Letos je minilo sto let od rojstva po krivici manj znanega tenor saksofonista Teddyja Edwardsa. Skupaj z Dexterjem Gordonom in Wardellom Grayem je bil med najbolj obetavnimi mladimi tenor saksofonisti v poznih štiridesetih letih minulega stoletja. Za razliko od ostalih dveh se je Edwards iz osebnih razlogov odločil ostati v Los Angelesu in se ni odpravil v jazzovsko Meko – New York. To je najbrž botrovalo njegovi medijski zapostavljenosti. Večje priznanje kot pri publiki in kritikih je užival Edwards pri glasbenih kolegih.

Marko Kumer