Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Gerard Manley Hopkins sodi med najpomembnejše angleške viktorijanske pesnike, bil je inovator tako v formi kot v vsebini. Živel je v letih od 1844 do 1889, umrl je na današnji dan.
Njegovo pesem z naslovom Božja veličastnost je prevedel Veno Taufer, pomemben slovenski pesnik in izvrsten prevajalec, ki je umrl pred dnevi.
Pesem Gerarda Manleyja Hopkinsa interpretira dramski igralec Milan Štefe.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V grški mitologiji je Alkestida ena izmed idealnih žena, hči kralja Peliasa ter žena enega izmed argonavtov – tesalskega kralja Admeta. Privolila je, da bo umrla namesto moža, a jo je pred smrtjo – Tanatosom – rešil in pripeljal domov Heraklej, hvaležen za Admetovo gostoljubje. To zgodbo je dramatiziral Evripid, ki pa je mit dopolnil, in sicer tako, da je vrgel senco dvoma na Admetov lik.

V četrti oddaji iz cikla Skladatelj tedna spoznavamo dve nasprotni si strani Mauricea Ravela: njegove bolj znane spore s sodobniki ter poklone prednikom – skladateljem.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

"Toliko 'natančnih' ljudi je, ki drobijo čas na delčke. Ne vedo pa ali pa nočejo vedeti, da se bo tako ali drugače zgodilo vse," zapiše makedonski pisatelj Aleksandar Prokopiev, sicer mojster kratke zgodbe, v svojem doslej edinem romanu Špegavec. Delo, ki je v slovenskem prevodu Roberta Suše nedavno izšlo v zbirki 100 slovanskih romanov, po sledeh postmodernizma z igrivim pristopom na novo izprašuje literarne postopke, a se hkrati z dobršno mero ironije loteva družbenih premikov, ki so zaznamovali makedonsko družbo na začetku novega tisočletja. S pisateljem, predavateljem na Inštitutu za makedonsko književnost ter nekdanjim članom kultne beograjske zasedbe Idoli se je v Skopju pogovarjal Sašo Puljarević.


Bereta Igor Velše in Jure Franko,
ton in montaža Vito Plavčak.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Februarja 1902 je Reger dirigiral koncert svojih del v Münchnu in na presenečenje vseh je Elsa rezervirala sedež v prvi vrsti. Po nastopu je sledilo nekaj predvidljivega klepeta in Elsa je nakazala, da bo sprejela korespondenco ambicioznega skladatelja. Kmalu je sledila intenzivna izmenjava pisem, Reger je bil zaljubljen do ušes, Elsa je kazala zanimanje, a odgovarjala zadržano. Preganjali so jo resni pomisleki glede Maxove volje, ta naj bi ga držala proč od steklenice, poleg tega je skladateljeva skrajno konservativna, katoliška družina odločno zavrnila kakršen koli pogovor o poroki in celo lokalni duhovnik je vihal nos.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Junija 2022 je v okviru cikla Solo e da camera nastopila pianistka Hana Bitenc in izvedla Skrjabinovo Sonato za klavir št. 2 v gis-molu ter Štiri klavirske skladbe, op. 119 Johannesa Brahmsa.

Mirt Komel je pisatelj in filozof, ki piše pripovedne in filozofske knjige. Toda to dvoje, literatura in filozofija, v njegovih literarnih jezikih ni mehanično ločeno. To velja tudi za njegov četrti roman Akiles (objavljen pri založbi Goga). Roman je že na prvi pogled poklon Jamesu Joyceu, pripoveduje pa o pisateljevih formativnih dneh, o vstajniškem vrenju. Tekst pripovedujejo mlad anarhist, njegova punca in njen profesor, predvsem pa se odlikuje s svojo jezikovno podobo, igrivo in bravurozno. Nikar ne zamudite.

"Kaj je pri Trubarju še danes tako aktualno? Tako, kot je želel on v svojih knjigah širiti bralno kulturo med prebivalstvom, ki si v resnici slovenskega branja sploh ni želelo, smo tudi danes pred podobnim izzivom, kako ohranjati bralno kulturo, ki se bori s poplavo hitrih informacij, polnih zvočnih in vizualnih učinkov," opozori jezikoslovec in literarni zgodovinar dr. Kozma Ahačič.

Dan Primoža Trubarja, slovenski državni praznik, nas opominja na pomen našega jezika. Utemeljitelju knjižne slovenščine in osrednji osebnosti reformacije na Kranjskem se med drugim danes na Trubarjevi domačiji na Rašici poklanjamo z jubilejnim literarnim dogodkom Dom v jeziku. In ker se jezik razvija, živi, bodo tudi današnji večer na Rašici povezali nagrajeni sodobni slovenski literati: Uroš Zupan, Roman Rozina, Mojca Kumerdej, Franci Novak, Nataša Velikonja in Maša Ogrizek. Dom v jeziku je krst doživel leta 2014, idejno ga je zasnoval režiser igranega programa Radia Slovenija Igor Likar. Dogodek pripravljajo Društvo slovenskih pisateljev, občina Velike Lašče, KUD Primoža Trubarja in Program Ars, ki letos obeležuje tudi svojo 60. obletnico in neposredno prenaša prireditev. Režira jo Špela Kravogel, povezujeta Igor Velše in Maja Moll, glasbeno opremo je pripravila Darja Hlavka Godina, pod scenarij pa se je letos podpisal dr. Kozma Ahačič, ki pove, da so znana besedila iz Katekizma in Abecednika tokrat postavili v luč sodobnih izzivov.

Zahteven, virtuozen in barvit orkestrski spored zaključnega koncerta cikla Kromatika bodo sestavljale simfonični pesnitvi Don Juan Richarda Straussa, Vltava Bedřiha Smetane in deveta Simfonija Antonina Dvořáka. Prvič bo Simfonični orkester RTV Slovenija vodil dirigent Dawid Runtz (1992), šef dirigent Zagrebške filharmonije in Poljske kraljeve opere. Debitiral je leta 2016 z Orkestrom Varšavske filharmonije, po končanem študiju na Chopinovi glasbeni univerzi v razredu Antonija Wita. Kmalu je zaslovel s svojo izoblikovano, elegantno tehniko, občutljivostjo za glasbeno materijo in pristnimi, komunikativnimi interpretacijami ter postal iskan koncertni in operni dirigent po Evropi.

Radiofonsko komedijo poleg avtorjevih spominov iz predvojne Ljubljane sestavljajo tudi parodije na znane slovenske literarne junake. Skozi poetično-glasbeni mozaik se kot rdeča nit vlečejo vprašanja o posameznikovih težavah, na katera odgovarjajo še danes aktualne Robove satirične poante.

Prirejevalka: Mojca Jan Zoran
Režiser: Mirč Kragelj
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Izvajalec glasbe: kitarist Tomaž Fatur

Ivan Rob – Jurij Souček
Prva ženska – Marijana Klanšek
Druga ženska – Violeta Tomić
Tretja ženska – Jožica Avbelj
Moški, Matevž, Martin – Boris Juh
Krjavelj, Primož Trubar – Andrej Kurent
Bogataš, Špicelj – Marko Okorn

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1991

Glasbena medigra.

Na Rašici pri Velikih Laščah se je 8. junija 1508 rodil Primož Trubar, veliki mož, ki stoji na začetku slovenske tiskane knjige in s tem narodne zavesti in omike. Leta 1550 začenja svoj predgovor v Katekizmu z besedami: "Vsem Slovencem gnado, mir, milost inu pravu spoznane božje." Nagovarja torej narod v celoti in izbere za jezik osrednjeslovensko govorico, ki ji je pripadal po rojstnem kraju. Na 8. junij, dan Primoža Trubarja: Uvod v Katekizem in prvi odlomki njegovega prevoda Svetega pisma.

Interpretacija: Pavle Ravnohrib,
glasbena opremljevalka Lea Čehovin,
tonski mojster Nejc Zupančič,
režiser Alen Jelen,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Leto nastanka 2016.

2. junija nas je v starosti 70 let zapustila finska skladateljica Kaija Saariaho, ena najuglednejših glasbenih umetnic našega časa. V letih od 1976 do 1981 je študirala pri Paavu Heininenu na Sibeliusovi akademiji v Helsinkih. Svoj študij kompozicije je nadaljevala v Freiburgu pri Brianu Ferneyhoughu in Klausu Huberju, udeleževala pa se je tudi poletnih tečajev v Darmstadtu. Prelomnica v njenem ustvarjalnem življenju je bilo leto 1982, ko je odšla v Pariz, kjer je delovala na inštitutu za raziskavo zvoka IRCAM. V Parizu se je seznanila s spektralnimi kompozicijami Gérarda Griseyja in Tristana Muraila, to pa je bistveno vplivalo na njen skladateljski slog, saj je glasbo vse bolj dojemala kot kombinacijo zvenov. V glasbi Kaije Saariaho se melodične linije vse bolj podrejajo harmoniji, harmonija se podreja zvenu, zven sam pa doseganju psihološkega učinka.