Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razlog za oddajo z glasbo Glenna Millerja je koncert Orkestra Glenna Millerja, ki bo 12. oktobra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Glenn Miller je razvil prepoznaven slog s klarinetom kot nosilcem melodije, dubliran s saksofonsko sekcijo za oktavo niže. "Orkester mora razviti svoj lastni zvok, imeti mora osebnost,« je menil Miller.
V oddaji vas opozarjamo na bližnje koncerte pevke Enji, zasedbe pianista Harolda Lopeza-Nusse, tria pianista Brada Mehldaua, zasedbe Five Elements saksofonista Steva Colemana, kvarteta klarinetistke Anat Cohen in klaviaturista Davida Helbocka.
Predvajali bomo skladbe z repertoarja priljubljenega orkestra Glenna Millerja v izvedbi slovenskih velikih zasedb: Big Banda RTV Slovenija in njegovih predhodnikov, Akademskega plesnega orkestra in zbora Carmina Slovenica.
Poslušali bomo skladbe v interpretaciji jazzovske pevke Cyrille Aimée. Prehodila je trnovo pot od prepevanja na uličnih vogalih v različnih evropskih prestolnicah do nastopov na prestižnih odrih svetovno prepoznanih jazzovskih festivalov. od pevke, ki so jo poznali in poslušali le njeni prijatelji do nominiranke za nagrado grammy. Vedno jo je vodila sla po improvizaciji tako v glasbi kot v življenju. Odlikuje se z iskrivo kreativnostjo in nenavadno prijetnim glasom.
V tokratni oddaji slovenskega jazza Samo muzika bomo poslušali skladbe v interpretaciji odlične slovenke pevke jazza Nine Strnad. Zaradi čiste in jasne artikulacije ter čutnih interpretacij imajo Nino Strnad radi tako poslušalci kot tudi kritiki.
Art Van Damme je bil eden najbolj inovativnih, a dandanes skorajda že pozabljenih virtuozov na harmoniki. Rodil se je 9. aprila 1920 v manjšem mestu v Michiganu belgijskima staršema. Bližnji sosed ga je učil harmonike že pri devetih letih. Ko se je družina preselila v Chicago je začel s formalnim glasbenim študijem. Nato je igral v triu po različnih čikaških klubih. Navdihovala ga je predvsem swingovska glasba.
V oddaji bomo predstavili japonskega trobentača Terumasa Hina, enega najbolj prepoznavnih japonskih jazzovskih glasbenikov. Ob trobenti je igral tudi kornet in krilni rog ter napisal celo vrsto avtorskih skladb. Terumasa Hino se je rodil 25. oktobra leta 1942 v Tokiu na Japonskem očetu trobentaču in plesalcu. Na začetku je igral predvsem fusion, v zadnjem desetletju pa se je vrnil h akustičnemu jazzu.
Današnjo oddajo bomo namenili ustvarjanju Janeza Bončine. Našim poslušalcem je poznan kot nepogrešljiv akter slovenske jazz, rock in pop scene od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do danes. Bil je član nekaterih ključnih in še danes odmevnih zasedb na področju nekdanje skupne države, omenimo Helioni, Mladi levi, Generals, September, Srce ali Jugoslovenska Pop Selekcija. Njegovo glasbeno ustvarjanje se je skozi celo kariero prepletalo tudi z jazzom in predvsem z jazzovskimi glasbeniki, v zadnjem času tudi z najboljšimi instrumentalisti najmlajše generacije.
Poslušali bomo glasbo bobnarja Louia Bellsona. Letos je minilo 100 let od njegovega rojstva.
V tokratni oddaji se bomo spomnili ustvarjanja najbolj slovitega švedskega basista Palleja Danielssona. Umrl je 18. maja letos, star 77 let. Danielsson ni imel posebnih vodstvenih ambicij, celo soliral je le redko. Tako je izdal eno samo ploščo pod svojim imenom – Contra Post. Med drugim je bil član evropske zasedbe Keitha Jarretta in kvarteta Jana Garbareka.
Marko Kumer se bo pogovarjal s Tadejem Tomšičem, enim naših najpomembnejših jazzovskih glasbenikov. Nedavno je izdal novo ploščo Flying Start s svojo zasedbo T. T. Jazz Institution. Ob Tomšiču na tenor saksofonu so zaigrali še pianist Gregor Ftičar, basist Miha Koren in bobnar Žiga Kožar.
Drugega marca letos se je za vedno poslovil eden najpomembnejših jazzovskih saksofonistov in skladateljev – Wayne Shorter, star je bil 89 let. V oddaji bomo v Shorterjev spomin predvajali izbor skladb iz njegovega bogatega ustvarjalnega opusa, ki jih je napisal za znamenito fusion zasedbo Weather Report.
Poslušajte skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo pianistov Elma Hopea in Reda Garlanda, skladateljev in aranžerjev Mladena Gutešea in Georga Russella, bobnarja Phillyja Joea Jonesa, trobentača Fatsa Navarra, kitarista Barneya Kessella in saksofonista Serga Chaloffa.
V nedeljo, 15. januarja, se bo v Cukrarni s svojo novo zasedbo predstavil na koncertu v okviru cikla Jazz Ars All Stars. Študiral je jazz v Gradcu na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost pri profesorjih Heinrichu von Kalneinu in Karlheinzu Miklinu. Izpopolnjeval se je na univerzi Sibelius v Helsinkih na Finskem. Klemm, ki je rojen staršem madžarskih korenin, je v svoje glasbeno izročilo že od nekdaj vnašal elemente madžarske ljudske glasbe. Od leta 2008 je član ter solist Big Banda RTV Slovenija, zato živi ter ustvarja v Ljubljani, kjer je vpet v različne, tudi avtorske projekte.
Poslušajte skladbe Thea Ceccaldija in Roberta Negra, Johna Dankwortha, Amadea Tomassija, Juliusa Cannonballa Adderleya, Mary Lou Williams in Dizzyja Gillespieja, Geri Allen in Stana Kentona. Vsi so svoje skladbe namenili znamenjem horoskopa.
Dve zaporedni oddaji Jazz avenija bomo na začetku novega jazzovskega leta namenili jazzovskim interpretacijam živalskega kroga – zodiaka oziroma nebesnim znamenjem. Zodiak ali živalski krog je izpeljan iz latinskega izraza zōdiacus, pomanjševalnice od zoon – živali. Predstavlja namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve ekliptike in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna. V astronomiji živalski krog predstavlja zodiakalna ozvezdja, v astrologiji pa niz znamenj. Vsem znamenjem horoskopa so celotne albume namenili saksofonista John Danworth in Cannonball Adderley ter pianistka Mary Lou Williams.
Pred njegovim bližnjim koncertom v ljubljanskem Siti teatru, ko ga bo spremljal Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, bomo današnjo jazzovsko urico namenili Vidu Jamniku, odličnemu vibrafonistu. Rodil se je leta 1993 v Slovenj Gradcu. Z jazzom se je srečal pri enajstih letih, ko ga je v svet vibrafona popeljal legendarni hrvaški mojster Boško Petrović. Po študiju v Celovcu in Bostonu je lani magistriral v New Yorku. Vodi lastne zasedbe in nastopa v duetu s pevko Ajdo Stino Turek.
Ob stoletnici rojstva trobentača Ala Hirta bomo predpraznično oddajo namenili predvsem njegovemu dixielandu. Hirt je imel izjemne glasbene sposobnosti, a svojega potenciala zagotovo ni realiziral v polni meri. V zadnjih desetletjih se je skoraj povsem posvetil igranju preproste in všečne glasbe. V spominu nam bo ostal predvsem kot interpret pristnega njuorlinškega jazza.
V praznični oddaji boste poslušali izbor slovenskih ljudskih pesmi v jazzovskih priredbah. Ljudska glasba je že od začetkov slovenskega jazza navdihovala slovenske jazzovske skladatelje Bojana Adamiča, Jožeta Privška in Janeza Gregorca. Slovenski jazz si je prepoznavnost poskušal izboriti tudi z vnašanjem slovenskih ljudskih glasbenih motivov v svoj glasbeni izraz. Prvi pa se je tega domislil saksofonist Tone Janša že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
