Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 2.5.2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Včeraj je bil Praznik dela. Vabimo vas, da v Liričnem utrinku prisluhnete pesmi, ki se začne z verzom "Z delom gradimo ..."
Interpretira Željko Hrs.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Za Viktorja Parmo je bilo slovenstvo pravzaprav odločitev, kajti njegov oče je prihajal iz Slavonije, mati pa je bila Italijanka. Med letoma 1876 in 1881 je na Dunaju vzporedno študiral pravo in kompozicijo; njegov profesor je bil Anton Bruckner, čigar vpliv pa v Parmovem glasbenem slogu iščemo zaman, saj se je po umetniškem temperamentu razlikoval od svojega učitelja. Parmov ideal je bila predvsem lepa melodija, težišče izraza spevna, velikokrat učinkovita in tehnično zahtevno zasnovana vokalna linija, vzor pa italijanska romantična opera, kar pa nikakor ne pomeni, da je bil samo posnemovalec; njegovemu opernemu slogu bi lahko prej pripisali oznako panslovanskosti.

Avtor: Renato Horvat

10:00
Poročila

Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Repertoar je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.

Avtor: Marko Kumer

11:00
Poročila

Iz pregleda koncertov, ki so se zvrstili v prejšnjem tednu, izpostavljamo sklepni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov. Ob tem smo obiskali tudi koncert iz cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu, 4. koncert Vokalnega abonmaja Slovenske filharmonije in koncert Komornega zbora Megaron.

Avtor: Marko Šetinc

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

13:00
Poročila

Gostja letošnjega festivala Fabula ruska pisateljica in pesnica Marija Stepanova v svojih esejih in v pogovoru govori o življenju v izgnanstvu, o velikem vplivu, ki jo je nanjo imela Marina Cvetajeva, o svojem ustvarjanju, ki se v zadnjem času, ko živi v Berlinu, od poezije bolj pomika proti prozi.

Avtor: Tomaž Gerden

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

14:00
Poročila

Predvajamo in predstavljamo Klavirsko sonato v e-molu, op. 28 Nielsa Gadeja v izvedbi pianistke Marianne Shirinyan, zbirko šestih klavirskih skladb Spomini na Dresden, op. 118 Antona Rubinsteina - predstavil jo bo pianist Joseph Banowetz - in ciklus šestih klavirskih skladb Glasbeni večeri, op. 6 Clare Schumann, ki ga bo izvedla Konstanze Eickhorst.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

20. februarja 2023 je bil v Veliki dvorani ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet koncert Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je sopranistka Ana Plahutnik ob klavirski spremljavi Andreje Kosmač izvedla izbor slovenskih samospevov:
Lucijan Marija Škerjanc: Večerna impresija (Igo Gruden), Pisma (Alojz Gradnik)
Josip Pavčič: Ciciban, cicifuj (Oton Župančič), Ženjica (Ferdo Kozak)
Aldo Kumar: Pa da bi znal (Srečko Kosovel)
Samo Vovk: Lahko noč (Josip Murn Aleksandrov)

Pevka je svojo umetniško pot začela kot pianistka na Glasbeni šoli Kamnik, ob izobraževanju na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana pa se je začela še učiti petje v Glasbeni šoli Logatec pri Nini Kompare Volasko. Po uspešno opravljenem sprejemnem vpisu je leta 2016 na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet študirala pri Tatjani Vasle, od leta 2020 pa je na Akademiji za glasbo njen profesor Matjaž Robavs.

Avtor: Vesna Volk

Suzana Koncut je vrhunska prevajalka, ki se je podpisala pod vrsto knjig vrhunskih francoskih pisateljic in pisateljev. V to skupino zanesljivo sodi pripovedna zbirka Dogodek in druga besedila francoske nobelovke Annie Ernaux. Knjiga je izšla v prestižni zbirki Kondor; vsebuje štiri pisateljičina besedila. Besedilo je zelo ohlapna oznaka, saj se ne vpisuje v sistematiko literarnih zvrsti kot črtica, kratka zgodba, noveleta, novela itd., ampak sporoča, da besedilo ni strukturirano in da se uspešno izmika tovrstnim literarnovednim oznakam. Toda to ne pomeni, da so besedila Annie Ernaux kar nekaj, nasprotno. Pisateljica se je zagotovo zavedala, da ustvarja samosvoj svet tako z izbiro snovi kot s samo pripovedjo. Zelo pogosto piše o temah, ki se jih ljudje običajno izogibamo in ki so bile v času nastanka besedil vsaj nekoliko tabu. V besedilu Dogodek piše o splavu, v besedilu Gola strast o ženski in njeni strastni ljubezni, v Okupaciji o obsedenosti z novo partnerko nekdanjega ljubimca, v Mladeniču pa o razmerju s precej mlajšim ljubimcem. Toda izzivalna ni samo tematika pisateljičinih besedil, ampak tudi pisava. Nagrajenka piše v prvi osebi ednine, piše zelo zgoščeno in intenzivno ter z izjemnim ritmom. Besedila zahtevajo od bralstva, da jim sledi, da ne odneha do zadnje pike. Vendar to niso samo besedila o osebnih stiskah, ampak njihova avtorica vanje srka različne sodobne utripe, od političnih in socialnih ter do sodobne popularne kulture. Skratka, odlična knjiga, ki ji do popolnosti manjka samo spremna beseda. V večdesetletni zgodovini zbirke Kondor je najverjetneje prvič, da je izšla knjiga brez spremne besede. Zagato je rešil urednik Andrej Ilc z zgoščeno notico O pisateljici. Več o Annie Ernaux in njenih besedilih pa pove prevajalka Suzana Koncut v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

23. avgusta lani je bil v Viteški dvorani gradu Brežice koncert festivala Seviqc Brežice, in sicer solistični recital zgodnje glasbe za violončelo z naslovom Cello evolution v interpretaciji baskovskega umetnika Josetxuja Obregóna.
Katera je bila prva skladba, napisana za solo violončelo, in kaj je bilo za ta inštrument napisano, preden je Bach ustvaril svoje izjemne suite za solo violončelo? Ti vprašanji sta violončelista gnali k raziskovanju prve solistične literature za svoj inštrument. Program projekta je naslovil Evolucija violončela in pod tem naslovom združil dela italijanskega seicenta s suitami Johanna Sebastiana Bacha, torej dela skladateljev, ki so zvočni svet tega inštrumenta tudi šele raziskovali.

Avtor: Vesna Volk

Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži.

Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika.

Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej.

»Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga

O Jožici Avbelj
Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu.
Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo.

Interpretinja: Jožica Avbelj
Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Mastering: Smiljan Greif
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.

Avtor: Alen Jelen

19:17
Poigra

Simbolika cvetja je v ljudski pesmi različna, od religiozne pa do čisto osebne, romantične. V starejših pesmih so rože simbol čistosti, v mlajših pa večkrat pomenijo predvsem izraz ljubezni, seveda pa se simbolika spreminja tudi glede na vrsto cvetja. Zimzelene rože, posebej rožmarin, so simbol zvestobe, spomina. Vsekakor pa je cvetje tudi v ljudski pesmi največkrat povezano s pomladjo, veseljem, optimizmom. Poslušamo nekaj različnih ljudskih o cvetju, rožicah.

Avtor: Tomaž Rauch

Glasbeniki so predstavili dela slovenskih skladateljev Vikorja Parme, Tomaža Sveteta, Dominika Jakšiča in avstrijskega skladatelja slovenskega rodu Huga Wolfa.

Predstavili bomo posnetke koncerta godalnega kvarteta kolektiva Carpe artem, ki nastopil v sklopu 38. Slovenskih glasbenih dni v soboto, 20. aprila, v Minoritski cerkvi v Mariboru. V novi kulturni četrti Minoriti na mariborskem Lentu so koncert pripravili in izvedli v sodelovanju s Festivalom Ljubljana. Godalni kvartet kolektiva Carpe artem je igral v zasedbi izvrstnih glasbenih umetnikov: violinistke Kane Mátsui, ki je bila med letoma 2011 in 2023 koncertna mojstrica simfoničnega orkestra RTV Slovenija, od leta 2012 pa redno igra v Komornem orkestru Camerata Salzburg, in violinista Miládina Batálovića, vodje drugih violin v Simfoničnem orkestru SNG Maribor, violista Nejca Mikoliča, rednega člana ansambla Minuí iz Celovca in Slovenskega godalnega seksteta, ter violončelista Nikolaja Sajka, namestnika vodje violončelov v Simfoničnem orkestru SNG Maribor. Poslušalce so popeljali skozi štiri godalne kvartete od konca 19. stoletja, iz prve polovice 20. in slovenskih del iz 21. stoletja. Med tehtna dela spada spevni, melodično navdihnjeni in plesnorazvedrilni Godalni kvartet Viktorja Parme iz leta 1922, ki je edino Parmovo večstavčno delo v sonatni obliki. Skladba I cantici dei angeli / Pesem angelov je komorno delo v enem stavku priznanega sodobnega skladatelja Tomaža Sveteta iz leta 2004, ki eksperimentira z instrumentalnimi tehnikami in glasbeno sintakso. Glasbeniki so prvič javno izvedli novi Godalni kvartet št. 3 Dominika Jakšiča iz mlajše generacije slovenskih skladateljev, ki se pri skladanju zgleduje po glasbenem slogu in govorici Lucijana Marije Škerjanca. Slovensko obarvani program pa je odprl in zaokrožil avstrijski skladatelj slovenskega rodu Hugo Wolf s priljubljeno Italijansko serenado za godalni kvartet in polno zvočne barvitosti iz leta 1887.

Avtor: Tjaša Krajnc

22:00
Poročila

Kritična družbena drama je napisana v obliki kriminalke. V njej je prikazan primer državnega kriminala, ki je pogost pojav v tranzicijskih državah, kakršna je Slovenija. Čustveno obarvana zgodba o prehodu državnega podjetja v zasebne roke kaže drugo stran podivjanega in brezobzirnega kapitalizma. To povzroči množičen odpust delavcev in več osebnih tragedij, naposled pa tudi to, da se eden od najstarejših delavcev iz obupa nad razmerami odloči za podobno dejanje kakor Cankarjev hlapec Jernej. Političnemu mogotcu izstavi račun za njegovo kriminalno početje.

Režiser: Vinko Möderndorfer
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Vladimir – Dare Valič
Policijski inšpektor Osterman - Aleš Valič
Stari Seničar - Boris Cavazza
Dušan Seničar - Jernej Kuntner
Marjan - Marko Simčič
Boris - Bojan Emeršič
Majda - Stannia Boninsegna
Rafik - Jernej Šugman
Natakarica, Tajnica - Barbara Žefran
Jože, Glas po megafonu – Marjan Hlastec
Glas iz tranzistorja - Klemen Konda
Hermann - Janez Albreht

Množica – Marjan Hlastec, Barbara Žefran, Primož Debevec, Alenka Kovačič

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2001.

Avtor: Vilma Štritof

Za ta praznik dela smo izbrali malce bolj humoren pogled na delo, in sicer britanskega pisatelja Jeroma Klapke Jeroma, avtorja del, ki sodijo med najbolj duhovita v zgodovini literature. Med temi so Dnevnik romanja, Trije možje se klatijo in Trije možje v čolnu. V zadnjem se George, Harris in pripovedovalec J. utrujeni, vsega siti, bolni, skratka komaj še pri življenju, odločijo, da potrebujejo oddih in se v družbi psička Montmorencyja odpravijo na potovanje s čolnom po Temzi. Nekega dne Harris predlaga, da bi J. in George veslala, on sam pa bi krmaril. J. ni navdušen in njegov predlog vzame kot iztočnico za razpravo o svojem odnosu do dela in kako rad ga ima pravzaprav. Knjigo Trije možje v čolnu je prevedla Maja Kraigher.

Interpretira Klemen Janežič,
glasbena oprema Tina Ogrin,
zvok in montaža Nejc Zupančič,
režija Klemen Markovčič,
urednika oddaje Matej Juh, Tesa Drev Juh,
posneto leta 2014.

Avtor: Ars

Lachenmann je na začetku svoje skladateljske kariere še deloval v tokovih serialne glasbe, vendar pa se je že kmalu začel ozirati po novih rešitvah glasbene sintakse. V vrsti del se je začel gibati v novem, odtujenem zvočnem svetu, kjer je inštrumentalno tehniko uporabljal na radikalno nekonvencionalen način. Lachenmann je svojo glasbo opisal kot musique concrète instrumentale ali v prevodu inštrumentalna konkretna glasba. S tem je poudaril glasbeni jezik, ki nas nagovarja s celovitostjo možnosti zvoka, ki ga zmore ustvariti neko glasbilo. Lachenmann enako pomembnost daje tako postopkom, kako so glasbeni zvoki na inštrumentu ustvarjeni, kot samemu glasbenemu zvočnemu toku skladbe.

Avtor: Marko Šetinc

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt