Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Katarina Radaljac

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Avtor: Katarina Radaljac

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Primož Trdan

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Primož Trdan

Kaja Teržan je letos objavila pripovedno delo Obračun, v Liričnem utrinku pa lahko slišite njeno pesem Misel o domovini, objavljeno v njeni tretji pesniški zbirki Nekoč bom imela čas.

Interpretka Ana Urbanc.
Posneto leta 2025.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Primož Trdan

Glasba skladatelja tega tedna Aleksandra Skrjabina je prepletena s harmonskimi inovacijami, nenavadnimi preobrati in osupljivimi tonalnimi odkritji. Njegovo ustvarjalno razmišljanje vabi pripravljenega poslušalca na intelektualno potovanje, ki se dviga nad preračunano atonalnostjo Arnolda Schonberga ali sofisticiranim svetovljanstvom Igorja Stravinskega. Vzpenjajoča se pot Skrjabinovega razvijanja večtonalnosti je bila v zgodovini glasbene domišljije edinstvena. Njegova osebnost je bila zmes pragmatičnega in nenaravnega, absurdnega.

Avtor: Polona Kovačič

Kurdi v štirih državah - Iranu, Siriji, Turčiji in Iraku - živijo v želji po samostojnosti. Prizadevajo si zanjo skozi dolgo zgodovino nerazrešenega kurdskega vprašanja in z različnimi stališči v družbenem kontinuumu sodobnih kurdskih skupnosti. Medtem ko so Kurdi pogosto na udaru v svojih matičnih državah, jih Zahod – vsaj simbolično – podpira. Spoznajmo odtenke življenja kurdske skupnosti in bolje bomo razumeli kurdski boj.

Avtor: Klara Draškovič

V kategoriji dekliških pevskih zborov je zlato priznanje in nagrado občinstva prejela češka zasedba Pražská kantiléna, zlato priznanje je prejela tudi Vokalna skupina Garda Trentino. ki jo vodi zborovodja Enrico Miaroma. Pevke spremlja pianist Antonio Vicentini, ki je bil na 36. Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju izbran za najboljšega korepetitorja tekmovanja, zasedba pa je prejela tudi posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe, napisane po letu 2010. To je bila skladba Faragubin italijanskega skladatelja Pietra Ferraria. V kategoriji otroških zborov je bil med dobitniki zlatih priznanj tudi Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, ki ga vodi zborovodkinja Irma Močnik, pevce pri klavirju spremlja Metoda Kink.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Oddajo posvečamo skladatelju slovenskega rodu, ki se je rodil na Reki, večino svojega življenja pa je preživel v Srbiji, zato ga uvrščamo med skladatelje, ki so pomembno zaznamovali zgodovino srbske povojne glasbe. Poslušali bomo Italijansko simfonijo, Suito št. 4 iz baleta Zlata ribica ter Godalni kvartet s serenado.

Avtor: Katarina Radaljac

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu in kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu? Gremo v kino vam ponuja prav to. Oddaja z najdaljšo zgodovino v zvrsti je v radijskem mediju že od leta 1946.

Avtor: Ars

Cikel filmske glasbe na temo 2. svetovne vojne nadaljujemo z glasbo k filmu Dunkirk Hansa Zimmerja. Film popisuje bitko, ki je potekala v okolici francoskega pristanišča Dunkirk, med zavezniki in nacistično Nemčijo. Ko so zavezniki izgubljali bitko za Francijo na zahodni fronti, je bitka pri Dunkirku predstavljala obrambo in evakuacijo britanskih in drugih zavezniških sil. Drzna reševalna akcija je trajala od 26. maja do 4. junija 1940. Med evakuacijo je umrlo približno 16.000 francoskih in 1000 britanskih vojakov, med bitko je bilo uničenih 90 odstotkov Dunkirka.
Nepogrešljivi del vsakega, še posebej pa vojnega filma, je glasba. Režiser Christopher Nolan je k sodelovanju povabil Hansa Zimmerja, s katerim sta do takrat sodelovala že vsaj pri šestih filmih. Takole je skladatelj opisal njuno sodelovanje: “Rad delam z Nolanom. Na glasbo misli že v času, ko scenarij šele nastaja … Poslal mi je posnetek tik-takanja ure, ki sem ga uporabil za osnovno temo, na kateri sem gradil izvirno glasbo k filmu.”

Avtor: Tina Ogrin

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Posvečamo se premieri predstave 55. člen režiserke Tjaša Črnigoj na odru Slovenskega mladinskega gledališča, ki se osredotoči na člen naše ustave, ki določa, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno. Ta svoboščina je bila namreč, ko se je ob osamosvojitvi Slovenije oblikovala nova ustava, ogrožena. Feministične skupine in posameznice so se povezale in proti temu odločno borile. V Novi Gorici pa bo vikend, poln kulturno-športnih dogodkov, odprla nova premiera režiserja Tomija Janežiča, predstava 1976, peta iz cikla Dodekalogija 1972–1983. In še o festivalu mladinske kulture Vizije, prav tako v Novi Gorici, ljubljanskem festivalu svetlobnih instalacij Svetlobni gverili, radijski igri Kovid in še kaj se bo našlo.

Avtor: Žiga Bratoš

Živimo na ostankih preoblikovanih celin in oceanov, ki so nastajali milijone let in se spreminjajo še danes. Tla, po katerih hodimo, so preplet razpadanj, premikanj, podrivanj in trkov prazgodovinskih celin - denimo Pangee, pozneje tudi Lavrazije in Gondvane, ter nalaganj odmrlih ostankov organizmov v oceane. Daljna zgodovina Zemlje in življenja na njej je dobesedno vpisana v kamen. Kakšno je bilo okolje, v katerem so živeli organizmi, katerih okamenele ostanke, fosile, najdemo praktično vsepovsod, in kako so geološke spremembe to okolje vedno znova preoblikovale? Če se danes območje Slovenije izrazito razlikuje od tistega, ki ga najdemo recimo na Arabskem polotoku ali pa na Himalaji, pa fosilni ostanki pričajo o tem, da smo bili nekoč del iste geološke zgodbe, ki nam odstira številna presenetljiva spoznanja. V geološko dobo jure se bomo v tokratnim Podobah znanja podali z geologom, prof. dr. Boštjanom Rožičem z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Avtor: Klara Jurečič

Pred nami so posnetki, nastali na koncertu, ki je bil 23. oktobra lani v Muzeju umetnosti v Madridu. V tamkajšnji dvorani se je namreč predstavil klavirski trio VibrArt, katerega člani so: violinist Miguel Colon, violončelist Fernando Arias in pianist Juan Pérez Floristán.

Avtor: Alma Kužel

Arhitekturo naj bi usmerjalo pozorno načrtovanje, ki bi upoštevalo želje in potrebe družbe v vse bolj perečih okoljskih razmerah. To je tudi vodilo 19. mednarodnega arhitekturnega bienala v Benetkah, ki je svoja vrata za javnost odprl 10. maja. Kurira ga italijanski arhitekt in inženir Carlo Ratti. Pod naslovom ''Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno'' izpostavlja vlogo inteligence človeka v soodvisnosti tako od inteligence narave kot tehnologije. O vlogi in nalogah bienala v Likovnih odmevih govorita umetnostna zgodovinarka Martina Malešič, zaposlena v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, in Matevž Granda, arhitekt ter ustanovitelj in direktor revije Outsider.

Avtor: Aleksandra Saška Gruden

V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici.

Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta so na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začeli graditi Novo Gorico. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike.

Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar.

Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.

Avtor: Alen Jelen

Vabimo vas k spremljanju koncerta Schole cantorum Riga.
Posnetek je nastal v Nemški cerkvi v Stockholmu, na tamkajšnjem festivalu stare glasbe,
nanj pa so se ujeli srednjeveški spevi baltskih dežel.
Umetniški vodja Schole, Guntars Prãnis, je za ta projekt poiskal napeve neznanih ustvarjalcev,
zbrane v virih po vsej Evropi.

Avtor: Brigita Rovšek

Gledališčnik, pripovednik, prevajalec, igralec in pesnik Andrej Rozman - Roza ima izjemno bogat umetniški opus. Sodeloval je tudi pri mnogih umetniških projektih, s prijatelji je ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in več let zapored organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani. Leta 1981 je ustanovil in do leta 1995 vodil Gledališče Ane Monro. Za poezijo pa se je navdušil že zelo zgodaj. Prvo knjigo z naslovom S smetano nad jagode je objavil leta 1989. Kot nakazuje ta naslov, je Andrej Rozman - Roza tudi pozneje ves čas pisal parodične in komične pesmi, ki jih odlikuje jezikovna spretnost. Ob njegovem 70. jubileju objavljamo nekaj pesmi iz njegove pesniške zbirke Je že v redu mama, ki je izšla leta 2001. V njej na humoren način upesnjuje tako vsakdanje prigode kot družbenopolitične teme.

Interpreta Saša Tabaković in Martina Maurič Lazar,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednika oddaje Gregor Podlogar in Matej Juh.
Posneto leta 2023.

Avtor: Ars

V oddaji se bomo spomnili prave jazzovske legende Boška Petrovića. Zemeljski svet je zapustil 10. januarja leta 2011 na svojem domu v Zagrebu, star petinsedemdeset let. 28. maja bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani Koncert Jazz Continuo in dva klavirja - glasba za Boška Petrovića. Jazz Continuo je nastal leta 2012 kot poklon glasbi Boška Petrovića, pobudniki so bili Boškovi prijatelji: basist Mario Mavrin, kitarist Primož Grašič in vibrafonist Vid Jamnik, ki vsako leto priredijo koncert v Boškov spomin.

Avtor: Marko KUmer