Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Ena izmed pomembnih pesniških zbirk Ferija Lainščka je drobna rdeča knjižica z naslovom Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini. V njej pesnik s svojimi oblikovno preprostimi in spevnimi pesmimi izpoveduje ljubezensko čustvo na tisoč in en način. Izbrali smo pesem z naslovom Ljubim, v kateri je lirski subjekt ženska. Prebrala jo je dramska igralka Darja Reichman.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

V maju smo še bolj poglobljeno povezani z Marijo. Bila je del Jezusovega življenja in ga tudi sooblikovala. Kdaj pa se je začelo njeno čaščenje, kje o njej beremo v Svetem pismu? Kako pomembna je njena vloga in kako nas danes spremlja, ki ji posvetimo celoten mesec. O tem pa z asistentko in raziskovalko Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Lizo Primc.

Avtor: Matjaž Vidmar

Hristos vaskrse, Hristos anesti, Hristos a inviat so vzkliki, ki jih pravoslavni verniki različnih dežel, narodnosti in jezikov izrekajo v pozdrav na pravoslavno veliko noč, pogosto so vtkani tudi v liturgično glasbo. Melodije včasih izvirajo iz ljudstva, veliko pa je tudi takih, ki imajo avtorja; velika noč s svojim sporočilom je namreč navdihnila tudi glasbene ustvarjalce vzhodnih pravoslavnih cerkva, med njimi romunske, grške in ruske.

Avtor: Polona Gantar

Na šesto velikonočno nedeljo prenašamo sveto mašo z Marijinega svetišča na Brezjah. Mašuje frančiškan, dr. Robert Bahčič. Pri maši sodeluje zbor bazilike Marije pomagaj, na orgle igra Marjeta Anderle.

Avtor: Radio Ognjišče

12. maja lani je v Filharmoniji v Kölnu nastopil Simfonični orkester Severnonemškega radia, kot solista pa sta se orkestru pridružila pianista Arthur in Lucas Jussen. Na sporedu koncerta, ki ga je vodil dirigent Krzysztof Urbanski so bili Uvertura k operi Sen kresne noči, op. 21 in Koncert v E-duru za dva klavirja in orkester Felixa Mendelssohna in odlomki iz suit iz opere Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva.
Mendelssohn je koncert za dva klavirja napisal leta 1824, ko je bil star komaj 15 let. Po premierni izvedbi je delo za skoraj 130 let izginilo iz koncertnih odrov, vse do leta 1950, ko je bil v državni knjižnici v Berlinu po srečnem naključju rokopis koncerta znova najden.

Avtor: Marko Šetinc

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

Peter de Smet je pod psevdonimom Hendrik Groen leta 2014 izdal prvi Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Knjiga je dosegla velik uspeh, leta 2016 je sledilo prvo nadaljevanje knjige, pred dvema letoma smo dočakali še Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let. Humoreske tega tedna bodo v maju posvečene dogodivščinam in duhovitim razmislekom starostnika, ki tudi na to svoje obdobje v življenju zre z lahkotnostjo in spravlja v smeh vsakogar, ki stopi v njegov ris. Za prvo izmed oddaj v ciklu smo izbrali odlomek iz Skrivnega dnevnika Hendrika Groena, starega 83 let in ¼. Prevedla ga je Stana Anželj.

Interpretira dramski igralec Matej Puc,
glasbena oprema Nina Kodrič,
zvok in montaža Urban Gruden,
režija Klemen Markovčič,
urednica oddaje Tesa Drev Juh,
produkcija 2019.

Avtor: Ars

V odlomkih Händla, Pergolesija, Donizettija in Richarda Straussa.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Josepha Haydna danes radi označujemo za očeta godalnega kvarteta. Bil je velikanski zgled mnogim skladateljem svojega časa, vplival je tudi na Mozarta, Beethovna. Njegov opus je izrazito obsežen in tako rekoč vseobsegajoč, pomembno mesto v njem pa ima več kot sto simfonij. Tokrat predvajamo in predstavljamo tri simfonije, nastale na začetku sedemdesetih let 18. stoletja. Haydn se je tedaj že dobro uveljavil kot vodja glasbene kapele in dvornega orkestra kneza Nikolaja I. Esterhazyja. Simfonije št. 47, 44 in 43 z vzdevki Palindrom, Žalna in Merkur je seveda ustvaril za dvorni orkester Esterhazyjevih v palači Esterhaza v Fertődu na ozemlju današnje Madžarske, kjer so Esterhazyjevi domovali v letih od 1766 do 1790. Slišali jih bomo v izvedbi odličnega danskega orkestra Concerto Copenhagen. Dirigiral bo Lars Ulrik Mortensen, ki zasedbo kot umetniški vodja vodi že vse od leta 1999. Posnetki so nastali 24. septembra leta 2022 v Kraljičini dvorani Kraljeve knjižnice v Koebenhavnu.

Avtor: Mihael Kozjek

Gost akademik, večkratni doktor znanosti Jože Krašovec, biblicist, filozof in teolog nam bo skozi prizmo Svetega pisma predstavil odnos do dela. Kaj je o tem zapisano v Stari in Novi zavezi? Akademik Krašovec bo spregovoril tudi o tradiciji vzhodnega krščanstva, kako se pravoslavni kristjani spominjajo Kristusove zmage na smrtjo in kje je zastal ekumenski dialog med kristjani?

Avtor: Nejc Krevs

Tokrat bo v ospredju orgelska glasba, ki so jo glasbeni ustvarjalci različnih obdobij in slogov namenili Mariji. Morda je presenetljivo, da niso pisali le del, pri katerih imajo orgle spremljevalno vlogo in je v ospredju vokal, precej je namreč tudi solističnih orgelskih skladb z marijansko tematiko.

Avtor: Polona Gantar

Ruda Jurčec je bil novinar, esejist in pisatelj, rojen 1. aprila 1905 v Ormožu, umrl je 4. novembra 1975 v Buenos Airesu. Med najbolj odmevnimi deli zdomske književnosti je njegova spominska proza Skozi luči in sence v treh delih. V prvem delu je tudi odlomek o tem, kako in kaj se je dogajalo, ko je umrl Ivan Cankar. Ruda Jurčec je bil namreč tistega decembrskega dne leta 1918 dijak prvega razreda klasične gimnazije v Ljubljani, zato še malce nebogljen, pa vendar je razumel in čutil, kako velik pisatelj je bil Ivan Cankar in kako pomembnemu dogodku, kot je bil Cankarjev pogreb, je bil priča. Gotovo je Cankarjeva knjiga Milan in Milena, ki jo je kupil tisti dan, odločilno vplivala tudi na pisateljsko dušo Rude Jurčeca, pozneje izseljenca v Argentini.

Interpret Branko Jordan,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.

Avtor: Ars

Navada, da se ob obletnicah spominjamo lika in dela velikih umetnikov je, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, dostikrat le naše filistrstvo in hipokrizija, ko nismo zmogli dovolj pozornosti in odprtosti ter predvsem zvedavega hotenja, da bi še za življenja ali pa sredi najbolj ustvarjalnega obdobja taiste osebe, le-tej posvetili in namenili potrebno pozornost in priznanje. V primeru nocojšnjega portretiranca - Arthurja Honeggerja pa se vse skupaj dodatno zaplete: nikakor se namreč ne more trditi, da ni doživel tako potrebnega kot tudi zaslužnega priznanja še za življenja, prej nasprotno - bil je cenjen in slavljen kot vrhunski ustvarjalni umetnik, celo klasik svojega časa. Še manj se ta slava in priznanje za njegovega življenja lahko poveže z njegovima kakršnima koli družbeno močjo ali visokim položajem, ki bi pripomogla k ugledu, temveč je oboje izključno dosežek visoke umetniške kakovosti, globoke izpovedne moči ter katarze, ki jo slehernik občuti poslušaje to zvočno umetnost.

Avtor: Igor Krivokapič

Sodobni francoski dramatik in pisatelj, prejemnik Goncourteve nagrade Laurent Gaudé (1972) v svojih romanih ne opisuje samo izmišljenih svetov, temveč tudi tragične dogodke iz naše sedanjosti. Na vprašanja, zakaj so njegova dela pogosto temačna, odgovarja, da ga privlačijo dogodki, ki človeka iztrgajo iz vsakdanjika, obveznosti in družinskega konteksta. Šele v takih okoliščinah si lahko zastavimo temeljna eksistencialna vprašanja. Avtorica scenarija Urša Jernejc je izbrala odlomke iz romanov Sonce Scortovih (prevod: Tjaša Mohar) in Eldorado (prevod: Tjaša Mohar).

Avtorica scenarija Urša Jernejc,
prevajalki Urša Jernejc in Tjaša Mohar,
režiser Jože Valentič,
bralka Barbara Zupan,
interpreti Pavle Ravnohrib in Iva Krajnc Bagola,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojstra zvoka Nejc Zupančič in Sonja Strenar,
urednica oddaje Tina Kozin.
Produkcija 2018.

Avtor: Ars

Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo, zato ne preseneča, da mnogi skladatelji navdih najdejo v likovnih delih. Do danes je tako nastala že vrsta glasbenih del, ki so jo navdihnile likovne umetnine, pa tudi nasprotno. V današnji oddaji bomo prisluhnili glasbeni sliki Petnajstih otroških portretov, ki jih je po navdihu slikarskih del francoskega umetnika Augusta Renoirja ustvaril skladatelj Jean Françaix.

Avtor: Katja Ogrin

Publicistka in novinarka, profesorica in književnica je svoje pesmi je imenovala srčnice, saj so prihajale iz srca - čiste in nepotvorjene. V njih se veseli polnega življenja in sprejema njegovo zemeljsko končnost ter se v stiku s Presežnim zaveda enosti vsega.

Igralka Nina Valič,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Koder.

Posneto leta 2024.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin