Ko je poljski skladatelj Witold Lutosławski svojega madžarskega kolega Bélo Bartóka označil za »ključno osebnost glasbe 20. stoletja«, zagotovo ni pretiraval. Bartóku je kot skladatelju in glasbenemu etnologu uspelo združiti tradicijo klasične glasbe in ljudske glasbe s sodobnimi dosežki, rezultat pa je bil slog, ki je zadel ravno pravo noto med popularnim in prefinjenim. Tudi kot pianist in pedagog je vplival na generacije učencev klavirja. Nič čudnega, da se glasbeniki še danes s strastjo potopijo v edinstven »Bartókov kozmos«. Dva takšna sta dirigent Alan Gilbert in pianist Igor Levit, ki sta z orkestrom Filharmonije na Labi Zahodnonemškega radia 2. februarja v Hamburgu na festivalu, posvečenem Bartóku, izvedla številna skladateljeva dela, med njimi tudi Tretji klavirski koncert, Divertimento in Koncert za orkester.
Iskanje
