Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
84 prispevkov
V evropskih glasbenih tradicijah je obdobje velikega tedna spodbudilo nekatera najpomembnejša glasbena dela v zgodovini umetniške oblike, ki si prizadevajo v glasbo zajeti dramatične dogodke Kristusovega trpljenja. Ne zajema le klasične glasbe, temveč tudi starodavno petje in ljudsko glasbo. Evroradijski glasbeni niz za veliki teden vsako leto vzdržuje to izjemno tradicijo in združuje glasbo širokega spektra evropskih radijskih organizacij. Na cvetno nedeljo ste lahko spremljali ponujene tematske koncerte, vezane na širšo temo postnega in velikonočnega časa. Danes pa bomo v oddaji Koncertni dogodki na tujem predvajali edini simfonični koncert, ki je v okviru evroradijske ponudbe glasbe za veliki teden nastal 17. marca v Kongresni dvorani v Saarbrücknu. Na programu sta bila: Koncert za klavir in orkester št. 2 Bele Bartoka in Simfonija št. 2 Antona Brucknerja. Solist je bil pianist finski pianist Olli Mustonen, Filharmonični orkester nemškega radia Saarbrücken Kaiserslautern je vodil Pietari Inkinen.
Nesrečna ljubezen potisne Gustava Mahlerja na pot Prve simfonije, oplojene s čustvi, ki so dosegla "toliko silovitosti, da so bruhala kot silovit hudournik", je zapisal takrat 27-letni skladatelj. Prva Simfonija »Titan« postavlja temelje Mahlerjevega kozmosa med spomine šumeče narave in pogrebno koračnico med strahom in grotesko. Violinski koncert ameriškega skladatelja Johna Adamsa, ki je nastal leta 1993, je postal prava klasika našega časa: kako se upreti zamahu njegove zadnje tokate? Oboje bomo spremljali nocoj na posnetku Filharmoničnega orkestra Francoskega radia s koncerta, ki ga je pod taktirko Jaapa van Zwedna izvedel 17. novembra lani v Parizu. V vlogi solistke je nastopila violinistka Simone Lamsma.
Septet Salzmusique sestavljajo zdajšnji in nekdanji člani orkestra Salzburške filharmonije, ki na svojih koncertih navdušujejo z virtuoznim prepletanjem glasbenih mojstrovin velikanov evropske romantične in operetne glasbe, improvizacijskih praks judovskega ter romskega glasbenega izročila in džeza.
Orkester italijanske Švice je na koncertu 8. februarja v Luganu nastopil pod taktirko gostujočega slovaškega dirigenta Juraja Valčuhe. Na programu so bili skladba These Worlds In Us/Ti svetovi v nas ameriške skladateljice Missy Mazzoli, Tretji klavirski koncert v E-duru Béle Bartóka in Simfonija št. 3 v Es-duru, »Eroica«, Ludwiga van Beethovna. V vlogi solista je nastopil poljski pianist Piotr Anderszewski.
Spomnili se bomo skladatelja Franca Šturma, ki je dočakal le 31 let. Živel je v letih od 1912 in 1943, ko je med vojno izgubil življenje v Iškem Vintgarju. Rojen je bil v Pivki in se izobraževal v Ljubljani, kompozicijo je študiral pri Slavku Ostercu in se potem odpravil na izpopolnjevanje na konservatorij v Prago, kjer je študiral pri skladateljih Josefu Suku in Aloisu Habi. Franc Šturm je študiral tudi dirigiranje in operno režijo na glasbeni šoli Cesarja Francka v Parizu in, po nemški okupaciji Pariza, še v Ljubljani pri Danilu Švari. V svojem kratkem ustvarjalnem obdobju je ustvaril največ komornih del.
Skladanje koncerta za violo je bilo za finskega skladatelja Magnusa Lindberga osebni izziv. »Bil je že skrajni čas, da si podrobneje ogledam, kaj lahko viola ponudi sodobnemu skladatelju, ali povedano drugače, kaj lahko sodobni skladatelj ponudi temu odličnemu glasbilu.« Finale Brahmsove Četrte simfonije je bil Lindbergu zgled že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je začel organizirati harmonije po principu chaconne. Nagrajena skladba ICE finske skladateljice Cecilie Damström, s katero se začenja današnji posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Finskega radia, namiguje na taljenje ledu in podnebno krizo.
Podeželska koča, valovito jezero na Koroškem, poletna vročina: ta zemeljski raj je bil kulisa za ustvarjanje 5. simfonije Gustava Mahlerja v obdobju okrevanja. Ali ga je občutek, da je ušel smrti, navdihnil, da je napisal to mojstrovino? Morda pa je šlo za srečanje z mlado Almo Schindler, s katero se je pozneje poročil. Mahlerjeva simfonija, ki se giblje med temačnostjo in neustavljivo eleganco, se je na koncertu 15. septembra lani v Luksemburgu srečala z novo skladbo luksemburškega skladatelja Georgesa Lentza »…Žareti v daljnih nebesih…« Koncert za violino in orkester, zasnovan pod zvezdnim obzorjem Avstralije, razmišlja tudi o dvojnosti svetlobe in sence, bližini smrti in veselja, da si živ.
Erotično nabiti scenariji v kombinaciji s hiperekspresivnim glasbenim jezikom: za dirigenta Inga Metzmacherja je dunajski "fin de siècle" osrednja točka najvišje gostote glasbenega izražanja in vedno obstajajo odkritja. Alexander von Zemlinsky, ki ga je po priljubljenosti v javnosti prehitel njegov svak Arnold Schönberg, je užaljeno dal eno svojih najlepših partitur v predal, kjer je ostala skoraj osemdeset let. V Morski deklici pusti morsko bitje, da tava brez korenin po svetu − kot Schönberg v svoji monodrami Pričakovanje mlado žensko, ki išče svojega ljubimca v vročični, vznemirljivi noči, polni morbidnih vizij. Za začetek pa Nočni prizor iz opere Oddaljeni zvok Franza Schrekerja, ki je bil najbolj izvajan operni skladatelj na začetku 20. stoletja.
Mendelssohnov violinski koncert v e-molu je ena od paradnih skladb violinskega repertoarja. Drhteča liričnost slavnega prvega stavka, pevska gracioznost osrednjega Andanteja in iskrivi zagon sklepnega Allegra odlikujejo to večno mojstrovino, ki jo podpira uravnotežena in harmonična zgradba. Ta dragulj bo zasijal v izvedbi kanadskega violinista Jamesa Ehnesa v razkošnem programskem okolju: romantiki Mendelssohnovih Hebridov, dramatični gostoti Šostakovičeve Komorne simfonije v c-molu in živahnosti Mozartove simfonije št. 34. Pred nami je koncert, poln čustev, kot ga je 23. novembra lani izvedel Komorni orkester iz Lozane pod vodstvom Jamesa Conlona.
Napovedujemo 2. koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija iz cikla Mozartine, koncert Microorganisms v Cukrarni.
Napovedujemo novo otroško opero Kekec in škrat Snovik in koncert zasedbe Mnozil Brass.
Napovedujemo: koncert Slovenski skladatelji mladim DSS, 12. tradicionalni zimski koncert kitarista Timoteja Kosovinca, 5. koncert iz cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske
2. abonmajski in novoletni koncert Celjskega godalnega orkestra v Narodnem domu Celje.