Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Katarina Radaljac

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu so Koncert v G-duru, Seibel 214 Johanna Davida Heinichena, Sonata za violončelo v a-molu, RV 44 Antonia Vivaldija, Simfonija št. 6 v D-duru, "Jutro", Josepha Haydna in Pihalni sekstet v B-duru Franza Krommerja.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tina Ogrin

Predvajali bomo uverturo k operi Čarostrelec Carla Marie von Webra v izvedbi Orkestra Saške državne kapele iz Dresdna ter Beethovnovo Klavirsko sonato št. 5, op. 10/1 v izvedbi pianista Klemna Golnerja.

Avtor: Mihael Kozjek

Nizanje besed brez veznikov in razlomljena sintaksa sta glavni značilnosti pesniške zbirke Selišča (izšla je pri Literi leta 2021) Kristine Kočan (rojene l. 1981). V njej avtorici uspe ustvariti poseben učinek prepišnosti, asociativnosti in razvejenosti pomena, pa tudi meditativnosti. To velja tudi za njeno pesem iz omenjene zbirke z naslovom Selitve, v kateri se urbani svet umika pojavom in bitjem narave. Pesem bo nterpretirala avtorica sama.

Avtor: Ars

Na sporedu so Polovski plesi iz opere Knez Igor Aleksandra Borodina, Suita iz glasbe k televizijski nadaljevanki Viktorijanski kuhinjski vrt Paula Reada, Koncert za violončelo in orkester v e-molu, op. 85 Edwarda Elgarja, koralna predigra Otmi nas s svojo dobroto iz kantate št. 22 Zbral je okrog sebe dvanajstere Johanna Sebastiana Bacha v orgelski obdelavi Mauricea Durufléja, koncertna uvertura Romeo in Julija Joachima Raffa, Balada za violončelo in klavir št. 1 v d-molu, op. 3 Josefa Suka, Pesem usode za zbor in orkester, op. 54 Johannesa Brahmsa in Šest bagatel za klavir, op. posth. Ermanna Wolfa - Ferrarija.
Ob 9.00 bo na vrsti tudi nagradna igra, v kateri si lahko prislužite dve vstopnici za torkov orgelski koncert Olivierja Latryja za srebrni abonma Cankarjevega doma.

Avtor: Mihael Kozjek

Za cikel Skladatelj tedna smo izbrali glasbo, ki je nastajala za razne angleške vladarje od šestnajstega do osemnajstega stoletja. Vsak dan se bomo posvetili glasbi za drugega monarha: Henrika Osmega, Elizabeto Prvo, Karla Prvega, Karla Drugega in Jurija Prvega. Vsi so se zanimali za glasbo in večinoma muzicirali tudi sami: kraljica Elizabeta je igrala virginal, Karel Prvi je bil sijajen gambist, Karel Drugi pa se je ukvarjal s kitaro.

Avtor: Domen Marinčič

Oddajo bomo namenili Milku Lazarju, skladatelju, pihalcu, aranžerju, pianistu ter čembalistu, skratka, vsestranskemu glasbeniku, ob njegovi nedavni šestdesetletnici. Tokrat bomo poslušali skladbe, v katerih bo igral klavir ali klaviature. V zgodnjem obdobju smo ga poznali in poslušali v glavnem kot saksofonista, a je vsestransko nadarjeni multiinstrumentalist klaviature igral že v svoji mladostni zasedbi Surfing Jazz Quintet.

Avtor: Marko Kumer

Najbolj množični čarovniški procesi se v Evropi niso dogajali v t. im. »mračnem srednjem veku«, temveč v 17-em in prvi polovici 18. stoletja. Katoliška cerkev je v srednjem veku, še posebno pa od pravnega dokumenta Canon Episcopi, starodavno vero v moč čarovništva razlagala kot praznoverje in je po večini preganjala »krivoverce«, 16. stoletje pa npr. s kazenskim zakonikom cesarja Karla V. čarovništvo vsebinsko navezuje na demonologijo, torej na povezavo pripadnic in pripadnikov teh praks s pojmom hudiča. In tu se začenja obdobje čarovniških procesov, ki je doseglo vrh v 17. in trajalo do srede 18. stoletja. V arhivih je ostalo precej gradiva iz tistih časov. Pozornosti je vreden opis delovanja zgodovinske osebnosti Janeza Jurija Hočevarja (v virih Ioannes Georgius Gottsheer I. U. D. – doktor teologije in prava), od. l. 1695 krvnega sodnika dežele Kranjske, ki je bil poleg tega tudi ustanovni član akademije delovnih – Academie Operosorum Labacensium – z nazivom Candidus, torej »čisti«. Poleg tega, da je bil glasbeni vodja jezuitskega gledališča v kranjskem glavnem mestu, je bil tudi član l. 1701 v takratnem mestu Lublana (nemško Laibach) ustanovljene družbe Academia Philo-Harmonicorum. Na podlagi ohranjenih virov smo tako dobili še eno zgodovinarsko delo o značilnem tovrstnem procesu v Ribnici leta 1701, namreč knjigo »Demonski ples na Kleku«, v kateri zgodovinar dr. Matevž Košir, tokratni gost v pogovoru, opisuje njegov zgodovinski okvir. Avtor je trenutno vodja Sektorja za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov v Arhivu RS v Ljubljani.

Avtor: Goran Tenze

Poslušajte operne arije Mozarta, Bizeta, Masseneta, Dvořaka in Gotovca v izvedbi sopranistke Zlate Ognjanović.

To oddajo Ženske v svetu glasbe namreč posvečamo sopranistki Zlati Ognjanović, ki je bila v drugi polovici 20. stoletja ena najopaznejših slovenskih opernih solistk. Kot vsestranska pevska umetnica se je posvetila tudi koncertnemu petju, izvajanju samospevov in drugih vokalno-instrumentalnih del ter petju v filmih in radijskih oddajah. Rodila se je 17. marca 1931 v Kropi kot Zlata Gašperšič, v veliki družini, kot šesta izmed dvanajstih otrok. Solopetje je študirala najprej na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, nadaljevala pa na akademiji za glasbo pri Jeanette Födransperg in Kseniji Novak Kušej, pri kateri je leta 1980 diplomirala. V ljubljanski operi je prvič nastopila leta 1953 v vlogi Siebel v Gounodovi operi Faust, ena njenih prvih vlog pa je bil Kerubin v Mozartovi Figarovi svatbi. Zlata Ognjanović je bila solistka Opere SNG Ljubljana od sezone 1953/1954 do leta 1984. Njen pevski repertoar je obsegal glasbo različnih slogov in obdobij od baroka do moderne, tako slovenskih kot tujih skladateljev.

Avtor: Tjaša Krajnc

V pogovoru za skupno mesečno oddajo slovenskega sporeda ORF iz Celovca, Radia Trst A in našega programa razpravljamo o značilnostih sodobne slovenščine v Italiji, Avstriji in osrednji Sloveniji. Kakšna je torej današnja podoba našega jezika v skupnem kulturnem prostoru? O tem z urednico monografije Slovenščina v Italiji dr. Matejko Grgič, dekanijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in soizdajateljico omenjene knjige, prof. dr. Mojco Schlamberger Brezar, in dr. Karlom Hrenom, direktorjem Celovške Mohorjeve. Pogovor bo vodil Pavel Volk.

Avtor: Pavel Volk

Predvajamo izbor treh posnetkov Fanfarnega orkestra Nizozemske pod vodstvom frizijskega dirigenta Jacoba Slagterja, ki jih najdemo na zgoščenki Avalon, izdani leta 1997 pri založbi De Haske Records: Avalon Jana Van der Roosta ter priredbi Slavnostne glasbe mesta Dunaj Richarda Straussa in Elsinega sprevoda h katedrali iz opere Lohengrin Richarda Wagnerja.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

V tednu, ko nas čaka svetovni dan poezije, se že začenja prvi Ljubljanski pesniški festival, ki pa so ga previdno označili kot poskus festivala. Poudarek je na performativni poeziji. O njem, pa tudi o glasbenih dokumentarcih 27. Festivala dokumentarnega filma: Praslovanu, ki nas popelje skozi kariero Zorana Predina, ter še o dveh, ki sta posvečena Beatlom in prvi skupini Nicka Cavea. In še o ciklu igrano-dokumentarnih radijskih iger, posvečenih pisateljicam iz 19. stoletja, ki še vedno nimajo toliko pozornosti, kot si jo zaslužijo: na primer Luiza Pesjak, Josipina Turnograjska in Pavlina Pajk.

Avtor: Žiga Bratoš

Posvečamo se ciklu koncertov Pianissimo, ki ga organizira Društvo klavirskih pedagogov Slovenije. Gre za združenje, v katerem se združujejo učitelji klavirja, orgel in čembala na vseh stopnjah in smereh izobraževanja, pa tudi poustvarjalci na teh področjih ter študentje, ki te instrumente že poučujejo.
Cikel Pianissimo vsako leto obsega tri koncerte, ki se večkrat ponovijo, v oddaji pa ga ob posnetkih lanskih nastopajočih predstavlja eden izmed aktualnih vodij cikla Jan Pušnik.

JOSEPH HAYDN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 47 V H-MOLU, HOB. XVI: 32
Klavir: ROBERTA BATALJAK

JOHANNES BRAHMS: DVE RAPSODIJI, OP. 79
Klavir: ANDREY ILIENKO

FRANZ LISZT: PATETIČNA SONATA ZA DVA KLAVIRJA
Klavir: INA KRAJNC, KLARA LUŽNIK

Avtor: Vesna Volk

Ana Štular: Jaz in jaz in jaz in jaz ..., Ana Svetel: Steklene stene, Meta Kušar: Abonma za poezijo.

Recenzije so napisale Miša Gams, Tonja Jelen in Ifigenija Simonović.

Avtor: Ars

Poslušali bomo pomembni simfonični deli Zvonimirja Cigliča in Janeza Matičiča. Skladatelja, rojena v dvajsetih letih 20. stoletja, sta oba študirala pri Lucijanu Mariji Škerjancu in kmalu po študiju ustvarila simfonični deli – Matičič leta 1953 Prvo simfonijo, Ciglič pa leto pred tem Obrežje plesalk.

Avtor: Primož Trdan

Matura 2025

Naslov romana utegne zveneti nekoliko nenavadno, saj se roman dogaja v času, ko je svetu zavladalo sovraštvo. Med naraščanjem nasilja v okupiranem Mariboru, med uporniki v pohorskih gozdovih, v koncentracijskem taborišču na severu Evrope in med povojnim prevzemanjem oblasti se v štirih poglavjih odvijajo zgodbe ljudi, ki so v tej zgodovinski blodnjavi človeštva nasilniki, žrtve ali oboje hkrati. In ki skušajo ubraniti vsaj vsak svojo ljubezen pred nesmislom zla in porazom človeškega dostojanstva. Toda tudi ljubezen se ob vsej svoji moči skrha in duh utrudi, kot je zapisano v neki Byronovi pesmi, ki jo veliko let po tragičnih dogodkih bere ena od junakinj, ko po naključju vzame v knjigarni knjigo s police.

Drago Jančar (1948), pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega od najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Najprej je deloval kot urednik, lektor in korektor pri Časopisu Večer, od leta 1981 in vse do svoje upokojitve 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici. Za svoja dela je prejel mnoga najvidnejša slovenska in mednarodna priznanja - leta 2020 je za svoj opus prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost, septembra 2021 pa tudi častni doktorat mariborske univerze.
Roman Draga Jančarja »In ljubezen tudi« v oddaji Odprta knjiga predstavljamo v sodelovanju z založbo Beletrina.

Bralec zvočne knjige: Ivan Lotrič
Glasbena oprema oddaje: Darja Hlavka Godina
Tonska mojstrica oddaje: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Alen Jelen

Produkcija: e-Beletrina, 2021
Zvočna knjiga je bila posneta v studiu Lotrič.
Oddaja je bila pripravljena v studiih Radia Slovenija.

Avtor: Alen Jelen

V oddaji Za en bokal muzike bomo poleg drugih pesmi slišali tudi nekaj različic tistih, ki opevajo ptico pevko, kosa. Povod za to je bil izbor pesmi, ki jih je v radijski oddaji leta 1976 predstavil skladatelj in dirigent Bojan Adamič; med drugim je predstavil tudi svojo priredbo porabske variante te pesmi in prav Adamičev izbor sestavlja jedro tokratne oddaje …

Avtor: Tomaž Rauch

28. februarja so na koncertu v Filharmoniji na Labi v Hamburgu tamkajšnji orkester Severnonemškega radia, solist, violinist Frank Peter Zimmermann, in dirigent Andris Poga predstavili zelo zahtevno violinsko delo in obračun s stalinizmom. Na programu sta bila namreč Koncert za violino in orkester v h-molu sira Edwarda Elgarja in Simfonija št. 10 v e-molu Dmitrija Šostakoviča.

Avtor: Polona Kovačič

Drugi del cikla o slovenskih pisateljicah devetnajstega stoletja predstavlja slovensko pisateljico, pesnico in skladateljico Josipino Turnograjsko. Rodila se je 9. julija 1833 na gradu Turn pri Preddvoru, živela je v prvi polovici 19. stoletja, bila je sodobnica Prešerna in njegove generacije. Umrla je zelo mlada, še ne enaindvajsetletna, vendar je napisala 38 povestic, nekaj pesmi in skladb, uporabljenih tudi v radijski igri. V zgodbi Rožmanova Lenčica v slovensko književnost prva vnaša motiv deklice junakinje oziroma vojakinje. Igrane dele dopolnjujejo strokovni komentarji.

Režiserka in prirejevalka: Patrizia Jurinčič Finžgar
Tonski mojster: Federico Comar
Urednica oddaje: Suzi Bandi

Lenčica – Barbara Cerar
Marjeta – Lučka Počkaj
Oče Rožman – Danijel Malalan
Pavel – Lovro Finžgar
Vojaka – Gregor Geč, Luka Cimprič

Strokovni komentar: dr. Mira Delavec

Igra je bila posneta na Radiu Trst A septembra 2023

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Tom Veber deluje na številnih področjih umetniškega ustvarjanja: je vizualni umetnik, performar, predvsem pa verjetno pesnik. Poezijo objavlja v revijah in jo uprizarja na pesniških slamih in drugih prireditvah. Leta 2019 je izšel njegov prvenec Točka preloma. Njegove pesmi so vključene v domače in tuje pesniške antologije, predvsem tiste, v katerih so objavljeni ustvarjalci in ustvarjalke s področja LGBTQ+. Druga pesniška zbirka Toma Vebra Do tu sega gozd je izšla leta 2021. V Literarnem nokturnu se predstavlja z nekaj še neobjavljenimi pesmimi.

Interpretacija Branko Jordan,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Matjaž Miklič,
režija Alen Jelen.
Produkcija leta 2025.
Redaktorica Staša Grahek.

Avtor: Ars

Oddajo bomo namenili kitaristu Dennisu Budimirju. Verjetno je bil najbolj zaposleni studijski kitarist vseh časov: njegovo ime se pojavi v 900 filmih in na nepregledni množici plošč rokovskih, džezovskih in preostalih glasbenikov. Ker se je razdajal kot studijski glasbenik, so njegove solistične plošče redke.

Avtor: Marko Kumer