Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 29.4.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu so Nokturno št. 5 v Fis-duru, op. 15/2 Frédérica Chopina, Trio sonata v C-duru, BWV 530 Johanna Sebastiana Bacha, Divertimento v F-duru Josefa Myslivečka, Händlova Passacaglia v g-molu v transkripciji za violino in violo Johana Halvorsena ter Variacije na Haydnovo temo, op. 56a Johannesa Brahmsa.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Predvajamo in predstavljamo suito iz nedokončane opere Španska gospa Edwarda Elgarja, ki jo je na podlagi skladateljevih skic leta 1956 dokončal muzikolog Percy Young, ter simfonično pesnitev Saga, op. 9 Jeana Sibeliusa.

Avtor: Mihael Kozjek

Urednica na RTV Slovenija in prevajalka Lučka Jenčič je bila poznavalka avstrijske književnosti. Pisala je scenarije za televizijske dokumentarne filme in bdela nad avstrijskimi in nemškimi celovečernimi filmi na slovenski televiziji. Marsikdo ne ve, da je bila tudi pesnica. Posthumno je leta 2019 izšla njena pesniška zbirka Medena sled. V njej so zbrane lirične osebnoizpovedne pesmi, ki govorijo o različnih odtenkih ljubezni.

Interpretira Sabina Kogovšek.

Avtor: Ars

Na sporedu:
Franz Schubert: Impromptu št. 3 v Ges-duru, op. 90
Antonín Dvořák: Opoldanska čarovnica, op. 108
Edvard Grieg: Lirične skladbe, op. 71
Malcolm Arnold: Koncert za flavto in godala, op. 45
Francis Poulenc: Sonata za flavto in klavir
Paul Creston: Partita za flavto, violino in godalni orkester, op. 12
John Adams: Kratka vožnja s hitrim strojem
Astor Piazzolla: Zgodovina tanga – suita za flavto in kitaro

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

John Aaron Lewis je bil rojen 3. maja 1920 v La Grangeu v državi Illinois. Klavir je začel igrati pri sedmih letih. Študiral je antropologijo in glasbo na univerzi v New Mexicu. Leta 1942 je šel v vojsko, kjer se je spoprijateljil s poznejšim prvim bobnarjem Modem Jazz Quarteta Kennyjem Clarkom. Po koncu vojne ga je prav Clarke uvedel v Gillespiejev veliki orkester, v katerem je na klavirju nadomestil večno nezanesljivega Buda Powlla, za orkester pa je tudi aranžiral.

Avtor: Marko Kumer

11:00
Poročila

Rdeča nit nocojšnje oddaje bodo povezave jazza z narodnozabavno glasbo. V Avsenikovih zasedbah so že od nekdaj igrali pravzaprav jazzerji – ljudje, ki so to glasbo igrali in jo imel radi in jo poslušali. Tudi brata Avsenik – Vilko je bil sprva član Plesnega orkestra Radia Ljubljana. Prav tako starejši brat Atija Sossa Mik Soss, ki je bil pozavnist v Plesnem orkestru Radia Ljubljana in v Ljubljanskem jazz ansamblu ter pozneje basist in baritonist v Ansamblu bratov Avsenik. Tudi klarinetisti Avsenikovega kvinteta so bili vrhunski – akademsko šolani glasbeniki, ki so imeli izjemno radi jazz. Omenimo Vilka Ovsenika, Zorana Komaca, Franca Tržana in Albina Rudana. Vse naštete je vzgojil Miha Gunzek, profesor klarineta na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Avsenikov kitarist Lev Ponikvar je gipsy swing igral že pred vojno – tudi v cirkusih, po vojni se je kalil v barskih zasedbah, ki jih je vodil Ferry Souvan, poznejši pisec besedil Avsenikovih uspešnic od Tam, kjer murke cveto do Robleka.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden predstavil zgoščen prikaz razvoja najsodobnejše diagnostike rastlinskih viromov, združb vseh precej različnih virusov v tarčnih vzorcih. Zadnji dve desetletji sta bili v znamenju razcveta t. im. metod visokozmogljivega sekvenciranja genomov, s katerimi na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo lahko pri analizi vzorca odkrijejo tudi doslej še neznane viruse. Seveda predvsem škodljive rastlinske, saj jih na NIB že desetletja dejavno preiskujejo s t.i m. tarčnimi metodami sekvenciranja genomov. Nova diagnostika je predvsem omogočila odkrivanje doslej še nepoznanih škodljivih rastlinskih virusov, ki jih tarčni pristop zaradi logičnih omejitev metode ni mogel. Razvoj novejših diagnostičnih metod predstavlja vodja enote Mikrobiologija na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo doc. dr. Denis Kutnjak.

Avtor: Goran Tenze

Skladateljica Cécile Chaminade je ustvarila več kot 200 skladb za klavir in okrog 140 samospevov na besedila francoskih pesnic in pesnikov 19. stoletja.

Francoska skladateljica in pianistka Cécile Chaminade je ustvarjala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. V drugi oddaji Ženske v svetu glasbe, posvečeni njeni ustvarjalnosti, bomo predstavili izbor del iz njenega opusa komornih skladb in koncertantne glasbe. Cécile Chaminade je ustvarila približno 400 skladb, bila je virtuozna pianistka in ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, boste poslušali njen Karnevalski valček, op. 73, za dva klavirja, Špansko serenado za violino in klavir, stavek iz Klavirskega tria v a-molu, št. 2, op. 34, in Concertino za flavto in orkester, op. 107.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Knjige se umikajo s polic, vse bolj nas obkrožajo vizualne podobe. Ne le v prostočasnih dejavnostih, ampak tudi po šolah in univerzah. V ospredje stopajo vizualne ponazoritve, tako v pedagoških procesih kot v znanstvenih publikacijah. Ker moč besede peša, tudi nekateri znanstveniki in pedagogi zagovarjajo vizualno moč argumenta. Kakšno argumentacijsko moč pa ima vizualno? Kaj je sploh mogoče sporočiti z vizualnim? Gostje oddaje so: redni profesor retorike in argumentacije dr. Igor Ž. Žagar, redni profesor za estetiko dr. Lev Kreft in vizualni umetnik, strokovnjak za komuniciranje Vuk Ćosić.

Avtor: Aleksander Čobec

Tokrat predstavljamo primer izvrstne japonske tovarniške godbe, torej orkestra, organiziranega na enaki osnovi, kot jih je velika večina pri nas. To bo godba Tovarne NEC Tamagawa iz Kawasakija, torej orkester, v katerem igrajo delavci te tovarne velikanke s področja elektrotehnike. In mogoče se bo kateremu od poslušalcev, ki sami igrate v tovrstnih orkestrih pri nas, ob poslušanju izvirne japonske glasbe utrnila primerjava z našimi orkestri, ki pa je nikakor ne mislimo vsiljevati.
Zato vas le vabimo k poslušanju Zvočne pesnitve Ocean je zasijal Satošija Yagisawe, Piratovih sanj Hajata Hiroseja in Deux Belles Ailes Tošija Mašime.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU je izdal znanstveno monografijo z naslovom Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja, ki jo je uredila Mateja Ratej. Predstavljamo tudi dva romana, Noč švedske pisateljice Sare Gordan ter roman Svobodna albanske pisateljice Lee Ypi, ki sta izšla pri založbi Mladinska knjiga. Na današnji dan praznujemo mednarodni dan plesa, na Kongresnem trgu zato Društvo za sodobni ples pripravlja prav poseben program, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje pa si boste lahko ogledali plesni diptih Michala Rynie in Nastje Bremec Rynia, ki je nastal v sodelovanju z mednarodnimi plesalci in koreografi. Vabljeni k poslušanju!

Avtor: Ana Lorger

V legende se poglabljamo s koncertom Grajski duhovi, ki je decembra 2023 potekal v Baročni dvorani Radovljiške graščine pod pokroviteljstvom iniciative Glasba mladih (Slovenski mladi abonma). Program Grajski duhovi povezuje staro in sodobno umetnost, njegov namen je z uporabo slovenskih besedil znotraj sodobnega umetniškega izraza iskati slovensko glasbo.
Skupaj so na koncertu zvenela štiri nova dela, ki so jih napisali slovenski skladatelji mlajše generacije, vsa osnovana na starih legendah: Medeja Eve Ostanek, Legenda o Cerkniškem jezeru Mihe Nahtigala, Od Rošlina in Verjankota Jurija Mušiča in Lepa Vida Vida Ožbolta. Vse skladbe so izvedli ansambel Glasba mladih, dirigent Jakob Ivačič, recitator Jurij Mušič, sopranistka Adna Cinac in baritonist Tilen Udovič.
Ta teden poslušamo deli Lepa Vida in Od Rošlina in Verjankota.

Avtor: Vesna Volk

Svetlana Makarovič: Ognji in sence,
Anže Voh Boštic: Vse ali nič,
Prežihov Voranc v ogledalu Koroškega fužinarja

Recenzije so napisali Miša Gams, Tonja Jelen in Milan Vogel.

Avtor: Ars

Predstavljamo dve simfonični pesnitvi Blaža Arniča: Gozdovi pojejo in Pastoralno pesnitev za violončelo in orkester.

Avtor: Mihael Kozjek

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:21
Poigra

Prevajalec Iztok Ilc je podpredsednik Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prevaja iz japonskega in francoskega jezika. Njegov esej Ogljičnost črke je izšel v letošnji februarski spletni objavi LUD Literature.

''Umetna inteligenca se uči iz orjaških količin podatkov (prosim, ne zamerite mi, če bom s kakšnim napačnim terminom brcnil mimo, srž tega zapisa je drugje), ki so shranjeni v podatkovnih centrih. Digitalni prehod, ki v mnogočem sloni na zmogljivosti umetne inteligence, se pogosto enači z zelenim prehodom, vendar se vse bolj kaže, da digitalno ni nič bolj čisto od analognega, samo da onesnažuje na manj očiten način, proizvedene smeti pa se nalagajo daleč od naših oči.''

Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Glasbe za 18 glasbenikov Steva Reicha v izvedbi različnih izvajalcev, zbranih v priložnostnem ansamblu. Esej je zvočno oblikoval Franci Moder, bralca sta Lidija Hartman in Igor Velše.

Avtor: Andrej Rot

19:45
Poigra

Svetovi se odpirajo ob igranju klavirja ruskega pianista Nikolaja Luganskega: ta glasbenik prodre v dela, ki jih igra, do najglobljih plasti in iz njih izvabi nepopisno lepoto, tudi v Drugem klavirskem koncertu Sergeja Rahmaninova, ki ga je študiral že kot mladenič. Dirigent Stéphane Denève je za koncert z Nemškim simfoničnim orkestrom iz Berlina 14. aprila izbral še dela, ki se osredinjajo na svet pravljic in mitov – po Čarovnikovem vajencu Paula Dukasa sta sledila pogled Lere Auerbach na mit o Ikarju in balet Pepelka Sergeja Prokofjeva.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

Osrednjo vlogo v radijskem dokumentu iz časa narodnoosvobodilnega boja imajo ženske, slovenske zapornice, ki so sodelovale v boju za nacionalno in človeško osvoboditev. V transportnih vagonih, pred sodišči in tudi v temnicah – pričevanja kažejo, da je bilo vsakodnevno življenje dokumentiranih žensk nepretrgan boj, ki se z današnje časovne distance zdi še bolj nemogoče krut, a hkrati še bolj veličasten.

Režiser: Dušan Mauser
Dramaturginja: Djurdja Flere
Tonski mojster: Jure Culiberg

Ženski glasovi: Slavka Glavina, Jerica Mrzel, Katja Levstik, Bara Levstik, Marinka Štern, Neža Simčič, Alenka Vipotnik, Marijana Brecelj, Duša Počkaj
Moški glasovi: Jurij Souček, Polde Bibič

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1975.

Avtor: Kaja Novosel

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Klemen Jelinčič Boeta se je že podpisal pod vrsto zanimivih knjig, trenutno pa prevaja apokrifne spise in snuje prvo pesniško zbirko. Iz nje lahko slišimo cikel pesmi Besede.

Interpret Matej Puc,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Tokrat vas bomo opozorili na nekatere jazzovske koncerte v bližnji okolici. Že jutri bo v Splitu nastopil kvartet saksofonista Jamesa Carterja. Prav na mednarodni dan jazza bodo odigrali repertoar skladb vplivnega saksofonista Eddieja Lockjawa Davisa. Spomnili vas bomo še na koncerta pevcev Curtisa Stigersa in Roda Stewarta.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 29.04.2024 13:05:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt