Iskanje
Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbiramo najaktualnejše posnetke simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po celem svetu.
»Adagietto« iz Pete simfonije Gustava Mahlerja je eterično, nebeško glasbeno delo. Pravijo, da je bila ljubezenska izjava njegovi mladi ženi Almi. Simfonija je bila premierno izvedena leta 1904 v Gürzenichu v Kölnu. Mahlerjevo delo sega od energičnih epizod koračnic in dunajskih zvokov do bučnega plesnega finala. Dramatična simfonija se zdi kot nalašč za dirigenta Cristiana Măcelaruja, ki jo je s Simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna izvedel na koncertu 23. januarja v Kölnski filharmoniji. Na programu sta bili še dve deli za violončelo in orkester Petra Iljiča Čajkovskega, ki črpata iz slovanske romantike, vključno z znamenitimi Variacijami na rokokojsko temo. Izvedel ju je violončelist Kian Soltani.
103 min • 09. 03. 2026
Predvajamo koncert Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki je 16. januarja nastopil v Filharmoniji na Isarju v Münchnu pod taktirko Paava Järvija. Na sporedu sta bili dve simfoniji: Simfonija št. 38, »Praška« Wolfganga Adameusa Mozarta in Simfonija št. 3 v Es-duru, »Romantična« Antona Brucknerja
117 min • 02. 03. 2026
Simfonični orkester Berlinskega radia pod taktirko Valentina Uryupina je 11. januarja v Berlinski filharmoniji izvedel 1. Klavirski koncert v fis-molu Sergeja Rahmaninova in Simfonijo št. 2 v c-molu, verzijo iz leta 1877, Antona Brucknerja. V vlogi solistke je nastopila Ana Vinicka.
119 min • 23. 02. 2026
Simfonični orkester Jugozahodnega radia iz Stuttgarta je 28. novembra lani v Liederhalle v Stuttgartu priredil koncert v počastitev 90. rojstnega dne skladatelja Helmuta Lachenmanna. Pod taktirko François-Xavierja Rotha je izvedel njegovi skladbi Marche fatale za veliki orkester in Izzvenevanje za klavir in orkester ter Beethovnovo 7. Simfonijo.
110 min • 16. 02. 2026
Kornogold je svoj Violinski koncert, kot je sam dejal, napisal »bolj za Carusa kot za Paganinija«. Kar pomeni: pogumno je biti melodičen. Zaradi tega je francoski violinist Renaud Capuçon s svojim polnim, žametnim tonom idealen interpret, Simfonija št. 11 Dmitrija Šostakoviča pa ostro nasprotje. Ta simfonija je kot lekcija zgodovine. Njen naslov »Leto 1905« se nanaša na »krvavo nedeljo v Sankt Peterburgu« in pokol demonstrantov pred carsko palačo. Tukaj je to živo slišati: napetost, soočenje med ljudstvom in oblastjo, žalovanje za mrtvimi. Revolucionarne pesmi, delavske himne, protestne pesmi – to je gradivo, iz katerega Šostakovič ustvarja močno in živo simfonijo, ki jo lahko povežemo tudi z letom njenega nastanka, 1957, z madžarsko vstajo, ki je bila takrat krvavo zatrta, pa tudi s sedanjostjo. Alain Altinoglu in Simfonični orkester Frankfurtskega radia s tem delom nadaljujeta snemanje vseh Šostakovičevih simfonij v tej sezoni. Fizično, energično in opremljeno z močno tolkalno baterijo je tudi »Alaraph«, delo umetnice Unsuk Chin. Naslov je dobilo po eni od tako imenovanih »zvezd srčnega utripa«, katere utrip spominja na srčni utrip v elektrokardiogramu.
127 min • 09. 02. 2026
»Glej, morje samo!« Z zvonkimi fanfarami in mogočnim vzklikom Londonskega filharmoničnega zbora Morska simfonija Ralpha Vaughana Williamsa sprosti val navdiha. Še prej bomo v izvedbi Londonskega filharmoničnega orkestra in dirigenta sira Marka Elderja poslušali suito Zgodovinski prizori, op. 66 Jeana Sibeliusa.
94 min • 26. 01. 2026
»Živahen, zabaven, junaški, zgovoren, odkrit, premišljen in popolnoma neustavljiv« – To je bila kritiška sodba o 2. klavirskem koncertu švedskega skladatelja Andersa Hillborga po svetovni premieri oktobra 2023 v San Franciscu s solistom Emanuelom Axom in dirigentom Eso-Pekko Salonenom: »Rezultati so preprosto navdušujoči.« Umetnika sta to 22-minutno »navdušujočo kroglo zabave«, napisano posebej za Emanuela Axa, 19. decembra lani znova izvedla skupaj s Simfoničnim orkestrom Bavarskega radia. Na programu sta bila še Ravelov harmonsko izpopolnjen, ritmično čuten in melodično očarljiv Couperinov nagrobnik, posvečen velikemu francoskemu baročnemu čembalistu Françoisu Couperinu, in estetsko brezkompromisna Fantastična simfonija Hectorja Berlioza, zaradi katere so skladatelja po premieri leta 1830 nekateri sumili norosti, drugi pa so ga razglasili za ikono moderne glasbe.
110 min • 19. 01. 2026
Verjetno gre za svetovno najbolj znano in tragično ljubezensko zgodbo, ki jo bo dirigent Robin Ticciati oživil v svoji živahni interpretaciji dramatične simfonije Romeo in Julija, op. 17 Hectorja Berlioza.
97 min • 12. 01. 2026
Glede na to, da je Wolfgang Amadeus Mozart živel v 18. stoletju in le 36 let, je videl presenetljivo veliko Evrope: potoval je od Londona do Bratislave in od Amsterdama do Neaplja in – kako bi bilo drugače – dvakrat obiskal Frankfurt, do Amerike pa ni prišel. Vendar je Mozartova glasba zasedla osrednji del klasičnega kanona, s katerim se je morala spoprijeti generacija ameriških skladateljev, rojena okrog leta 1900, v prizadevanju, da bi na tej "evropski tradiciji" ustvarili pristno "ameriško" umetniško glasbo in jo hkrati zavestno razlikovali od nje. Nocoj sta na sporedu dva zelo različna predstavnika te generacije: William Grant Still, potomec temnopoltih sužnjev, in Aaron Copland, otrok judovskih priseljencev iz Litve. Coplandov koncert za klarinet, navdihnjen s tradicijo Severne in Južne Amerike, bo kot solist interpretiral švedski virtuoz na klarinetu Martin Fröst.
123 min • 05. 01. 2026
Odličen program, tehten in globoko potopljen v obdobje romantike: vrhunski mojstrovini Johannesa Brahmsa in Antona Brucknerja, ki ju interpretirajo umetniki, ki so se s tema deloma ukvarjali intenzivneje kot kdor koli drug. Bruckner je svojo zadnjo simfonijo posvetil »dobremu Gospodu«. Avstrijec Manfred Honeck je eden najpomembnejših dirigentov Brucknerjeve glasbe našega časa. Leta 2020 je bil za posnetek skladateljeve »Devete simfonije« s Pittsburškim simfoničnim orkestrom trikrat nominiran za nagrado gremi; preprosto najde popolnoma uravnotežen pristop k veliki simfonični arhitekturi te glasbe. Posnetek Brahmsovega Violinskega koncerta v izvedbi Leonidasa Kavakosa ni bil nič manj hvaljen in tudi tukaj je poudarek na ravnovesju: njegova interpretacija je »najboljša, kar se je v zadnjih letih pojavilo na zgoščenki«, je zapisala revija The Guardian. Violinist sam pravi, da Brahmsov koncert ni primerljiv z drugimi violinskimi koncerti – violina tukaj ne sme le lepo in melodično peti. »Tukaj imamo resnično neverjetno povezavo z orkestrom. Zveneti mora čim bolj homogeno.«
120 min • 29. 12. 2025
Brata Jussen na dveh klavirjih znata igrati z mladostnim šarmom – tako kot Maurice Ravel, skladatelj z izrazito otroško dušo. Veliki francoski skladatelj, čigar 150. obletnico rojstva letos praznujemo, se je rad poglabljal v otroške teme, tako v brezčasno lepi pravljici o materi Gosi kot v operni miniaturi »L'enfant et les sortilèges/Otrok in čarovnije«, ki je bila premierno uprizorjena pred natanko 100 leti in je veliko manj znana, a nič manj iskrivega duha. V njej se otrok upre svoji strogi materi, se poda na divjanje – in se nenadoma znajde ogrožen zaradi vseh živali in stvari, ki jih je mučil in uničil. Sliši se smešno, a tudi srhljivo, bizarno in ganljivo poetično. Osemglasni solistični ansambel, otroški zbor in simfonični orkester Frankfurtskega radia s številnimi efektnimi instrumenti ter glasbeni direktor Alain Altinoglu zagotavljajo, da se tukaj ustvarja zvočno kraljestvo velike magije, čarobni svet, v katerem ima domišljija neomejeno moč.
106 min • 22. 12. 2025
Slikanje krajine s pianistom. Obkrožen z bleščečimi motivi razglednic iz Italije in Hrvaške bo še vedno osupljivo mladi Aleksander Malofejev predstavil enega najbolj priljubljenih in izjemnih klavirskih koncertov romantičnega obdobja, katerega legendarni prvi akordi so znani vsem: Koncert za klavir in orkester v b-molu Petra Iljiča Čajkovskega, pri tem pa se Malofejev pri klavirju izogiba kakršnim koli klišejem in se vedno zanaša bolj na prefinjenost kot patos. Pokrajine, ki jih hrvaški dirigent Ivan Repušić združuje okoli Čajkovskega, so upodobljene s subtilnimi potezami čopiča. To so žive rimske upodobitve narave in ljudskega izročila Ottorina Respighija in Čajkovskega ter »Sončna polja«, ki jim je hrvaški skladatelj Blagoje Bersa leta 1917 posvetil vrhunsko zvočno simfonično pesnitev.
110 min • 15. 12. 2025
Koncert Simfoničnega orkestra Finskega radia nas popelje na potovanje v globine uma skozi delo Sončni vzhod Ide Moberg, ki ga navdihujejo miti, meditacija in podobe narave. Večer se konča z mogočno Prvo simfonijo Johannesa Brahmsa, vmes pa bomo slišali britansko glasbo, Koncert za violončelo in orkester Edwarda Elgarja v izvedbi mlade finske solistke Senje Rummukainen.
121 min • 08. 12. 2025
Orkester Državne kapele iz Dresdna je 20. maja v Dresdnu izvedel Koncert za violončelo in orkester št. 1 Dmitrija Šostakoviča in Simfonijo št. 7 Antona Brucknerja. Solistka je bila Sol Gabetta, dirigiral je Tugan Sohijev.
109 min • 01. 12. 2025
Na programu nocojšnjega večera je glasba Johannesa Brahmsa in Gustava Mahlerja, glavni gostujoči dirigent Maksim Jemeljaničev pa bo dirigiral Simfoničnemu orkestru Švedskega radia in švicarsko-italijanskemu pianistu Francescu Piemontesiju. Koncert se bo začel z mogočnim Prvim klavirskim koncertom Johannesa Brahmsa, ki predstavlja skladateljev pravi vstop na veliki simfonični oder. Zatem bomo poslušali še priljubljeno Peto simfonijo Gustava Mahlerja.
123 min • 24. 11. 2025
François-Xavier Roth je s svojim prvim koncertom kot šef dirigent Simfoničnega orkestra Jugozahodnega radia iz Stuttgarta postavil temelje za zanj pomembno dramaturgijo: povezovanje različnih obdobij. Na koncertu 19. septembra v dvorani Liederhalle v Stuttgartu je z orkestrom predstavil dela iz baročnega in avantgardnega obdobja ter obdobja dunajske klasike, ki vsa po svoje spadajo v širšo kategorijo simfonije, ali v podnaslovu kot (resno ironično) igro simfoničnih oblik ali kot klasičen prispevek k žanru.
119 min • 17. 11. 2025
Brucknerjeve simfonije včasih opisujejo kot »katedrale v zvoku«, njihova veličina in veličastnost pa se najbolje slišita v velikih akustičnih prostorih, kot je Kraljeva Albertova dvorana. V njej je Škotski simfonični orkester BBC pod vodstvom šefa dirigenta Ryana Wiggleswortha 19. julija v okviru festivala Proms izvedel eno najveličastnejših izmed njih – Sedmo. Koncert se je začel s še eno spominsko skladbo – Ryan Wigglesworth je v čast pokojni violinistki Lauri Samuel, priljubljeni koncertni mojstrici Škotskega simfoničnega orkestra BBC v letih od 2012 do 2024, napisal novo skladbo For Laura, after Bach/Za Lauro, po Bachu. Vmes se je gruzijska pianistka Mariam Batsashvili po svojem hvaljenem prvencu iz leta 2019 vrnila na Proms in izvedla Mozartov najtemnejši in najvznemirljivejši 20. klavirski koncert – delo, ki ga opisuje kot »tok, ki gori kakor ogenj«.
118 min • 10. 11. 2025
Vabimo vas na čustven in duhovni dogodek: epsko potovanje duše. Kazuki Yamada vodi Simfonični orkester in zbor mesta Birmingham ter veličasten trio solistov (Jess Dandy, David Butt Philip in Roderick Williams) v Elgarjevem globokem in ganljivem oratoriju Geroncijeve sanje, ki je bil prvič izveden v Birminghamu leta 1900. Od takrat je postal cenjeno britansko delo, ki se izmenično ganljivo in grozljivo ponaša z enim najlepših »sloves« v zgodovini klasične glasbe.
119 min • 03. 11. 2025
Orkester Philharmonia, ustanovljen leta 1945, letos praznuje 80 let delovanja. Vodstvo je kot glavni dirigent leta 2021 prevzel Santtu-Matias Rouvali, Marin Alsop pa se je orkestru kot glavna gostujoča dirigentka pridružila leta 2023. Letošnjo jubilejno sezono je 25. septembra začel s častitljivimi klasičnimi deli in čisto novimi zvoki. Prva na programu je bila novost Če bi bil kisik zelen mehiške skladateljice Gabriele Ortiz. Njena glasba poslušalca takoj pritegne in ima značilen pridih skladateljičine domovine. Drama in ljubkost Beethovnovega Tretjega klavirskega koncerta se bosta izrazili v izvedbi islandskega pianista Víkingurja Ólafssona, izjemnega interpreta glasbe od Bacha do Philipa Glassa, ki je to sezono izbrani umetnik orkestra Philharmonia. Nazadnje pa je tu še veličastna Orgelska simfonija Camilla Saint-Saënsa. Skladatelj je v to delo, ki ga je imel za svoje največje, vložil svojo dušo, rezultat pa je navdušujoča orkestralna mojstrovina.
114 min • 27. 10. 2025
Tri dni po premieri Desete simfonije Dmitrija Šostakoviča je Zveza sovjetskih skladateljev razpravljala o tem, ali je delo preveč moderno, preveč staromodno ali preveč kritično – navsezadnje je skladatelja sovjetska kulturna politika nekaj let prej izobčila. Vendar je odbor spregledal mračno satiro, s katero je Šostakovič ironično izrazil svojo jezo nad stalinizmom. Brahmsov Violinski koncert pa predstavlja bolj sončno podobo – pravo praznovanje zvoka violine, tesno prepletenega z orkestrom, z ritmično dobro začinjenim "madžarskim" finalom v izvedbi virtuozinje Julie Fischer. Program je sestavil Cristian Măcelaru, ki se je na koncertu 27. junija v Kölnski filharmoniji po šestih letih poslovil s položaja glavnega dirigenta Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna.
111 min • 20. 10. 2025
