Iskanje
Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbiramo najaktualnejše posnetke simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po celem svetu.
Tokrat smo izbrali posnetek Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki ga je 28. marca na koncertu v Münchnu vodil Manfred Honeck. Na programu so bili: Pet skladb za godalni kvartet Erwina Schulhoffa v priredbi za orkester, 4. Klavirski koncert in 3. Simfonija, »Eroica«, Ludwiga van Beethovna. V vlogi solista je gostoval britanski pianist Paul Lewis.
117 min • 28. 04. 2025
Béla Bartók je svoj Divertimento za godalni orkester napisal avgusta 1939, ko se je zaradi vse bolj grozečih političnih razmer že pripravljal na izselitev v Združene države Amerike. V tem sicer prijaznem delu se okoliščine časa kažejo v temačno nakopičenih zvočnih grozdih v drugem stavku. Le dve leti prej, novembra 1937, je doživel premiero violinski koncert Roberta Schumanna, 84 let po nastanku in čezmerni rabi v propagandne namene: kot del pompoznega nacističnega dogodka je bil Schumannov koncert predstavljen kot "arijska" zamenjava za prepovedani violinski koncert Felixa Mendelssohna Bartholdyja − načrt, ki se je na srečo izjalovil. Schumannovi 1. simfoniji je bilo lažje, saj jo je občinstvo na premieri v Leipzigu toplo sprejelo. Je najbolj vesela skladateljeva simfonija, ki odseva pomlad in prebujajočo se naravo. Münchenske filharmonike bo skozi ta kontrastni program vodila litovska dirigentka Mirga Gražinytė-Tyla, v vlogi solistke se bo predstavila norveška violinistka Vilde Frang.
122 min • 21. 04. 2025
Simfonični orkester Bavarskega radia pod taktirko Ivana Fischerja je na koncertu 31. januarja v Münchnu izvedel: 1. Klavirski koncert in Madžarski ples št. 11 Johannesa Brahmsa, Osmo simfonijo v G-duru in Legendo op. 59, št. 10 Antonína Dvořáka. Solist je bil pianist Kirill Gerstein.
114 min • 14. 04. 2025
Francoski pianist Alexandre Tharaud čuti resnično strast do glasbe Mauricea Ravela, čigar 150. obletnico rojstva smo zaznamovali 7. marca letos. »Igranje Ravelove glasbe je vsakokrat izziv, skok v prazno in nov navdih,« nam zaupa pianist. K njej se neutrudno vrača z gotovostjo užitka, ki se vsakič znova vzbudi, na točki ravnovesja tega jasnega pisanja in te močne energije, ki je še posebno očitna v znamenitem Ravelovem Koncertu za klavir v D-duru za levo roko. Nič manjše zahteve v orkestru ne postavlja skladatelj, ki si ob vračanju v 18. stoletje dovoli vse, kar mu ponuja sodobni orkester. Njegove slavne strani navdihujejo najboljše v Francoskem nacionalnem orkestru in njegovem glasbenem vodji, romunskem dirigentu Cristianu Măcelaruju, ki sta njegova ambasadorja odličnosti po vsem svetu. V njuni izvedbi bomo poslušali še Ravelovi suito Couperinov nagrobnik in glasbo za balet Dafnis in Hloa.
116 min • 31. 03. 2025
Glede na to, da je Wolfgang Amadeus Mozart živel v 18. stoletju in le 36 let, je videl presenetljivo veliko Evrope: potoval je od Londona do Bratislave in od Amsterdama do Neaplja in – kako bi bilo drugače – dvakrat obiskal Frankfurt, do Amerike pa ni prišel. Vendar je Mozartova glasba zasedla osrednji del klasičnega kanona, s katerim se je morala spoprijeti generacija ameriških skladateljev, rojena okrog leta 1900, v prizadevanju, da bi na tej "evropski tradiciji" ustvarili pristno "ameriško" umetniško glasbo in jo hkrati zavestno razlikovali od nje. Nocoj sta na sporedu dva zelo različna predstavnika te generacije: William Grant Still, potomec temnopoltih sužnjev, in Aaron Copland, otrok judovskih priseljencev iz Litve. Coplandov koncert za klarinet, navdihnjen s tradicijo Severne in Južne Amerike, bo kot solist interpretiral švedski virtuoz na klarinetu Martin Fröst. William Grant Still je v svojo Afroameriško simfonijo, ki jo je sestavil leta 1930, vključil spiritual in blues v obsežen simfonični format na nov in prepričljiv način. Italijanski dirigent Riccardo Minasi s Simfoničnim orkestrom Frankfurtskega radia ti dve vznemirljivi glasbeni novosti iz novega sveta sopostavlja z dvema Mozartovima simfonijama iz različnih ustvarjalnih obdobij: Simfonijo št. 14 in št. 36, imenovano »Linška«.
128 min • 24. 03. 2025
28. februarja so na koncertu v Filharmoniji na Labi v Hamburgu tamkajšnji orkester Severnonemškega radia, solist, violinist Frank Peter Zimmermann, in dirigent Andris Poga predstavili zelo zahtevno violinsko delo in obračun s stalinizmom. Na programu sta bila namreč Koncert za violino in orkester v h-molu sira Edwarda Elgarja in Simfonija št. 10 v e-molu Dmitrija Šostakoviča.
120 min • 17. 03. 2025
Trpljenje in zmagoslavje v zgodovini Rusije pogosto stojita drugo ob drugem. Dmitrij Šostakovič, ki je bil vedno znova prisiljen popuščati državnemu vodstvu in je moral svoja prava čustva izraziti na skrivaj, na primer v pretresljivem Violinskem koncertu št. 2. Ali Peter Čajkovski, ki je kljub velikemu uspehu vse življenje trpel zaradi omejitev takratne družbe carske Rusije. Njegova Simfonija št. 6, »Patetična«, pripoveduje zgodbo o tem.
121 min • 10. 03. 2025
Simfonični orkester Bavarskega radia je na koncertu 10. januarja v Herkulovi dvorani Rezidence v Münchnu nastopil pod taktirko legendarnega 97-letnega dirigenta Herberta Blomstedta. Program sta oblikovali Simfonija psalmov Igorja Stravinskega in Simfonija št. 2 v B-duru, op. 52, »Hvalnica« Felixa Mendelssohna Bartholdyja.
107 min • 03. 03. 2025
Švicarski dirigent Philippe Jordan zna bolje uprizoriti veliko simfonično dramo kot skoraj kateri koli drug dirigent njegove generacije. Ko dirigira Osmo simfonijo Antona Brucknerja, se glasba avstrijskega poznega romantika prelije v veliko simfonično pripoved, polno referenc na Richarda Wagnerja, ki ga je tako občudoval.
85 min • 17. 02. 2025
Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 10. decembra lani v Koncertni hiši v Berlinu gostil rojaka dirigenta Davida Afkhama in enega najbolj iskanih violinistov in najvznemirljivejših glasbenikov v klasičnem svetu – violinista Christiana Tetzlaffa. Na programu sta bila 2. Violinski koncert Béle Bartóka in Simfonija št. 4 Franza Schmidta.
107 min • 10. 02. 2025
Na koncertu 11. novembra lani v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu se je islandski pianist Víkingur Ólafsson pridružil Londonskemu filharmoničnemu orkestru in dirigentu Edwardu Gardnerju pri izvedbi Brahmsovega veličastnega Prvega klavirskega koncerta. Sledila je svetovna premiera skladbe Mother Tongue/Materni jezik britansko-ameriške skladateljice Freye Waley-Cohen, ki jo je navdihnila raznovrstnost številnih svetovnih jezikov in nešteto zgodovin, ki jih ti pripovedujejo. Na koncu je orkester izvedel še impulzivno suito Čudežni mandarin, op. 19 Béle Bartóka.
119 min • 03. 02. 2025
Orkester Severnonemškega radia Filharmonije na Labi je na koncertu 24. novembra lani v Hamburgu gostil finskega dirigenta Sakarija Orama in uveljavljeno violinistko Janine Jansen. Glasbeni večer se je začel z uverturo k operi Moč usode Giuseppa Verdija, sledila je krstna izvedba Koncerta za violino in orkester Shortening Days švedske skladateljice Britte Byström, na koncu pa je zazvenela še Simfonija št. 2 v Es-duru sira Edwarda Elgarja.
105 min • 27. 01. 2025
Berlinske filharmonike je na koncertu 19. oktobra lani v Berlinski filharmoniji vodil dirigent Sakari Oramo. Na sporedu so bili Nokturni, L. 91, v katerih Claude Debussy slika razpoloženjske podobe z impresionističnimi barvami. Prikazujejo odtenke oblačnega neba, vrtinčasto nočno slavje in legendarne sirene z zapeljivo pesmijo. Solist pianist Kirill Gerstein pa je odkrival močan klavirski koncert v C-duru Ferruccia Busonija. Koncert ne samo da gradi most od romantike do modernosti, temveč tudi premika meje žanra z uporabo moškega zbora.
106 min • 20. 01. 2025
Londonski simfonični orkester je na koncertu 19. septembra lani v dvorani Barbican v Londonu s svojim šefom dirigentom sirom Antoniem Pappanom gostil kitajsko pianistko Yujo Wang. Na programu so bili Koncertna uvertura v E-duru Karola Szymanowskega, 2. Klavirski koncert v f-molu Frederica Chopina in Simfonija št. 1 v D-duru Gustava Mahlerja.
116 min • 13. 01. 2025
Predvajali bomo posnetek koncerta Orkestra italijanske Švice, ki je 13. novembra lani nastopil v kulturnem centru LAC v Luganu. Pod taktirko Charlesa Dutoita je izvedel baletno suito Igra kart Igorja Stravinskega, Klavirski koncert v a-molu Roberta Schumanna in Simfonijo št. 1 v C-duru Georgesa Bizeta. V vlogi solistke je nastopila pianistka Martha Argerich.
95 min • 06. 01. 2025
Dirigent Stanislav Kochanovski je s Filharmoničnim orkestrom Severnonemškega radia na koncertu 11. novembra kot pripovedovalec odprl veliko knjigo ruskih legend, balad in pravljic: s solistom, pianistom Nikolajem Luganskim so se potopili v potopljeno mesto, poslušali ječanje morske deklice in doživeli svet Orienta.
114 min • 30. 12. 2024
Božični oratorij škotskega skladatelja Jamesa MacMillana, ustvarjen leta 2019, najde tako skrivnostnost kot sijaj v najbolj znani sveti zgodbi: Jezusovem rojstvu. Z objemanjem škotske galske uspavanke, angleške poezije, latinskih besedil in svetopisemskih odlomkov, ki pripovedujejo o rojstvu, MacMillan spretno združuje te niti v svojem značilnem ekspresivnem in neposrednem jeziku, ki kaže tako njegove škotske korenine kot globoko utrjeno katoliško vero, ter ustvarja globoko ganljivo in mogočno delo.
97 min • 23. 12. 2024
Sir Mark Elder je več kot le eden najbolj cenjenih dirigentov na svetu; je umetnik, ki živi vsako minuto glasbe. »Od glasbenikov Škotskega simfoničnega orkestra BBC je pridobil čudovit zvok,« je leta 2022 zapisal The Times. In res je – Elder vse življenje razume, kaj naredi orkester žareč. Pod njegovim vodstvom bomo spremljali koncert, ki ga je s škotskim orkestrom izvedel 14. novembra v Glasgowu. Na sporedu so bili razkošen, veličastno uglašen izbor iz največje baletne partiture Trnuljčica Petra Iljiča Čajkovskega, barvita Sibeliusova redkost, suita Zgodovinski prizori II, in divji drugi klavirski koncert Sergeja Prokofjeva. Solist je bil izraelski pianist Tom Borrow.
107 min • 16. 12. 2024
»Simfonija mora biti kot svet. Zajeti mora vse.« S temi besedami je Gustav Mahler povzel svojo skladateljsko samopodobo. Glasba zanj ni bila samo akustičen fenomen, ampak ogledalo vse biti. V drugi simfoniji je skušal v glasbi izraziti tesnobna vprašanja ljudi o njihovem obstoju. V Tretji simfoniji pa postavlja vprašanje človeškega življenja v kozmosu.
108 min • 09. 12. 2024
Baltske države so na glasbenem prizorišču znane po tem, da so ustvarile prav posebne talente. Umetniško delo treh Estoncev je bilo mogoče občudovati 15. novembra v Hamburgu, na koncertu Orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi: zvezdniški dirigent Paavo Järvi se je vrnil z interpretacijo Prve simfonije Antona Brucknerja ob njegovem 200. rojstnem dnevu. Proslavljeni oboist orkestra Kalev Kuljus je premierno izvedel nov koncert za oboo in orkester svojega rojaka Erkkija-Svena Tüürja. Za začetek tega večera, polnega močnih, barvitih kontrastov, pa je bila zabavna suita Sergeja Prokofjeva iz groteskne operne pravljice Zaljubljen v tri oranže.
108 min • 02. 12. 2024
