Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Katarina Radaljac

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

JOSEPH HAYDN: KLAVIRSKI TRIO ŠT. 12
TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo - MATIJA LORENZ, Klavir - PRIMOŽ LORENZ

JOSEF SUK: izbor iz DESET PESMI ZA ŽENSKI ZBOR IN KLAVIR ŠTIRIROČNO, OP. 15: ŽALOST, TOŽBA, VILE, ČAROBNA VODA, SPOMINI
PRAŠKI KOMORNI ZBOR, Klavir: MARIÁN LAPŠANSKÝ in DANIEL BURANOVSKÝ, Dirigent: JOSEF PANCIK

ALBERT FRANZ DOPPLER - ANTONIO ZAMARA: CASILDA FANTAZIJA ZA FLAVTO IN HARFO
Flavta: MATEJ ZUPAN, Harfa: NICOLETTA SANZIN FABBRI

OTTORINO RESPIGHI: BOTTICELLIJEV TRIPTIH P.151
1. POMLAD
2. L'ADORAZIONE DEI MAGI
3. ROJSTVO VENERE
SIMFONIČNI ORKESTER IZ WINNIPEGA, Dirigent: KAZUHIRO KOIZUMI

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Kovačič

CARL MARIA VON WEBER: INTRODUKCIJA, TEMA IN VARIACIJE, OP. POSTH.
Klarinet: IGOR KARLIN, Klavir: ACI BERTONCELJ

FRANZ SCHUBERT / WULFIN LIESKE: GLASBENI UTRINKI V PRIREDBI ZA KITARO
GLASBENI UTRINEK ŠT. 2, OP. 94, ANDANTINO
GLASBENI UTRINEK ŠT. 3, OP. 94, ALLEGRO MODERATO
GLASBENI UTRINEK ŠT. 6, OP. 94, ALLEGRETTO
Kitara: WULFIN LIESKE

Avtor: Ars

Pesnik, prevajalec in urednik Brane Mozetič je doslej objavil šestnajst samostojnih knjig poezije. Pesem Berlin je iz zbirke z naslovom Mesta, ure, leta, ki je izšla leta 2011. Čeprav v njenem naslovu izpostavlja prostorske in časovne razsežnosti, sega prek njih, saj so pogosto samo izhodišča za vprašanje o sebi in o identiteti sploh. Tako tudi v pesmi Berlin.

Interpretira: Uroš Potočnik,
urednica oddaje: Tina Kozin.

Avtor:

FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 64
Violina: STEFAN MILENKOVIĆ, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: ANTON NANUT

ROBERT SCHUMANN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 1 V FIS-MOLU, OP. 11
Klavir: ANNE BAKOWSKI

Avtor: Ars

Storacejeva opera tako po motivu kot po sižeju sodi med standardne komične opere 18. stoletja. In kljub Beogradu v naslovu bi se dogajanje lahko odvijalo v katerem koli geografskem prostoru.

Avtor: Renato Horvat

Chopin je oktobra 1837 o George Sand zapisal: »Trikrat sem jo videl. Medtem ko sem igral, mi je gledala globoko v oči. To je bila nekoliko žalostna muzika, Donavske legende; moje srce je plesalo z njo po polju. In njene oči v mojih očeh, temne oči, posebne oči, kaj so govorile? Naslanjala se je na piano in njeni vroči pogledi so me zalivali … Okrog naju cvetice. Moje srce je ujeto! Potem sem jo videl še dvakrat … Ljubi me … Aurora, kako očarljivo ime!«

Avtor: Mojca Menart

Glasbeni sprehod začenjamo v dvorani Union v Mariboru, kjer je nastopil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna in nadaljujemo v Slovenski filharmoniji, kjer je potekal tretji koncert Pretežno vokalnega cikla z naslovom Ljubezenski ples. V Cankarjevem domu je v okviru abonmaja Kromatika nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Gaetana Lo Coca, na odru Narodnega doma Celje je nastopal trio Janus, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič pa je izvedel jubilejni koncert ob 100-letnici svojega delovanja. Končujemo v Trstu na predstavi Rossinijevega Seviljskega brivca.

Avtor: Ars

Ponovitev

Spored:

1. Vilko Ukmar: Koncert za violončelo in orkester
Izv.: Violončelo: Miloš Mlejnik
Orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Anton Kolar

2. Matija Bravničar: Etudi
Izv.: Klavir: Aci Bertoncelj

3. Peter Kopač: Concertino za flavto in godala
Izv.: Flavta: Aleš Kacjan
Godalni orkester Slovenske filharmonije
Dir.: Marko Letonja

Avtor: Alma Čelik

Razkošno leto kulture in umetnosti, naslovljeno Evropska prestolnica kulture GO!2025, je zaključeno. Odprlo je spekter širine v umevanju humanističnih pojmovanj in rezino kolača namenilo tudi glasbi v najširšem pomenu te besede. Kakšno glasbeno izkušnjo je ponudil program Evropske prestolnice kulture? Koliko pričakovanj je dejansko uresničil? Kakšen je bil pomen glasbe in kakšna je bila njena vrednost? In slednjič – je bilo v ponudbi izkustvo, ki se bo vtisnilo v zgodovinski spomin?
O tej tematiki se je Simona Moličnik pogovarjala z ambasadorjem EPK Alexandrom Gadjievim, z ustvarjalci Rossinijeve opere Potovanje v Reims in s skladateljem nove skladbe za projekt Simfonični gozd / Drevesni orkester Matejem Boninom.

Avtor: Simona Moličnik

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

Leto 1849 je bilo za Bedřicha Smetano eno srečnejših. Njegova klavirska šola je cvetela, finančno je bil preskrbljen in tistega leta je poročil svojo študentsko ljubezen, pianistko Kateřino Kolářovo. Naslednje leto je prevzel službo pianista na dvoru Ferdinanda v Pragi in hkrati obdržal klavirski inštitut. Kmalu se je v zakonu rodila prva hčerka, ki so ji sledile še tri. V tem času je nastalo mnogo klavirskih skladb, ki tvorijo osnovo klavirskega opusa Bedřicha Smetane.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Violinistki Neži Nahtigal posvečamo tokratno oddajo Mladi virtuozi, poslušali pa bomo koncert, na katerem je 20. januarja ob klavirski spremljavi Sae Lee nastopila v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera.
Neža Nahtigal je z učenjem violine začela v glasbeni šoli Frana Gerbiča Cerknica in osnovno glasbeno šolo končala pod mentorstvom Mojce Brank, leta 2014 pa je opravila sprejemni izpit Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, vendar se je odločila za šolanje na Škofijski gimnaziji Vipava. Leta 2018 je opravila še sprejemni izpit Akademije za glasbo v Ljubljani ter začela študirati pod vodstvom Žiga Branka. Diplomirala je leta 2021, potem pa se je vpisala na študij pri Janezu Podlesku.
CLAUDE DEBUSSY: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR, L. 140
EUGÈNE YSAŸE: SONATA ZA SOLO VIOLINO, ŠT. 2, OP. 27 (JACQUES THIBAUD)

Avtor: Vesna Volk

Tomaž Grušovnik je po poklicu filozof, ki pa svoje filozofske in znanstvene ugotovitve pogosto povzame in približa sleherniku z esejističnimi besedili. Tako je v esejistični zbirki Argumenti na krožniku (zbirka Klasična Šerpa, LUD Šerpa) argumentirano in berljivo predstavil prevladujoč odnos do živali in zakaj je tak odnos še kako problematičen. V pogovoru z Markom Goljo med drugim opozori, da »kjer koli se dogajajo krivice živim bitjem, je to slabo za vsako živo bitje, tako za človeka kot za živali.« Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Septembrski koncert cikla Harmonia Concertans — Stara glasba na Novem trgu je pod naslovom Kot ptičji spev združil angleško glasbo iz obdobja okrog leta 1700 za dve kljunasti flavti in basso continuo. Posebej za ta koncert je nastal tako spored kakor zasedba s flavtistkama Marušo Brezavšček in Urško Cvetko, gambistom Maurom Colantoniom in čembalistko Anno Kiskachi.

Avtor: Domen Marinčič

Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar.
Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar.

Ivan Cankar
Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.

Avtor: Alen Jelen

The Man Who Would Be King - Mož, ki bi želel postati kralj je pustolovski film iz leta 1975, posnet po noveli Rudyarda Kiplinga iz leta 1888. Priredil in režiral ga je John Huston, v njem pa so igrali znani obrazi, kot so Sean Connery, Michael Caine, Saeed Jaffrey in Christopher Plummer. Glasbo za film je napisal Maurice Jarre. Filmu se je skladatelj predal z vsem srcem, tako da je k sodelovanju povabil indijske klasične glasbenike, kjer bi se na snemanju pridružili tradicionalnemu evropskemu simfoničnemu orkestru.

Avtor: Alma Čelik

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Dramsko besedilo ameriškega dramatika je drzen prenos Ajshilove Oresteje v vzdušje ameriške družine ob koncu vojne severnih držav proti južnim leta 1865. Namesto usodnosti, ki so ji bili ljudje in bogovi podvrženi v starih grških tragedijah, je O'Neill prikazal demoničnost človeških nagonov, ki ljudem določajo usodo.

Režiser: Fran Žižek
Prevajalka: Mira Mihelič
Prirejevalec in dramaturg: Emil Smasek
Tonski mojster: Dušan Mauser
Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec

Ezra Mannon, brigadni general – Vladimir Skrbinšek
Christine, njegova žena – Sava Sever
Lavinia, njuna hči – Štefka Drolc
Adam Brant, kapitan – Jurij Souček
Peter Niles, artiljerijski stotnik – Drago Makuc
Hazel Niles – Alenka Svetel
Seth Beckwith, sluga pri Mannonovih – Stane Potokar

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1961.

Avtor: Kaja Novosel

Roman Popolnosti je v zadnjem času pritegnil veliko pozornosti, tudi zaradi avtorja Vincenza Latronica, ki je oktobra obiskal Ljubljano. Delo lahko beremo, kot zapiše avtor spremne besede h knjigi Zoran Pungerčar, kot "zabavno kritiko generacije, analizo razgradnje osnovnih družbenih sistemov, ki so bili sestavni del življenja naših staršev, ali kot dokument pop kulture obdobja med letoma 2010 in 2020", to je obdobja, ki ga je Vincenzo Latronico v intervjuju za MMC poimenoval obdobje naivnega optimizma v Evropi. Avtor je bil za angleški prevod knjige letos nominiran za mednarodnega bookerja, sicer pa je delo, kot priznava sam, sodobna predelava romana Stvari Georgesa Pereca. Osrednja lika sta Anna in Tom, grafična oblikovalca svobodnjaka, ki sta se z evropske periferije preselila v Berlin, in sicer zato, ker so po njunem mnenju v domačih mestih in državah ostali samo ljudje, ki so privolili v monotonost življenja. Roman dobro ubesedi milenijski občutek, da junaka za ovinkom vedno čaka nekaj boljšega, resničnost pa se z občutkom največkrat ne ujame. Izbrali smo odlomek z začetka romana, napisanega v pravcati maniri "novega romana", torej s podrobnimi opisi, ki slikajo ozadje in nekakšno duhovno kuliso osrednjega para.

Prevajalec Mišo Renko,
interpret Matej Puc,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonski mojster Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2025.

Avtor: Ars

Debussy je prekršil vse veljavne obrazce in jih nadomestil z novimi, ki niso nič manj lepi, pač pa veliko primernejši za izraziti minljiva občutja in rahlha čustva, ki jih je najraje upodabljal. Bil je nenadkriljiv slikar skrivnostnosti, tišine in neskončnosti, ki jih nihče pred njim ni mogel nakazati. Njegova izrazna moč ni nič manj prepričljiva, čeprav jo je vedno brzdal in ni prenesel pretiravanja ali premočnih poudarkov, kajti njena silovitost je pod površjem.

Avtor: Tina Ogrin