Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 28.3.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Marija Flegar je v slovenskem prostoru znana kot slikarka, končala je ALUO v Ljubljani in pozneje še magistrski študij. Občasno pa objavlja tudi poezijo. V pesmih v okviru ljubezenske motivike in s pomočjo impresij med drugim prepleta introspekcijo z družbeno refleksijo.

Interpretka Saša Mihelčič,
produkcija 2023.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Havegal Brian je skladatelj, čigar ime je zapisano v Guinnessovi knjigi rekordov vsaj dvakrat – kot skladatelja najobsežnejše simfonije – njegove Prve »Gotske«, pa človeka, ki je po svojem osemdesetem rojstnem dnevu nadaljnjih dvajset Simfonij končal pri številu dvaintrideset.

11:00
Poročila

Radijsko igro Čebljanje sta avtorica besedila Irena Pivka in skladatelj Brane Zorman ustvarila za dojenčke, malčke, njihove starše in za vse ljubitelje zvočne umetnosti. Glasbena zgodba govori o glasovnem ustvarjanju malčkov in malčic. Ob spoznavanju prvih zlogov večinoma zelo uživajo, zlasti v ustvarjanju glasu in glasbe, ki ob tem nastaja. Poetično izhodišče zgodbe pa je predpostavka, da morda otroci poznajo jezik živali in živali razumejo govorico majhnih otrok. Predvsem pa igra spodbuja in krepi navezanost odraslega in otroka prek skupnega doživljanja umetniškega dela.

Avtorica besedila: Irena Pivka
Avtor glasbe: Brane Zorman
Režiserja: Irena Pivka in Brane Zorman
Tonski mojster in glasbeni opremljevalec: Brane Zorman

Povezovalka: Nada Vodušek
Glas malčka: Kiran Benjamin Rosenbluth Orlić
Glas dojenčice in odrasle pevke: Naomi Uma Zorman

Produkcija: B-AIR marca 2023

12:00
Poročila

Tokrat v izvedbi pianista Ivana Ferčiča.

13:00
Poročila

Romanja so med Slovenci že stoletja zelo priljubljena. Resnici na ljubo nimamo velikih mednarodnih romarskih središč, kot so Lurd, Fatima ali Kompostelj, a smo med vsemi zahodnoevropskimi narodi verjetno najbolj goreči privrženci romanj ali božjepotnih potovanj. Zato so osrednja slovenska romarska svetišča Brezje, Sveta Gora nad Gorico, Ptujska Gora in druga, vselej dobro obiskana. Ali lahko govorimo o pravi romarski kulturi?

13:55
Poigra
14:00
Poročila

V tokratni oddaji se bomo posvetili zvočnemu gledališču in predstavili izsek iz dogajanja na Festivalu radijske igre za dojenčke, malčke ter ranljive skupine Poslušati skupaj, ki se je začel v nedeljo. Festival je del triletnega projekta B-AIR, kjer devet partnerskih organizacij iz sedmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija raziskuje vlogo zvoka v razvoju človeka. Slišali boste štiri zvočne avtoportrete dijakov Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, ki so se želeli izraziti in upodobiti sebe s pomočjo raziskovanja izraznosti na področju zvoka, slišanosti in slušnosti. Pri projektu so sodelovali dijaki Nika Lipuš, Melani Pyvovar, Klara Senica, Nail Perviz in Gal Kordič ter režiserka Ana Krauthaker, avtor glasbe Rudi Pančur, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, oblikovalka zvoka Sonja Strenar, strokovna sodelavka Maja Poljanšek in igralec Gregor Zorc. Pogovor je vodila Anamarija Štukelj Cusma. Vabljeni k poslušanju.

Njihova prva plošča nosi naslov Swingin' For The Fences in je izšla leta 2000. Vse skladbe na njej so delo Gordona Goodwina, razen Bachove dvoglasne invencije v d-molu in Sing Sang Sung, ki je predelava znane Sing Sing Sing Luoisa Prime.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Svet kulture

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.

Vsi jeziki so bistroumni, ker postavljajo strukture našega mišljenja. Bistroumnost grškega oziroma starogrškega jezika pa je nekaj tako posebnega, da lahko o njej napišemo pripoved. Novinarka, pisateljica Andrea Marcolongo je o svoji knjigi z naslovom Bistroumni jezik: devet epskih razlogov, zakaj ljubiti grščino zapisala, da je to knjiga o ljubezni do jezika, in še pomembneje, o ljubezni do ljudi, ki ta jezik govorijo. Njena knjiga je postala uspešnica, to pa je pri knjigah o jeziku redek primer. Gostja oddaje bo dr. Dragica Fabjan Andritsakos, profesorica stare grščine in latinščine.

Pred nami se bodo razvrstili
Reinkarnacije, op. 16 in obdelava Adagia za godala, op. 11 – znana kot Agnus Dei Samuela Barberja
in priredbe angleških ljudskih pesmi Ralpha Vaughna Williamsa.

Avtobiografski roman Evgena Carja je gibko popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas vzporeja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdan, zakoreninjen v prekmursko ravnico, pri čemer pa avtor znotraj intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti.

Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer je ostal do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada, tu se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 je potem sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, odigrana z briljantno izoblikovanostjo in se nas globoko dotakne. Tako je tudi njegovo delo na splošno. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marije Vere za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu pa se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je leta 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi.

Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in premnoge izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem.

Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.

19:16
Poigra

V tokratni oddaji Glasba, gledališče ... and all that jazz bomo slišali filmski muikal Aladdin Cola Porterja, ameriškega skladatelja in pisca songov. Kot edinec se je rodil v bogato družino in se precej mlad uprl željam oblastnega dedka in se zapisal glasbi. Kljub klasični glasbeni izobrazbi, ki je je bil deležen, ga je od nekdaj vleklo h glasbenemu gledališču. Kljub neobetavnemu začetku mu je veliki met uspel v 20-ih letih 20. stoletja. Postal je eden glavnih piscev songov za Broadway. In v nasprotju z večino broadwayskih skladateljev je Porter pisal tako glasbo kot tudi besedila za svoje songe. Kljub resni poškodbi, ki jo je utrpel med jezdenjem konja, je nadaljeval delo, ki ga je okronal z muzikalom Kiss Me, Kate, muzikalom, ki je prejel prvo nagrado tony za najboljši muzikal. A danes se bomo dotaknili Porterjevega čisto zadnjega glasbenega dela, to je televizijskega muzikala Aladdin, ki je svojo premiero dočakal v začetku leta 1958.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Ko je najimenitnejši valižanski pesnik R. S. Thomas leta 2000 umrl, je ugledni angleški časopis Guardian že v prvem stavku dolge osmrtnice zapisal: Bil je najbolj nenavaden skupek protislovij. Največji valižanski pesnik R. S. Thomas je pisal v angleškem jeziku, a postavil Wales na svetovni pesniški zemljevid. Mineva 110 let od književnikovega rojstva.

Avtor oddaje in prevajalec Veno Taufer,
interpreta Branko Jordan in Brane Grubar,
bralka Jasna Rodošek,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
tonski mojsetr Nejc Zupančič,
režija Alen Jelen.
Urednika oddaje Marko Golja, Petra Tanko (ponovitev).
Leto nastanka 2013.

21:40
Poigra
22:00
Poročila

Poslušamo ploščo Chasing the phantom (Black truffle, 2022), na kateri spoznamo gamelanski ansambel Gamelan Salukat in njegovega umetniškega vodjo, indonezijskega skladatelja po imenu Dewa Alit. Ta gamelansko glasbo obravnava ne le kot skupnostno prakso muziciranja, temveč tudi skozi najrazličnejše parametre glasbenega jezika, izhajajoč iz zahodnih obravnav imanentno glasbenega ter razširjenega gamelanskega idioma.

Ameriški književnik Edgar Allan Poe je živel v prvi polovici 19. stoletja. Njegovega ustvarjanja pogosto niso razumeli, saj je v obdobju romantike pisal o precej temačnih temah, kot sta osamljenost in smrt. Znan je bil predvsem po pesnitvi Krokar, ki govori o srečanju med razočaranim mladeničem in temnim krokarjem, v tokratnem izboru pa je pet drugih pesmi: Annabel Lee, v kateri Poe izpiše motiv mrtve lepotice, in pesmi z naslovi Reki, Sam, Deklici Helen ter Pesem.

Prevajalec Andrej Arko,
interpret Željko Hrs,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
tonski mojster Mirko Marinšek,
urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Ana Rozman,
leto nastanka 2006.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt