Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbiramo najaktualnejše posnetke simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po celem svetu.
Londonski simfonični orkester je na koncertu 19. septembra lani v dvorani Barbican v Londonu s svojim šefom dirigentom sirom Antoniem Pappanom gostil kitajsko pianistko Yujo Wang. Na programu so bili Koncertna uvertura v E-duru Karola Szymanowskega, 2. Klavirski koncert v f-molu Frederica Chopina in Simfonija št. 1 v D-duru Gustava Mahlerja.
Predvajali bomo posnetek koncerta Orkestra italijanske Švice, ki je 13. novembra lani nastopil v kulturnem centru LAC v Luganu. Pod taktirko Charlesa Dutoita je izvedel baletno suito Igra kart Igorja Stravinskega, Klavirski koncert v a-molu Roberta Schumanna in Simfonijo št. 1 v C-duru Georgesa Bizeta. V vlogi solistke je nastopila pianistka Martha Argerich.
Dirigent Stanislav Kochanovski je s Filharmoničnim orkestrom Severnonemškega radia na koncertu 11. novembra kot pripovedovalec odprl veliko knjigo ruskih legend, balad in pravljic: s solistom, pianistom Nikolajem Luganskim so se potopili v potopljeno mesto, poslušali ječanje morske deklice in doživeli svet Orienta.
Božični oratorij škotskega skladatelja Jamesa MacMillana, ustvarjen leta 2019, najde tako skrivnostnost kot sijaj v najbolj znani sveti zgodbi: Jezusovem rojstvu. Z objemanjem škotske galske uspavanke, angleške poezije, latinskih besedil in svetopisemskih odlomkov, ki pripovedujejo o rojstvu, MacMillan spretno združuje te niti v svojem značilnem ekspresivnem in neposrednem jeziku, ki kaže tako njegove škotske korenine kot globoko utrjeno katoliško vero, ter ustvarja globoko ganljivo in mogočno delo.
Sir Mark Elder je več kot le eden najbolj cenjenih dirigentov na svetu; je umetnik, ki živi vsako minuto glasbe. »Od glasbenikov Škotskega simfoničnega orkestra BBC je pridobil čudovit zvok,« je leta 2022 zapisal The Times. In res je – Elder vse življenje razume, kaj naredi orkester žareč. Pod njegovim vodstvom bomo spremljali koncert, ki ga je s škotskim orkestrom izvedel 14. novembra v Glasgowu. Na sporedu so bili razkošen, veličastno uglašen izbor iz največje baletne partiture Trnuljčica Petra Iljiča Čajkovskega, barvita Sibeliusova redkost, suita Zgodovinski prizori II, in divji drugi klavirski koncert Sergeja Prokofjeva. Solist je bil izraelski pianist Tom Borrow.
»Simfonija mora biti kot svet. Zajeti mora vse.« S temi besedami je Gustav Mahler povzel svojo skladateljsko samopodobo. Glasba zanj ni bila samo akustičen fenomen, ampak ogledalo vse biti. V drugi simfoniji je skušal v glasbi izraziti tesnobna vprašanja ljudi o njihovem obstoju. V Tretji simfoniji pa postavlja vprašanje človeškega življenja v kozmosu.
Baltske države so na glasbenem prizorišču znane po tem, da so ustvarile prav posebne talente. Umetniško delo treh Estoncev je bilo mogoče občudovati 15. novembra v Hamburgu, na koncertu Orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi: zvezdniški dirigent Paavo Järvi se je vrnil z interpretacijo Prve simfonije Antona Brucknerja ob njegovem 200. rojstnem dnevu. Proslavljeni oboist orkestra Kalev Kuljus je premierno izvedel nov koncert za oboo in orkester svojega rojaka Erkkija-Svena Tüürja. Za začetek tega večera, polnega močnih, barvitih kontrastov, pa je bila zabavna suita Sergeja Prokofjeva iz groteskne operne pravljice Zaljubljen v tri oranže.
»To delo je ključ do mojega celotnega razvoja. Pokaže me s strani, ki jih pozneje ne pokažem več, ali z druge osnove. Pojasnjuje, kako se je moralo vse zgoditi pozneje, in to je za moje delo izjemno pomembno: da lahko človek od tu spremlja ljudi in njihov razvoj.« Arnold Schönberg je to pojasnil, potem ko je dokončal orkestracijo svojih Pesmi z gradu Gurre, ki jih je začel pisati enajst let prej, leta 1911.
Filharmonični orkester BBC-ja je na koncertu 21. septembra v koncertni dvorani Bridgewater v Manchestru nastopil pod taktirko svojega šefa dirigenta Johna Storgårdsa. V vlogi solista se je predstavil angleški pianist Paul Lewis, ki je izvedel Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu, op. 37 Ludwiga van Beethovna, na programu pa sta bila še orkestralna skladba ABLAZE THE MOON britanske skladateljice Grace-Evangeline Mason in simfonično delo Planeti, op. 32 Gustava Holsta.
Simfonični orkester Frankfurtskega radia pod taktirko Alaina Altinogluja je na koncertu 11. oktobra izvedel najpomembnejši »petici« v glasbeni zgodovini: 5. klavirski koncert v Es-duru, »Cesarski«, Ludwiga van Beethovna in 5. Simfonijo v cis-molu Gustava Mahlerja. V vlogi solista se je predstavil pianist švicarski klavirski virtuoz Francesco Piemontesi, ki očara s svojo intenzivno, niansirano in ekspresivno igro.
Spremljali bomo Orkester dobe razsvetljenstva, ki je pod vodstvom italijansko-francoskega dirigenta Antonella Manacorde 13. septembra debitiral na festivalu Proms s programom, ki sega v obdobje med klasicizmom in romantiko. Koncert se je začel z veselo skladbo 8-letnega Mozarta – eno od peščice simfonij, ki jih je čudežni otrok komponiral med 16-mesečnim obiskom Londona z očetom in sestro – in nadaljeval z intenzivnostjo, močjo in zagonom Simfonije št. 3 francoske skladateljice iz 19. stoletja Louise Farrenc. Daljša, glasnejša in presunljivejša kot katera koli glasba pred njo, Beethovnova Tretja simfonija 'Eroica' je ob svoji prvi izvedbi leta 1805 pustila osuplo občinstvo.
Češka filharmonija uživa velik sloves enega najboljših svetovnih orkestrov. Ob praznovanju leta češke glasbe je orkester 27. avgusta obiskal London s svojim glavnim gostujočim dirigentom Jakubom Hrůšo in predstavil svojo bogato narodnoglasbeno dediščino, tudi z močnimi družinskimi povezavami. Josef Suk je bil eden najbolj nadarjenih učencev Antonína Dvořáka in se je poročil s hčerko svojega učitelja. Ko je leta 1904 izvedel za Dvořákovo smrt, je začel ustvarjati spominsko simfonijo, a ga je prizadela še druga tragedija, ko je umrla tudi njegova žena. Suk je svoji simfoniji dodal še dva stavka: divji scherzo in transcendentalno izjavo o sprejetju ter delo poimenoval "Asrael", po mitološkem angelu smrti. Dvořák je bil v Londonu predstavljen s svojim izjemno melodičnim Koncertom za violončelo in orkestrom, ki ga je izvedla violončelistka ruskega rodu Anastasia Kobekina.
Če pogledamo repertoar 43-letnega francoskega pianista Bertranda Chamayouja, lahko vidimo naklonjenost mistični strani literature od Franza Liszta do Olivierja Messiaena. To velja tudi za Aleksandra Skrjabina, ki ga je izbral za svoj prvi nastop s simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna 24. maja v Kölnski filharmoniji. Njegov klavirski koncert v fis-molu je nastal pred znamenitimi deli, za katera je značilna žareča religiozno-okultna evforija, toda s svojim vznesenim sopostavljanjem najrazličnejših razpoloženj kaže daleč v prihodnost. Šostakovičeva Osma simfonija je silno ekspresivna in večplastna. Ta simfonična mojstrovina, dokončana leta 1943, odseva brutalnost vojne in človeško žalost. In na začetku programa stoji kompozicija Na pomladno juto Lili Boulanger.
Orkester Državna kapela iz Dresdna je 2. septembra na koncertu v operni hiši Semperoper v Dresdnu vodil dirigent Daniele Gatti in izvedel skladbo Ozarjena noč, op. 4, verzijo za godalni orkester Arnolda Schönberga, in Simfonijo št. 1 v D-duru, »Titan«, Gustava Mahlerja.
Sir Simon Rattle je 3. septembra debitiral kot novi šef dirigent Simfoničnega orkestra Bavarskega radia in naslednik Marissa Jansonsa na Berlinskem glasbenem festivalu s programom, ki džezovsko obravnava Bacha s Paulom Hindemithom, izvaja temnopolte pesnike »harlemske renesanse« skupaj z Alexandrom Zemlinskim in se konča v virtuoznem pohodu proti tragediji z Gustavom Mahlerjem.
Eksplozivna energija in šarm sta bila združena na koncertu Simfoničnega orkestra Švedskega radia, solistke pianistke Yuje Wang in dirigenta Ese-Pekke Salonena, ki so 26. avgusta nastopili v dvorani Berwald v Stockholmu na festivalu Baltsko morje. Začeli so z modernističnim Capricciem za klavir in orkester Igorja Stravinskega, ki vsakogar spravi v dobro voljo. Na programu sta bila tudi skladba Svetloba in gravitacija Kaije Saariaho ter mladosten in virtuozen Prvi klavirski koncert Sergeja Prokofjeva. Sibeliusova orkestralna zgodba o lahkomiselnem ženskarju Lemminkäinenu, znanem iz finske mitologije, odseva protagonistovo osebnost: igriv, zaljubljen in neustavljivo živahen, čeprav je v čudovito mračnem tretjem stavku, Labodu iz Tuonele, mogoče zaznati mero temačnosti, ki je značilna za Sibeliusa.
Program z dirigentom Yannickom Nézet-Séguinom, ki je med drugim tudi glasbeni direktor Metropolitanske opere, se je na koncertu 25. maja v Berlinski filharmoniji začel z melodičnim in iskrenim klavirskim koncertom mlade Clare Schumann. Italijanska pianistka Beatrice Rana je kot solistka debitirala z Berlinskimi filharmoniki. V drugem delu je orkester izvedel Simfonijo št. 7 v C-duru, op. 60, Leningrajsko Dmitrija Šostakoviča.
Spremljali bomo posnetek koncerta z letošnjega festivala Proms v Londonu, na katerem je 5. avgusta nastopil Londonski filharmonični orkester pod vodstvom svojega glavnega dirigenta Edwarda Gardnerja. Večer se je začel z utripajočo energijo Simfoničnih plesov, zadnjega dela Sergeja Rahmaninova. Darovi Rahmaninova kot pianista so bili legendarni; vendar so bili brez dvoma enaki tistim Ferruccia Busonija, čigar stoto obletnico smrti zaznamujemo letos. V njegovem mogočnem Klavirskem koncertu, op. 39 je njegova italijansko-nemška dediščina predstavljena v petih stavkih, kjer so kontrasti tako veliki kot v Mahlerjevi simfoniji, skupaj z zborom v finalu. To je delo, ki ga solist – Benjamin Grosvenor – opisuje kot podobno »razprostranjeni in strah vzbujajoči simfoniji«.
Na koncertu 9. avgusta v okviru festivala Proms sta se v Kraljevi dvorani v Londonu finskemu šefu dirigentu Simfoničnega orkestra BBC Sakariju Orami pridružila rojaka, sopranistka Silja Aalto in violončelist Anssi Karttunen, za sijajno in srhljivo atmosferično skladbo Mirage, ki jo je navdihnila mehiška šamanka, vodilne finske skladateljice Kaije Saariaho, ki je umrla lani. Osupljivi južnokorejski pianist Seong-Jin Cho je izvedel Mozartov klavirski koncert št. 9 v Es-duru, 'Jeunehomme', na koncu pa je zazvenela še simfonična pesnitev Alpska simfonija Richarda Straussa.
Na letošnjem festivalu Verbier sta 26. julija s festivalskim orkestrom nastopila dva ugledna glasbenika: sir Antonio Pappano, ki je dirigiral Beethovnov peti in zadnji klavirski koncert in tudi zadnjo, mogočno Brucknerjevo Deveto simfonijo, v vlogi solista pa se je predstavil južnokorejski pianist Junčan Lim.
