil, da bi na novo premislil in se mogoče tudi nekaj na novo odločil. Kristjani so v postnem času še posebej povabljeni k takim umikom, med katerim naj bi slišali božji glas. Kako prepoznati božji glas na duhovnih vajah? Kakšen je ta glas? Kako težko je verjeti v nagovor božjega glasu? Kako ga prenesti v življenje? Gosti pogovora bodo udeleženca duhovnih vaj Ksenija Valenčič in Primož Stražar ter p. Janez Poljanšek, ki vodi duhovne vaje v Ignacijevem domu duhovnosti (foto. Pexels / Pixabay).

Sedmi dan Škof dr. Peter Štumpf o prenovi Katoliške cerkve

Gost naše tokratne verske oddaje je murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ki je tudi podpredsednik slovenske škofovske konference. Govorili bomo o sinodalnih prizadevanjih za bolj duhovno prebujeno Cerkev pri nas in v svetu, še posebej v Evropi.

Bogoslužje Prenos maše iz cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Prenos svete maše na prvo postno nedeljo iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal bo p. Edvard Kovač, pela pa Moška vokalna skupina Tromostovje pod vodstvom Mihe Zupanca Kovača. Pri orglah bo Ana Kokotec Kresal.

Musica sacra V postni čas - z glasbo Gabriela Fauréja

Od skladateljeve smrti letos mineva 100 let. Med njegovimi najbolj izvajanimi deli je tudi Requiem, v katerem pa ne prevladuje žalostno in turobno vzdušje, pač pa sta v ospredju mir in tolažba. "Pravijo, da moj Rekviem ne izraža strahu pred smrtjo in nekdo ga je celo poimenoval uspavanka smrti«, je zapisal. »Toda tako čutim smrt, kot srečno odrešenje, hrepenenje po sreči tam zgoraj, ne kot bolečo izkušnjo...«

Sedmi dan Skrivnost postnega časa

Postni čas je tudi posebno liturgično obdobje v cerkvenem koledarju. Seznanili se bomo o liturgični glasbi, pepelnični sredi, posebnostih postnih nedelji. Kako se to obdobje odvija pri nas na slovenskih tleh in kako skozi zgodovino in kaj ta poseben čas prinaša kristjankam in kristjanom.

Sledi večnosti Ambasadorka preventivne akcije 40 dni brez alkohola Monika Avsenik

Kristjani so na pepelnično sredo vstopili v 40 dnevni postni čas, ki bo trajal do 30. marca. Slovenska karitas v tem obdobju izvaja tradicionalno preventivno akcijo 40 dni brez alkohola kot poziv k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkoholizma v družini in družbi. Ambasadorka letošnje akcije je pevka Monika Avsenik. Zato smo jo povabili k pogovoru o prisotnosti alkohola v zabavni industriji, o vrednotah in o učiteljskem poklicu.

Bogoslužje Prenos maše iz Ankarana

Iz župnijske cerkve svetega Nikolaja v Ankaranu na šesto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Franc Šenk.

Musica sacra Ob 350. obletnici rojstva skladatelja Giacoma Carissima

Giacomo Carissimi je avtor precejšnjega števila sakralnih del – oratorijev, komornih kantat, maš in motetov, v ospredju pa bo tokrat ena njegovih najveličastnejših in nasploh najbolj poznanih vokalno-instrumentalnih kompozicij z duhovno vsebino - oratorij Jefte. Priljubljen je bil že za časa skladateljevega življenja in njegovi rokopisi krožili po različnih evropskih deželah. Jezuitski učenjak in skladateljev sodobnik Athanasius Kircher pa je zapisal, da gre pri njem za »ilustracijo moči glasbe, ki gane dušo in slika človeška čustva.«

Sledi večnosti p. Benedik: Cerkev je vedno potrebna prenove; vedno doživlja vzpone in padce

Po slovenskem kulturnem prazniku gostimo prejemnika Trubarjevega priznanja za leto 2023 teologa, cerkvenega zgodovinarja in zaslužnega profesorja Teološke fakultete Univerze v Ljubljani patra dr. Metoda Benedika. V osrčju njegove poklicne poti so ob duhovniškem poslanstvu bile kapucinske knjižnice. A v oddaji ne premišljuje le o raziskovalnem delu, ampak tudi o njegovih pogledih na aktualne teme v Cerkvi in družbi.

Literatura

Literarni nokturno Milan Vincetič: Retuše

Pesniški prizori, ki jih bolj kot z razumom dojemamo s slutnjo in čuti. Igralec: Kristijan Muck, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Režiserka: Ana Krauthaker. Produkcija: 2008.

Literarni portret Jacek Podsiadło: Sezonski svetnik

Jacek Podsiadło (1964) je konec osemdesetih oziroma na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zavzel vodilno mesto na poljski pesniški sceni, predvsem zaradi načina pisanja. Po eni strani je njegova poezija velikokrat družbenokritična, po drugi pa je na svež način povezana z naravo. Podsiadło hkrati velja za pesnika, ki lahko z neverjetno lahkoto napiše pesem o čemer koli. Zato so njegov način ustvarjanja poezije označili za pisanje intimnega dnevnika, polnega osebne mitologije. Skratka, gre za poezijo, ki bralcu vrača posluh in toplino. Več o tem pesniku, ki ga pri nas poznamo po izboru pesmi z naslovom Sezonski svetnik (Aleph, Ljubljana 2000), pa v njegovem portretu. Avtorica oddaje in prevoda pesmi Katarina Šalamun Biedrzycka, interpret Boris Juh, bralka Stannia Boninsegna, režiserka Irena Glonar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar. Leto produkcije 1996.

Spomini, pisma in potopisi Matjaž Kmecl: Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret

Akademik Matjaž Kmecl je izjemno vsestranski intelektualec: poznamo ga in spoštujemo kot dolgoletnega profesorja na slovenistiki, literarnega zgodovinarja in teoretika, avtorja priljubljene Male literarne teorije, vrste drugih znanstvenih in literarnih del, tudi kot politika. Leta 2006 smo objavili njegovo avtobiografsko besedilo Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret, v katerem se hudomušno, prijazno, gostobesedno in vendar gibko spominja svojih skrivnih ljubezni. Ob okroglem jubileju akademika Matjaža Kmecla vas vabimo k poslušanju njegove imenitne pripovedi v interpretaciji Zvoneta Hribarja. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2006.

Humoreska tega tedna Raymond Queneau: Moj prijatelj Pierrot

Zamislimo si francoski zabaviščni park v tridesetih letih 20. stoletja, v času spodobnosti in hkrati prostaškosti, ko so se moškim cedile sline ob pogledu na košček gole kože in ko je bil pretep še sestavni del vsakršnih veselic. Prevajalec: Aleš Berger, igralec: Primož Pirnat, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: februar 2024.

Lirični utrinek Leonard Cohen: 43. pesem iz zbirke Knjiga milosti

Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. V Liričnem utrinku bomo slišali 43. pesem iz omenjene zbirke. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal.

Literarni nokturno Samuel Beckett: Molloy (Sesanje kamnov)

V romanu Molloy Samuela Becketta, ki je izšel leta 1951, napisal pa ga je tri leta prej, sta popisani dve iskanji oziroma dve poti. Na njih popotnika propadeta, pozneje pa ju v zapiskih obnavljata, ker tako zahtevajo od njiju. Prvi je naslovni Molloy, ki nekega dne sklene, da bo obiskal svojo mater, drugi Jacques Moran, nekakšen detektiv ali skrivni agent, ki mu naročijo, naj poišče Molloya. Moranu, ki je sicer izsledil že lepo število ljudi, gre tokrat vse narobe, Molloyu pa dosego cilja prav tako preprečijo različni zapetljaji, med drugim vedno hujša izčrpanost in preprosto to, da pozabi na vzrok svoje poti. Izbrali smo enega izmed humornih odlomkov Beckettovega romana, iz katerega je razvidno, kaj lahko človeka, kot je Molloy, oddalji od zadanega cilja. Prevajalec Aleš Berger, režiser Alen Jelen, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Vladimir Jovanović, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.

Lirični utrinek Ljuba Jakimčuk: Razpadanje

Minevata dve leti od začetka ruske invazije na Ukrajino in vojni ni videti konca. Pesnica, scenaristka in publicistka Ljuba Jakimčuk se je rodila leta 1985 v delavski družini v Prvomajsku v Donbasu. Njena družina je dom izgubila že med vojno leta 2014, postali so razseljene osebe. Poezija Ljube Jakimčuk je vojna poezija, vendar se razpenja od verzov o erotiki v času vojne do otroškega govorjenja o igračah za vojskovanje. In je zelo osebna. Pesem z naslovom Razpadanje je prevedel Peter Semolič; interpretacija Sabina Kogovšek.

Literarni nokturno Meta Rainer: Modri spominček

Pesnica in prevajalka Meta Rainer je pisala predvsem pesmi za mladino – humorne in igrive. Objavila jih je v več zbirkah, leta 1992 pa je izšla še knjiga satir in humoresk. Pesmi za odrasle ni objavljala, pač pa so po njeni smrti izšle v knjigi z naslovom 'Modri spominček'. Ob 120. obletnici pesničinega rojstva smo izbrali nekaj njenih grenko hrepenečih ljubezenskih pesmi. Igralka Vesna Jevnikar, redaktorja: Tadeja Krečič in Vlado Motnikar, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Produkcija: 2014

Odprta knjiga na radiu Anja Mugerli: Čebelja družina 9/14

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer pridobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem neprenehoma prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim. – so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takih in drugačnih mej se vseskozi odraža v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker na meji živi. Bralci: Tina Gunzek, Nikla Petruška Panizon in Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI – Radio Trsta A, 2021.

Lirični utrinek Rabindranath Tagore: Noč je temna

Bengalski pesnik Rabindranath Tagore je postal svetovno znan, ko je leta 1913 dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Prejel jo je za drobno zbirko pesmi z naslovom Gitanjali, Žrtveni spevi ali Darovanke v slovenskem prevodu. Ta zbirka ga je na zahodu uveljavila kot mistični glas stare indijske duše, ki hrepeni po zlitju z bogom. Prevajalec Janko Moder, interpret Kristijan Muck.

Literarni nokturno Karel Destovnik - Kajuh: Pesmi

Karel Destovnik - Kajuh je kot dvaindvajsetleten mladenič 22. februarja 1944, torej pred natanko 80 leti, umrl pod streli nemške patrulje na Žlebnikovi domačiji v Zavodnju. Iz njegove poezije se širi človeškost, ki presega čas, čeprav pesnikove verze močno določajo skrajno napete vojne okoliščine in zgodovinski trenutek, v katerem je živel. Za Literarni nokturno smo izbrali sedem njegovih pesmi. Interpret: Marko Okorn, režiserka: Mojca Cavazza, mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič. Redaktorica ponovitve: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1989.

Ocene

Ocene

1817 epizod

Jama

3 min

Maestro

3 min

Tujec, Slovensko stalno gledališče v Trstu

1 min

Mojca Širok: Praznina (s trilogijo)

10 min

Suzana Tratnik: Škarje

6 min

Aleš Berger: Navsezadnje

5 min

B-AIR

B-AIR Glasba, jezik in možgani

Dr. Daniele Schön je študiral violončelo na glasbenem konservatoriju v Padovi in se nato izpopolnjeval pri Teodori Campagnaro, učenki Antonia Janigra in pri Menahemu Meiru, učencu Aleksandra Aleksaniana in Pabla Casalsa. Bil je član različnih ansamblov baročne, klasične glasbe in jazza. Najljubša mu je bila komorna glasba, predvsem pa godalni kvartet. Preden je odšel iz Italije, je na Univerzi v Padovi študiral tudi nevropsihologijo glasbe. Doktorat iz nevroznanosti je opravil po raziskavah med Marseillem, Trstom in Ljubljano. Od leta 2004 deluje kot raziskovalec francoskega Nacionalnega centra za znanstvene raziskave (CNRS) v marsejskem Inštitutu za nevroznanost sistemov, kjer se zanima za odnos med glasbo, jezikom in možgani s posebnim poudarkom na patologiji jezika in govora.Z gostom se pogovarja primarij dr. Igor M. Ravnik.

B-AIR Zaznavanje glasbe glede na kulturno ozadje

Magistrica psihologije Ana Kuder se je kot strokovna sodelavka projekta B Air leta 2021 udeležila sedme mednarodne konference na temo nevroznanosti in glasbe v Aarhusu na Danskem. K pogovoru o glasbi in kulturi je povabila dva doktorska študenta, ki sta svoje delo predstavljala na konferenci: Erico Flaten, doktorsko študentko v Laboratoriju za slušni razvoj na Univerzi McMaster v Kanadi, in Mathiasa Klarlunda, doktorskega študenta v Centru za glasbo in možgane na Univerzi v Aarhusu na Danskem. Skozi pogovor so poskušali razumeti ali je glasba univerzalni fenomen. Zaznavanje in všečnost določene zvrsti glasbe se namreč lahko razlikujeta glede na kulturo. V zahodnih kulturah smo denimo bolj privženi dvodobnim taktovskim načinom, medtem ko se v nekaterih kulturah, kjer imajo prebivalci manj stika z zahodno glasbo, pogosteje pojavljajo različice trodobnih taktovskih načinov. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Telo - ura, ki tiktaka z glasbo

Oddaja Telo - ura, ki tiktaka z glasbo je del cikla B-AIR Zvočenj, kjer se s strokovnjaki pogovarjamo o uporabi glasbe v zdravstvenem kontekstu. V tokratni oddaji se je magistrica psihologije Manca Kok, ki je na sedmi izvedbi konference Neuromusic, osredotočeni na temo Povezovanje z glasbo skozi različna življenjska obdobja predstavljala projekt B-AIR, pogovarjala s tremi strokovnjakinjami, ki so svoje nedavne raziskovalne projekte prav tako predstavljale na konferenci. Skozi pogovor so poskušale razumeti, kako poslušamo glasbo, kako bi jo brez telesa poslušali povsem drugače in kakšno vlogo igra pri tem srce kot naš stalni ritmovnik. Z novimi odkritji na tem področju lahko bolje razumemo, kako glasba spodbudi vznemirjenost ali gibanje v telesu, ali pa ga, nasprotno, umiri in upočasni. Ugotovitve so ključne za uporabo v zdravstvenih kontekstih, kjer lahko glasbo uporabljamo za lajšanje stresnih medicinskih postopkov ali spodbujanje gibanja pri motnjah gibanja. IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Raziskave Laboratorija za analizo možganov iz Brna

Primarij dr. Igor M. Ravnik tokrat gosti člane Laboratorija za analizo možganov iz Brna. To so profesor Jiri Mekyška ter doktorska študenta inženir Tomaš Kiska in inženir Štepan Miklanek, ki delujejo na Tehnološki univerzi v Brnu. Njihovo delo je tesno povezano z multidisciplinarno raziskovalno nevroznanstveno skupino, ki se ukvarja s širokim razponom nevroznanstvenih problemov, od temeljnih znanosti in tehnoloških vprašanj ter informacijske znanosti do klinične nevrološke obravnave iz rehabilitacije oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi. Del svoje pozornosti pa posvečajo tudi raziskavam o vplivu glasbe na delovanje možganov. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O pozitivnih učinkih glasbe pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni

Glasba in ritem sta tesno povezana z gibanjem, zato bi lahko glasbene intervence ciljno uporabili pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni, ki v največji meri prizadane prav gibalne sposobnosti. Sodelujoči pri projektu B-AIR, psihologinji Ana Kuder in Manca Kok, glasbenik Jaka Škapin, zdravnika nevrologa Dejan Geórgiev in Igor M. Ravnik ter vodja projekta B Air, režiserka Saška Rakef, so pri osebah s Parkinsonovo boleznijo želeli preučiti trenutno uporabo glasbe ter njihova stališča do uporabe glasbe v zdravstvenem sistemu oziroma do sodelovanja pri nadaljnjem raziskovanju možnih učinkov glasbenih intervenc na blaženje simptomov Parkinsonove bolezni. Pri raziskavi je sodelovalo tudi Društvo Trepetlika (Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami). Raziskavi je sledila pilotna izvedba delavnice gibalno-vokalne improvizacije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je vodil umetnik in glasbenik Jaka Škapin. Ta je po izvedeni delavnici pripravil radijski dokumentarec, ki ga danes premierno predstavljamo v oddaji B Air Zvočenja. Pred tem bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več o raziskavi povedala magistrica psihologije, Ana Kuder. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Fondazione Mariani, ustanova za otroško nevrologijo

V oddaji B Air – Zvočenja danes predstavljamo italijansko ustanovo, namenjeno otroški nevrologiji, z imenom Fondazione Pierfranco e Luisa Mariani. Ustanovljena je bila v Milanu z dobrodelnim financiranjem družine Mariani. Posveča se celotnemu spektru bolezni in motenj v otroški nevrologiji, ki se začne z nego in strokovno pomočjo bolnim otrokom in njihovim družinam v diagnostiki, terapiji in rehabilitaciji pa tja do usposabljanja kadra v italijanskem zdravstvu ter poučevanja o strokovnih temah v italijanskem in mednarodnem krogu. Ukvarja se tudi s podpiranjem raziskovalnega dela. Poseben poudarek je namenjen raziskovanju možganov v povezavi z glasbo. Zaradi bližine in visoke ravni strokovnih dogodkov je fundacija igrala pomembno vlogo tudi v izobraževanju srednje in starejše generacije slovenskih pediatrov - otroških nevrologov. Gostji primarija Igorja M. Ravnika sta tokrat muzikologinja dr. Maria Majno in pediatrična nevrologinja in nevrofiziologinja dr. Luisa Lopez. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O besedi, jeziku in govoru z dr. Clémentom Françoisem

Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR O interakciji človeka in računalnika ob delu z glasbo

Docent dr. Matevž Pesek je učitelj in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Od leta 2009 je tudi član Laboratorija za Računalniško grafiko in multimedije. Raziskovalno se loteva modelov, ki izhajajo iz biologije, iz globoke arhitekture vključno s hierarhičnim modeliranjem, zanimajo ga interakcije med človekom in računalnikom, multimodalne zaznave ter inteligentni uporabniški vmesniki, generiranje glasbe in vizualizacije za audio-analizo. V pogovoru s primarijem dr. Igorjem M. Ravnikom dr. Pesek predstavlja interakcijo človeka in računalnika ob delu z glasbo. Kako iz glasbe nastane digitalizirano - matematično obvladljivo gradivo, ki ga potem modelirajo, analizirajo, se z njim igrajo ter iz njega potegnejo sklepe, ki po prevedbi nazaj v svet človeške percepcije in izvedbe glasbe dajejo zaznavno in tudi praktično zanimive rezultate. Denimo z generiranjem glasbe ali – kot na primer s projektom Trubadur – pomagajo študentom glasbe pri urjenju slušnih sposobnosti z melodičnimi in ritmičnimi nareki. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Obrazi avtizma 2. del

Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavlja nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Pripoveduje o srečanju z improvizacijo, lastnem ustvarjanju in komunikaciji prek glasbe, ki lahko poveže tudi starše in otroke. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Radiofonski esej je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Obrazi avtizma 1. del

Nov cikel oddaj B Air Zvočenja začenjamo z radiofonskim esejem Obrazi avtizma. Ta govori o učnem in ustvarjalnem procesu treh učencev z motnjo avtističnega spektra in odpira spoznanje, kako lahko glasba ustvari igriv prostor za sporazumevanje, izražanje in rast na različnih področjih. Kaj narediti, ko se zaveš, da načini poučevanja, katere si se priučil in verjameš, da so edini, ne delujejo pri vseh? Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, bo ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavila nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Slišali bomo, kakšno moč ima glasba, če do nje pristopiš na pravi, sebi lasten način, in kako je to dosegla s svojimi učenci. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Radiofonski esej je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

B-AIR Petra Strahovnik: Sense-S, B-Air koncert za dojenčke in malčke

Cikel novih simfoničnih del, ustvarjenih z mislijo na dojenčke, malčke in ranljive skupine, bo sklenil projekt Sense-S Petre Strahovnik. V okviru projekta B-AIR je slovenska skladateljica, ki deluje na Nizozemskem, ustvarila novo delo za najmlajše občinstvo, ki ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Stevena Loya izvedel v Studiu 26 Radia Slovenija. Prostor, prilagojen za sproščen in udoben obisk dojenčkov, malčkov, njihovih staršev in spremljevalcev. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Video

Jazz Ars All Stars Microorganisms

Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Jazz Ars All Stars Jure Pukl - Octoplus

V okviru cikla "Jazz Ars All Stars" je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba našega mednarodno priznanega saksofonista, tudi nagrajenca Prešernovega sklada. Povsem nov projekt je zasijal pod geslom "Glasba za lepši in boljši jutri". Nastopili so Jure Pukl (saksofoni), Nina Strnad (vokal), Žan Hauptman (vokal), Fani Posa (rog), Jani Moder (kitara), Saša Mutić (klaviature), Miha Koren (bas kitara) in Gaj Bostič (bobni).

Neposredni prenos Kromatika 4: Simfoniki, Davorin Mori in Tim Jančar

Četrti abonmajski koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija prinaša mojstrovine ruske romantike, ki sta jih izvedla izvrstna slovenska glasbenika mlajše generacije. V Rahmaninovem Tretjem klavirskem koncertu, ki velja za enega najbolj priljubljenih in tudi najzahtevnejših klavirskih koncertov v celotni simfonični literaturi, je kot solist nastopil pianist Tim Jančar. Koncert je sklenil cikel Slike z razstave Modesta Musorgskega, v mojstrski orkestraciji Mauricea Ravela. Dirigiral je Davorin Mori.

Jazz Ars All Stars Ecliptic

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila zasedba Ecliptic. Trobento je igral Tomaž Gajšt, kitaro Jani Moder, bas Jani Hace, bobne Žiga Kožar, "beatboxal" je Murat. Predstavili so vinilno ploščo Trash Society.

Ars in Drama QuatroPorTango & Ana Bezjak

Sloviti argentinski bandoneonist in skladatelj Astor Piazzolla sodi med najpomembnejše glasbenike dvajsetega stoletja. Skorajda vsakdo pozna vsaj njegov Oblivion ali Libertango. Tradicionalnemu tangu je tudi z elementi jazza in klasične glasbe vdahnil novo življenje in ga popeljal v nuevo tango. Piazzollovi glasbi se že vrsto let posveča skupina QuatroPorTango – bandoneonist Ratko Žižić, pianist Jan Sever, violinist Matjaž Porovne in kontrabasist Marko Turšič. Vrhunsko prepletajo virtuoznost s poetiko ter skupinsko igro s solističnimi vložki. Improvizacija in stroga forma postaneta eno. Na koncertu, posvečenem glasbi Astorja Piazzolle, v ciklusu Ars in Drama se jim je pridružila naša eminentna vokalna solistka, tudi tango specialistka, Ana Bezjak, znana iz zasedbe Papir.

Jazz Ars All Stars Steve Klink Trio & Mia Žnidarič: Trilogy in Blue

Novo, že tretjo sezono koncertnega cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni je otvoril trio ameriško-slovenskega pianista Stevea Klinka. Gostja je bila vokalna solistka Mia Žnidarič. Predstavili so ploščo Trilogy In Blue.

Ars in Drama Poklon Jožetu Privšku

Legendarnemu slovenskemu jazzistu smo se poklonili s koncertom, na katerem so nastopili Nina Strnad, Alenka Godec in Oto Pestner, skupaj z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lenarta Krečiča. V veliki dvorani ljubljanske Drame so izvedli nekatere njegove najboljše inštrumentalne kot tudi vokalne skladbe.

Sobotni operni večer Wolfgang Amadeus Mozart: Čarobna piščal

Videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.

Najbolj poslušano

Humoreska tega tedna Raymond Queneau: Moj prijatelj Pierrot

Zamislimo si francoski zabaviščni park v tridesetih letih 20. stoletja, v času spodobnosti in hkrati prostaškosti, ko so se moškim cedile sline ob pogledu na košček gole kože in ko je bil pretep še sestavni del vsakršnih veselic. Prevajalec: Aleš Berger, igralec: Primož Pirnat, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: februar 2024.

Evroradijski koncert Simfonični orkester Južnokorejske radiotelevizije in violinist Gil Shaham

Šestindvajsetega oktobra je v Koncertni dvorani Centra umetnosti v Seulu v Južni Koreji potekal koncert Simfoničnega orkestra Južnokorejske radiotelevizije in violinista Gila Shahama. Koncert je vodil dirigent Pietari Inkinen, na sporedu koncerta pa sta bili dve britanski mojstrovini dvajsetega stoletja, Koncert za violino in orkester op. 14 Samuela Barberja in Simfonija št. 1 v b-molu Williama Waltona.

Nedeljsko operno popoldne Operne zvezde

Pojejo odlomke Dowlanda, Salierija, Capoccija, Händla, Mozarta, Verdija, Rahmaninova, Masseneta, Bizeta in Gounoda.

Musica sacra Sakralna dela Gabriela Faureja, 2. del

Sakralna dela v skladateljevem opusu prevladujejo, saj je po končanem šolanju, vse od leta 1865 deloval predvsem kot cerkveni glasbenik. V letih od 1877 do 1905 je služboval v pariški cerkvi sv. Magdalene in v tistem času ustvaril večino svojih duhovnih del. Zelo priljubljena je njegova Hvalnica Jeana Racina, op. 11, delo, ki ga je napisal pri svojih 19-ih, tokrat pa boste lahko prisluhnili še drugim njegovim znanim in pogosto izvajanim delom, med drugim Maši za ženske glasove in orgle, Ave Mariji in skladbi O, salutaris hostia.

Spomini, pisma in potopisi Matjaž Kmecl: Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret

Akademik Matjaž Kmecl je izjemno vsestranski intelektualec: poznamo ga in spoštujemo kot dolgoletnega profesorja na slovenistiki, literarnega zgodovinarja in teoretika, avtorja priljubljene Male literarne teorije, vrste drugih znanstvenih in literarnih del, tudi kot politika. Leta 2006 smo objavili njegovo avtobiografsko besedilo Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret, v katerem se hudomušno, prijazno, gostobesedno in vendar gibko spominja svojih skrivnih ljubezni. Ob okroglem jubileju akademika Matjaža Kmecla vas vabimo k poslušanju njegove imenitne pripovedi v interpretaciji Zvoneta Hribarja. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2006.

Obiski kraljice Orgelska knjiga Olivierja Messiaena

V Orgelsko knjigo je Olivier Messiaen povezal sedem skladb leta 1951. Nekatere skladbe je opremil z navedki iz Svetega pisma, vsem pa je dodal razlago o uporabljeni skladateljski tehniki. Cikel uvede skladba z naslovom Reprize z obratom, v njej skladatelj povezuje tri indijske ritme in jih podvaja, večkrat se v variirani ritmični obliki pojavi tudi dodekafonska tema. Sledijo Skladba v triu, Roke brezna, Ptičje petje, Skladba v triu 2, Oči v kolesih in Štiriinšestdeset dob.

Glasbena jutranjica Glasbena jutranjica 06:00

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Literarni portret Jacek Podsiadło: Sezonski svetnik

Jacek Podsiadło (1964) je konec osemdesetih oziroma na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zavzel vodilno mesto na poljski pesniški sceni, predvsem zaradi načina pisanja. Po eni strani je njegova poezija velikokrat družbenokritična, po drugi pa je na svež način povezana z naravo. Podsiadło hkrati velja za pesnika, ki lahko z neverjetno lahkoto napiše pesem o čemer koli. Zato so njegov način ustvarjanja poezije označili za pisanje intimnega dnevnika, polnega osebne mitologije. Skratka, gre za poezijo, ki bralcu vrača posluh in toplino. Več o tem pesniku, ki ga pri nas poznamo po izboru pesmi z naslovom Sezonski svetnik (Aleph, Ljubljana 2000), pa v njegovem portretu. Avtorica oddaje in prevoda pesmi Katarina Šalamun Biedrzycka, interpret Boris Juh, bralka Stannia Boninsegna, režiserka Irena Glonar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar. Leto produkcije 1996.

Lirični utrinek Leonard Cohen: 43. pesem iz zbirke Knjiga milosti

Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. V Liričnem utrinku bomo slišali 43. pesem iz omenjene zbirke. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal.

Bogoslužje Prenos maše iz Velenja

Iz župnijske cerkve svetega Martina v Velenju na drugo postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje duhovni pomočnik Roman Travar.

Evropski klasični nokturno Evropski klasični nokturno 00:00

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt