Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 30.4.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Mednarodni dan jazza in spontani poulični nastopi.

Avtor: Polona Kovačič

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Neže Maurer slovenskim bralcem ni treba posebej predstavljati. Pesnica, pisateljica, prevajalka, publicistka, avtorica številnih pesniških zbirk in del za otroke in mladino pri 93-ih letih še vedno ustvarja. Ena njenih prvih knjig je zbirka poezije z naslovom Ogenj do zadnjega diha iz leta 1973. Na dan, ko se bodo v številnih krajih po Sloveniji prižigali kresovi, bomo slišali pesem z naslovom Ogenj iz omenjene zbirke. Interpretirala jo bo Polona Juh.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

10:00
Poročila

Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi - Kvartetu Modem Jazz - so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji, predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Kvartet Modem Jazz je leta 1958 zasnoval album European Windows, posnel pa ga je ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.

Avtor: Marko Kumer

11:00
Poročila

Živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.

Avtor: Ars

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

13:00
Poročila

Postavljanje gančkega majoša je več kot stoletni običaj v Gančanih v Prekmurju v spomin na prednike, ki so z dvigovanjem mlaja, imenovanega majoš, na dan pred prvim majem izražali upor zoper madžarsko oblast in hkrati opozarjali na svojo narodno identiteto. Običaj se je ohranil vse do danes, ko je Prekmurje del slovenskega ozemlja. (Ponovitev.)

Avtor: Ivan Merljak

13:55
Poigra
14:00
Poročila

Na letošnjih 32. Dnevih komedije, ki so bili konec februarja v Celju, je slavila predstava Paradiž v izvedbi SLG Celje in režiji italijanskega režiserja Matea Spiazzija, in sicer tako po izbiri občinstva kot strokovne žirije.
Predstava bo maja še na sporedu gledališča, zato bomo v tokratni oddaji Oder ponovili pogovorz režiserjem Mateom Spiazzijem, ki ga je nekaj dni pred premiero, decembra 2023, posnela Ana Rozman.

Avtor: Ana Rozman

14:35
Medigra

Glasbena medigra.

Avtor: Ars

Veliki džezovski orkestri (big bandi) so v zgodovini imeli pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Poslušajte zgodbe iz preteklosti in sodobne džezovske orkestre.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

»Za dela Dmitrija Šostakoviča je potrebna močna, ostra in rezka igra,« pravi glasbeni direktor Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia Alain Altinoglu. In upati si je treba »iti do meja instrumentalnih zmožnosti«. Z njegovo 4. simfonijo zdaj raziskuje tudi meje mogočega z gledišča velikosti orkestra. Dmitrij Šostakovič je dejal, da si je Četrto simfonijo zamislil kot »monumentalno zadevo velikih misli in velikih strasti«. Skladno s tem so orkestralna sredstva maksimalna v vseh parametrih, skladatelj gre na vso moč. In vendar je to postalo delo umika, priseljevanja, kajti Šostakovičevo življenje je v tistih letih stalinistične sovjetske diktature viselo na nitki. Tako do skrajnosti nabito simfonijo, s katero dirigent Alain Altinoglu nadaljuje svojo Šostakovičevo serijo, lahko spremlja le delo navidezno uravnoteženega razkošja – najboljša izmed vseh je Rapsodija na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova, ki jo bo izvedel pianist Aleksander Malofejev.

Avtor: Polona Kovačič

Na Hrvaškem se povečuje zanimanje za slovenski jezik. Obiskali smo filozofsko fakulteto na Reki, da bi izvedeli, na čem temelji odločitev za vpis na lektorat za slovenski jezik. Tri naključno izbrane študentke, ki nimajo slovenskih korenin, Julia Myhalska, Pavla Širol in Marina Rudan, so povedale, da so se za slovenščino odločile zaradi navdušenja nad uspehi slovenskega športa. Pri predmetu slovenski jezik 1 je vpisanih 28 študentk in študentov, to je skoraj najvišje možno število. Gostje pogovora so bili tudi lektor dr. Klemen Lah, dekan prof. dr.  Aleksandar Mijatović in doc. dr. Maša Plešković z oddelka za kroatistiko. Lektorat za slovenski jezik na filozofski fakulteti na Reki, ki je poleg zagrebškega in zadrskega tretji na Hrvaškem, je zaživel leta 2019.

Avtor: Aleksander Čobec

Vabimo vas v družbo Komornega zbora RTV Slovenija, opusov Benjamina Ipavca in Radovana Gobca ter dirigentk Žive Ploj Peršuh in Andreje Martinjak.

Avtor: Brigita Rovšek

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga.

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar

Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:18
Poigra

V tokratni oddaji se bomo prepustili delom enega samega skladatelja v izvedbi enega glasu, glasu Michaela Crawforda, in enega orkestra, kraljevega filharmoničnega orkestra iz Londona. Michael Patrick Smith, igralec, komedijant in pevec, verjetno ga vsi bolj poznamo po imenu Michael Crawford, je bil rojen 19. januarja leta 1942 v Angliji. Kariero je začel graditi že pri 13-ih letih, posnel je 23 filmov, na odrskih deskah je nastopal v devetih produkcijah, posnel 13 solističnih albumov in kot pevec sodeloval pri snemanju 12-ih albumov za predstave, v katerih je tudi nastopal. Morda se te številke komu ne zdijo velike, a se moramo zavedati, da je samo muzikalu The Phantom of the Opera namenil 3 leta in pol svojega življenja; to lahko prevedemo v še eno številko: za potrebe omenjene predstave je na oder stopil kar 1300-krat.

Avtor: Aleksander Golja

»Česa lepšega od te simfonije nisem nikoli napisal in tudi ne bom nikoli več; vanjo sem vložil, ne pretiravam, vso svojo dušo,« je zapisal Peter Iljič Čajkovski ...

Avtor: Tina Ogrin

Minilo je 20 let od smrti Lojzeta Kovačiča, enega najpomembnejših slovenskih pisateljev 2. polovice 20. stoletja. Kovačič se je rodil leta 1928 v Baslu materi Nemki in očetu Slovencu, desetleten pa se je z družino, ki so jo izgnali iz Švice, preselil v očetovo domovino Slovenijo. Tu je pozneje ustvaril nekaj naših najpomembnejših literarnih besedil, v vseh svojih delih pa je opisoval lastno življenje, ki je bilo močno zaznamovano z občutki tujstva. Lojze Kovačič je med drugim dvakrat prejel nagrado kresnik – prvič leta 1991 za roman Kristalni čas, drugič pa posthumno, leta 2004, za roman Otroške stvari. Literarni večer o njegovem ustvarjanju je pred desetimi leti, ob 10. obletnici pisateljeve smrti, pripravila Alenka Koron.

Interpretirajo Brane Grubar, Zvone Hribar in Aleš Valič,
vezno besedilo bere Maja Šumej,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Sonja Strenar,
režija Irena Glonar,
urednica oddaje Tesa Drev Juh,
produkcija leta 2014.

Avtor: Ars

21:45
Poigra
22:00
Poročila

Ob koncu serije Rostrum: Ostro uho bomo v dveh oddajah predvajali še dodaten izbor del z lanske Mednarodne skladateljske tribune. Spoznavali bomo tri skladatelje iz generalne kategorije in njihova dela: ØR Line Tjørnhøj, Meine Seele wartet Diane Čemeryte in Smashing Mirrors Wilberta Bulsinka.

Avtor: Primož Trdan

Francoski pesnik Marc Delouze (roj l. 1942 v Parizu) je prvo pesniško zbirko Spomini iz hiše besed objavil leta 1971. Sledile so številne druge pesniške zbirke, potem pa se je odločil za dvajset let molka. V tem času je ustanovil literarno organizacijo Poetična preddverja. Njegova pesniška pot se je nadaljevala s pesniško zbirko Pesem dežel (2014). Delouze, ki je večkrat gostoval tudi pri nas, je znan po inovativnih pristopih v podajanju svoje poezije, za katero sta značilna blag odklon v nadrealizem in nenavadna liričnost.

Prevedla Vera Pejović in Peter Semolič,
interpret Tomaž Gubenšek,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonski mojster Nejc Zupančič,
urednika oddaje Staša Grahek in Gregor Podlogar,
leto nastanka: 2015.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 29.04.2024 17:40:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt