Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

V studiu:
 
Izbor glasbe:  
0
 
30
30
V ŽIVO
Glasbeni SOS

Priporočamo

Glasbeni portret Blagoje Bersa

Oddajo Glasbeni portret namenjamo Blagoju Bersi, enemu najpomembnejših predstavnikov hrvaške glasbene moderne, ki je s svojim skladateljskim in pedagoškim delovanjem zagotovo pustil trajne sledi.

Sedmi dan Medkulturno in medversko sožitje v Prekmurju

Kam lahko seže vpliv religije po slovenskih regijah in zakaj je bilo Prekmurje vselej pod nekakšnim verskim prepihom? Tokratno oddajo namenjamo medkulturnem in medverskem sožitju v severovzhodnem delu Slovenije, kjer so še danes poznane močne vezi med vejama krščanstva - katolištvo in luteranstvo, pa tudi spomin na murskosoboški in lendavski judovski skupnosti. O razvejanosti verskega življenja, njeni dediščini in zanimivosti nam bo tako iz osebnega kot tudi strokovnega vidika pripovedoval profesor Boris Hajdinjak, sicer direktor Sinagoge Maribor in po očetovi strani pravi Prekmurec, ki črpa izkustva medreligijskega dialoga tudi pri svojem znanstvenem delu.

Musica noster amor Simfonični orkester Bavarskega radia, Christian Thielemann in Brucknerjeva 5. simfonija

Simfonični orkester Bavarskega radia je 30. junija lani v Herkulovi dvorani münchenske Rezidence izvedel Brucknerjevo skoraj poldrugo uro trajajočo Simfonijo št. 5. Dirigiral je Christian Thielemann, leta 1959 rojeni Berlinčan, ki si je v zadnjih desetletjih s svojimi umetniškimi dosežki na področju dirigiranja prislužil sloves nesporne avtoritete in enega največjih interpretov glasbe Richarda Wagnerja, Richarda Straussa in Antona Brucknerja. Večkrat je podrobno preučil Brucknerjeve megalomanske zvočne katedrale in drzno kompozicijsko tehniko ter ponotranjil svojevrstno mističnost tega avstrijskega simfonika, čigar življenje in ustvarjalnost je močno zaznamovala vera. Bruckner 5. simfonije ni brez razloga označil za svojo "kontrapunktsko mojstrovino" in "fantastično simfonijo". Vse v tej glasbeni umetnini namreč vodi h koralnemu finalu, ki ga krona dvojna fuga. Pri pisanju Simfonije je zajemal iz "mističnega vira" in postavljal zanj značilne monumentalne zvočne bloke v prostor. V počasnem Adagiu je namenil slovesne napeve godalom, hitri Scherzo je napolnil z udarnimi ritmi, uvodni stavek s počasnim uvodom pa je v svojem osnovnem bistvu širokopotezno zasnovan temelj, ki začrta obsežno postopno stopnjevanje vse do sklepnega klimaksa v codi zadnjega stavka.

Glasbena skrinjica Gil Shohat in trije modernisti: Much, Klimt in Van Gogh

V tokratni oddaji se bomo ozrli po treh skladbah, ki jih je po slovitih istoimenskih likovnih delih ustvaril izraelski pianist in skladatelj Gil Shohat v delu z naslovom 3 improvizacije na slike. V delih pa bomo lahko zaznali, katere elemente slik je izbral za glasbeno ponazoritev in kako upodablja tri ikonične podobe slikarjev Edvarda Muncha, Gustava Klimta in Vincenta van Gogha.

Spomini, pisma in potopisi Gerard Manley Hopkins: Pisma prijatelju Robertu Bridgesu

Angleški pesnik Gerard Manley Hopkins je bil profesor klasičnega jezikoslovja in jezuit, ki je živel med letoma 1844 in 1889. Kot pesnik je zaslovel šele potem, ko je Robert Bridges, sicer njegov pesniški prijatelj, trideset let po smrti objavil njegove pesmi. Objavljamo tri pisma, ki jih je Gerard Manley Hopkins pisal prijatelju Robertu Bridgesu; iz njih je razvidna Hopkinsova značilna zavzetost za jezik in njegove izrazne možnosti. Prevod: Andrej Arko, Interpretacija: Zvone Hribar, tonski mojster je Miro Marinšek, režiser pa Jože Valentič. Produkcija leta 2000.

Odprta knjiga na radiu Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset (17/28)

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizogibno soočeni. O avtorici Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo. Bralka: Saša Mihelčič Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Mastering: Klemen Veber Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019

Aktualno

Ars aktualno Trije vrhunci Puljskega filmskega festivala 2024

V četrtek, 18. 7., se je v Pulju končal 71. filmski festival Film pod zvezdami, v središču katerega so hrvaški filmi in hrvaške manjšinske koprodukcije. Nagrade najboljšim filmom pa so podelili že v sredo. Velika zlata arena za najboljši hrvaški film je pripadla Proslavi Bruna Ankovića, filmu o vzponu hrvaškega nacionalističnega gibanja – ustašev in marionetne kraljevine NDH, o katerem smo že poročali. Film je dobil tudi zlate arene za najboljši scenarij, moško vlogo in fotografijo. Žirija pa je nagradila še Silvestra Kolbasa za režijo dokumentarca Najini otroci in igralko Judito Franković Brdar za vlogo v filmu Sveta družina. Med mednarodnimi koprodukcijami je slavil film Gospodinjstvo za začetnike makedonsko-avstralskega režiserja Gorana Stolevskega, puljska zlata vrata, nagrado občinstva pa je dobil film Sveta družina. Nekatere izmed filmov bomo v prihodnjih mesecih zagotovo videli tudi pri nas. Tri zanimive filme z letošnjega festivala izpostavlja Tina Poglajen.

Ars aktualno Motovunski filmski festival je zamenjal festival Cinehill

Med 24. in 28. julijem, s preddogodkom pa že 23. julija, bo v Gorskem kotarju potekal festival Cinehill. Z direktorjem festivala Igorjem Mirkovićem in programsko selektorico Mileno Zajović se je o programu letošnjega festivala pogovarjala Tesa Drev Juh. Prevode bereta Igor Velše in Mateja Perpar.

Ars aktualno Slikarske samosabotaže Arjana Pregla

V galeriji Kresija je na ogled razstava novih del slikarja Arjana Pregla z naslovom Slikarske samosabotaže. Umetnik se na njej sprašuje, kaj mu slikarstvo omogoča, koliko je umetnost omejena na odpiranje vprašanj in nakazovanje družbenih razpok ter koliko mora te komentirati ali celo spremeniti.

Ars aktualno Kaj ponuja 71. filmski festival v Pulju?

Med 11. in 18. julijem poteka 71. filmski festival hrvaškega filma v Pulju. Festival, v središču katerega je Vespazijanov amfiteater, puljska Arena, ki je ime in obliko dala tudi glavni nagradi festivala – zlati areni, je bil pred letom 1991 osrednji revijalni dogodek jugoslovanske filmske industrije. Začetek festivala sega v leto 1955, prvi filmski dogodek pa se je v Areni odvil že leta 1938, ko je bil Pulj pod italijansko fašistično oblastjo. V času Jugoslavije so v Pulju nagrado dobivali tudi številni slovenski filmi ter ustvarjalci in ustvarjalke. Že prvo leto je veliko zlato areno dobil v Sloveniji delujoči František Čap za Trenutke odločitve, za njim pa so večkrat slavili tudi filmi Jožeta Babiča, Igorja Pretnarja in seveda Franceta Štiglica: na primer, Balada o trobenti in oblaku in Ne joči, Peter. Letos se na festivalu poklanjajo Veljku Bulajiću, režiserju Bitke na Neretvi, ki je umrl letos aprila, v sklopu »Časovni stroj« pa bodo prikazali tudi filme, kot sta Derviš in smrt, pa Slike iz življenja udarnika. Na festivalu prikazujejo tudi trije filmi, ki so nastali v slovenski produkciji ali koprodukciji. Prispevek je pripravila Tina Poglajen. Prevode bereta Maja Moll in Matjaž Romih.

Ars aktualno Adriana Maraž in njeni antropomorfni, minljivi predmeti v MGLC

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani so odprli retrospektivno razstavo Adriane Maraž, najpomembnejše slovenske grafične ustvarjalke, ki je bila znana po tehnični dovršenosti, osebno obarvanih motivih in raziskovanju minljivosti. Leta 2015 preminula umetnica je postala prepoznavna že kmalu po odločitvi za grafiko v šestdesetih, v sedemdesetih tudi v tujini. Pohištvo na grafikah Adriane Maraž ni zgolj pohištvo. Njeni značilni stoli in komode se levijo v človeške oblike ter nas nagovarjajo s svojo nenavadnostjo in rahlo potujitvijo znanega. S podobami vsakdanjih objektov je pripovedovala osebne zgodbe, na specifičen način govorila o univerzalnih temah. Razstava v MGLC, ki sta jo pripravili kustosinji Breda Škrjanec in Nadja Zgonik, se osredotoča na grafiko, po kateri je umetnica tudi najbolj znana. Je med redkimi ustvarjalkami t.i. ljubljanske grafične šole, povezane predvsem s šestdesetimi leti prejšnjega stoletja. Bila je mojstrica in obvladala zahtevne tehnike. Njen pristop h globokemu tisku je izjemen, saj natančnost in ustvarjalnost združuje v grafike, ki odražajo prefinjeno igro oblik, tekstur in pripovedne globine, preberemo ob razstavi. Grafike Adriane Maraž med drugim hranijo osrednji svetovni muzeji, kot sta londonska Tate in newyorška MoMA, ob tujih priznanjih pa je tudi prva umetnica, ki je prejela osrednjo slovensko nagrado za likovno umetnost, Jakopičevo nagrado leta 1977. Ob retrospektivni razstavi v MGLCju, se ji v Ljubljani trenutno posvečata še manjši razstavi v Galerijah DLUL in ZDSLU. Foto: Adriana Maraž, Gea, 1992, barvna jedkanica; foto: Jaka Babnik; arhiv MGLC

Ars aktualno Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu

Začenja se letni kino, obdan z grajskim obzidjem – Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu. Cel mesec bodo pod taktirko Kinodvora stregli z odmevnimi filmi kinematografske sezone – torej priložnost za zamudnike in tiste, ki bi si katerega želeli ogledali ponovno – vmes pa bo tudi kar nekaj premier in predpremier. Odpirajo pa Film pod zvezdami z Jesenskim listjem.

Ars aktualno Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti

O času premišljujemo, govorimo, ga občutimo, merimo in beležimo. Čas je hkrati zelo abstraktna in zelo konkretna kategorija. S fenomenom časa se ukvarja nova stalna razstava v Slovenskem etnografskem muzeju, ki so jo naslovili Človek in čas. Nastala je kot obeležitev 100. obletnice muzeja. Prvi del razstave, podnaslovljen Prvih 100 so odprli konec junija, drugi, osrednji del s podnaslovom Od ponedeljka do večnosti, pa je na ogled od prejšnjega tedna. Ana Rozman je pred mikrofon povabila soavtorja razstave, kustosa in dokumentalista Blaža Verbiča, ki je povedal, da je čas na razstavi predstavljen v petih vsebinskih sklopih.

Ars aktualno Kristalni globus filmu o spregledani slikarki Wilhelmini Barns-Graham

V soboto se je s podelitvijo nagrad sklenil že 58. mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Na festivalu so v osmih dneh pokazali 136 celovečernih filmov in 41 kratkih filmov, za nagrade pa so se potegovali filmi v glavnem tekmovalnem programu in tekmovalnem programu Proxima. Kristalni globus za najboljši film v glavnem tekmovalnem programu je prejel severnoirski režiser Mark Cousins za esejski dokumentarni film Nenaden uvid v globlje stvari. Film portretira eno izmed najpomembnejših britanskih abstraktnih slikark, Wilhelmino Barns-Graham.

Ars aktualno 22. mednarodni festival sodobne vizualne umetnosti Art Stays

Art Stays prinaša razstave na ptujskih in okoliških prizoriščih, javno razpravo, delavnice, performanse in koncerte, letos pa ima naslov Prostor – The Space. Gre za širok pojem, ki določa naše bivanje in zaznamuje našo identiteto; pogosto pozabljamo, da ima pravico obstajati tudi brez nas, usodno ga sooblikujemo, vpliva pa tudi na to, kako bo umetniško delo delovalo. Otvoritveni konec tedna vabi z dogodki do nedelje opolnoči, razstave pa bodo na ogled do 8. septembra.

Ars aktualno Te dni v Sarajevu donijo Zarjavele trobente

V sredo se je namreč začel že 9. literarni festival Bookstan, ki letos poteka pod naslovom pesmi, ki je pred štiridesetimi leti nastala prav v Sarajevu. Do nedelje se bodo zvrstili številni literarni pogovori, okrogle mize, program za mlade, ves teden pa poteka tudi delavnica literarne kritike. Poleg številnih mednarodnih in domačih gostov na festivalu gostujejo tudi trije slovenski avtorji – Zoran Predin, Andrej Blatnik in Dušan Šarotar.

Ars aktualno Končujejo se 58. Karlovi Vari

V Karlovih Varih potekajo še zadnje filmske projekcije, preden se bo festival, že 58. zapovrstjo, ob koncu tedna sklenil s podelitvijo nagrad. Glavne nagrade bodo podeljene v dveh programih: v glavnem tekmovalnem programu in tekmovalnem programu Proxima, ki skupaj štejeta 32 filmov. Petra Meterc se je pogovarjala z režiserji nekaj filmov, ki se potegujejo za nagrade.

Kultura

Izrazi doma Jože Murkovič - vzeti si moramo svobodo, da v svojem domu izrazimo sebe

V oddaji Izrazi doma se pogovarjamo z arhitekti in oblikovalci o kulturi bivanja doma – o interjerju domov, o tem, kaj izražajo naši domovi, in o ustvarjalnosti, ki jo lahko izživimo v svojem prostoru intime, ki mu rečemo dom. Tesa Drev Juh se bo tokrat pogovarjala z Jožetom Murkovičem. Svojo delovno pot je začel na nacionalni televiziji kot producent otroških in mladinskih oddaj, nekaj časa je delal kot producent takratnega uredništva za promocijo televizije ter kot vodja investicij in vodja evropskega finančnega managementa v Mini teatru. Leta 2008 je ustanovil studio za oblikovanje interjerjev, trgovanje z umetninami in antikvitetami ter leta 2013 v središču Ljubljane odprl salon z umetninami, antikvitetami in oblikovanjem interjerjev, zatem pa lani trgovino Dekor. Beseda bo tekla o domu kot izrazu naše notranjosti, o tem, koliko svobode si dopuščamo, ko se lotimo urejanja prostorov, v katerih bivamo, o pomenu poznavanja lastne tradicije in zgodovine pohištva ter vsega drugega, kar vnašamo v svoj dom, in še o marsičem. Glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Blaž Kumše in Vjekoslav Mikez, produkcija 2024.

Naši umetniki pred mikrofonom Alojz Rebula: "Moj slog je samo instrument vsebine."

21. julija 2024 bo minilo sto let, odkar se je v Šempolaju pri Nabrežini rodil pisatelj Alojz Rebula, eden naših najboljših prozaistov, ki je pisal tudi poezijo in dramatiko. Ustvaril je obsežen in celosten opus. V njegovem središču so romani, med drugimi Senčni ples, V Sibilinem vetru in s kresnikom nagrajeni Nokturno za Primorsko. Bil je vztrajen pisec dnevnikov in esejist, dolgoletni avtor kolumen v tedniku Družina, pa tudi prevajalec in profesor. Z umetnikom se je leta 2011 v Loki pri Zidanem mostu, v rojstni hiši njegove soproge Zore Tavčar, pogovarjal Marko Golja.

Svet kulture Mittelfest v Čedadu in predstava Titizé v Benetkah

Le streljaj od slovensko-italijanske meje v Čedadu se začenja festival Mittelfest, ki ponuja raznovrstne umetniške dogodke, v Goldonijevem gledališču v Benetkah pa je na sporedu nova akrobatska predstava z naslovom Titizé - Beneški sen, ki jo je napisal in režiral Daniele Finzi Pasca.

Gremo v kino Med vrhunci letošnjega Puljskega filmskega festivala je film o etičnih vprašanjih, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence

Poglabljamo se v nekaj vrhunskih filmov, ki so bili prikazani na pravkar minulem Puljskem filmskem festivalu – ukvarjajo se z bojem delavcev za svoje pravice, z izzivi tehnologij prihodnosti in z vedno zapletenim, a neprecenljivim družinskim življenjem. Poročamo o tem, kaj vas čaka na letošnjem festivalu Cinehill v Gorskem kotarju, ki je zamenjal Motovunski filmski festival. Poleg tega ocenjujemo novi film v nizu del, v katerih strašijo morski psi, z naslovom Nekaj je v vodi.

Likovni odmevi Dotik konice prstov

Risba je najbrž najbolj neposreden avtorski rokopis, ki za sabo pušča prvinsko in nebrušeno sled hotenja, pravijo v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki temu mediju posvečajo tokratni trienale. Razstava Dotik konice prstov, ki jo je zasnoval kustos Marko Košan, z deli enaindvajsetih avtoric in avtorjev ponuja vpogled v koroško likovno ustvarjalnost na področju prvine, ki jo z različnimi vzgibi gojijo tako rekoč vsi likovni ustvarjalci. Foto: Koroška galerija likovnih umetnosti

Podobe znanja Anna Dragoš: Kako virusi manipulirajo bakterije?

Vsak dan od 20 do 40 odstotkov bakterijske biomase pobijejo virusi. Zato imajo ključno vlogo pri kroženju organskih snovi, pomembno pa vplivajo na samo vedenje bakterij. Te se pred virusi na različne načine branijo in razvijajo vedno nove obrambne strategije. A po drugi strani lahko številni virusi s svojimi gostitelji tudi uspešno sobivajo, sočasno pa na različne načine vplivajo na njihovo vedenje, vplivajo lahko na komunikacijo bakterij in jim celo pomagajo pri medsebojnih spopadih.

Izšlo je Eva Mahkovic: Toxic

Žanrsko hibridna knjiga Toxic (Beletrina, 2023), ki je bila tudi v širšem izboru za nagrado kresnik, je nenavadno avtofikcijsko delo. V njem dramaturginja in pisateljica Eva Mahkovic (1986) z različnimi pristopi analizira tako sebe in svojo osebno zgodovino kot tudi na primer popkulturne fenomene in nekatera družbenopolitična vprašanja, povezana z dojemanjem žensk v današnji družbi. Knjiga, ki je sestavljena iz prologa in osmih delov ter stavi tudi na dizajn in likovno opremo, je brutalno iskrena pripoved, mešanica kiča in umetnosti, krvi in roza barve, travm in spominov, resničnosti in fikcije, skratka, pravi literarni vrtinec. Delo predstavljamo v pogovoru z avtorico.

Svet kulture Dotik konice prstov in Slikarske samosabotaže

Koroški trienale je izjemno zanimiv razstavni projekt, ki so ga tokrat naslovili Dotik konice prstov in je na ogled v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu Vabimo vas tudi v galerijo Kresija, kjer razstavlja Arjan Pregl. Svojo razstavo je naslovil Slikarske samosabotaže.

Razgledi in razmisleki Režiser Mark Cousins: "Če na nekoga gledamo samo z vidika spola, ne pa tudi domišljije, mu delamo krivico."

Severnoirski režiser Mark Cousins je za svoj dokumentarec Nenaden uvid v globlje stvari na 58. festivalu v Karlovih Varih prejel glavno nagrado – kristalni globus. Film se posveča britanski abstraktni umetnici Wilhelmini Barns-Graham in prav o njej ter nagrajenem filmu se Mark Cousins in Petra Meterc največ pogovarjata.

Svet kulture Likovna kolonija Festivala Ljubljana in kolonija Izlake Zagorje

Pretekli konec tedna se je sklenila 27. likovna kolonija Festivala Ljubljana. Ideja za mednarodno likovno kolonijo se je porodila selektorju Tomu Vranu, ki je direktorju Darku Brleku leta 1997 predlagal, da bi vrhunsko umetniško dogajanje na festivalu ovekovečili z likovno interpretacijo. V oddaji pa tudi več o 61. slikarski koloniji Izlake Zagorje.

Literarna matineja Kako 120 let po njegovem rojstvu živi zapuščina Srečka Kosovela med Sežano in Tomajem?

Srečko Kosovel je fenomen slovenske poezije. Čeprav je umrl pri rosnih 22 letih, leta 1926, je s svojo poezijo in prodornim, vizionarskim mišljenjem v slovenski kulturni in duhovni prostor vtisnil neizbrisen pečat. O tem, kako se v njegovi rodni Sežani in širši kraški regiji ta pečat kaže danes in kako živi njegova ustvarjalna zapuščina, razmišljamo z Matejo Kralj, skrbnico Spominske sobe Srečka Kosovela na Ljudski univerzi Sežana in avtorico različnih projektov, povezanih s Kosovèlovo zapuščino.

Glasba

Glasbeni portret Blagoje Bersa

Oddajo Glasbeni portret namenjamo Blagoju Bersi, enemu najpomembnejših predstavnikov hrvaške glasbene moderne, ki je s svojim skladateljskim in pedagoškim delovanjem zagotovo pustil trajne sledi.

Obiski kraljice Nemška orgelska glasba 19. stoletja

Nemško orgelsko glasbo 19. stoletja predstavlja ugledna ameriška orglavka Carole Terry. Pot raziskovanja in izvajanja orgelske glasbe jo je že večkrat popeljala tudi v Evropo. Obiskala je glavno mesto severnonemške dežele Mecklenburg-Pomorjansko. V katedrali v Schwerinu je igrala na historične orgle iz obdobja zrele romantike, ki jih je leta 1871 izdelal Friedrich Ladegast. Na teh orglah je izvedla pester izbor skladb nemških skladateljev, ki so delovali v 19. stoletju: dela Johanna Gottloba Topferja, Johanna Christiana Heinricha Rincka, Augusta Wilhelma Bacha, Johanna Georga Herzoga in Josepha Gabriela Rheinbergerja.

Musica noster amor Simfonični orkester Bavarskega radia, Christian Thielemann in Brucknerjeva 5. simfonija

Simfonični orkester Bavarskega radia je 30. junija lani v Herkulovi dvorani münchenske Rezidence izvedel Brucknerjevo skoraj poldrugo uro trajajočo Simfonijo št. 5. Dirigiral je Christian Thielemann, leta 1959 rojeni Berlinčan, ki si je v zadnjih desetletjih s svojimi umetniškimi dosežki na področju dirigiranja prislužil sloves nesporne avtoritete in enega največjih interpretov glasbe Richarda Wagnerja, Richarda Straussa in Antona Brucknerja. Večkrat je podrobno preučil Brucknerjeve megalomanske zvočne katedrale in drzno kompozicijsko tehniko ter ponotranjil svojevrstno mističnost tega avstrijskega simfonika, čigar življenje in ustvarjalnost je močno zaznamovala vera. Bruckner 5. simfonije ni brez razloga označil za svojo "kontrapunktsko mojstrovino" in "fantastično simfonijo". Vse v tej glasbeni umetnini namreč vodi h koralnemu finalu, ki ga krona dvojna fuga. Pri pisanju Simfonije je zajemal iz "mističnega vira" in postavljal zanj značilne monumentalne zvočne bloke v prostor. V počasnem Adagiu je namenil slovesne napeve godalom, hitri Scherzo je napolnil z udarnimi ritmi, uvodni stavek s počasnim uvodom pa je v svojem osnovnem bistvu širokopotezno zasnovan temelj, ki začrta obsežno postopno stopnjevanje vse do sklepnega klimaksa v codi zadnjega stavka.

Nedeljsko operno popoldne Operni odlomki

... iz del Salierija, Glucka, Mozarta, Rossinija, Puccinija, Bellinija in Offenbacha.

Evroradijski koncert Simfonični orkester Bavarskega radia in pianist Leif Ove Andsnes

14. junija sta v Herkulovi dvorani v Münchnu nastopila Simfonični orkester Bavarskega radia in pianist Leif Ove Andsnes. Koncert je vodil dirigent Daniel Harding, na sporedu koncerta pa so bili Koncert za klavir št. 5 v Es-duru, op. 73 ('Imperator') Ludwiga van Beethovna in glasba Richarda Straussa: simfonični pesnitvi Smrt in poveličanje, op. 24, ter Don Juan, op. 20 in Ples sedmih tančic iz opere Saloma.

Sobotni operni večer Wolfgang Amadeus Mozart: Così fan tutte z Dunaja

Zgodba, tako pravi legenda, se nanaša na dunajska para, ki sta si izmenjevala ljubezenske partnerje.

Sobotni koncert Camerata RCO in Brucknerjeva glasba

Simfonija št. 6 v A-duru Antona Brucknerja v komorni glasbeni preobleki Rolfa Verbeeka in izvedbi članov ansambla Camerata RCO, ki ga sestavljajo glasbeniki Kraljevega orkestra Concertgebouw iz Amsterdama. Koncert, ki je 1. julija letos zvenel v dvorani Wigmore v Londonu v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov The Lunchtime Concerts.

Oddaljeni zvočni svetovi Meditativne piščali

Posvečamo se primerom glasbe piščali, ki so v izhodišču zelo različne, pa vendar je učinek njihovega zvoka pomirjajoč, meditativen. Izvirajo iz različnih kultur, nekateri primeri so poduhovljeni, nekateri pa namenjeni razvedrilu in plesu. Na piščali igrajo glasbeniki iz Japonske, Gambije, Turčije in Kameruna.

Zborovski koncert Sestra in brat

Vabimo vas k spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS, Komorne akademije Potsdam in solistov. Na posnetku iz Berlinske filharmonije so marca lani zabeležili dela sestre in brata, Fanny in Felixa Mendelssohna. Tako v oddaji predvajamo kantati: hvalnico Moja duša je mirna Fanny Mendelssohn in uglasbitev psalma št. 42/Kakor jelen hrepeni po potokih voda Felixa Mendelssohna.

Recital Godalni kvartet Elias v dvorani Wigmore

8. julija je v dvorani Wigmore v Londonu nastopil Godalni kvartet Elias. Na spored je uvrstil Godalni kvartet št. 14 v d-molu, D 810 Franza Schuberta, imenovan tudi Smrt in deklica, Tri skladbe za godalni kvartet Igorja Stravinskega in izbor škotske ljudske glasbe za godalni kvartet.

Filmska glasba Caravaggieva senca

Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.

Jazz

Jazz Ars Glasba Chicka Coree za velike orkestre

Tokrat bomo poslušali skladbe Chicka Coree, prirejene ali napisane za veliki orkester. 23. julija bo njegove skladbe v ljubljanskih Križankah izvajal Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA pod vodstvom šefa dirigenta Josepa Vicenta. Španski orkester je bil letos s svojo zgoščenko glasbe Chicka Coree nominiran za nagrado grammy. Orkestru se bodo pridružili Trio pianista Emilia Solla, basista Jorgeja Roederja in bobnarja Frenca Nemetha, flamenko pevec in saksofonist Antonio Lizana, trobentač David Pastor ter kubansko-ameriški saksofonist in klarinetist Paquito D‘Rivera.

Jazz avenija Skladatelj, trobentač, dirigent in aranžer Bill Holman – in memoriam

Oddajo bomo namenili glasbi, ki jo je napisal ali aranžiral Bill Holman, glasbenik, ki velja za enega najboljših aranžerjev skladb za jazzovski veliki orkester. Njegove plošče so sicer posejane zelo na redko, a so zato toliko dragocenejše. Bill Holman se je poslovil za vedno 6. maja letos.

Samo muzika Skladatelj in pozavnist Vinko Globokar

Oddajo bomo namenili jazzovskemu opusu enega najpomembnejših slovenskih glasbenikov skladatelja in pozavnista Vinka Globokarja. 7. julija letos je dopolnil častitljivih 90 let. V obdobju med letoma 1960 in 1965 je bil član Plesnega orkestra Radia Ljubljana. V mladih letih mu je bil jazz celo bolj aktualen kot klasična glasba, danes pa kot sam pravi zanj obstaja »jazz samo v improvizirani, popolnoma svobodno improvizirani obliki.«

Jazz Ars Pianist in vokalist Joao Donato – spominska oddaja

Oddajo bomo namenili enemu najbolj cenjenih brazilskih džezovskih pianistov in vokalistov, Joau Donatu. Umrl je 17. julija lani, star 88 let. Donato je bil eden najvplivnejših brazilskih glasbenikov. Igral je bosso novo in džez. Pianist, skladatelj in aranžer je posnel kakšnih trideset albumov s svojim imenom in kakšnih tisoč kot sodelavec drugih glasbenikov.

Jazz avenija Program Jazz festivala Ljubljana 2024

Poslušali bomo izbor skladb v izvedbi glasbenikov, ki bodo nastopili na različnih prizoriščih Cankarjevega doma in Križank v Ljubljani v okviru tradicionalnega Jazz festivala. Letos bo trajal štiri dni – od srede, 10. julija, do sobote 13. julija.

Samo muzika Koncertne napovedi in nove plošče

V oddaji vas bomo opozorili na nastope naših jazzistov na Ljubljanskem jazz festivalu, v nadaljevanju oddaje bomo predvajali skladbe z novih albumov saksofonista Blaža Švagana in zasedbe Ljubljanski jazz oktet.

Jazz Ars Kitarist John Scofield in basist Dave Holland

Tokratna oddaja bo v znamenju dveh eminentnih jazzovskih glasbenikov: Johna Scofielda, enega najpomembnejših sodobnih kitaristov in Dava Hollanda, vplivnega solista na kontrabasu. Na letošnjem ljubljanskem jazz festivalu bosta 11. julija nastopila v duetu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Igrala bosta svoje avtorske kompozicije z obveznim ščepcem jazzovskih standardov. Pričakujemo lahko mojstrski glasbeni dialog dveh vrhunskih glasbenih umov ter virtuoznost povezano z globino.

Jazz avenija Trobentač in skladatelj Terence Blanchard

Terence Blanchard pelje dve vzporedni uspešni karieri – postbopovskega trobentača s prepoznavnim toplim in ognjevitim zvenom in avtorja filmske glasbe, predvsem za filme režiserja Spikea Leeja. Letos bo Blanchard nastopil na ljubljanskem jazz festivalu.

Samo muzika Kitarist Igor Leonardi

Leonardi je stalnica slovenske glasbene scene že nekaj desetletij in je ključni akter nekaterih najpomembnejših slovenskih zasedb kot so Begnagrad, Miladojka Youneed in Quatebriga. Njegova najbolj stalna se imenuje Fake Orchestra, ustanovil jo je leta 1997. V svojem muziciranju so uporabljali neparne balkanske ritme, slovensko ljudsko pesem, jazzovske evergrine, južnoameriške melodije, italijanske popevke, španske romance in še kaj.

Jazz Ars James Brandon Lewis

Posvetili se bomo ustvarjanju skladatelja in saksofonista Jamesa Brandona Lewisa. Letos bo njegov trio nastopil na ljubljanskem jazz festivalu.

Jazz avenija Pianist Arturo O'Farrill

Oddajo bomo namenili glasbi pianista Artura O'Farrilla. S svojim velikim orkestrom bo v nedeljo 30. junija v okviru Festivala Ljubljana nastopil v Križankah. Arturo je sin legendarnega kubanskega glasbenika Chica O'Farrilla, vodje velikih orkestrov. Na začetku novega tisočletja je O'Farrill prevzel vodenje Afro Latin Jazz Orchestra.

Radijska igra

Kratka radijska igra Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Bobek

Ivan Ivanovič se sprehaja po pokopališču in postane priča nenavadnim pogovorom pokojnih. Režiser in prirejevalec: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marišek Igralke in igralci – Brane Grubar, Danilo Benedičič, Aleksander Valič, Iva Zupančič, Niko Goršič, Ludvik Bagari, Marko Simčič, Božo Vovk Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija junija 1990.

Radijska igra Tone Peršak: Kamen

Mlademu profesorju Maretu se sredi mesta pripeti majhna nerodnost; ta sproži pravi plaz nevšečnosti, ki pomembno posežejo v njegovo življenjsko usodo. Realistično radijsko igro atmosfersko barvajo povezovalni songi, ki opozarjajo na globlji smisel te na videz vsakdanje prigode. Režiser: Irena Glonar Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe in izvajalec songov: Jani Kovačič Mare – Ivo Ban Miličnik – Slavko Cerjak Žena – Milena Zupančič Ravnatelj – Andrej Kurent Prva tovarišica – Marijana Brecelj Druga tovarišica – Mina Jeraj Fant – Vojko Zidar Zasliševalec – Boris Cavazza A – Boris Juh B – Jurij Souček Sodelovali so še – Veronika Drolc, Stannia Boninsegna, Saša Pavček, Vera Per, Nadja Strajnar, Aleš Valič, Miha Baloh, Dare Valič, Marko Simčič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1985

Kratka radijska igra Igralci pojejo: Anton Petje in Zlatko Šugman

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah, na filmu in na koncertih. V juliju in avgustu jih predstavljamo v terminu kratke radijske igre. Redaktor oddaje Alen Jelen tokrat predstavlja igralca Antona Petjeta in Zlatka Šugmana.

Radijska igra Vinko Möderndorfer: Inšpektor Gaber - 3. del: Izginuli

Po truplu v gozdu v prvem delu in sumljivih smrtih starostnikov na podeželju v drugem delu se tretji del tematsko posveča težavam z odvisnostjo od drog. Čaka vas napeta urbana zgodba o mladih ljudeh, ki so se izgubili v zapletenem vsakdanu. Dvanajstdelna kriminalistična serija niza zapletene zločinske primere, ki jih lahko reši samo nezaupljivi in ironični inšpektor Miroslav Gaber. Med reševanji primerov pa ne bo manjkalo niti osebnih, intimnih zgodb inšpektorja in njegove ekipe. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Inšpektor Miroslav Gaber – Borut Veselko Inšpektorica Brina Špik – Sabina Kogovšek Babica Marija – Ivanka Mežan Maja – Nika Rozman Igor – Klemen Janežič Soseda – Vesna Jevnikar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2014.

Radijska igra Nada Gaborovič: Vse za lep in čist jezik

Avtorica je dogajanje postavila v delovno organizacijo, kjer so ustanovili prav poseben odbor za boj proti maličenju jezika. Vsi vemo, da je jezik zrcalo naroda – kaj pa se zgodi, če nismo previdni in se to zrcalo umaže? Zbadljivka na račun naše kulture jezika pa neobhodno razkriva tudi dinamike dela v skupini, ki je pogosto izrazito absurdno. Režiser: Marjan Kovač Dramaturg: Slavko Jug Tonski mojster: Milan Krajnc Igralke in igralci: Volodja Peer, Breda Pugelj, Anica Veble, Janez Klasinc, Ivo Leskovec, Rado Pavalec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Maribor leta 1980.

Kratka radijska igra Antje Vowinckel: Žajfa naša vsakdanja

Nemška radijska in glasbena ustvarjalka je svoje besedilo izpisala na podlagi zabavne korespondence o ravnanju s hotelskim milom, ki je bilo leta 1994 objavljeno v reviji American Health. Dopisovanje med hotelskim gostom, njegovo sobarico, gospodinjo in nenazadnje tudi z namestnikom direktorja hotela na preprost, a učinkovit način, kaže na absurdnost situacij, v katerih se ljudje oklepajo pravil in navad brez vprašanj in ugovorov. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Tanja Viher Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Gospod Berman – Aleš Valič Kathy – Sabina Kogovšek Dotty – Neda Bric Rusjan Gospa Carmen – Stannia Boninsegna Namestnik direktorja – Gašper Jarni Sobarice – Ljerka Belak, Mojca Funkl, Violeta Tomič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2002.

Radijska igra Anton Pavlovič Čehov: Medved

Tako kot v večini svojega opusa Čehov tudi v tej enodejanki po vzoru francoskih vodvilov odslikava mentaliteto ruskega podeželskega plemstva v drugi polovici 19. stoletja, ki se tokrat kaže v antiljubezenskem trku vdove in njenega oboževalca. Režiser: Janez Vrhunc Dramaturg: Emil Smasek Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Jelena – Duša Počkaj Grigorij – Boris Kralj Luka – Aleksander Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1960

Kratka radijska igra Igralci pojejo: Lara Janković

Veliko slovenskih igralk in igralcev tudi odlično poje. S svojim petjem so popestrili lepo število radijskih iger, pojejo v gledaliških uprizoritvah in na koncertih. V juliju in avgustu jih predstavljamo v terminu kratke radijske igre.

Radijska igra Vinko Möderndorfer: Inšpektor Gaber, 2. del: Gostilničar

V drugem delu kriminalistične serije se podajamo na podeželje, kjer inšpektor Miroslav Gaber skupaj s sodelavkama začne raziskovati na prvi pogled čisto naravne smrti krajanov v jeseni življenja … Pa je res tako? Dvanajstdelna kriminalistična serija niza zapletene zločinske primere, ki jih lahko reši samo nezaupljivi in ironični inšpektor Miroslav Gaber. Med reševanji primerov pa ne bo manjkalo niti osebnih, intimnih zgodb inšpektorja in njegove ekipe. Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Inšpektor Miroslav Gaber – Borut Veselko Inšpektorica Brina Špik – Sabina Kogovšek Patologinja Marjeta – Silva Čušin Marija Tušek – Ljerka Belak Gostilničar Janez Jančič – Ivo Ban Lekarnar – Gašper Tič Natakarica Silva – Nina Valič Joža Kert – Marinka Štern Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2014.

Radijska igra Marko Kurat: Srajca srečnega človeka

Medtem ko Ciril in Marica živita neperspektivno življenje v nižjem socialnem sloju, Anamarija in Benjamin uživata v poslovnem, preskrbljenem meščanskem vsakdanu. Pa je res vse tako črno-belo? Koliko so lahko uspešneži zasužnjeni in luzerji svobodni in bolj brezskrbni, se kaže predvsem v trku navad, vrednot in prepričanj dveh parov na morskem letovanju. Režiser: Alen Jelen Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Ciril – Tomaž Gubenšek Marica – Vesna Jevnikar Anamarija – Vesna Slapar Benjamin – Miha Rodman Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2012.

Kratka radijska igra Miomira Šegina: Kapučino

Starostnika Tine in Jože sta oskrbovanca doma počitka v Domžalah, ki želita dobiti kapučino. A kaj, ko se je v njuni okolici vse spremenilo – z njima vred. Režiserka in dramaturginja: Špela Kravogel Tonski mojster: Miro Marinšek Tine – Branko Završan Jože – Marko Okorn Natakarica – Nina Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2010.

Verstva

Bogoslužje Prenos maše iz Murske Sobote

Iz cerkve Sv. Nikolaja v Murski Soboti na 16. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo. Mašuje župnik Goran Kuhar. Pri maši sodeluje župnijski pevski zbor.

Sedmi dan Medkulturno in medversko sožitje v Prekmurju

Kam lahko seže vpliv religije po slovenskih regijah in zakaj je bilo Prekmurje vselej pod nekakšnim verskim prepihom? Tokratno oddajo namenjamo medkulturnem in medverskem sožitju v severovzhodnem delu Slovenije, kjer so še danes poznane močne vezi med vejama krščanstva - katolištvo in luteranstvo, pa tudi spomin na murskosoboški in lendavski judovski skupnosti. O razvejanosti verskega življenja, njeni dediščini in zanimivosti nam bo tako iz osebnega kot tudi strokovnega vidika pripovedoval profesor Boris Hajdinjak, sicer direktor Sinagoge Maribor in po očetovi strani pravi Prekmurec, ki črpa izkustva medreligijskega dialoga tudi pri svojem znanstvenem delu.

Sledi večnosti Zakaj prihaja do upada cerkvenih porok?

Podatki Statističnega urada RS kažejo, da se največ parov poroči na soboto, lani je bil september mesec z največ sklenjenimi zakonskimi zvezami, sledila sta junij in maj. V letu 2023 je zakonsko zvezo sklenilo 6.388 parov. Kaj pa cerkvene poroke? V Sloveniji se je v dvajsetih letih število cerkvenih porok prepolovilo, na 1000 katoličanov beležimo 1,4 poroke. Podatki so razvidni iz letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2023, ki zajema podatke za desetletje od 2012 do 2022. Zakaj prihaja do upada porok, kje tičijo glavni razlogi? Naši gostje bodo župnik Jože Vehovar iz Rogaške Slatine ter zakonca Minka in Jože Erjavec.

Bogoslužje Prenos maše iz Grosuplja

Iz cerkve Svetega Mihaela v Grosuplju na 15. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo. Mašuje župnik Martin Golob. Pri maši sodeluje otroški pevski zbor pod vodstvom in orgelsko spremljavo Mojce in Monike Zaviršek.

Musica sacra Ob sv. Krištofu

Poletje je čas potovanj, romanj, dopustovanj, zato morda ne preseneča, če v tem času, natančneje 24. julija goduje sv. Krištof. Eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili je namreč tudi zavetnik avtomobilistov in pilotov, pa tudi čolnarjev, splavarjev, nosačev in voznikov, romarjev in popotnikov. Grško ime Hristoforos pomeni Kristonosec in kot mučenca ga častijo tako na Vzhodu kot Zahodu. Ob njegovem imenu se je spletlo veliko legend, celo njegova izredna postava je zrasla iz legende. Pa tudi nekaj glasbe je nastalo v čast temu svetniku, tako ljudske kot izpod peresa bolj ali manj imenitnih glasbenih ustvarjalcev.

Sedmi dan Dr. Daniel Grabar o veri v današnjem negotovem času

Obiskali smo vseslovenski duhovni center mladih v Ženavljah na Goričkem. Naš gost je tamkajšnji pastor dr. Daniel Grabar, ki je tudi superintendent Zveze binkoštnih cerkva Slovenije, sicer pa je zdravnik šolske medicine v Splošni bolnišnici v Murski Soboti. Govorili bomo o mladih, veri, upanju in dojemanju časa v katerem smo.

Sledi večnosti Razgibana kulturno-turistična in duhovna dejavnost v župniji Sv. Peter pri Mariboru - Malečnik

Na god sv. Petra in Pavla, smo prav v času župnijskega praznovanja Petrovo, obiskali župnijo Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik. Predstavili smo razgibano kulturno-turistično in duhovno dejavnost ter se med drugim ustavili pri tamkajšnji Marijini romarski cerkvi, kamor romarji od vsepovsod prinašajo sveče in rožne vence.

Bogoslužje Prenos maše iz Murske Sobote

Iz stolne cerkve Sv. Nikolaja v Murski Soboti na 14. nedeljo med letom prenašamo sveto mašo. Daruje jo stolni župnik Goran Kuhar.

Musica sacra Ob godu sv. Cirila in Metoda - z glasbo Vasilija Mirka

V teh dneh godujeta sv. Ciril in Metod, apostola, ki imata poseben pomen tudi za Slovence, saj sta širila krščansko vero v stari cerkveni slovanščini. To je bil prvi knjižni jezik Slovanov, ki je danes živ v pravoslavnih cerkvah in pri glagoljaški liturgiji. Glagoljaši so sicer delovali tudi na Slovenskem, v stari cerkveni slovanščini pa so ustvarjali in še vedno ustvarjajo nekateri primorski skladatelji, med njimi Vasilij Mirk, ki je uglasbil Liturgijo sv. Janeza Zlatoustega. Od skladateljevega rojstva letos mineva 140 let.

Musica sacra Glasba v samostanu Montserrat v Španiji

Z glasbo se bomo tokrat mudili v sončni Kataloniji, kjer stoji znameniti benediktinski samostan Santa Maria de Montserat, blizu Barcelone. V njem poleg verskega že stoletja obstoja razvejano in bogato glasbeno življenje, znotraj katerega deluje tudi več zborovskih sestavov. V njihovi izvedbi bodo zvenele skladbe, namenjene Mariji, njihov avtor pa je Angel Rodamilans, katalonski benediktinski menih in skladatelj, ki je živel in deloval konec 19. in v začetku 20. stoletja.

Sedmi dan Branko Cestnik: Lurški škof je za Rupnikove mozaike našel salomonsko rešitev

Iz Lurda so sporočili, da bo treba mozaike patra Marka Rupnika nekega dne odstraniti. To se sicer ne bo zgodilo takoj, ampak postopno. Rupnikovi mozaiki takrat ne bodo uničeni, saj niso prilepljeni. Le premestilo se jih bo drugam. Kot je za francoski katoliški časopis La Croix povedal lurški škof Jean-Marc Micas, mozaiki preprečujejo, da bi Lurd dosegel vse ljudi, ki jim je namenjeno sporočilo svetišča. Odločil se je, da jih glede na strasti in nasilje, ki ga ta tema spodbuja, ne bodo odstranili takoj. Pater Marko Rupnik se medtem še vedno ni odzval na obtožbe o spolnih in psihičnih zlorabah 20 ljudi. Javnost je za njih izvedela ob koncu leta 2022. O značilnostih in razlogih za odločitev lurškega škofa smo se pogovarjali s katoliškim duhovnikom patrom Brankom Cestnikom, blogerjem, kolumnistom in pisateljem.

Literatura

Literarni nokturno Els Beerten: Vsi si želimo nebes

"Kaj se zgodi, če nekaj narediš in te vsi obsojajo? Hotela sem vedeti, kako se kdo odloči za tako pot. Predvsem pa, ali je mogoče živeti s posledicami. Odgovora res nisem vedela vnaprej. Prizorišče je druga svetovna vojna, obdobje skrajnih odločitev. Ward odide na vzhodno fronto, da bi se na strani Nemcev boril proti Rusom. Jef, njegov prijatelj, ne gre. Po vojni je Ward izdajalec, Jef junak." Tako je v enem izmed intervjujev dejala flamska mladinska pisateljica Els Beerten (1959) o svojem romanu Vsi si želimo nebes. Ta je izšel leta 2008 in doživel izjemen sprejem tako pri (odraslih) bralcih kot pri kritikih. Avtorica s sugestivnim pisanjem in dinamično iz perspektiv štirih mladih med nemško okupacijo Flandrije sredi druge svetovne vojne tematizira vprašanja junaštva, moralnih dilem in zvestobe, starševske in vrstniške ljubezni ter posledic lastnih odločitev. Izbrali smo del poglavja v prevodu Stane Anželj. Interpretira Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2015.

Spomini, pisma in potopisi Gerard Manley Hopkins: Pisma prijatelju Robertu Bridgesu

Angleški pesnik Gerard Manley Hopkins je bil profesor klasičnega jezikoslovja in jezuit, ki je živel med letoma 1844 in 1889. Kot pesnik je zaslovel šele potem, ko je Robert Bridges, sicer njegov pesniški prijatelj, trideset let po smrti objavil njegove pesmi. Objavljamo tri pisma, ki jih je Gerard Manley Hopkins pisal prijatelju Robertu Bridgesu; iz njih je razvidna Hopkinsova značilna zavzetost za jezik in njegove izrazne možnosti. Prevod: Andrej Arko, Interpretacija: Zvone Hribar, tonski mojster je Miro Marinšek, režiser pa Jože Valentič. Produkcija leta 2000.

Humoreska tega tedna Anton Pavlovič Čehov: Hudobni deček, Odlikovanje, Na hipnotizerski seansi

V zadnji iz cikla Humoresk tega tedna, posvečenih humornim zgodbam Antona Pavloviča Čehova z začetka njegove pisateljske poti, boste slišali tri zgodbice z naslovi Hudobni deček, Odlikovanje in Na hipnotizerski seansi. Prevedla jih je Ana Krauthaker. Interpretira jih Andrej Nahtigal, glasbena oprema Marko Stopar, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Alen Jelen, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2009.

Lirični utrinek Tess Gallagher: Ti si takšen

Ameriška pesnica, pisateljica in esejistka Tess Gallagher se je rodila pred 81 leti. Za njeno ustvarjanje je značilna povezanost z naravo, piše introspektivne verze o odkrivanju same sebe, položaju ženske in družinskem življenju. Pesem z naslovom Ti si takšen je prevedla Tesa Drev Juh, leta 2014 jo je interpretirala dramska igralka Vesna Jevnikar.

Literarni nokturno Saša Pavček: Zastali čas

V oddaji Literarni nokturno bomo predstavili štiri pesmi igralke, profesorice igre, dramatičarke in pesnice Saše Pavček. Njena druga pesniška zbirka Zastali čas je izšla leta 2021. Kot je povedala, so skoraj vse pesmi, ki so uvrščene vanjo, nastale v letu razglašene epidemije, ko se je marsikomu zdelo, da se je čas ustavil. Od tod tudi naslov zbirke. Avtorica se v pesmih sprašuje o svojem življenju, o preizkušnjah, ki jih je doživela, ter o smislu bivanja in obstoja in se ljubeče spominja številnih ljudi, ki so jo močno zaznamovali ‒ svojega umrlega brata, mame, očeta in izjemnih igralskih kolegov. Interpretka: Vesna Jevnikar, režiserka: Saška Rakef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2021.

Lirični utrinek Francesco Petrarca: Sonet št. 90

Italijanski mislec, pesnik in humanist Francesco Petrarka se je rodil leta 1304 v toskanskem mestu Arezzo, umrl pa je leta 1374. Življenje je namenil predvsem književnosti, filozofiji in veri. V Avignonu je leta 1327 prvič zagledal Lauro; iz nje je ustvaril idealiziran predmet ljubezni in ljubezenske lirike. Pisal je po večini sonete in ode, ki so vključeni v njegovo delo Canzoniere (1360). Petrarkov vpliv na evropsko književnost je velik in trajen, pomembno je utrl pot renesansi. Petrarkov sonet številka 90 je prevedel Andrej Capuder, leta 2008 pa ga je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.

Literarni nokturno Vladislav Vančura: Muhasto poletje

Češki pisatelj, dramatik in filmski režiser Vladislav Vančura je živel in ustvarjal v prvi polovici 20. stoletja, po poklicu je bil zdravnik. Humoristično novelo Muhasto poletje, ki sodi med klasična dela češke literature, je napisal leta 1926. V njej s humorjem, ironijo, cinizmom in tudi sarkazmom prikazuje dogajanje v toplicah, kjer se kratkočasijo trije gospodje in s privzdignjenim jezikom govoričijo o življenjskih banalnostih, dokler njihovega lenobnega kopališkega razpoloženja ne razgiba prihod potujočih komedijantov, čarovnika in njihove lepe družabnice. Izbrali smo odlomek iz omenjene novele. Prevajalka: Nives Vidrih, interpretka: Vesna Jevnikar, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, tonska mojstrica: Sonja Strenar, Nejc Zupančič, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2017.

Odprta knjiga na radiu Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset (17/28)

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizogibno soočeni. O avtorici Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo. Bralka: Saša Mihelčič Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Mastering: Klemen Veber Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019

Lirični utrinek Marina Ivanovna Cvetajeva: Otok

Ruska pesnica Marina Cvetajeva se je rodila leta 1892 v Moskvi. Prvo pesniško zbirko, Večerni album, je objavila pri osemnajstih. Pisala je pesmi, verzne igre in prozna dela in velja za eno najbolj priznanih ruskih pesnic 20. stoletja. Njeno življenje se je tragično ujemalo z burnimi leti ruske zgodovine. Leta 1922 je z družino emigrirala v Berlin, potem v Prago in v Pariz, kjer so živeli v revščini. Leta 1939 se je vrnila v Sovjetsko zvezo. Ko je nemška vojska napadla ZSSR, so Cvetajevo poslali v Jelabugo. Enaintridesetega avgusta 1941 se je obesila. Poezijo Cvetajeve zaznamujejo strast, poseben ritem, izvirne podobe, nenavadna sintaksa ter vpliv ljudskih pesmi. Njeno pesem z naslovom Otok je prevedel Tone Pavček, leta 2002 jo je za Radio interpretirala dramska igralka Barbara Žefran.

Literarni nokturno Leconte de Lisle: Malajski pantumi

Charles Marie René Leconte de Lisle velja za enega največjih francoskih pesnikov 19. stoletja. Bil je pobudnik in najpomembnejši predstavnik parnasovskega gibanja, ki se je vzpostavilo kot nasprotje čustveni romantiki. Njegovi predstavniki so se zavzemali za brezosebnejše pisanje in poudarjali oblikovni vidik pisanja. Leconte de Lisle, ki se je rodil leta 1818 na otoku Reunion in je v mladosti potoval po vsej Indoneziji, je pisal formalno izpopolnjene in zapletene pesmi z antičnimi, budističnimi in eksotičnimi motivi. Oživljal je tudi eksotične pesemske oblike, med njimi malajski ali indonezijski pantum. Pantum je sestavljen iz štirivrstičnic, kjer se drugi in četrti verz vsake kitice v naslednji kitici ponovita kot prvi in tretji verz. Pesem se plete kot kita ali vodni tok na videz v neskončnost, dokler se ne konča s ponovitvijo prvega verza. Malajski pantum je bil poglavitna oblika malajske ljubezenske poezije. Ob 130. obletnici smrti se pesnika spominjamo s tremi Malajskimi pantumi v prevodu Marije Javoršek. Prevajalka: Marija Javoršek; režiser: Marko Bratuš; interpret: Akira Hasegawa; glasbeni opremljevalec: Marko Stopar; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednika oddaje: Marko Golja, Tina Kozin; produkcija 2007.

Literarni večer Ciril Bergles – ob 90. obletnici rojstva

Pesnik in prevajalec Ciril Bergles je leta 1984 v samozaložbi objavil pesniški zbirki Vaje za svetlobo in Na poti v tišino. Zbirki vsebujeta že vrsto značilno Berglesovih pesmi in verzov, na primer "Vsaka pesem / je majhna molitev." V zbirki Na poti v tišino je Bergles celo napovedal motiviko zbirke Ellis Island, toda miniti so morala še štiri leta, da je v zbirki Aleph zbirka o zdomstvu izšla in da so jo brali vsi, ki so se zanimali za sodobno slovensko poezijo. Bergles je bil ob njenem izidu še neznanka, toda pozneje je iz zbirke v zbirko utrjeval sloves pesnika, ki piše pretanjeno gejevsko in religiozno liriko. Uveljavil se je tudi kot prevajalec, ki je med drugim pripravil antologijo Sodobna španskoameriška poezija. Ob 90. obletnici rojstva lahko pesnika in njegovo poezijo spoznate v Literarnem večeru. Avtor scenarija Muanis Sinanović, režiserka Saška Rakef, bralec Renato Horvat, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2024.

Ocene

Ocene

1937 epizod

Nekaj je v vodi

4 min

Peter Rezman: Stare pesmi pišem

4 min

Salman Rushdie: Nož

4 min

Cvetka Bevc: Sara, ples in roža

5 min

Pelji me na luno

3 min

Otroci drugih

3 min

Neposredni prenosi

Neposredni prenos Neposredni prenos šestega koncerta abonmaja Filharmonični klasični koncerti "Za konec"

Na zadnjem abonmajskem dogodku letošnje sezone Slovenske filharmonije z naslovom Za konec sezone bo orkester vodil dirigent Toby Thatcher. Britansko-avstralski umetnik je svojo glasbeno pot začel kot oboist, med letoma 2018 in 2019 pa se je izpopolnjeval pri skladatelju in dirigentu Petru Eötvösu ter se zatem uspešno udeležil petih mednarodnih tekmovanj. Od takrat se njegova dirigentska kariera le vzpenja. Leta 2022 smo ga lahko doživeli tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije, zdaj pa je poleg drugih angažmajev pomočnik dirigenta Nacionalnega orkestra Île-de-France. Kot solist se bo tokrat predstavil oboist Sorin Crudu, sicer tudi prvi oboist Orkestra Slovenske filharmonije. Izvedel bo Koncert za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, Straussovo delo pa bosta uokvirili dve deli iz opusa Antonína Dvořáka, slišali bomo koncertno uverturo Karneval, op. 92, s katero se bo začel koncertni večer, v drugem delu pa bo na sporedu še skladateljeva Simfonija št. 7 v d-molu, op. 70.

Neposredni prenos Dom v jeziku - 11. literarna prireditev ob Trubarjevem dnevu

Gledam v daljo, sanjam … Zastor sivi para se, razmiče in delí – in v obrisih senčnih, negotovih slike se gibljó mi pred očmi. In čimdalje bliže in jasneje vidim pisani prikaznij ples … In sedaj – kdo stopa sam pred mene? Ali tí si, Trubar Primož, res? (Anton Aškerc) Kako pomemben je slovenski jezik za narod in vsakega posameznika, ki mu pripada? Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, nas vsako leto spomni na to pomembno vprašanje. Primožu Trubarju se na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z literarnim dogodkom Dom v jeziku, na katerem predstavljamo nagrajene sodobne slovenske avtorice in avtorje: Ajdo Bračič, Miriam Drev, Blaža Božiča, Jerneja Županiča, Andreja Predina in Ksenijo Šešerko. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars. Scenarist mag. Matej Krajnc dogodek začenja z odlomkom pesnitve Primož Trubar iz leta 1904, tj. kot pravi "veličastnim delom o človeku, ki mu ni bilo vseeno za opismenjevanje in branje, ki se je trudil, da bi med svoje 'lube Slovenze' beseda prišla tudi prek večkrat listanih strani tiskanih knjig". Scenarist mag. Matej Krajnc, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, voditelja Maja Moll in Igor Velše, tonska mojstra Matjaž Miklič, Urban Gruden, tonska asistenta Jože Lap, Gašper Vodlan, urednik prenosa Matej Juh, urednica uredništva za kulturo Maja Žvokelj.

Neposredni prenos Simfoniki in Jascha von der Goltz

Deveti koncert cikla Kromatika 2023/24 Simfonični orkester RTV Slovenija Maruša Turjak Bogataj (violončelo) Matjaž Bogataj (violina) dirigent: Jascha von der Goltz Carl Maria von Weber: Uvertura iz opere Oberon Johannes Brahms: Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu op. 102 (dodatek) Maurice Ravel: Sonata za violino in violončelo M.73, drugi stavek Très vif Johannes Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru op.90

Neposredni prenos Neposredni prenos 6. koncerta iz abonmaja Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije

Koncertni večer so poimenovali Za pianiste, saj bo prvi del pravo doživetje za poznavalce in ljubitelje klavirske glasbe. Prvič po izjemnem uspehu leta 2021 na Chopinovem pianističnem tekmovanju v Varšavi bo z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil nagrajenec Alexander Gadjiev. Izvedel bo Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina. V drugem delu bo na sporedu Simfonija št. 4 v c-molu, op. 43 Dmitrija Šostakoviča, vse pa bomo slišali pod taktirko priznanega ukrajinskega dirigenta Valentina Urjupina.

Neposredni prenos Podelitev Cankarjeve nagrade 2024 - prejel jo je Denis Škofič za pesniško zbirko Tuskulum

Cankarjevo nagrado so leta 2019 ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU kot poklon velikemu slovenskemu književniku Ivanu Cankarju. Gre za priznanje za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta v slovenskem jeziku. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Letos žirija najboljše delo izbira med petimi, ki so se uvrstila v ožji izbor. To so knjiga esejev Aleša Štegra Na kraju zapisano, roman Anje Mugerli Pričakovanja, pesniška zbirka Denisa Škofiča Tuskulum, roman Mateje Gomboc Gorica in roman Pie Prezelj Težka voda. Voditelj: dramskI igralec Jernej Gašperin. Režiserka prireditve: Špela Kravogel. Radijski prenos: Urban Gruden, Matjaž Šercelj in Janez Podlesnik. Redaktorica prenosa Staša Grahek. Foto: Mhladnik https://commons.wikimedia.org/

Neposredni prenos Za odmik, Zbor Slovenske filharmonije in Urša Lah na koncertu PVC 6

Zbor Slovenske filharmonije se odpravlja na turnejo na Norveško, kjer živi in deluje priznana slovenska dirigentka Urša Lah. Ne preseneča torej, da program tokratnega koncerta cikla PVC uokvirjata izjemni uglasbitvi osrednjega mašnega stavka Credo dveh nordijskih skladateljev (oba sta se poslovila v zadnjih sedmih letih in zapustila neprecenljiv zborovski opus). Slovenske barve tokrat zastopajo Štiri sakralna dela Nane Forte, ki jih odlikujeta bogata ritmična invencija in prefinjeno zvočno niansiranje med dvema zboroma, slišali bomo še izbor motetov Jamesa MacMillana, ki navdih črpa v škotski tradicionalni glasbi. Einojuhani Rautavaara: Missa a cappella Nana Forte: Four sacred pieces James MacMillan: Moteti – izbor Sven-David Sandström: Credo Zbor Slovenske filharmonije. Urša Lah, dirigentka.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca v neposrednem prenosu iz Maribora

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Neposredni prenos Kromatika 8: Simfoniki s Federicom Collijem

Simfonični orkester RTV Slovenija Federico Colli, klavir Rossen Milanov, dirigent Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir št. 5 Béla Bartók: Koncert za orkester https://simfoniki.rtvslo.si/koncerti/kromatika-8-sezona-23-24/ Čeprav se velikega Beethovna navadno spominjamo predvsem kot najvplivnejšega simfonika na prehodu iz klasicizma v romantiko, ki je zaznamoval celotno orkestrsko ustvarjalnost 19. stoletja, ne gre pozabiti na njegov nepogrešljivi prispevek h klavirski literaturi – od dvaintridesetih sonat, dobrih dvajsetih bagatel in variacij do šestih klavirskih koncertov. Petega izmed njih in zadnjega dokončanega, tako imenovanega Cesarskega, prežema junaška, skoraj vojaška narava, s katero bi verjetno lahko razložili tudi njegov naslov. V tem izjemno dolgem in zahtevnem, a zelo šarmantnem delu se bo kot solist predstavil mladi italijanski virtuoz Federico Colli. Vrata uglednih koncertnih odrov sta mu odprli zmagi na Mozartovem tekmovanju v Salzburgu (2011) in mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leedsu (2012). Študiral je na konservatoriju v Milanu, salzburškem Mozarteumu ter mednarodni klavirski akademiji v Imoli. Colli neguje širok repertoar, s katerim posega tudi v glasbo baroka in klasicizma. Njegov drugi album s posnetki Scarlattijevih sonat je revija Classical Music – BBC Music Magazine izbrala za enega najboljših albumov, izdanih leta 2020. Ker se v času klasicizma in romantike orkester ob bravuroznem solistu pogosto ni dovolj izrazil, je Béla Bartók, eden najizvirnejših skladateljev 20. stoletja, to 'zgodovinsko krivico' odpravil s svojim Koncertom za orkester. Kot nakazuje že njegov naslov, gre za delo, v katerem je celoten orkester prikazan kot solist – Bartók je vsakemu orkestrskemu glasbilu namenil prav posebno zahtevno in zanimivo vlogo. Njegov Koncert za orkester se zato ponaša z izjemno večplastno teksturo in polnim zvenom ter bogato razvejeno glasbeno vsebino. Od krstne izvedbe v Bostonu leta 1944 pomeni enega najbolj priljubljenih del, s katerim simfonični orkestri po svetu radi razkažejo svojo tehnično in umetniško izoblikovanost. Skozi izzive Bartókove, pa tudi Beethovnove mojstrovine nas tokrat pelje naš šef dirigent Rossen Milanov.

Neposredni prenos 5. koncert abonmaja Filharmonični klasični koncerti

Z Orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje pianist, dirigent in organist Marshall Wayne, ki velja za enega najduhovitejših in najbolj ekscentričnih interpretov Gershwinove glasbe, slovi pa tudi kot odličen izvajalec Bernsteinove glasbe in drugih skladateljev 20. stoletja. In vse omenjeno bomo lahko z njim doživeli ta večer, Wayne Marshall se bo predstavil kot pianist in dirigent in kot so zapisali, ne bo njegovo temperamentno muziciranje pustilo nikogar ravnodušnega. Izvedel bo kar pet glasbenih del, med katerimi bodo tri iz opusa Georga Gershwina. Slišali bomo skladateljevi: Drugo rapsodijo za klavir in orkester ter simfonično sliko Porgy in Bess – ti dve bosta na sporedu v drugem delu koncerta, v prvem pa bo zazvenela slovita Rapsodija v modrem. Poleg tega bodo v prvem delu na sporedu še Tri plesne variacije za orkester iz baleta Fancy Free Leonarda Bernsteina ter Alborada del gracioso Mauricea Ravela.

Neposredni prenos Simfoniki na zaključku 38. Slovenskih glasbenih dnevov

38. Slovenski glasbeni dnevi, zaključek festivala Simfonični orkester RTV Slovenija Lana Trotovšek (violina) dirigent: Steven Loy Božidar Kos: Sinfonietta za godala (1.,3. in 4. stavek) Svetlana Maraš: Defiance of the Glorious Children Larisa Vrhunc: Tako tiho Janez Matičič: Koncert za violino in orkester

Video

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Tosca

Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov.

Jazz Ars All Stars Mladi levi

Koncertno sezono Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni končujemo s koncertom dijakov oddelka za jazz KGBL. Poimenovali smo ga Mladi levi, saj bomo lahko spremljali muziciranje slovenske jazzovske prihodnosti.

Komorni studio Čembalist Tomaž Sevšek z ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja

Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.

Ars in Drama Srce šansona

Zadnji koncert v letošnji sezoni iz cikla Ars in Drama je pripadel šansonu. Na velikem odru ljubljanske Drame so nastopili Jure Ivanušič, Andraž Hribar, Jadranka Juras, Patetico, Bossa de Novo, Janez Škof, Metod Banko in Nina Strnad, Duo Zajtrk, Aleksandra Ilijevski, Saša Tabaković, Hostnik pa Krečič in Marko Boh. Glasbenikom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je dirigiral Matjaž Mikuletič, ki je tudi avtor vseh orkestracij. Prenos so pripravili glasbeni producent Boris Rener, tonski mojster Mitja Krže, tonski asistenti Damir Ibrahimkadić, Liam Samsa in Miha Oblak, vodja reportažnega avta Anton Andrej Valentan in voznik Branko Majer, mojster ozvočenja Danilo Ženko, video snemalca Matjaž Šercelj in Gal Nagode ter tehnična ekipa Drame: Alain Frank, Jurij Alič, Aleš Plut, Alen Beniš in Roman Kosmos. Urednica oddaje Srce šansona, ki je tokrat potekala v živo, je Alma Kužel, vodja projekta Ars in Drama je Hugo Šekoranja.

Jazz Ars All Stars Aleš Rendla kvintet

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopil kvintet bobnarja Aleša Rendle. Z njim pa še pianist Aljoša Kavčič, kontrabasist Jernej Vindšurer, klarinetist Aljaž Rendla in saksofonist Primož Fleischman. Vse skladbe so delo očeta in sina, Aleša in Aljaža Rendle.

Jazz Ars All Stars Milan Stanisavljević Kvintet

Na marčnem koncertu iz cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanski Cukrarni nastopila mednarodna zasedba pod vodstvom jazzovskega pianista Milana Stanisavljevića. Pridružili se mu bodo saksofonist Luka Ignjatović, trobentač Tomaž Gajšt, kontrabasist Jošt Lampret in bobnar Pedja Milutinović. Milanova glasba se ponaša s sodobnim ritmično-melodijskim pristopom, ustvarjanjem številnih različnih glasbenih ozračij ter estetiko minimalizma.

Sobotni operni večer Giacomo Puccini: Lastovka v neposrednem prenosu iz Maribora

Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.

Ars in Drama Nina Strnad Jazz Band

V sklopu sodelovanja Programa Ars in ljubljanske SNG Drame ja nastal koncertni cikel ARS IN DRAMA. V prvi sezoni so se zvrstili štirje koncerti jazza, šansona in gledališke glasbe.

Jazz Ars All Stars Microorganisms

V okviru cikla Jazz Ars All Stars je nastopil zvezdniški trio MICROORGANISMS v zasedbi: Johannes Enders – saksofon Renato Chicco – Hammond orgle Jorge Rossy – bobni

Komorni studio Harfistka Sofia Ristic in tolkalka Petra Vidmar

Prvi koncert novega dua priznanih glasbenih umetnic, solistk Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in uveljavljenih komornih glasbenic.

Jazz Ars All Stars Artbeaters

Izid tretjega studijskega albuma De Call so Artbeaters obeležili v okviru cikla Jazz Ars All Stars v ljubljanski Cukrarni. Peter Ugrin je igral violino, Marko Čepak kitaro, Aleš Ogrin klaviature, Ilj Pušnik bas in Aljoša Jerič bobne.

Najbolj poslušano

Glasovi svetov Moderni Iran, država raznolike družbe in monolitnih oblastnih aparatov

Ob delu Veliki Iran italijanskega novinarja Giuseppeja Acconcie govorimo o burni zgodovini heterogene iranske civilne družbe, ki se je začela razvijati na koncu 19. stoletja in ostaja še kako živa tudi po stoletju centralizirane vladavine šahov in kasneje ajatol

Ars humana Nikolaj Kuzanski in brezmejnost univerzuma

Nikolaj Kuzanski (1401–1464), "zadnji véliki filozof umirajočega srednjega veka", je bil tudi humanist, mistik, teolog, matematik, astronom, kardinal in diplomat, ki je močno zaznamoval svoj čas tako na področju mišljenja kot tudi na področju politike in takratne cerkve. Danes je njegovo glavno delo De docta ignorantia (1440) oziroma O učeni nevednosti, v katerem med drugim razlaga, da je univerzum brezmejen in da vsaka posamezna stvar v univerzumu že predstavlja sam univerzum, mejnik med poznim srednjim vekom in renesanso. Predstavljamo tega še danes zanimivega misleca. Gost je dr. Igor Škamperle, poznavalec njegove misli. Foto: Wikipedia

Literarna matineja Kako 120 let po njegovem rojstvu živi zapuščina Srečka Kosovela med Sežano in Tomajem?

Srečko Kosovel je fenomen slovenske poezije. Čeprav je umrl pri rosnih 22 letih, leta 1926, je s svojo poezijo in prodornim, vizionarskim mišljenjem v slovenski kulturni in duhovni prostor vtisnil neizbrisen pečat. O tem, kako se v njegovi rodni Sežani in širši kraški regiji ta pečat kaže danes in kako živi njegova ustvarjalna zapuščina, razmišljamo z Matejo Kralj, skrbnico Spominske sobe Srečka Kosovela na Ljudski univerzi Sežana in avtorico različnih projektov, povezanih s Kosovèlovo zapuščino.

Radijska igra Nada Gaborovič: Vse za lep in čist jezik

Avtorica je dogajanje postavila v delovno organizacijo, kjer so ustanovili prav poseben odbor za boj proti maličenju jezika. Vsi vemo, da je jezik zrcalo naroda – kaj pa se zgodi, če nismo previdni in se to zrcalo umaže? Zbadljivka na račun naše kulture jezika pa neobhodno razkriva tudi dinamike dela v skupini, ki je pogosto izrazito absurdno. Režiser: Marjan Kovač Dramaturg: Slavko Jug Tonski mojster: Milan Krajnc Igralke in igralci: Volodja Peer, Breda Pugelj, Anica Veble, Janez Klasinc, Ivo Leskovec, Rado Pavalec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Maribor leta 1980.

Kdo smo? Vaške zbiralnice mleka

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je leta 2001 razglasila 1. junij za svetovni dan mleka, da bi poudarila pomen mleka za ves svet. Ena izmed oblik uporabe in prodaje mleka v Sloveniji so bile vaške zbiralnice mleka. Danes so te samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za izmenjavo lokalnih novic, čenč in stališč (ponovitev).

Koncertni dogodki na tujem Estonski nacionalni simfonični orkester

Estonski nacionalni simfonični orkester, katerega zgodovina sega v leto 1926, je letošnji koncertni niz Romantika končal 3. maja v Estonski koncertni dvorani v Talinu, orkester pa je znova vodil njegov glasbeni direktor in šef dirigent Olari Elts. Na koncertu je nastopila izjemna zasedba solistk, štiri mlade estonske hornistke Paula Ernesaks, Kairi Sosi, Eliise Tani in Kreete Jacob. Izvedle so Koncertni stavek za štiri rogove in orkester, op. 86 Roberta Schumanna. V drugi polovici večera je zazvenela Simfonija št. 4 Johannesa Brahmsa, ki je najdaljša izmed njegovih simfonij in dober povzetek skladateljevega celotnega simfoničnega opusa, za uvod pa je orkester premierno poustvaril Simfonijo št. 1 estonskega skladatelja Rasmusa Puurja.

Koncert evroradia Clara Schumann in Anton Bruckner v Berlinski filharmoniji

Nemški simfonični orkester iz Berlina je na koncertu 21. junija v Berlinski filharmoniji izvedel Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 7 Clare Schumann in Simfonijo št. 4 v Es-duru, "Romantično", Antona Brucknerja. V vlogi solista se je predstavil francoski pianist Jean-Frédéric Neuburger, dirigiral je Markus Poschner.

Pogled v znanost Johann in Jakob Bernoulli

V predhodnici oddaje Pogled v znanost smo januarja 2008 na našem programu kot prvega predstavili sestavek pokojnega profesorja fizike Janeza Strnada o bratih Bernoulli, Jakobu in Johannu iz mesta Basel v Švici. Ustvarjala sta na prelomu iz 17. v 18. stoletje in veljata za znamenita matematika, Johann je na primer eden osrednjih utemeljiteljev variantnega računa.

Jezikovni pogovori Jezikovne sledi v kriminalističnih preiskavah

Storilci kaznivih dejanj lahko na mestu zločina pustijo jezikovne sledi, ki predstavljajo ključno gradivo v kriminalističnih preiskavah. Izražanje je za vsakega človeka tako edinstveno, da bi ga lahko celo primerjali s prstnimi odtisi. O nekaterih najbolj odmevnih primerih in značilnostih forenzične lingvistike v pogovoru z doc. dr. Ano Zwitter Vitez, sodno izvedenko na področju forenzične analize pisnih besedil (ponovitev). Vir fotografije: Pixabay.

Literarni večer Francesco Petrarca: Včeraj, danes

Francesco Petrarca velja za najpomembnejšega italijanskega pesnika 14. stoletja, osrednjega pesnika renesančne lirike in začetnika italijanskega humanizma. Njegovo najbolj znano delo je pesniška zbirka Canzoniere, ki obsega 367 pesmi, od tega 317 sonetov. Zbirka je pozneje spodbudila široko razširjen tok petrarkizma. Ob 650. obletnici rojstva se pesnika spominjamo z Literarnim večerom, posvečenim njegovemu življenju in delu. Leta 1978 je predlogo zanj pripravil Andrej Capuder, ki je tudi prevedel izbrano poezijo. Avtor scenarija: Andrej Capuder; prevajalec: Andrej Capuder; režiser: Aleš Jan; bralka: Breda Hieng; interpreti: Boris Kralj, Andrej Kurent, Kristijan Muck; mojster zvoka: Vladimir Frank; urednici oddaje: Maja Žel Nolda, Tina Kozin; produkcija 1978.

Samo muzika Skladatelj in pozavnist Vinko Globokar

Oddajo bomo namenili jazzovskemu opusu enega najpomembnejših slovenskih glasbenikov skladatelja in pozavnista Vinka Globokarja. 7. julija letos je dopolnil častitljivih 90 let. V obdobju med letoma 1960 in 1965 je bil član Plesnega orkestra Radia Ljubljana. V mladih letih mu je bil jazz celo bolj aktualen kot klasična glasba, danes pa kot sam pravi zanj obstaja »jazz samo v improvizirani, popolnoma svobodno improvizirani obliki.«

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt