Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Koncert evroradia

219 epizod

219 epizod


Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbrani najaktualnejši posnetki simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po vsem svetu.


22. 07. 2024

Isabelle Faust, Hannu Lintu in Simfonični orkester jugozahodnega radia iz Stuttgarta

Na sporedu bodo štiri dela štirih različnih skladateljev v izvedbi Simfoničnega orkestra jugozahodnega radia iz Stuttgarta pod vodstvom dirigenta Hannuja Lintuja. Osrednji del večera bo Violinski koncert v D-duru Ludwiga van Beethovna s solistko, rezidenčno umetnico orkestra Isabelle Faust. Čakata nas še finska zvočna svetova s simfonično pesnitvijo Sanjski obraz Erkkija Melartina in Tretjo simfonijo Jeana Sibeliusa. Tudi četrti skladatelj v skupini je pustil pečat na Finskem: Italijan Ferruccio Busoni. Bil je profesor klavirja v Helsinkih. Tam je srečal tudi Sibeliusa. Oba sta bila dolgoletna prijatelja in sta drug drugemu tudi posvetila eno ali dve deli. Vendar pa je Busoni skladbo, ki jo bomo slišali, posvetil osebi, ki mu je bila veliko bližja kot njegov prijatelj, finski skladatelj: to je Busonijeva mati Anna, za katero je napisal »Berceuse élégiaque, op. 42« kmalu po njeni smrti jeseni 1. 1909.


15. 07. 2024

Clara Schumann in Anton Bruckner v Berlinski filharmoniji

Nemški simfonični orkester iz Berlina je na koncertu 21. junija v Berlinski filharmoniji izvedel Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 7 Clare Schumann in Simfonijo št. 4 v Es-duru, "Romantično", Antona Brucknerja. V vlogi solista se je predstavil francoski pianist Jean-Frédéric Neuburger, dirigiral je Markus Poschner.


08. 07. 2024

Stvarjenje Josepha Haydna

Sir Simon Rattle je lani postal novi šef dirigent Zbora in Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. Za otvoritveni koncert, ki je bil 22. septembra lani v Herkulovi dvorani Rezidence v Münchnu, je izbral oratorij »Stvarjenje« Josepha Haydna.


01. 07. 2024

Isabelle Faust in Simfonični orkester jugozahodnega radia iz Stuttgarta

Violinistka Isabelle Faust je glasbena pripovedovalka in igra pravljični instrument: Stradivarijevo tako imenovano "Trnuljčico" iz leta 1704. Nanjo je 23. februarja v Stuttgartu s Simfoničnim orkestrom Jugozahodnega radia iz Stuttgarta pod taktirko Andrésa Orozca-Estrade zaigrala Brahmsov mogočni in intenzivni Violinski koncert v D-duru, poleg tega je bila na sporedu še Alpska simfonija, op. 64 Richarda Straussa.


24. 06. 2024

Martin Helmchen, John Storgårds in Simfonični orkester Frankfurtskega radia

Finski dirigent John Storgårds je 24. maja po dolgem času spet gostoval pri Simfoničnem orkestru Frankfurtskega radia in po (ne tako) dolgem času je bilo končno spet na sporedu orkestra delo Antona Brucknerja s Šesto, morda najbolj nenavadno izmed njegovih simfonij. Medtem ko za Brucknerjevo glasbo pogosto pravijo, da s svojo vizionarsko močjo in veličastnostjo odpira pogled v onstranske svetove, jo ljudje običajno uvrščajo tja zgoraj, na skladateljev Olimp, z Wolfgangom Amadeusom Mozartom na prvem mestu. Na koncertu je njegov klavirski koncert št. 16 D-duru kot izpopolnjen in občutljiv Mozartov interpret izvedel pianist Martin Helmchen. Poleg tega je na začetku večera zazvenela priredba Antona Weberna iz let 1934 in 1935 Ricercar a 6 iz zbirke Glasbena daritev, BWV 1079 Johanna Sebastiana Bacha.


17. 06. 2024

Boulanger, Dutilleux in Berlioz

Sprehod skozi 200 let francoske glasbe s tremi postanki bomo spremljali na posnetku koncerta Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina, ki ga je 21. maja v Berlinski filharmoniji vodil Andris Poga. Hector Berlioz je, navdušen nad Shakespearjem, Beethovnom in angleško igralko, s svojo umetnostjo iskal nekaj velikega, drznega, brez primere. Zložil je Fantastično simfonijo, jo strukturiral kot dramo, jo opisal kot zgodbo in vanjo čarobno vključil sebe: svojo ljubezen, ki poganja celotno delo kot glasbena ideja fixe, svoje razočaranje, svoje nočne more, ki jih povzročajo droge. Na koncu zmeša Valpurgino noč in Sodni dan. Berliozov sodobnik in sorodna duša je bil pesnik Charles Baudelaire, začetnik moderne poezije. Njegova poezija je navdihnila Henrija Dutilleuxa, da je napisal koncert za violončelo Ves daljni svet. Solist nas vodi skozi pet stavkov kot prizore iz videnja. Občutki in strasti se na začetku zbirajo in simbolično krožijo v nizu variacij. V drugem stavku je solist potisnjen v položaje, ki niso več dosegljivi – v pesem, ki presega vse. Spreten tretji stavek dobi diabolične in burleskne poteze. V finalu Dutilleux končno združi vse motive kot v sklepnem prizoru.


10. 06. 2024

Janine Jansen in Orkester romanske Švice

Tri mojstrovine v enem večeru! Maurice Ravel deli z nami svojo ljubezen do dunajskega valčka, ki jo najdemo v številnih njegovih delih. Vendar je Schubert tisti, ki tukaj deluje kot pretveza s svojima klavirskima zbirkama Plemeniti valčki in Sentimentalni valčki, od katerih je Ravel vzel naslov, ne da bi ju zares citiral. Ta veličastno orkestrirani vrtinec se konča v nekakšnih sanjah, v katerih se različni motivi razpršijo kot toliko reminiscenc življenja. Sibelius, ki je bil tudi sam violinist, je zapustil Violinski koncert v d-molu velike instrumentalne moči z očarljivimi melodičnimi motivi. Čeprav se je uveljavljal počasi, je danes eden izmed stebrov velikega repertoarja. Dvořák je svojo znamenito simfonijo Iz novega sveta komponiral, ko je bil direktor newyorškega konservatorija. Zanikal je uporabo indijanskih tem, vendar je priznal, da je uporabil “posebnosti glasbe črncev in rdečekožcev z dodajanjem sredstev sodobnega orkestra”. Ta mladi, pisani narod je češkega skladatelja, nostalgičnega po daljni domovini, navdihnil, da je ustvaril delo močne romantike, v kateri prevladujejo živahna čustva.


03. 06. 2024

Pesmi z gradu Gurre Arnolda Schönberga

Oratorij? Ali morda cikel pesmi? Simfonija? Opera? Schönbergove Pesmi z gradu Gurre ne sodijo v nobeno kategorijo. In komaj spadajo na oder! »Enormno« ne pomeni samo velikosti obsega izvajalcev. Gigantski, razkošen, osupljiv in voluminozen je zvok te postavitve divje romantične pravljične pesmi Jensa Petra Jacobsena in zadnjega vrhunca pozne romantike (ali celo njen žareči labodji spev). To monumentalno delo je bilo uresničeno le trikrat v zgodovini Simfoničnega orkestra Bavarskega radia: leta 1965 pod vodstvom Rafaela Kubelíka, leta 1988 pod vodstvom Zubina Mehte in leta 2009 pod vodstvom Marissa Jansonsa. Sir Simon Rattle ga obožuje že od mladih nog in opisuje kot "seksi, elegantno, čutno". In ne bi moglo biti primernejše mojstrovine za letošnje praznovanje 75-letnice delovanja bavarskega orkestra in 150. obletnice rojstva Arnolda Schönberga.


27. 05. 2024

Arnold Schönberg in Johannes Brahms

Rekviem, torej pogrebna maša – ampak veliko več: s svojim mogočnim »Nemškim rekviemom« Johannes Brahms ni le presegel meje liturgično vezane cerkvene glasbe. Delo, ki bolj kot na mašo spominja na oratorij, pravzaprav močno presega navezanost na veroizpovedi in celo na sakralni okvir. Brahms je ustvaril osebno spoprijemnje z neizogibno usodo smrti, ki združuje vse ljudi. Pred tem monumentalnim delom bomo v izvedbi Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna poslušali Komorno simfonijo št. 2 Arnolda Schönberga.


20. 05. 2024

Lindberg, Tüür in Richard Strauss

Britanski dirigent Nicholas Collon je sprostil naravne sile Alpske simfonije Richarda Straussa v drugem delu koncerta, ki je bil 26. aprila v Stari operi v Frankfurtu kot del letošnje koncertne sezone, poimenovane »Narava in Zemlja«, Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia. Pred tem je bila na sporedu glasba dveh najopaznejših sodobnih skladateljev baltsko-skandinavskega območja: najprej kratko orkestralno delo Chorale Magnusa Lindberga, v katerem se Finec sklicuje na violinski koncert Albana Berga, ki po drugi strani v novem glasbenem kontekstu vključuje Bachov koral Dovolj je iz kantate BWV 60, ki se nanaša na štiriglasno harmonizacijo še starejše koralne melodije Johanna Rudolpha Ahleja. Vadim Gluzman je nastopil kot solist v evropski premieri 3. violinskega koncerta Erkkija-Svena Tüürja.


13. 05. 2024

Skozi vse leto

Delo je mojstrovina glasbene zgodovine, ki je s svojo slavo že zdavnaj presegla vse žanrske meje: to so ›Štirje letni časi‹ Antonia Vivaldija. Pravzaprav se jih ni mogoče naveličati. Neštete predelave teh štirih violinskih koncertov so le še dodatno osupnile in odprle nove vidike kompozicije. Dirigent Kent Nagano in Nemški simfonični orkester iz Berlina bosta to baročno programsko glasbo predstavila na zelo edinstven način, v različici za štiri solistične instrumente in orkester Azize Sadikove. Večer pa se bo začel z virtuoznim klavirskim ciklom Leto Fanny Hensel.


06. 05. 2024

Danski nacionalni simfonični orkester in Marie Jacquot

Pred nami je posnetek koncerta Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigentke Marie Jacquot. 21. marca sta v Koncertni hiši danskega radia v Köbenhavnu izvedla Serenado št. 10 v B-duru, »Gran partito«, Wolfganga Amadeusa Mozarta in monumentalno Simfonijo št. 2 v Es-duru sira Edwarda Elgarja.


29. 04. 2024

Dukas, Rahmaninov, Lera Auerbach in Prokofjev

Svetovi se odpirajo ob igranju klavirja ruskega pianista Nikolaja Luganskega: ta glasbenik prodre v dela, ki jih igra, do najglobljih plasti in iz njih izvabi nepopisno lepoto, tudi v Drugem klavirskem koncertu Sergeja Rahmaninova, ki ga je študiral že kot mladenič. Dirigent Stéphane Denève je za koncert z Nemškim simfoničnim orkestrom iz Berlina 14. aprila izbral še dela, ki se osredinjajo na svet pravljic in mitov – po Čarovnikovem vajencu Paula Dukasa sta sledila pogled Lere Auerbach na mit o Ikarju in balet Pepelka Sergeja Prokofjeva.


22. 04. 2024

Schulhoff, Beethoven in Schmidt

Ludwig van Beethoven je bil revolucionar, ki je pisal glasbo z junaškimi potezami in najostrejšimi konflikti. Imel pa je tudi svojo bolj lirično plat. Tako je v njegovem četrtem klavirskem koncertu, delu najmanjših prehodov in skoraj komornih dialogov med orkestrom in klavirjem. Poetična moč Julijane Avdejeve v tem delu dobi poseben sijaj, saj si je pianistka doslej ustvarila ime predvsem z glasbo Chopina in Schuberta. Franz Schmidt je želel, da bi njegovo Četrto simfonijo, ki jo je napisal v spomin na zgodaj umrlo hčer, razumeli kot instrumentalni rekviem, kot »zadnjo glasbo, ki jo odneseš s seboj v onstranstvo«. Judovski skladatelj Erwin Schulhoff, rojen leta 1894 v Pragi, je postal žrtev nacionalsocialistov, ki se jim je ob koncu življenja poklonil Franz Schmidt. Nerešljiv konflikt, pa vendar se je dirigent Manfred Honeck odločil, da je dela teh dveh skladateljev in Beethovna uvrstil na program koncerta Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna 16. decembra lani v Kölnski filharmoniji. Kot glasbeni impulz, ki nagovarja k spravi.


15. 04. 2024

Martha Argerich in Daniel Barenboim z Berlinskimi filharmoniki

Ko Daniel Barenboim in Martha Argerich nastopita skupaj, ste lahko prepričani o legendarnem večeru; svetovna zvezdnika se poznata in občudujeta že od skupnega otroštva v Argentini. Na koncertu 22. decembra lani v Berlinski filharmoniji je bila Martha Argerich solistka v Beethovnovem drugem klavirskem koncertu, v katerem je mladi skladatelj manj bojevit kot v poznejših delih in je napisal pozitivno razposajeno glasbo. Daniel Barenboim – častni dirigent Berlinskih filharmonikov – je dirigiral tudi poetično Tretjo simfonijo Johannesa Brahmsa, ki prehaja med durom in molom.


08. 04. 2024

Sir Simon Rattle & Veronika Eberle

Simfonični orkester Bavarskega radia je na koncertu 26. januarja v Herkulovi dvorani v Münchnu izvedel Violinski koncert, op. 61 Ludwiga van Beethovna, novost Hitro, sanjska skica za veliki orkester Johannesa Wiedenhoferja in Enigma variacije, op. 36 sira Edwarda Elgarja. V vlogi solistke se je predstavila violinistka Veronika Eberle, dirigiral je sir Simon Rattle.


01. 04. 2024

Smyth, Schumann in Busoni v Berlinski filharmoniji

Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Robin Ticciati sta na koncertu 24. februarja v Berlinski filharmoniji izvedla Uverturo k operi Roparji razbitin britanske skladateljice Ethel Smyth, Simfonijo št. 3 v Es-duru, "Renska" Roberta Schumanna in Koncert za klavir in orkester z moškim zborom, op. 39 Feruccia Busonija. Solist je bil pianist Benjamin Grosvenor.


25. 03. 2024

John Adams in Gustav Mahler

Nesrečna ljubezen potisne Gustava Mahlerja na pot Prve simfonije, oplojene s čustvi, ki so dosegla "toliko silovitosti, da so bruhala kot silovit hudournik", je zapisal takrat 27-letni skladatelj. Prva Simfonija »Titan« postavlja temelje Mahlerjevega kozmosa med spomine šumeče narave in pogrebno koračnico med strahom in grotesko. Violinski koncert ameriškega skladatelja Johna Adamsa, ki je nastal leta 1993, je postal prava klasika našega časa: kako se upreti zamahu njegove zadnje tokate? Oboje bomo spremljali nocoj na posnetku Filharmoničnega orkestra Francoskega radia s koncerta, ki ga je pod taktirko Jaapa van Zwedna izvedel 17. novembra lani v Parizu. V vlogi solistke je nastopila violinistka Simone Lamsma.


11. 03. 2024

Arabella Steinbacher s Filharmoničnim orkestrom iz Luksemburga

Podeželska koča, valovito jezero na Koroškem, poletna vročina: ta zemeljski raj je bil kulisa za ustvarjanje 5. simfonije Gustava Mahlerja v obdobju okrevanja. Ali ga je občutek, da je ušel smrti, navdihnil, da je napisal to mojstrovino? Morda pa je šlo za srečanje z mlado Almo Schindler, s katero se je pozneje poročil. Mahlerjeva simfonija, ki se giblje med temačnostjo in neustavljivo eleganco, se je na koncertu 15. septembra lani v Luksemburgu srečala z novo skladbo luksemburškega skladatelja Georgesa Lentza »…Žareti v daljnih nebesih…« Koncert za violino in orkester, zasnovan pod zvezdnim obzorjem Avstralije, razmišlja tudi o dvojnosti svetlobe in sence, bližini smrti in veselja, da si živ.


04. 03. 2024

Komorni orkester iz Lozane in James Ehnes

Mendelssohnov violinski koncert v e-molu je ena od paradnih skladb violinskega repertoarja. Drhteča liričnost slavnega prvega stavka, pevska gracioznost osrednjega Andanteja in iskrivi zagon sklepnega Allegra odlikujejo to večno mojstrovino, ki jo podpira uravnotežena in harmonična zgradba. Ta dragulj bo zasijal v izvedbi kanadskega violinista Jamesa Ehnesa v razkošnem programskem okolju: romantiki Mendelssohnovih Hebridov, dramatični gostoti Šostakovičeve Komorne simfonije v c-molu in živahnosti Mozartove simfonije št. 34. Pred nami je koncert, poln čustev, kot ga je 23. novembra lani izvedel Komorni orkester iz Lozane pod vodstvom Jamesa Conlona.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt